Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v _Ljubljani“.
	—— List Izhaja 20. vsakega meseca. ■= 	= Za dane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne Številke 2 Din. ===== Cena Inseratom: •/« strani D 5-— vključno davek. =====		Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ■ ■■■■ Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■ ■» Rokopisi se ne vračajo. Rokopise In objave Je pošiljati do 10. vsakega me-	 seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ ■■	
Štev. 11.	V Ljubljani, 20. novembra 1927.		Leto XIV.
Sijajen uspeh naših prizadevanj!
Vsled ukazov velikih županov morajo trgovci z 31. decembrom 1.1. vsako točenje pijač brez nadaljnega ustaviti. Brez dvoma je bil naš memerito, ki ga zdolaj, priobčujemo in ki je bil pred tremi tedni na vsa oblastva razposlan, poslednji kij, ki je stvari dno izbil.
Memento
Velikemu županu ljubljanske oblasti, oblastnemu odboru, finančni oblasti in dr. je podala Zveza predlog za strožje nadzorovanje točilnic, nastalih po členu 82 in 84 pravilnika, sledeče vsebine:
Podpisana organizacija je že v številnih vlogah in pritožbah na merodajne oblastva prikazovala, da se po trgovskih točilnicah, branjerijah, bufetih in enakih zakotnih beznicah, kakoršnih so oblastva v zadnjih letih na stotine nagomilile po vseh krajih, .po mestih, trgih in vaseh in splošno po deželi — ne upošteva obratovalnih predpisov, ter da nadzorna oblastva pritožb in ovadb od naše strani malo da ne upoštevajo, marveč tolerirajo samovoljno ravnanje in obratovanje takih točilnic do najskrajnejše ure ponoči, da vršijo te vrste točilci, dokler jim je drago, točenje, nele preko ulic, marveč splošno pri zaprtih durih na sedeče goste v kuhinjah poleg lokala, se igra karte po cele noči itd. V vseh teli točilnicah, bodisi trgovskih ali drugače podeljenih po členu 82 pravilnika, se zbirajo le najslabši elementi, ki drugače javnih rednih gostilničarskih lokalov ne posečajo, ker v takih, če se pojavijo pijani, tudi pijače ne dobijo.
V prej navedenih zakotnih točilnicah pa se jim nudi — za pivom vino, na vino žganje do skrajne omamljenosti. Taka druhal se pozno ponoči vsuje na ulice, s krikom, pretepanjem, vpitjem in nadlegovanjem mirnega prebivalstva, vse na rovaš redne gostilničarske obrti, dasi izmed stotero teh niti eden ni bil v redni gostilni, marveč so se navžili alkohola v 'takih od oblastev postavljenih in tole-: oranih špelunkah.
Žganja se v rednih gostilničarskih obratih po največ ne prodaja, ali če pa, vendarle v najmanjših količinah in le najboljše naravno blago, likerji itd., nikakor pa špiritov heruš, katerega glavni eksploata-cijski predmet je navedenih barakarskih točilnic. Kadar so poročila v listih o eni ali drugi rabuki, ki nastanejo po ulicah, se kaj rado kaže na gostilničarje, oziroma njihovo obrt, češ vsega je krivo gos tilni -carstvo- Posebno v revijah protialkoholnih družb ne vedo poročila nikogar drugega omeniti, kakor gostilničarstvo in zopet gostilničarstvo, da bodi to krivo pretepačev, morilcev in enakih pobesnele-žev. Nikoli in "nikjer se ne razglablja, iz kakih brlogov so prišli tako podivjani na-piteži, še manj pa da bi se zahtevalo odpravo takih nejavnih, pod nikako policij-
sko, obrtno ali finančno kontrolo stoječih točilcev.
Od kod izvira v delavskih rodbinah glad, revščina in pomanjkanje, ki se oso-bito v novejših časih, od kar ustanavlja finančna uprava v pohlepu, da se plačuje čim več točilnih taks, z neumljivim sodelovanjem politične oblasti, katere mnenje je za dodeljevanje takih točilnih pravic merodajno, v zadinjem času čim bolj intenzivneje pojavlja, kakor ravno iz teh navedenih dejstev, ker se po teh točilnicah ne le, da se z omamljajočo, 1 dinair pri litru cenejše kot pa v rednih gostilnah prodajano brozgo in žganjem, spravi delavca ob ves zaslužek, dajejo pijače tudi še na up, na knjižico k drugim življen-skim potrebščinam, da je nazadnje sigurno največji račun le za zavžite pijače. Ta pojav je v zadmjih časih postal fenomenalen, a činitelji, ki pridigujejo vodo, semkaj ne pogledajo in ne store nikakih korakov, da bi se z nami vred zavzemali za odpravo in preureditev takih odnošajev, češ saj organizacije rednega gostilničar-stva kričijo proti tem le radi tega, ker šo gostilničarstvu na veliko obratno škodo. Mi pa trtiimo, da te pritožbe niso le povod povzročenja naših slabših obratov, temveč dejstvo, da se s temi dejanji, ki
so dandanes nastala in nastopila in njih slabimi posledicami obmetuje, obrekuje in omalovažuje le gostilniški stan, ki je daleč proč od takih manipulacij, ki se po prej opisanih trgovskih, branjevskih, špecerijskih in vseh takih neurednih, nepotrebnih obratovalnicah godijo.
Redna gostilničarska obrt se smatra kot javen lokal, odprta knjiga, ki je vsaki trenutek pod nadzorstvom vseh vrst kontrolnih ali nadzorovalnih oblastev, sleherni malenkostni prestopek policijske ure se mnogokrat prav škodoželjno drastično kaznuje,' ali taka prej navedena pijanče-valska skrivališča ostartejo brez vsakega nadzorstva, niti policija, niti žandarmeri-ja, niti finančna kontrola se ne briga za prestopke teh točilnic, kajti ako bi bila briga in nadzorstvo od rečenih strani točna in popolnejša, bi morala biti vsaj polovica takih točilnic po obstoječih predpisih že odpravljenih. To pa se menda še nikoli nikjer ni zgodilo, nasprotno rastejo te izmozgalnice delavskih zaslužkov dan za dnem, kakor gobe po toplem dežju.
Poskušeni umor lastnice ene takih točilnic v Ljubjani, ki ie tudi v prepovedanem času še oib 11. url ponoči držala otvorjeno svojo prodajalno, je jasen me-mento in očividen prst božji, da je to brezobzirno in neprevidno pomnoževanje teh trgovskih in zakotnih točilnic, bifejev in pod kakoršnim koli imenom izven redno gostilničarske obrti velikanska napaka, ki ne ugonablja le redne gostilničarsko-točilne obrti, marveč nudi le priliko za zapravljanje delavskim in nižjim slojem prebivalstva in poslabšuje v največji meri eksistenčno možnost delavskih slojev in rodbin. In pa kje ostanejo po teh točilnicah higijenski predpisi, pijancev se natrpa kjerbodi toliko, da vse opljujejo po okoli nastavljenem špecerijskem blagu, pije jih lahko po 20 iz enega in istega kozarca, nalivanje petroleja, olja, firneža, kolomaza poleg pijač nikogar ne ženira, najmanj pa nadzorovalne oblasti, ki bi imela trimesečno po enkrat pregledovati, kako so higijeaski predpisi urejeni in kako se izpolnjujejo. Ta resničnost bije v obraz vsem tozadevnim zakonitim predpisom in odredbam.
Ta dejanski stan razmer nas ponovno sili, da sledimo že predidoče ponovno podanim pritožbam proti pomnoževanju točilnih obratov omenjenih panog z zahtevo, da se pred vsemi te vrste točilnice istotako najstrožje Kontrolirajo, tako glede dopustnega časa obratovanja, ki ima trajati le ob času otvoritev in zatvoritev trgovin in da se tudi nedopustnost posedanja v takih lokalih striktno nadzira in vsako kršenje tozadevnih predpisov, poleg predpisane denarne globe z odvzetjem točilne pravice kaznuje. V obče pa, da se pravice za vse trgovske točilnice, ki so bile le vsled nepravilne interpreta-? cije pravilnika o gostilnah itd. podeljene, na podlagi razsodb državnega sveta in upravnih sodišč, ukazno odvzame in prepove.
« Zveza Gostilničarskih zadrug v Ljubljani.»
Zve zine objave.
Ministrstvu financ v Beogradu se je podalo v interesu naših organizacij sledečo vlogo:
Leta 1924, dne 28- marca je prosila Zveza ministrstvo financ, opiraje se na določbe čl. 5, točka 5 zakona o 'taksah, za popolno taksno prostost, kakršno so imele na podlagi obrtnega zakona ustanovljene prisilne zadruge in zveze doslej ves čas svojega obstoja.
Ker ni bilo več mesecev rešenja, je prosila Zveza tukajšnjo delegacijo ministrstva fin. za intervencijo, na kar je prejela Zveza odlok rečene delegacije z dne 4. oktobra 1924, št. B. II, 17-177 ex 1924, v katerem je izrečeno, da uživa Zveza taksno prostost za vse njene vloge, storjene na oblastva v stanovskih zadevah. Ta odlok pa je bil z dopisom delegacije ministrstva financ v Ljubljani dne 3. februarja 1925, št. B. II. 48 ex 1925 preklican z naznanilom objašnjenja generalne direkcije z dne 16. januarja 1924, št- 704, češ, taksna prostost pripada tem zadrugm samo takrat, kadar se nanašajo vloge v imenu države in za državo. K tej definiciji smo si dovolili z vlogo dne 26. maja 1925, št. 75, odvrniti sledeče:
Ako vzamemo vse delovanje naših zadrug in Zvez v pretres, najdemo, da je delovanje teh v interesu države in za državo. Te organizacije niso pridobitne in se vzdržujejo edino le iz prostovoljnih prispevkov članstva in so striktno le gospodarskega značaja ter jih je smatrati vsled tega tudi po točki 5, čl. 5 takse prostim, ker delujejo le gospodarstveno med svojimi člani. Imajo po svojih pravilih ustanavljati humanitarne oddelke ali inštitucije, vodijo svojo obrtno strokovno šolo, katero vzdržujejo z lastnimi sredstvi brez ene pare državne podpore. Smejo voditi posredovalnice za delo za njih re-sorte, skrbeti za pravilnost v obratih, naznanjati oblastvom nezakonitosti in nedo-pustljivosti raznih točilnih podjetij, predlagati kaznitev prestopkov in sploh skrbeti za urejeno razmerje v točilni obrti, ter so po svojem ustroju več ali manj informativne korporacije državnim oblastvom. Ako tako delovanje ni v eminentnem interesu države in reda za državo, potem ne vemo, kaj je še bolj-
Poglejmo na strumno sodelovanje naših organizacij za prospeh tujskega prometa, kar nosi državi najlepši dohodek, in naša briga za visoko razvitje gastronomije, ki naj daje državi ugled na zunaj in znak visoke kulture, ali to ni delo za državo? In to vse brez vsakega namena na denarnem dobičku, temveč le vse iz lastnih nagibov in lastnih prispevkov.
Z neštetimi pritožbami opozarjamo oblastva na kršitelje zakonov in predpisov in zahtevamo v interesu reda in ohrane državne avtoritete, odprave raznih nekorektnosti in to ne le v interesu našega stanu, ampak tudi v interesu državne avtoritete, torej za državo. Ako bi morale naše organizacije vsa nešteta pismena dela, ki
se nanašajo na vse prej navedeno, kole-kovati, kakor se neupravičeno zahteva, nima samo Zveza 10.000 Din zadosti za kritje takih izdatkov v enem letu. Kje naj bi vzeli te, ko se niti za najpotrebnejše ne more pravočasno izprositi od' članstva proračunjenih prispevkov. Kakor že omenjeno, delujemo vztrajno na kulturnem polju, vzdržujemo strokovne šole, izdajamo strokovne liste, knjige in spise, ustanavljamo humanitarne inštitucije! bolniške in podporne blagajne, vzdržujemo brezplačne posredovalnice za delo v gostilničarski obrti, delujemo torej za. naše delavstvo s socijalnim skrbstvom bolje kot vse druge inštitucije te vrste, a vse to se noče vpoštevati, marveč nas tlači v neizmerne stroške z zahtevki po pristojbinah na naše dopisovanje z uradi. Ako za-hteVamo kje remedure o nekorektnostih v obratih, naj kolkujemo pritožbo s 25 Din, storilec nepravilnih dejanj pa se kaznuje z 10 Din globe. Ali ni to ironija?
Zveza nima zakonito določenega prava, da bi se dogovorjeni prispevki mogli izterjevati upravnim potom, zato tudi ne prihajajo redno in smo vedno, kakor vse obrtne organizacije, v gmotnih stiskah- A kljub temu se deluje idejno na prospeh našega obrtnega stanu, kar bi naj bilo tudi v prospeh in ugled države. Ako nam finančna oblast ne pripozna popolne taksne prostosti za vse vloge, katere moramo podajati oblastvom iz lastnega nagiba, bo sledil razpust vseh naših, ponekod že 50 let obstoječih organizacij. Naše šole in zavode pa bomo obesili državi na vrat, kar bo tej gotovo v večje breme kot pa priznanje taksne prostosti nam. y
Zato prosimo ponovno ,naj se nam pri--pozna taksovna prostost za vse vloge, katere moramo v interesu organizacije In skupnosti tudi iz lastnega nagiba, ne le samo na poziv oblastev, podajati na katerokoli oblast, ker smo zato po člejiu 5, točka 4 in 5 taksnega zakona kot prisilne obrtne organizacije upravičeni.
Na to prošnjo pa še danes čakamo ugodnega rešenja, kar naše delovanje znatno ovira, gmotno °pa neopravičljivo škoduje.
Zategadelj ponovno prosimo gospoda ministra financ, naj izda dovoljenje _za taksovno prostost podpisani Zvezi kakor tudi vsem v njej včlanjenim organizacijam gostilničarskih obrti, ker niso to ni-kake pridobitne inštitucije, marveč le stanovske korporacije za prospeh in boljši razvitek hotelirstva in gostilničarstva.
V podkrepilo te prošnje smo prosili tudi naše poslance za intervencijo.
Iz organizacij.
Šesti redni občni zbor Zadruge gostilničarjev v Novem mestu, se je vršil dne 23. oktobra 1927 v prostorih načelnika g. Josipa Zurca v Kandiji ob 2- uri popoldne, katerega se je udeležilo od 277 55 članov, torej sklepčno število. Takoj ob določenem času otvori gospod načelnik zborovanje s pozdravom na navzoče in pred-
stavi zvezinega tajnika g. Pintarja. Čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora se radi preobširnosti odloži.
■G. načelnik Zurc poda nato zelo obširno poročilo o delovanju Zadruge za preteklo dobo ter navaja tudi i nadaljne korake, za katere se kaže nujna potrebnost za odpravo raznih krivic, davščin, taks, trošarine, zlasti' one na petijot, ugovarja tudi ukrepu finančne oblasti, da ne more vsake zadruge posebej zastopati delegat pri odmer jen ju taksnih skupin, ampak da se v to poživljajo le zastopniki gostilničarstva zadruge, ki ima svoj sedež v kraju finančne oblasti, treba bo še i nadalje pobijati način prekoštevilnega podeljevanja točilnih pravic vinotočev itd. Navaja tudi razne uspehe, kateri so se dosedaj v organizaciji dosegli, tako glede dejstva, da se pri zatrošarinjenju pijač vzame vendarle samo tista množina, oso-bito pri plačevanju občinskih doklad, katera pride z nastavljenjem v neposredni promet. Glede 3% odpisa na osušitev in razne gubitke še zadeva ni povsod vpeljana, ki pa se more istotako spraviti do veljavnosti. Zborovalci so poročilo z odobravanjem sprejeli ter se je izrekla soglasna zahteva, da se na storjene vloge, resolucijo itd., ki do sedaj niso bile še ugodno rešeno, storijo ponovni koraki v začrtanem smislu.
Glede spornosti za povračilo oglednih stroškov gostilničarskih obratov se določi. da ako izpade zadeva tako, da bi go-stilničarstvo le moralo plačevati tem komisijam odškodnine, naj se predlaga politični oblasti, da uvede način, da bo več obratov na en dan v enem in istem kralju ali po več krajev skupno pregledanih, da se tako stroški tega plačila vsaj znižajo na kolikor mogoče najnižjo svoto posamezniku.
Nato poroča g. tajnik, da se je izdalo 105 poslovnih spisov, ukinjena je ena točilna obrt, prirastlo pa jih je 9 novih. Od-borovih sej je bilo 5. Vseh članov šteje zadruga danes 276.
Poročilo o računskem zaključku poda g. A. Kušljan, ki izkazuje dohodkov Din 6200.—, izdatkov Din 2625—, gotovine v blagajni koncem leta Din 3575i—, skupno premoženjsko stanje izkazuje 23.114.85 Din. Po izjavi gospoda Josipa Vindišerja in Fran Kastelica, da so računi in knjige pregledane ter vse v popolnem redu, se poročilo o računskem zaključku za leto 1926 brez ugovora potrdi in na znamje vzame.
K proračunu za tekočo dobo se sklene, da se v zadružne svrhe ne bo pobiralo nobene doklade, pač pa po 20 Din od vsakega člana kot prispevek k Zvezi, ki je obenem tudi naročnina za stanovski list «Gostilničar».
Pri raznoterostih sc je posvetovalo o več stranskih neprilikah in krivičnostih, ki se morajo z vlogami na pristojna mesta predstaviti in zahtevati preureditve. Protestirati proti zatrošarinjenju petijota, ki služi vendarle samo za domačo pijačo, zahtevati pri politični oblasti, da se pri
_ogledu lokalov pritegne tudi zadružno za-stopstvo, delovati i_nadalje za odpravo in odvzetje točilnih pravic po trgovinah, od-pravo vodenja registra pri točenju žganih pijač, zahtevati strožje nadzorovanje trgovskih in duigih nerednih gostilničarskih točilnic, ki dostikrat po cele noči v zaprtih lokalih točijo in gojijo pijančevanje, za katere ni ni-kake policijske ure in končno ponoviti tudi zahtevo na vse v zadružnem področju se nahajajoče občinske za-stope, da se odpisuje 3 litre od 100 litrov na osušitev in kalo pri plačevanju občinskih doklad in dovesti enkrat že do tega, da bode tudi gostilničar, ki je obenem poljedelec im zaposluje veliko delavstva, deležen odpisa gotovih količin trošarin proste pijače za svoje služabništvo.
Zvezin tajnik podaje 'k vsem zadevam razna pravna pojasnila in poročila že v vsem mogočem storjenih korakov v razgovoru stoječih zadev ter dokazuje, kako vse drugače bi še oblastva postopala z gostilničarskim stanom, ako bi ta ne bil tako dobro organiziran po zadrugah in Zvezi, potom katerih se razne kljubujoče in težkoče povzročujoče odredbe, stroške in neprilike pobija in podira.
Nato se stavijo sledeči predlogi in resolucije:
a) Tovariš g. Pelko predlaga, naj se zadruga zavzame, da se odpravijo registri na žganjetoč.
b) Predlog istega tovariša, naj se vloži prošnja na Zvezo, da ta izposluje, da bo komisiji za pregled gostilniških lokalov prideljen tudi en zastopnik gost. zadruge.
c) G. Brovet priporoča, naj se zadruga zavzame, da ne bodo občine na trošarino nakladale več kakor 100% za občinske potrebščine, ker ima gostilničar že itak preveč drugih stroškov. Poleg tega pa morajo gostilničarji še vse druge potrebščine pokrivati po trošarini.
Končno se sklene soglasno, naj načelstvo zadruge resolucije, sprejete na V-občnem zboru, ponovno predloži kompetentni oblasti v rešitev, kakor sledi:
a) Prošnja na merodajno oblast, da bi finančna oblast dala trošarino v zakup na isti način, kakor v predvojni dobi.
b) Trošarina na petijot naj se popolnoma odpravi iz razloga, ker se petijot rabi le za služinčad in poljske delavce.
c)	Uzakoni naj se sodelovanje gost. zadrug pri podelitvah gost. koncesij, trgovskih točilnic in točenja lastnega pridelka.
d) Krivična taksa naj se odpravi in trošarina ne poviša, ker mora'jo gostilničarji že itak plačevati k trošarini visoke občinske doklade za pokritje občinskih potrebščin in vse druge davke.
e) Prošnja, da se tudi gostilničarjem, ki imajo sVoje kmetije in nič vinogradov, odpiše vsako le„to gotovo količino vina za služinčad.
f) Prošnja, da bodo gostilničarji prosti stroškov za komisije političnih oblasti povodom pregledovanja gostilniških lokalov.
Ko se ni nihče več oglasil k besedi, zaključi gospod načelnik Zurc ob Vs5. uri zborovanje z zahvalo vsem sodelujočim faktorjem in tudi zadružnikom na zanimanju in sodelovanju z željo in zagotovilom, da tudi v bodoče ne klonimo v prizadevanju po zboljšanju in v dosego pravičnejših odredb za dandanes v, težke spone okovane gostilničarske obrti.
Zadruga! gostilničarjev krčmarjev, žsanjetočnlkov In Izkuharjev za sodni okraj Kranj
je imela svoj XVI. redni občni zbor 24. oktobra 1927 ob 14. uri v občinski posvetovalnici. Navzočih 95 zadružnih članov in članic; odsotnost je oprostilo 17 članov.
1.	Pozdrav In nagovor načelnika.
Načelnik g Jernej Ručigaj otvori ob 14- uri 10 minut občni zbor, konstatira sklepčnost v smislu zadružnih pravil ter pozdravi vse navzoče člane in članice, — osobito pa zastopnika obrtne oblasti, vladnega komisarja g. dr. Zolbca ter zveznega tajnika g. Pintarja iz Ljubljane. Za zapisnikarja imenuje g. Rici Mayrja in za ove-rovatelja zapisnika gg. Anton Križnarja in Fran Vozlja. V kratkih potezah očrta pomen naše organizacije ter! prosi Ivsie članstvo, da se oklene te potrebne institucije. K besedi se prijavi vladni komisar dr. Zobec, ki pozdravlja zborovalce v imenu obrtne oblasti ter želi občnemu zboru največ uspeha. Obenem pojasni stališče politične oblasti, ki vedno s pozornostjo sledi gostilničarskemu gibanju in je vsikdar pripravljena y okviru zakonov in pravilnikov olajšati težka bremena tega, za tujski promet važnega faktorja.
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon	2573.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
2.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
Na predlog g. Antona Križnarja se zapisnika XV. obč. zbora z ozirom na današnji obširni dnevni red ne prečita.
'3' Poročilo o delovanju zadruge v minulem poslovnem letu.
Tajnik g. Rici Mayr poda nasledno poročilo: «Zadružno načelstvo se je sestalo na 8. rednih sejah, ki so bile vedno sklepčne ob določeni uri. Na sejah so se obravnavale vse važne stanovske zadeve osobito pa prošnje za pridobitev osebnih - gostilniških pravic. V dosego teh koncesij je izdala zadruga naslednja strokovna spričevala:	gdčni	Mariji Pemuš,
Kokrica; Pavla Šifrer, Stražišče:	Janez
Toporis, Goriče; Ana Anderle, Šmarjetna gora; Angela Križnar, Stražišče; Matija Rozman, Zg. Bela; Leopoldina Bedenk, Kranj; Ljudevit Sire, Kranj; Anton Ter-šan, Kranj; Marija Kmetič, Kranj; Mihael Jelar, Tenetiše; Janko Kristanc, Srednja vas; Janez Povšnar, Jezersko; Anton Zavrl, Zg. Bitnje. Dalje je dovolila zadruga otvoritev bufeta na žel. postaji Kranj i. s. g. Vinku Sircu. Pri izdaji strokovnih spričeval je vpoštevala zadruga lanskoletni sklep, ki dovoljuje tako izstavitev le onim reflektantom, ki prevzamejo obrt na obstoječih in ne novih krajevnih pravicah.
Srezki poglavar je izdal sledeče nove krajevne pravice i. s. g- Jernej Bohinc,
Mile; Ignacij Verhovnik, Šentjurška gora in g. Vinku Sircu bufet na kolodvoru v Kranju.
V minuli poslovni dobi je ugasnilo 5 krajevnih pravic.
Zadruga šteje danes 143 članov. Trgovce z mešanim blagom glasom sklepa zveznega občnega zbora ne štejemo več kot naše člane.
Novih članov je pristopilo k zadrugi 8; izpadlo pa je 6 članov.
V zadnji poslovni dobi je bilo vpisanih 14 vajencev; oprostilo se je 8 z učnimi spričevali; stalež vajenštva znaša danes 27.
(Konec prihodnjič.)
MALINOVEC
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus). prodaja v vsaki množini po zmernih cenah
ivornica
„ALKO“ r„žb/ Ljubljana, Kolizej
■■■■■■■■■■■■■■■■■o
■
:
i
JEDILNO ORODJE
oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo.
ALPftKH SREBRO
Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik“ d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry CSR.
NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno.
Prodaja in razpošilja za Jugoslavijo:
SREČKO PODGORNIK, Maribor
Maistrovo ul. 3.
Zahtevajte vzorce in cenike 1
VINO
belo haloško staro in novo lastnega pridelka nudi
DAVORIN TOMBAH
Št. Vid pri Ptuju,
zlata, stebra, platine, srebrnih kron,
zlatega denarja.	§
tovarna za ločenje Dragih kovin S
Cjnbljana 7, Jernej e va*cesta 8.	|
Pradam
ca 5 hi prvovrstnega 67 do 72 stopinj močnega, dve leti starega
medenega žganja
Vprašanja na tvrdko Orostav Dolenec, Ljubljana, Wo,fova ulica. 10.
Prislni in pravi
KAVČIČEV
nm rastlinski
ŽELODČNI
KjHI liker
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINO LE
Raztlinska destilacija „FL0RIAN“
(Izdelovalec Edmund Kavčič)
družba z o. z.
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega »FLORIANA«
DVESTO SODOV
hrastovih od 100, 200, 300, 400, 500, 600 in 700 litrov v popolnoma dobrem stanju, za vino in žganje, se proda po ugodni ceni. — Vprašati pri BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana, Kolizej.
□n®
Z vremi v Špecerijsko delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namttntmi fn buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
In najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
Valoprnžarna za kaso t alektri ;nlm obratom, as  ss	—	Zaloga mlnoralnlh vod. =
ržfiR
I
m
(Mm*
^ ,v N A v V X
orlg.
Sosrhlets
neni
(Svetovni patenti)
Cene D in bolie od obi(. soda-vode!
MosM HygMo! Izvrstna kvaliteta!
Zahtevajte prospekte n ponudbe od sarcoprodsle za SH>
Hugo 0yene8 k. d., Zagreb
DrsSkovičeva ulica Stev. 46. Telefon Ste v. 25-12
SSSSSS
XXI jj
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„	Styria vrelec,
„	Donati vrelec,
Radinski zdravilni vrelec. GiesshUbelsko slatino, Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec. Glelchenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters.
Franc Jožefovo grenko vodo, Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina spscsrljsksga blaga In glavna zaloga domatlh In Inozamskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!^
V zalogi !a tudi na]boljša francoska galerta a .EiSčonja vina po zalo nizki coni.
^^4
■	I	■	t.	,	,	v.
L|ubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svo, priznano dobri
»
MAJAeJONCKOV” špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
I
Ustanovljena leta 1886.	Telefon štev. 2578. S
navadno In alpaca, voščeno platno za na mize. Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri:
blizu PraUrnovaga spomenika ob vodi.
LIK6RJC:
Mediclnalni cognac Jajčni cognac Rum
Jamajka - rum
Pelinkovec
Slivovko
Tropinovec
Sadjevec
Brinjevec
Vermut vino
Malinovec in neoslajen
Malinov sok (Succus)
Rumosol
Špirit
v najboljši kakovosti in po najnižji ceni priporoča
»ALKO«
družba i o. z.
Ljubljana, Kolizej
0
6
0
§4
0
§4
6
§4
0
0
S#
0
§4
0
0
0
§4
0
m
0
0
eruzalemec
muškateljec, burgundec, rizling, maslavec, cabernet od preše
38 ha, 17 viničarskih družin, tik Jeruzalema v ljutomerskih goricah.
V kleti iz leta 1926 200 hi za sode „	„	1927	200	hi	za	buteljke
Za pokušnjo gratis na razpolago kočija.
^7
Krlžnlllia graščina Velika nedelja pri Ormožu
(prei nemški viteški red).
Ulmmta lavam mlinaM nrtumaviu Iti.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov In cltronov sok, nadalje Izborne sadne 'pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Vinska trgovina In restavracija
Peter Stepič, Sp- Šiška 256.
piipororoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telef. št. 262.
Zaloga stekla, porcelana In svetlljk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjein pri večji naročbl izdatno znižane cene.
(B
Dobra vina, Domačo šunko, salame kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van Bricelj =
v Stepanji vasi
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van Jl icdj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. J(a pianirjn.^^ strokovna izvršitev gost, stolov in miz.
Kouarnarjl!
talilni®!
Stole po nizki ceni za hotele, kavarne in gostilne razpro daja skladišče. — Zahtevajte ponudbo dokler traja zaloga!
TVORNI CA
Sovijenog pobučtva d. d.
karlovac, Hrvatska
Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
- VIN =
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor | tudi za hrambo; vse solidna I in trpežna izdelava. — Na- 1 dalje sprejemam vsa v to S stroko spadajoča popravila § po najnižjih cenah. I Zaloga sodov ter sodarskega j-lesa. Cene zmerne. Točna -postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repi«
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PEZELIHC, uiiBLJftHj
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na veliko in malo!	Na	veliko	in	malol
g Hotna vina čistiti m trpko ta preMsla omiliti le zelo enostavno! i
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino .LAINŽ" tvrdke Clertnont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno E navodil°-	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene	1	E
g	Drogerija.	»SANITAS11,	Celje	in	Ljubljana.
Mm\m 23
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posredn]e brezplačno sa trse službo Učoii
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, •	z dežele 4 Din.	■
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A M£Š k e
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AfiHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
m
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In rasne druge domaie In Inosemske rudninske zdravilne vode*
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno	1888. V	Točna	postrežbaI
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobš sa tudi tropina In sladna cime, M so kot živinska krma selo priporočljiva.
A. & E.
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
10.
mm
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz kiota, kretona, volne in svile. — Različni beli m barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
\
Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja in zalaga Zveza co$tUntč|®sfciUi zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezeršek.