INTERVJU
KRONIKA
Glasbenik in pisatelj Jernej Skuterji v coni za pešce
Dirnbek str. 26-27
str. 14-15
r-"* mm ^шшшш
i Ш '
49. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNOSTI - Celje, 13.-18. september 2016
Ф w A ■
St. 36 / Leto 71 / Celje, 8. september 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Preizkušnja telesa in zlasti duha
Organizatorji celjskega ultramaratona pravijo, da je največja nagrada za tekače trenutek, ko pritečejo v Logarsko dolino, v enega izmed slovenskih naravnih biserov. Tekmovalci in rekreativci se s trditvijo strinjajo, saj po največji zmagi - nad samim s seboj - razmišljajo zgolj, kako se bodo vrnili naslednje leto. O tem ter o dveh plateh zelo lepega vremena v reportaži. str. 36-37
AKTUALNO
Neža za pot čez lužo potrebuje vaša krila str. 2
ŽALEC
Fontana Zeleno zlato odprta str. 6
NASA TEMA
Kaj pomeni val menjave upravnikov stavb str. 12-13
NA PRAZNIČNEM OBISKU V
Občini Podčetrtek str. 29-31 Občini Radeče str. 32-33
SPORT
Zapleti tudi izven igrišča
str. 17
PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem, 13.-18. september 2016
Foto: SHERPA
. - - '• •• ' ..
vaTpTte I www.ce-sejem.si
2
AKTUALNO
UVODNIK
Fenomeni
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
V Žalcu so v torek odprli fontano, kot je Slovenija doslej še ni poznala. Iz pipic namesto s kakšnimi kemikalijami »obogatene« vode teče pivo. Za šest evrov dobite vrček, ki ga lahko petkrat napolnite z decilitrom žlahtne hmeljske kapljice. V občini še doslej menda ni bilo projekta, ki bi bil tako močno gospodarsko podprt. Kar je še posebej pohvalno, je to, da so v občini znali hmeljsko tradicijo predstaviti na zanimiv, svež in inovativen način. Pri uresničevanju projekta so uporabili slovensko arhitekturno znanje in dela prepustili domačemu izvajalcu. Vrčke za pivo, ki jih boste lahko obdržali, so izdelali v Steklarni Hrastnik, oblikoval pa jih je Oskar Kogoj. Žalska fontana je domač, savinjski fenomen, ki so ga opazili domači in tuji mediji. Prav je tako. S tem projektom so Žalčani dokazali, da se dobro idejo da uresničiti, če imaš za njo naravne danosti, voljo in seveda denar »Kakšna škoda je, da v Sloveniji ne premoremo toliko pameti, da bi kot prvi državo prepredli s kolesarskimi stezami in razvili tovrsten turizem. Bolj idealne države za kolesarski turizem ni,« pravi naš tokratni intervjuvanec, pisatelj, pesnik in glasbenik Jernej Dirnbek. Naravne danosti v tem primeru so, a žal manjka tako volje kot denarja. Ne vem, komu ali čemu služijo vse naše državne aparature v obliki raznih uradov, agencij in ne vem česa vse še. Verjetno same sebi, ne pa razvoju kakršnegakoli projekta, od katerega bi lahko črpali turistični delavci po vsej državi. Kaj pomeni urejena kolesarska steza, si lahko ogledajo marsikje. Naj omenim kolesarsko pot ob Donavi, edini reki v Evropi, ki jo lahko prevozite na kolesu od njenega izvira do izliva. To je fenomen. Pri nas je fenomen ta, da se običajno nič ne da.
In še en fenomen srečujemo v teh dneh. To je izjemna priljubljenost serije Gorski zdravnik, ki vsak delavnik zvečer prikuje pred televizijske zaslone mlado in staro, ženske in moške. Kjerkoli to nadaljevanko predvajajo, postane uspeh, njen glavni igralec Hans Sigl (v seriji zdravnik Martin Gruber) pa priznava, da se je tudi njemu kot igralcu in pevcu kariera po začetku snemanja Gorskega zdravnika povsem spremenila. A ne samo njemu. Kraji, kjer to priljubljeno serijo snemajo, so postali prava turistična znamenitost. In kaj so Tirolci naredili? To danost čudovite gorske pokrajine in dejstvo, da tam občasno gostijo celotno snemalno ekipo, so uporabili za nadvse uspešno trženjsko priložnost. Skorajda ni dneva, da v Ellmau, Söll in Going ne bi priromal kakšen avtobus. Fenomen uspešnosti serije in fenomen turistične priložnosti.
In prav ta dva želimo deliti z vami, naši naročniki in bralci. Vsakega naročnika, ki bo do sredine oktobra pridobil novega naročnika, čaka posebna nagrada. Oba bomo 22. oktobra odpeljali na avstrijsko Tirolsko. Tam si boste skupaj z nami ogledali te čudovite kraje v pokrajini Wilder Kaiser, ki nudijo fantastično filmsko kuliso seriji Gorski zdravnik.
S fontano piva so Žalčani dokazali, da se dobro idejo da uresničiti, če imaš za njo naravne danosti, voljo in seveda denar.
ČETRTEK 1	1 PETEK
D -26 3"	-—Л±/ 28 o"
SOBOTA I	I NEDELJA
^ 28 ^^v. 14	^ 29 14
Misel tedna
Za uspeh moraš imeti srečo, da se ti ponudi dobra priložnost, in pamet, da jo znaš izkoristiti.
(Afganska modrost)
Za Nežino operacijo so odprli poseben TRR pri Območnem združenju Rdečega križa Slovenske Konjice: TRR SI56 0600 0000 7430 693 s sklicem SI 00 20082016.
Neža za pot čez lužo potrebuje vaša krila
Za operacijo deklice s cerebralno paralizo bo dobrodošel vsak evro
Sestrici Neža in Maša ter mali Enej so trije predšolski otroci z močno obliko cerebralne paralize. Zaradi svoje bolezni so prikrajšani za mnoge danosti zdravih otrok, brez ustrezne pomoči pa bo kakovost njihovega življenja v prihodnje še slabša. Krajani Zreč in okolice so doslej že ničkolikokrat brez velikega pompa primaknili po svojih močeh in pomagali na različne načine. Letošnjo jesen pa mora ena od deklic v ZDA na operacijo. Čeprav bo zdravstvena zavarovalnica krila osnovno operacijo, starša ogromnih stroškov poti, bivanja in dolgotrajne rehabilitacije ne bosta zmogla. Sokra-jani jim bodo pomagali. Jim lahko z drobno gesto tudi vi?
Trije otroci so nič krivi in nič dolžni svojo bolezen prinesli na svet. Starši zdravih otrok niti ne slutimo, koliko odrekanja, skrbi in truda so vložil njihovi starši, da so otroci shodili. Noben napredek ni samoumeven. Vsak premik je podprt z ogromno terapijami, ki pa so žal večinoma sa-moplačniške. Starši so se
Sestrici Neža in Maša ter mali Enej potrebujejo našo pomoč.
naučili biti hvaležni za vsak še tako majhen napredek in za vsako še tako skromno gesto podpore. Še posebej zdaj, ko so postavljeni pred izjemno težko preizkušnjo.
SVET ZAVODA OSNOVNE SOLE GLAZIJA,
Oblakova ulica 15, 3000 Celje je na svoji seji dne 30. 8. 2016 sprejel sklep, da se objavi razpis za delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in
47/15; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo dne 17. 1. 2017. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 10 dneh po
objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šole Glazija Celje, Oblakova ulica
15, 3000 Celje z oznako Prijava na razpis za ravnatelja. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Svet zavoda Osnovne šole Glazija Celje
Neža bo morala to jesen na zahtevno operacijo v St. Luis v ZDA. Operacijo bo sicer krila zavarovalnica. A so vsi ostali stroški tako visoki,da je tudi ta možnost postala skoraj nedosegljiva. Težko je, ko gledaš otroka, ki bi mu lahko pomagali, ki se mu stanje po vsaki terapiji sicer počasi, a vztrajno izboljšuje, vendar se vse skupaj ustavi pri denarju ...
Abi kebab kot svetilnik sredi kraja
Ideja, kako preseči to stisko, se je - ne prvič - rodila v majhni okrepčevalnici sredi Zreč Abi kebab2, ki jo vodi Bekim Ganiu. »Bekim je doma iz Makedonije, a smo ga Zrečani, predvsem otroci, že zdavnaj vzeli za svojega.
Pri njem se zbiramo, veliko se dogaja okrog njega. Malo je tako velikodušnih, prijaznih in dobrih ljudi in zato ni čudno, da je predlagal dobrodelno akcijo za otroke,« je povedal Tomaž Ku-šar, ki je prav tako prevzel velik del organizacije prireditve in zbiranja donacijskih sredstev. Športno-zabavni turnir je pred časom žal nekoliko pokvarilo vreme. Odbojkarski klub Swatyco-met, Občina Zreče, krajevna odbora Rdečega križa Zreče in Slovenske Konjice pa se Neži trudijo pomagati naprej. Toplo naprošajo vse, ki vam ni vseeno, da prispevate vsaj droben dar. Ker veliko dobrih ljudi lahko tudi z drobnim dejanjem uresniči velike stvari.
SAŠKA T. OCVIRK
AKTUALNO
3
Bi obirali lešnike in jabolka?
Odnos do sezonskih del v kmetijstvu se je spremenil - »Sezonce« potrebujeta Meja Šentjur in Slom
CELJE - Za sezonska dela v kmetijstvu je med iskalci dela vedno več zanimanja. Prva letošnja sezonska dela so bila razpisana spomladi, ko je bilo na celjskem območju na voljo redčenje v sadovnjakih Meje Šentjur in Sloma. Vključenih je bilo približno štirideset občanov. Trenutno so se že začela nekatera jesenska sezonska dela.
Območna služba zavoda za zaposlovanje sezonskih del ne razpisuje, vendar o njih javnost obvešča. V celjski območni službi je letos na voljo delo za več kot sto sezonskih delavcev. »Izvajalci sezonskih del iščejo spomladi predvsem delavce za redčenje in obrezovanje sadnega drevja ter obiranje jagod, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja,« je povedala Tanja Pintar Korent iz celjske območne službe zavoda za zaposlovanje.
»Iz celjske območne službe vsako leto februarja obiščemo delodajalca Mejo Šentjur in Slom na Ponikvi ter se dogovorimo o načinu nabora kandidatov,« smo še izvedeli na zavodu. Po tem dogovoru z delodajalcema zavod obvesti brezposelne s SMS-sporočili o možnosti sezonskega dela, obvestilo je izobešeno na za-vodovi oglasni deski, morebitne kandidate obvesti tudi med skupinskimi oblikami svetovanj. Podrobnosti o sezonskih delih so tudi na za-vodovi spletni strani med obvestili, ki jih sproti dopolnjuje.
Vedno več domačih
Trenutno nudita sezonska dela v kmetijstvu dva delodajalca, Meja Šentjur in podjetje Slom. Meja zaradi pozebe letos obiranja jabolk
ne ponuja, vendar je od 10. septembra na voljo obiranje lešnikov. Za lešnike potrebuje 30 obiralcev. Slom je imel glede pozebe več sreče, zato rabi v času do 30. oktobra od 35 do 40 obiralcev jabolk.
Na spletni strani so za sezonska dela v kmetijstvu navedeni tudi podatki o plačilu in drugih ugodnostih. Meja nudi tistim obiralcem lešnikov, ki bodo dosegali


ajal 2elea0


J^Žalec
Informacije: TIC Žalec in www.turizem-zalec.si
delovno normo, na uro 3,60 evra plačila in toplo malico. Slom nudi na uro deset centov manj, takšno plačilo pa je prav tako pogojeno z doseganjem norme. Obiralcem malico plača. »Če sezonska dela potekajo na podlagi podjemne pogodbe, ki jo delodajalci sklenejo z delavci, potem delodajalci po de-lovnopravni zakonodaji delavcem niso dolžni povrniti stroškov malice in prevoza na delo,« je povedala Tanja Pintar Korent, ki je tudi svetovalka generalne direktorice zavoda.
»V zavodu ugotavljamo, da se je zanimanje domačih brezposelnih za sezonska dela v zadnjih letih povečalo in da iz leta v leto narašča,« je odgovorila Pintar Korento-va. Mesta večinoma zasedejo domači iskalci zaposlitve. Število izdanih delovnih dovoljenj za tujce za sezonska dela na področju kmetijstva se zmanjšuje. Na mursko-soboškem območju je za sezonska dela v kmetijstvu skoraj v celoti zagotovljena domača delovna sila. Nekoliko drugačne so razmere na celjskem, mariborskem in dolenjskem območju, kjer ni toliko domače sezonske delovne sile, kot je je v Po-murju. »Delodajalci so bolj naklonjeni zaposlovanju tujcev iz tretjih držav. Pri delo-
Meja Šentjur letos zaradi pozebe obiralcev jabolk ne potrebuje, iščejo pa sezonske delavce za obiranje lešnikov. Slom na Ponikvi pa rabi v času do 30. oktobra od 35 do 40 obiralcev jabolk.
dajalcih tudi bivajo,« je opozorila Tanja Pintar Korent.
Kako v Avstrijo?
In kako je s sezonskimi deli za naše občane v bližnjem zamejstvu, v bogatejši Avstriji? Naš zavod za zaposlovanje tamkajšnje razmere dobro pozna, vendar ga avstrijski zavod o zagotavljanju delovne sile posebej ne obvešča. »Oglasov za sezonska dela v kmetijstvu na avstrijskem zavodu in preko zaposlitvenih agencij praktično ni, saj gre za osebne stike,« je povedala Tanja Pintar Korent iz celjske območne službe zavoda za zaposlovanje. Pri avstrijskih kmetih delajo stalne skupine sezonskih zaposlenih. Morebitne nove sodelavce jim pripeljejo kar Slovenci, ki so tam že sezonsko zaposleni. Gre za skriti trg dela.
Oblike sezonskih zaposlitev v Avstriji so različne, smo izvedeli v celjski območni službi. Delovno razmerje je pogosto sklenjeno za delovni čas, ki je krajši od polnega. V teh primerih je plačilo takšno, kot ga za dela v kmetijstvu določa kolektivna pogodba. »Lahko gre tudi za opravljanje malega dela. V takšnem primeru delodajalec plača za delavce le prispevek za primer poškodbe pri delu, drugih prispevkov ne plačuje,« odgovarja zavod. Tudi osnovno zdravstveno zavarovanje morajo imeti sezonski delavci urejeno v matični državi. Sezonska dela v Avstriji so plačana od 7,84 evra na uro. Posebej je urejeno plačilo na področju malega dela.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA)
Brez zapletov ni šlo
Nova enotna vozovnica bo dijakom in študentom olajšala potovanje po Sloveniji. Na začetku delovanja novega sistema je bilo nekaj zapletov, ki jih te dni odpravljajo.
CELJE - Kot so prevozniki predvidevali, v minulih dneh ni šlo vse gladko pri izdajanju in uporabi nove enotne vozovnice, ki je začela veljati za vožnjo dijakov in študentov z vlaki in avtobusi.
V Izletniku Celje na primer ugotavljajo, da je postopek vnašanja podatkov za posameznega dijaka ali študenta dolgotrajen, da vmes prihaja do prekinitev, da na avtobusu kartice čitalci vedno ne zaznajo ali pa čitalcev vsi še nimajo, ker jim jih ministrstvo za infrastrukturo še ni zagotovilo. Tudi novo aplikacijo so v Izletniku dobili šele 29. avgusta in do prvega šolskega dne je bilo premalo časa za preverjanje novega sistema. Zato je
Cena vinjet ostaja enaka
Od 1. decembra bodo v prodaji vinjete za leto 2017, ki bodo kovinsko oranžne barve. Teh je znova devet vrst.
Za letno vinjeto za osebna vozila bo treba tudi v prihodnje odšteti 110 evrov, za mesečno 30 ter za tedensko 15 evrov. Za kombinirana vozila bo letna vinjeta še naprej stala 220 evrov, mesečna 60 in tedenska 30 evrov. Tudi za motorna kolesa cena letne vinjete ostaja nespremenjena, 55 evrov, za mesečno bo treba odšteti 30 evrov ter za tedensko 7,5 evra.
Z nakupom letne vinjete se boste po slovenskih avtocestah in hitrih cestah vozili od 1. decembra 2016 do 31. januarja 2018.
LK, foto: DARS
prihajalo pri izdaji vozovnic in registraciji na avtobusih ter vlakih do težav.
»Nov sistem enotne vozovnice v obliki čip kartice, ki velja v medkrajevnem in mestnem prometu na vlakih in avtobusih, je sicer dobro zamišljen,« pravi Boštjan Čokl, vodja komercialnega sektorja celjskega Izletnika, in naj bi v prihodnje olajšal potovanje po Sloveniji. Testni uporabniki so na začetku dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki lahko po subvencionirani ceni kupijo vozovnico, v prihodnje naj bi bilo to mogoče kar s pomočjo spleta. Vendar v prvih septembrskih dneh vse ni delovalo brezhibno in je zato moral tehnološki ponudnik, ki ga je izbralo ministrstvo, sproti reševati probleme.
Kljub težavam v Izletniku menijo, da potniki ne smejo biti oškodovani tudi v času, dokler sistem ne bo resnično deloval. V tem tednu bodo zato še brez težav omogočali prevoz vsem dijakom in študentom, ki si še ne bodo uspeli urediti enotne vozovnice. Priporočajo pa, da vloge, ki jih najdejo na spletu, izpolnijo že doma, jih skupaj s potrdilom o šolanju prinesejo k prevozniku, saj bo tako postopek izdaje vozovnice nekoliko hitrejši.
TC
SVET ZAVODA VRTCA LAŠKO
Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF,57/12 - ZPCP-2 D, 2/15, Odl. US: U-1-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanju besedila: ZOFVI). Kandidat/kandidatka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Predviden začetek dela bo 1. 7. 2017.
Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
-	izobrazbi,
-	nazivu,
-	opravljenem strokovnem izpitu,
-	opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/kandidatka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata,
-	delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju,
-	potrdilo o nekaznovanosti, ki ne sme biti starejše od 30 dni,
-	potrdilo sodišča, da kandidat/kandidatka ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni,
-	program vodenja zavoda za mandatno obdobje,
-	kratek življenjepis o dosedanjih delovnih izkušnjah
pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Svet zavoda Vrtca Laško, Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško, s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA.
Kandidati/kandidatke bodo pisno obveščeni/e o imenovanju v zakonitem roku.
4
GOSPODARSTVO
Slike šle za med, obrat ne zanima
Dražbe Aerovega obrata v Šempetru se ni udeležil nihče - Še letos nekaj denarja za terjatve delavcev
Medtem ko se je na dražbi, na kateri je stečajna upravitelj ica Aera Alenka Gril prodajala 156 slik znanih in manj znanih slovenskih avtorjev, se dražbe za nakup obrata v Šempetru ni udeležil nihče. Grilova je obrat prodajala kot poslovno celoto, torej nepremičnine, opremo in blagovne znamke, izklicna cena pa je bila očitno previsoka. Na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank je bila enaka tržni vrednosti, to je 4,3 milijona evrov. Grilova končne odločitve o tem, na kakšen način bo zdaj poskušala prodati obrat, še ni sprejela. Vedno bolj pa kaže, da takšne proizvodnje, kot je bila pred stečajem Aera, v Šempetru ne bo več.
Za najem Aerovega obrata v Šempetru se je zanimalo veliko domačih in tudi tujih podjetij. Kupiti ga noče (še) nihče.
Za obrat v Šempetru, kjer je bila glavna proizvodnja Aera, se je že takoj po stečaju aprila lani zanimalo veliko domačih in tujih podjetij. Vendar ga stečajni upraviteljici Alenki Gril kljub temu ni uspelo dati v najem. Nemško podjetje AMC, ki se je predstavljalo tudi kot resen kupec in je za mesečni najem proizvodnje ponudilo 50 tisoč evrov, se je tik pred podpisom pogodbe umaknilo. Ob ponovnem razpisu je bilo za najemnika izbrano podjetje Interexpo v lasti nekdanjega direktorja radeške papirnice Igorja Rakuše, a je upniški odbor pogodbo zavrnil zaradi prenizke najemnine. Če bi dogovor z Nemci uspel, bi bila danes stečajna masa Aera zaradi najemnine večja za najmanj pol milijona evrov, stečajna upraviteljica bi prihranila tudi pri stroških obratovanja, ki mesečno znašajo približno 10 tisoč evrov.
Unior v polletju z višjimi prihodki in dobičkom
Zreški Unior je v prvem letošnjem polletju ustvaril 85 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za skoraj 4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček znaša 5,3 milijona evrov in je od lanskega v prvem polletju višji za kar 47 odstotkov.
Rast prihodkov beležijo vsi štirje Uniorjevi programi, tudi turizem. Največ, skoraj 50 milijonov evrov prihodkov je v skupno blagajno prispeval program Odkovki, ki dela izdelke za vse najbolj vidne proizvajalcev avtomobilov v Evropi. Letos je Uniorju uspelo dobiti največje naročilo za posamezen posel v vsej svoji zgodovini. Z nemškim podjetjem Zahnradfabrik je sklenil petletno pogodbo, vredno 30 milijonov evrov.
Tako kot matična družba letos uspešno posluje tudi celotna Skupina Unior, ki jo sestavlja 18 odvisnih in 8 pridruženih podjetij doma in v tujini. Skupina je v primerjavi z lanskim polletjem prihodke od prodaje povečala za približno tri odstotke, čisti dobiček pa za tretjino. Unior je še vedno zelo zadolžen, vendar obveznosti, ki so mu jih naložile banke leta 2013 v pogodbi o finančnem prestrukturiranju, redno izpolnjuje. Samo v letošnjih prvih šestih mesecih se je razdolžil že za 4,5 milijona evrov.
Zreška družba je na seznamu podjetij, ki jih želi država prodati. Slovenski državni holding, Kapitalska družba, Alpen Invest in Zavarovalnica Triglav so maja že sklenili dogovor o skupni prodaji 55 odstotkov delnic. Prodajni postopek naj bi bil končan prihodnje leto. Država je svoj delež v Uniorju pred leti že nameravala prodati, a je ugotovila, da ji bo to uspelo le, če bo družbo prej razdelila na kovaški in turistični del. Zato Unior že nekaj časa išče lastnike za svoj program Turizem. Prvi krog prodaje ni uspel, zato ga je lani začasno ustavil in nadaljeval letos sredi leta. Junija je namreč družba objavila, da bo prodala svoj malo več kot 98-odstotni delež v Rekreacijsko-turističnem centru Krvavec. Poleg Krvavca namerava Unior prodati še Terme Zreče in center na Rogli.
JI
Skei: Združitev Panasonica in Gore
Japonci so dobri delodajalci, pravi predsednica sindikata Skei - V Gorenju preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ne komentirajo
Tudi v Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije spremljajo, kaj se dogaja v drugem največjem slovenskem izvozniku, v Gorenju. Po njegovih informacijah je Panasonic, ki izvaja od julija skrbni pregled Gorenja, dobro organizirana družba in morebitna združitev japonskega in slovenskega podjetja ne bi bila nujno najslabša rešitev za slovensko gospodarstvo.
Japonsko podjetje bo do konca septembra v velenjskem podjetju pregledovalo poslovanje družbe. Po pregledu se bo Panasonic odločil, ali bo povečal svoj delež v podjetju. Trenutno ima v Gorenju 10,74-odstotni delež. »Ali bo do prevzema pri-
V Gorenju pravijo, da niso seznanjeni s preiskavo NPU.
šlo, je težko napovedati. Če pa se bosta podjetji združili, se bosta sindikat in tudi svet delavcev pred tem temeljito pogovorila z upravo Gorenja,« je pomirila predsednica sindikata kovinske in elek-
troindustrije Lidija Jerkič.
Na pogovorih bodo sindikati vztrajali, da je treba pri sklenitvi pogodbe upoštevati tudi interese zaposlenih.
Jerkičeva je navedla primer lendavskega podjetja Varstroj,
ki ga je pred dvema letoma kupilo japonsko podjetje Daihen. Sindikat Skei, ki sodeluje z zaposlenimi v podjetju, ima zaenkrat le informacije o dobrih izkušnjah. »Morda je japonska kultura bliže slovenskemu na-
I ■ V V	IV
Sodišče soglaša s poravnavo
Celjsko sodišče je dalo soglasje k poravnavi, ki jo je stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas sklenila s podjetji in posamezniki, povezanimi s prevzemom hotela Štorman, zaradi katerega se je na sodišču začelo več postopkov. Soglasje bo pravnomočno prihodnji teden.
Če ne bo nobene pritožbe, se bo v stečajno maso propadlega celjskega gostinca Zvoneta Štormana na račun poravnave nateklo 250 tisoč evrov. Kot
je že znano, bo upraviteljica celoten znesek namenila delnemu poplačilu terjatev, ki so jih v stečaju svojega bivšega delodajalca prijavili delavci. S poravnavo pridobljen znesek bo zadoščal le za poplačilo slabe četrtine njihovih terjatev.
JI
Ш
MESTNA TRŽNICA CELJE
domaie dobrote sredi metla
VEM, KAJ JEM!
— PRIDELANO DOM —
WWW.SIMBIO.SI I fj

Kitajci dobro sprejeli slovenske blagajne
Žalsko računalniško podjetje Mikropis je marca letos v treh supermar-ketih kitajske trgovinske verige City Shop na območju Šanghaja vpeljalo svoje samopostrežne blagajne.
Kitajci so blagajne zelo dobro sprejeli. Na njih so
opravili že več kot sto tisoč nakupov, njihova vrednost je več kot milijon dolarjev.
Direktor družbe Janez Uplaznik, ki se je te dni vrnil s poslovne poti na Kitajskem, pravi, da se na tem trgu kažejo resne priložnosti tudi za posel na področju nakupovanja z mobilnimi telefoni in tudi pri klasičnih blagajnah. Mikropisove samopostrežne
blagajne, ki jih je podjetje za kitajski trg nekoliko prilagodilo, v Sloveniji kupci uporabljajo že več let. Mikropis je bil pravzaprav prvi, ki je leta 2007 pri slovenskih trgovcih vpeljal takšne blagajne. S tem je postala Slovenija deveta država v Evropi in trinajsta na svetu, ki je v trgovinah uvedla to vrsto nakupovanja.
JI, foto: arhiv Mikropis
Predstavniki Mikropisa so se pred kratkim v Indiji udeležili dveh pomembnih dogodkov. Na zdravstveni konferenci so predstavili program 24alife Corporate, ki ga že uporabljajo v verigi bolnišnic Apollo Hospitals in nekaterih drugih indijskih organizacijah, podjetjem s področja trgovine pa so predstavili tako imenovano MBS Trgovino. Gre za celovito tehnološko napredno rešitev za upravljanje oskrbovalne verige.
GOSPODARSTVO
5
nikogar
Prodaja po delih?
»Sem kar malce razočarana, ker si obrata v Šempetru nihče ni niti ogledal, čeprav sem o dražbi obvestila vse, ki so se do zdaj kakorkoli zanimali za to proizvodnjo. Ko bi vsaj prišli in rekli, da bodo počakali na znižanje cene,« je povedala Alenka Gril. Kot še pravi, bo kompleks, kljub temu da je na dobri lokaciji, blizu avtoceste, verjetno težko prodala kot poslovno celoto. Ali to res drži, bo preverila z zbiranjem neza-vezujočih ponudb. Če tudi takrat za nakup obrata ne bo nobenega zanimanja, ga bo začela prodajati po delih. To pomeni, da ga bo razdelila na nepremičnine in opremo ter za vsakega posebej iskala kupca. Takšna prodaja zagotovo pomeni konec proizvodnje v Šempetru, napoveduje Grilova.
Denar za plače in neizkoriščen dopust
Stečajna upraviteljica je doslej že prodala hčerinsko podjetje Aero Ida, ki ga je kupil avstrijski proizvajalec barvic Jolly, ter nekaj strojev in drugih manjših premičnin. Večinoma gre za premoženje, ki ga niso obremenjevale hipoteke, zato bo lahko denar namenila za delno poplačilo delavskih terjatev. »Izračune sem že naredila in do konca meseca bom predlog delitve poslala sodišču. Predvidevam, da bodo delavci dobili denar čez približno dva meseca,« napoveduje Grilova. Delavci bodo dobili plače, ki jim jih je ostalo dolžno podjetje, in nadomestilo za neizkoriščen letni dopust. Ali bodo dobili tudi odpravnine oziroma kolikšen bo delež te terjatve, bo odvisno od prodaje obrata. Večina strojev v Šempetru, ka-
terih tržna vrednost sicer znaša 1,7 milijona evrov, namreč ni zastavljena in bo izkupiček od njihove prodaje namenjen poplačilu prednostnih terjatev.
Stečajna upraviteljica Aera je ta teden prodajala tudi skladiščne prostore in zemljišče v Ipavčevi ulici, kjer je nekoč delovalo podjetje Aero Copy. Dražbo je, kljub temu da se je je udeležil en kupec, ustavila, ker je dosegla spodnjo mejo cene, ki jo je določila ločitvena upnica Družba za upravljanje terjatev bank. Prihodnje leto bo upraviteljica dala na dražbo tudi upravno stavbo v Celju in hčerinsko podjetje v Beogradu.
Delavci so v stečaju Aera prijavili za 1,8 milijona evrov terjatev, od tega je za 1,3 milijona evrov odpravnin. Terjatve, ki so jih prijavili vsi upniki, znašajo 15,7 milijona evrov. Največ, 10 milijonov evrov terjatev je zavarovanih.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
nja ni nujno slaba
činu gospodarstva in tudi sindikati drugih dejavnosti so nam povedali, da zaenkrat niso slišali nič slabega o japonskih delodajalcih,« je povedala Lidija Jerkič. Japonska podjetja imajo po njenem mnenju v Sloveniji jasno strategijo. S pomočjo slovenskih podjetij iščejo pot do trgov v Evropi. Veliko so vložila v razvoj in kadre in po mnenju Jerkičeve je tudi Panasonic te vrste podjetje.
Uhajanje zaupnih informacij je slovenska lastnost
V Gorenju je zadnje dni vroče tudi zaradi nespošto-vanja dogovorov. Po pisanju
različnih medijev naj bi namreč Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pod drobnogled vzel uhajanje notranjih informacij, povezanih s Panasoni-com, na podlagi katerih bi se lahko določene osebe okoristile s premoženjem. Komentar Lidije Jerkič na dogajanje v Gorenju: »Čeprav ne vem, ali so informacije uhajale iz podjetja ali ne, vem, da se je ob tem pokazala slovenska lastnost. Ko dobimo zaupno informacijo, imamo pogosto težave, da jo zadržimo zase. Kot kaže je že v človeški naravi, da je treba vse, kar se ve, povedati naprej. Ni prav, da se to dela, saj odgovorni
v podjetju ne podpisujejo zastonj izjave o varovanju zaupnih podatkov, a kot kaže do tega vseeno pride. Kako in kaj se je zgodilo v Gorenju, kdo je bil kriv in zakaj, naj pa raziskujejo druge ustanove.«
V Gorenju so na vprašanje, ali je res, da NPU preiskuje podjetje, odgovorili, da so to, da naj bi NPU in agencija za trg vrednostnih papirjev začela preiskavo v zvezi z uhajanjem informacij, izvedeli iz medijev. Zato je ne morejo komentirati, saj z njeno vsebino niso seznanjeni. »Ni nam znano, da bi bil v domnevnih postopkih zaslišan kdorkoli od sodelavcev Gorenja,« so še zapisali.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: arhiv NT (GrupA)
Bisol prodajo povečal za 58 odstotkov
Bisolu iz Prebolda, ki je vodilni slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov in nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne, se spet obeta dobro poslovno leto. V prvih šestih mesecih je podjetje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem količinsko prodajo povečalo za kar 58 odstotkov.
Predsednik uprave Uroš Merc je prepričan, da bo Bisol tudi v drugi polovici leta imel tako dobre poslovne rezultate kot v prvem polletju. Še zlasti, ker mu je na tujih trgih uspelo še bolj utrditi svojo blagovno znamko in okrepiti sodelovanje z najpomembnejšimi energetskimi družbami. Bisol svoje izdelke prodaja že v več kot 60 državah. Najbolj uspešen je še vedno na trgih zahodne Evrope, predvsem v Italiji, državah Beneluxa, Franciji, Veliki Britaniji in Švici. Zadnje čase vedno bolj povečuje tudi prodajo na ostalih trgih, zlasti v baltskih državah, Skandinaviji ter na Bližnjem in Daljnem
vzhodu. Prodaja na domačem trgu je iz leta v leto manjša, lani je znašala le približno odstotek celotne prodaje.
Preboldsko podjetje, ki ima predstavništva v Belgiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, je tudi lani zelo dobro poslovalo, saj mu je v primerjavi z letom 2014 prihodke od prodaje uspelo povečati za 64 odstotkov. Kljub temu se še ni vrnilo na raven svojega najboljšega leta 2011, ko je imelo 55 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 3,2 milijona evrov dobička. Morda mu bo uspelo letos. Dobilo je namreč zelo velik posel, največji v svoji zgodovini. Beloruski energetski gigant Belo-rusneft ga je izbral za postavitev 58-megava-tne sončne elektrarne v južnem delu države. Posel, ki ga je dobilo skupaj s konzorcijem priznanih mednarodnih podjetij, je vreden malo manj kot 50 milijonov evrov. Delež Bisola je največji in znaša 70 odstotkov.
JI
Država pobrala skoraj ves dobiček
Pred dnevi so se sestali tudi delničarji Elektra Celje. Seznanili so se s poslovanjem družbe v preteklem letu in odločali o delitvi bilančnega dobička, spremembah statuta in pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic.
Bilančni dobiček Elektra Celje znaša 3,2 milijona evrov. Delničarji so sklenili, da bodo za dividende, ki letos znašajo 13 centov bruto za delnico, namenili skoraj celoten dobiček. Večino denarja bo dobila država, ki je 80-odstotna lastnica podjetja.
Na seji so potrdili tudi predlagane spremembe statuta, s katerimi je nadzorni svet dobil večjo moč. Na predlog Slovenskega državnega holdinga oziroma države je skupščina pooblastila upravo za pridobivanje lastnih delnic. Cena delnice se bo gibala v razponu od 2,38 evra do 3,43 evra, s čimer pa se v Društvu Mali delničarji Slovenije ne strinjajo. Na seji so predlagali, da se zgornja cena delnice določi po knjigovodski vrednosti delnice, ki znaša 8,12 evra, vendar skupščina o tem predlogu ni glasovala.
Društvo je zato že napovedalo izpodbojno tožbo, malim delničarjem pa odsvetuje prodajo delnic po tako nizki ceni, ker meni, da ne odraža poštene vrednosti delnice Elektra Celje. Mali in manjšinski delničarji imajo skupaj v lasti 16 odstotkov delnic.	JI
PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI
4?. M©S
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem, 13.-18. september 2016
Cetisu ostalo le nekaj stotakov
Na predlog Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe bo Cetis skoraj ves svoj bilančni dobiček porabil za izplačilo dividend. Bruto dividenda na delnico bo znašala 1,37 evra.
Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala, naj bilančni dobiček, ki znaša 274.451 evrov, ostane nerazporejen. Vendar je država, ki ima preko SDH in kapitalske družbe v lasti malo več kot 15 odstotkov Cetisa, na seji skupščine vložila nasprotni predlog, ki so ga podprli tudi vsi ostali delničarji. Zato bo celjskemu izdelovalcu varnostnih tiskovin od bilančnega dobička ostalo le 451 evrov.
Brez podpore je na seji ostal predlog države, da bi delničarji imenovali posebnega zastopnika za vložitev morebitnih odškodninskih tožb, povezanih z nekaterimi posli v preteklosti. Kot je znano, je na zahtevo države posebna revizija pod drobnogled vzela nakup družbe Cetis Graf in delnic novogoriškega Hita ter Embalažno-grafičnega podjetja. Delnice je Cetis kupoval od svoje večinske lastnice družbe MSIN. Vsi ti posli naj bi podjetju povzročili škodo, vendar ta v revizijskem poročilu ni navedena. Tudi v Cetisu pravijo, da revizija nastanka škode ni ugotovila.	JI
Na Mikropisovih blagajnah so na Kitajskem v manj kot pol leta opravili že več kot sto tisoč nakupov.
A NOVOSTI IN SEJEMSKE UGODNOSTI VEČ KOT 1500 RAZSTAVLJAVCEV
A VSE ZA GRADNJO, OBNOVO IN OPREMO DOMA
A KAMPING, KARAVANING IN KULINARIKA
A BREZPLAČNI NASVETI STROKOVNJAKOV
A UGODNI NAKUPI, DOŽIVETJA ZA VSO DRUŽINO
(^) ugodna cena vstopnice
(#) zabava v MOSovem Outdoor Parku za vse starosti
(napihljiva igrala, trampolin, zipLine, zorbing, bike park ...)
Л firt M

celjski sejem Vaš partner www.ce-sejem.si | eCE novice*
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Fontana Zeleno zlato odprta
Letos je degustacija piv mogoča do konca oktobra
ŽALEC - Projekt, ki je v zadnjem letu precej razburjal in delil Savinjčane, je končan. Rezultat: pet točilnih pip, pet različnih vrst piva in smeli načrti za turistično prihodnost.
Letošnji občinski praznik si bodo Žalčanke in Žalčani še posebej zapomnili. Bil je namreč poseben in drugačen, saj je občina končala enega najdrznejših projektov v zadnjem času, projekt, s katerim želi dediščino hmeljarstva v Savinjski dolini povezati s sodobnim časom. In kot se je izrazil žalski župan Janko Kos, je edinstvena fontana piva v Evropi poklon vsem generacijam hmeljarjev. »Ta turistična zanimivost, kakršne doslej še ni bilo nikjer, predstavlja dobro osnovo za nadaljnji razvoj turizma. S fontano Zeleno zlato smo tradicijo hmeljarstva, ki je v Savinjski dolini najgloblje zasidrana, povezali s sedanjim časom in jo ohranili za prihodnost,« je dejal žalski župan.
V objemu zelenega zlata
Kot je povedala vodja projekta Hana Šuster Erjavec, je
fontana zasnovana kot hmelj-ska kobula, izdelana v dveh polkrogih oziroma fontanah, pivski in vodni. Na zunanjih stenah fontane je nameščena oksidirana bakrena čipka, ki simbolizira pivsko peno. Pod betonsko ploščo, na kateri sta fontani, je tri metre globoko strojnica, kjer je nameščena vsa potrebna tehnična oprema za delovanje fontan.
Gradnja je bila zahtevna, priznavajo tisti, ki so pri projektu sodelovali, a jim je kljub temu pravočasno uspelo najti odgovore na vsa, tudi zahtevna tehnološka vprašanja. Iz petih točilnih pip teče pet
različnih vrst piva, ki jim je skupno to, da vsebujejo aro-matičen savinjski hmelj. Bodo pa, kot obljubljajo snovalci projekta, fontano v prihodnje še nadgradili in dogradili s še tremi točilnimi napravami. Tudi ponudba piva ne bo stalna, saj je zanimanje pivo-varjev izjemno veliko.
Cena še ni znana
Kolikšna bo končna cena projekta, še ni znano. Za fon-tano, ki bo odprta od aprila do konca oktobra, bo občina plačala med 350 in 400 tisoč evri. 170 tisočakov je zagotovila iz proračuna, in sicer je to denar, ki ga je dobila s pobranim davkom od »jackpot« dobitka. Preostanek so prispevali donatorji. 92 podjetij in 58 posameznikov je prispevalo 215 tisoč evrov. »Možnost donacij je še vedno odprta. Za zdaj smo zbrali 35 tisoč evrov več, kot je bilo sprva predvideno. Ves denar je namenjen za projekt in njegovo nadgradnjo,« je zadovoljen Kos, ki vseskozi poudarja, da v občini še niso uresničili projekta, ki bi ga lahko tako oplemenitili z denarjem gospodarstva.
Šest evrov za vrček in pol litra piva
Na pivskem delu fontane se ob prisotnosti pooblaščene osebe z avtorizacijsko kartico iz zemlje dvignejo točilni sistemi, ki gostu natočijo želeno pivo. Obiskovalec si za šest evrov kupi poseben pivski vrček, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj, izdelali pa so ga v Steklarni Hrastnik. Na čipu, ki je na vrčku, je informacija, da si lahko obiskovalec petkrat natoči en deciliter izbranega piva.
LEA KOMERICKI Foto: SHERPA
Iz točilnih naprav žalske fontane je mogoče poskusiti:
Kukec temno pivo - Pivovarna Laško Union
Medeno svetlo pivo - Kratochwill
Bakreni medium ale - Adam Ravbar
Temno kovaško pivo lager - Pivovarna Hotela pod Roglo
Maximus imperial IPA - Vizir	'
Slavnostno odprtje je obogatil kulturni program, v katerem so lahko obiskovalci in povabljenci prisluhnili odlomkom Gobčeve operete Hmeljska princesa. Slavnostnim govornikom se je na odru oziroma kar na vrhu fontane pridružil stand-up komik Tadej Toš, ki je z obilico humorja in še več resnice nagovoril zbrane. Še pred osrednjim dogodkom večera je župan Janko Kos na slavnostni seji podelil letošnja občinska priznanja in tudi naziv častnega občana, ki ga je prejel Peter Zimmermann.
Veliko obiskovalcev je želelo poskusiti pivo iz nove žalske fontane.
Sejem za nasvete, nakupe in nove posle
CELJE - V torek bo vrata že 49. odprl Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, največji sejem v regiji, kjer lahko razstavljavci in obiskovalci dobijo prave nasvete, opravijo dobre nakupe ali sklenejo nove posle.
Sejemsko dogajanje bodo med 13. in 18. septembrom pospremile številne novosti. »V Celjskem sejmu smo letos področja še bolj razdelili po razstavnih dvoranah in dodali nova oziroma dopolnili vsebinska področja, ki jih želijo obiskovalci,« je na srečanju z novinarji pred odprtjem sejma povedal izvršni direktor družbe Robert Otorepec.
Zanimanje razstavljavcev za predstavitev na sejmu v Celju po besedah Roberta Otorepca od leta 2008 ponovno narašča. Veliko zanimanje vlada tudi pri medijih.
Predstavilo se bo več kot 1.500 razstavljavcev iz 35 držav. Največja tuja delegacija bo spet prišla s Kitajske, predstavilo se bo več kot sto kitajskih podjetij. Skupne predstavitve pripravljajo še Hrvaška, Srbija, Indija, Venezuela, države Commonwealtha in Ukrajina. LK
Jelšingrad ne gre v prodajo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarski dvorec, znan kot Jelšingrad, je občina v zadnjih dveh letih že štirikrat neuspešno poskušala prodati na javni dražbi. Ker zanimanja ni, bo zdaj občina poskušala prodati samo zemljišča in štiri tisoč kvadratnih metrov zazidalnega zemljišča v neposredni bližini gradu.
Lastniki Jelšingrada, vredne- Občina Šmarje pri Jelšah bo ga približno 390 tisoč evrov, tako poskušala prodati vsaj živijo v tujini in vsi želijo grad pripadajoča zemljišča in za-prodati. A kaj, ko kupca ni. zidalno zemljišče v neposre-
dni bližini, ki je bolj privlačno za nakup. Župan Stanko Šket pravi, da bi potencialni kupec lahko zgradil tudi hotel ali športne objekte.
Župan sicer vztraja, da bi te površine morale biti namenjene igrišču za golf, saj so nekatera dela za to že opra-
vljena, ker je območje v preteklosti že služilo kot igrišče za golf z devetimi luknjami.
Sicer ima Občina Šmarje pri Jelšah predkupno pravico za Jelšingrad, vendar se za nakup ne zanima. Kot pravi Šket, bo novega lastnika občina podpirala in mu pomagala uresničiti njegov program.
EP
Prvi del končan
Nov rebalans zaradi dvorane
GORNJI GRAD - Občina je končala prvi del naložbe v prenovo lokalne ceste v Lenartu. V okviru dveletne naložbe je letos poskrbela za sedemsto metrov ceste od Kosovega Broda do Spodnjega Kosa. Cesta je močno poškodovana tudi zaradi pogostih prevozov lesa.
Med prvim delom naložbe so bili zamenjani spodnji ustroj cestišča in prepusti, urejeno je bilo tudi odvodnjavanje. Prihodnje leto bo sledila prenova odseka ceste od Spodnjega Kosa do Zgornjega Dola. Projektant je vrednost celotne naložbe ocenil na štiristo tisoč evrov. Občina bo v obeh letih vložila v cesto v Lenartu 150 tisoč evrov. Uporabila bo tudi sredstva, ki ji pripadajo po 21. členu Zakona o financiranju občin.
Letos je med drugim obnovila tudi streho vrtca in opravila v osnovni šoli obsežna vzdrževalna dela. Prav tako je postavila javno otroško igrišče.	BJ
NAZARJE - Občinski svet je na septembrski seji sprejel četrti rebalans letošnjega občinskega proračuna. Tega je narekovala načrtovana obnova športne dvorane, za katero so svetniki sprejeli tudi dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP).
Nekatera dela v dvorani so že opravljena. Tako bo prenova umivalnic in garderobe, ki bo stala 45 tisoč evrov, končana v tem tednu. Občina želi v dvorani postoriti še veliko več, saj je stara že desetletje in pol ter potrebuje prenovo. Tako želi med drugim obnoviti okna dvorane, tako imenovane prizme, in fasado. Občina je z rebalansom in DIIP pohitela, da se je lahko že naslednji dan po seji občinskega sveta prijavila na razpis ministrstva za sofinanciranje prenove dvorane. Vrednost nove naložbe v dvorano znaša sto tisoč evrov, od tega računa občina z razpisa na 39 tisoč evrov.	BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Gozdovi v prihodnjem desetletju
LUČE - V pripravi je nov gozdnogospodarski načrt luške gozdnogospodarske enote, ki bo veljal za obdobje 2016-2025. Pripravlja ga območna enota zavoda za gozdove v Nazarjah, ki ima na skrbi gozdove Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Terensko delo na območju enote Luče, kjer je več kot osem tisoč hektarjev gozdov, se je začelo predlani. Trajalo je kar dve leti. Osnutek gozdnogospodarskega načrta je bil dokončan maja letos, nato je bil še javno razgrnjen. Udeležba na javni obravnavi ni bila tako številčna, kot so si gozdarji želeli. »Udeležili so se je predstavniki največjega lastnika gozdov, ki so pokazali za gospodarjenje z gozdovi veliko zanimanje. Dali so veliko pripomb in predlogov,« je povedal Vid Preložnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v Nazarjah. Največji lastnik je ljubljanska nadškofija. Območna enota trenutno pripravlja odgovor,
kako bodo lahko pripombe in predloge upoštevani pri pripravi predloga gozdnogospodarskega načrta. Po pridobitvi različnih mnenj mora načrt potrditi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To naj bi bilo pred koncem tega leta.
V gozdnogospodarskih načrtih je načrtovano gospodarjenje v gozdovih v obdobju desetletja. Med drugim so določeni največji mogoči posek in gozdnogojitvena dela. »Zaradi sprememb v gozdovih je to nujno,« je opozoril vodja odseka. Območna enota zavoda za gozdove je začela letos tudi terenska dela za obnovo gozdnogospodarskega načrta enote Ljubno. Poleg tega je zbirala pobude. Prihodnje leto naj bi bil izdelan osnutek tamkajšnjega desetletnega načrta. Za Gornji Grad je bil desetletni gozdnogospodarski načrt sprejet predlani.
BRANE JERANKO Foto: arhiv občine, avtor Matevž Lenarčič
Na območju Luč so obsežni gozdovi. Gospodarjenje z njimi določajo desetletni gozdnogospodarski načrti.
Ponosni na svoje godbenike in mažorete
LAŠKO - V ponedeljek zvečer se je osemdesetčlanska ekipa Laške pihalne godbe vrnila z nekajdnevnega gostovanja na mednarodnem festivalu vojaških in promenadnih orkestrov Spasskaya Tower v Rusiji. Pričakala jo je množica sokrajanov.
Med večstoglavo množico so bili večinoma starši, ki niso mogli skriti, kako so ponosni na svoje otroke, mlajše in starejše godbenike ter mažorete. »Na njih smo zelo ponosni, a ne samo starši, ampak vsi Laščami. Vsi živimo in dihamo z našo godbo. Res so se člani godbe
in mažorete lepo izkazali v Moskvi, kjer niso predstavljali samo sebe in Laškega, ampak vso Slovenijo,« je bila navdušena mama, ki je komaj čakala, da objame svojega sina. Večina staršev je nastope svojih otrok spremljala preko družbenih omrežij, z njimi komunicirala preko interneta, a večina otrok zaradi zasedenih urnikov ni imela časa za obveščanje. »Dekleta so se imela tako lepo, da niso imela časa za pogovor s starši, saj je bilo tako zanimivo.«
Ko je poln avtobus pripeljal izza ovinka, sta se zaslišala prepoznaven zvok
godbe in pesem tistih, ki so jih nestrpno čakali. Kakšna solzica presrečnih staršev je bila potočena. Po krajših uvodnih besedah doma čakajočih članov so se nastopajoči vidno navdušeni in utrujeni od dolge vožnje pomešali med starše in polni novih dogodivščin z njimi odšli domov ter novim uspehom naproti. Med čakajočimi je bil tudi laški podžupan Jože Senica, ki je povedal, da bo Občina Laško vedno podpirala godbenike, če ne drugače, vsaj moralno.
BGO Foto: GrupA
Končno spet doma!
Vse niso podpisale
GORNJI GRAD - Pet zgor-njesavinjskih občin je v petek oddalo skupno izjavo o finančnem jamstvu in svoji odgovornosti za zaprto odlagališče Podhom. Izjava je bila vročena ministrstvu za okolje in prostor, ki jo je tudi zahtevalo. Rok za oddajo je bil 4. september.
Izjavo je sprejelo pet občinskih svetov, v Mozirju in Rečici ob Savinji pa je niso. Ti občini se na pozive za sodelovanje pri nadzorovanju odlagališča komunalnih odpadkov ne odzivata že dlje časa. Tako so se pod petkovo skupno izjavo podpisali le župani Gornjega Grada, Nazarij, Ljubnega, Luč in Solčave.
Kljub temu da v Podhomu odpadkov že dolgo ne odlagajo več, ohranja ta uradno status odprtega odlagališča. Občine morajo tako s pomočjo različne dokumentacije pridobiti status zaprtega odlagališča.
Zato je treba v Podhomu med drugim opravljati nadzor, vse skupaj pa je treba tudi plačati.
Skupno odlagališče v Pod-homu je bilo vzpostavljeno pred štirimi desetletji. Pred desetletjem in pol so začeli voziti odpadke iz Mozirja in z Rečice ob Savinji, na odlagališče v Celju. Preostalih pet občin je odlagalo smeti v Pod-homu še do leta 2010.
»Takšna je pač evropska zakonodaja, zato smo država in tudi občine, ki smo odlagališče uporabljale, to dolžne storiti,« opozarja gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Glede na to, da dve od sedmih občin, ki so v preteklosti odlagale odpadke v Podhomu, skupne izjave nista podpisali, pričakujejo v občinah podpisnicah odziv ministrstva.
BRANE JERANKO

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.0.0._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Gradbeno dovoljenje je pridobljeno
VOJNIK - Občina preureja v Novi Cerkvi stanovanjsko stavbo, kjer bodo stanovanja za mlade in invalidsko stanovanje. Po novem bo v njej deset stanovanj. Gradbeno dovoljenje za preureditev spomeniško zaščitene stavbe je pridobljeno.
Občina načrtuje razpis za izvajalca še v tem mesecu. Velika trška poslovno-sta-novanjska stavba v središču Nove Cerkve, v občinski lasti,
je namreč v zadnjih letih vedno bolj samevala. V njej so zelo velika prazna stanovanja, ki nujno potrebujejo obnovo oziroma preureditev. Iz velikih stanovanj bo tako občina pridobila več manjših, ki bodo namenjena za prvo oziroma začasno rešitev stanovanj-
skih težav mladih. Občina je stavbo pred koncem lanskega leta povečala s šestdeset kvadratnih metrov velikim prizidkom. To je bila tudi ena od zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za preurejanje je v letošnjem občinskem proračunu na voljo 130
tisoč evrov, podobna vsota naj bi bila tudi v prihodnjem proračunu. Za odkup štirih stanovanj se občina trenutno pogovarja z republiškim stanovanjskim skladom. Stavba naj bi bila dokončno preurejena do začetka leta 2018.
BJ
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Neveste v Zdraviliškem parku
ROGAŠKA SLATINA - Obrtno-podjetni-ška zbornica Šmarje pri Jelšah je minulo nedeljo pripravila sprehod v preteklost. V Zdraviliškem parku v Rogaški Slatini so si obiskovalci lahko ogledali, kako je izgledala poroka pred stotimi leti.
Dogodek je prikazal vzdušje, lepoto in kreativnost dogajanja priprav na poroko, kot so jo poznali pred sto leti. Dogodek je bil sicer promocijske narave, s svojim delom in z veščinami pa so se predstavili številni frizerji, vizažisti, cvetličarji, vrtnarji in gostinci, ki so vsi člani Obrtno-podjetni-ške zbornice Šmarje pri Jelšah. Najprej so ustvarjali v različnih kotičkih, razporejenih po Zdraviliškem parku v Rogaški Slatini, sledila je poročna povorka, ki se je sprehodila skozi Zdraviliški park. Ob koncu dogodka je bila modna revija v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška.
EP
Foto: Foto Zorin
Katera je vaša najljubša?
Priprave na poroko
Ukinitev dveh
železniških
prehodov
ROGATEC - Odstranili bodo dva nezavarovana železniška prehoda Trlično 1 in Trlično 2 na regionalni železniški progi Rogatec-Grobelno ter tam zgradili novo povezovalno cesto do priključka na državno cesto.
Največji projekt Občine Rogatec, ki se bo začel izvajati v tem letu, je odstranitev dveh nezavarovanih in s tem nevarnih železniških prehodov. Odstranitev bo mogoča zaradi gradnje nove povezovalne ceste. Natančneje gre za prestavitev lokalne ceste Dobovec-Trlično-Log od mejnega prehoda Dobovec do priključka javne poti Arlič v naselju Trlično v skupni dolžini 600 metrov.
Trenutna cesta je južno od regionalne železniške proge Rogatec-Grobelno, na odseku pa so trije železniški prehodi, od katerih sta dva nezavarovana. Ta dva bodo z gradnjo nove ceste ukinili. Železniški prehod, ki je zavarovan, in obstoječa cesta bodo ostali ohranjeni, vendar le za potrebe dostopa do obdelovalnih površin med železniško progo in državno mejo s Hrvaško.
Občina je že objavila razpis za izvedbo del, ki jih bo v celoti financirala direkcija za infrastrukturo. Na občini pa so že pridobili gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo v vrednosti 14 tisoč evrov, od tega je polovico krila občina in drugo polovico direkcija za infrastrukturo. Za odškodnine za zemljišča bo občina odštela približno 25 tisoč evrov. Vrednost celotne naložbe znaša 400 tisoč evrov.
EP, foto: vir Geopedia
\ ENERGETIKA CELJE
Kupila bo nova stanovanja
NAZARJE - Občina je sprejela stanovanjski program za obdobje do leta 2021. Svetniki so ga sprejeli na zadnji seji. Zaradi drugih naložb stanovanjsko področje v zadnjem obdobju ni bilo prednostna naloga občine. Kot kaže, bo v prihodnje drugače.
Občina, ki ima 2.600 prebivalcev, potrebuje trenutno vsaj štiri stanovanja. Od tega dve stanovanji za družini, ki sta najemnici pri zasebnikih,
in še dve za gibalno ovirana občana. Po sprejetem stanovanjskem programu namerava vložiti v stanovanja do leta 2021 vsega skupaj pol milijona evrov.
Občinski svet je že na eni od preteklih sej odločil, da bo občina sodelovala z vlagateljem, ki gradi v Nazarjah nov stanovanjski blok. Tako namerava od njega odkupi-
Občina Nazarje je zaenkrat lastnica ene stanovanjske hiše in 35 stanovanj, ki so skoraj vsa neprofitna. Večina potrebuje temeljito prenovo.
ti pet novih stanovanj. Po poleti objavljenem razpisu republiškega stanovanjskega sklada in pogovorih med občino in njim imajo Nazar-čani možnost za pridobitev sredstev za sofinanciranje. Razpis omogoča tudi najem ugodnega posojila. Za vse to potrebuje občina stanovanjski program, ki so ga svetniki torej že sprejeli.
BJ, foto: arhiv občine, Matevž Lenarčič
Občina Nazarje bo v prihodnje na stanovanjskem področju več vlagala. Stanovanj ji primanjkuje.
Hrvaškega bodo zamenjali za slovenskega
ROGATEC - Občina plina ne bo več dobavljala iz hrvaškega plinovodnega omrežja. Cene hrvaškega plina rastejo, prebivalci občine Rogatec pa ne morejo sami izbirati med ponudniki storitev. Zato so se v občini odločili, da bodo zgradili merno regulacijsko napravo, ki bo omogočala priključitev na slovenski plinovod.
Trenutno je Občina Rogatec ena od dveh slovenskih občin, ki plina ne dobavljata iz slovenskega plinovodnega omrežja. Občina plin še vedno dobavlja iz hrvaškega plinovodnega omrežja, kar pomeni, da Rogatčani ne morejo sami izbrati svojega dobavitelja plina. Namen projekta je torej občanom omogočiti enake pravice, kot jih ima večina odjemalcev plina v Sloveniji, in sicer možnost
izbire, poudarja župan Martin Mikolič.
Pri projektu bosta sodelovali podjetji Plinovodi, d. o. o., in Petrol, d. d. Podjetje Plinovodi ima namen zgraditi merno regulacijsko napravo na lokaciji obstoječe plinske postaje v naselju Tlake. Petrol bo zgradil nov povezovalni plinovod od merno regulacijske postaje Rogatec ob Ptujski cesti do obstoječega plinovodnega omrežja ob Muzeju na
prostem Rogatec. Predvidena dolžina obstoječega plinovoda je približno kilometer in pol. Izvajalci pa bodo morali tudi zamenjati obstoječega, in sicer med muzejem na prostem in Mesninam Žerak, d. o. o., in sicer z večjim plinovodom, dolgim 700 metrov.
Sicer so cene hrvaškega plina vedno višje v primerjavi s cenami slovenskih dobaviteljev. S priključitvijo plinovodnega omrežja v občini Rogatec na slovensko omrežje se bo strošek pridobivanja plina znižal.
Ko bo regulacijska postaja postavljena, se bo stara postaja, ki plin dobavlja s sosednje Hrvaške, zaprla. Letos sicer
za občane Rogatca še ne bo sprememb, v kurilni sezoni 2017/18 pa bi naj že uporabljali plin slovenskega plinovodnega omrežja.
EP
Zaposlimo
avtokleparja ~
Pogoji: samostojnost, natančnost in delovne izkušnje. Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas, urejeno delovno okolje, stimulativno plačilo. Tel: 031 677 707,
vanja.c@avto-skorjanec.si
PREKLOPITE na PLIN
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Na dobrih temeljih zazrti v prihodnost
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje si že sedem desetletij prizadeva v sožitju z naravo generacije otrok pripeljati do znanja in izkušenj. Prehojeno pot od leta 1946, ko je bila šola ustanovljena, je od prvega septembra na ogled na posebni razstavi v prostorih Osrednje knjižnice Celje.
Vrtnarska šola v Medlogu je bila prva in najstarejša ter dolga leta tudi edina šola na področju hortikulture pri nas. V sedmih desetletjih je pustila izjemen pečat v stroki na Slovenskem. Iz Celja namreč izhajajo številni vidni vrtnarji in cvetličarji, ki so veliko prispevali k razvoju dejavnosti tako znotraj kot izven meja države. Opazen je tudi njihov vpliv na oblikovanje urbane in ruralne krajine.
Kot je ob odprtju razstave povedala ravnateljica Štefanija Kos Zidar, je bila šola vsa ta leta z različnimi projekti vpeta
tako v neposredno lokalno, regijsko, državno kot tudi širše evropsko okolje. »Sodelujemo in prenašamo znanje iz različnih evropskih držav - od Švice, Avstrije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Finske, Hrvaške in še bi lahko naštevali. V naši šoli danes izobražujemo prihodnje cvetličarje, vrtnarje, hortikulturne tehnike, aranžerske tehnike in inženirje hortikulture ter snovalce vizualnih komunikacij in trženja.« Projektno skupino, ki je pripravila razstavo, so sestavljali Jadranka Seles, Andreja Džakušič, Manja Vadla, Matjaž Pustoslemšek, Veronika Cvetko in Elizabeta Strenčan.
S Kvaternikovega posestva do Dunaja in naprej
Šola s šolskim parkom in posestvom izhaja iz dediščine nekoč mogočnega Kvater-nikovega posestva, katerega
V Osrednji knjižnici Celje odprli razstavo ob sedemdesetletnici šole za hortikulturo in vizualne umetnosti.
korenine segajo v konec 18. stoletja. V času avstrijskega cesarstva je šola z vrtninami, s pridelki in z okrasnimi rastlinami zalagala celo dunajski dvor, seveda pa tudi širšo celjsko okolico. »V letu 1946 je na temeljih nacionaliziranega posestva in njegove bogate tradicije tu nastala prva vrtnarska šola Slovenije, imenovana Državna vrtnarska šola Medlog. Številni učitelji in strokovnjaki smo v tem obdobju izobrazili več kot deset tisoč strokovnjakov s področja hortikulture in oblikovanja, ki uspešno delujejo v slovenskem prostoru. Na ta način je šola pomembno prispevala k razvoju gospodarstva z ustvarjanjem pogojev za individualno podjetništvo,« je povedala Kos Zidarjeva. Šola danes ni več edina, ki izobražuje te poklice, vendar s tradicijo in strokovnim znanjem še vedno ohranja vodilno vlogo. Aktivno se vključuje v soobliko-
Razstavo si lahko ogledate v prostorih Osrednje knjižnice Celje
vanje politik trajnostnega razvoja in sodeluje s številnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami doma in po svetu.
Vedno bolj se odpira tudi k širši javnosti, ki lahko v šoli najde različna izobraževanja, nasvete in tečaje. Celostno
se na trgu predstavlja celo z lastno blagovno znamko Vrtnarska šola Medlog.
StO, foto: GrupA
Obnovitvena dela na Sv. Križu so obeležili z blagoslovom na angelsko nedeljo.
Sv. Križ nad Planino v novi podobi
ŠENTJUR - Praznovanje angelske nedelje na Planini pri Sevnici so tokrat popestrili s srečanjem krajanov na Sv. Križu, kjer so blagoslovili obnovljeno cerkvico. Med večje donatorje se je ponovno zapisalo podjetje Asfalt Kovač, ki je v kraju obnovilo že precej sakralnih objektov. Obnovo planinskega gradu je prevzelo podjetje Tajfun.
Podjetje Asfalt Kovač iz Planinske vasi že več let del dobička vlaga v obnovo kulturnozgodovinske dediščine v kraju. Kot je povedal prokurist podjetja Mirko Kovač, niso mogli spregledati, da država na tem področju stori premalo oziroma da javnih sredstev ni dovolj, da bi lahko številne zgodovinske objekte rešili pred pro-
padom ali jim celo vrnili nekdanjo podobo. Tako so s sredstvi podjetja najprej prebarvali zvonik sv. Miklavža v Planinski vasi, nato zvonik sv. Marjete na Planini pri Sevnici. Potem so se lotili del na cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Planini, kjer so obnovili zvonik, prebarvali fasado župnišča in cerkve ter obnovili oporni zid. Letos so se odločili za obnovo zvonika in fasade na cerkvi sv. Križa nad Planino. S pomočjo krajanov so uredili tudi cestni dostop do te sicer priljubljene izletniške točke. Koliko denarja so doslej že vložili v obnovo sakralnih objektov v kraju, Kovač ni mogel povedati, a je potrdil, da bodo podobne geste v podjetju ohranjali.
StO Foto: ML
Včasih ni bilo vse v denarju
Na Kozjanski domačiji se je končal že 8. teden starih obrti in običajev
DOBJE - Kozjanska domačija je zaradi svojega idiličnega okolja in ohranjanja slovenske kulturne dediščine nekaj posebnega v svojem lokalnem okolju. Zadnja leta jo kot počitniško in izletniško destinacijo odkrivajo celo Skandinavci in Francozi, vedno bolj pa jo znajo ceniti tudi domačini. Letošnji kozjanski teden je po eni strani sledil utečenemu programu, medtem ko je po drugi tudi zvestim obiskovalcem ponudil nekaj novosti in zanimivosti.
Uvodni sredin večer, sicer po tradiciji posvečen literarnim ustvarjalcem, je bil tokrat poln smeha. Z ostrino peresa sta se namreč pomerila aforista Jože Mastnak - Marjan iz Šentjurja in Tonči Babič iz Bistrice ob Sotli. V ringu besede ju je vodila Veronika Gradišek. Na tradicionalnem četrtkovem večeru je imela glavno besedo glasba. Poleg številnih etno skupin niso manjkali niti Šentjurski muzikan-ti, zvezda večera pa je bila zagotovo harmo-nikarka Milica Prešiček, ki pri svojih skoraj
devetdesetih letih še vedno smelo razteguje meh. Petkov večer so organizatorji tokrat prvič posvetili folklori. Izjemoma so začeli na koncu. Ob »likofu«, kot so rekli zaključku različnih kmečkih del, se je na »cimpru« praviloma dolgo v noč plesalo in pelo. »Cimper« je bil eno osrednjih prizorišč tudi ob vrhuncu dogajanja na Veronikino soboto. Dan so poimenovali po eni nekdanjih lastnic domačije. Poleg številnih prikazov od kovaštva do streljanja s fračo velikanko so pripravili še celo vrsto stvari, ki so obiskovalce ponesle desetletja v preteklost. Za piko na i so prav vsakomur ponudili nostalgično vožnjo z za-pravljivčkom in krožnik domačih »krompirjevih murk«. Brezplačno. Kot je dejal gostitelj in hišni gospodar Bojan Guček, vsega tega brez številnih prijateljev, domačinov in dobrotnikov nikakor ne bi zmogel. A temeljno sporočilo, ki ga ohranja Kozjanska domačija, je tudi, da včasih ni bilo vse v denarju.
StO
©KL&RgKO DRUŠTVO HKNROK PKETKRNKL ШШ
Gfö Ш ошО^офСап) СОзшхОјошвсЗшгак
psđSsMS (Repjbfflte gOSsaj BsrarGRäfiia?
Medijski pokrovitelj:
novi tednik

10
KULTURA
»Poezija je kot sol v vsakdanji jedi«
Podeljena 20. Veronikina nagrada
Ana Makuc se je ob podelitvi nagrade zahvalila slikarki Neveni Ale-ksovski, ki je prispevala ilustracije.
Dvajset let je Celje na pesniškem zemljevidu umeščeno kot mesto, ki mu je mar za kulturo, ki severovzhodni del Slovenije pesniško prebuja. Vse pohvale gredo Jožetu Volfandu, pobudniku in organizatorju nagrade, kot tudi Mestni občini Celje, da je njegovo pobudo izpeljala. Letošnjo Veronikino nagrado je prejela mlada pesnica Ana Makuc. Zlatnik poezije pa je romal v roke zamejskega pesnika Marka Kravosa.
Glasbenica Vita Mavric je s svojim glasom pripravila teren za odlično speljan večer poezije v Narodnem domu v Celju. Večer je bil nasploh žensko obarvan. Žirantke so letos izbirale med več kot 250 zbirkami, ki so izšle od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Prednost so dale mlajši pesniški generaciji. In mlada Ana Makuc je prejela nagrado za svoje prelomno delo Ljubica Rolanda Barthesa. »Literarni kanon, ne samo slovenski, ampak tudi tuji, ima patriarhalno zgodovino. Tako da sem zelo vesela, da se vzpostavlja ženska literarna tradicija in da ženske prihajamo v literarni kanon,« je po prejemu dejala nagrajenka o tem, kako se počuti v svetu, kjer še vedno prevladujejo moški pesniki.
Poezija je
pomembna
sestavina
Zlatnik poezije, nagrado za pesniški opus, ki prispeva k slovenski literaturi in
vzpostavlja mostove med različnimi kulturami, je prejel pesnik, pisatelj, urednik in prevajalec Marko Kravos. Njegova poezija je radoživa in polna humorja. Poleg številnih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, je zlatnik poezije prava nagrada »vredna zlata.« »Takšno prizanje pomaga utirati pot od avtorja in založnika do pravega naslovnika, bralca in poslušalca. Zlatnik poezije pomeni, da bom še bolj zavezan pesništvu, da bom še bolj verjel, da je v današnjem prostoru poezija pomembna sestavina. Je kot sol v vsakdanji jedi. Ne sme je biti preveč in ponavadi je res ni.«
Veronikino nagrado ki jo že dvajset let podeljuje Mestna občina Celje na pobuda podjetja Fit media, je v vseh teh letih presegla regijske meje in postala osrednja slovenska literarna nagrada. Letos se je podelitve nagrade prvič udeležil tudi minister za kulturo Tone Peršak. Kaj je nagrado vsa ta leta obdržalo na slovenskem literarnem odru? »Že pred dvajsetimi leti smo želeli združiti med-generacijsko poezijo. Takrat je bil predsednik žirije Ciril Zlobec, v žiriji sta bila tudi mlad strokovnjak Matevž Kos in Veno Taufer. Že takrat smo poskušali združevati generacije, kar se je pokazalo pri delu strokovnih žirij. Mislim, da je Veronikina nagrada dobila svoje mesto na slovenskem literarnem odru. Danes je osrednja na-
Pobudnik Veronikine nagrade Jože Volfand je zlatnik poezije predal zamejskemu pesniku Marku Kravosu.
grada za poezijo, avtorji, ki jo dobijo, so navedeni v vseh leksikonih, učbenikih. Celje je z njo še močneje stopilo na slovenski kulturni oder,« je povedal pobudnik Veroni-kine nagrade Jože Volfand.
Ob 20-letnici podelitve Veronikine nagrade je žirija letos prvič podelila malo Ve-
roniko, ki spodbuja k pesniškemu izražanju srednješolce. Prejel jo je Urban Janjič z Gimnazije Kranj, zmagovalec spletnega glasovanja za malo Veroniko pa je Gašper Perc iz Srednje zdravstvene šole Celje.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Celje ima trenutno največ galerij na prebivalca
Festival Reci: design, podobe recikliranja bo do 30. septembra dopolnjeval celjsko dogajanje. Letošnja zgodba je še bolj inovativ-na od lanske, saj se osrednja Reci: design razstava seli iz enega prostora v različna mesta starega mestnega jedra. Festival organizira Kulturno-ume-tniško društvo 567 v sodelovanju z Društvom Živa Kreativa.
Festival Reci: design, podobe recikliranja je sestavljen iz Reci: design razstave, na kateri se predstavljajo avtorji iz Slovenije, ki za svoje ustvarjanje uporabijo odpadni material, iz katerega izdelujejo vrhunsko oblikovane in uporabne izdelke z umetniško vrednostjo, ter spremljevalnega programa s celomesečnimi dogodki. Novost letošnjega festivala
je osrednji Reci: prostor na Glavnem trgu 18. »To je nekakšna informacijska točka, ki je odprta vse dni, razen ob nedeljah. V prostoru nekdanje trgovine Borovo pogovori in delavnice. Ves čas bodo tam tudi ustvarjalci, ki ustvarjajo iz odpadnega materiala. Tako bo na voljo prikaz dela, udeležiti se bo tudi mogoče raznih delavnic« je povedala Nuša Komplet Peperko iz Kul-turno-umetniškega društva 567.
Osrednja Reci: design razstava se letos seli iz enega prostora na različna mesta. V začasne galerijske prostore se bodo spremenile kavarne, muzeje, galerije, trgovine. Šestnajst različnih prostorov je mogoče najti na Reci: zemljevidu. »S ponosom predstavljamo mesto Celje, ki ima trenu-
tno zagotovo največ galerij na prebivalca v Sloveniji, če ne celo kje izven meje. Če smo lani še vabili razstavljavce, se jih je letos prijavilo več, kot jih lahko sprejmemo,« je dodala Nuša Komplet Peperko. Festival tudi letos združuje tri osnovne teme: uporabno umetnost, okoljsko problematiko in življenjski stil.
Posebnost letošnjega festivala so vodeni ogledi. Vsako sobotno dopoldne bodo do konca septembra namreč ogledi z začetkom poti pri osrednjem Reci: prostoru v družbi priznanega celjskega vodnika Matije Plevnika, ki bo obiskovalcem na zanimiv in zabaven način prepletal celjske zgodbe z razstavnimi izdelki v povezavi s festivalskim dogajanjem.
BGO
Foto: SHERPA
Miha Peperko in Nuša Komplet Peperko, pobudnika celjskega festivala
KULTURA
11
Junak za vse čase in vse
generacije
Maček Muri in Muca Maca - Neca Falk in brata Novak so doslej izvedli že več sto »mačjih« koncertov
Šentjursko poletje je na zadnji avgustovski petek ponudilo nostal-gičen otroški posladek, ki že več kot štirideset let navdušuje staro in mlado. Knjižnica Šentjur je na oder Ipavčevega kulturnega centra povabila Neco Falk in brata kitarista Jerka in Mira Novaka. Maček Muri in muca Maca sta svoje zvesto občinstvo ponovno navdušila.
Pravljica o črnem mačku Muriju iz Mačjega mesta, o njegovi prijateljici muci Maci, o mačjem razbojniku Čombeju in drugih mačkah iz Mačjega mesta že več kot štiri desetletja navdušuje otroke mnogih generacij. Napisal jo je Kajetan Kovič, ki je znal prisrčno vzdušje mesta pričarati z zgodbo, še bolj pa s številnimi pesmimi, ki so že skoraj ponarodele. Nesmrtno podobo črnega mačkona z zelenim brezrokavnikom je ustvarila ilustratorka Jelka Reichman. Kot se spominja Jerko Novak, je leta 1980, ko so na Švedskem gostovali s Kovičevo Zlato ladjo, avtor izrazil željo, da tudi Mačka Murija uglasbi in izvede ista ekipa. »Tako je leta 1983 nastala radijska igra, leto kasneje smo to tudi posneli. Nikakor pa si nismo predstavljali, da bo Maček Muri
deležen takšnega uspeha. Nismo ga ustvarili z mislijo na uspešnico. A srečne zvezde skupaj z izjemnimi izvajalci z neponovljivo Neco Falk na čelu so očitno opravile svoje.«
Legendarna mačja pevka Neca Falk je potrdila, da je bil prav Maček Muri eden najbolj usodnih moških njenega življenja. In z leti je postal narodni zaklad. »To ni le dobra otroška glasba, to je biser v glasbenem ustvarjanju nasploh. Glasbe ne moremo ločevati toliko po zvrsteh kot po kakovosti. In Maček Muri je izjemen tako zaradi besedila kot zaradi glasbe. Poleg tega je zgodba aktualna še danes in sploh ni namenjena samo otrokom.
Knjiga Maček Muri je bila prevedena v več tujih jezikov, dobila je nadaljevanje v knjigi Mačji sejem, skupno je izšla že v šestnajstih ponatisih. Glede na do zadnjega sedeža napolnjeno dvorano v Šentjurju, ko so Murijeve pesmi glasno prepevali tako najmlajši kot njihovi starši in babice, bo Mačje mesto očitno obiskalo še mnogo generacij slovenskih otrok.
StO Foto: GG
m
A

vm
I ."'Jr.

v
<
»Pridemo tja, kjer si nas močno želijo. V Šentjurju smo prvič in ne ponavljamo se radi,« je dejala Neca Falk. »Smo pa veseli, da Maček Muri še vedno polni dvorane,« je dodal Jerko Novak (levo). Spremljal ju je njegov brat Miro Novak.
Naj živi dobra fotografija!
Ustvarjalci revije Digitalna fotografija so Prešernovo ulico v Celju za en dan spremenili v ulico fotografov.
Celjsko središče je v soboto živelo s fotografijo. Fotografski studii so predstavili najnovejše dosežke v foto- in video industriji, Boštjan Tacol je imel delavnico pin-up fotografije, uradna Playboy foto-grafinja Urška Košir je pripravila delav-
nico modne in glamour fotografije, medtem ko je Tomo Jeseničnik s pomočjo Free Style kluba Celje predstavil, kako nastajajo vrhunske športne fotografije. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje je imel Gorazd Golob predavanje o naravoslovni fotografiji, Jure Kravanja in Matej Peljhan pa sta predstavila foto-terapijo za ljudi s posebnimi potrebami.
»Naš cilj je, da ljudi fotografsko izobrazimo in pokažemo, na kako visoki ravni je slovenska fotografija,« je o namenu takšnega dneva fotografije povedal glavni urednik revije Digitalna fotografija Igor Rosina. Podobno kot prejšnja leta je bil tudi letos odziv zelo dober.
BGO Foto: GrupA
Po dveh dogodkih v konjeniškem centru na Lopati so letos organizatorji prireditev prestavili v mesto, da bi privabili še več obiskovalcev.
Velika razstava likovnikov
V Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje je na ogled velika razstava del, ki so nastala med tamkajšnjo poletno likovno kolonijo. Gre za razstavo z naslovom Likovno potovanje v preteklost - Vrbovški likovni dan, kjer so na ogled dela 36 likovnikov iz obeh Savinjskih dolin ter dela posameznikov iz Celja, Kamnika in Slovenj Gradca.
Kolonijo in razstavo pripravljajo mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, Kulturno društvo Nazarje in društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline.
Folklora že enajsto leto
Minuli konec tedna je Medobčinsko kulturno društvo od Celja do Žalca že enajsto leto zapored organiziralo mednarodni folklorni festival.
Od Celja do Žalca je eden največjih folklornih festivalov v Sloveniji, ki ga obišče veliko domačih in tujih folklornih skupin. Na enajstdnevnem festivalu sodeluje sto domačih in šestdeset tujih folkloristov, ki bodo skupaj pripravili tri »gala« predstave v Velenju, Celju in Žalcu, kjer bo v soboto, 10. septembra, v domu II. slovenskega tabora ob 19. uri zadnji, zaključni koncert.
EP
, kulTUrnozGodovinska
i' razstava iol Četffekj. september[g01$,
Vodeni ogledi Pokrajinski muzej Celje
Informacije in najave:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
grofje celjski
Letošnja kolonija je bila v okviru nove prireditve Srednjeveška gostija. Sodelovali so ljubiteljski likovni ustvarjalci, ki se predstavljajo na razstavi z motivi nazarskega gradu in samostana, s tihožitji in podobnim. Večina je ustvarjala na platnu, trije likovniki so oblikovali glino. Gre predvsem za člane društev ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. Razstava je pripravljena tudi v počastitev občinskega praznika in je na ogled do konca meseca.
BJ
ир5^-,---
t. ]
¥ % tftf.:
. Г УЛШ

Nedelja, 11. september 2016,
12
NASA TEMA
Etažni lastniki, pozanimajte se o svojih pravicah!
Nadzorujte delo upravnikov. To namreč morate. Gre za vaš denar.
Da pri tovrstni praksi nekaterih upravnikov obstajajo znaki kaznivega dejanja, se strinja tudi odvetnica dr. Anita Napotnik, specialistka za civilno pravo. Denar v rezervnem skladu etažni lastniki zbirajo namensko in tudi odločajo o njegovi uporabi. To so sredstva, ki pripadajo etažnim lastnikom in ne upravniku. Ljudem odvetnica svetuje, naj se pozanimajo o svojih pravicah, ki jih imajo v odnosu do upravnikov, saj bo tako nadzor nad njihovim delom večji.
»Upravnik je zakoniti zasto- rezervnih skladov različnih
pnik etažnih lastnikov, kot je zakoniti zastopnik mladoletnega otroka njegov starš, če ponazorim. Zato samo upravlja z denarjem v rezervnem skladu, pri čemer mora biti ta denar na posebnem računu. V praksi to pogosto izgleda tako, da imajo nekateri upravniki na enem računu denar iz
stavb. Etažni lastniki sicer dobijo izpisano, koliko je zbranih sredstev, ampak dogaja se, da tega denarja vedno ni na razpolago. Ta težava pride na dan ravno takrat, ko želijo etažni lastniki zamenjati upravnika,« pojasnjuje sogovornica. In etažni lastniki takšnega položaja sami ne morejo rešiti. Ravno
zato potrebuje nov upravnik posebno pooblastilo etažnih lastnikov, da ta denar lahko izterja od nekdanjega upravnika.
Napotnikova etažnim lastnikom polaga na srce, da naj izkoristijo svojo pravico, da lahko pri upravniku kadarkoli preverijo, kaj je z denarjem in koliko ga je v rezervnem skladu. Upravnik je namreč kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov dolžan delati po zakonu in po pogodbi z lastniki. Tu se Napotnikova dotakne težave neplačila stroškov dobaviteljem, čeprav jih lastniki plačajo upravniku. »Upravnik je dolžan razdeliti
skupne stroške, izterjati denar, če kdo morda ne plača, in ta denar nato nakazati dobavitelju. Ali za skupno elektriko, vodo, ogrevanje. Če se tu zatakne, torej da denar dobi, a ga ne nakaže naprej, pomeni, da je kršil zakon in pogodbo. Lahko se zgodi, da ima to tudi znake kaznivega dejanja,« je jasna odvetnica.
Kaj lahko storijo etažni lastniki?
Ostane jim previdnost. »Če upravnik krši zakon in pogodbo, lahko za to civilno in kazensko odgovarja,« odgovarja Napotnikova. Etažni lastniki
»Takšne težave bi lažje reševali, če bi vsi upravniki - nekateri to že imajo -imeli denar iz rezervnega sklada za vsako stavbo posebej na posebnem računu. Tako namreč lahko etažni lastniki sami preverjajo, kdaj in za kaj se denar iz določenega računa dviguje in koliko ga je že zbranega. To bi bilo zanje mnogo bolje. Prav bi bilo, da to prakso določili tudi s predpisi zaradi večje transparentnosti,« razlaga odvetnica dr. Anita Napotnik, specialistka za civilno pravo.
lahko vložijo odškodninske tožbe, nepravilnosti lahko prijavijo ne le inšpektorjem, ampak tudi policiji in tožilstvu. Gre lahko namreč že za kazniva dejanja, kjer je posredi javni interes, še posebej če je oškodovana skupnost etažnih lastnikov. »Opažam sicer, da so etažni lastniki danes nekoliko bolj osveščeni, kot so bili nekoč, a še vedno premalo vedo, kakšne so njihove pravice in obveznosti. Imajo pravico, da upravnika ves čas nadzorujejo. In če ne vedo, kako, potem tega ne morejo početi. Kaj želim povedati in kje naj lastniki sploh začnejo? Najprej naj pogledajo položnice in preberejo pogodbo z upravnikom. Lastniki velikokrat ne vedo, da lahko vedno od upravnika na vpogled zahtevajo vse pogodbe, ki jih je v njihovem imenu sklenil, vendar se tega marsikdo na žalost ne poslužuje,« še svetuje odvetnica.
Sšol
Denar iz rezervnega sklada je nedotakljiv
Namenjen je le vzdrževanju stavb in ne drugemu poslovanju upravnika
Daleč najbolj problematična zadeva in trenutno najaktualnejša težava, ki jo bo treba čim prej urediti tudi s strožjo in z doslednejšo zakonodajo, je ravno prenos sredstev rezervnega sklada v primeru zamenjave upravnika. To potrjuje tudi Raj-ko Fajmot, pomočnik direktorja podjetja za upravljanje z nepremičninami Habit.
V praksi se tudi v Habitu najpogosteje srečujejo s tem, da morajo nekdanje upravnike stavb, ki jih upraviteljsko prevzamejo, večkrat pozvati k nakazilu denarja iz rezervnega sklada, kar jim ne uspe vedno, zato so začeli tudi kar nekaj sodnih postopkov, da bodo denar izterjali po sodni poti. Ker to področje dela dobro pozna, Fajmot dodaja, da naj bi nekateri upravniki ta denar celo nenamensko porabili.
»Nekateri niso imeli urejenega računovodstva, knjigovodstva, niso ustrezno izterjali denarja od neplačnikov in vse to je vplivalo posledično na pojav takšnih dejanj. Denar iz rezervnega sklada mora biti nedotakljiv in namenjen samo za vzdrževanje stavb. Zadeve morajo biti dobro vodene in
urejene. Naše podjetje je trenutno sprožilo nekaj postopkov na sodišču zoper nekdanje upravnike stavb, ki so zdaj v našem upravljanju, zaradi odtujitve denarja iz rezervnega sklada,« omenja Fajmot.
Zato je transparentnost upravnika ključna. »Mi bomo ravno zdaj na primer poskrbeli, da bodo na banki odprti posebni podračuni, kjer bo denar iz rezervnega sklada za vsako stavbo posebej. O tem bomo obvestili tudi vse etažne lastnike ob prejemu položnic in lastniki bodo lahko tudi preverili, kaj se s tem denarjem dogaja in koliko ga je,« dodaja Fajmot.
Preverjajte!
Pozna tudi težavo, da nekateri upravniki ne nakazujejo zneskov za uporabo skupnih prostorov dobaviteljem vode, elektrike ali ogrevanja. »To ni pošteno, zato se tudi pri združenju upravnikov nepremičnin trudimo, da bi se zakonodaja v državi nekoliko zaostrila in uredila. Posledično gre za zaščito etažnih lastnikov, a tudi za zaščito našega področja dela. Če je takšna nedopustna praksa del poslovanja nekaterih upravnikov, pade slaba
luč na vse ostale, ki delamo pošteno,« pravi Fajmot.
Nedosledna zakonodaja na žalost še vedno omogoča, da nekateri upravniki ne delajo po pravilih. »Lani se je sicer govorilo o dopolnitvi stanovanjskega zakona, a so bila dopolnila preveč splošna in ne bi uvedla korenitih sprememb. Na ravni države tako spet pripravljajo nove smernice za spremembo zakonodaje in upam, da bodo spremembe tokrat boljše. Etažna lastnina je namreč največje premoženje v lasti državljanov in ravno to področje še vedno ni urejeno s svojo zakonodajo.«
Kaj svetuje lastnikom? »Naj z upravnikom redno komunicirajo in nadzorujejo njegovo delo. Tudi pri dobaviteljih, kot so elektropodjetja ali podjetja, ki dobavljajo vodo in energijo, naj preverjajo, ali so stroški skupnih prostorov poravnani. Če niso, potem je to znak, da je nekaj narobe,« pravi Fajmot. In ali je to, da je nekaj narobe, ponavadi znak, da je upraviteljsko podjetje, ki teh stroškov ne poravnava, že tik pred stečajem? »Načeloma in ponavadi se izkaže, da vse te poti res vodijo v stečaj,« zaključuje.	SŠol
Eden od strahov, ki se nanaša na denar rezervnega sklada, je, kaj se s tem denarjem zgodi v primeru, ko gre podjetje v stečaj. Ta denar ni del stečajne mase, ker ne sme biti. Vendar Fajmot izpostavlja naslednje. »Dogaja se, da tega denarja ob stečaju na računu sploh ni. Torej ga podjetje nenamensko porabi že pred stečajem!«
S tujim denarjem še bolj skrbno
Vodja upravljanja pri podjetju Suprastan Mitja Velikanje
Menjave upravnikov v preteklosti niso bile zelo pogoste, v zadnjem letu jih po besedah vodje upravljanja v podjetju Suprastan Mitje Velikanje beležijo kar pogosto. Ko se stanovalci odločijo in podprejo predlog o zamenjavi upravnika, je odpovedni rok tri mesece, primopredajo poslov izvedeta upravnika sama. Tudi Velikanje omenja, da so veliko resnejše težave zapleti pri prenosu rezervnega sklada.
Zakon določa, da morajo biti sredstva v rezervnem skladu naložena ločeno od finančnega toka upravnega podjetja in da so v primeru stečaja izločena iz stečajne mase, torej nedotakljiva. Velikanje pravi, da so pri Suprastanu šli še korak dlje. »Pri nas imamo rezervne sklade na ločenih računih pri eni od slovenskih bank. Od začetka leta smo sistem uredili tako, da lastniki v sklad vplačujejo neposredno in dobijo tudi svoje izpiske. Trenutno se dogovarjamo, da bodo mesečne izpiske o stanju rezervnega sklada dobili tudi vsi upravni odbori stavb, ki jih upravljamo.«
Denar je mogoče uporabiti zgolj na zahtevo etažnih lastnikov in to bi morala biti načeloma dovolj velika varovalka. »V preteklosti se je v Sloveniji pri nekaterih manjših upravnikih, ki so upravljali zgolj nekaj stavb, že zgodilo, da se je ta denar porabil za druge namene. Kako so te primere reševali, vam težko povem. Je pa res, da se težave s prenosom rezervnih skladov v zadnjem času pojavljajo tudi v Celju. V enem primeru smo morali podati prijavo na pristojno inšpekcijsko službo, v drugem primeru so postopek sprožili lastniki. V skrajnem
primeru je možna tudi izterjava, vendar tako daleč še ni prišlo.«
Kdo bo plačal že plačane račune?
Primere neplačevanja stroškov za skupne prostore dobaviteljem pa Velikanje težko komentira, ker se mu zdi takšna praksa z vidika vodje upravljanja povsem nedopustna. »Stanovanjski zakon določa, da mora upravnik dobavitelju ali izvajalcu storitve plačati vsaj v tistem deležu, ki so mu ga posredovali uporabniki. Če tega ne plača naprej, gre za težjo kršitev zakonodaje.« Ne glede na posledice, ki jih ta kršitev pravno prinaša, ostanejo neplačane položnice. Kdo jih bo torej poravnal? Še enkrat stanovalci? »To je stvar dobaviteljev. Lahko se zgodi, da dobavitelj končne uporabnike ponovno terja, ampak takšnih primerov še nismo imeli. Prav tako ne morem govoriti o skrajnih ukrepih izklopa elektrike in podobnega. Ne vem, kako se bo to razpletlo.«
Jasno pa je, da so odločbe gradbene inšpekcije naslovljene na etažne lastnike, ki to urejajo s pomočjo upravnikov, pri tem zamenjava slednjih nima posebne vloge. »V Celju imamo primer, ko so lastniki še pri starem upravniku dobili odločbo za obnovo fasade zaradi zama-kanja, in zdaj mi to urejamo po tej isti odločbi.« Kot zaključuje Velikanje, so izkušnje pokazale, da je pri vsem skupaj zakonodaja premalo dorečena, nadzor šibek. »Vsakdo, ki upravlja s tujim denarjem, bi moral biti izjemno skrben. A kot se kaže v praksi, je to vse prej kot samoumevno.«	StO
NAŠA TEMA
13
i\dj pomeni vai menjave
upravnikov stavb v Celju?
Nekatere nepravilnosti upravnikov dišijo tudi po kaznivih dejanjih
V zadnjem času se je v Celju sprožil pravi val menjave upravnikov v večstanovanj-skih stavbah. Postopek menjave niti ni zahteven. Pogoja zanj sta večinsko strinjanje etažnih lastnikov in podpis listine o odpovedi upravniku. Težave se največkrat začnejo pri tej točki, in sicer predvsem na dveh področjih: pri prenosu sredstev iz rezervnega sklada na drugega upravnika in pri poplačilu stroškov za uporabo skupnih prostorov dobavitelju (stroški za ogrevanje, elektriko in vodo), čeprav lastniki položnice plačajo, upravnik pa denarja naprej ne nakazuje. Zadeva je resna in vedno bolj diši tudi po kaznivih dejanjih.
del in obnovo fasade. Ta je tako poškodovana, da imajo lastniki škodo že v stanovanjih, saj jim zamaka v notranjost. Še več. Stanovanjski inšpektor je po pregledu stavbe izdal celo odločbo, da mora upravnik z
Naslednja primera, ki po naših podatkih nista edina, sta ravno takšna. Etažni lastniki enega od stanovanjskih blokov v Celju so zamenjali upravnika. Razlog je bilo predlogo dogovarjanje za izvedbo
lastniki poskrbeti za popravilo obstoječe ali za obnovo celotne fasade v šestih mesecih. Ker se to ni zgodilo, so lastniki upravnika zamenjali in pridobili novega, Suprastan, ki se je takoj lotil zbiranja ponudb za dela.
Lastniki: »Kje je denar?«
Suprastanu nekdanji upravnik ni nakazal sredstev iz rezervnega sklada omenjene stavbe v času, ki je za to predpisan. Šele po grožnjah lastnikov stanovanj s tožbami in z mediji je nekdanji upravnik sredstva iz rezervnega sklada nakazal novemu upravniku. Kar nekaj primerov je po naših podatkih v Sloveniji takšnih, kjer nov upravnik denar iz rezervnega sklada terja od starih upravni-
kov po sodni poti. Ti postopki so dolgotrajni in zamudni, še posebej če so dela za vzdrževanje stavbe nujna.
Naslednji primer je neustrezno delovanje upravnika, kjer lahko »kratko potegnejo« lastniki. Etažni lastniki v nekaterih stavbah so namreč ugotovili, da naj ne bi poravnali stroškov, ki se nanašajo na skupne prostore stavb (bodisi za elektriko bodisi za ogrevanje), čeprav so položnice upravniku plačevali. A uprav-
nik tega denarja ni nakazal dobavitelju. Kaj se zgodi v tem primeru? Lastnik mora z od-rezkom položnice dokazovati, da je strošek plačal, sicer dobavitelj izterja dolg od njega. Če lastnik dokaže, da je denar nakazal upravniku, je poplačilo dolga na plečih slednjega, ki je storil nepravilnost.
Medtem ko gre pri nekaterih stanovanjskih stavbah za nekaj sto evrov, je bil pravi šok za poslovneže, ki imajo prostore v eni od poslovnih stavb na Lavi. Tam je bilo ugotovljeno, da so podjetniki, ki imajo v najemu prostore, vse stroške, ki nastajajo pri uporabi prostorov, upravniku poravnali, a ta enemu od dobaviteljev denarja ni nakazoval. Nastala je luknja za več kot dvajset tisoč evrov. Podjetnikom zdaj grozi, da bodo morali ta dolg poravnati še enkrat. Podoben primer, v katerem je šlo za pravne osebe, naj bi se v Sloveniji že zgodil.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA
Nad upravnike tudi inšpektorji
Kaj so zakonodajalcu predlagali stanovanjski inšpektorji?
Po naši zakonodaji mora imeti upravnika vsaka stavba, ki ima več kot osem posameznih delov in več kot dva lastnika. Če upravnika nima, ga določi stanovanjska inšpekcija po uradni dolžnosti za določen čas šestih mesecev. V tem obdobju so lastniki dolžni skleniti pogodbo z upravnikom. Ko stavba dobi upravnika, tako ali drugače, velikih težav za lastnike (in tudi za upravnike) seveda ni konec. Dogaja se vse mogoče. Kratkih stikov med etažni- dobaviteljskih podjetij o
Revizijo finančnoraču-novodskega poslovanja upravni-kovega podjetja opravljajo pooblaščene revijske ustanove. »Stanovanjska inšpekcija opravlja pregled poslovanja samo v tistem delu, kjer opredeljuje stanovanjski zakon kršitve kot prekršek. Postopek
vodimo po uradni dolžnosti in na podlagi določil Zakona o prekrških,« odgovarja ministrstvo za okolje in prostor, ki vključuje republiški inšpektorat za okolje in
Kaj pravi Atrij?
mi lastniki in upravniki je v izobilju. Marsikdaj se pojavlja nezadovoljstvo etažnih lastnikov zaradi mesečnega obračuna stroškov upravljanja. »Kadar etažni lastnik meni, da je mesečni obračun stroškov upravljanja napačen, lahko uveljavlja reklamacijo spornih postavk obračuna pri upravniku oziroma o sporu odloča sodišče,« omenja ministrstvo za okolje in prostor.
Največ težav je zaradi sredstev rezervnega sklada, ki jih vplačujejo lastniki. »Poraba sredstev rezervnega sklada je z zakonom natančno opredeljena, vsebina teh določb pa obvezujoča. Zato etažni lastniki ne morejo sprejemati sklepov o drugačni porabi teh sredstev, kot jo opredeljuje stanovanjski zakon,« opozarja ministrstvo. Če upravnik izvršuje nezakonite sklepe, stori prekršek.
Pomanjkljiva komunikacija
Republiški inšpektorat za okolje in prostor je s stanovanjskimi inšpektorji lani izvedel izredni nadzor, med katerim je ugotavljal, kako upravniki upravljajo s sredstvi rezervnega sklada in kako plačujejo obveznosti dobaviteljem.
Kot so povedali na ministrstvu, so stanovanjski inšpektorji povprašali šestnajst
upravnikih, ki svojih dolgov ne poravnavajo. Gre za dobavitelje, ki zagotavljajo večstanovanjskim stavbam toplotno energijo, vodo, elektriko in kurilno olje. »Komunikacija med upravniki in dobavitelji je pomanjkljiva. Prav tako dobavitelji praviloma ne komunicirajo z etažnimi lastniki,« je bilo ugotovljeno med akcijo. Ko dobavitelj dlje časa ne dobi plačila in se tako ustvari razmeroma visok dolg, vloži zoper etažnega lastnika sodni zahtevek oziroma ga obvesti o nameravani prekinitvi dobave. »Etažni lastniki so šele tedaj obveščeni, da njihov upravnik sredstev, ki jih plačujejo, ne prenakazuje,« je bilo ugotovljeno. »Ugotovljeno je bilo še, da imajo dobavitelji različne načine obračunov. Nekateri izstavljajo račune posameznim etažnim lastnikom, neposredno,« dodaja ministrstvo. Dobavitelji praviloma izstavijo račun za celotno stavbo upravniku, ki razdeli stroške med etažne lastnike.
Rezervni sklad
V drugem delu akcije je bil opravljen pregled uporabe sredstev rezervnega sklada. Opravljen je bil pri dvanajstih slovenskih upravnikih. V naključno izbranih
prostor. V njegovem okviru delujejo 81Д poznaj stanovanjski inšpektorji.	bi bilo več etažnih la-
stnikov v večstanovanj-skih stavbah jeznih predvsem na celjski Atrij. Zato smo mu pravočasno poslali vprašanja o težavah pri prenosu sredstev iz rezervnega sklada na drugega upravnika. A nam je odgovorili, da podjetje »praviloma težav z drugimi upravniki nima«.
Spraševali smo ga tudi glede očitkov o neplačevanju
stavbah teh upravnikov je bilo pregledano finančno poročilo stanja in porabe sredstev rezervnega sklada. Vsi upravniki, ki so jih inšpektorji pregledali, imajo za rezervni sklad odprte posebne fiduciarne transakcijske račune. Inšpektorji kršitev, ki bi lahko bile povezane s porabo sredstev rezervnega sklada, pri izbranih upravnikih praviloma niso ugotovili.
V	prihodnje bolje?
V	javnosti je velikokrat mogoče slišati, da je zakonodaja glede nadzorovanja upravnikov in njihovega delovanja pomanjkljiva ter da so nadzorni organi marsikdaj nemočni. Postopek sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona je ministrstvo marca letos ustavilo. Nov stanovanjski zakon, ki bo lahko upošteval že prejete predloge, naj bi bil pripravljen prihodnje leto. »Skušali bomo oblikovati rešitve, ki bi upravljanje v večstanovanjskih stavbah poenostavile, ustvarile bolj transparentno upravljanje in zagotovile večjo varnost sredstev etažnih lastnikov,« je odgovorilo ministrstvo.
BRANE JERANKO
dobaviteljem (stroški uporabe skupnih prostorov), čeprav lastniki položnice plačujejo, in o odločbah inšpektorjev, ki jih izdajo, v kolikor zaznajo v stavbah problem, na kar jih opozorijo lastniki. Iz Atrija so nam odgovorili le: »Dobavitelji komunalnih storitev, ki so plačani v skladu z 71. členom SZ-1 (stanovanjskega zakona o. p.), lahko neposredno terjajo porabnike. Odločbe upravnih organov, tudi inšpekcije, zavezujejo lastnike. Vsakokra-
tni upravnik je pooblaščenec lastnikov.«
Ker smo med pripravo časopisne teme naleteli na več podobnih težav v večstano-vanjskih stavbah, pri katerih se pojavlja Atrij, nanje pa so nas opozorili bralci, smo poskušali pridobiti še dodatna pojasnila tega podjetja. Med drugim je namreč iz javno dostopnih podatkih razvidno, da je Atrij davčni neplačnik. Vendar nam do zaključka redakcije tudi na vprašanji, koliko časa podjetje ne plačuje davkov in koliko je že dolžan finančni upravi, niso odgovorili.
Plačilna nedisciplina velik problem
Za lažje razumevanje problema naše tokratne teme so pomembni tudi odgovori podjetij Elektro Celje Energija, Vodovod-Kanalizacija (Voka) ter Energetika Celje. Gre za tiste dobavitelje, ki jim morajo upravniki največkrat (glede na skupne prostore v večstanovanjskih objektih) prena-kazati denar, ki ga upravniku nakažejo etažni lastniki.
Iz Energetike Celje so nam sporočili, da je plačilna nedisciplina vsekakor velik problem, ki je prisoten tudi pri upravnikih. Sicer se zaenkrat še niso posluževali odklopov elektrike v skupnih prostorih zaradi neplačevanja in poskušajo storitve pretežno zaračunavati neposredno uporabnikom. V
primeru odklopa bi obvestili tudi posamezne stanovalce, v postopkih izterjave pa so v neprestanih stikih z dolžniki, med katere sodijo tudi upravniki, in se z njimi dogovarjajo glede zapadlih dolgov ter plačevanja le-teh. V podjetju Vodovod-Kanalizacija so nam odgovorili: »Račune v večstanovanjskih objektih pošiljamo neposredno odjemalcem. Samo pri nekaj objektih to storitev opravljajo upravniki. Težav s plačili nimamo. Če pa se pojavijo, jih skušamo rešiti skupaj z upravniki.«
Odgovorili pa so nam tudi iz podjetja ECE Celje. Pravijo, da so s problematiko plačila stroškov električne energije v skupnih prostorih, ki poteka
prek upravnikov, seznanjeni in se zavedajo, da vsa sredstva, ki jih plačajo končni uporabniki, niso v celoti nakazana ponudniku storitve. »Problematika se nanaša na merilna mesta skupnih prostorov v večstano-vanj skih objektih, s katerimi upravljajo upravljavci nepremičnin in katerim se tudi obračuna dobava električne energije, ta pa strošek prerazporedi na posamezno stanovanjsko enoto. ECE odprte terjatve terja od upravljavca nepremičnin. Postopki so dolgotrajni in se lahko zapletejo, saj se lahko zgodi, da tudi upravljavec ne pridobi vseh plačil.«
Dodajajo še, da pri reševanju problematike pogosto pomaga pritisk stanovalcev. Za katere objekte natančneje gre, ne želijo razkriti. Sicer postopke izterjave neplačanih storitev vodijo skladno z zakonodajo in internimi pravili družbe.
EP
14
KRONIKA
Za trojico je bilo usodno počitnikovanje v tej hiši.
Sojenje odpira nova vprašanja
So bila dela v času gradnje v neskladju s predpisi?
Pred celjsko okrožno sodnico Sašo Kova-čič sta v ponedeljek ponovno stopila Ernest Plesnik in Stanislav Dečman. Tožilstvo jima očita kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti oziroma odgovornosti za smrt treh mladih počitnikarjev v apartmaju v naselju Hudinja na Rogli januarja 2012.
24-letni Laščan Dragan Žunič, enako stara Bernarda Hiti iz okolice Trojan in 22-letni Davor Grofelnik s Polzele so umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Vzrok je bilo istočasno delovanje plinske peči in kamina. Plesnik je lastnik apartmaja, Dečman pa je bil član komisije za opravljanje tehničnega pregleda v apartmaju pred njegovim odprtjem.
Tako Plesnik kot Dečman sta že spomladi na predobravnavnem naroku dejala, da smrt mladih obžalujeta, a se ne čutita odgovorna, in krivde nista priznala. Sprva je bil za to kaznivo dejanje obtožen tudi izvajalec dimnikarskih storitev, ki pa je v času predka-zenskega postopka umrl, torej tožilstvo zoper njega ni moglo uvesti postopka. Tožilstvo Ple-sniku očita, da ni zagotovil rednih pregledov plinske peči in dimnih vodov. Plesnik pa trdi, da bi ga kot lastnika in nestrokovnjaka na področju poznavanja delovanja plinskih peči na takšno neskladnost morali opozoriti že pri tehničnem pregledu, saj potem delovanja kamina sploh ne bi dopustil. Dečman pa je
obtožen, ker kot član komisije pri opravljanju tehničnega pregleda naj ne bi ravnal v skladu s pravili. Vendar Dečman trdi nasprotno - da je ves čas opozarjal, da mora biti dokumentacija ustrezna.
V ponedeljek je pričal Boleslav Kmet, lastnik sosednjega apartmaja, kjer je ogrevanje urejeno na enak način, in dejal, da težav nikoli ni imel. Res pa je, je še dodal, da je dimnikarska služba šele po tragediji začela pošiljati dopise o nujnih pregledih dimnika, pred nesrečo pa tega vsaj pri njemu nikoli ni bilo. Pred sodnico je kot priča stopil tudi Jože Komerički, projektant, ki je sodeloval pri projektu pridobivanja gradbenega dovoljenja za apartma, kjer se je zgodila nesreča. Jasno je dejal, da v tej fazi v apartmaju ni bil predviden kamin, saj bi drugače to vedel, ampak je bila predvidena le plinska peč za ogrevanje. Projekta za izvedbo del ni izvajal niti ni bil o tem obveščen, je še pojasnil sodnici. Četudi bi bil še naprej takrat pooblaščen za projekt izvedbe del, vgradnje kamina na tak način nikoli ne bi dovolil. Sojenje vedno bolj odpira domneve, da naj bi bil kamnin vgrajen napačno in ne po predpisih. Ravno sočasno delovanje plinske peči in kamina je neskladno s predpisi in smrtno nevarno.
SŠol
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Napadli preboldskega župnika
Žalski policisti in celjski kriminalisti preiskujejo roparsko tatvino, ki se je zgodila v Preboldu minuli konec tedna. Zamaskirana neznanca sta namreč v noči na soboto, malo čez polnoč, vlomila v tamkajšnje župnišče.
Pri tem naj bi ju zalotil duhovnik, zato sta mu neznanca začela groziti. Duhovnika naj bi tudi fizično napadla. Pri tem naj ne bi prišlo do hudih poškodb. Vlomilca sta ukradla nekaj denarja in s kraja zbežala. Preiskava omenjenega primera še vedno ni končana.
Zaradi posledic nesreče umrla v bolnišnici
V Splošni bolnišnici Celje je zaradi hudih poškodb umrla 41-letna voznica osebnega avtomobila, ki je bila 29. avgusta bila udeležena v prometni nesreči v Velenju.
41-letnica se je takrat z avtobusnega postajališča na Partizanski cesti vključevala v promet na regionalno cesto. Pri tem je izsilila prednost drugi voznici osebnega vozila, ki je trčila vanjo. To je že štirinajsta smrtna žrtev letos na območju Policijske uprave Celje. Lani je v enakem obdobju na našem območju v prometnih nesrečah umrlo trinajst ljudi. Statistika letošnjih nesreč tudi kaže, da je na splošno v prometu največji problem še vedno alkohol. Delež alkoholiziranih voznikov med vsemi povzročitelji prometnih nesreč letos znaša kar 12 odstotkov (lani 9,4 odstotka).
Trčil vanjo in odpeljal
Pretekli četrtek se je v Žalcu v bližini stavbe Velenjska cesta 15 nekaj minut pred poldnevom zgodila nesreča s pobegom. Med vožnjo po poti, namenjeni kolesarjem in pešcem v smeri proti Velenjski cesti, je med kolesarjema pri vožnji po klancu navzdol prišlo do trčenja.
Neznan kolesar je trčil v zadnji del kolesa 35-letnice. Ta je po trčenju padla in se poškodovala, kolesar pa je odpeljal dalje, ne da bi ji nudil pomoč. Po izjavi kolesarke je imel neznan kolesar zelo kratko pristrižene lase, kolesarske čelade pa ni uporabljal. Vse informacije o nesreči policija zbira na številki 113.
Skuterji večna te,
Katastrofa prometnih predpisov - Je skuter res kolo?
Vozniki skuterjev postajajo v mestnih središčih iz tedna v teden večja težava. A ne samo v mestnih središčih, ampak tudi na sprehajalnih poteh in ostalih območjih za pešce. Tako policija kot občinski redarji se težave še kako zavedajo, toda kaj, ko slovenska zakonodaja skuterjem vožnjo v območjih za pešce dovoljuje. Policisti in redarji imajo tako delno zvezane roke, vendar to ne pomeni, da voznikov, ki tja ne spadajo oziroma ki kršijo predpise, ne kaznujejo.
Zakonodaja je takšna, kot je, in marsikoga zmede. Predvsem zaradi izrazoslovja. In to je dodobra povzročilo zmešnjavo pri vedenju o tem, kaj skuter pravzaprav je. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč kot kolo označuje »enosledno ali dvo-sledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja, s katerim lahko doseže hitrost največ 25 kilometrov na uro«. Torej je glede na ta predpis skuter pravzaprav kolo in je vožnja z njim v območju za pešce dovoljena.
Nadzor bodo še poostrili
»Staro mestno jedro je že zdaj s prometno signalizacijo označeno kot območje za pešce v skladu z veljavno zakonodajo ter s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. To je območje, namenjeno pešcem, a je v njem dovoljena tudi vožnja s kolesi, kamor sodijo tudi kolesa s pomožnim motorjem,« so nam odgovorili iz Medobčinskega inšpektorata in redar-stva Mestne občine Celje in občin Laško, Štore in Žalec.
»Služba za občinsko redar-stvo opravlja reden nadzor nad spoštovanjem predpisov v območju za pešce, a ker je poleg za pešce promet dovoljen za vse zgoraj navedene, se te uporabnike opozarja na primerno ravnanje med vožnjo, tudi na vožnjo s primerno hitrostjo, ki je na tem območju največ deset kilometrov na uro, in to tako, da ne ogrožajo ostalih udeležencev v cestnem prometu,« še dodajajo pri redarstvu. Enako pravijo tudi na celjski policiji.
Ravno na začetku šolskega leta so v mestnih središčih na Celjskem izvajali poostren nadzor in nekaj koles z motorjem in motornih koles, ki v območje za pešce ne spadajo, tudi zasegli. Tovrstna vožnja ljudi resnično vedno bolj moti in vedno več jih zaradi tega tudi kliče na policijo. Zato bodo policisti v prihodnjih dneh z občinskimi redarji nadzor še poostrili, predvsem s skupnimi patruljami v mestu in na sprehajalnih poteh. Med
V območjih za pešce je prepovedana:
-	vožnja z motornimi vozili, kamor spadajo kolesa z motorjem (tista, ki so registrirana, imajo nameščene registrske tablice, so zavarovana, imajo manj kot 50 ccm, razvijejo hitrost do 45 km/h in je za vožnjo z njimi treba imeti vozniški izpit in čelado,
-	vožnja z motornimi kolesi (tistimi, ki imajo več kot 50 ccm).
Kazen zaradi nedovoljene vožnje v območju za pešce je za zgoraj navedena vozila 80 evrov.
nadzorom bodo preverjali tudi, ali so vozila tehnično brezhibna in ali so skuter-ji morda predelani in zato dosegajo višje hitrosti od predvidene. V tem primeru morajo biti namreč registrirani, vozniki pa morajo imeti vozniško dovoljenje. Predelava skuterja z namenom doseganja višjih hitrosti namreč to vozilo prerazporedi v drugo kategorijo in takrat je promet zanj v območju za pešce prepovedan.
Zakon redarje stisnil v kot, ne pa tudi voznikov
Nesmisel slovenske zakonodaje, ki se prav tako kaže pri nadzoru voznikov skuterjev, je povezan z Zakonom o pravilih cestnega prometa. Ta namreč občinske redarje omejuje pri merjenju hitrosti v conah za pešce. Zakaj? Občinski redarji namreč lahko merijo hitrost le na tistih me-
stih, kjer vozilo, v katerem je radar, ni parkirano tako, da s tem krši predpise. Torej z vozilom v mestno središče ali na sprehajalno pot ne morejo s stacionarnim radarjem.
Občinski redarji tudi nimajo pooblastila, da lahko voznika, ki vozi prehitro, ustavijo. Zakonodaja jim daje le pooblastilo, da hitrost merijo izključno s samodejnimi napravami, s katerimi podatke o prekrških dokumentirajo, pri čemer nimajo pravice ustaviti voznika. Pojasnjeno drugače: osnova za ukrepanje zoper prehitre voznike je zaradi takšnih pooblastil občinskega redarstva na tem področju vezana na registrsko tablico, ki je nameščena na vseh motornih vozilih. A na sku-terjih registrskih tablic praviloma ni. Tu se kot začaran krog odpira nova težava, s katero je zakonodaja redarje v tem delu potisnila v kot,
Policisti so voznike koles z motorjem, ki v mestnem središču nimajo kaj iskati, pred dnevi že kaznovali in jim motorje tudi zasegli.
KRONIKA
15
V	I	V ■ ■ I	v
zava na območjih za pešce
Takole so lani reševalci nudili pomoč otroku, v katerega je trčila mladoletna voznica skuterja. V celjskem mestnem središču.
namesto da bi jim dala pooblastila, s katerimi bi lahko vendarle uredili razmere, ki marsikoga motijo in bodo slej ko prej tudi razlog za kakšno nesrečo. Vprašanje je na primer, kako bi lahko občinski redar kaznoval voznika predelanega skuterja, ki bi namesto 25 kilometrov na uro vozil hitreje. Ker registrske tablice skuter ne bi imel, ga redar ne le da ne bi smel ustaviti, ampak ne bi mogel izsledil niti lastnika, saj podatkov o vozilu ne bi dobil.
Bi pa lahko - kot namig -hitrost vožnje skuterjev na sprehajalnih poteh poskusili izmeriti policisti. Ti imajo pooblastila za to. Hitrost bi se dalo izmeriti z laserskim merilnikom, če bi policist stal sredi mestnega središča in meril hitrost voznika skuterja. Če bi vozil več kot deset kilometrov na uro, bi ga kaznovali. Tako kot voznika na cesti. Pravila so za vse enaka.
Vedno bolj moteči
Toda Slovenija in zakonodajalec se zbujata in v pripravi naj bi bile že določene spremembe, ki bodo terjale spremembe različnih zakonov. Od Zakona o pravilih v cestnem prometu, Zakona o motornih vozilih in Zakona o voznikih. To je dolgotrajen proces. Sprememba, ki jo prometni strokovnjaki želijo, je, da bi uvedli nujnost vozniškega dovoljenja, registracije in uporabe čelade za vožnjo koles s pomožnim motorjem, kamor
spada skuter s hitrostjo do 25 kilometrov na uro.
Razlogi za to niso samo, da bi jim prepovedali vožnjo na območju za pešce. Razlogov je pravzaprav več. Tudi takšni razlogi so, da vozila
-	ker niso registrirana - niso niti ustrezno zavarovana. Kaj to pomeni, ve vsak, ki je kdaj že imel nesrečo. Težava je tudi izsleditev voznika skuterja, če ta nesrečo povzroči in s kraja odpelje, saj se ga zaradi neregistriranega vozila težje izsledi.
Registracija je tako nujna sprememba, pravijo v agenciji za varnost v prometu, a tudi uvedba vožnje s čelado. Četudi voznik skuterja ne vozi več kot 25 kilometrov na uro in pri padcu pri tej hitrosti morda poškodbe niso tako hude, pa veliko ljudi pozabi na to, da lahko v voznika skuterja trči drugo vozilo s trikrat večjo hitrostjo in takrat so
-	brez čelade - voznikove poškodbe lahko smrtne. Zato bo sprememba zakonodaje predvidevala tudi čelado za te voznike. Vozniškega dovoljenja pa morda niti ne. Abosolutno pa vsaj opravljanje osnovnega tečaja varne vožnje na av-topoligonu, kjer se bodo vozniki naučili osnov varne vožnje. Kdaj točno bo do sprememb zakonodajo prišlo, še ni znano. Jih pa tako policisti kot občinski redarji že komaj čakajo. Upravičeno.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
(GrupA, SHERPA)
Težava, na katero smo v Novem tedniku že večkrat opozorili, so večkratni kršitelji, ki avtomobile zamenjajo za skuterje. Tisti, ki jih policisti zaradi največjih kršitev v prometu kaznujejo tako, da jim odvzamejo vozniško dovoljenje ali zasežejo avtomobile, avtomobil pač zamenjajo s kolesom s pomožnim motorjem. Zanj namreč ne potrebujejo ne vozniškega dovoljenja ne čelade ne registracije. Tako jim je spet odprta pot do kršitev v prometu ...
Vozniki skuterjev so problematični, ker pri vožnji ne upoštevajo cestnoprometnih pravil, vedno več je tudi takšnih, ki ta vozila predelajo, odstranijo blokade hitrosti, da z njimi dosegajo hitrost tudi do 60 km/h. Zakon o motornih vozilih predvideva v primerih, ko je kolo s pomožnim motorjem predelano na način, da dosega višje hitrosti, kazen 400 evrov. Če so vozniki mladoletniki, so lahko starši celo ovadeni zaradi kaznivega dejanja opustitve nadzora nad otrokom.
Zaenkrat je to dovoljeno. Ampak le s hitrostjo do 10 kilometrov na uro in brez oviranja pešcev.
Ker na takšne skuterje sedejo že mladoletniki pri štirinajstih oziroma petnajstih letih, o varni udeležbi v prometu niso dovolj seznanjeni. Ne poznajo toliko pravil o prednosti, načinu in smeri vožnje, ne poznajo vseh prometnih znakov. O cestnih predpisih predvsem starši - tako menijo prometni strokovnjaki - premalo poučijo svoje otroke, ko jim kupijo takšna prevozna sredstva.
шп7г
muz ej no ve j ie zgodovine I celje
Vabimo vas na odprtje razstave o viziji in poslanstvu Razvojnega centra Celje - RCC 1960-1990 v sredo, 14. septembra 2016, ob 18. uri
v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje.
V času razstave vabljeni na dve okrogli mizi:
•	20. 9. 2016 ob 18. uri - Kje so možnosti
za razvojne pospeške celjskega gospodarstva? Vodil jo bo Jože Volfand.
•	27. 9. 2016 ob 18. uri - O urbanizmu in arhitekturi v celjski regiji ter vplivu RCC. Vodil jo bo Miha Završnik.
Vljudno vabljeni!
16
AKTUALNA PONUDBA
Da spomini ostanejo večni...
V najmanjši hiši v Celju, na Trgu celjskih knezov, nasproti Knežjega dvorca, vas pričakujejo v profesionalnem Fotografskem ateljeju Klara.
Atelje praznuje prvo leto obstoja, zato vam ponuja obnovo starih fotografij, fotografije za dokumente in take, ki jih lahko namestite na spomenike, fotografi ranje na terenu (poroke, sveti krst, obletnice, pogrebi) in v studiu (novorojenci, otroci,
nosečnice, družine). Marsikdo ima doma kakšno staro fotografijo, ki ni več v najboljšem stanju, vendar mu veliko pomeni. Prav zato vam v ateljeju Klara ponujajo obnovo starih fotografij in vam tako omogočijo, da še dolgo ohranjate spo-
mine. Trenutno najugodnejše fotografije za dokumente naredijo že v petih minutah.
So med redkimi pri nas, ki se ukvarjajo s fotografijami, ki jih lahko namestite na spomenike, ki jih izdelujejo sami na prav poseben način. Vsak od nas si želi, da bi mu posebne priložnosti, kot so poroka, sveti krst..., ostale za vedno v
spominu. Prav za to poskrbijo pri Fotografskem ateljeju Klara s fotografiranjem na terenu.
Ob misli na najmlajše nam je vedno toplo pri srcu. Da se spomini na naše novorojence in večje navihance ovekove-čijo, ponujajo fotografiranje v studiu. Kot posebej specializirani za fotografiranje otrok vam lahko ponudijo njihove
najboljše fotografije. Najlepše fotografije novorojencev nastajajo v prvi dveh tednih njihovega življenja.
Atelje je pripravljen in opremljen z različnimi ozadji, oblačili in rekviziti, ki si jih lahko po želji izberete za posamezne priložnosti. Prav tako je v ponudbi fotografiranje na različne tematike (spomladanska,
poletna, jesenska, božična, zimska).
V ateljeju Klara vam bodo ponudili tudi pester izbor ročno izdelanih stenskih ur za posebne priložnosti (abraham, upokojitev .). Ponujajo tudi pester darilni program, fotografije natisnejo tudi na lončke, puzle, majice, nakupovalne vrečke, razne obeske ...
J\
Asfalt Kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 A, 3825 Planina pri Sevnici
ASFALTK
+386 3 7491 031 +38B 3 7491 03S ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
E STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
- STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<PTIKN
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEDE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI^ĆAS^dejavmki^dj.00-1 frOO^sobota od 84)0-12.00 ^p
* 10% popust* ob nakupu yL- je koreKcijskih in sončnih očal
^Л	POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO
fmljgcl гшса
DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: odl dtrMun; mir.: o&i.&trW.urt
P008t№ NI №ЖЈ NI. IAST0 FN: i 4 CELJ U
OBIŠČITE NAS
Gosposka ulica 2
3000 Celje
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno e Илжој/
www.nt-rc.si
Obiščite nas na novi spletni strani!
novi tednik
Vedno г mvMjl
TEL.: 041693394
PRODЏ IN sms TRAKTORJEV
INOVOMAT
I AVTO STEKLO CENTER Д
V PROSTORIH AVTO CELJA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322
Гва®
z™ne. 10.рш1едкгом
novi tednik	nnPiDT	1 "7
Št. 36, 8. september 2016	ОГОП1	I/
Častitljiva obletnica pod streho
Razstava, slavnostna akademija, otvoritev sezone, nova himna ...
Za delavci v Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško so naporni dnevi, tedni, tudi meseci. Oblikovanje članskega moštva, skrb za mlajše selekcije in obenem spremljanje uspehov olim-pijcev, priprave na proslavo, vse to se je nagrmadilo v krajšem časovnem obdobju.
Začelo se je v četrtek, ko so na Trgu celjskih knezov otvorili začasno razstavo ob 70-letnici rokometa v Celju. »Nemogoče je zajeti vse, kar se je dogajalo. Vtis pa je dober. Očitno je, da je bila kakovost celjskega rokometa spoštovanja vredna,« je bil jedrnat 84-letni Franc Ram-skugler, živa športna legenda knežjega mesta. Pravi, da je ostal zadnji predstavnik moštva, ki je igralo veliki rokomet. Avtorja razstave sta Borut Batagelj in Urška Ženko iz celjskega zgodovinskega arhiva. Svoja dresa sta jima podarila David Razgor in Gal Marguč iz znanih celjskih rokometnih družin. Gradivo za razstavo je posredovalo več kot 15 posameznikov in ustanov, na ogled bo do konca meseca. Med drugim velja pohvaliti izredno kakovostno obdelavo starejših fotografij. Direktor celjskega kluba Gregor Planteu se je še posebej zahvalil Tončku Kregarju iz muzeja novejše zgodovine, ki je prisluhnil klubski ideji, in Barbari Bošnjak, ki je pri izpeljavi pomagala operativno v imenu celjske občine. Podžupanja Darja Turk je med drugim izpostavila: »Razstava bo zanimiva tudi za mlajše generacije, ki si verjetno ne predstavljajo, kako so izgledali začetki rokometa 70 let nazaj. Starejši občani si bodo razstavljeno gradivo ogledali s precejšnjo mero nostalgije, saj se bodo spomnili nekaterih akterjev, ki jih ni več med nami in so imeli zasluge za kasnejše velike uspehe.«
Pred akademijo so bili za isto mizo (z leve) Milan Zupančič, Tone Turnšek in Valter Ernst.
Spontan aplavz
Petkova slavnostna akademija je bila zelo dobro zasnovana in tako tudi izpeljana. Uvod ob proslavi zelo »moškega športa« so imele dame, Vladimira Skale, ki je napovedala slavnosti primerno oblečeno povezovalko programa Matejo Zorko Pavšar, slavnostna govornica je bila celjska podžupanja Darja Turk: »Ponosni smo na vaše uspehe, pa tudi na dejstvo, da ste se s svojo neomajno voljo, z borbenostjo, s športnim duhom, povezanostjo in z vztrajnostjo znali po porazih vrniti na zmagovita pota. To zmorejo resnično najboljši.« Potem se je še posebej zahvalila bivšima predsednikoma kluba Milanu Zupančiču in Tonetu Turnšku. Prekinil jo je spontan, glasen aplavz ... V krajših filmih vrhunske kakovosti so spomine obujali
Vlado Bojovič, Tone Goršič, Tone Turnšek, Roman Pun-gartnik, Branko Tamše in župan Bojan Šrot. Žal so bili pozabljeni nekateri pomembni mejniki, kar je prizadelo dolgoletne rokometne spremljevalce.
Šport kot vrednota
Za napako, izpustitev omembe izjemno pomembnega pokrovitelja Aera, se je kasneje opravičil predsednik kluba Bojan Cizej. Na odru je dejal tudi: »Imamo vzornike in imamo na čem graditi. Vsem nam sta skupni ljubezen in predanost do kluba.« Nepozabni Tone Turnšek je dodal: »Bilo je čudovito. Zgodovinski prerez je bil lep. Prepričan sem, da celjski rokomet ne bo izumrl in da bo ostal del evropskega vrha.« Še vedno karizmatič-ni Vlado Bojovič je z vrato-
Celje Pivovarna Laško je v vnaprej odigrani tekmi 3. kroga lige Seha doma izgubilo z Veszpremom s 34:29. Poraz je bil ob koncu celo znosen, kajti gostje so vodili že za 12 golov. V domačem moštvu je bil razpoložen zgolj Blaž Janc, ki je dosegel sedem zadetkov.
Rokometaši Gorenja so na Slovaškem ostali brez lige prvakov. V finalni tekmi kvalifikacijskega turnirja so v Prešovu izgubili proti domačemu Tatranu s 23:21. Tudi po 1. polčasu so slovenski podprvaki zaostajali za dva gola, v nadaljevanju pa so bili zelo neučinkoviti in sedem minut pred koncem je bil ob prednosti Tatrana za sedem golov dvoboj praktično odločen. Pri »osah« je bil najbolj učinkovit Rok Golčar s petimi zadetki, Luka Mitrović in Blaž Kleč sta dosegla po štiri. Gorenju zdaj preostaja tekmovanje v pokalu EHF.
Franc Ramskugler je živa legenda celjskega športa, tudi rokometa, v katerem je deloval v skoraj vseh možnih funkcijah. Ob njem sta bivša igralca in kasneje trenerja, Stanko Anderluh (levo) in Miloš Rovšnik.
lomnimi skoki navduševal v celjskem in jugoslovanskem dresu: »Prireditev je bila takšna, kot si jo klub s tako častitljivo tradicijo in uspehi zasluži. Leto 2004? Lahko se tudi še kdaj ponovi, toda to ne sme biti imperativ celjske ekipe. Bistveno je športno udejstvovanje, beg mladih od računalnikov.« Ljubljenec celjskih navijačev je bil tudi Stanko Anderluh, ki je povezava med starejšimi in sedanjo generacijo, saj je pomočnik trenerja članov: »Prijetno je obujati spomine in se obenem že ozirati v svetlo prihodnost. Ko razlagaš mladim o nekdanjih pogojih, se le nasmehnejo. Sedaj so pogoji za vadbo odlični. V najlepšem spominu mi je ostala tekma z Veležem, ko smo se v novi dvorani Golovec uvrstili v prvo jugoslovansko ligo. Kaj kmalu zatem sem zaradi poškodbe Vukoja dobil priložnost proti Crvenki, zabil 11 golov in se ustalil v prvi postavi. Grenki pa so spomini na tri finalne tekme jugoslovanskega pokala. Izjemno blizu smo bili lovoriki proti Medveščaku, a jo zaradi spleta raznih okoliščin nismo osvojili.«
Priložnost zamujena ...
Dobitnika srebrnega celjskega grba Toneta Goršiča
v Narodnem domu tokrat ni bilo. Nekaj njegovih soigralcev iz ekipe, ki se je pred 50 leti uvrstila v 1. »zvezno« ligo, je prišlo. »Fantje« večinoma letnika 1946 ne bodo večni. Poskrbeli so za začetek vrhunskega rokometa v Celju. Prav je, da v nebo poveličujemo naslov evropskega prvaka. Toda to je bilo možno že na 60-letnici. In bo ob vseh naslednjih visokih jubilejih. V petek se je bilo treba zazreti v daljno preteklost in jo osvetliti z akterji, ki jih nekaterih - naj mi ne zamerijo - zaradi zakonitosti narave na 80-letnici ne bo več z nami. Ali z vami ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA GrupA
Blaž Janc tudi po olimpijskih igrah ohranja dobro strelsko formo.
PREJELI SMO
»Luknja« v opisu zgodovine
Proslavljali smo 70-letnico našega rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Na slavnostni akademiji v Narodnem domu sem doživel neprijeten, žaljiv dogodek, »luknjo« v opisu zgodovine kluba! Dolžan sem, da v imenu še živečih delavcev od 2.000, kolikor nas je bilo zaposlenih na področju celjske regije (skupaj okoli 2.500) v delovni organizaciji Aero, povedati sledeče. Leta 1978 se je ŽRK Celje znašel v težki finančni situaciji. Podatek je naveden v publikaciji Zgodovina celjskega rokometa avtorja Andreja Šušteriča. V njej je zapisano: »Ob koncu leta 1978 je pokroviteljstvo nad klubom prevzela delovna organizacija Aero in klub se preimenuje v RK Aero Celje.« Do tega podatka bi pripravljavci programa akademije lahko prišli. Da pa niso, me ne čudi, saj pred izdajo knjige v klubu ni bilo nobenega zanimanja zanjo. Delo je ugledalo luč sveta zahvaljujoč finančni pomoči Fundacije za šport RS Slovenije, pridobljeno s prijavo Športne zveze Celje na razpis. Nezaslišano, nobene pomoči, nobenega interesa v klubu! Izgovor predstavnika kluba po končani proslavi, da je bil koncept prireditve pripravljen brez sodelovanja kluba, je nesprejemljiv. Čigavo obletnico smo proslavljali? Aero je bil pokrovitelj do leta 1990. Podjetje je prišlo v težko finančno stanje, prekinitev sodelovanja s klubom je bila neizbežna. Ideja, uspešna izvedba dogovora s Pivovarno Laško, je več kot hvale vredna! V času, ko je Aero prevzel pokroviteljstvo, so veljala pravila amaterizma. Igralci so hodili v službo, šolarji seveda v šolo. Prispevek Aera klubu je bila tudi zaposlitev igralcev. Imeli smo pet igralcev zaposlenih v podjetju. Poudarim naj, pridnih delavcev! Zadnje navajam iz razloga, ker je prisotno nepoznavanje tedanjih časov. Od klubskega delavca sem namreč slišal, da »na prireditvi nismo omenjali sponzorjev, ki dajejo več kot svoj čas Aero«. Tem mladim fantom naj povem, da poleg pojma »koliko«, obstoja tudi »kdaj«! Upam in si močno želim, da lastniške spremembe v Pivovarni Laško ne bodo spremenile sedanjega stanja in da nam bo ostal pokrovitelj, ki je ime Celje Pivovarna Laško ponesel v Evropo. Srečno!
MILAN ZUPANČIČ
18
ŠPORT
Skof	Jeršič	Pajovič
Najboljši slovenski rokometaši do leta 2009. Prva postava zgoraj in druga spodaj.
Celjska šola rokometa
Neusahljiv vir kadrov
Vse se je začelo okoli leta 1960, ko sta Jože Kuzma -Pepi in kasneje predvsem Tone Goršič postavila osnove kasneje splošno priznane in uspešne celjske šole rokometa.
Po pripovedovanju Toneta Goršiča (Novi tednik, 25. 2. 2016) je prelomni čas za celjski rokomet predstavljalo obdobje, ko je študiral v Zagrebu v šestdesetih letih, saj mu je spoznavanje zagrebškega športa in druženje z nekaterimi takrat znanimi rokometaši dalo pomembno osnovo in navdih za nastanek ter razvoj značilne celjske šole rokometa.
Celjski rokometni klub je bil tako že od nekdaj med najboljšimi »proizvajalci« mladih rokometašev v Sloveniji, bivši Jugoslaviji, a tudi v Evropi. Od leta 1977 do 1989 (13 sezon) so celjski mladinci osvojili štiri naslove prvakov bivše Jugoslavije in pet naslovov podprvakov. V samostojni Sloveniji je do leta 2016 (25 sezon) celjska bera med mladimi selekci-
jami devet naslovov mladinskih državnih prvakov, deset kadetskih, trinajst naslovov med starejšimi in osem med mlajšimi dečki. Celjske mlade selekcije so bile v zadnjih letih tudi vedno v vrhu vseh prijateljskih turnirjev po Evropi, leta 1996 pa so celjski kadeti osvojili tudi evropski naslov.
Poleg vseh teh uspehov je bilo težko ali skoraj nemogoče vsako leto v celjskih vrstah vzgojiti igralce, ki bi lahko uspešno nastopali v celjski prvi ekipi in članski državni reprezentanci. In vendarle je bilo takšnih igralcev, vzgojenih v Celju, ki so »rosno mladi« nastopali za člansko ekipo v jugoslovanskih zveznih ligah in/ ali evropski ligi prvakov ter kasneje v državnih reprezentancah, kar nekaj. Če se na primer spomnimo Stanka Anderluha, ki je bil pri svojih šestnajstih letih senzacija v 1. jugoslovanski ligi, takrat najmočnejši ligi v Evropi in na svetu (proti Crvenki je v sezoni 1976/77 zabil kar 11
golov), pa Aleša Pajoviča,
popularnega »Bum-bum Paja«, ki je kot sedemnajstle-tnik od leta 1996 nastopil za vse tri reprezentance Slovenije in seveda za celjsko prvo ekipo v ligi prvakov.
V tujih in ostalih slovenskih klubih je na primer leta 2007 nastopalo kar 37 igralcev, vzgojenih v celjski rokometni šoli. Deset jih je igralo v tujini, dvanajst v klubih 1. slovenske lige in petnajst v 1. B-ligi, od vseh skupaj jih je v preteklosti enaindvajset nastopalo za celjsko prvo ekipo. Med najmlajšimi je bila večina posojena. Ti igralci so bili na dodatnem pridobivanju izkušenj v drugih domačih klubih in so čakali na svojo priložnost med celjskimi člani. Najbolj znani celjski igralci, ki so kdajkoli nastopali v tujini za nekatere največje evropske klube, so Rolando Pušnik (dvakrat evropski prvak z Zagrebom), Aleš Pajovič (dvakrat evropski prvak s španskim Ciu-dad Realom), Roman Pun-gartnik (Hamburg, Kiel),
EMDESET LET ROKOMETA
Piše: ANDREJ SUSTERIC
V CELJU IN SLOVENIJI
Luka Žvižej (Barcelona), Dragan Gajić (Montpellier, Veszprem) in v zadnjih letih Gašper Marguč ter Blaž Bla-gotinšek (oba Veszprem).
Ob 60-letnici Rokometne zveze Slovenije so na slavnostni skupščini decembra 2009 v Ljubljani razglasili tudi po štirinajst najboljših slovenskih rokometašev in rokometašic vseh časov. Tudi iz tega primera so razvidne vse razsežnosti celjskega rokometa v Sloveniji. Polovica ali sedem razglašenih najboljših slovenskih rokometašev vseh časov je svojo rokometno pot začelo v Celju: Rolando Pušnik, Vlado Bo-jovič, Miha Bojovič, Tomaž Jeršič, Roman Pungartnik, Aleš Pajovič in Zoran Lubej. Trije med njimi so svoje ime in kariero ustvarili v Celju: Tomaž Tomšič, Uroš Šerbec in Renato Vugrinec. V celjskem dresu sta zablestela
Uroš Zorman in Gorazd Škof, bogato kariero pa je zaključil Iztok Puc. Le Andrej Kaste-lic ni v nikakršni povezavi s celjskim rokometom ...
Po končani igralski karieri se je nemalo Celjanov odločilo za trenerski poklic, bodisi v Celju ali slovenskih in tujih klubih. Najbolj znani med njimi so Tone Tiselj, Slavko Ivezič, Niko Markovič, Bojan Levstik, Miha Bojovič, Igor Razgor, Mišo Toplak, Tone Medved, Tomaž Kleč, Stanko Anderluh, Miloš Rovšnik, Aleš Filipčič, Milan Ramšak, Tomaž Čater, Aleš Praznik, Vito Selčan, Danilo Kovačič, Uroš Privšek, Rajko Bego-vič, Herman Wirth, Matjaž Guček, Aleš Anžič, Martin Goršič, Peter Novak, Tomaž Ocvirk, Sebastjan Oblak, Robi Šafarič . ter kot učitelj in mentor vseh Tone Goršič. Med njimi so zagotovo najbolj priznani trenerji:
Tone Tiselj - Celje, Krim, Velenje, Žalec, Generali Trst, Budučnost, Maia Bare, moška in ženska članska ter moška mladinska državna reprezentanca Slovenije;
Slavko Ivezič - Celje, Slovenj Gradec, Trbovlje, Radeče, Krka, Branik, moška članska in mladinska državna reprezentanca Slovenije;
Niko Markovič - moška članska reprezentanca Slovenije, Avstrije, Kuvaj-ta in Združenih arabskih emiratov ter številni domači in tuji klubi;
Bojan Levstik - moška članska reprezentanca Italije in italijanski klubi.
Naslednjič: Popolna sezona 2009/10 (33. del)
Foto: arhiv RK CPL
NA KRATKO
Elektra bo vrnila le četrtino dolgov
Celje: Celjsko sodišče je potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo v Košarkarskem klubu Elektra. Klub bo moral svojim upnikom v petih letih vrniti četrtino dolga, ki sicer znaša 208 tisoč evrov. S prisilno poravnavo so soglašali upniki, katerih terjatve znašajo malo več kot 64 odstotkov vseh terjatev. Elektra največ denarja dolguje družbi Andrejc, ki je tudi ena od pokroviteljic kluba, in Košarkarski zvezi Slovenije, med njenimi upniki pa so tudi mnogi bivši in sedanji igralci in trenerji. (JI)
Zelo dobra ob koncu sezone
Velenje: Atleta celjskega Kladivarja Martina Ratej in Robert Renner sta z mešanimi občutki zapuščala mednarodni miting, čeprav sta oba lahko bila zadovoljna. Martinino kopje je za zmago pristalo pri 61,03 m, kar je njen najboljši letošnji rezultat. Nato je nameravala nastopiti v Zagrebu, a so tam zaradi poškodbe olimpijske zmagovalke Kolakove met kopja črtali s programa. Robert je imel po Riu dve večji težavi, zbolel je, pa še palice so se izgubile na enem od letališč. Med ogrevanjem ga je uščipnilo v hrbtenici, kljub temu je preskočil 5,50 m. (DŠ)
Z leve stojijo Alisa Žagar Slemenšek, trener Uroš Bernard, Larisa Žagar Sle-menšek in Kemal Kabilović.
Larisa srebrna na svetovnem prvenstvu
Trinajstletna Larisa Žagar Slemenšek, tekmovalka Športnega kluba Hyong iz Celja, se je s kadetskega in mladinskega svetovnega prvenstva v kikboksu domov vrnila s srebrno medaljo.
Prvenstva v Dublinu se je Larisa s sestro dvojčico Aliso udeležila prvič. V reprezentanco sta bili sprejeti le dva meseca pred tem. Obe sta se v hudi konkurenci z nasprotnicama pomerili v kategoriji starejših kadetinj »light kontakt« do 55 kilogramov. Larisa je v finalu izgubila z domačinko, proti kateri je v prvem krogu tesno izgubila tudi Alisa, ki je na koncu zasedla 9. mesto. Na SP se je izkazal še en član celjskega kluba, Kemal Kabilović, ki je med starejšimi kadeti do 52 kilogramov osvojil 5. mesto. Kot je povedal trener Hyonga in eden od trenerjev slovenske reprezentance Uroš Bernard, so se mladi borci na svojem krstnem svetovnem prvenstvu odlično odrezali.
LK
Foto: ŠK HYONG
novi tednik	CDODT	1Q
Št. 36, 8. september 2016	ŠTORI	19
Izkoristiti hokejsko navdušenje
Pogovor s predsednikom HK ECE Celje Milanom Rajtmajerjem
Če komu v naši državi uspe doseči meje svojih zmogljivosti, potem to lahko z gotovostjo trdimo za našo hokejsko reprezentanco. Že ničkolikokrat je v koš pometla vse statistične primerjave, ki ji zaradi števila lednih dvoran, klubov in igralcev ne dajejo nikakršnih možnosti proti tekmicam. Toda »risi« so nekaj posebnega. V Belorusiji so v odločilni tekmi kvalifikacij za olimpijske igre, ki bodo čez dve leti v južnokorej-skem Pjongčangu, premagali gostitelje po izvajanju kazenskih strelov s 3:2. Med junaki je bil tudi Celjan Ken Ograjenšek. Slovenija bo tako kot v Sočiju znova igrala v skupini skupaj z Rusi, Američani in s Slovaki.
V Minsku je bil še en Celjan, predsednik HK ECE Celje Milan Rajtmajer. Skupaj s podpredsednikom kluba Vidom Valenčakom (v upravnem odboru so še Aleš Kukovičič, Borut Kramer,
Matjaž Zupanc, Jure Cekuta in Boštjan Verstovšek) delata s polno paro od začetka poletja. Lige INL ni več, Alpska liga je za trenutno finančno stanje prezahtevna. Celjani bodo nastopali v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Rajtmajer je ob našem prvem pogovoru dejal, da bodo v klubu delali krajše korake, da ne bi padli.
Kot že rečeno, vse se začne in konča pri denarju. Kako je s tem?
Pogajanja s podjetjem ECE so končana in ostaja naš generalni pokrovitelj. Klubu je ostalo nekaj finančnih obveznosti iz prejšnje sezone, dolžni smo sodniški organizaciji.
Kaj ste spremenili v strokovnem štabu?
Bistvenih sprememb pri trenerjih ni. Člane vodi Rok Rojšek, njegov pomočnik je Jure Gajšek, občasno bo pri delu z vratarji na pomoč priskočil Luka Simčič. Gajšek vodi selekcijo U14, Tomaž
Moštvo HK ECE Celje: 30 Matej Duh, 73 Timi Jeram, 38 Jure Zupanc, 43 Matic Zupanc, 14 Miha Mercina, 11 Nik Grahut, 2 Žiga Grahut, 22 Rok Klavžar, 91 Rok Kolar, 88 Rok Leber, 7 Aljaž Ogrizek, 81 Aljaž Ribič, 68 Niko Ne-meček, 17 Nik Petek, 33 Davor Rakanovič, 9 Blaž Knez, 79 Nace Pešak, 27 Filip Jeram, 10 Nejc Kastelic, 6 Andraž Čuvan in 63 Valentino Pintar Senica.
Milan Rajtmajer (desno) je več sezon kot klubski zdravnik sodeloval s trenerjem Rokom Rojškom, zdaj sta v vlogi predsednik - trener.
Felicijan U12, Robert Jeram U10, najmlajše pa je prevzel dosedanji igralec Domen Ramšak. Vsi so začeli trenirati 15. avgusta. Za začetnike v drsalni šoli skrbita Patricija Juren in Drago Vanovšek.
»Izguba dveh točk je nedopustna«
Zaradi začetka kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu zadnji konec tedna ni bilo tekem v 1. slovenski nogometni ligi. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo že jutri, v soboto pa bo lokalni derbi v Velenju.
Pred obračunom z Rudarjem je trener Celja Robert Pevnik svoje moštvo odpeljal na krajše priprave. Mesto na lestvici ni zavidljivo.
Zadrživa se malce pri predstavi naše reprezentance v Litvi. Ste kritični do izida 2:2?
Videli smo, kakšen je nogomet. Malo zaspiš, malo podceniš nasprotnika in si že kaznovan. Pozitivno oceno si zasluži drugi polčas, vse ostalo je bilo negativno. Na koncu se je še dobro izšlo. Glede na kakovost slovenske reprezentance se izguba dveh točk ne bi smela pripetiti.
Nekaj dni ste vadili v Čatežu. Kaj je prinesla prijateljska tekma z vodilnim moštvom hrvaške lige?
Med pripravami so se naši fantje še bolje spoznali in na Reki odigrali zelo dobro. Imeli smo priložnost za vodstvo. Izgubili smo z 1:0, domači so pravi evrogol dosegli pet minut pred koncem. Poraz se razlikuje od poraza. Ekipa se je borila, garala. Upam, da bo to znala ponoviti pojutrišnjem.
Ste zadovoljni z obrazi, s katerimi ste osvežili moštvo tik pred zaključkom prestopnega roka?
Dalibor Volaš je izkušen napadalec. V Albaniji ni veliko igral in bo zato potreboval še nekaj tekem, da bo ujel tekmovalno formo. Podobno velja za Amarja Rahmano-viča, ki v Mariboru ni dobil priložnosti. Je zelo nadarjen nogometaš. Matjaž Rozman je v petek dokazal, da je odličen vratar in da je Matic Kotnik dobil enakovrednega tekmeca. Konkurenčen je tudi mladi Metod Jurhar. Kar se tiče vratarjev, lahko mirno spimo.
V Areno Petrol ste prišli s štadiona Ob jezeru, kamor se boste vrnili v soboto. Kaj bi vas zadovoljilo v lokalnem der-biju?
Vsak pozitiven rezultat. Želim si, da bi naši nogometaši ponovili igro iz finiša mi-
Robert Pevnik
nule sezone. Če pa bodo igrali tako agresivno kot proti Rijeki, se lahko nadejamo celo vseh treh točk.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Tekme osmine finala pokala NZS bodo odigrane v petih različnih terminih. Kot prvi je od prvoligašev na sceno stopil velenjski Rudar. V Dekanih je z 2:1 premagal tre-tjeligaša Jadrana. Že v 6. minuti je »porde-čel« drugi najboljši prvoligaški strelec John Mary. Gostitelji so povedli v drugem delu, Rudar pa je iz zagate rešil rezervist Sven Dodlek z goloma v 67. in 92. minuti. Celje bo v torek gostovalo v Krškem.
Žal je prišlo do precejšnjega igralskega osipa.
Tim Ograjenšek je pri Olimpiji, Žan Jezovšek, ki je v Celju postal celo članski reprezentant, je na Jesenicah. To je naravna pot. Obema želimo veliko sreče. Obenem si želimo, da bi nam Timi pomagal z dvojno registracijo. Jeseniška vrata bo branil Rok Stojanovič, ki je bil najprije-tnejše presenečenje prejšnje sezone. Odšli so tudi preostali Gorenjci, Zupan, Hafner in
Svete, ostajajo pa z nami Mariborčani.
Med novinci je vsaj ena okrepitev.
To je Rok Leber, ki ima bogate izkušnje z igranjem v tujini. Predstavljal bo udarno moč ob izkušenih Žigi Grahutu in Davorju Raka-noviču. Spremembe so tudi pri vratarjih. Menim, da bo konkurenca med Matejem Duhom in Timom Jeramom prinesla novo kakovost. Duh nam bo pomagal tudi pri vzgoji mladih vratarjev, ima namreč trenersko licenco. Pred začetkom končnice se bomo, če bo treba, še okrepili.
Moštvo že ve, kaj pričakujete od njega?
Načrt je jasen, uvrstitev v polfinale končnice državnega prvenstva, želja pa je korak naprej, ki ga spomladi nismo storili, čeprav smo bili zelo blizu, torej zmagati v tekmi za 3. mesto. Skušali
bomo tudi presenetiti enega od velikanov slovenskega hokeja, Jesenice ali Olim-pijo.
Kako boste izkoristili hokejsko evforijo, ki je v Sloveniji zavladala po zaslugi Kopitarja, Muršaka, Kro-šlja, Tičarja in ostalih?
Intenzivno bomo delali v osnovnih šolah. Predstavitev dejavnosti bomo imeli na mednarodnem obrtnem sejmu. V okviru Hokejske zveze Slovenije poteka velika akcija, ki ima namen pridobiti otroke, ne zgolj fante, tudi dekleta. Razmišljamo, da bi obudili ženski hokej. Skratka, radi bi privabili čim več otrok. Tudi v ta namen bo na uvodno tekmo državnega prvenstva z Zagrebom vstop brezplačen, da bodo očetje lahko nemoteno pripeljali svoje otroke.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GrupA)
sev	АУОО? zreb*n,c (GVavn\ trg)
PODEža-iev i№STU	a „.
i®
9 00-12.00 ^
Vstop P'051
ZAVOD CELEIA СЕЏЕ
novi tednilč^^^H radio celle ^^И
j£l
FRMOBIL
OMOVHAiOt.A LAVA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
STROJI
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
KUPIM
PRODAM
TRAVNIK, gozd, 3,3 ha, pri Svetem Štefanu, prodam za 44.000 EUR. Telefon 041 814-724.	2039
NAJAMEM
NA relaciji Dobrna, Frankolovo, Vojnik, Celje okolica vzamemo v najem hišo z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 031 335-299.
1996
STANOVANJE
PRODAM
ŠKODO felicio 1,6, prvi lastnik, registrirano do 11. 1. 2017, strešno okno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031 378-201.
2007
PRODAM
LESEN hrastov grozdni mlin s pecljalnikom in krožno žago za drva (sekular), s trifaznim motorjem, 2,2 Kw in kabel, prodam. Telefon 070 378-488, (03) 546-1643.	1975
TRAKTOR Fiat 300 D prodam. Telefon 041 222-375.	1987
STABILNI mlin za jabolka, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 031 611-745.
2005
ELEKTRIČNO motorko za rezanje žive meje prodam. Telefon (03) 5893-182, 031 667-490, po 19. uri. 2021 SKOBELJNO velno, 30 cm, s priključkom za cirkular in vrtanje, prodam. Telefon (03) 5893-182, 031 667-490, po 19. uri.	2021
DVOVRETENSKI pajek Daros, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 910-466.
2029
STANOVANJE, elitno, center Celja, 155 m2, 3. nadstropje, ogrevanje na plin, dvigalo, vsi priključki, parkirišče, terasa s sanjskim 30 m2 razgledom, prodamo za 143.000 EUR. Telefon 051 856-202, Fripas, d. o. o., Celje. 1880 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri.
2012
ODDAM
NA relaciji Šentjur-Dramlje ugodno oddam opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 040 590-111.
1967
ШШШ
jasnovidnost BIOTERAPDE
V CELJU oddam v najem stanovanje za družino in samsko sobo. Telefon 070 418-525.	1960
GARSONJERO, Nova vas, Pohorska ulica, 11. nadstropje, opremljeno, oddam v najem. Telefon 041 550-132. 2047
PRODAM
TRI visoke garderobne omare, 100 x 220 x 60 cm, prodamo. Telefon 041 639535.	2006 PEČ na olje, novo, nerabljeno, prodam za 150 EUR. Telefon 051 376-519. 2022
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Letnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809.	p
POSEST
PRODAM
DVE lepi gradbeni parceli, približno 600 m2, voda, elektrika na parceli, plin oddaljen 20 m, prodam. Telefon 031 766-217.	Š 58
V LEPEM, mirnem predelu Celja prodamo dobro vzdrževano medetažno družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.	1942
HIŠO s parcelo, 1.650 m2, Šentjur, Črno-lica, Cvetna ulica, prodam. Takojšnja možnost vselitve in prepisa. Telefon 070 708-269.	p
HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospodarskim objektom, kjer je možnost nadomestne gradnje, prodam. Posest se nahaja na lepi lokaciji Vojnik-Dobrna. Telefon 031 849-750. 2141 ZAZIDLJIVO parcelo, 562 m2, na Zgornji Hudinji v Celju, prodam za 30.910 EUR. Stroške prepisa nosi prodajalec. Telefon 041 968-562. 2158 ENO- in dvosobno stanovanje in hišo prodam. V najem oddam tudi dvosobno stanovanje. Telefon 070 479-473.
2038
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	1792 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n JARKICE nesnice, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n BIKCE in telice, težke od 170 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599. 1966
V SPOMIN
ERNESTU
MATIJI LAMPRETU
iz Zadobrove pri Škofji vasi (5. 7. 1938 - 6. 9. 2001)
Pred 15 leti zapel je zvon tebi v slovo. Za tabo ostaja večen spomin, ostajajo praznina, molk in tišina.
Dragi oče, bil si kot drevo, ki daje zavetje. Ohranila te bom v večnem spominu.
Hčerka Klavdija
PSE, stare 7 tednov, prodamo. Telefon 031 301-738, 051 214-651. 1936 PUJSKE, do 40 kg, prodamo. Telefon 041 808-421.	19 51
KOKOŠI nesnice jarkice rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 939-303. 1980 TELICO, brejo 9 mesecev in telico, brejo 7 mesecev, simentalki, prodam. Telefon 051 220-510.	1983
TELIČKO simentalko, staro štiri mesece, prodam. Telefon 031 736-539. 1984 PRAŠIČE, od 45 do 50 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 041 922-485. 1989 BIKCA sivca, težkega 110 kg in mlado kozo dobre mlekarice, prodam. Telefon 5716-516.	p
PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg, po 2,50 EUR/kg, prodam. Sem iz okolice Polzele. Telefon 031 839-845. 2002 DVA kozlička, stara 5 mesecev, prodam. Telefon 041 531-683. 2004
KUPIM
PRODAM
ШШШ
i astrologinja
0906430
una pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
145 kg težko simentalko in majhnega telička prodam. Telefon 031 840-282.
2009
BIKCA simentalca, 250 kg in bikca, sr, 190 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 558-543. 2014 BIKCA pasme lim-ls prodam. Telefon 5777-360.	2011
TELICO simentalko, težko približno 700 kg, za osemenitev ali zakol, prodam. Cena pri ogledu. Telefon (03) 5488186.	2139 SEDEM mesecev staro telico simentalko prodam. Telefon 031 787-009. 2020 BIKCA in teličko, težka približno 130 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 2025 TELICO ls, brejo v 9. mesecu, prodam.
Telefon 041 966-791. l 183 PUJSKE, težke od 30 do 50 kg, prodam.
Telefon 5738-019.	l 184
KRAVO z bikcem, težkim 250 kg, prodam. Telefon (03) 5793-050, 041 763-039.
2035
BIKCA simentalca, težkega 180 do 190 kg, prodam. Telefon 041 793-301. p
OSTALO
PRODAM
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi
in nihče ne ve, kako zelo zelo boli.
V SPOMIN
STANISLAVU RAVNAKU
iz Lipe pri Frankolovem 16 (11. 11. 1968 - 6. 9. 2012)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
BREJE pašne telice, mlade krave s svežim mlekom in teličke prodam ali menjam za bika, telico ali kravo za zakol. Telefon 031 533-745.	p DVA zelo lepa telička simentalca, stara 11 in 9 tednov, prodam. Telefon 031 725-025. 2040 TELICO, neoštevilčeno, težko 400 kg, prodam. Telefon 5778-415. p DVA bikca simentalca, težka 200 kg, prodam. Telefon 031 730-234. 2045
CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, kotno, velikost 170 x 60 x 200 cm, za 100 EUR in dve kolesi, moško in žensko, prodam za simbolično ceno. Telefon 749-2284, 031 481-701. 1854
041 420 111
041 954 206 popust
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p
BEL domač krompir za ozimnico prodam. Možna dostava na vaš dom. Telefon 051 628-677.	1794
GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346.	p GROZDJE laški rizling, silvanec, chardon-nay in ostalo belo grozdje prodam. Telefon 041 222-375. 1987 JAJCA, kokoši krmljene z domačimi hranili (šrot in prosta reja) manjša količina, okolica Laškega, prodam. Telefon 070 366-076. 19 8 8 NARAVNO sušeno koruzo odlične kakovosti, pol trdinko, v vrečah, ugodno prodam. Telefon 5794-285. 2001 KORUZO, lansko, v stroku, prodam. Telefon 031 505-049. 2010 JEČMEN prodam. Telefon 041 291-053.
2026
SADIKE malin in jagod, rdeče vino, jabolčni kis prodam. Telefon 031 318-430.
2028
VINO jurka-kvinton, domače, z brajde, po 0,50 EUR/l, 80 l, prodam. Telefon 041 994-512.	2034
100 kg krompirja dezire za ozimnico prodam. Cena 0,40 EUR. Telefon 031 837-492.	2044
Aida d.0.0.. Prekopa 3, Vransko
KRMNO in krušno pšenico, ječmen in koruzo za silažo prodam. Telefon 041 759-681.	1952
TRI bikce frizijce, težke po 100 kg, grozdje za vino, laški in renski rizling, prodam. Telefon 040 122-910, (03) 5772-385.
1997
SUHE deske, 20 mm, 5 m3 in suhe »fo-sne«, debelina 50 mm, 4 m3, prodam. Telefon 041 759-822. 22015 VINO, belo, rdeče, žlahtno, drva bukev in hrast, prodam. Telefon (03) 5798-718.
2013
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 tli* Ml 954 296
Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko

ČE si 63-letni vdovec, pošten in resen, iz okolice Celja, s srčno preteklostjo in brez slabih navad, se pisno javi na Novi tednik pod šifro SEPTEMBER. 1995 MOŠKI, nevezan, upokojenec želi spoznati žensko za druženje in preživljanje prostega časa in izlete. Telefon 070 479-473.	2038
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim osebam. Telefon 041 857-309.	1924
ZAPOSLIMO več delavcev za polaganje keramike. Delo je v Nemčiji za določen čas. Zaželeno 5 let izkušenj. Plačilo po dogovoru. Rimas-heč, d. o. o., Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur; telefon 041 786-530, Tjaša; mail: tjasacrepin-sek@gmail.com.	n
radio cehe
SEM diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in iščem redno ali občasno varstvo otrok na vašem ali svojem domu. Pokličete lahko 040 354-642 ali pišete na naslov: lesjak.meri@gmail.com.
2024
novi tednik
ZA določen - krajši delovni čas zaposlim pomočnika monterja stavbnega pohištva. Lesofrak, Franc Kolar, s. p., Pod-grad 16, Šentjur, telefon 040 239-115.
2046
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
trn
tudi пл yäSi najljubši televizij«
ßGÜHSS
vedeževanje in astrologija
090 77 77
Ч4Л1 ЛЖ-Гх
^ЧКЛг d o o
г d.o.o'l, 2,19 €/mln.
SIV
POKLIČITE ZDAI IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, koruzno silažo, jabolka in drva, prodam. Telefon 070 667-374. 1984 50 m vrtnih robnikov in ploščic, po zelo nizki ceni in raztezno posodo, rabljeno eno leto, za centralno, prodam. Telefon (03) 5716-331.	2000
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
V poznem poletnem večeru, ko lastovke nizko preletavajo travnik,
se iz vzhoda vleče temna tančica, ki se gosti in v svoje naročje
vpleta dan, ko je utrujen legel k počitku.
V SPOMIN
13. septembra bodo minila tri leta žalosti, kar nas je nenadoma zapustil dragi mož, stric in dober sosed
STANKO SELIČ
iz Lažiš 8, Dobje pri Planini
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoča žena Tini
Razum nam pravi, da je odrešitev...
ZAHVALA
V 77. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi in brat
RUDI KOSTANJSEK
z Lopate 72, Celje
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem in za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Pogrešali ga bomo. Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 86. letu za vedno zapustil dragi mož, brat in stric
FRANC PINTER
iz Strmce pri Laškem (19. 1. 1931 - 23. 8. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter
darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Boriču, patronažni sestri Tanji
ter kolektivu pomoči na domu. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen
cerkveni obred in Stanku Seliču za govor. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari ata in pradedek
MAKSIMILIJAN KADILNIK
iz Škofje vasi 29 a (10. 9. 1936 - 27. 8. 2016)
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga s spoštovanjem pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, poklonili sveče in cvetje ter darovali za svete maše. Hvala tudi za vse ustne in pisne besede sožalja, s katerimi ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Ata, za vedno boš ostal v naših srcih! Žalujoči vsi njegovi
Deveto leto na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 3. september, ko je pred devetimi leti prenehalo biti ljubljeno srce dragemu očetu, dediju in tastu
FRANCU RADOŠIČU
iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini (1. 10. 1930 - 3. 9. 2007)
Zelo močno te pogrešam, dragi oče, in vsak dan smo skupaj v mislih s teboj.
Tvoja hčerka Erna z družino
Pojdem, ko pride moj maj. Pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev . Ne kličite me nazaj!
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče in pradedek
ANTON LIPOVŠEK
iz Jankove
Zahvaljujemo se mariborskemu nadškofu Alojziju Cviklu in ostalim duhovnikom za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb. Beseda zahvale je namenjena vam, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vsa izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje
in svete maše. Zahvaliti se želimo tudi vsem sodelujočim pri zadnjem slovesu: govornici Mileni Jurgec, pevskemu zboru, trobentaču Andreju Zemetu za žalostinko in
pogrebni službi Raj. Hvala tudi vsem tistim, ki niso bili imenovani, in vsem številnim, ki ste pospremili našega očeta na njegovi zadnji poti.
V globoki žalosti tvoji najdražji
989
TELIČKO, do 200 kg, brez številke, kupim. Tomos avtomatik zamenjam za traktorsko frezo. Moje doplačilo. Telefon 070 612-705.	1985
DEPRESIJA, ljubezenske težave, strahovi ... Opišite problem, prejeli boste pisni odgovor. Telefon 031 014-209, 090 44-47 (1,05 EUR/min); www.pot--do-srece.webs.com; fb: pot do sreče.n
Poroke
Celje
Poročila sta se: Mojca DOBNIK in Jure KLENOV-ŠEK, oba iz Celja. Laško
Poročili so se: Nina ŠU-HEL iz Zvodnega in Miha
SKOK iz Štor, Maja RUPNIK in Matej ROBIČ iz Strenske-ga.
Mozirje
Poročili so se: Katarina BERGANT in Klemen KRAMER iz Braslovč, Lucija PEČOVNIK in Jani OBLAK iz Cerknega, Mihaela HLA-DIN iz Velenja in Robert Creyghton Rourke WOLFE z Nizozemske, Lara BASTER in Gašper DOLINŠEK, oba iz Ljubljane, Daša JANŽE iz Letuša in Aljaž ŠTORGELJ iz Luč, Monika PODKORITNIK iz Laškega in Matjaž BOH iz Krškega, Sabina FALE in David PURNAT, oba iz Gornjega Grada.
Velenje
Poročili so se: Stanka KOVAČ in Blaž ZAVERŠNIK iz
Velenja, Tanja TEŠANOVIĆ in Petar POPOVIĆ iz Velenja, Mihaela BOŽIĆ in Nejc KU-KEC iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Martina PA-INKRET iz Dobriča in Vin-cenc MEKLAV iz Podvina pri Polzeli, Sara ZADNIK in Simon BREZOVNIK iz Velenja, Alenka DRČA iz Grajske vasi in Sebastjan BOGATAJ
iz Trnave, Janja JERNEJC iz Grajske vasi in Matjaž VE-TERNIK iz Lokrovca, Polona MIKLAVC iz Kaple in Rok ŽEBOVEC iz Domžal.
Smrti
Celje
Umrli so: Stanislav BEVC iz Šentjurja, 81 let, Matilda
REDNJAK iz Velenja, 87 let, Jožef ROMIH iz Kozjega, 85 let, Albert LICHTENEGGER iz Žalca, 81 let, Mihael ŽOL-GAR iz Celja, 94 let, Ciril PILIH iz Velenja, 89 let, Terezija CELINŠEK iz Celja, 80 let, Anton TOPOLŠEK iz Šoštanja, 76 let, Justina KOSEM iz Celja, 97 let, Hermina GOLHLEB iz Celja, 72 let.
Laško
Umrla sta: Anton VODU-ŠEK iz Strmce, Frančišek KOREN iz Andraža nad Polzelo.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Daniel DEČMAN iz Dvora, 72 let, Srečko RE-MIH iz Imena, 75 let, Marija JANČIČ iz Ortnice, 93 let, Jožef VEHOVAR iz Laš, 90 let, Silvestra Terezija ŠRAMEL iz Stranja, 80 let, Terezija ŠALE iz Korpul, 79 let, Angela ANDERLIČ iz Plat, 92 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: David JOKIĆ iz Dobja, 28 let, Ivanka KRE-SNIK iz Laške vasi pri Što-rah, 97 let, Drago TRUPEJ iz
Vodic pri Kalobju, 54 let, Oto Josip MUCK iz Žalca, 83 let.
Velenje
Umrli so: Vera VODOV-NIK iz Velenja, 75 let, Slavka PLAZAR iz Velenja, 84 let, Ivan DVORNIK iz Šoštanja, 86 let, Miroslav OSTROVR-ŠNIK iz Velenja, 86 let, Mihael GOLTNIK iz Šoštanja, 56 let, Hermina MEDVEŠEK iz Velenja, 78 let, Štefanija HUDARIN iz Topolšice, 85 let, Franc ORLIČNIK iz Velenja, 76 let, Julijana IRMAN iz Šmartnega ob Paki, Mihael VIDEMŠEK iz Velenja, Ivan TERBOVŠEK iz Šoštanja, Marija JANEŽIČ iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Danijela KLAMPFER iz Žalca, Robi MOTOH iz Žalca, Ana ŠKETA iz Orle vasi, Bojan PAVLIČ iz Prebolda, 66 let, Ivanka CESTAR iz Prebold, 66 let, Jožef MARINKO iz Žalca, 85 let, Ivan LONČAR iz Podvrha, 80 let, Marjan COKAN iz Vrbja, 61 let.
			
	a	Ime in priimek:	
c "ö			
		Naslov, kraj:	
			
<1)		E-poštni naslov:	Datum rojstva:
			
		Telefonska številka:	Podpis:
> o c		Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.	
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.			
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 8. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK,
9. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radij-
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	chesney kenny feat. pink - set-	
	ting the world on fire	(2)
2.	major lazer feat justin.	
	bieber & mo - cold water	(5)
3.	onerepublic - kids	(3)
4.	magic! - red dress	(6)
5.	imani williams feat.	
	sigala & blonde - don't	
	need no money	(4)
6.	gavin degraw - making	
	love with radio on	(2)
7. king elle - good girls		(4)
8.	bon jovi - this house is	
	not for sale	(1)
9.	michael buble - nobody	
	but me	(1)
10.	enrique iglesias ft.	
	tinashe and javada -	
	dueleelcorazon	(3)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	anzhe - pozitiven song	(5)
2.	bql - muza	(6)
3.	rina k. - Življenje je	
	prestiz	(4)
4.	patetico - valentina	(1)
5. zan serčič - poletna		
	zgodba	(3)
6.	david & alex feat. sam -	
	ta občutek	(2)
7. anu - brez besed		(7)
8.	alja krusič - fantazija	(3)
9.	bomb shell - narobe svet	(2)
10.	nipke - noben me ne	
	razume	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	jack savoretti - when we were	
	lovers	
	ellie goulding - still falling	
	for you	
	PREDLOGA ZA DOMAČO LEST-	
	VICO:	
	c.j. feat. yan baray - nismo sami	
	ditka - drugi breg zelja	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
skega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 10. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 11. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jernej Dirnbek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 12. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
Po slovensko s Katrco
1.	Poskočni muzikanti: Pokvarjeni fantje
2.	Galop: Valček za dva
3.	Navihani muzikanti: Mlada noč
4.	Glas: Saj bi rad, pa ne smem
5.	Erazem: Bejba z obale
mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jernej Dinrnbek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK,
13. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA,
14. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj-mo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Spored od 8. 9. do 14. 9.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ben-Hur - pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.20 petek, sobota: 19.20, 21.45 Jason Bourne - akcijski triler petek, sobota: 22.30 Ledena doba: Veliki trik -animirani, komedija, sinh. sobota, nedelja: 15.00 Ledeni morilec: Vrnitev -akcijski
od četrtka do srede: 17.00, 19.00, 20.45
Nevarnost iz globine - triler, grozljivka
od četrtka do srede: 21.30 Odred odpisanih - fantazijska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota, nedelja: 13.45, 20.40 Ovce in volkovi - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Pete in njegov zmaj - pustolovski
sobota, nedelja: 14.20 Poredne mame - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda:15.50, 17.55, 20.00 petek: 15.50, 17.55, 20.00, 22.05
sobota: 13.40, 15.50, 17.55, 20.00, 22.05
nedelja: 13.40, 15.50, 17.55, 20.00
Si upaš - triler od četrtka do srede: 19.35 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.40 sobota, nedelja: 14.40, 16.40, 18.40
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, 3D, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.25 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.25
Upor klobasic - animirani, komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 18.25, 20.30
petek, sobota: 16.25, 18.25, 20.30, 22.45
Vojni psi - komična vojna drama
od četrtka do srede: 18.30, 21.00
Časovna kad doktorja Prok-torja - pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.45 sobota, nedelja: 14.10, 16.00, 17.45
Čudež na reki Hudson - drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.10, 20.10
petek, sobota: 16.10, 18.10, 20.10, 22.10
1ИСТГО|М)1
ČETRTEK
20.00 Miles Davis - biografska drama PETEK
18.00 Miles Davis - biografska drama
20.00 Čudež na reki Hudson
-	akcijska biografska drama SOBOTA
18.00 Čudež na reki Hudson
-	akcijska biografska drama 20.00 Miles Davis - biografska drama
NEDELJA
18.00 Miles Davis - biografska drama
20.00 Čudež na reki Hudson
- akcijska biografska drama SREDA
20.00 Miles Davis - biografska drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Ovce in volkovi - animirana komedija, sinh. 18.30 Vojna - vojna drama 20.00 Ben-Hur - epski zgodovinski spektakel 22.30 Miles Davis - glasbena biografija SOBOTA
18.00 Ovce in volkovi - animirana komedija, sinh. 20.00 Ledeni morilec: Vrnitev - akcijski, kriminalka 20.30 Vojna - vojna drama 22.00 Nevarnost iz globine -triler, grozljivka NEDELJA
10.30 Zootropolis - animirana komična pustolovščina, sinh, 3D
16.00 Ovce in volkovi - animirana komedija, sinh. 18.00 Ledeni morilec: Vrnitev - akcijski, kriminalka 19.00 Vojna - vojna drama 20.00 Miles Davis - glasbena biografija PONEDELJEK
18.00 Nevarnost iz globine -
triler, grozljivka
20.00 Čudež na reki Hudson
- akcijska biografska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 8. 9.
9.30 do 22.00 Vila Bianca, Galerija Velenje Lirikonova knjižna stojnica poezije XXI. st.
9.30 in 12.00 Vila Bianca Velenje Mednarodni Lirikonfest Velenje
XV. mednarodno književno srečanje - 2. dan
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka
javno vodstvo po razstavi
17.00 Mestna knjižnica Velenje Odprimo knjige
predstavitev bralnega seznama in pogovor s pisateljico Antico Marijanac
18.00 Galerija Velenje_
Ilustracije: Marija Lucija Stupica, 1950-2002
odprtje razstave
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Podobe hmeljarstva
odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec
19.00 Dom kulture Velenje
Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca
gala folklorni koncert
19.00 Vila Bianca Velenje_
Mednarodni Lirikonfest Velenje
XV. mednarodno književno srečanje - 2. dan
20.00 Branibor club Celje_
50 odtenkov njive
celovečerna stand-up predstava Boštjana Gorenca - Pižama
PETEK, 9. 9.
10.00 Dijaški dom Celje_
Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca
promenada v nošah od dijaškega doma do srednje šole za gostinstvo in turizem
12.00 Mercator center Celje Kremenčeve mandale
odprtje razstave likovnih del, avtor Peter Zupanec
19.00 Celjski dom_
Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca
gala večer; nastopajo skupine iz Rusije, Kameruna, Estonije in Albanije ter folklorna skupina KD Grifon Šempeter
19.00 Galerija Kvartirne hiše
Celje_
KoščkiIkarusa
odprtje slikarske razstave Tomaža Milača
19.00 Grad Podsreda_
ArtEko
odprtje pregledne razstave slikarjev, kiparjev in fotografov iz različnih držav
fewtcfrf ofr «iMjud (h fcnoji /rtite a^mke. wupif iwtvtaraatid
17.9.2016 olr20.00,
tefmiadiiim imtjmhili $tinmjeeir,
в$тш Šefa (fcanj a Jkdqaj a Smfju*,
Vitffnm: 8€ (rrfiw(tyiWdji)/ro£(iin dmkenevdo), Am<fe II' MWgßaSB
ФчЉјна «k ffSrfaj na ИЛШ UfUftljgttOj око)Шт
ifrf.)
KviM lani
9Ф-
jfoiia. Arnold H&ka ЗШМ
HlHtjiki novi tednik
NAPOVEDNIK
23
SEZNAM DOGODKOV MED 8.IN17. SEPTEMBROM
SOBOTA, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 10. september, Večer argentinskega tanga
ob 19. uri Kulturno društvo Ronda in DJ Tomas
TOREK, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO
13.	september, Odprtje razstave ob 15-letnici
ob 16. uri Celjskega literarnega društva
Na ogled bodo karikature Borija Zupančiča
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
14.	september, Pravljične dogodivščine z Mojco
ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
15.	september, Četrtkove pravljične ure za najmlajše
ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti
PETEK, GLASBA FILM
16.	september, Krešimir Mišak
ob 17. uri Od skrite preteklosti do transhumanizma
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO
17.	september, cART
ob 9. uri Sejem ročnih in unikatnih izdelkov
NE Razstava ob 70-letnici Šole za hortikulturo SPREGLEJTE Sedem ustvarjalnih desetletij v sožitju z naravo do znanja in izkušenj
NE Vpis v Univerzo za tretje življenjsko obdobje SPREGLEJTE Od 5. do 26. septembra v 1. nadstropju
Informacije: slavica.hrastnik@knjižnica-celje.si
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13. ure
19.00 Cerkev Device Marije Vojnik
Vojniški glasbeni večeri
vokalni večer
19.00 Kardeljev trg Velenje
Glasbeno filmski večer ob prazniku Mestne občine Velenje
nastopili bodo: Big band Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje
20.00 AQ galerija Celje_
Med marcema
odprtje slikarske razstave Katje Bele
21.00 Celjski mladinski center Skupina Čist tak
koncert
20.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Minikoncert ob praznovanju 20. obletnice ŠKMŠ
20.00 do 1.00 Šlandrov trg Žalec
Ansambel Smeh
koncert
20.00 Igrišče v Vojniku Rock večer
SOBOTA, 10. 9.
10.00 Nekdanja trgovina Borovo
Celje_
Vodstvo po razstavi Reci Design
Vodi: Matija Plevnik; zaključek s pogovorom v Muzeju novejše zgodovine Celje
11.00 Mercator center Celje
Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca
krajši nastop folklornih skupin
18.00 Amfiteater na velenjski promenadi
Šaleški študentski oktet s prijatelji
koncert
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca
gala koncert folklore; nastopajo: Albanija, Kamerun, Estonija, Rusija in FS KD Lipa Rečica
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pašjon
gledališka predstava, Abonma Gustav
20.00 do 1.00 Šlandrov trg Žalec Ansambel Spev
koncert
NEDELJA, 11. 9.
15.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.00 Kerčmarjeva domačija Petrovče
Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter likovna razstava
v primeru slabega vremena v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah
PONEDELJEK, 12. 9.
17.00 Galerija Velenjka_
Utrinki
odprtje fotografske razstave Univerze za III. življenjsko obdobje
19.30 SLG Celje - Mali oder S. Grum: Dogodek v mestu Gogi
produkcija Celjske gledališke šole; premiera
TOREK, 13. 9.
18.00 Amfiteater na velenjski promenadi
Večer plesa s Plesnim studiem N
večer v amfiteatru
19.30 SLG Celje - Mali oder
S. Grum: Dogodek v mestu Gogi
produkcija Celjske gledališke šole; ponovitev
20.00 Mestni kino Metropol
Projekcija filma Zelena utopija
po projekciji sledi pogovor z ustvarjalci, ki ga bo vodila Urška Ženko
SREDA, 14. 9.
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Vizija - izziv - iluzija
odprtje občasne razstave
18.00 Velenjski grad_
Skupinska fotografska razstava Fotokluba F8
odprtje razstave
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Tajni policijski sodelavec
predstavitev knjige Borisa Karlovška
19.00 Park Vile Herberstein
Razpoložena za Pariz
predstavitev knjige avtorice Vesne Milek in pogovor
Ostale prireditve
ČETRTEK, 8. 9.
12.00 do 19.00 Park pri fontani
Žalec
Festival Zeleno zlato
»Kuhna« pri fontani, srečanje z živalmi in poslikava obraza, otroški program, športne aktivnosti, glasbeni nastop na tržnici
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Radoživa Kuba
potopisno predavanje Francija Horvata
PETEK, 9. 9.
9.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Festival Zeleno zlato: najmlajši in hmelj
čajanka s Hmeljkom
9.00 do 13.00 Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Festival Zeleno zlato
voden ogled obiralnega stroja inštituta, ob polnih urah
12.00 do 18.00 Park pri fontani
Žalec
Festival zeleno zlato
»Kuhna« pri fontani, otroške delavnice in poslikava obraza, športne aktivnosti...
SOBOTA, 10. 9.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Bolšji sejem 8.00 do 19.00 Park pri fontani Žalec
Festival Zeleno zlato
podeželska tržnica, avantura zeleno zlato, otroške delavnice, športne aktivnosti, kuhna pri fontani..
10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo
10.30 Drevesna hiša, mestni gozd Celje
Cvetje - sopotnik praznovanj od nekdaj do danes
predava: Nada Vreže, univ. dipl. ing. agr.
10.30 Galerija Velenje_
Galerijske sobotnice
ustvarjalna dogajanja za najmlajše; ogled lutkovne predstave Svinjski pastir
14.00 Drevesna hiša, mestni gozd Celje
Slikarska delavnica
delavnica je namenjena osnovnošolskim in srednješolskim otrokom; vstop prost
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
jezdenje ponijev
16.30 Celjski mladinski center Delavnica Mobirob
za otroke od 6 do 11 let; vstop prost
NEDELJA, 11. 9.
11.00 Citycenter Celje Kaj dela očka?
pravljična urica v otroškem parku Džungla
PONEDELJEK, 12. 9.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
17.00 Skomarska hiša Skomarje voden ogled hiše, film, pogovor
TOREK, 13. 9.
17.00 OŠ Hruševec Šentjur
Bo moj otrok postal samostojna in odgovorna osebnost?
predavanje doc. dr. Sebastjana Kristoviča
17.00 Galerija Velenje_
Družinska urica v Galeriji Velenje
različne aktivnosti za družine; sprehod skozi pravljični svet ilustracij Marije Lucije Stupice
18.00 Celjski dom_
Zdravje in bolezen -Zakaj sploh zbolimo
predava: dr. Zlatko Šafarič
SREDA, 14. 9.
11.00 Celjski dom_
Ali znamo prepoznati psihično motnjo?
predava: Nina Krč, mag. farm.
15.00 Kulturni dom Vojnik
Priprave na trgatev letnika 2016
organizira Vinogradniško-vinarsko društvo Vojnik
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco za otroke od 3. leta dalje
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Slehernik po Sleherniku; do 31. 10.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Celjska pomlad članov Fotografskega društva Celje, do 16. 9.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Zazrti v prihodnost 1946-, ob 70-letnici Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti; do 16. 10.
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Trg celjskih knezov Celje: razstava Cele, Cele! 70 let rokometnega kluba v Celju; do 30. 9.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava reprodukcij Tu smo doma: Celje na kartah iz zbirke geografskih kart Zgodovinskega arhiva Celje; do 30. 9.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: predstavitev delovanja in ustvarjalnih del Centra za varstvo in delo Golovec Celje; do
29.	9.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Gorazda Tratnika Homo Faber; do 30. 9.
Knjižnica Laško: razstava Marije in Andreja Štremflja Polnost življenja, do 15. 10.
Dvor Trebnik: razstava o rodbini Windischgraetz; vsako sredo med 15.in 17. uro; do
30.	9.
Relax
Ekskluzivna cena samo za naročnike in bralce Novega Tednika
ZAŽIVITE BOLJ
ZDRAVO
Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil.
AKCIJSKA CENA
14,90 €
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Slaviša Golinac, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve ^zaodbe
Št. 36 / Leto 71 / Celje, 8. september 2016
»Mala« in »velika« Plitvička
jezera str. 45

:5

m
m
-
mm*

iШШ

&тз
%

шш
■»t« »
rn^i
140 let celjskega čebelarskega društva str. 28
Pri družini Gradišek v Kozjem str. 34
Lovec - oskrbnik narave
str. 35
26
INTERVJU
»Biti srečen ob tem, kar počneš«
Intervju z glasbenikom, s članom skupine Mi2, pesnikom in pisateljem Jernejem Dirnbekom
45-letni Jernej Dirnbek je ustanovni član ene najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih skupin Mi2, ki slovi tudi po odličnih besedilih. Ta so večinoma njegovo delo. Ker zgodbe o fantih srednje generacije, ki želijo večere preživeti ob prepevanju zimzelenih melodij, ni mogel upesniti oziroma zaradi polnega družinskega in glasbenega življenja uresničiti, je o tem raje napisal knjigo, ki se bere kot pesmi skupine Mi2 v prozni obliki. Bralci so navdušeni. V Rogatcu bodo roman Pevci pozabljenih pesmi brali tudi odrasli pri bralni znački.
Kaj ste poslušali v avtomobilu, ko ste se vozili iz Ljubljane v Celje?
Poslušal sem posnete skladbe, ki jih imam na USB-ključku. To sta bila star album skupine AC DC in moj izbor pesmi iz nekdanje Jugoslavije, kakršne redko slišimo na slovenskih radijih.
Čeprav že dlje živite v Ljubljani, se radi vračate v rodni Rogatec. Kaj pogrešate, ko ste v Ljubljani, in kaj obratno?
Rad imam oba kraja, v Rogatcu sem živel dvajset let in tudi v Ljubljani nekaj podobnega. V Ljubljani je super, ogromno se dogaja, a bi včasih potreboval malce več prostora. Spominjam se namreč domače hiše v Rogatcu, ki je stala skoraj na hektarju zemljišča, in si včasih zaželim, da bi imel svoj vrt, vinograd. Po drugi strani se je prestolnica v zadnjih letih resnično razvila. Ni dneva, da ne bi bilo kulturnega dogodka, ponoči je na ulicah in v lokalih veliko ljudi.
Rogatec ni bil samo navdih za vaše pesmi, ampak tudi za literarni prvenec. Ali jo to zmotno prepričanje?
Živel sem kar v nekaj krajih, vsak od njih je prispeval k temu, da sem si zgradil podobo o ljudeh. Ta moja knjiga ni zgodba o Rogatcu. Krivično bi bilo tamkajšnje posameznike primerjati z liki iz knjige. Gre pa v moji knjigi za podobno veliko okolje, kot je v Rogatcu in podobnih malih skupnostih. In ker poznam takšen način življenja, sem ga deloma preslikal v svoje izmišljeno Podgorje.
Tisti, ki malo poznamo Rogatec, smo se ob branju knjige sprehajali po tem obmejnem mestecu ob Sotli.
Verjamem. Po drugi strani so isto - namreč da knjiga govori o njihovem kraju - bralci ugotovili tudi v Šentjurju, Tolminu, na Ptuju ... Tako da mislim, da je roman univerzalen.
Se torej ne bo ponovila zgodba Matjaža Pikala, ki ga je tožil nekdanji policist, ker se je menda prepoznal v liku njegove knjige? V vaši knjigi ima negativno vlogo
mesar. V Rogatcu ste z vsemi mesarji dobro razumete?
V	Rogatcu smo imeli v moji mladosti dva mesarja. Ta, ki je obstal, je »fejst dec« in nimam nič proti njemu in niti slučajno ni lik iz moje knjige.
V	uvodu ste zapisali: »Vaščani Podgorja živijo sproščeno in spokojno in kar nekaj jih verjame, da se uspešnost lokalne oblasti odraža v količini na novo asfaltiranih cest.« Ko sem to prebrala, sem se nasmehnila, saj je pred tedni eden županov celjske regije izrekel zelo podobne besede. Mislite, da so to besede županov podeželskih občin ali bi lahko isto govoril gospod Jan-kovič v Ljubljani?
Lahko rečem, da te besede niso iz trte zvite. Mislim, da velikih razlik med župani ni, tako podeželski kot mestni se trudijo pred volitvami pustiti dober vtis pri volivcih in
»Poslušalci ti oprostijo vse napake,
oprostijo ti, da ne igraš kitare kot Joe Satriani, da ne poješ kot Freddie Mercury, da nisi lep kot Severina, vse to spregledajo, če pokažeš, da si se potrudil in ti je
mar zanje.«
svoje infrastrukturne projekte zaključevati v predvolilnem času, da bi se lahko pohvalili, kaj so storili v zadnjih letih. Razlika med veliko in manjšo občino je v tem, da pride v manjši asfalt bistveno bolj do izraza, ker se določenih investicij občina tam pač ne loti.
Ste kdaj razmišljali, da bi se podobno kot vaš junak Zdravko vrnili na podeželje?
V Ljubljani se počutim dobro in ne načrtujem te vrnitve. Pustimo, kaj bo prinesla starost, ko človeku zadiši malo miru in si zaželi malce zemlje, preden ga položijo vanjo. Ampak v trenutnem življenjskem obdobju mi mesto bolj ustreza.
Ne boste torej do službe delali kilometrov, kot jih dela glavni junak v knjigi?
Ravno zato živim z družino blizu središča mesta, ker imava z ženo službi blizu, tako da med tednom ne prižgem avtomobila. To je velika prednost, ki je ne smem zanemariti. Avto uporabljam ob koncih tedna in si želim, da bi tako tudi ostalo.
Uporabljate kolo?
Da.
Ste zadovoljni z ureditvijo kolesarskih stez v Ljubljani?
Ne še povsem, ampak stvari se premikajo in stez je vsak dan več. Ljubljana ni zelena prestolnica samo na papirju, ampak je bilo na tem področju narejeno marsikaj. Velik del osrednjega mesta je zaprt za promet, na voljo je brezplačna izposoja koles in to podpiram. Preblisk sem dobila, ker je v romanu zelo zanimiva

INTERVJU
27
zgodba, kako si je župan omislil kolesarsko stezo v Podgorju.
To je moja rana iz preteklosti. Že pred petindvajsetimi leti sem razmišljal o tem, kakšna škoda je, da v Sloveniji ne premoremo toliko pameti, da bi kot prvi državo prepredli s kolesarskimi stezami in razvili tovrsten turizem. Bolj idealne države za kolesarski turizem ni. Saj jo celo prevoziš v enem tednu.
Kako se počutite v vlogi pisatelja?
Prav dobro. Se mi zdi, da ko človek naredi nekaj takšnega, ljudje na to gledajo z odobravanjem. Priznajo ti, da je za to, da napišeš knjigo, treba kar nekaj potrpljenja in truda. To sta vrednoti, ki sta v Sloveniji na srečo še vedno cenjeni.
Imamo Slovenci spoštljiv odnos do pisateljev?
Odnos vsekakor ni nespoštljiv. Je korekten, prijazen. Če bi imeli še bolj spoštljiv odnos, pa bi verjetno Slovenci brali več knjig.
Koliko časa vam je vzelo pisanje knjige?
Trajalo je skoraj dve leti z mnogimi prekinitvami. Pisal sem v popoldanskem času in ob dnevih dopusta, ki sem si ga vzel v ta namen.
Napisali ste knjigo. Kako gre potem pot naprej?
Najprej sem razmišljal, da bi knjigo izdal v samozaložbi, da bi imel na razpolago dovolj izvodov, ki bi jih lahko delil med prijatelje, saj si nisem delal utvar, da bi iz tega nastal kakšen finančni posel. Kljub vsemu sem rekel, da bom poskusil pri dveh založbah. Prva mi niti ni odgovorila, druga je izrazila zanimanje in smo podpisali. To je bila založba Miš.
Je tudi knjiga podobno kot vaše pesmi nastajala v Dimekovi gorci ali je nastajala v poznih večernih urah?
V »gorci« nisem napisal niti enega stavka. Sem si pa privoščil dva prava pisateljska izleta. Leta 2014 sem šel za teden v hrvaško Istro, v Grožnjan. Bilo je izven sezone, kjer razen natakarjev ni bilo nikogar drugega. Ždel sem v sobi nekega penziona, pisal in se malce sončil ob odmorih. Leta 2015 pa sem nekaj časa prebival v domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani in pod vtisom dobre energije in dobrega prostora napisal večji del druge polovice knjige.
Kdaj je bil trenutek, ko ste pomislili, da boste zgodbo o Pevcih pozabljenih pesmi
»Uspehi skupine Mi2 so svetlobna leta daleč od tega, kar mi je uspelo doseči s knjigo. Zato me koncerti trenutno bolj polnijo z energijo.«
napisali v knjigi in ne samo v pesmi skupine Mi2?
Te zgodbe nisem imel nikoli namena napisati kot pesem, zdela se mi je preširoka. Sem si pa želel, da bi ob zvokih kitare v družbi spet prepeval pesmi, kot smo to počeli v študentskem domu ali na prvih najstniških »žurkah«. Ker si ob svojem tempu življenja nisem mogel privoščiti še enega pevsko-pivskega konjička, sem raje o tem napisal knjigo.
Katera vloga vam je ljubša? Pisateljska ali glasbena?
Čim se človek poda na pot popularne umetnosti, zagotovo računa na odziv med ljudmi. S skupino Mi2 nastopam že 21 let in zadnjih pet let skoraj nismo nastopili pred manj kot tisočglavo množico, koncerti so zelo obiskani. Ko izdaš knjigo in te pride na predstavitev poslušat nekaj ljudi, je to popolnoma neprimerljivo s koncerti. Uspehi skupine Mi2 so svetlobna leta daleč od tega, kar mi je uspelo doseči s knjigo. Zato me koncerti trenutno bolj polnijo z energijo. Tudi ne računam, da bi s pisanjem dosegel podoben sloves. Mi pa veliko pomeni, da tudi tukaj nisem brcnil v temo in da so odzivi bralcev zelo pozitivni.
Kakšne odzive dobivate na predstavitvah knjige? Dobivate tudi kakšna pisma, elektronsko pošto?
Pisem že dolgo ni več, ker je elektronska pošta izkoreninila ta način pisanja. Na družbenih omrežjih nisem, tako da od tam ne dobivam pohval. Največkrat mi ljudje svoje vtise povedo kar v živo ali pa dobim kakšno elektronsko pošto ali SMS.
Lani so se na slovensko glasbeno sceno vrnile strokovne glasbene nagrade in skupina Mi2 je dobila nagrado za najboljšo izvajalko in najboljšo pesem. Poleg dobro obiskanih koncertov, kar je nagrada občinstva, je to pohvala po strokovni plati. Nagrada, ki poboža.
Absolutno. To sta tudi prvi in edini nagradi, ki smo ju dobili do zdaj, če ne omenjam priznanj v rodnem Rogatcu. Vedeli smo, da smo z zadnjo ploščo naredili preboj, da je bila dobro sprejeta, in naslovna pesem je doživela res veliko predvajanj. Ti nagradi sta nam godili in nam prinesli dodatno potrditev.
Pesem Čista jeba je bila odlično sprejeta tudi pri slovenski mladini, ki zadnje čase raje kot zabavno posluša narodnozabavno glasbo.
Pesem ima nalezljiv refren in kratko in jasno sporočilo, ki ga človek izreče nekajkrat na dan. Vsak od nas večkrat zaide v situacijo, ko mu ne gre vse po načrtih. Besedna zveza je ravno toliko nalezljiva, da si jo zapomnijo tudi otroci, in ni tako pokvarjena, da bi jih starši zanjo kaznovali. Pesem se nam je enostavno posrečila.
Je to skladba, ki na vaših koncertih najbolj »zažge«?
Da, ena od treh zagotovo. Najmočnejši adut skupine sta še vedno Pojdi z menoj v toplice in Sladka kot med.
Čista jeba po prvih taktih ni čisto pesem skupine Mi2?
Zaradi tega smo imeli celo nekaj težav v skupini. Bili so člani, ki se v tej pesmi niso prepoznali in so bili prepričani, da gre za velik polom.
Sladka kot med ima več kot milijon ogledov na YouTubu, kar je spet slovenski presežek.
V	zadnjih letih se nam je zgodilo kar nekaj stvari, o katerih nismo na začetku svoje glasbene poti niti sanjali. Takrat smo si želeli igrati le v Rogatcu in morda še v kakšnih okoliških občinah, tu pa so se naša pričakovanja že skoraj končala. Potem se je naš voz z leti premaknil naprej in sprejeli so nas povsod po Sloveniji. Ko si enkrat popularen, te začnejo poslušati tudi tisti, ki jim sicer nisi blizu, in postaneš del »mainstreama.«
Ampak zaradi tega se skupina Mi2 ne spreminja?
Mislim, da ne. Če človek posluša naše albume, bo na vseh prepoznal določene prvine, ki nas ves čas spremljajo. Na vseh so veliko kitarskega »nažiganja«, kakšna kratka in kakšna daljša skladba, vedno je v besedilih kaj aktualno družbenega, a tudi mera ljubezenske in nostalgične tematike, ki se znajdeta v kakšni nežni baladi.
Predvsem pa se trudite, da so vaša besedila izvirna in pomenska?
V	skupini imamo tri zelo muzikalične kolege, to so kitarist Egon, basist Robi in bobnar Igor. In potem sva tu dva, ki sva manj glasbeno nadarjena, to sva midva s pevcem Tonetom, s katerim se zato toliko bolj trudiva na besedilih. Sva neusmiljena kritika drug drugega in tudi temu gre zasluga, da se kakšno slabo besedilo težko znajde na plošči.
Ali se lahko v Sloveniji živi ^^^^ samo od glasbe?
Lahko se, če si pripravljen za to delati vrsto let in računati, da ti bo ta uspeh zagoto-
Smo že. Čeprav imamo najlepši spomin na snemanje oddaje pred več kot desetimi leti, ko je Severina našega pevca Toneta rešila iz stranišča. Zaklenil se je namreč in ni mogel odpreti vrat z notranje strani, ko so se naenkrat odprla od zunaj in pred vrati je stala ona. Kaj hočeš lepšega! Sicer pa smo skupaj nastopili v Sarajevu, pa kakšnih dvakrat v Sloveniji. Je res, da je ona zvezda drugega formata, tako da nekih druženj v zaodrju ni.
Ali ste kdaj dobili povabilo na koncert, na katerem ostali gosti niso bili po vašem izboru, in ste ga zavrnili?
Smo. Enkrat so nas povabili v bližino Ptuja, kjer naj bi igral Thompson, znan hrvaški nacionalist, in ker se ne strinjamo z njegovim pogledom na svet, smo zavrnili sodelovanje. Na koncu so njega odpovedali in smo igrali s skupino Plavi orkestar.
Ali vas tuje skupine vabijo na svoje koncerte kot predskupino?
Žal ne. Bi z veseljem nastopili kje zunaj, a kot kaže slovenski jezik ne prodre toliko čez mejo, da bi tam poznali našo glasbo.
S katero skupino bi radi nastopili na odru?
Smo ljubitelji skupin Pearl Jam in Foo Fighters, tako da bi z njima z veseljem delili odrske deske.
Ste pa člani skupine Mi2 posebni tudi po tem, da imate svoj do-^	,	kumentarni film.
»Že pred	Ta film je ideja reži-
petindvajsetimi serja Rudija Urana in
smo mu ugodili. In ni nam bilo žal.
leti sem razmišljal o tem, kakšna škoda je, da v Sloveniji ne premoremo toliko pameti, da bi kot prvi državo prepredli s kolesarskimi stezami in razvili tovrsten turizem. Bolj idealne države za kolesarski turizem ni. Saj jo celo prevoziš v enem tednu.«
vljen samo omejeno časovno obdobje. Mi smo zdaj na vrhuncu kariere in je to mogoče. A petnajst let ni bilo tako in vprašanje časa je, kdaj spet ne bo več tako. Če me sprašujete, ali svetujem mladim glasbenikom, naj poskušajo živeti od popularne kulture, bom rekel, da je stvar zelo tvegana in bo uspelo mogoče stotim od deset tisočih, ki se ukvarjajo s tem, ter da je veliko večja možnost uspeha v kateri drugi sferi.
Kaj bi bil ključ uspeha?
Mislim, da lahko človek ustvarja samo takšno vrsto glasbe, ki jo čuti. Jaz ne bi znal dobro pisati v kateri drugi glasbeni zvrsti, kot pa v naši »šaljivi rokerski maniri«. Človek lahko dela tisto, kar čuti, potem je samo vprašanje sreče, ali je ta slog takšen, da se bo v njem prepoznalo dovolj ljudi.
Menim, da so eden vaših ključev za uspeh odlična besedila, ki jih na koncertih prepevajo vsi. Tudi tista daljša.
To govori o tem, da Slovenci besedilom namenjajo dobršno mero pozornosti, morda večjo, kot se zaveda veliko naših izvajalcev. Treba pa je tudi oddelati svoje na koncertu. Nam koncerti pomenijo veliko, radi nastopamo, radi naredimo dober vtis in mislim, da je to največja garancija, da te ljudje pridejo ponovno poslušat.
Ko ste omenili hrvaško pevko Severi-no ... Ali ste že kdaj nastopili z njo na slovenskih odrih oziroma drug za drugim?
Oboževalci vas spoznajo tudi v zelo intimnih trenutkih.
Celo leto smo iskali koncept, o čem bi ta film govoril, razmišljali o scenariju in ko se po letu skupaj nismo domislili ničesar pametnega, smo Rudiju dovolili, da je uporabil spontane posnetke izza odra.
Sproščenost, ki veje iz dokumentarnega filma, ni narejena?
Ne, tako pač je pri nas. Čeprav je vedno prihajalo do najboljših »štosev«, ko je Rudi kamero ugasnil. Nato smo ga hecali: »Spet si zamudil.«
Ste tudi občasni igralec. Z Igorjem Oračem sta nastopila v predstavi Mi2, Robinson in Petek. Kot kaže so vam odri ljubi in se na njih dobro počutite.
Kot kaže, to drži. Rad se lotevam novih projektov. Besedilo za predstavo sem napisal sam. Združil sem dramsko besedilo in naše skladbe. Igor, ki je rojen igralec, je bil takoj za. Imela sva sedemnajst ponovitev predstave.
In vaš življenjski moto?
Moj osnovni moto je zadovoljno preživeti življenje, biti srečen ob tem, kar počneš. Ker me drobni uspehi, kot so napisati knjigo, dobro pesem, dramsko pesem, razveselijo in napolnijo, je moj moto, da bi počel čim več takšnih stvari.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
28
REPORTAŽA
Gradišnik pravi, da pri svojem delu zaščitne obleke ne uporablja, saj ga njegove čebele poznajo.
Čebelarska razstava v Celju pred drugo svetovno vojno
Čebele so pridne, kolikor so pridni čebelarji
140 let Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje
Čebelarsko društvo Henrika Peternela Celje je prostovoljno združenje čebelarjev na območju mestne občine Celje in občine Štore. Je najstarejše društvo čebelarjev v Sloveniji, saj letos praznuje 140 let in šteje kar 85 članov, ki so zaslužni, da je društvo z vsakim rojstnim dnem bolj »živo«.
Začetki segajo v leto 1876, a so podatki o ustanovitvi in delovanju v takratnem obdobju bolj skopi. Edini vir je zapis v časopisu Slovenski gospodar iz leta 1878, ki govori o ustanovitvi društva. Na podlagi tega vira zgodovinarji zagotavljajo, da je omenjeno čebelarsko društvo najstarejše v Sloveniji.
Društvo, kot pravi Bojan Himmelreich iz Zgodovinskega arhiva Celje, sicer vsa ta leta ni delovalo neprekinjeno. Za konec 19. stoletja zapisov o društvu ni mogoče najti, prav tako je do prekinitve delovanja prišlo med drugo svetovno vojno, ko je nemški okupator ukinil slovenska društva in zaplenil njihovo premoženje. Današnje društvo je delovalo tudi kot družina, podružnica večjega združenja (na primer Sp. Štajerskega), kot samostojno društvo z aktualnim imenom pa obstaja od 1996.
Apimondia
je mednarodna čebelarska zveza s sedežem v Rimu. Vsaki dve leti organizira svetovni kongres in razstavo, običajno vsakič na drugi celini. Večdnevni kongres bo leta 2021 v Sloveniji, in sicer v Celju.
Henrik Peternel
Vsi člani s ponosom predstavljajo ime društva, ki govori o duhovniku, ki je leta 1919 pribežal s Primorske v Celje in s seboj pripeljal panje čebel ter je tako zaslužen za bogato zgodovino čebelarstva na Celjskem. Po smrti je svoje premoženje zapustil celjskemu čebelarskemu društvu.
Vzroki za nastanek
Če je nastanek združenja posledica, potem ta potrebuje tudi vzrok ali povod. Čebelarstvo v Sloveniji je svoj razcvet v drugi polovici 19. stoletja doživelo predvsem zaradi tehnološkega napredka, ki jo omogočil lažje čebelarjenje. Čebelarji so razvili panje s premičnimi letvicami oziroma s satjem, izumili so matično mrežo, pripravo, ki preprečuje, da matica prehaja iz plodišča v medišče,
ter nekatere druge novosti, ki so omogočale lažje in hitrejše delo čebelarjev. Kot pravi Himmelreich, so o čebelarstvu učili tudi otroke, šole so imele lastne čebelnjake, kjer so učence učile o stroki. Nekaj največjih slovenski čebelarjev prihaja iz duhovniških vrst, na primer Peter Pavel Glavar in Janez Goličnik.
Izzivi čebelarstva
Na delovanje čebelarjev so ključno vplivale nekatere negativne spremembe. Med njimi je pojav pršice Varroe Destructor, ki je bila v Celju prvič opažena leta 1980, kot priča vir zgodovinarjev, časopis Novi tednik, je povedal Himmelreich. S pršico
se čebelarji soočajo še danes, bojijo pa se tudi nekaterih novih, prihajajočih škodljivcev, predvsem iz sosednje Italije. Nevarnost je toliko večja, odkar so državne meje odprte, čeprav je uvoz tujih vrst čebel v Slovenijo prepovedan.
Društvo danes
Danes društvo šteje 85 članov, njihovo število ob ustanovitvi in v prvih letih delovanja ni znano. Predsednik društva Peter Gradišnik, ki svojo vlogo opravlja že osemnajst let, poudarja, da si v društvu želijo več mlajših članov. Teh sicer ni ravno malo, a ker gre za delovno aktivne člane, težko najdejo čas za delo, ki jim pritiče.
Društvo je do zdaj organiziralo tudi dva tečaja za začetnike v šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, prvega leta 2010. Takrat se je na izobraževanje prijavilo petdeset kandidatov. Drugega so organizirali letos, prijavilo pa se je kar 73 mladih bodočih čebelarjev. »Perspektiva v slovenskem čebelarstvu je velika, a ustvaril se je nek vakuum, v katerem aktivno delajo le starejši. A biti čebelar pomeni delati!«
Projekti društva
Kot pravi Gradišnik, so člani društva še posebej ponosni na nekatere projekte zadnjih let. Eden takšnih je medeni
zajtrk v šolah in vrtcih, pri katerem sodelujejo tudi člani društva Henrika Peternela iz Celja. Letos mineva deset let od prve pobude Čebelarske zveze Slovenije, vsa ta leta pa čebelarji obiskujejo šole in vrtce, podarjajo med in najmlajše poučujejo o pomenu čebel ter čebelarstva za naš ekosistem.
Predsednik društva je ponosen tudi na pašni kataster na območju Celja in Štor. Društvo Henrika Peternela Celje je bilo eno prvih, ki je uredilo svoj pašni kataster pri Čebelarski zvezi Slovenije.
Načrti za prihodnost
Največja želja Gradišnika in ostalih članov za prihodnje leto je, da bi uredili čebelarski park v okolici čebelarskega doma, kjer je po besedah Gradišnika idealna lega. »Park bi zajemal medovite rastline, kakšno razstavo, panj ... Idej je ogromno, potrebujemo le še ljudi, ki bodo delali. En sam polnoletni predsednik takšnih projektov ne more odvoditi sam.«
EVA POPOVIČ
Foto: SHERPA, Zgodovinski arhiv Celje - foto Pelikan

Udeleženci letošnjega začetniškega čebelarskega tečaja
ц ^ W
»Pri nas vsi brcamo na isti gol«
Ob prazniku občine Podčetrtek z županom Petrom Misjo
Njegova najbolj izstopajoča lastnost je učinkovitost. Ne izgublja energije niti odvečnih besed, hkrati pa ne dvomi, da bo svoje najpomembnejše projekte v tek spravil še pred koncem mandata. A da bi si naložil še četrti županski mandat, trenutno noče niti slišati. V vsakem primeru živi za turizem, kot župan in kot predsednik Turistične zveze Slovenije.
Kaj je najmočnejši adut vaše občine?
To je brez dvoma povezanost. Predvsem na področju turizma, a tudi ostalega gospodarskega dogajanja. To je tisto, čemur pravimo brcanje na isti gol, in to v kraju udejanjamo že petdeset let. Če govorimo o lokalni samoupravi in obstoju občine, pa približno dvajset let. Na ta način smo uspeli zgraditi eno najbolj prepoznavnih turističnih destinacij ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v regiji.
Kako na široko odpirate vrata za domače in tuje investitorje?
Zelo. Pri nas investitorji največ vlagajo v turizem, čeprav imamo odprte in dobro zastopane tudi druge možnosti v gospodarstvu. Takšen je zadnji primer, ko je podjetnik v Pristavi po-
stavil svoje podjetje in zdaj zaposluje dvajset ljudi. Dobra infrastruktura in plodno sodelovanje zagotavljata
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	3.500
Število novorojencev v letu 2105:	39
Število neprofitnih stanovanj:	31
Število prosilcev za neprofitna stanovanja:	2
Vir: občinska uprava
preživetje na vseh področjih. Industrijske cone pri nas namerno nismo gradili, ker industrija in turizem običajno ne gresta v isti lonec. Kljub temu manjši obrati dobro uspevajo in zaposlujejo kar veliko ljudi.
Zamislite si, da na obisk dobite županskega kolega iz tujine. Kam ga peljete v svoji občini?
Priznam, to je res težko vprašanje, ker pri toliko lepih točkah težko izpostavim
Osrednja občinska slovesnost bo združena s praznovanjem petdesetletnice delovanja Term Olimia. Slavnostna akademija z vidnimi predstavniki gospodarstva in politike bo v hotelu Sotelia v petek zvečer. V soboto, 10. septembra, bo za širše množice veselica z ansamblom in brezplačnim volom na žaru.
Vonarskega jezera ter z železniško progo povezali Podčetrtek z Zagrebom. Pri prvih dveh točkah se stvari že aktivno premikajo. S tretjo bo nekaj več težav, še posebej v luči šengenskega sistema in nedavnih migracij čez našo južno mejo. Prepričan sem, da za prvi dve zadevi čarobne paličice ne bomo potrebovali. A če bi jo res imel, bi z njo zamahnil in si zaželel, da bi vsi ljudje živeli srečno.
Kako vidite svoje občane?
V zadnjih enajstih letih smo na zasebna zemljišča naših ljudi posegli s približno 35 kilometri kolesarskih stez, s približno sto kilometri
novih ali obnovljenih cest, s kanalizacijskim sistemom v vsaki vasi, z več kot 30 kilometri vodovodnih sistemov. Lahko rečem, da sem imel zelo veliko stika z občani in skoraj vedno so bili pripravljeni sodelovati. Skoraj vse služnosti je občina pridobila brezplačno, kar dandanes ni ravno običajno. Lahko rečem, da imamo odlične ljudi, ki znajo prisluhniti. Da imamo danes tako lepo urejeno občino, je njihova zasluga, ne moja kot župana. Vedno pa se najdejo posamezniki, ki mislijo drugače, ampak vsem niti Bog ne ustreza.
StO
Foto: SHERPA
Peter Misja deluje kot nepoklicni župan, občinska uprava je med najmanjšimi v Sloveniji in šteje le tri zaposlitve in pol. »Že nekaj let nisem bil na dopustu v klasičnem pomenu besede. Energijo nabiram na bregovih domače Imenske Gorce. Sicer pa vsak teden obiščem ogromno lepih krajev in imam srečo, da pri delu združujem prijetno s koristnim.«
le eno ali dve. Vesel sem, da smo v nekaj letih ustvarili takšne pogoje, da lahko kogarkoli s ponosom peljemo kamorkoli v občini. Pokazati imamo res veliko in to lahko naši gostje nenazadnje odkrivajo po številnih kolesarskih stezah in pešpoteh. Po celi občini bi ga peljal.
Če bi imeli čarobno paličico, kaj bi spremenili?
Tri stvari, čeprav jih spreminjamo tudi brez čarobne paličice. Zadal sem si, da bomo do konca tega mandata rešili status gradu in
Plaketa ravnatelju Pepevniku
Izredno priznanje bo Občina Podčetrtek letos podelila Termam Olimia ob petdesetletnici delovanja. Za plodno in dolgoletno sodelovanje bo podelila priznanje tudi Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje.
Plaketo bo podelila mag. Darku Pepevniku, ki je v tem šolskem letu zaradi zdravstvenih razlogov zapustil mesto ravnatelja OŠ v Podčetrtku. Nagradila bo še Martina Vrenka, vsestransko aktivnega gasilca in svetnika. Denarno nagrado bo namenila Športnemu društvu Virštanj ob deseti obletnici. Županovo priznanje pa bo prejel še Danijel Sovinc. »Vsak dan ga lahko videvamo, kako skrbno med Podčetrtkom in termami pobira smeti. Vsem nam je lahko zgled, ki bi ga res veljalo posnemati,« je pojasnil Misja.
V restavraciji vam nudimo:
domače svetlo in temno pivo Haler
domač radier z okusom limete
pice iz krušne peči, razne hišne specialitete, kot so pečena krača, pivska klobasa ...
dnevna kosila in ponudbe za večje skupine
sobe in apartmaje po ugodnih cenah
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Skoraj vse spominke družina ob zimskih večerih izdela sama. »Včasih so luščili koruzo, mi pa izdelujemo svinčnike in figurice.«
V družbi čarovnic nam je podaril neprecenljiv zaklad
Goran Knežević danes skrbi za Kočo pri čarovnici - Vnuk Jožeta Brileja na vsakem koraku odkriva dedkovo modrost
»Mlinčki so bili za dedka zelo pomembni. Vedno je govoril, da lahko manjka pol gozda, samo da se mlinčki vrtijo. Pri tem ga ni veliko brigalo, če je poleti zmanjkalo vode. Zadnja leta so me po njegovem jutranjem obhodu pred odprtjem običajno čakali njegovi listki. En krogec je pomenil, da je nujno, dva krogca sta pomenila zelo nujno, treh klicajev pa raje ne bi komentiral,« pravi Goran.
Na prvi pogled hiška v gozdu ni nič drugačna kot pred mnogimi leti, ko sem jo prvič obiskala kot otrok. A vendar jo je v tem času čarovnija objela še malo bolj na tesno. Najmlajša čarovnica v družini je stara komaj dve leti in je že četrta generacija Brilejeve družine, ki živi in diha z deželo pravljic nad Oli-mjem. Oče dveletne deklice je Goran, ki je pred nekaj leti tudi uradno prevzel štafeto dedka Jožeta. Letošnje poletje je bilo v Deželi pravljic in domišljije prvo, odkar starega očeta ni več. A kot pravijo njegovi dragi, ga v tem pravljičnem gozdu še vedno čutijo prav na vsakem koraku.
Bilo je v neki trdi noči, ko sta se s sejma vračala kmet in njegova žena. Pot iz Podčetrtka se je vlekla in postanek v zadnji krčmi je ni prav nič skrajšal. V gluhi noči so v pesku škripali njuni koraki in potem se je zgodilo ...
Resnici na ljubo še danes nihče natančno ne ve, kaj, a ljudski razglas je sotesko nad Olimjem razglasil za
»Moj bratranec je na primer računalni-čar in komaj čaka, da se spočije v tem zelenju. Njegov doprinos je tudi sicer zelo pomemben. Zvoki, luči in senzorji so zdaj računalniško vodeni. Pred leti smo otroci ob koncih tedna ves čas tekali po potki in obračali kasete. To je bilo precej naporno.«
kraj, kjer bivajo čarovnice. Pijejo iz čarobnega potoka in nagajajo ljudem, če le dobijo priložnost. Razumni ljudje bi se morali kraju izogibati v velikem loku, a nekdanji šolski ravnatelj in častni občan Jože Brilej se je požvižgal na ljudske čenče in si je prav ob tistem potočku postavil počitniško hišico. V čast čarovnicam, ki po njegovem mnenju sploh niso bile hudobne, je ob cesto postavil prvo čarovniško figuro in v slavo zdravi pameti v potoček postavil prvi vodni mlinček. Vse ostalo je zgodovina. Prihodnje leto bo od tega dogodka minilo petdeset let.
V hiški
»prismuknjenega« učitelja
Družina Brilej - oče Jože, žena Vida ter hčeri Mojca in Dušica - je vse konce tedna preživljala v gosteh pri čarovnicah. Ko se je Jože odločil, da bo hiško odprl za javnost, to ni bilo več le sproščanje v naravi, ampak trdo delo, če je bil človek razpoložen ali ne. In tako je šlo tudi v naslednjo generacijo. Goran in njegovi sestri so v Podčetrtek prihajali na počitnice iz Srbije, kamor se je z možem preselila njihova mama Mojca. »Mama je vztrajala, da smo se učili slovensko, in tisti mesec pred
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
V sezoni od spomladi od pozne jeseni deželo pravljic in domišljije obišče na tisoče otrok in njihovih staršev. Dobrodošli so tudi odrasli. Predvsem tisti, ki niso slepi z zdravimi očmi, tisti, ki uživajo v naravi, in tisti, ki niso kronični pesimisti. »A tudi na takšne ima naša dežela skoraj čudežni učinek. Pesimizem do takrat, ko pomahajo v slovo, skoraj zagotovo popusti,« pravi Goran.
»Dedek je vedno govoril, da moramo držati skupaj in si pomagati. Da lahko iz skupnega dela za vse zraste veliko dobrega. Da je ključ do uspeha kot nepretrgana veriga, kjer je vsak člen pomemben. Takrat o tem nisem posebej razmišljal, danes pa na vsakem koraku vidim, kako zelo prav je imel.«
počitnicami je bila še posebej zahtevna. Šele veliko pozneje sem ugotovil, kakšno uslugo mi je naredila,« se spominja Goran. »Vsako poletje smo delali pri dedku in bili za to tudi plačani. Dedek je vedno govoril, da denarja ne moreš pobrati na cesti, da ga je treba zaslužiti. In nam je dal tudi to priložnost. Letos sem imel sam na počitniškem delu desetletnega nečaka in sem seveda sledil dedkovemu vzoru,« se nasmehne gostitelj. Kot pravi, vsak dan znova odkriva, s kakšno ljubeznijo je njegov stari ata gradil to zgodbo in kakšen vizionar je bil. »Prav malo mu je bilo mar, ko so mu na začetku zaradi te koče rekli, da je prismuknjen. Danes jo prihajajo gledat gostje s celega sveta. In vsak odide s spokojnim nasmehom. Ker ta pravljični gozd vedno prebudi otroka v človeku.«
Gozd ga je obiskoval v sanjah
»Vsako sobotno jutro se je pri nas začelo s hektiko. Dedek bo prišel, mi - tudi našim trem bratrancem se ni godilo nič drugače - pa smo še v pižamah. Tako ali tako smo ga nazadnje čakali pred blokom, ampak bolje, da smo mi njega kot on nas,« pripoveduje Goran. »A ti dnevi so bili zame vedno polni pričakovanja. Ker sem odraščal v ravnici, je bil pravljični gozd zame vedno fantastično potovanje. Včasih se mi je zdelo, da sanjam o tem vonju in vsem tem zelenju.« A takrat si kot deček niti slučajno ni upal pomisliti, da bil kdaj gospodar hiške pri čarovnici.
Življenje je naneslo, da se je preselil v Ljubljano, se zaposlil in se spopadal z vsakodnevnimi radostmi troizmen-skega dela. Še vedno je vsak konec tedna prihajal v Olimje
Vsako leto deželi dodajo kaj novega, zato se njihovi gosti tako radi vračajo. Največ dela je spomladi, ko je treba ogromno stvari popraviti in skoraj vse lutke tudi na novo preobleči. V vseh teh letih so se vsi člani družine izurili v ustvarjalnosti. Pa naj bo to izdelovanje obrazov iz papirne mase, zbijanje lesenih utic ali uglaševanje edinstvenega instrumenta »flašefona«.
»Čisto lahko si predstavljam sebe, kako pri devetdesetih letih enako kot dedek optimistično sedim pod tem drevesom in podmazujem mlinčke. Le da bom srečen, če bom pri sedemdesetih tako čil, kot je bil on ob koncu življenja.«
in neko jesen je na kostanjevem pikniku spoznal svojo Mirijam. Skupen dom sta si ustvarila v Celju, kar se je zdelo kot dober kompromis v razpetosti med dvema oddaljenima službama. Potem je dedek Jože vedno bolj na glas opozarjal, dabo hiška potrebovala naslednika. »Vedno sem bil avanturist. Ko so me podprli še Mirijam in ostali člani družine, sem njegovo ponudbo sprejel.« Kar nekaj časa je trajalo, da se je Jože prepričal, nazadnje pa je prikimal - deželo pravljic in domišljije je predal v dobre roke.
Bil je kot knjiga modrosti
»Z dedkom sva si bila ka-rakterno zelo podobna. Danes vsak dan pred menoj vstajajo spomini, kako sva skupaj hodila nabirat veje, kamne in zelišča. Ves čas sem ga spraševal, zakaj to in zakaj ono. On mi je potrpežljivo odgovarjal in me vsega naučil. Tako še danes nastajajo Kosobrinčkove zdravilne kapljice. In vsa ta tehnika ... opazoval sem ga, kako je privijal žarnice, sestavljal motorčke in se v sebi smejal, ko ga je streslo. Potem sem poskusil sam in je streslo tudi mene. Ko se je kaj pokvarilo, je vedno govoril »no, da vidimo, kdo bo koga«, tako sem se naučil vztrajnosti. Ko mi je dal nalogo, je na koncu vprašal, če dam garancijo. Dobro sem premislil in raje
Pri tem vam pomagamo:
• z Access Bars® tehniko, • z zdravljenjem s Ponovno povezavo - Reconnective Healing™, • s preiskavo škodljivih sevanj v bivalnih prostorih.
še enkrat preveril. Ker drugače bom dobil brzojavko v Ljubljano, mi je obljubil. In tako me je učil odgovornosti. Vsako idejo, ki smo jo dobili, smo lahko uresničili. Vse drugo sta bila igra in ustvarjalni zanos,« se svojih učnih let z dedkom spominja Goran. Tako je dežela pravljic in domišljije z leti rasla in v njej je vsak od šestih vnukov lahko uresničil vse svoje ideje. Kot jih je učil dedek, ni nič nemogoče. Samo pot je treba najti in jo z zrnom soli v glavi vztrajno prehoditi. Danes pravljično deželo soustvarjajo že Jožetovi pravnuki.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
»Moji spomini na otroštvo v tej hiški so nekoliko grenko-sladki, a težko povem, kako zelo težko smo se navadili, da očeta ni več z nami. Ko smo skupaj, pa oživi v neštetih anekdotah in spominih. Takrat se zavemo, da nam je zapustil neprecenljiv zaklad. Zaradi njega je naša družina namreč tako zelo povezana, ne glede kako daleč po svetu smo razsejani,« se očeta spominja hči Dušica.
31. oktobra bo v Deželi pravljic in domišljije peti tradicionalni kongres čarovnic, ko se zberejo čarovnice iz vse Slovenije in vsega sveta. Na tržnici bodo ponujali čarovniške izdelke, za otroke bodo pripravili delavnice in različne animacije. Ves gozd bo zaživel v čarobnih lučkah.
Jasna Jug Juričan, s. p. Skofja Gora 11, 3254 Podčetrtek
Ste preobremenjeni ali pod stresom? Imate težave s spanjem? Se srečujete z glavoboli in oteženo koncentracijo? Želite odpraviti razna bolezenska stanja? Se s težavo soočate z izgubo bližnjega?
RU-tKOft «ELOOIJA
Posebno glasbilo »flašefon«
Na prazničnem obisku
>f ■ ft.
□bčini Radeče
"	Uri, 4ir>
Delovna mesta temelj zdravega razvoja
Župan Tomaž Režun ob prazniku Občine Radeče
Potem ko je z novimi lastniki Papirnica Radeče po stečaju ponovno začela delovati in ko je v njej spet več ljudi dobilo delo, se je v občino vrnilo nekaj optimizma. Tomaž Režun, ki neprofesionalno opravlja funkcijo župana, saj je zaposlen prav v Papirnici Radeče kot član uprave, se zaveda, da so delovna mesta gonilo razvoja v občini in zadovoljstva prebivalcev.
Ti so v zadnjih letih lahko zadovoljni, da se je v občini marsikaj premaknilo na bolje, ostaja pa še nekaj nalog. Ob prazniku Občine Radeče smo se pogovarjali z županom Tomažem Režunom.
Kaj je ključna prednost Radeč v primerjavi z drugimi občinami?
To je težko in lahko vprašanje hkrati. Med 212 občinami je težko poiskati primerjalno prednost, ker ima vsaka nekaj dobrega in nekaj slabega. Lahek del odgovora
je, da je kakovost življenja pri nas v Radečah po moji oceni dobra, čeprav nam še vedno primanjkuje delovnih mest. Menim, da razpolagamo z vsem, kar občan potrebuje v lokalni skupnosti za normalno, kakovostno bivanje. Nismo blizu avtoceste, kar je mogoče minus, a je lahko včasih tudi prednost, ker imamo čisto Savo, lepe razgledne točke, gozdove in zelenje.
Kakšne naložbene priložnosti za domače in tuje investitorje lahko ponudi radeška občina?
Najprej smo se ob izgubi in potem ob ponovnem zagonu papirnice lahko prepričali, da v tako majhni občini ni dobro sloneti samo na enem velikem podjetju. V Radečah imamo sicer dve obrtni coni, tudi še nekaj praznega prostora, tako do občina lahko ponudi podporo investitorjem. Ti se zanimajo za vlaganja pri
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev	4.279
Število rojstev	42
Število gospodarskih družb	316
Število zaposlenih	1.752 občanov
Število nezaposlenih	212 oseb
stopnja brezposelnosti	10,6 odstotka
Povprečna bruto mesečna plača	1.366,60 evra
»Po velikih projektih v minulih letih se je Občina Radeče bolj posvetila manjšim, a za življenje ljudi nič manj pomembnim,« je povedal župan Tomaž Režun.
(Vir: Surs, Zavod za zaposlovanje RS)
nas, z dvema morebitnima investitorjema se v tem času pogovarjamo o naložbah, ki bi lahko prinesle še kakšno dodatno delovno mesto.
Kaj je največji turistični adut Radeč?
V občini imamo kaj pokazati turistom. Težko bi vse naštel, ker mi bodo potem zamerili v Vrhovem, Svib-nem, na Jagnjenici ali v Radečah, vsi imajo kakšno znamenitost. Naš glavni
turistični magnet je sicer splavarjenje, a ne smemo pozabiti, kar se žal velikokrat zgodi, na možnosti ribolova. Naše ribiško območje je mogoče v svetu še bolj znano kot pri nekom v Radečah.
Kaj vas najbolj moti, ko se sprehajate po Radečah?
Prepričan sem, da tako kot mene tudi ostale v središču Radeč najbolj moti stavba nekdanjega hotela Jadran, ki je nefunkcionalna in v
slabem stanju. Samo še čakamo, kdaj bo kakšen strešnik odpadel. Med štirimi lastniki stavbe je tudi občina in upam, da bomo vendarle dosegli neko soglasje, da bomo premaknili stvari in tam uredili stanovanja, prostore za društva ...
Kako bi predstavili, opisali občane Radeč?
Glede na to, da zase upam reči, da sem odprt človek in da sem tudi veliko na tere-
»Zavedamo se, da socialna slika občine ne more biti odvisna le od enega podjetja, primer stečaja podjetja Radeče papir je bil zelo poučen.«
nu, lahko zanje rečem, da so dobri, ustrežljivi, pridni, pri čemer znajo tudi povedati, če jim kaj ni všeč. Prepričan sem, da so Radečanke in Ra-dečani, če k njim prav pristopiš in jim predstaviš zadeve, takšni ljudje, ki si jih lahko samo želiš za sosede.
Kaj so največji izzivi za občino Radeče?
V središču Radeč smo veliko postorili na področju komunalne infrastrukture, s polno zmogljivostjo od letos deluje tudi centralna čistilna naprava. V prihodnje bo treba še marsikaj narediti v Svibnem, na Jagnjenici, v Vr-hovem, kjer pričakujem, da bomo še nekaj hiš priklopili na skupni vod čistilne naprave v Radečah. Glede na to, da prihajam iz gospodarstva, vem, da so temelj zdravega razvoja nova delovna mesta - kajti če nimaš, tudi dati ne moreš.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Zaradi oživitve papirnice lepša socialna slika
Podjetje po menjavi vodstva posluje pozitivno
Papirnica Radeče po letih težav ponovno uspešno posluje, kar prispeva k boljšemu gospodarskemu in socialnemu stanju v občini.
Stečaj Papirnice Radeče, ki daje kruh številnim prebivalcem, je pred leti močno poslabšal socialno sliko v kraju. Potem ko so papirnico prevzeli arabski lastniki in ponovno zagnali proizvodnjo, se stanje izboljšuje in je v podjetju spet več delovnih mest.
Ob stečaju je bilo v papirnici zaposlenih 340 ljudi, pri čemer jih je delo obdržalo le sto v invalidskem podjetju Muflon. Danes papirnica skupaj z Muflonom zaposluje 275 ljudi.
»Ko bo v celoti zaživela proizvodnja papirja za denar, potne liste in ostale vrednostne dokumente - čeprav imamo dobre rezultate že zdaj - pričakujem, da se bomo približali številu delovnih mest pred stečajem. Najbrž nam jih ne bo uspelo zagotoviti prav toliko, a število čez tristo je zagotovo dosegljivo,« je povedal Tomaž Režun, član uprave Papirnice Radeče, zadolžen za proizvodnjo in nabavo, sicer tudi neprofesionalni župan Občine Radeče.
Papirnica je lani imela več kot milijon evrov izgube. Ko so lastniki zamenjali vodstvo podjetja, je letošnje poslovanje pozitiv-
no. »Lani smo imeli približno 30 milijonov evrov prometa, letos računamo, da ga bo za približno 40 milijonov evrov. Torej rastemo, svoje mesečne obveznosti, plače in davke redno poravnavamo, tako da smo zagotovo na pravi poti,« je optimističen Režun.
Ponovno osvajanje že »osvojenih trgov«
Muflon in stroj 4 v papirnici, ki izdeluje pisarniški material, sicer že delata s polno zmogljivostjo. Kar zadeva tako imenovani program vrednostnih papirjev, je Režun povedal, da so v papirnici po stečaju izdelali prvi denar za državo, s katero doslej še niso poslovali, a konkretnega imena še ni želel izdati.
Še vedno poskušajo pridobiti posle tudi v vzhodnem delu sveta, kjer so bili doslej najbolj uspešni, na primer v Indiji in Indoneziji, član uprave papirnice in radeški župan pa verjame, da jim bo uspelo prodreti tudi v Južno Ameriko.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA)
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Turistične priložnosti osnovane na tradiciji splavarjenja
Rekreacijski center Savus, pridobitev ob občinskem prazniku
V Občini Radeče v zadnjih letih ob vlaganjih v izboljšanje infrastrukture veliko pozornosti namenjajo tudi razvoju turizma. Intenzivneje so se mu posvetili pred približno petnajstimi leti, ko so ustanovili Kulturno-turistični rekreacijski center Radeče (KTRC), pri čemer so se pri iskanju turističnih priložnosti naslonili predvsem na tradicijo splavarjenja.
Sava je bila namreč že od rimskih časov pomembna vodna prometna pot. S prihodom železnice je sicer zamrla, pri čemer so se zdaj v Občini Radeče odločili, da bodo splavarjenje obudili v turistične namene. »Za dosego tega cilja razen splava nismo imeli primerne turistične infrastrukture. Leta 2013 so se nam uresničile dolgoletne sanje, ko je bil na nabrežju Save zgrajen Turi-stično-rekreacijski center (TRC) Savus. Tako ob vstopu v Radeče vsak, ki pride v naše mesto, najprej vidi to našo elitno točko, ob kateri so pomoli za splav in ki predstavlja primerno začetno mesto za ogled Radeč,« je povedala Duška Kalin, svetovalka za turizem v KTRC.
Prvi turisti na splav »iz grmovja«
Ko je Turistično društvo Radeče pred leti obudilo vožnje s splavom, si po besedah Kalinove v občini niso predstavljali, kakšne razsežnosti
Z ureditvijo pomolov na Savi je lahko zaživel splavarski turizem.
bo imela ta poteza za nadaljnji razvoj turizma in koliko spremljajočih stvari bo ob tem še treba urediti. »Včasih se rada pošalim, da so sprva turisti stopali na splav kar >iz grmovja<. Kasneje je nastal nekakšen začasni pomol, kar za resno ukvarjanje s turizmom seveda ni bilo dovolj. Lokalne oblasti so znale prisluhniti našim željam ter pobudam in so tako tudi s pomočjo evropskega denarja zgradile TRC Savus.«
V gradnjo in ureditev Sa-vusa je bilo vloženih več kot 600 tisoč evrov, kar je po besedah sogovornice za občino, ki nima niti 4.500 prebivalcev, ogromen znesek, zato je prispevek EU pri
tako ambicioznem projektu seveda nujnost.
Zaradi te pomembne in-frastrukturne pridobitve se lahko zdaj gostje na celovit in udoben način seznanjajo s tradicijo splavarjenja v Radečah. »Ta je v našem prostoru močneje uveljavljena od leta 1400. Tovorjenje lesa na splavih iz Zgornje Savinjske doline proti panonskemu svetu in naprej proti Črnemu morju je nekoč predstavljalo zelo pomembno gospodarsko panogo. Turistični splav, ki ga uporabljamo danes, ima na prvi pogled bolj malo zveze s tradicionalnim splavom, vendar ima vse tisto, kar si sodoben turist želi in potrebuje za doživetje te
pomembne tradicije našega prostora,« je pojasnila Kalinova.
Turistični splav je zaenkrat namenjen zaključenim skupinam in vozi glede na povpraševanje, pri čemer si v KTRC prizadevajo, kot je še povedala sogovornica, da bi zagotovili stalen urnik vožnje z njim.
»V Sloveniji nismo edini ponudnik splavarjenja, se pa tega lotevamo nekoliko drugače, saj želimo gostom ponuditi tudi stik z lokalnim prebivalstvom. Občina Radeče predstavlja severna vrata regije Posavje, ki je kot turistična destinacija zaenkrat še manj prepoznana, zato se moramo truditi za vsakega
ШШ facebook.com/muflc
gosta. In če uspemo privabiti čim več zaključenih skupin, je to za nas že velik uspeh.«
Pomemben turistični adut tudi »ribičija«
Ob pomolih so prvi v Sloveniji uredili rečno klet penin, na tem mestu nastaja tudi t. i. art promenada s številnimi lesenimi skulpturami, za katere v Radečah upajo, da jih bo še več. TRC Savus je lahko tudi izhodiščna točka za učno pot Savus, ki je speljana vzdolž reke Save. Del tega turističnega središča Radeč so tudi gostilna z izbrano kulinarično ponudbo, za katero skrbi mlada nadebudna ekipa, turističnoinformacijski center in splavarnica, ki je nujna infrastruktura za izvajanje splavarjenja.
Pomemben turistični adut Radeč je tudi ribolovni turizem, saj že vrsto let pripravljajo različna mednarodna tekmovanja, tudi svetovna prvenstva, v športnem ribolovu. »Po besedah tujih ribičev imamo pri nas najdaljšo, naj-
lepšo in najbolj funkcionalno ribolovno progo v Evropi, ki ponuja odlične pogoje tekmovalcem,« je še dodala Kalinova.
Še en magnet za več obiskovalcev v turističnem središču Radeč bo tudi novo rekreacijsko območje, ki je bilo zgrajeno ob letošnjem občinskem prazniku.
Število tujih gostov narašča
Število turistov, ki obiščejo Radeče, se spreminja iz leta v leto, v povprečju pa jih je na leto približno 1.400. »Pred leti so prevladovali v glavnem domači gostje, medtem ko v zadnjih letih ob sodelovanju s termami in organizatorji potovanj, s katerimi smo s pomočjo Slovenske turistične organizacije navezali stike na turističnih sejmih in borzah, prihaja vedno več gostov tudi iz tujine. Njihov delež zdaj znaša že približno 45 odstotkov,« je zaključila Duška Kalin.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
comu/|on I trgovina.muflon.si
Duška Kalin, svetovalka za turizem v Kulturno-turističnem rekreacijskem centru Radeče, ob splavu, ki je eden glavnih magnetov za obiskovalce Radeč.
Posavska špajza kot turistična popestritev
Radeška tržnica, s katero je KTRC želel obogatiti turistično ponudbo v mestu, deluje približno leto in lokalno prebivalstvo se jo je že dodobra navadilo obiskovati. »S tem spodbujamo t. i. >kilometer 0<, to pomeni lokalne ponudnike in lokalno pridelano hrano, ki ne prepotuje treh oceanov, preden pride na police trgovin,« je povedala Duška Kalin.
Ozemeljsko razširitev prizadevanj za uveljavitev lokalno pridelane hrane predstavlja projekt Posavska špajza, ki povezuje kmetovalce občin Posavje za neposredno prodajo lokalnih izdelkov individualnim kupcem in podjetjem ter javnim zavodom. »Izkušnje so zaenkrat različne, ponekod boljše, drugod slabše. Ponekod so začeli z ničle, pri čemer ljudi poskušamo ponovno pritegniti na tržnico, in to v času, ko smo navajeni hoditi v velika trgovska središča, kjer je mogoče kupiti vse, od igle do kombajna. Seveda to ni preprosta naloga, saj so na tržnici cene manj prijazne denarnici, glede na to, da gre za majhno lokalno proizvodnjo. A nadejamo si, da bomo korak za korakom dolgoročno uspeli,« je bila optimistična Duška Kalin.	RG
34
REPORTAŽA
Največji talent je, da znaš v vsem videti kaj dobrega
Na obisku pri družini Gradišek v Kozjem - Pesniški duet Veronike in Nike, matere in hčere
Nika Gradišek je zadnji dve leti blestela na tekmovanju Mlada Vilenica, tako lani kot letos je bila med najboljšimi na Roševih dnevih, lani
je bila na literarnem izboru
Župančičeva frulica med petimi najboljšimi, letos pa je v kategoriji med osnovnošolci zmagala.
Ne glede na vse okrog sebe je v sebi vedno negovala dušo pesnice. S čustvi, ki jih je prelila na papir, je znala nagovoriti bralce. Pesmi izpod njenega peresa so zbrane v dveh zbirkah: Trepetlika in Robinija. V spremni besedi slednje je zapisano, da se ob branju sladokusci besedovanja lahko medijo do skrajnosti. Veronika Gradišek ima hčer. In tudi petnajstletna Nika je pesnica, odkar ve zase. Da ima tisto nekaj, priča tudi ena najpomembnejših literarnih nagrad za mlade pri nas, Župančičeva frulica. Lani je bila med petimi najboljšimi, letos je zmagala.
Veronika po poroki iz Dobja preselila v Kozje Kot najstnica tega sicer ni znala vedno videti, a danes je prepričana, da ima privilegij, da lahko živi v najlepših krajih na svetu. Zaradi kakovosti življenja in vseh priložnosti, ki jih občina omogoča, to ni nobena floskula, zatrdi. Tako imajo najboljše od obeh svetov. Veliko tistega, kar lahko ponudi urbano središče, in vse, kar daje lepega podeželje. Na mizo postavi še toplo kozjansko kruhovo potico. Kot profesorica geografije in nemščine je zaposlena v Šolskem centru Krško - Sevnica, središče njenega sveta pa predstavlja njena družina - mož Roman, sinova Lan in Bor ter pr-vorojenka Nika.
Ko se mediš ob besedah
»Še vedno se spominjam prve
Kot pravi Veronika, se je vedno trudila, da je bilo v družini manj elektronike in več knjig.
»Danes mora biti vse zgodnje. Zgodnje učenje matematike, jezikov in bog ve česa še vse. A jaz sem do tega zadržana. Mislim, da se bodo otroci še vsega tega imeli priložnost naučiti. Čas za sproščeno igro v peskovniku pa je samo enkrat v življenju.«
nagrade za pesem, ki sem jo napisala. Bilo je v prvem razredu, ko sem se na pobudo učiteljice prijavila na natečaj Banke Celje in dobila celo denarno nagrado. To je bilo res nekaj izjemnega. Prej so bile kakšne otroške rimarije, kasneje veliko zaljubljenih, kot je pač za najstniška leta normalno,« pripoveduje Veronika. V študentskem času se je s poezijo začela resneje ukvarjati. Bila je tudi med nagrajenci mlade literature Urška. »Seveda sem v prvi
vrsti ustvarjala zase. S prvimi kritikami je prišla tudi potrditev in počasi je rasla želja, da bi moje pesmi nagovorile širši krog ljudi. Biti na milost in nemilost prepuščen strokovni kritiki, je po svoje zastrašujoče. Ampak v resnici si še danes bolj kot priznanje kritikov želim priznanje ljudi. Da jih moje pesmi ne pustijo ravno-
dušne, jim nekaj dajo, kot na primer Pavčkove. Tudi Neža Maurer je moja zvezda. Gospa, ki je z iskrenostjo in s toplino zlezla v srce prav vsakomur. To si želim.« Svoja dela je doslej predstavljala tudi z zanimivimi spremljajočimi gibalnimi performansi. Objavljala je večinoma pod okriljem Literarnega društva Šentjur in kot pravi, ima tudi občina Kozje za literaturo in umetnost nasploh kar tanek posluh. Zadnje njeno delo, ki je naletelo na izjemno lep odziv, je bila igra Kozja resnica o kozjanskem zmaju. Z njo so ob mednarodnem folklornem festivalu pred meseci počastili tisočletnico prve omembe Kozjega.
»Ko gre za vzgojo, z možem nimava posebnih pričakovanj. Midva sva svoje sanje izživela. Otroci morajo sami najti svoje mesto pod soncem in svoje poslanstvo v življenju,« pravi Veronika. »Jih je pa užitek opazovati, ko se veselijo svojih uspehov. Ko jih gledam, se zavem, da sem bila deležna za pet življenj sreče. Tako sem le hvaležna za vsak dan, ki še pride.«
Jabolko pod istim drevesom
Da je Nika izjemno mlado dekle, so nam zaupali že v osnovni šoli v Kozjem. Vsestransko je nadarjena, zrelega razmišljanja in nadvse prijetna sogovornica. Mladenka pleše, poje, igra violino v etno skupini Nojek, je vsestranska športnica, blesti v matematiki in logiki, obožuje jezike, za sprostitev slika in mimogrede
napiše še kakšno raziskovalno nalogo. Doslej so jo tako ali drugače opazili še na vsakem natečaju ali tekmovanju. Posebna izkušnja so pesniški dueti, ki si jih zastavita z mamo. »Določiva si temo in potem neodvisno ustvarjava. Vedno je zanimivo videti, v kako različne smeri naju odnese isto izhodišče.« V življenju bo vsekakor počela nekaj v zvezi z umetnostjo, morda z jeziki, vse je še odprto. Te dni je Nika zakorakala v novo šolsko leto na I. gimnaziji v Celju. Od poezije se pri nas ne da živeti, a da ne bi pisala, si Nika ne zna zares predstavljati. In tako bomo o pesnicah družine Gradišek zagotovo še slišali.
StO
Foto: GrupA
Župančičevo frulico je Niki prinesla družbeno kritična pesem na temo beguncev Kons 13,694. Kljub težkim temam, ki se jim ne izogiba, pravi, da je njen največji talent, da zna v vsaki stvari videti nekaj dobrega.
kons 13,694
Skozi vse kilometre je ena sama dežela. Dežela ponjav, šotorov. (Ob Evfratu te dni cveti.)
Žice instantnega turizma.
Odprla se je zemlja.
(V Siriji so pokopali 13.694 otrok.)
Ni roke za vsako roko.
Vsak je gradil, kolikor je pač mogel.
Z golimi rokami odkopavamo vdanost v usodo.
Veronika Gradišek z možem Romanom in otroki
Nika, Bor in Lan imajo poleg šole vsak še celo vrsto konjičkov in talentov.
PORTRET
35
Lovec - oskrbnik
narave
Miran Freitag ob sedemdesetletnici Lovske družine Dobrna
»Človek je del narave, je del tega velikega, zapletenega stvarstva, ki mu omogoča živeti in preživeti. In prav človek še nikoli ni tako močno posegal v ta čudovit svet okoli sebe, kot to počne danes na sto in en način ... Narave nismo dobili v last, temveč v varstvo, da jo ohranimo za svoje otroke,« je ob šestdesetletnici Lovske družine Dobrna zapisal župan Martin Brecl. Danes, deset let kasneje, enako sporoča predsednik Lovske družine Dobrna Miran Freitag.
Kdo je Miran Freitag? Na to vprašanje ne poda odgovora o svoji družini, poslovni karieri, izobraževanju ali o nazivih. On je lovec! Ljubezen do lovstva, narave, skrbi za živali ga spremlja že dolgo. Član Lovske družine
Dobrna je že od leta 1984, ko je tam opravljal pripravništvo in družini ostal zvest vse do danes. V vsem tem času je opravljal veliko funkcij, bil je tajnik in gospodar, danes je predsednik.
Prvi lovec v družini
Če otroke za določene poklice ali konjičke večkrat navdušijo starši, stari starši ali drugi družinski člani, pri
Freitagovih ni bilo tako. »V naši družini ni bilo nobenega lovca. V te vode sem zašel bolj po naključju. Lovstvo mi je predstavil nek poslovni partner, ki je že bil član Lovske družine Dobrna. Pripeljal me je v to družino, me navdušil in sem ostal.«
Lovska družina ni družina le na papirju
Lovska družina Dobrna šteje štirideset članov in enega pripravnika, vsi pa so dobri prijatelji. Vzdržujejo tudi dobre odnose s člani drugih lovskih družin in z lastniki zemljišč, za katera skrbi lovska družina. Kot pravi Freitag, so zelo ponosni na svojega najstarejšega člana. Anton Mogu šteje 87 let in bo prihodnje leto član družine že šestdeset let. In >družina< niso le na papirju, povezujeta jih tudi pripadnost ter ljubezen do živali in narave. Skupaj čutijo tudi bolečino. Letos sta jih zapustila dva člana, Ivan Koštomaj ter Miha Videmšek, obema pa so pripravili lovski pogreb in se od njiju častno poslovili.
»Kot predsednik ves čas lovim ravnotežje med dvema bregovoma,« pravi Freitag. Gre za razpetost med naravovarstveniki ter lastniki gozdov in zemljišč. Prvi bi imeli najraje, da bi vse živali, vso divjad pustili na miru, spet drugi želijo, da bi lovci čim več divjadi odstranili, saj povzroča škodo, ki jo lovci vedno sanirajo ali so v okviru lovske družine celo denarno odgovorni zanjo. Divjad, na primer divji prašič, pri nas nima več naravnega sovražnika in če ne bi bilo lovcev, bi se preveč razmnožila in delala nepopravljivo škodo kmetom in poljedelcem. »Kot predsedniku mi je to težko urejati. Ves čas je treba iskati nek kompromis, poleg tega se je treba dosledno držati načrta.«
Lovec nekoč in danes
A biti lovec ni več to, kar je bilo, pravi Freitag. Danes je lovec sicer ljubitelj lova in narave, a to ni dovolj, da postane in ostane član družine, saj lovstvo ni več to, kar je bilo. Več kot lova, ki si ga nepoznavalci predstavljajo, je skrbi za naravo in živali, za obnavljanje po škodi, ki jo te naredijo. Člani lovske družine opravljajo veliko prostovoljnega dela ter skrbijo za naravo, hkrati spoznavajo ljudi z istimi interesi, se družijo in skrbijo za nadaljevanje tradicije, ko učijo mlade, kaj pomeni biti lovec.
Freitag velik problem vidi v prenašanju lovstva na mlade generacije. Otroke učijo že pesmice, da je lovec možak s puško, ki ubije nedolžno žival. Freitag se zato na vsakem koraku trudi, da ljudem, predvsem mladim, sporoča, da je biti lovec več kot to: »Lovec ni morilec, ampak je skrbnik okolja!«
Posledice napada psov
Lastniki psov, pripnite svoje ljubljenčke!
Tudi psi so lovci. Spuščeni hišni psi večkrat lovijo divje živali. Najhuje je, ko psa lovita v paru. Takrat so živali nemočne, še posebej srne. Freitag razlaga o premnogih primerih, ko so psi raztrgali srne, po možnosti breje. »Če opazite, da vaš sosed psa nima pod nadzorom, to sporočite lovski družini, ki bo poskrbela
za nadaljnje postopke in prijavo. Lastnik psa je namreč denarno odgovoren za škodo, ki jo njegov ljubljenček naredi.«
Freitag zaključi, da bi moralo v vsakemu od nas biti malo lovca - torej tistega, ki skrbi na naravo, okolje in živali. Priključitev kateri od lovskih družin pa je le eden od načinov, da naravi vrnemo, kar nam daje.
EP, foto: EP, Tina Špegel, arhiv LD Dobrna
Največji kovček za kolesarja Tomaža
V nagradni akciji Navdušite nas s potopisom izbrali zmagovalca
Konec poletja - konec poletne akcije. V minulih mesecih smo vas vabili k sodelovanju, da nas navdušite s svojim potopisom in si prislužite nagrado. Nekateri ste se odzvali in nam poslali zanimive zapise s poletnih potepanj po svetu, ki smo jih objavljali julija in avgusta.
Ker obljuba dela dolg, obljubili pa smo tri lepe nagrade za najboljše pisce potopisov, smo v uredništvo izbrali zmagovalca. Odločali
smo med zapisi, ki so nam jih poslali zunanji avtorji. Objavljali smo sicer tudi potopise novinarjev iz uredništva, ki pa se za nagrade niso mogli potegovati.
Podjetje Optimist iz Celja bo tako razveselilo tri avtorje, in sicer bo največji kovček kot prvonagrajeni prejel Tomaž Majcen iz Laškega. Napisal je zanimivo reportažo o svojem kolesarskem podvigu ob reki Donavi.
Drugo nagrado oziroma srednje velik kovček smo
optimist
podelili Petru Zupancu s
Polzele, ki trenutno živi na Kitajskem in bo nagrado prevzel ob obisku v domovini. Opisal je svoje bivanje v Londonu.
Najmanjši kovček bo prejela Celjanka Marjana Kovačič, ki je opisala 1.900 km dolgo pot z avtom čez gorske prelaze Italije, Avstrije, Švice in Francije.
Nagrajencem čestitamo, o prevzemu nagrade jih bomo obvestili po pošti.
TC
Tomaž Majcen
Marjana Kovačič
36
FOTOREPORTAŽA
32. ultramaraton zaznamo
V lepem sobotnem jutru se je začel tradicionalni, že 32. ultramaraton od Celja do Logarske doline. Ob šesti uri se je na Trgu celjskih knezov na 74-kilometrsko progo podalo 163 tekačev in tekačic. Vreme ni izneverilo, napoved je držala. Suha proga je predvsem na kamenju, zemlji, travi in ob koreninah omogočala varnejši in s tem hitrejši tek.
Najboljših vročina ni »dohi- sem iskal okrepčilo, ga ni bilo.
tela«. Ugodne pogoje je izkoristilo vsaj pet tekačev. Sedem jih je na cilj priteklo prej kot v šestih urah.
»A pira ni?«
Prvi je na cilj ob Penzionu Na razpotju pritekel Vid Se-nica iz Moravč, po 5 urah, 3 minutah in 33 sekundah. To je tretji najboljši čas doslej in najboljši v zadnjih petnajstih letih. Predlani si je Senica »dogovorno« zmago delil še z Alešem Žontarjem in Danijelom Hajdinjakom, lani je bil tretji. Njegove prve besede, ko so mu prinesli kozarec čaja, so bile: »A pira ni?« Ko ga je njegova izbranka nehala poljubljati, je dejal: »Moja taktika je bila, da se čim dlje držim poleg vodilnega. Ko sem pred Ljubnim pobegnil Madžaru, sem ostal sam do cilja. Vreme zame ni bilo pretoplo, čeprav mi ugaja dež. Proga je lepa, žal nisem mogel opazovati prelepe okolice.«
»Mrtvec« oživel
Skoraj tri minute je za njim zaostal lanski zmagovalec Gabor Muhari. Kar smilil se nam je, ko je nekaj ur taval sam, čakajoč na podelitev priznanj. »Tokrat ni družine z menoj. Žena je namreč pred pol leta povila drugega sina. Moj majhen nahrbtnik je bil le malce pretežak in me je oviral. Ko
Ko me je dohitel tekmec, sem pomislil, da bom padel na tretje mesto. Nepisano pravilo je, da ko te dohitijo, si >mrtvec<. Toda zbral sem se in pospešil.« Tretje mesto je osvojil presrečen Žiga Koprivnik iz Radomelj: »Lani sem poskusil prvič, in sicer iz čiste radovednosti, ter za progo potreboval 5 ur in 50 minut. Kolegi so mi dejali, da se nekaj skriva v meni. Zadnja dva meseca sem se ekstremno pripravljal, v vročini, na vzponih, tudi na Pelješcu med dopustom. Z veliko odrekanja sem predvideval čas približno 5 ur in pol. No, osebni rekord sem izboljšal za kar 40 minut. Zelo sem zadovoljen.« Za njim so se zvrstili Grega Slapšak, Uroš Srnec, Uroš Kralj, Sašo Kočar, Tomaž Kali-šnik, Alen Božič, Sylvio Langer, Bogdan Robnik ...
Ker ni bilo Nataše ...
Med ženskami je slavila Bri-gita Burja iz Radomelj pred Bernardo Zvir z Rečice ob Savinji in Saro Kavčič iz Logatca. Burja je kar vriskala: »Večkrat sem bila tretja. Zdaj sem prva! Juhuhu ...« Nato se je obrnila: »To mi je uspelo tudi zato, ker ni tekla Nataša!« Pokazala je na Natašo Robnik, ki je tako kot lani spremljala moža Bogdana. Celjanka se bo ponovno udeležila Spartathlona, 246-kilometrske preizkušnje,
ki bo zadnji dan v tem mesecu in prvi dan v oktobru. Progo od Mozirja do Logarske doline sta najhitreje pretekla Majda Kozjek in Aleš Žontar, 27-ki-lometrsko razdaljo z Ljubnega Majda Trček in Danilo Mag-dič, najkrajšo, 17-kilometrsko progo od Luč do Logarske doline pa Mateja Mlinar in Matevž Schaubauch.
Druga plat lepega vremena
Svoje vtise je strnil predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simo-nič: »Razpletlo se je po načrtih. Resda smo pričakovali nekaj več prijav na dan prireditve. Toda treba se je zavedati, da zelo lepo vreme marsikoga odvrne od maratona oziroma raje
preživi konec tedna z družino na morju ali v hribih. Toplega vremena nas je bilo malce strah zaradi dehidracij, a zapletov ni bilo. Zdravniška služba je obravnavala le en resnejši primer. Vložili smo ogromno napora, veliko je bilo prostovoljnega dela. Zadovoljen sem tudi z odličnimi rezultati. Menim, da bomo nadaljevali tradicijo
ultramaratona. Želimo povečevati število udeležencev, ki pre-tečejo celotno progo.« Podpredsednik društva Ivan Žaberl je dodal: »Organizacija je bila ponovno na visoki ravni. Vreme je bilo idealno, rezultati so bili temu primerni. Vse je potekalo tako, kot smo si zamislili in želeli. Logarska dolina je biser in že priteči vanjo je nagrada.
FOTOREPORTAŽA
37
vali izvrstni dosežki
Nova junaka naporne preizkušnje Vid Senica in Brigita Burja
38
ZA ZDRAVJE
Legionela - tako majhna, a tako nevarna
Največje tveganje za okužbo je pri starejših in kroničnih bolnikih
Legioneloza je v družbi še vedno neznana okužba. Največkrat javnost o njej izve iz medijev, ko se legionela, to je bakterija, pojavi v vodovodih večjih oziroma javnih ustanov. Malo manj znano je, da smo takšni okužbi lahko izpostavljeni vsi. Da legionelozo premalo poznamo, kaže podatek, da veliko ljudi to okužbo preboli, ne da bi sploh vedeli, da so bili okuženi. A nekateri morajo zaradi izrazitih simptomov vendarle poiskati zdravniško pomoč.
Bakterije legionele iz naravnega okolja zaidejo v vodne sisteme, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo in hlajenje, pri čemer se lahko pojavijo tudi v bazenih s kopalno in bazenih z industrijsko vodo. Najbolj idealno okolje za njihovo razmnoževanje je topla voda.
Pitje ni nevarno
Znanih je več kot petdeset vrst legionel, približno dvajset vrst je povezanih z obolenji pri ljudeh. Od okužbe do pojava bolezni (inkubacijska doba) običajno traja od dva do deset dni, v redkih primerih tudi od šestnajst do dvajset dni od izpostavljenosti viru okužbe. Oseba se okuži z vdihavanjem drobnih kapljic, ki so razpršene v zraku in vsebujejo bakterije. Manjše kot so kapljice z legionelami, večja je možnost za okužbo.
»Kapljice s premerom manj kot pet mikrometrov lažje dosežejo nižje dele dihalnih poti kot kapljice z večjim premerom,« pravi predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Alenka
Pontiaška vročica
je lažja oblika okužbe in je po poteku podobna gripi. Bolezenski znaki se pojavijo iznenada, z vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah. Pri polovici bolnikov se pojavijo tudi znaki okužbe zgornjih dihalnih poti, bolečine v žrelu in nahod. Bolezen traja največ teden dni, mine sama od sebe in ne pušča posledic.
Legionarska bolezen
poteka kot pljučnica, ki je po simptomih in znakih ne moremo ločiti od drugih bakterijskih pljučnic. Potek legionar-ske bolezni je različno težak - mlajše osebe, ki nimajo kroničnih obolenj, prebolijo lažjo pljučnico in se jim hitro povrne zdravje. Težak oziroma zapleten potek, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici, je pogostejši pri starejših, kronično bolnih, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in kadilcih. Poleg pljuč so lahko prizadeti tudi drugi organi, kot so jetra, ledvice ali celo možgani. Legionarska bolezen se pokaže sprva z utru-
jenostjo, izgubo teka, glavobolom, s
povišano telesno temperaturo in z bolečinami v mišicah. Približno tretjina bolnikov ima drisko, bolečine v trebuhu, lahko jim je slabo in bruhajo. Bolniki največkrat suho pokašljujejo, izpljunek se pojavi kasneje, je lahko gnojen ali celo krvav. Bolniki ob globokem vdihu občutijo bolečino v prsnem košu, ki je posledica vnetja poprsne mrene (plevre). Ob težjem poteku so posebej starejši bolniki zaspani in/ali zmedeni.
a
Bolnikom, ki imajo močno oslabljen imunski sistem (na primer po presaditvi kostnega mozga, notranjih organov, bolnikom, zdravljenim s kemoterapijo, z visokimi odmerki kortikosteroidov, nekaterimi biološkimi zdravili) zdravniki odsvetujejo uporabo termalnih bazenov. Topla bazenska voda je lahko vir legionel.
Primer: Pretekli teden
smo poročali o pojavu legionele v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Celju. Kot je znano, so morali v vojašnici temu primerno opraviti vzorčenje vode in izvajati vse ukrepe, tudi obveščanje vseh, da je tuširanje na kritičnih mestih (kjer je do pojava legionele prišlo) do nadaljnjega prepovedano. Vendar na armature niso nameščali filtrov ali obvestil, in sicer ravno iz razloga, ker pitje vode ni škodljivo. So pa izvedli dezinfekcijo s toplotnim šokom na vodovodnem omrežju in o tem obvestili pristojno službo. Šele po ponovnem vzorčenju vode bo znano, ali so s tem popolnoma preprečili pojav legionele v vodovodnem sistemu.
Trop Skaza, dr. med. K pojavu okužbe pripomorejo še slabo vzdrževani vodovodni sistemi, neustrezna inštalacijska dela, prenizka vsebnost vode v sistemu, motnje oskrbe z vode in premajhna uporaba vode, saj ta ne kroži dovolj.
Posebej nevarni so aeroso-li okužene vode, ki nastajajo ob tuširanju, v bazenu, kjer voda brbota, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, v okrasnih
fontanah in podobno. »Nevarnost za okužbo predstavljajo slabo vzdrževani vodovodni sistemi in klimatske naprave, kjer zrak prihaja v stik z onesnaženo vodo,« pojasnjuje Alenka Trop Skaza.
Je pa zanimivo, da se z le-gionelo oseba ne more okužiti, če pije okuženo vodo. Zakaj ne? Ker gre popita tekočina v želodec, kjer kisel želodčni sok legionele uniči.
Ukrepali so tudi inšpektorji
Zdravstveni inšpektorat Ministrstva RS za zdravje, ko ga Nacionalni inštitut za javno zdravje obvesti o pojavu legionele v določeni stavbi, začne tako imenovano epidemiološko preiskavo oziroma inšpekcijski pregled.
Na Celjskem se je legionela v zadnjih šestih letih največkrat pojavljala v hotelih, motelih in počitniških hišicah, domovih za ostarele in zdraviliščih. Najpogostejša neskladja, ki so jih inšpektorji pri nadzoru zaznali, so bila pomanjkljiva oziroma manjkajoča navodila za izvajanje preventivnih ukrepov in njihovo nedosledno izvajanje. Ponekod so imeli neustrezno določene dejavnike tveganja in s tem posledično neustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Inšpektorji so do zdaj ukrepali tudi zaradi pomanjkljive evidence o izvedenih ukrepih za preprečevanje legionele. Zato so izdali nemalo odločb za odpravo neskladnosti.
Izjemoma bi se s pitjem lahko okužili bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom. »Prenos okužbe med ljudmi ni bil dokazan,« pomirja sogovornica.
Obramba telesa pred okužbo z bakterijo je sicer odvisna od odpornosti. Pri okužbi z legionelo nastanejo tudi protitelesa, ki ne ščitijo pred ponovno okužbo. »Bolj dovzetni za okužbo z legionelami so starejši, kronično bolni, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom in nekdanji ter aktualni kadilci,« pravi Trop Skaza. Večje tveganje za okužbo imajo tudi alkoholiki in moški.
Obveščajo tudi druge države
»V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zbiramo tudi podatke o demografskih značilnostih in o kliničnih teža-
vah bolnikov, ki jih prijavljajo zdravniki, ko legionelozo diagnosticirajo in zdravijo. Leta 2014 je bilo na primer prijavljenih 59 bolnikov, šlo je predvsem za starejše in kadilce. Naj dodam, da otroci zbolijo izjemno redko,« pojasnjuje Alenka Trop Skaza. Gre za uradno znane podatke, saj je za legionelozo značilno, da vsi okuženi ne poiščejo zdravniške pomoči, saj niti ne vedo, da so okuženi. Cepiva proti legionelam ni.
Stavbe javnega pomena morajo imeti natančno izdelan program za preprečevanje razmnoževanja legionel v vodovodnem omrežju, kar nadzoruje zdravstveni inšpektorat. V takšnih programih sta predvidena nadzor dejavnikov tveganja in izvedbo vzorčenja vode. V primeru, ko se pojavi utemeljen sum, da se je oseba okužila
Jemanje vzorcev in potrjevanje legionel v domačih hišnih vodovodih nima posebnega smisla. Legionele se v vodovodnem sistemu pojavljajo občasno, zato tudi negativen izvid ne pomeni, da jih v sistemu ni.
Kako preprečevati legionele v sistemu?
-	z rednim čiščenjem in odstranjevanjem vodnega kamna, ki se nabira na pipah in tuših,
-	s čiščenjem kotlov in z odstranjevanjem oblog, kjer se bakterije najraje razmnožujejo,
-	z odstranjevanjem t. i. slepih rokavov v vodovodnih sistemih, v katerih ni pretoka in ki omogočajo razraščanje bakterij,
-	z nadzorom temperature v vodovodnem sistemu, ki mora biti primerno visoka (od 50 do 60 stopinj Celzija) ali nižja kot 20 stopinj,
-	s pravilnim vzdrževanjem naprav, ki proizvajajo aerosol (klime, fontane...).
v točno določeni stavbi, kjer predhodno nikoli niso ugotovili prisotnost legionele, nacionalni inštitut o tem obvesti zdravstvene inšpektorje.
Zgodi se, da se legionele večkrat pojavijo v stavbah. Takrat nacionalni inštitut skupaj z nacionalnim laboratorijem za okolje in prostor izvede vzorčenje, pri čemer določita kritična mesta v vodovodnem sistemu. To pomeni, da preverjata, kje se je oseba, ki se je okužila, tuširala ali kje je uporabljala vodo. Po vzorčenju in mikrobiološki analizi zdravstveni strokovnjaki napišejo mnenje oziroma poročilo in predlagajo nadaljnje ukrepe. Če se oseba okuži v tujini, preko mednarodne mreže izmenjave podatkov o tem obvestijo pristojno državo o lokaciji, ki je morebiten vir okužbe.
SIMONA ŠOLINIČ
џ Privoščite si
ifrt zdrav
1 zajtrk
NASVET
TEDNIKOVEGA
ZDRAVNIKA
»Ob začetku šole je za zdravo telo in um pomemben zdrav zajtrk! Ta oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi
snovmi, vpliva tudi na lažje učenje. Izbirajte zdrave, polnovredne sestavine iz celih žit, kakovostne vire beljakovin (jajca, mleko) in zelenjavo ali sadje, ki zvišata hranilno vrednost obroka. Primeri zdravega zajtrka so kaša iz svežega sadja, ovsenih kosmičev in navadnega jogurta, polnozrnat kruh, sir, paradižnik in kozarec mleka, vmešana jajca z bučkami,
THERM AN A
laško
OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
DK- OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDREJ@GMAlLCOM
v_/
BRALCI POROČEVALCI
39
Kolesarski podvigi
V soboto, 27. avgusta, je bil štirinajsti rekreativni kolesarski maraton Zelene doline. Gre za športni dogodek, ki se ga je udeležilo več kot šeststo kolesarjev iz vse Slovenije. Maraton Zelene doline obsega dve progi: veliki maraton in mali (družinski) maraton s skupnim ciljem v prelepi zeleni Logarski dolini.
Iz leta v leto se krepi prepričanje, da je kolesarstvo vedno bolj množičen in priljubljeni šport. To potrjuje tudi množica kolesarjev, ki se je 27. avgusta zbrala na štartu štirinajstega rekreativnega kolesarskega maratona Zelene doline.
Cilj kolesarjenja je utrjevanje sodelovanje Mlekarne Celeia z vsemi ljubitelji kolesarstva in tudi s sokrajani. Prav zato je tudi letos veliki maraton, katerega štart je bil v Arji vasi, kolesarje popeljal skozi središče mesta Žalec. Začrtana pot se je nadaljevala skozi neokrnjeno naravo z zaključkom v prelepi Logarski dolini.
Maraton Zelene doline je namenjen vsem rekrea-tivcem, ki obožujejo izziv cestnega kolesarstva, se želijo preizkusiti na dinamični trasi, a hkrati ohraniti stik z naravo. Vključuje dve progi, veliki maraton, ki je dolg 72 kilometrov, in mali, družinski maraton, ki obsega 32 kilometrov. Obe progi imata skupen cilj v zgornjem delu Logarske doline, pri planinskem domu.
Na štartu velikega maratona v Arji vasi se je zbralo 385 kolesarjev, medtem ko se je družinskega, malega maratona, katerega štart je bil na Ljubnem, udeležilo 240 kolesarjev. Za njihovo osvežitev so skrbele štiri okrepčevalnice, za varnost pa so poskrbeli dobro organizirana ekipa spremnih vozil in motoristi. Ker je varnost vedno na prvem mestu, je za dodatno pomoč poskrbela policija, v prime-
ru poškodb pa mobilna prva pomoč v rešilcu.
Dober štart, taktično dobro vožnjo in borbo vse do cilja sta nagradila topel obrok - golaž in carski praženec -ter osvežujoča pijača. Cilj pa ni predstavljal samo počitka po naporni vožnji. Za pestro dogajanje je poskrbel bogat srečelov, na ples pa so vabili takti narodnozabavne glasbe. Zaključek prijetnega dneva je sledil z obljubo: »Vidimo se prihodnje leto!«	MŽ
Ljudske pevke Taščice v Dobju pri Planini
Ljudske pevke Taščice, članice KUD Franceta Prešerna iz Vojnika, smo 25. avgusta sodelovale na tradicionalnem, 3. Četrtkovem večeru na Kozjanski domačiji v Dobju pri Planini.
To prireditev pripravljajo na približno dvesto let stari, a obnovljeni kozjanski domačiji, in sicer z namenom ohranjanja ljudske dediščine pod vodstvom Bojana Gučka. Stoji na čudoviti lokaciji z razgledom na sosednje hribe vse do Planine in naprej. Sprejeli so nas izredno gostoljubni domačini, ki se že tri leta trudijo privabiti čim več nastopajočih in gledalcev, kar jim, to moramo priznati, kar dobro uspeva. Poleg nas so nastopili še mladi tamburaši pod vodstvom mentorice Jožice Salobir, ki
je prava legenda kulturnega življenja v Do-bju pri Planini (Pokaži, kaj znaš in drugo). Za prijetno glasbo so poskrbeli Simpl band, 89-letna harmonikarka Milica Prešiček, ki je sestra vojniškega »muzikanta« Rudija Recka, in Gala kvintet, citrarka Jasna Levičar s svojimi tremi učenkami, etno skupina Nojeki iz Bistrice ob Sotli in za konec Šentjurski muzikanti.
Čas je hitro minil ob prijetni pesmi in glasbi ter povezovanju Francija Podbrežnika (Solčavski Franci). Za konec se je prilegel enkraten ričet kot malica za nastopajoče. Z obljubo, da bomo drugo leto spet prišli, smo se poslovili od teh lepih krajev in čudovitih gostiteljev.
MAJDA BREŽNIK Foto: FRANC LEBIČ
Zaključek miselnih delavnic
V Celju smo konec avgusta izvedli in uspešno zaključili celotedenski sklop miselnih delavnic z namenom, da bi svoje možgančke pripravili na prihajajoče šolsko leto.
Družili smo se v dopoldanskem času in pilili svoje mentalne sposobnosti pri reševanju ugank, ki spodbujajo razmišljanje izven ustaljenih okvirjev, premetavali črke in besede, razvijali prostorsko predstavo, urili spomin in logiko, krepili zbranost, spoznavali pisano paleto čustev, sproščali kreativni naboj in letali na krilih domišljije. Tudi na trening samozavesti nismo pozabili.
Najpomembnejše od vsega pa je, da smo se pri tem neizmerno zabavali in med druženjem spletli nova prijateljstva.
SVETLANA LAZOVIĆ
novi tedniki radio celie
40
BRALCI POROČEVALCI
Motošport kamp za najmlajše
Zadnje dneve počitnic je na najboljši način izkoristilo 21 malih navdušencev za motošport, ki so v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem spoznavali, kako tudi najboljši motošportniki začnejo kariero. Otroci, stari od pet do osem let, so se na dogodku Motošport kamp učili prvih motociklističnih zavojev in spoznali štiri panoge avto-moto športa - karting, trial, motokros in minimoto - ki so združene pod okriljem Avto-moto zveze Slovenije. Domov so odšli z bogatejšim znanjem o varni vožnji in pomenu prave opreme.
Po uvodni predstavitvi moto-športa so trenerji predstavili posamezno panogo, udeležence seznanili z varnostno opremo, zatem so se otroci razdelili v štiri skupine, ki so spoznavale posamezne panoge. Otroci so ponovno dokazali, da hitro dojemajo, tako da so vožnje potekale brez zapletov in ob navdušenju otrok. Večina je namreč prvič vozila mo tor, pri čemer so bili zelo spretni. Kdo ve, mogoče se pri kom skriva pravi dirkaški talent in bo nekoč tudi sam postal odličen dirkač. Takšen, kot je na primer Marko Jerman, odličen cestno-hitrostni dirkač, ki je obiskal otroke in jim predstavil svojo dirkaško kariero ter odgovarjal na njihova številna vprašanja. Na koncu jim je prikazal nekaj svojih veščin, nad katerimi so bili otroci zelo navdušeni.
Prav navdušenje otrok je potrdilo, da so tovrstni dogodki zelo dobrodošli, zato bodo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem tudi v prihodnje organizirali predstavitve motošporta.
TT

Počitniške delavnice in spoznavnice
Odlično sprejete Brainobrain delavnice in spoznavnice v Velenju so poskrbele za širšo prepoznavnost mednarodnega izobraževalnega programa Brainobrain, ki vključuje otroke med petim in štirinajstim letom. Otroci so med smehom in igro dodobra razgibali svoje možgane, spoznali nove prijatelje in se obogatili z novimi znanji.
V zadnjem pravem počitniškem tednu je Brainobrain center Velenje organiziral večerne Brainobrain delavnice in spoznavnice. K sodelovanju smo povabili Miho Avberška iz Mikrobiologije Avberšek in ilustratorko Urško Stropnik Šonc, na pomoč pa so nam priskočile tudi dijakinje Tina in Maja s kemijskimi poskusi ter Ajda z računalniško delavnico. V petih večerih smo od blizu in iz prve roke spoznali
mednarodni izobraževalni Brainobrain in se ob tem imenitno zabavali še pri mikroskopiranju, igranju na banane, izdelavi raket na šumeče tablete, risarskih podvigih, izdelavi labirintov, postavljanju domin ... na koncu pa je bila še prava detektivska pustolovščina. Teden, poln smeha, novih prijateljev, navihanih idej in novih znanj, je tako za nami. A nič za to, kmalu se vidimo na naših Brainobrain tečajih - in nadaljujemo zgodbo.
POLONA GUČEK FRANKOVIČ
KUHAJTE KOT CHEF ANDREJ KUHAR
Kuhajte kot legenda. Kuhajte kot šestkratni dobitnik Michelinove zvezdice.
Uživate v zdravo pripravljenih izbranih jedeh in raziskovanju novih okusov? Radi s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami razvajate svoje bližnje? Želite odkriti male skrivnosti velike kuharske legende, chela Andreja Kuhaija?
Vabimo vas na kulinarične delavnice s chefom Andrejem Kuharjem v objemu ambienta čarobne Vile Herberstein.
V sklopu 4-urne kulinarične delavnice se boste naučili pripraviti izbrane sezonske menije s štirimi hodi in najboljšim, kar v posameznem letnem času ponuja narava.
Chef Andrej Kuhar bo z vami delil svoje kulinarične skrivnosti, ki vam bodo zagotovo odstrle nove dimenzije kuhanja ter podaril knjižico receptov jedi, s katerimi boste blesteli tudi doma.
Prva delavnica bo v petek, 16. septembra ob 16. uri.
Delavnice si bodo nato sledile vsak petek ob isti uri, vse do 16. decembra 2016. S kulinaričnimi delavnicami bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Dobimo se v Vili Herberstein.
Svoje kulinarično doživetje lahko po posebej ugodni ceni podaljšate z nočitvijo v izjemnem ambientu te čarobne meščanske vile.
Obiščite spletno stran http://vilaherberstein.si/kuhajte-kot-chef-andrej-kuhar/ in se prijavite!
CHEF KUHAR VAS PRIČAKUJE.
TOPLO VABLJENI!
Za brezdomne mucke
Ker želimo člani društva Društva proti mučenju živali Celje ozaveščati že otroke v vrtcih, smo jih tokrat prvič povabili na prikaz hranjena brezdomnih muck. Našemu povabilu se je z veseljem odzvala enota Vrtca Tončke Čečeve.
Skupini otrok smo najprej podarili rumene nalepke z napisom Društvo proti mučenju živali - Slovenija! Nato smo se skupaj odpravili na eno izmed mest, kjer hranimo brezdomne muce. Zanje skrbi naša aktivna članica Katarina Šumej. Otrokom je predstavila, kako je treba za muce vsakodnevno poskrbeti: čistiti posodice, nalivati svežo vodo in polniti skodelice s suho in mokro hrano. Otroci so Katarinino razlago z zanimanjem poslušali ter opazovali in
sodelovali. Nato so tudi oni pripovedovali svoje zgodbice o izgubljenih mucah in kužkih. Člani DPMŽ Celje smo kot vedno s sabo imeli tudi transporter, če bi opazili, da je katera od muc bolna in bi jo morali odpeljati na veterinarsko postajo. Muck zaradi preveč radovednih gledalcev tokrat ni bilo, vendar so nas zagotovo pazljivo opazovale iz bližnjih skrivališč. Zvečer jih bo ponovno čakala pojedina hrane in pri-boljškov, ki jih dobri ljudje odložijo v naše nastavljene vozičke ter hišice po večjih trgovskih centrih na Celjskem in v okolici.
Za slovo so nam otroci zapeli še pesmico o kužku in mucki ter povedali, da bodo rumene nalepke z našim znakom obdržali do večera na svojih majicah.	DPMŽ Celje
BRALCI POROČEVALCI
41
Predstavili
petnajstletno
delo
V	Preboldu so nam popoldneva v petek in soboto, 19. in 20. avgusta, popestrili Prijatelji 6 še iz Šešč.
Pri domu Društva upokojencev Prebold so nas v petek razveseljevali in predstavili nekaj svojih videospotov. Zapeli in zaigrali so nam, pri čemer smo tudi obiskovalci z njimi z veseljem zapeli.
V	soboto so pred muzejem v Preboldu predstavili svoje petnajstletno delo, nam zapeli in zaigrali svoje pesmi in nam tako popestrili sobotno popoldne. Nekaj pesmi, ki jih vsi poznamo, smo obiskovalci z njimi tudi zapeli.
Vse zbrano gradivo je predstavljeno v muzejski zbirki Prebold skozi čas, kjer si njihovo večletno delo lahko vsakdo ogleda.
MIRICA REBERŠEK
Ustvarjali otroci in starejši
Dvorec Novo Celje je v predzadnjem počitniškem tednu postregel s pestrim ustvarjalnim programom za otroke in odrasle. Štiri ustvarjalne delavnice je skupaj obiskalo 34 udeležencev.
Delavnice za otroke so pripravili od ponedeljka do petka, 21 otrok pa se je razvrstilo v tri ustvarjalne delavnice - Čutno umetnost, delavnico Od slike do risbe in delavnico animiranega filma. Na zaključni prireditvi so otroci z mentoricami predstavili svoje izdelke staršem in ostalim obiskovalcem, ki so bili navdušeni nad ustvarjalnostjo, ki jo premorejo otroci med petim in petnajstim letom. Mentorice Alja Krofl, Hana Repše, Milojka Drobne in Anja Jerčič Jakob so otroke usmerjale ter jih popeljale v svet kreativnosti in izražanja. V slikarski delavnici je pod mentorstvom Uroša Potočnika v popoldanskem času ustvarjalo trinajst odraslih, ki slikali krajino in zgodovinsko podobo dvorca Novo Celje. TT
Z Abusom v Abanko pohitim, vmes pa še nakupe uredim.
Zapeljite se do mesta in trgovskega centra z brezplačnim Abusom, obiščite poslovalnico Abanke, opravite nakupe, uredite ostale opravke in se udobno vrnite nazaj!
Vsak torek, četrtek in zadnji delovnik v mesecu!
I Od 31.8.2016! j
VOZNI RED SMER NOVA VAS - CELJE ■ VOZNI RED SMER CEUE - NOVA VAS		
Celje, Nova vas križišče	08:45 Celje, železniška postaja	11:45
Celje, Nova vas trgovina	08:47 Celje, AP - zunanje postajališče	11:50
Celje, Nova vas	08:49 Celje, Mariborska cesta trgovina	11:53
Celje, Nova vas Lidl	08:50 Celje, Mariborska cesta Interspar	11:55
Celje, Podjavorškova ulica	08:51 Celje, Sp. Hudinja (Tuš - bencinski servis)	11:57
Celje, Sp. Hudinja (Tuš)	08:52 Celje, Podjavorškova ulica	11:58
Celje, Mariborska cesta Interspar	08:54 Celje, Nova vas Lidl	11:59
Celje, Mariborska cesta trgovina	08:56 Celje, Nova vas	12:00 12:02
Celje, AP - zunanje postajališče	08:59 Celje, Nova vas trgovina	
Celje, železniška postaja	09:04 Celje, Nova vas križišče	I 12:04
Vozovnica je identifikacija z bančno kartico Abanke ali Banke Celje.
www.abanka.si I Abafon 080 1 360
ABANKA
0) banka celje
Banka prijaznih ljudi
42
VRTNARIMO
u
Pnt^mk*
fnia^e
Vrtnfcrke,
Popravni izpit
Te dni me na vrtu čaka popravni izpit. Učiteljica narava bo ponovno ocenila, ali bom na novo pridobljeno znanje pravilno uporabila.
Približno devet let, odkar ponosno obdelujem svoj vrtiček, gojim tudi jagode. Kako da ne, ko pa je to tisti sadež, ki se ga pozno spomladi najbolj razveselimo. Skoraj ni načina, kako se jagod ne bi dalo uporabiti. Radi jih imamo. Najboljše so tiste sveže, nabrane v pest in z užitkom snedene druga za drugo. Če je bilo prva leta pridelka obilo, in to lepega, sočnega, debelega in nadvse okusnega, v zadnjem času tega nikakor ne morem trditi. Tam po četrtem letu že niso obrodile več tako, kot bi želela, in sem pač več gnojila in bolj zalivala. Se mi zdi, da se je moj trud nekaj časa obrestoval, potem je šlo ponovno navzdol. In sem nakupila nove sadike, pognojila gredico in ponovno sadila. Še vedno ni bilo tistega »pravega« učinka. Ni bilo tistega veselja, ki človeka navda, ko pride do vrta in ga najprej pozdravijo okusne rdeče lepotice ter mu dajo tisti pravi polet za delo z vilami, motiko in drugim vrtnim orodjem. Saj so bile. A zelo redke in še tiste drobne, brez pravega polnega okusa. Pogosto jih je tudi napadla plesen ali so si jih pred nami privoščili polži.
Letos spomladi sem dokupila nekaj sadik, jih posadila in upala na čudež. Žal ga ni bilo. Zadnji konec tedna sem tako med čiščenjem grede jagod lahko samo odstranila še tiste stare sadike, ki so dokončno opešale. In ker, kot radi pravijo, pride vse ob svojem času, je končno prišla tudi rešitev za moj jagodni nasad. Pri pripravi prispevka o jagodah sem samo nizala napake, ki jih počnem. Osnovna je menjava prostora na vrtu.
Po devetih letih za vsaj pet let zamujam (a vseeno bolje pozno kot nikoli!), da končno najdem novo mesto za jagodni nasad, nakupim nove sadike, gredo plitko pognojim, za zastriko bom uporabila slamo. To bo delo za naslednji konec tedna. Popravni izpit. Kako ga bom opravila, bom poročala naslednje poletje. Nekaj pa je jasno. Goljufala ne bom. Ker narave ne moreš »prinesti okrog«.
Ste za
I ■ v v
disece
zdrave, okusne jagode? (i)
in
Zdaj poskrbite za nov ali obnovljen nasad
Jagode so ena najbolj priljubljenih in razširjenih sadnih vrst pri nas in v svetu, zato jih srečamo skoraj na vsakem vrtu. »Kljub vsemu večkrat prihaja do nekaterih nepravilnosti pri njihovem gojenju zaradi nepoznavanja nekaterih dejstev, ki jih moramo upoštevati, če želimo, da naš vrt krasijo zdrave, okusne in dišeče jagode,« pravi Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Ker so jagode zelo občutljive na talne bolezni (razne gnilobe), moramo skrbno izbrati pravi prostor na vrtu. »Izberemo površino, kjer prej niso bili posajeni krompir, paradižnik, paprika, jajčevec, kumare ali detelja,« pravi Kos Zidarjeva in dodaja, da že pri načrtovanju upoštevamo, da jagode sadimo skupaj s česnom, dobri sosedje pa so tudi špinača, čebula, por, fižol in solata.
Jagode posadimo na del vrta, kjer bodo na istem mestu največ tri ali štiri leta. »Po tem obdobju postanejo drobnejše, so bolj dovzetne za bo lezni in škodljivce, zato po tem času zasnujemo nov nasad na novi površini, ki je kar najbolj odmaknjena od prvotne, pri čemer ne pozabimo, da moramo uporabiti nove sadike,« svetuje sogovornica. Najprimernejša so humuzna odcedna tla z dovolj hranili, kjer voda ne zastaja.
Priprava gred in sajenje
Gredico, namenjeno jagodam, intenzivno pognojimo z dobro dozorelim domačim
se ti pod njo lahko namnožijo. Slabost črne folije je, da so ob izjemni vročini in močnem soncu plodovi ožgani. Zato namesto črne folije priporočam belo, ki odbija sončne žarke. Vse folije so okolju škodljive, zato jih v zadnjem času uspešno nadomeščajo različni filci iz kokosovih vlaken, bombaža, ovčje volne in podobno,« pravi
»Kos Zidarjeva.
Pod folijo je treba tudi v domačem vrtu
poskrbeti za namakanje. Da bi si delo olajšali, ob sadilnem mestu izrežemo večjo odprtino in jagode ročno zalivamo. Okolju prijaznejši način je zastiranje s slamo, senom, z listjem ali s posu-šenotravo.
Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, pravi, da je na peščenih tleh pridelek jagod zgodnejši, na težjih tleh največji in bolj dišeč, medtem ko je na apnenih tleh slab.
Naslednji teden bomo pisali o doma vzgojenih in kupljenih sadikah jagod, njihovih škodljivcih in boleznih ter o zdravilnih učinkovinah teh okusnih rdečih sadežev.
MRL Foto: splet
Jagode lahko gojimo na različne načine. V zadnjem času sta moderna način permakulture in zasaditev v balkonskih koritih, obešankah ali kar v vrečah, napolnjenih s substratom.
kompostom. Uporabimo lahko tudi konjski kompost ali katerokoli drugo organsko gnojilo. »Tla temeljito preko-pljemo, poravnamo in šele nato potrosimo kompost, ki ga poravnamo po gredi in plitko vkopljemo v tla. Komposta ni priporočljivo globoko vdelati v tla (to velja tudi za vrtnine). Če bi ga vkopali pregloboko, korenine hranilnih snovi ne bi mogle izkoristiti, saj bi se te izpirale le še globlje v tla,« svetuje Kos Zidarjeva.
Jagode lahko sadimo na več načinov. Oblikujemo lahko grebene, široke 50 cm in viso-• ke 30 cm, na manjših površinah pa zasnujemo klasične gredice. Sadilna razdalja (vrstna in medvrstna) je 40 cm (gostejša saditev je na 30 cm), kar velja tudi za grebene. »Gostejše sajenje povzroča več nevšečnosti z boleznimi in s škodljivci, kar pomeni, da moramo hitreje urediti novi nasad. Vmesne prostore med jagodami zapolnimo s česnom, ki ga sadimo konec
oktobra oziroma v začetku novembra.«
Zastirka
V intenzivnejši nasadih uporabljamo črno folijo, eko folijo ali druge tovrstne pre-krivke, pod katere namestimo namakalni sistem. To se lahko uporabi tudi na domačem vrtu. »Folija preprečuje rast plevela, zadržuje vlago, preprečuje izpiranje hranil, zadržuje toploto v tleh in omeji gibanje polžev, čeprav
Za ljubitelje gozdnih jagod Kos Zidarjeva priporoča sajenje pod sadno drevje, na nabrežine v vinogradu in ostalih terasastih nasadih, lahko si postavimo skalnjak in namesto okrasnih rastlin med kamenje posadimo gozdne jagode.
Zasaditev tedna
Setveni koledar ^
Čas za presajanje je do 10. ob 23. uri in od 23. od 18.

Jožica Vengust, Šentjur
ure do 30. v		es dan.
8. ČE		list
9. PE		list
10. SO		list do 12. ure, od 13. ure plod
11. NE		plod
12. PO	plod	
13. TO	korenina	
14. SR		korenina
radio cehe
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
ATEI
Najlepše balkonsko cvetje
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 1. oktobra na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 6. oktobra. Nagrado podeljuje Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. VABLJENI K SODELOVANJU!
NAROČI IN ODPELJI
43
V družbi najboljših avtobusov v mestu
Toyota aygo na obisku v Izletniku Celje - Z direktorjem Darkom Šafaričem o izletih in izletnikih
Lahko bi se počutil malo izgubljenega v senci velikih bratov, a mu ob samozavesti, ki jo ima vgrajeno serijsko, to sploh ni padlo na pamet. »Presenetljivo je dinamičen, prijeten za vožnjo in izvrstno opremljen,« je bil nad modrim gostom navdušen direktor podjetja Izletnik Celje Darko Šafarič. »Ne, res ni avtobus, ampak nekdo ga bo izjemno vesel.«
Izletnik Celje je že od nekdaj prvi in največji avtobusni prevoznik v regiji in danes to vlogo le še nadgrajuje. »Predvsem s prijaznostjo in z visoko usposobljenostjo naših voznikov, z vrhunskimi vozili in s kolikor se da največjim možnim prilagajanjem potrebam naših potnikov,« je povedal Šafarič, ki je podjetju sicer zvest že trideset let. Sam avtobusa ne vozi, se je pa na poligonu preizkusil ravno toliko, da ve, kako zahtevno in odgovorno delo opravljajo njegovi zaposleni. Kot pravi, se z avtobusi zelo rad prevaža. Še posebej ker je skoraj vedno v dobri družbi.
»Težko bi rekel, s kom je najbolj pestro. Ne smem posploševati; lahko so upo-
Ličnost toyote aygo je tudi njena prednost. Med Izletnikovimi vozniki še danes kroži anekdota, ko so sredi Pariza v enosmeri ulici na horuk prestavljali avtomobile, da je avtobus lahko šel mimo. Od navigacije je mogoče pričakovati vsaj toliko težav kot koristi.
kojenci, izletniki, šolarji, planinci ali športni navijači - druženja so vedno neponovljiva in običajno zelo prijetna.« Ko gre za osebni avto, je zanesljivost na prvem mestu. Ko gre za avtobus, še toliko bolj. »Zavedamo se, kako dragocen je naš tovor. Še posebej od prvega septembra, ko naše avtobuse spet zasedejo šolarji, dijaki in študenti.« Slednje je seveda zelo drugače peljati na izlet kot zjutraj v šolo. »Ampak večina naših voznikov zna povedati kakšno spodbudno besedo, da se za dobro jutro usta malo bolj na široko razlezejo.« Usta so se široko razlezla tudi našim bralcem, ko so v preteklih tednih avto Toyota Aygo s Sašo in z Lukom zagledali pred seboj na cesti. Zadnje teden so veselo trojico s seboj na sliki prevažali tudi Izletnikovi avtobusi. Modri lepotec - naš bo samo še nekaj dni - sicer ne more peljati toliko potnikov kot kakšen Izletnikov avtobus, enega od vas pa bo prav kmalu popeljal po kraljevsko.
StO
Foto: SHERPA
Direktor podjetja Izletnik Celje Darko Šafarič se je v družbi toyote aygo prav dobro počutil. »Nekoga boste zelo osrečili.«
Toyota aygo je v družbi Luke Žerjava in Saše Pukl na Izletnikovih avtobusih potovala po vsej regiji. Na enem zadnjih obiskov se je v Izletniku Celje ustavila tudi zares.
шшшшиш
Zakaj Novi tednik?
-najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji
-poglobljene teme
-odlični intervjuji
-nepozabne reportaže
Ker je prvi v regiji!
novi tednik
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon
E-pošta:
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
Žrebanje bo 17.9.2016
]] sem naročnik Novega tednika ]] naročam Novi tednik do preklica
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
44
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Sedem desetletij s celjskimi Žabami ... (8)
Diamantnemu jubileju naproti
V prvem desetletju novega tisočletja so še bili zlati časi tradicionalnih žabjih plesov in vsakoletnih božičnih oziroma novoletnih koncertov v Celju, »žabjem mestu«, in njegovi bližnji okolici - Žalcu, Šentjurju, Vojniku in Braslov-čah. V tistem času so še bila organizirana redna srečanja ljubiteljskih plesnih orkestrov Slovenije. Oktobra 2001 je bilo v Celju, kjer ga je orkester soorganiziral s celjsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. To je bil tudi zadnji nastop orkestra pod taktirko Tomaža Grintala, ki je po približno desetletju vodenje orkestra - za Edvardom Goršičem si je »pridirigiral« drugi najdaljši staž v zgodovini Žab - predal leta 2002 mag. Klemnu Repetu, prvemu pozavnistu v Big Bandu RTV Slovenije.
Z Žabami je mag. Klemen instrumentalnima solisto-Repe dirigentski krst doživel ma Deanom Žoharjem - 1.
23. decembra 2002 na božičnem koncertu v žalskem kulturnem domu. Na božični večer, 25. decembra, se je z orkestrom in s solistoma Kristino Oberžan in Mihom Alujvičem prvič predstavil Celjanom na velikem božičnem koncertu v dvorani Celjskega doma in nato še 27. decembra na novoletnem koncertu v Vojniku.
V letu 2003 so pri Žabah v sodelovanju z vokalno solistko Kristino Oberžan in
trobenta in Mitjem Teličem - bobni veliko pozornosti namenili pripravam na gostovanje v Singnu, ki je trajalo od 18. do 21. septembra.
Hkrati je bil to tudi čas nostalgije, ki so jo Celjani z Žabami podoživeli na Večerih evergreenov in Zvečer v kavarni Evropa. Na slednji prireditvi so z Žabami nastopili nekdanji in aktivni člani orkestra Mojmir Sepe, Marjan Ašič in Milan Gorjanc.
Ob navedenih glasbenih dogodkih je bilo v obravnavanem obdobju še mnogo nastopov in poleg že omenjenih so v tem času z orkestrom sodelovali Ditka Haberl, Jaka Kopač, Hugo Šekoronja, Marjan Petrej, Zoran Kolin, Alenka Godec, Lado Leskovar, Irena Vidic, Boštjan Korošec, Anja Baš in Uroš Perič.
Leto 2005, zadnje pred diamantno obletnico, je zaznamovala ponovna menjava dirigenta. Mag. Klemna Repe-ta je na pomlad nadomestil David Jarh, solist na trobenti v Big bandu RTV Slovenija. Še pred tem je maja 2004 predsednik in pozavnist v orkestru Janez Gril mesto predsednika predal sedanjemu predsedniku Romanu Fondi.
Božično-novoletni koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe v dvorani Kina Union pod taktirko mag. Klemna dnNadaljevanje čez štirinajst
Repeta in s solistom Romanom Fondo	. оПгЛ/л..агп/
SREČKO MAČEK
A tudi sami žabarji so v tistem času poskrbeli za obujanje spominov na rosna leta.
Na pobudo ustanoviteljev »žabjega orkestra« so se v gostišču Belaj 23. oktobra 2004
srečali člani, ki so v orkestru sodelovali prvih petindvajset let (1946 -1971).
Vir: 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 2006
Markus Zusak: Kradljivka knjig
Ko mladost prehitro prepusti svoje mesto odraslosti
Pripovedovalka tokratne zgodbe je smrt, ki se opredeljuje do ravnanja ljudi in se osredotoča na različne človeške usode. Te se namreč na koncu življenja vedno predajo v njene blagohotne roke. Ob tem se bralcu zastavi vprašanje, kako je mogoče, da ima nespamet v vojni z zdravo pametjo vedno preveč orožja in močnejšo veljavo. Vsaj do takrat, dokler ni dokončno za nekaj časa poražena.
Liesel Meminger je z mlajšim bratcem odvzeta staršema, ki ne podpirata Hitlerjeve miselnosti. Na poti k rejnikoma otroka spremlja smrt, ki se v določenem trenutku odloči, da bo mlajšemu skrajšala trpljenje. A ne samo v tem primeru, tudi sicer se smrt pojavlja kot rešiteljica trpečih, ponižanih, tako in drugače zlorabljanih. Avtor ji je dodelil vlogo milostne odrešiteljice s koso. Prikazal jo je v povsem netra-dicionalni podobi, kar lahko med branjem dvigne marsikatero obrv. V določenih trenutkih se zazdi, da bi jo lahko ljudje imeli celo za svojo prijateljico. Bralec zaradi njenega pripovedovanja dogodkov
med drugo svetovno vojno v nacistični Nemčiji ne doživlja temačno in turobno, ampak - presenetljivo - ravno nasprotno, pogostokrat mu prikličejo na obraz nasmešek. Zanimivo je njeno na nek način ironično razmišljanje, kako kruti znajo biti ljudje - drug do drugega in nenazadnje tudi do nje, saj ji nemalokrat po nepotrebnem naprtijo ogromno dela. Med drugim se smrt sprašuje, zakaj mora biti zaradi enega samega človeka - Hitlerja - tako zelo obremenjena. Rahlo celo potarna, da je nasploh edina, ki nima dopusta, počitnic, tudi delodajalca ne. A kljub temu da nikomur ne odgovarja za svoje delo, za katerega tudi ne dobi plačila in pri katerem ne občuti nikakršnega zadoščenja, je
neutrudna. Tudi ko mora biti v istem trenutku na različnih koncih sveta.
Pri tem nikakor ne gre za omalovažujoč odnos do dogodkov druge svetovne vojne, ampak za svež pristop do upovedovanja resnih zadev. Dodana vrednost pripovednega dela je način, na katerega smrt vrednoti dejanja ljudi, pri čemer vidi v njihovo podzavest. Knjiga nikakor ni mračna in tudi ne žalostna, čeprav je zelo čustvena. V njej najdemo tudi sporočilo, da se vrednost človeka razjasni, ko se njegovo življenje konča.
Liesel v trenutku, ko smrt odreši njenega bratca, prvič ukrade knjigo, čeprav ne zna brati. Ukrade jo, da bi jo spominjala nanj. Njena rejnika postaneta ne ravno mlada Rosa in Hans Hubermann, ki imata dva odrasla otroka, vendar ta ne živita več doma.
Bralec se težko odloči, kateri karakter je bolj domiselno ponazorjen - Rosin ali Hansov. Prvi vtis o njeni hladnosti in robatosti mora sčasoma popolnoma prepustiti mesto spoznanju, da je ženska z zlatim srcem in neizmernim materinskim čutom, čeprav to kaže na neobičajen način. Hans je v nasprotju
z njo prikazan kot blag in topel človek. Oba je avtor pro-nicljivo prikazal kot človeka, ki predstavljata močno protiutež vojnemu času. Zgodba tako počasi razkrije, da tudi Hans in Rosa ne podpirata nacističnih teženj. Kako ironično. Torej oblast ni dosegla svojega namena. Kljub temu da je pravima staršema odvzela otroka, je usoda poskrbela, da je bil pri rejnikih vzgajan enako.
Hans in Rosa skrivaj vzameta pod streho Žida Maxa Vandenburga. Njegov oče je v prvi svetovni vojni rešil življenje Hansu. Ta zdaj poskuša vrniti uslugo, pri čemer je popolnoma jasno, da bi Maxu in vsem njemu podobnim pomagal, ker meni, da je tako prav, in ne zaradi moralne obveze. Hansova osebnost še posebej pride do izraza v opisih njegovega odnosa z Liesel. Ponoči, ko jo tlačijo more in mokri posteljo, jo pomiri in uredi, nato ji bere. Sčasoma in z velikim trudom se tudi Liesel nauči brati.
Tudi med Maxom in Lie-sel se splete poseben odnos, v katerem imajo poseben pomen prav knjige. Teh si v tistem času niso mogli privoščiti. Boren zaslužek so porabili za hrano, pri čemer je še te pogostokrat primanjkovalo. Rosa je prala perilo premožnejšim someščanom. Liesel ga je raznašala in pri tem ugotovila marsikaj zanimivega. Med drugim tudi to, da ima županova žena zelo veliko knjižnico. Ta jo je tako
mikala, da je pogostokrat splezala skozi priprto okno županove hiše, si izbrala knjigo in jo odnesla domov. Ko jo je prebrala, jo je skrivaj vrnila in izbrala naslednjo - dokler je nekega dne na okenski polici niso pričakali piškoti z mlekom ...
Bralca vse to spodbudi k razmišljanju, kako pomembna je zapisana beseda, kolikšno vrednost ima jezik, sploh v vojnih časih. Le kdo bi danes pomislil, da bi ukradel knjigo? Le kdo bi raje izbral knjigo kot hrano? Sporočilo je zelo močno: knjige nam ponujajo duhovno hrano, ki marsikdaj pomaga preživeti tudi brez prave hrane. Jezik pri tem predstavlja enega zelo močnih elementov narodne identitete. Takrat ko so vrednote na dnu,
je moč zapisane besede tista, ki krepi duha.
TANJA DROLEC
O avtorju:
Markus Zusak se je rodil leta 1975 v Sydneyju. Njegova mati Nemka in oče Avstrijec sta prebegnila v Avstralijo. Knjiga Kradljivka knjig temelji na njunem pripovedovanju o drugi svetovni vojni. Markus Zusak je napisal več knjig, a v slovenščino je zaenkrat prevedeno le omenjeno delo. Za svoje pripovedi je
avtor prejel tudi nekaj pomembnih nagrad. Po Kra-dljivki knjig je bil posnet tudi film.
VTV - Vaša televizija, Zarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo


Glasujte za uaše najljubše	E
narodnozabaune in zabaune uideospote	|
usaK dan, 5и na dan	1
na programu vtv - uaše televizije	t
NA KONCU POLETJA UAS ČAKAJO TUDI NAGRADE!	i
NAMIG ZA IZLET
45
Najprej smo si ogledali štiri spodnja jezera .
»Mala« in »velika« Plitvička jezera
Park Unescove svetovne dediščine, mestece Slunj in Rastoke
Pogled na Veliki slap
Ko sta si Luka Šulić in Stje-pan Hauser za predstavitev pesmi I will wait skupine Mumford and Sons izbrala idilično okolje Plitvičkih jezer, me je največji hrvaški narodni park ponovno prevzel. Duo 2CELLOS je glasbeni videospot namreč posnel med čudoviti modro-zelenimi jezeri, ki skupaj s slapovi, z brzicami in bujnimi gozdovi nudijo dom številnim rastlinam in živalim. V najstarejšem hrvaškem narodnem parku, ki je od leta 1979 vpisan na seznam Unescove naravne dediščine, so v 60. letih prejšnjega stoletja posneli tudi film o legendarnem poglavarju Apačev ...
Sicer smo oboževalci Karla Maya Plitvička jezera pred davnimi leti s kanujem prevozili že z Winnetoujem in Old Shatterhandom. Zadnjo nedeljo v avgustu pa smo se odločili, da jih bomo še obhodili in na daljšem spre-
hodu obudili spomin na dogodivščine svojih najljubših »krvnih« bratov.
Najstarejši park v jugovzhodni Evropi
Narodni park Plitvička jezera, ki so ga ustanovili že leta 1949, leži na hribovitem kraškem terenu v osrednji Hrvaški. Nekateri menijo, da naj bi ime nastalo zaradi plitvih naravnih bazenov, ki jih je napolnila voda, drugi trdijo, da so jezera dobila ime po reki Plitvici. Jezera so pravzaprav sotočja različnih manjših rečic in podzemnih kraških rek, ki so med seboj povezana in navidezno ločena z naravnimi jezi. Tok vode jezera ves čas spreminja, zato se zdi, da nikoli niso enaka.
Ker več kot milijon domačih in tujih turistov vsako leto obišče zaščiteno območje, si ga je zaradi gneče zelo težko ogledati. Da bi se lah-
ko nad lepotami navduševali tudi zanamci, veljajo v parku seveda stroga pravila obnašanja, s katerimi obiskovalci nimajo prevelikih težav. Trenutno si je mogoče ogledati šestnajst stopničasto razporejenih jezer.
Večino poti smo prehodili, od spodnjih do zgornjih jezer smo se zapeljali z ladjo in se na koncu utrujeni zaradi nekajurne hoje na izhodišče vrnili z vlakom.
Mesto Slunj in Rastoke
Dan ne bi bil popoln, če se ne bi ustavili še v mestecu Slunj, o katerem je leta 1689 pisal tudi slavni baron Janez Vajkard Valvasor. V mestecu z dobro ohranjenimi mlini in s slikovitimi slapovi najdemo podobne naravne pojave kot na Plitvičkih jezerih, zato jih imenujemo kar Mala jezera Plitvic. Ker je na območju Rastok tudi veliko možnosti
za rekreacijo - od plavanja, vožnje s kanuji, raftinga in ribolova do gorskega kolesarjenja in pohodništva - jih ljubitelji narave zelo radi obiščejo.
Zadnje čase spet brskam po spletnih straneh turističnih agencij. Mrzlično iščem program, ki bi me popeljal v idilične kraje avstrijskih Alp z gorskim
zdravnikom v glavni vlogi. Tokrat me pete ne srbijo zaradi Winnetouja, temveč zaradi doktorja Martina Gruberja ...
TEJA PODGORŠEK
Obiskovalci so si kljub veliki gneči lepote narave potrpežljivo ogledovali.
Del poti od spodnjih do zgornjih slapov smo prevozili z ladjico.
Dve tretjini parka, v katerem se skrivajo jezera in slapovi, prekriva gozd.
46
RAZVEDRILO
ANEKDOTE M
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Samo eno leto
Pogovarjata se prijateljici: »Sem slišala, da ti je umrl mož.« »Res je.«
»Moje sožalje. Ali se je dolgo mučil?« »Ne, poročena sva bila samo eno leto!«
Srečanje
Srečata se Mujo in Haso:
»Slavkooo!«
»Brankooo!«
»Jaz nisem Branko!«
»Tudi jaz nisem Slavko!«
»Potem pa to nisva midva ...«
Spomini
Starejši planinski par se sprehaja po planinski poti in pri tem obuja spomine iz mladosti.
Mož: »No, draga, se spomniš, tukaj za tem plotom si mi prvič podarila cvet svoje ljubezni.«
Žena: »Seveda, dragi, kako bi mogla pozabiti te čudovite trenutke.«
Mož: »Mogoče bi pa danes lahko to ponovila?« Žena: »Zakaj pa ne, v spomin na najino mladost.« Po končani medsebojni obdaritvi mož pravi ženi: »Draga, danes si pa bila veliko bolj živahna kot pred petdesetimi leti.«
Žena: »Dragi, le kako ne bi bila, pred petdesetimi leti je bil to navaden plot, danes pa je električni pastir.«
Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Pregled
Štefana zdravnik po neuspešnem zdravljenju pošlje na pregled v klinični center. Ko pride z vlakom v Ljubljano, vpraša mimoidočega: »Ali mi lahko poveste, kako lahko najhitreje pridem do kliničnega centra?«
Ta mu odgovori: »Zaprite oči, prečkajte cesto in v desetih minutah boste tam.«
Jabolko
Zdravnik reče bolniku, ki ima težave s prebavo: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.« Bolnik odgovori: »Če bi bilo to res, bi Adam in Eva še danes živela!«
Spraševali smo vas, kaj smo pripravili za tistega naročnika, ki bo povabil še prijatelja, da postane naš naročnik. Pravilen odgovor se glasi: izlet presenečenja. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Stanka Glaserja iz Dramelj, ki mu bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kako se imenuje priloga, ki jo vsako leto izdamo pred Mednarodnim sejmom obrti in podjetnosti?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 13. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
5	9	4						
				8				
						1	4	
					4		2	
7	1	6			9	3		
	5				7	9	1	
		1						2
			7	1				6
6	4	9	5					
Albert Einstein je bil nekoč gost na neki večerji. Gostiteljica ga je vprašala: »Kaj bi imeli raje: Franka Sinatro ali Binga Crosbyja?«
Znanstvenik je debelo pogledal in vprašal, kdo sta ta dva.
»To sta najslavnejša pevca zabavne glasbe v Ameriki,« mu je pojasnila.
»Gospa,« je odgovoril Einstein, »znanstvenik je človek, ki ve vse tisto, česar drugi ne vedo, a na žalost pogosto ne ve tistega, kar drugi vedo.«
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Pozabljivost, zapusti me .
Vir: splet
Ves čas se prepiram z moškimi, da smo ženske enako dobre voznice oziroma celo boljše. Sama se imam za odlično voznico, ki me slabe vremenske razmere, ozke uličice, gost promet ne prestrašijo. A po hudi prometni nesreči, ki sem jo imela v času poledice, priznavam, da me dež in sneg vedno znova spravita v zaskrbljeno stanje. A če odmislim izredne razmere, sem popolna. Le včasih kdaj kaj pozabim na strehi avtomobila, za kar pa nisem vedno sama kriva.
Pred letom sem na ta način izgubila neprecenljiv snemalec zvoka in glasbe. Mož mi ga je odložil na streho avtomobila, da ga ne bi pozabila in bi ga ob vstopu v avto takoj opazila. Ker se mi vedno zjutraj mudi v službo, sem pozabila na njegovo naročilo. Tako sem na pol poti do službe ugotovila, da sem snemalnik pozabila na strehi avtomobila. Ko sem se ustavila na parkirišču in pogledala na streho, je bila prazna. Čeprav sem pripravila veliko iskalno akcijo vso pot nazaj do doma, mojega rožnatega snemalnika nisem našla. Arhivski posnetki krasijo nekomu drugemu otožne dni, sama pa še velikokrat jočem ob misli, kaj sem izgubila zaradi svoje površnosti.
Zato sem si obljubila, da bom bolj zbrana. In ena od obljub je bila, da bom pred vstopom v avtomobil vedno pogledala, kaj vse je morda na strehi. A obljuba ni držala dolgo, ko se je zgodil nov pozabljiv dogodek. S prijatelji smo imeli pod nadstreškom manjši piknik, za katerega
REŠITEV SUDOKU 220
3	9	7	8	1	6	4	2	5
8	5	4	2	7	3	6	1	9
2	6	1	5	4	9	7	3	8
5	4	8	1	2	7	9	6	3
7	3	6	9	5	4	1	8	2
9	1	2	6	3	8	5	4	7
6	7	5	4	8	2	3	9	1
4	2	3	7	9	1	8	5	6
1	8	9	3	6	5	2	7	4
smo uporabili tudi električni razdelilec, na katerega smo priključili pekač za meso. Ko je mož na koncu zabave pospravljal pod nadstreškom, pod katerim sta najina avtomobila, je bel razdelilec umaknil na mojo streho z mislijo, da ga bo kasneje pospravil na pravo mesto. Dal ga je na res vidno mesto. A pozabil je on, videla ga nisem jaz. Naslednje jutro sem spet hitela v službo, da ne bi zamudila na jutranji sestanek. Imela sem občutek, da vozniki čudno gledajo moj avto, a kaj veliko nisem ukrenila. Ko sem stala pred rdečo lučjo na semaforju, mi je bel avtomobil za menoj nekajkrat pomežiknil z lučmi. Mislila sem, da si mogoče domišljam ali da je le nervozen moški, ki mu gredo majhni avtomobili na živce. Nato sva stala dpet drug za drugim pred spuščenimi železniškimi zapornicami. Ugasnila sem avto, pogledala vozilo za sabo in videla, kako je starejši gospod izstopil iz avta ter krenil proti mojemu. Priznam, malce sem se ustrašila. Gospod pa je stopil za moj avto, z rokami šel na streho in z nje potegnil bel električni razdelilec. »Gospa, to ste imeli na vrhu. Prezgodaj ste šli od doma,« je prijazno pokazal in mi dal v roke bel predmet. »Ja, hvala. Na srečo ni odletel po cesti,« sem še dodala in si vsa osramočena želela, da bi se zapornice čim prej dvignile in da bi odbrzela na parkirišče. No, če nisi pri stvari, se lahko marsikaj zgodi.
A teden se še ni končal. Ko sem se naslednji dan vračala iz službe, sem na poti do parkirišča srečala svakinjo in svaka. »O, ti si še kar v Celju. Sem mislila, da si šla že domov, ko nisem opazila tvojega avta na parkirišču v mestnem parku.« »Joj, saj res! Zjutraj sem parkirala na drugem parkirišču.« Na srečo sem bila na skiroju, zato je bila pot do pravega parkirišča veliko hitrejša. Kljub vsemu pa imam srečo, ne?
POZABLJIVKA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ŠTEVILKA (STAR.)
NORMALNA VIŠINA
USTANOVITVENI AKT OZN
AMERIŠKI REŽISER BROOKS
EMIL BARONIK
URAVNOTEŽENJE PRORAČUNA
JAPONSKI REŽISER KUROSAWA
LUKSEM-BURŠKATV
JUŽNO-EVROP. DRŽAVA
PODREDNI VEZNIK
SLABŠA VOLNENA ODEJA BIZMUT
DRŽAVA V JZ AFRIKI
ŠPANSKI
PESNIK PREBIVALCI (FEDERICO AVČ GARCIA)
Križam Ke &
ugamKe
DELAVEC V TEKST. INDUSTRIJI NIKELJ
ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG SEVEROZAHOD
13
NEZAVEDNI DEL DU-ŠEVNOSTI
PODPISNIK POGODBE
Povsod z vami
SOL OGLJIKOVE KISLINE
Povsod z vami
UNIČENJE, PROPAD (EKSPR.)
SREDNJE-INDIJSKA NAREČJA
JAMES BOND
KOMUNISTIČNA PARTIJA NEKD. SFRJ
MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR MEDNAROD. ORGANIZ. ZA STANDARD
GOROVJE V SREDNJI GRČIJI
SPREMEMBA BIVALIŠČA
IZDELOVALEC OROŽJA
NADOMESTILO (STAR.) HIGIENSKI
PRIPOMOČEK
PRIPRAVA
ZA OMETANJE
IVO ŽAJDELA
MOLIBDEN ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH
k
ZAPOREDJE ČRK
KUHINJSKA ZAČIMBA
UVOD K OPERI
NOGA (SLABŠ.)
16
HITER FRANCOSKI PLES VRSTILNI ŠTEVNIK (LAT.)
23
OZEMLJE KALIFA
NOVINAR AMBROŽIČ ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
15
PRIPOMOČEK PRI TEHTANJU KAJNOV BRAT
IZDELOVALEC VOSKA
EVA IRGL
PROIZVAJALEC OLJA
RIBJA JAJČECA
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
NASPROTJE OD DOL
TUJA IN NAŠA ČRKA
AVSTRALSKI NOJ
KDOR GOVORI EKAVŠČINO
BIATLONKA GREGORIN KODA ZA GSM
MLAJŠI BRAT
AMERIŠKA IGRALKA (SHELLEY)
SLIKARKA PLESTENJAK
22
MITIČNI OTOK V ATLANTIKU
12
RIMSKA BOGINJA JEZE
ONEMELOST (REDKO)
OTOK V IRSKEM MORJU
4. IN 10. ČRKA
SESTAVINA LAS
17. GRŠKA ČRKA
BORILNI ŠPORT
KEN OLIN
ZNAKZA ENAKOST
GLAVNO MESTO ZIM-BABVEJA
DAVEK NA UVOŽENO BLAGO
GOVORNIK (REDKO)
HRVAŠKI PEVEC KARAN
Nagradni razpis
1.	nagrada: Kuharske bukve in majica NT&RC
2.	nagrada: Kuharske bukve NT&Rc
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Kffla -«EC 1ПТ
BARVE
UsJvorjalno poi ti o spro&Mve ^
Pobarvajte |
življenje v svoje barve S
i
24 Ilustracij za razvijanje Kreativnosti
in sprostitev.

Г/Г.ШЗ
Ona: Prizadeli boste partnerja, vendar se mu boste že v naslednjem trenutku več kot prijetno oddolžili. Je že tako, da je življenje polno tako slabih kot tudi dobrih trenutkov.
On: Nekdo vam hoče povedati nekaj koristnega, vi pa ga vedno znova spregledate. Toda tudi njegova potrpežljivosti se bo končala, zato poskrbite, da se vam ne bo to tudi maščevalo. Kako, najbolje veste sami.
Ona: Pustite sanjarjenje drugim, vi pa raje konkretno zagrabite za delo. Tako tudi rezultati ne bodo izostali. Prijatelj vam bo prinesel slabo novico, ki vas bo v veliki meri presenetila.
On: Sprejeli boste mamljivo ponudbo prijetne neznanke, ki se zadnje čase kar precej suče v vaši bližini. Kljub temu da se boste na začetku želeli le malce zabavati, se bo vse skupaj sprevrglo v precej resno zadevo.
DVOJČKA ffa
Ona: Če boste hoteli prisiliti partnerja, da bo živel po vaših pravilih, ga boste kmalu izgubili. Poskusite biti vsaj malo strpnejši in mu ponudite neke vrste kompromis. Zadnja beseda bo vseeno vaša...
On: Navidezno neprizadeto boste pomagali prijateljici, vendar se boste pri tem tudi sami precej izčrpali, tako da boste rabili kar nekaj časa, da se boste pobrali. Kar brez skrbi, vse to bo še pošteno poplačano.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 13. septembra.
Geslo iz številke 35: Pot pod noge, mladi učenjaki. Izid žrebanja
1.	nagrado, veliko pico Verona v piceriji Verona v Celju in brisačo NT&RC, prejme: Simona Žlender iz Celja.
2.	nagrado, Kuharske bukve NT&RC, prejme: Sonja Tkauc iz Griž.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Gozdana Vede Čede iz Šempetra v Sav. dolini.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: Ljubezenskim problemom se bodo pridružili še ekonomski. Poskusite se malo potuhniti in počakati na lepše čase, ki bodo vsekakor prišli. Veliko slabše, kot je zdaj, tako ne more biti, zato se lahko spremeni samo na bolje.
On: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusite izpeljati vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste.
Ona: Nikar se ne odpovejte zastavljenim ciljem le zaradi tega, ker se zadnje čase počutite nekoliko brez moči. Mogoče potrebujete le malo počitka, nato pa boste ponovno zajeli veter v svoja jadra. Vztrajanje se vam bo pošteno splačalo.
On: Čeprav je trenutno obdobje več kot pozitivno, se lahko razmere drastično poslabšajo, zato delajte, dokler je še čas. S partnerko se boste domenili za prijetno zabavo s prijatelji, ki jih že kar dolgo zanemarjate.
DEVICA
Ona: Bolj kot bo dišalo po prijetni avanturi z znancem, ki vam že dolgo buri domišljijo, bolj boste postajali pogumni in glasni. Je že tako, da se vam v tem trenutku očitno ne more nihče upreti.
On: Videli boste marsikaj zanimivega, doživeli marsikaj vznemirljivega, nazadnje pa si boste vendarle zaželeli, da bi bilo spet vse po starem. Vprašanje pa je, ali bo za to tudi vaša partnerka?
TEHTNICA J*J
Ona: Imeli boste sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Odločite se raje za sodelovanje s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več in predvsem veliko bolje.
On: Prispel bo odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar ne bo vse tako, kot ste si predstavljali. A vseeno bo še kar v redu, saj se vam bodo odprla povsem nova obzorja - predvsem na ljubezenskem področju!
шшт
Ona: Znašli ste se v dokaj neobičajni situaciji, ko ste začeli zamenjevati med ljubeznijo in poslovnimi rečmi. Lahko vam sicer uspe, vendar le v primeru neverjetnih naključij, na kar pa nikar preveč ne računajte.
On: Pomagali boste prijatelju v stiski, iz katere enostavno ne bo videl izhoda, za vas pa bo to le manjši napor, saj boste imeli vse informacije. Tega vam ne bo pozabil in lahko se zanesete na njegovo pomoč, ko jo boste potrebovali.
STRELEC ^
Ona: Kadar se človek znajde v položaju, ko lahko v trenutku izgubi vse, se mora pač zanesti na svojo iznajdljivost. Seveda ni pametno zanemariti pomoči prijateljev, ki so vam že velikokrat pomagali razrešiti podobne situacije.
On: Sistematično boste začeli izločevati možne vzroke za neuspeh na poslovnem področju in kmalu boste uspeli najti napako. Pri tem vam bo v obilni meri pomagal nekdo, ki vam zadnje čase kar pogosto priskoči na pomoč.
KOZOROG &
Ona: Naredili boste potezo, ki vam bo za dlje časa zagotovila naklonjenost osebe, ki vam lahko v marsikaterem pogledu veliko pomaga. To bo vzbudilo precejšnjo zavist v krogu vaših prijateljev, vendar konkretnih potez ne bodo zmogli.
On: Ravnajte se po liniji najmanjšega upora in kmalu boste lahko pokazali konkretne re-zuliate. Predvsem pa ne delajte ničesar na silo - aparati delujejo bolje, kadar so priključeni. Pokažite malo več volje do življenja.
VODNAR
Ona: Prijatelj vas bo precej kritiziral, vendar vam bo s tem želel samo najboljše. Nikar si ne zatiskajte oči, ampak se soočite s svojimi pomanjkljivostmi, saj jih lahko samo na ta način začnete končno reševati.
On: Največji finančni izdatek ste zmogli, zato se vam ni treba več bati, da bi ponovno zabredli v denarne težave. Nasploh lahko pričakujete dokaj miren konec tedna v krogu družine, kar vam bo vsekakor umirilo napete živce.
Ona: Družba vas bo zapeljala v pustolovščino, ki ste si jo že dolgo želeli, a si enostavno niste upali narediti usodnega koraka. Zabavali se boste čez vse meje, zato poskrbite, da ne bo posledic.
On: Dovolj ste spretni, da lahko sami rešite nalogo, ki vas teži že nekaj časa. Tako boste pridobili dragocene izkušnje, ki vam bodo v veliki meri olajšale tudi prihodnje ljubezenske zaplete. Brez skrbi - uspelo vam bo.
MAKARSKA
DEL ROKE
SUMA
11
10
18
SPOR
NOBELIJ
2
19
ČE
17
7
14
8
20
9
3
21
5
4
6
48
RUMENA STRAN
Glavno, da se je dogajalo!
Po težkih mukah s Koprčani in gladkem porazu z Madžari veselje z obrazov rokometnih navijačev ni izginilo. Izven igrišča je bilo vložene ogromno energije (eni trdijo, da precej preveč glede na iztržek na igrišču) in prireditve ob praznovanju sedmih desetletij celjskega rokometa so si sledile kot po tekočem traku.
Foto: SHERPA, GrupA
Izjemno mladostni Vlado Bojovič je bil na akademiji zelo dobre volje. Bojda tudi zato, ker so mu simbolično vrnili status, ki si ga je zaslužil. Ob njem je trener Branko Tamše. Kritični opazovalec je dejal, da bi lahko Vlado nosil bele črte vodoravno, za Branka pa bi bilo bolje, če bi jih navpično ... Desno je Iva Zorenč v ognjeviti obleki, saj je spremljala »prvega gasilca« Celja Janka Požežnika, pred leti tudi priznanega mednarodnega sodnika.
Med polčasoma na tekmi Celje - Veszprem sta se v posebni igri »spopadla« brata Gašper in Gal Marguč. Dedek Ernest, nekoč vratar, je sodeloval in užival, ob pogledu na semafor pa je kot kaže vnuku v rdečem dresu dejal: »Gaši! Stopite z gasa. Ne delajte nam tega danes ...« Gašper in njegovi so nato povedli celo za 12 golov. Potem so stopili s plina.
Najprej so odprli rokometno razstavo. Avtorjema Urški Ženko in Borutu Batagelju iz zgodovinskega arhiva sta svoja dresa podarila David Razgor in Gal Marguč. Batagelj, doma iz nekoč zelo rokometne »Vajdušne«, je bil spominka zelo vesel.
So člani zasedbe Šank rock napisali novo himno zato, ker jo bodo Florijani tudi peli na tribuni med tekmo? Kakor koli že, v Celju so prvi komentarji, da je lepo slišati Velenjčane, kako pojejo »Cele, Cele je prvak«. Ostro oko našega fotografa je zabeležilo utrinek, ki priča, da se rokometni navijač zna tudi razgledati.
Ostra britev v rokah Miša Jurkoviča (levo) ni prestrašila Tončka Kregarja. Brez brade ni ostal, le bolj urejen je zapustil novo brivnico, kjer se je brezskrbno prepustil spretnim rokam znanega celjskega brivca, ki pravi, da je treba biti pri tem delu natančen in previden. Sicer pa je »šef« Kristijan Petek za vsak slučaj nadziral dogajanje.
Za moške z brado in brki
V Celje se vračajo že skoraj izumrle obrti. Tako je konec tedna vrata odprla brivnica. V duhu obujanja tradicije in novih modnih smernic pri urejanju spet vse bolj priljubljenih moških brad in brkov jo je v svoji frizerski hiši KSFH odprl znan celjski frizer Kristijan Petek. Pred desetletji je bilo v Celju 15 tovrstnih lepotnih in družabnih središč za moške, ugotavlja zgodovinar Tonček Kregar, ki se je na sobotni otvoritvi prepustil rokam mojstra Miša Jurkoviča, da mu je uredil brado. Za zabavo v duhu nekdanjih časov so skrbeli člani žalske rockabilly zasedbe The Star Time Playboys. Na ogled so postavili tudi nekaj starodob-nih avtov in motorjev.
Foto: GrupA
Za tiste brez brkov in brade so bili na voljo sladki nadomestki. Z njimi sta se opremila in posladkala tudi Jožica in Slavko Ivezič, ki bil je minule dni veliko od doma, saj ni smel manjkati na dogodkih ob 70-letnici celjskega rokometa.