20L štev
V Ljubljani, četrtek 21. avgusta 1918.
II. leto.
Ve*l}& v- ILjubljfral - in po pošti:
«*S*> tete ... K S4--S*i leta . . .	, 42—
««trt Seta ...	„21—
**' *ae»®e i ,	.	, 7—
aa tooaematvo;
s* cel« iUie asjsrej K95— »* pei let«	,	, 50—
** če« teta	,	„ 26—
'9 HRK	,	„ s—
Ur®dnt£tvo je »a (Stare® trga Utev. 1*» Telefoa štev. SSO. — UpravKdltTe Je s« Marijinem trga tiiev. 3. — feferon Štev. 44,	,...
‘n!7
1
»B/TiClJ
llUffj
fta plamene nar ožine tore* poMIjstve denarja ne ne moremo ozirati.
Naročniki naj pofilSjsJ* naročnine 'HifgT |io i;akainici.*T W
Oglasi se računajo po po-■'*-“«n prostoru in sl-iscfc ter 45 mm itor za enkrat večkrat popust.
S2? I
Izhaja vsak. dan zjutraj.
Posamezsm številka velja 40 vinarjev.
fpm>*wj»ra gtede žnseratov 1. dr. se naj prihulil mz >i *«»v®r dopisnica «11 mamka. — »opisi naj se tr.i«kta»jo. — Rokopisi se ne vračaj«.
Koriec habsburgovske diktature na Madžarskem.
Pismo iz Belgrada.
(Od našega belgrajskega poročevalca,) Belgrad, 19. avg. 1919.
Prva seja nove vlade.
Nova vlada je imela 18. t. m. pop. prvo ministrsko sejo. Dosiedna svojemu demokratičnemu programu je sklenila, da bo izdajala redne komunikeje, v katerih bo objektivno poročala o vseh važnejših dogodkih in vprašanjih, ki se bodo razpravljala v ministrskih sejah. Tudi o svoji prvi %ji je izdaia komunike, ki se glasi: 18. t. m. je bila prva seja nove kraljeve vlade. Najprej so poročali ministri, ki 8o prevzeli nove resoje, nato pa se je razpravljalo o važnih vprašanjih zunanje politike. Da se omogoči hitrejše poslovanje, so se konstituirali naslednji od3eki ministrskega sveta: Za notranjo in zunanjo politiko, za agrarno reformo, za gospodarsko-ii-nančne zadeve in vojni odsek. Izvrši
emisijska panka. 8. Davek na vojne dobičke, 9. Agrarna reforma. 10. Delavsko zavarovanje in uzakonitev o-semurnega delavnika.
Priprave na parlamentarni boj.
Vse stranke se nervozno pripravljajo na parlamentarno kampanjo, ki se prične koncem tega tedna. »Samouprava« priobčuje na uvodnem mestu debelo tiskan poziv radikalnega kluba na vse poslance klubove člane, naj se z gotovostjo udeležijo prve seje narodnega predstavništva. Podobne pozive so razposlali svojim članom tudi ostali klubi. Med posameznimi strankami, ki niso zastopane v vladi, se nadaljujejo pogajanja za enoten opo-zicijonalen nastop oziroma blok. Parlamentarni boi se začne v petek, ko bo vlada razvila pred zbornico svoj delovni program.
Za strankarske interese.
. Opozicijoralne stranke se trudijo I na vse mogoče načine, najti sistem
se demobilizacija vojakov od 35—37 \ opozicije, ki M oviral uspešno delo
leta. Za invalide, ki prispejo v Belgrad se ustanovi poseben dom, kjer bodo dobili hrano in prenočišče. Od-
*e kompetenca vojaških sodišč osebaml- 2a ureditev va ute se bo v najkrajšem času skli-
M enk?ta» vlada pa bo od-
nrSf ni? r 2rne ukrePe- da se prepreči nadaljni uvoz tujih kron. V Ma-
cedomji se čunpreje razširi srbska ustava; Šerijatska sodišča ostanejo, dokler se ne uredijo civilna sodišča v celem kraljestvu. Za Prizren je sestavljena posebna komisija, ki bo na licu mesta proučila tamkajšnje razmere in potem predložila primerne predloge za ureditev istih. Razpravljalo se je tudi o civilni upravi v Prekmurju.
Program vlade.
Današnja »Samouprava« priobčuje f . *le J »tke programa nove vlade, ki , J *• Likvidacija mednarodnega po-2, Organizacija produktivnih sil. 3. Organizacija prometa. 4. Podganje industrijskih produktov. 5. De-mobUizacija armade. 6. Vprašanje in-
111«	12. Prostovoljcev. 7. Vprašanje
vojne odškodnine, valutno vprašanje
ievstik.	'	=	a
Višnjeva repatica.
»Čujte, vi!« Mahne je planil kvišku, uprl pesti v mršave boke in se zapičil z očmi v visokega gosta, kakor bazilisk; njegov glas je preletaval vso lestvico* svete jeze navzgor in naVzdol. »Ali mislite, da sedite v arrristokrrratskem salonu ali pa v tolovajski jami kakega burrržujskega kapitalista, kjer se lehko pobara človeka, po čem je njegova čast? V tem slu-
čaju, gospod, dovolite, da vas opozorim na vrata: tamle so!«
»Vzlic vašemu zelo umevnemu srdu se nadejam, da najdeva pot, po kateri bi se dal odpraviti kamen spotike,« je nadaljeval grof z žaljivo trdovratnostjo. »Smučiklasova afera je neprijetna njemu... je mučna žarne, ki sem družabno vezan nanj... in spravljajo vlado v zadrego; najboljše bo, če izgine z dnevnega reda, naj stane, kar hoče.«
v. »Naj stane, kar hoče!« je vpil sodrug Mahne, ,lzkušnjavca s slino svojega ogorčenja. »Tako! nS	V grof Kiinnigsbruch ... pa še vlada
smJ; u' b^bahaha — ali me vidite, kako se vam t 10 Va9 ®muk >n vlada me pišite v onga — kar k *	?CO£ko ne znam govoriti! Naj stane,
j m°^ trdn.* uamen je. pokazati vam in vsem in Ha ’ •	86	soc’a^n‘ čemokratje ne boje nikogar
f	je naša stranka zaščitnica teptanih človeških
nove vlade. V ta namen trosijo v svet razne tendencijozne vesti, ki izvirajo Iz tozadevnih pogajanj med radikalci in Jugoslovanskim klubom.
Dr. Korošec odpotuje iz Belgrada.
Iz kroga Jugoslovanskega kluba se čuje, da bo dr. Korošec že v bližnjih dneh odpotoval za delj časa iz Belgrada. Potoval bo preko Grške na Krf.	_________
Naše Prekmurje.
Prekmurski parlament.
Prekmurje je bilo doslej razdeljeno v dve veliki županiji: Sobota s 60.000 in Lendava s 40.000 prebivalci. Odslej tvori Prekmurje politično enoto s sedežem civilnega komisarijata v Soboti, kateremu sta podrejena komisarijata v Radgoni in Lendavi. O-snoval se je sosvet, takozvani Prekmurski parlament, ki ima nalogo sodelovati s civilnim komisarjem. V ta sosvet pošlje vsaka župnija po dva do tri ugledne može in poleg tega
po enega duhovnika. Delovati začne v ponedeljek. Njegova naioga je, določiti za vsako občino gerenta, da se organizirajo šole, zlasti pa, da določi, kdo od dosedanjih uradnikov o-stane na svojem mestu in kdo se opusti. Ustanovilo se je 17 orožniških postaj z glavnim poveljnlštvom v Soboti. Poštnih uradov je 29. Glede prometa se je stavil predlog, da se takoj zveže Sobota z Radgono potom poljske železnice, ki naj sledi glavni cesti. Sodišča so v Soboti, Belatincih in Lendavi. Največje tež-koče povzroča vprašanje valute. Med ljudstvom kroži pet različnih denarnih vrednot: denar, ki ga je Izdal Bela Kun, fakifikati, navadni modri madžarski bankovci, takozvani sivi papir ter v poslednjem času tudi precej našega (!) nežigosanega denarja. Uradniki so še pred tremi dnevi dobili svoje plače v Kunovem denarju. Kmetje tega denarja doslej niso hoteli sprejemati. Ta denarna zmešnjava o«in ves promet in vpliva tudi na cene. Tako je n. pr. pri zasedbi Prekmurja stalo navadno kosilo 40 do 50 kron, kilogram mesa pa 28 do 32 kron. Valuta se je sedaj že toliko u-staiila, da stane sedaj kosilo 10 do 12, meso pa 14 kron. Nujno potrebna je gospodarska organizacija. Civilni komisar dr. Lajnšič je svoje informacije zaključil s prošnjo, naj bi slovenski časopisi v kar naj večjem številu prihajali v Prekmurje, ker jih prebivalstvo željno pričakuje. (Ldu)
Denarno vprašanje.
Našo vlado opozarjamo, da čim-prej reši denarno vprašanje, ker so sicer Prekmurci gospodarsko slino prizadeti. V Prekmurju imajo nežigo-san avstro-ogrski denar, poleg tega pa tudi mnogo boljševiških bankov-cov raznih izdaj: Kci- je v3ied tega vsak večji promet oviran oziroma celo nemogoč, je brezpogojno potrebno, da se ta zadeva takoj uredi!
Zahtevajte Jugoslavijo" po vsuah gostilnah, kavarnah in brivnicahl Pridobivajta novih naročnikovi
-ič.
Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje.)
Državne finance in denarno gospodarstvo v sovjetski republiki. V tej panogi narodnega gospodarstva je boljševi$ka teorija sledeča: Denar je še vedno glavno sredstvo za nakup vseh stvari. Kdor ga ima mnogo, si lahko nakupi vsega. Ako denarna vrednost še tako pada, buržoazija, ki ima denarja v obilici, si lahko nakupi vsakovrstnega blaga črez potrebo.
Proletarska država potrebuje, dokler ni uresničen popolnoma komunistični družabni red, še vedno denarja. Tovarne potrebujejo denarja, da morejo izplačevati delavcem mezde,, Da država dobi potreben denar, mora predvsem obdačiti bogatine. Za časa revolucije ae potrebuje še posebno mnogo denarja. Zato vsakovrstni davki, naloženi posedujočim razredom, ne zadostujejo. Treba je ubrati poleg davčnega sistema še drugo pot, sistem konfiskacije denarja. Kdor Ima 5000 rubljev, se mu jih pusti. Od te svete navzgor pa se mu do gotov) skali odvzame določen del. Čim večja svota, tem več se odvzame. Od gotove svote dalje pa se sploh vse odvzame. Poleg tega se vpelje za časa revolucije t. zv. kontribucije t. j. dolžne dajatve, katere nalagajo razni sovjeti različnim mestom in posameznim korporacijam.
Pomen denarja pa bo padal tem hitreje, čim preje se bo posrečilo organizirati vso produkcijo po komunističnih načelih. Ko bo ta organizacija dovršena, se ne bo več izplačevalo delavcem mezde v denarju, ampak in natura t. j. v produktih. Potrebne produkte bodo prejeli delavci iz skupnih skladišč. Pokazali bodo organom kon-sumnih komun svoje delavske knjižice, kjer bo potrjeno, da dotičnik dela, in prejel bo vsak, kar potrebuje, brez denarja. V medsebojnem gospodarskem stiku med deželo in mesti tud! ne bo potreba denarja. Izmenja-
pravic. Punktum!«	. . .
»O tem ne dvomim,« je izjavil gost s hladnokrvnostjo, ki je razorožala tribuna kakor kačji pogled. »To je velika istina, gospod Mahne; ali jaz bi slišal mnogo rajši, da je mogoče združiti kak . .. recimo, strankin interes z namenom, ki me je privedel k vam.«
»Izključeno 1« je odmahnil urednik i vsem telesom; toda slišalo se je kakor da ne. Grof ga je ošinil z levim očesom in Živahno zbil pepel s cigarete, katero si je bil prižgal sredi najhujšega grmenja. »Izključeno; mari menite, da nas boste takole? O, nikarite me imeti za bedaka; vlada vas je poslala, dobro vem! Če nihče drugi ne, socialni demokratje smo zdavnaj potuhtali, da ste vi tista limanica, na katero misli vlada ujeti vso brihtnobo, kolikor je dežela sploh še premore, razen nas, to se razume... Tak vi se izpostavljate za vlado; vlada se izpostavlja za Smučiklasa, narodnjaka in prvoboritelja; za koga neki se je izpostavil on, da vam je tolikanj pri srcu, hehe? Vidite, kako kratke noge ima njihova bur-žujska rodoljubarska laž!«
»Vlada bi se izpostavila tudi za vas, gospod Mahnč; za vašo stranko, sem hotel reči.«
»Vemo, kako. Socialna demokracija ji ni nikoli skrivala, česa pričakuje od nje; toda gospodje pisači, komisarji in svetniki z ekscelenco na Čelu nam samo kimajo, naše vloge, predloge in proteste pa nosijo na stranišče. Vlada bi se izpostavila za nas, hohohol
Čujte, čujte ... Nazadnje, čemu ne? Izvestnim damam je zmerom vseeno, komu izkazujejo svojo naklonjenost; in tudi vlada je ženskega spola, česeji prav ne sme naravnost reči, da je — hmhm!«
»Prepričan sem, da pretiravate značaj koncili-jantnosti njegove ekscelence. In dobro vem, da vam je prav zdaj pripravljen dokazati, kako krivo ste ga sodili.«
»Prav zdaj — ker se boji za Smučiklasa; nihče ni zmožen tako nemarnih zakulisnih kupčij kakor on —• o, to vem dobro. Ekscelenca se boji izgubiti pomagača, ki je naprodaj tako poceni.«
»Ekscelenca ne gleda na ceno, gospod Mahnč; kdor ne verjame, lehko poizkusi.«
»Menite?« Viktor Mahne je bil prekrižal roke na hrbtu; dolgi, razburjeni koraki so ga nosili po sobi semintja, toda nekatere črte v njegovem obličju so razodevale, da je notranji boj že napol dobojevan. »Težko se je pogovarjati z ljudmi, ki jim človek ne zaupa,« je dedal, gledaje vstran. »Sami presodite. Ne trdim, da naša stranka ne bi imela interesov, ki —■ nu, z eno besedo ... Toda kaj poreče javnost, kaj porečem jaz sam o sebi, dragi gospod, ako pride na dan, da smo podpirali vlado? Njegov glas se je bil zelo naglo umiril.
»Ne imejte me za novinca, gospod Mahnč; kar dozdaj ni prišlo na dan, ostane tudi v bodoče skrito. In končno, česa naj bi vas bilo sram med temi ljudmi? Tu pride zmerom kaj na dan, se mi vidi.«
va!o se bo blago za blaga. Vse bo Slo gladko po določenem jjcdnotnem gospodarskem načrtu. Ko se vse to izvrši, ne bo potreba nikakega denarja več.
Do takrat pa potrebuje država še vedno mnogo denarja. V svrho pokritja državnih izdelkov pa je treba buržoaziji konfiscirati premoženje in nalagati kontribucije.
To je teorija. Jednotnega davčnega načrta ruska sovjetska republika še do danes nima. Vsak krajevni sovjet pobira davke na svojo roko. Višino določi sam. Konfisciralo se je vse vprek. Istotako se je nalagalo samovoljno kontribucije. Vsak sovjet dela, kar hoče. Jcden naloži posedujočim svojega okrožja višje, jeden nižje davke. Istotako vladajo velike razlike pri kontribucijah in konfiskacijah. Cez dobljeni denar razpolaga vsak sovjet predvsem sam. V skupno državno blagajno pride tega denarja malo. Sovjetska vlada pa tiska denar noč in dan. Kritja ni nikakega. Zato pa ruski denar nima nikake vrednosti. Vrhu tega pa sovjetska vlada ponareja na debelo denar vseh drugih držav. Tega izdaja za boljševiško propagando po tujih državah. Tega ponarejenega denarja je na milijone. Seveda radi tega tudi pada vrednost denarja tujih držav. Boljševizem stremi za tem, da napravi konec vladi denarja. Zaenkrat
Ea je napravi! le konec materijelnemn lagostanju v Rusiji, papirnatega denarja pa je vedno več v državi.
Svobodain boljševizem. Dokler boljševiki niso prišli na vlado, so bili najgorečnejši pristaši vseh svoboščin in človeških pravic. Navduševali so se za parlamentarizem, osebno svobodo, svobodo tiska, zborovanja, združevanja itd. Ko pa so se z zvijačo in hinavskim postopanjem vtihotapili na vlado, so razgnali konstitu-anto, kjer so bili njihovi pristaši v veliki manjšini. Začeli so zapirati in moriti voditelje ne samo meščanskih, ampak tudi socialističnih strank. Proti anarhistom, manjševikom, socijalnim revolucionarjem so še bolj besneli kot proti buržoaziji. Kot žrtev boljše-viškega terorja so padli številni ide-jalni možje, ki so se vse svoje življenje borili za svobodo v caristični Rusiji, leta in leta preživeli po ječah inv sibirskem pregnanstvu.
(Dalje prih.)
Slovanski svet.
Velika Praga.
sl Ldu. Praga, 19. avg. (CTU.) Odsek za Veliko Prago se je posvetoval danes popoldne pod predsedstvom člana čehoslovaške narodne skupščtne špatnega o priklopitvi sosednjih občin Veliki Pragi. Odsek je končal posvetovanja o organizaciji in delovanju zastopstva prestolnice in lokalnih odsekov in je dovršil zakonski načrt glede priklopitve sosednjih občin Veliki Pragi. V prihodnji seji ' odseka, ki se vrši začetkom decembra, pridejo na razgovor volitve za Veliko Prago.
Pomorska bitka v Finskem zalivu.
sl Ldu. London, 20. avgusta. Iz Helsingforsa javljajo: V soboto zvečer je prišlo med ruskim in angleškim bojnim brodovjem v Finskem zalivu do pomorske bitke. Ruska I bojna ladja »Andrej Pervozveni« \ (17.500 ton, 800 mož posadke), in i »Petropavlovsk« (23.300 ton, 1106 ■ mož posadke), en transportni parnik in ena stražna ladja so bili potopljeni. Potopili so se tudi trije angleški motorni čolni. Pogrešajo osem oficirjev in tri može. V ponedeljek zvečer so angleška letala in motorni čolni napadli Kronstadt. — Druga vest pripoveduje o obstreljevanju Kronsiadta in početku finske ofenzive ob Kurelijski obali. Angleško vojno ministrstvo te vesti potrjuje.
Prehrana, e Ldu. Deutschaltenburg, 20. avgusta. (Brezž.) »Neue Freie Pres-se“ je o priliki Hooverjevega bivanja na Dunaju dobila zanesljivo poročilo, da bo morala Nemška Avstrija po žetvi sama sl preskrbeti prfmanklaj v prehrani, bodisi potom dogovorov z nasledstvenimi državami, bodisi v svetovnem prometu.
Nemška Avstrija ne bo zasedla zapadne Ogrske.
e Ldu. Nauen, 19. avgusta. (Brezž.) Glavni odsek nemško avstrijske narodne skupščine je sklenil, da Nemška Avstrija zapadne Ogrske ne bo zasedia in da bo prebivalstvu zapadne Ogrske izdala oklic, v katerem ga opominja, naj zaupa pravici samoodločbe in počaka končne odločitve o svoji usodi.
Močvirje.
(Pojasnilo radovednemu „SIovencu.“)
' Prav neverjetna se sliši trditev, da tudi slovenski uradi uganjajo prepovedane tihotapske kupčije. Tega ne bi mogel nikdar verjeti, ako se ne bi kot finančni stražnik, ki vršim obmejno kontrolo v Spilju, prepričal o tem na lastne oči. Žalostna resnica je, da sta na prvem mestu magistrat in okrajno glavarstvo v Mariboru, ki sta s takozvanimi belimi izvoznicami izvažala in skušata še danes izvažati razna živila v Nemško Avstrijo. »Slovenec« bi storil dobro, ako bi poizvedel v tem oziru pri imenovanih kaj bolj natančnega. Finančni stražnik.
Mirovna konferenca.
Problem zapadne Ogrske.
k Ldu. Pariz, 19. avgusta. (DunKU. Brezž.) Vrhovni zavezniški svet se je bavil včeraj z noto dr. Ren-nerja glede nemških krajev zapadne Ogrske. Odločitev o tem problemu so odgodili. _______
Jugoslavija.
Od naše severne meje.
j Mišljenje ljudstva ob naši se-verpi meji se je od Sasa naSe oku~ pacije zelo spremenilo. Ljudje, ki preje mogoče več kot 30 let niso govorili slovenski, govorijo danes svoj materin jezik. Tako je tudi občinski svet v Spilju, o katerem se je govorilo, da je čisto nemški kraj, v eni svojih zadnjih sej sklenil z večino glasov, da podvzame občina vse potrebne korake, da pripade Spilje končnoveljavno k Jugoslaviji.
I Sosedne države.
Madžarska.
! \	Preki	sod.
e Ldu. Budimpešta, 19. avg. j (DunKU.) OKU poroča: Predsednik j budimpeštanskega dižavnega sodišča je izdal oklic, kjer objavlja, da je justično ministrstvo v sporazumu z vojaškim ministrstvom, kakor tudi z ministrstvom za notranje stvari izdalo naredbo, po kateri se bodo kaznovali po prckem sodu naslednji zločini: Zločin proti zvestobi napram državi, ščuvanje k uporu, umor, zločin proti ljudskemu zdravju, ako je vsled njega kdo'izgubil življenje, dalje rop, požig, povzročitev povodnji, splošnonevarni naklepi proti železnici, telefonu in ladjam.
Romunija proti vladi Jožefa. — Angleži in Francozi za Habsbur-govce.
e Ldu. Lyon, 20. avg. (Brezž.) Zatrjuje se, da je romunska vlada v stremljenju, da pokaže svoj odpor proti vladavini nadvojvode Jožefa, stavila ententnim velesilam predlog, naj ji poverijo mandat, da strmoglavi vlado nadvojvode Jožefa in da jo nadomesti z liberalnim kabinetom. Ta inicijativa romunske vlade je našla baje pri amerikanskih in italijanskth zastopnikih ugoden odmev, dočim se ji angleški in francoski delegatje odločno protlvljo. Vsled tega odpora predlog ni bil sprejet,
Ustanovitev narodno-socijalne stranke.
e Ldu. Budimpešta, 20.avg. (OKU.) Danes je prišla k ministru za notranje posle baronu Sigmundu Pe-renyiju stočlanska delavska deputacija in je izjavila, da se je del delavstva ločil od socijalno-demokratske stranke in ustanovil na narodni podlagi deželno stranko madžarskih delavcev. Minister za notranje posle jim je odvrnil, da zapostavlja vlada delavstvu popolno prostost naziranja.
Nemška Avstrija.
Veliko pomanjkanja premoga.
e Ldu. Deutschaltenburg, 20. avgusta. (Brezž.) Premogovni položaj na Dunaju je dospel na najnižjo točko. Po brzovlakih bodo morali najbrže ustaviti tudi več osebnih vlakov. Zalogi elektrarne in plinarne na Dunaju bosta zadostovali največ za 4 do 5 dni, potem pa se bosta morali zapreti. Zadnje dni so celo vlaki z I živili na progi obstali.
Politični pregled.
p Italijanska zbornica. LDU.
Milan, 20. avgusta. (DunKU.) Kakor poroča „Corriere delia sera*, se otvoritev italijanske zbornice odloži do 3. septembra, ker Tittoni še nima dovolj podatkov, da bi govoril dne 28. avgusta o stanju italijanskih vprašanj na pariški mirovni konferenci. Rešitev teh vprašanj se bliža.
p Govor Lloyd George ja v poslanski zbornici. V svojem govoru v poslanski zbornici se je Lloyd George bavil z vprašanjem demobilizacije in je povdarjal, da so že milijoni vojaštva odpuščeni. Nemogoče pa je, da se stanje zniža na mirovno število, dokler ni mir odobren. »Zasedli smo,* je dejal LIoyd George, „one dežele, v katerih bi bili prebivalci masakrirani ali terorizirani, ako bi jih ne bili sprejeli v svojo obrambo. Mir z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo še ni sklenjen. To je za nas izredne važnosti. Zahtevajo od nas, da zmanjšamo izdatke za vojaštvo in mornarico. Tega pa ne moremo storiti, ako ne-čemo zapostavljati svojih življenjskih interesov. Bodočnost Velike Britanije je v ozki zvezi z ureditvijo turškega vprašanja. Imamo 400.000 ujetnikov, ki jih ne moremo izročiti, preden Turčija ni miru odobrila in niso pogoji izpolnjeni. Neobhodno je potrebno, da dvignemo produkcijo in vzpostavimo vzajemno zaupanje med delodajalci in delavci. Zato pozivamo vse, ki hočejo narod rešiti, da podpirajo pri tem vlado.
Dnevne vesti.
dn Poročil se je g. pisatelj Vladimir Levstik z gdč. Josipino Dulerjevo. Mlademu paru iskreno čestitamo.
dn Pozor starši 1 Poverjeništvo za uk in bogočastje je razglasilo sklep celokupne deželne vlade, da bodo ukinjeni s prihodnjim šolskim letom vsi zasebni trgovski tečaji, med katere spadajo tudi vsi drugi tečaji, ki imajo trgovski značaj. Kljub temu razširjajo nekateri lastniki in voditelji takih tečajev veliko reklamo in begajo javnost. Vsled tega se opozarjajo starši v njihovem materijelnem Interesu, da takih tečajev prihodnje leto ne bo in da se bo vladni sklep strogo izvajal. — Za poverjenika: Jos. Gogala.
dn Velika prijateljica našega naroda. V Zagreb je dospela ugledna Amerikanka, velika prijateljica Jugoslovanov dr. Rosalie Morton. Poznana je zlasti Srbom, ker je bila leta 1914. v Srbiji kot zdravnica. Za svoje neumorno delovanje je bila celo odlikovana z redom sv. Save in dobila dovoljenje, da sme nositi častniško uniformo. V kratkem odpotuje v Belgrad, da etablira tam veliko bolnišnico s 500 posteljami v imenu amerikanskih društev za bolnišnice in vzgojo otrok. Naši državi je stavila na razpolago 120 mest za brezplačno šolanje naše dece v Ameriki. Obiskala je bana, podbana in šefa zdravilstva.
dn Vojaki ubili detektiva. Na progi Osijek—Vinkovci so neznani vojaki ubili detektiva, ki je hotel izslediti zltkovce, ki so na tej progi
kradli. Enega izmed tatov so že aretirali 16. t. m. v Bosanskem Brodu.
dn Pisemski promet z Rusijo zopet odprt. Pisma se lahko pošiljajo v vse ruske pokrajine, ki niso zasedene od boljševikov. Priporočena pisma še ne gredo.
dn Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroškobelo priredi v nedeljo, dne 24. t. m. veliko vrtno veselico v prostorih in na vrtu sokolske telovadnice (nekdanja nemška šola) na Savi. Začetek ob 15. (3. uri) popoldan. Spored: srečkanje, petje, šaljiva pošta in razne druge zabave. Sodeluje društvena godba.
dn Ustreljen tihotapec. Pri Mariji Snežni blinu Cmureka so 13. t. m* orožniki ustrelili Jakoba Krambergerja ker se zaloten pri tihotapljanju živine čez mejo na ponoven poziv ni ustavil.
dn Vintgar. Raztrosila se je govorica, da Vintgar letos ni pristopen; zaradi tega so došla razna vprašanja na Tourist Office v Ljubljani. Poročamo, da je Vintgar izletnikom vseskozi dostopen.
dn Ustanovni občni zbor Gre-mlja trgovcev za radovljiški okraj se je vršil dne 10. t. m. v Radovljici ob precej živahni udeležbi odličnih trgovcev in trgovk celega okraja. U Ljubljane sta zborovanje posetila g-Fran Zeball, načelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico in zastopnik slov. trgovskega društva Merkur g. Fran Golob. Predlagana pravila so bila enoglasno prejeta, nakar se je volil odbor, katerega načelnik je g. L. Fursager v Radovljici.
dn »Glgsbena Matica* v Lj»h‘ fjani je izdala v samozaložbi dr. Jen-kovo srbsko narodno himno »B^e pravde« za moški zbor. Besedite v latinici je dostavljeno tudi besedite X cirilici. Gena za 1 kos 1 K, po P0^* 10 v več. Naroča se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani. — Vsem moškim pevskim zborom se priporoča, da si nabavijo to narodno himno.
dn Izgubile so se včeraj okoli 5 ure popoldne v Cegnarjevi uuCt jako važne intabulacijske listine od zemljiške knjige okrajnega sodišča v Trstu ter notarski spisi. Pošten najditelj naj jih odda proti dobri nagradi v našem upravništvu.
Ljubljanske vesti.
1 Stanovanjska mlzerija in gledališka kriza v Ljubljani. Vsled neznosne od dne do dne naraščajoče stanovanjske mizerije v Ljubljani velik del angažiranega osobja ne more dobiti primernih stanovanj, vsled česar je naravnost ogrožena letošnja gledališka sezona ter kakor slišimo bi ipilo vsled tega gledališko vodstvo primorano vsled odhoda članov preložiti začetek sezije na nedoločen čas. Angažirani člani opere, solisti in godbeniki, konzervatoristi orkestra, kateri bi morali biti že tukaj, so morali po nalogu ravnateljstva ostati na Češkem, ker ne morejo priti v Ljubljano, ker stanovanj sploh ni. Gledališko vodstvo se na vse mogoče načine trudi in prizadeva, da za svoje člane najde in preskrbi primerna stanovanja in mesečne sobe, toda žal, kakor se vidi, že angaževani člani odhajajo — v3ako prizadevanje je brez uspeha. Ker več ljudi več vidi in več izve, vabimo cenjeno občinstvo, gg. abonente, prijatelje gledališča in umetnosti z iskreno prošnjo, da v splošnem interesu našega umetniškega kulturnega zavoda, katerega obstani je resno ogrožen, da pomagajo Pri tej težki nalogi, poizvedujmo potom prijateljev po praznih stanovanjih m sobah, prepustijo li kako sobo gledališkemu vodstvu. Četudi za prvo silo le skromna stanovanja, z malo truda in dobro voljo se bo sigurno kaj primernega našlo, da pomagamo in vzdržimo naše gledališče. Kdor dobi ali poizve kaj primernega, naj se zglasi takoj v pisarni opernega gledališča pri tajništvu. Obstoj gledališča je ogrožen, torej na delo. Več ab.
1 „EvelIna“ pred ljubljanskim vzkllcnim sodiščem. Afera Lajovic
kontra Gradež se je 19. t. rn. končala pred vzklicnim senatom na ta način, da sta se obadva kontrahenta poravnala. In sicer se je g. Gradež obvezal plačati konzervatoriju Glasbene Matice 1000 kron — nakar je vztdicni senat v očigled dosežene poravnave znižal kazen od 7 dni zapora ali 490 kron denarne globe na 10 kron ali en dan zapora.
I Električna zadruga v Sp. Šiški naznanja vsem pristopivšim članom, da se vrši v petek 22, t. m. ob 20. uri popoldan (zvečer) ustanovni občni zbor in sicer v telovadnici ljudske šole. Na tem obč. zboru se bomo dogovorili o vseh važnih točkah in vsled tega prip. odbor poživlja vse člane, da se ga zanesljivo udeležijo. Istega dne se bodo vpisovali še novi člani in sicer od 19. do 20. ure zvečer tudi v telovadnici ljudske šole. Kdor še ni pristopu kot član, naj ne zamudi v petek svojega pristopa k zadrugi.
Prip. odbor.
1 Vsi vlsokošolc?, ki nameravajo študirati v Švici, zlasti še tisti, ki so že vložili prošnje, se prosijo, da se gotovo udeleže sestanka v a-0-stilni pri Mraku na Rimski cesti, dne
22.	t. m. (petek) ob 7. uri zvečer. Poročalo se bo o prošnjah oziroma o uspehu dosedaj vloženih prošenj.
1 Nogometna tekma. V nedeljo 24. t. rn. otvori Športni klub »Ilirija8 jesensko športno sezono v Ljubljani
z nogometno tiku’’ proti hrvatskemu šnortskemu klubu »Šparta8 iz Zagreba. Prva tekma med obema kluboma dne 10. t. m. v Zagrebu je, kakor poročano, končala po ostri, živahni igri z rezultatom 2:2; pričakovati je torej v nedeljo skrajno napete igre. Tekma se bo vršila na nove m športnem prostoru pred državnim kolodvorom, ki ga je S. K. »Ilirija8 po dolgem trudu uredil javnim prireditvam primerno.
1 Prodaja slanine (Špeha). Od 20. avgusta dalje se bode oddajalo iz aprovizačnega skladišča na Dunajski cesti pri MUiileisnu na vsako sladkorno izkaznico po 1 kg slanine ki stane 18 K. Določi se sle leči red: Za IH. okraj dne 22, avg. Za IV. okraj dne 23 avg. Za V. okraj dne 25. avg. Za VI okraj dne 25. avg. Za VII. okraj dne 27. avg. Za VIII. okraj dne 28. avg. Za IX. okraj dne 29. avg. Za X okraj dne 30. avg. Vsakokrat od 8, do 11. in i4. do 17. ure.
1 Zdrob za otroke do 3. leta dobe stranke na zelene izkasnice in sicer: Štev. 1—400 dne 22. avg. Štev. 401—800 dne 23. avg. Štev. 801—1200 dne 25. avg. Štev. 1201—1600 dne
23.	avg. Štev. 1601—2000 dne 27. avg. Š.ev. 2001—2400 dne 28. avg. S:ev. 2401— konca d le 29 . avg.
1 Aprovizačnl urad na Poljanski ceatl št. 13 se je preselil na magistrat in uraduje v Galetovi hiši pritličje v lokalih osrednje krušne komisije.
Najnovejše vesti.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila „Jugoslavijiu.
Oklic hrvatsklh Prekmurcev.
Zagreb, 20. avgusta. Današnji listi priobčujejo oklic hrvatskih Prekmurcev, ki povdarjajo, da je jugoslovanska armada osvobodila na svojem sedanjem pohodu samo slovenski del Prekmurja, dočim je ostalo v madžarskem suženjstvu še nad 50 000 Hrvatov. Oklic roti jugoslovansko armado, da naj izpolni svoje de^o in osvobodi tudi ta del jugoslovanskega zvezi s tem oklicem priob-n Prpi!^ro-dna P°l{tika< daljši uvodnik
rodnfr^' v .1Pterem dokazuje narodne in gospodarske pravice Jugovi!1! V severno obal Mure do Veuke Kaaize. Ato pride ta teritorij
^ Jugoslavijo, dobimo sicer res okrog 10.000 madžarskih prebivalcev, rešimo pa nad 50.000 Jugoslovanov,
I.	. sicer ostali pod madžarsko
oblastjo. List poživlja zato vlado, naj nemudoma odredi okupacijo vsega tega ozemlja. Mirovne konference se ®» treba bati; ona nam je dala mandat, na zasedemo Prekmurje. Kaj pa znači Pojem Prekmurje, o tem smo najbolj kompetentni odločati mi sami.
Ne bo šlo I
Zagreb, 20. avg. Kakor znano, ®° svoječasno poročali časopisi, da je ,®ec dr- Rihard Kraus iz Osjeka ®alozil svoj mandat, ker je bil s svo-bratom zapleten v umazano afero ^tihotapljenja večjjh množin živil na . UnaJ pod krinko ubožne akcije za jugoslovansko dliaštvo. - Današnji ? p poroča, da se je dr Kraus premislil in odšel v Belgrid, kS S namerava udeleževati sij narodneca predstavništva. Ni še znano, kakšno stališče zavzame napram njemu Demokratski klub, katerega član je bil do sedaj.
Likvidacija ukrajinske neodvisnosti.
... Praga, 20. avg. Zapadni Ukra-!,"c‘ 30 sklenili, da Izročijo usodo vfeia Hpallciie v roke protiboljše-w Par'»n c Omsku, ki je zastopana v Par.zu po Sasonovu in knezu Lvovu. S tem ie rejeno, da se likvidira neodvisnost Ukrajine.
Čuden »ali — ali.«
Ženeva, 20. avgusta. »Secolo«
KCa’ «d-a se ie a,i2Ie§ki minister oaifour izjavil napram nekemu balkanskemu politiku sledeče: Ali soglašate tem, da sklenete z Avstrijo In Madžarsko gospodarsko unijo, ' ali pa se
tel ,nnnf? kuiŠ0^0 rck°nstrulrala v «1 ah oni obliki donavska monarhija.
Gibanje „Proč od Rima8.
Praga, 20. avg. »Čech* javlja, da je v Brixenu izstopilo iz katoliške cerkve 600 čeških delavcev, v Kladnu 500 in v Plznu pa 3300 dilavcev.
Preiskovalni odsek za dognanje
uz»-ok07 svetovne vojne.
Weimar, 20. avgusta. Ustavni odsek je dane? sklenil, da predloži narodni skupščini sledeči sklep: Narodna skupščini naj sklene, da se čimpraje ustanovi preiskovalni odsek od 26 članov, katereg* nalog bo, dognati, kateri dogndki s > prived i do izbruha vojne, kaj je podaljšalo vojno itd. S tem je rečeno, da bo sodilo o tem redno državno sodišče in ne iz-\ redno, kakor se je prvotno sklenilo.
Lenin proti Kolčaku.
Dunaj, 20. avgusta. Tukajšnja radiotelegrafična postaja je sprejela sledečo brzojavko iz Moskve: Sovjet narodnih komisarjev je sklenil: Prejšnji caristični admiral Kolčak, ki si je prilastil ime najvišjiga upravitelja, in njegov ministrski svet se proglašajo izven zakona. Vse naredbe, povelja in pogodbe, ki jih je sklenil Kolčak, se preklicujejo. Razveljavljene so tudi vse koncesije in trgovske pogodbe, sklenjeno pod Koičakovo vlado. Vsi različni narodi Sibirije imajo pravico samoodločbe, kakor jo že imajo Latiši, Ukrajinci, Litvinci, Belorusi, Tatari, Baškidi in Kalmiti. — Podpisana sta predsednik vseru3ijskega centralnega izpolnitelnega komiieta Kalinin in predsednik narodnih komisarjev Lenin.
Atentat na Jožefa.
Dunaj, 20. avg. Neki tukajšnji dnevnik javlja, da se je izvršil revol-verki atentat na nadvojvodo Jožefa. Natančnih poročil ni.
Sedmograška ima svojo narodno skupščino.
nrMJu"ai. 20. avgusta. Romunski presbiro javlja iz Hermannstadta: Velika narodna skupščina za Sedmo-graško je začela s svojim zasedanjem. Sejam prisostvujejo vsi ministri za Sedmograsko.
Jeseniški tatovi ujeti v pasti.
Jesenice, 20. avg. Na Jesenicah je cvetela trgovina z žeblji, žico i. dr. Prej so ljudje to robo »pobi-rali« na fronti, potem ob demarkacijski črti in zadnje čase v — tovarni na Jesenicah. Delavci in celo tovarniški mojstri so se bavili s tem do-bičkanosnim tihotapstvom. Pred par dnevi je začel žeblje in žico od delavcev kupovat tudi neki tujec. Dogovoril se je, da pride danes zjutraj
po blago. In res. Pripeljal se je k dogovorjeni gostilni s tovornim avtomobilom, kjer so ga prodajalci že čakali, In razvila se je živahna kupčija. Go3pod je vse pokupil in dobro plačal, nazadnje je še plačal delavcem dober zajuterk ter odšel. Ko se je vsedel na avtomobil, da bi se z nakupljenim blagom odpeljal, je ustrelil s samokresom v zrak. Hišo, kjer so se gostih veseli prodajalci, so naenkrat obkolili orožniki ter tako ujeli tičke in kupnino.
Od našega bclgrajskega poročevalca.
Parlamentarna situacija.
Belgrad, 20. avgusta. Na poziv svojih klubov je došlo v Belgrad že večje število poslancev raznih strank. Oposicijonaini klubi še niso imeli sej, da bi zavzeli stališče z ozirom na novo vlado, vendar se vrše živahna pogajanja med posameznimi klubi opozicije. Ta pogajanja naj bi dovedla do skupnega nastopa večjih strank. Tudi člani vladnih strank šo že v dogovorih z različnimi parlamentarnimi skupinami, ki se do sedaj še niso izrekle za protivladno politiko. Ako se jim bo posrečilo svojo večino povečati, še ni gotovo. Staroradikalci, slovenski klerikalci in hrvatski starčevi-čanci skušajo s svoje strani povečati opozicijo.
Belgrad, 20.avg. ,,Trgovinski glasnik" razpravlja o rešitvi vladne krize in obžaluje, da se ni moglo sestaviti vlade, k! bi imela za seboj trdno veliko večino Narodnega predstavništva. Položaj, v katerem se nahaja naša država še danes, je tako glede zunanje kakor tudi notranje politike tako zelo težaven, da bi bilo za državo življenskega interesa, ako bi jo vodila močna, od vseh strank pod-
pirana vlada. List pa vseeno upa, da bodo sedanji člani vlada storili vse, kar je v njihovi moči, da privedejo državo srečno iz sedanjih kriz.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urada,
Pred odstopom Jožefa. — Soci-cijalisti pridejo v vlado.
Ldu. Dunaj, 20. avg. (DunKU.) »Neues Wiener Abendbiatt8 piše: Vodja madžarskih socijalistov Garamjr odpotuje jutri v Budimpešto, kjer se bodo obnovila pogajanja glede sestave vlade, katerim bo prisostvoval tudi grof An-drassy. Nadvojvoda Jožef odstopi nemara na ta način, da se umakne v zasebno življenje, ali da se mu poveri vrhovno poveljstvo madžarske armade. Garamjr pa bo najbrž zahteval, da se nadvojvoda popolnoma umakne iz političnega življenja. R?zcn Garamjrja vstopita v kabinet tudi Pajrer in Peidl. Lovaszy bo ministrstvo za zunanje posle najbrž odstopil grofu Andrassjrju, sam pa prevzame mesto ministrskega predsednika. Sestava kabineta bo nemara v petek ali soboto končana.
Po sklepu lista.
Nadvojvoda Jožef odstopi. LDU. Budimpešta, 20. avgusta. Danes popoldne je nadvojvoda Jožef izrazil svojo principielno pripravljenost, Imenovati koalicijsko vlado, odreči se vsej polit, moči in kot zasebnik čakati na izid volitev, ki se morajo takoj razpisati. Nato so se že danes popoldne začela pogajanja za sestavo koalicijske vlade. Menijo, da se bo že jutri dosegel popolen sporazum.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 vsaka nadaijna beseda 30 vin. - Dopisovanje In Seni t ne ponudbe pa vsaka beseda t Jf.
Proda s®:
Na prodaj sta 2' voza (breka) zelo primerna za kak večji izvoz ljudi ali gasilna društva ter več konjske oprave. Ivan Černe, sedlar, Zg. Šiška.	1916
Proda se v Črnomlju na Dolenjskem nova enonadstropna hiša pripravna za trgovino ali večjo obrt. Natančnejša pojasnila v Črnomlju št. 206.	j 1205
'	4 antomobilne zračnice
895 krat 135 na prodaj, skoraj popolnoma nove. Naslov pove uredništvo.	1183
Ognja In vloma varne Wertheim- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsakovrsine Werthelm-blagajnice izdeluje tudi vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni in blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta štev. 31.	1026
Polltirana obeda a miza in drugo se proda. Karlovška cesta št. 15/1., leve stopn.
8. Kupi so: S
Kupujem smrekov los« jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETI, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Svilo predeno in nepre-deno v štrencah kupuje po visoki ceni tvrdka Fran Kos, Ljubljana, Sodna ulica 7.
Rezan ln okrogel les, oglje, tramove, drva, kupu-jem vsako množino. L. Rebolj, Kranj.	1167
Kupi se vsaka množina bukovih in hrastovih drv. Množina in cena naj se v ponudbah označijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo.	1180
B Siužfoe: S
Šivilja sprejme učenko, krakovski nltslp 16.	1202
Iz Francoskega ujetništva pobegli gospod, Jugoslovan, govori in piše slovensko, francosko, nemško ter poleg tega govoreč tudi angleško, hrvatsko in italijansko, išče službe v kaki trgovini, ali v državni službi, ali tolmač, ali kot vratar v boljšem in večjem hotelu. Pred vojno je bil samostojen restavrater v Parizu. Ponudbe pod »Vodilna moč“ na upravništvo.
8 Razno: &
•j«—■—............    -i
Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Pra-žakova ulica 10. III, desno.
_ im
Boljši delavec išče mesečno sobo, oziroma prenočišče za takoj ali pozneje. Ponudbe na anonfino ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.	1209
V podnajem oddam iiste „Narod“, „Slovenec“ »Jugoslavija" in »Naprej", vprašanja na poštni predal 136, Ljubljana.	1216
Gospodje kateri reflektl-rajo na dobro domačo hrano naj se oglasijo vsaki dan popoldne od 5—7 ure, „Pen-sion" Gregorčičeva ulica 11 v Celju.	1214
Pisalni
URECE
vsake vrste In v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
stroj
UST se kupi.
Ponudbe pod „S. Z. P.“ na upravo lista.
Zanesljivega mlinarja in mizarja
za zaboje in za razna popravila sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani.
Inženir papirne stroke, pristojen v Maribor,
= išče =s
družabnika
v svrho ustanovitve tovarne papirja v Dravski dolini (na obrežju Drave). Instalacija se lahko dobi. Vprašanje pod »F. A.“ uprava »Jugoslavije" v Mariboru.
Akviziterje
in zavarovalne
zastopnike
za Ljubljano, kakor tudi za vse kraje Slovenije sprejema pod ugodnimi pogoji domač zavarovalni zavod. — Naslov pove upravništvo tega lista.
Velika družba za uvoz in izvoz išče
trgovske zastopnike
dobro vpeljane v trgovini v vseh slovenskih krajih. Siguren uspeh. Ponudbe s priporočili naj se pošljejo na naslov: U. F. S. C. S. na upravo »Jugoslavije* v Ljubljani.
alti** 4.
WJU OOSLAV 1 jA“ dno 21. avgusta 191SJ
201. žicv.
Mrinkini Habsburžani
Moja preteklost.
%.<'jSiiSi g>«ttca LAR1SCH, nečakinja cesaric« Elizabeta ta
njena dvorna dama.
(60. nadaljevanj«.)
Nikdar več nisem videla cesarja in cesarice, in tudi nikdar nisem skušala tega. Zgodnjo pomlad smo prebili v Revijeri in smo^ se na povratku v Pardubice ustavili na Dunaju. Življenje je potekalo kakor po navadi. Vsako leto sem bivala poleti v Tegernseeu, jeseni pa na Dunaju. Vsi so bili čisto prijazni do mene; prijatelji so mi ostali prijatelji, oče in mati pa sta bila do mene, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo.
Z grofom Lsrlschenv sva živela do 1896, ko je bil najin zakon postavno ločen, a te razmere niso bile v nobeni zvezi z žaloigro vMeyerlingu, kakor so pisali nekateri iznajdljivi pisci.
Neverjetno je, da javnost po navadi tako rada veruje, kar vidi natiskano, in netočnost tistih časnikarjev in izdajateljev knjig, ki so se smatrali kompetentnim pisati o dogodljajih o mojem življenju, je strašanska. Nedavno sem brala jako bujen popis prvega Rudolfovega sestanka z Marijo v moji palači na Dunaju, z običajnim melodramatišklm ozadjem zasenčenih rdečih luči in palm, ir. cesarjevič jo je imel najti, če se prav spominjam, na divanu kot spečo krasotico. Res je, da je neka Larischeva palača, a ta ni bila last mojega soproga, In jaz sem po navadi bivala v hotelu.
Trdilo se je tudi, da mi je Rudolf dal denar, ker sem mu pomagala, sestati se z Marijo, in da je meja grozna ekstravagantnost naposled naredila konec velikodušnosti moje tete. Od cesarice nisem nikdar dobila nobene dote ali velikih vsot denarja. Res pa je, da mi je dala mnogo lepih daril in da je bila moja oprema skupni dar od nje in cesarja; to je pa približno tudi vse, kar sem dobila od njih. Trditev pa, da mi je Rudolf dal ali posodil denar, morem samo označiti kot smešno. Govorica, da so po Rudolfovi smrti našli v njegovem plašču neko pismo od mene do njega, je resnična, denar pa, ki se v njem omenja, se je tikal Marije in ne mene.
Doslej so žaloigro v Meyerlingu vse preveč zavijali v skrivnost in cela misterija je nastala, ker so izprva vsi avtoritetični činiteljl docela izgubili glavo. Edino prava pot bi bila, povedati vso reeničo fakej po prestolonaslednikovi smrti. Kajpada bi bil j to devetindevetdesetdnevni čudež, vendar bi se ga j ne spominjali tako živahno. Rudolf ni bil glede nravnosti nikdar na dobrem glasu, In malo so pri- j čakovali od njega. Cesar si mora sam sebi pripisati j krivdo za govorice, ki so tekom časa tako na- : raščale. Trdilo se je, da je bil Rudolf Marijin brat, J da je zblaznel, ko je to zaznal, umoril njo in zatem j še samega sebe. Resnica je, da se je nekaj govorilo j o Marijinem očetovstvu, vendar se ni tikalo niti j cesarja, niti nobenega drugega člana cesarske hiše. i
Najbolj se je verjela v krogih, ki kaj štejejo, j zgodba, da je Rudolf padel kot žrtev Marijinega i strica, ki je maščeval onečaščenje svoje nečakinje. ! Moje pripovedovanje to ovrže. Baliazzijevi so si naj- S manj želeii Škandala, in misel na umor jim nikdar J ni prišla v glavo. Velike rane na prestolonaslednikovi j glavi so povzročile govorico, da mu jo je razbilo j puškino kopito, a neoporečna svedočba dr. Wieder-hoferja, ki je videl truplo in oskibel rane, dokazuje njihovo neresničnost.
Kaj se je pravzaprav zgodilo v tistem času, ko sta Matija in Rudolf bila sama v Meyerhngu, se mora kakopak samo ugibati. Niti najmanjšega dvoma ni, da se je cesarjevič nadejal neke krize, ih gotovo je, da sta z nadvojvodo Ivanom kovala nekak coup d’ žtat (državni prevrat). Nekaj se je moralo izvedeti, da se je Rudolf zbal posledic, ako bi bili razkriti njegovi načrti, in je, prav ali neprav, napačno presojal velikostnevolje svojega očeta. Nemara je čutil, da bi bil beg ali pa vrnitev na Dunaj enako nemogoča, in tiran do obupa po strahu In vzruvan po konjaku je sklenil, da usmrti sam sebe. Najhujše, kar bi se moglo po moji sodbi prestolonasledniku zgoditi, če bi odkrili, da je koval zaroto za dosego ogrskega prestola, bi bil zapor ,z ozirom na njegov bolni duh*. Grof Andras?y je odkrito priznal, daje žaloigro povzročilo nekaj več kakor ljubezenska drama. Nadvojvoda Ivan je potrdil to izjavo, zadeva z jekleno skrinjico pa me o tem dodobra prepričuje.
Svet se pač lahko čudi, zakaj bi se bil Rudolf, bodoči dedič avstrijskega in ogrskega prestola zapletel v načrte ljudi, ki so sc poganjali za ločitev Ogrske od Avstrije.
Ati se je cesarjevič naveličal čakati, da zasede kraljevi prestol, in ali je kaka prebrisana glav.a menila, da bi se cesar zgražal pred sporom s svojim sinom, kadar bi prišla kriza, in da bi se neodvisnost Ogrske dcsegla brez vsakega strela?
Ne morem povedaii in tudi dvomim, da bo sploh kdaj prišel čas, ko se bodo Rudolfovi nagibi razkrili.
Štiriindvajset let je minulo izza enega dne, ko me cesarica ni hotela sprejeti ter me je nečuveso obsojala. Čas je ublažil jezo, ki sem jo nekoč občutila, in ozirajoč se nazaj, lahko razumem, da teta ri imela Čisto neprav, kar je storila. Nemara bi jaz enako ravnala v enakih okolnostih, vendar je bilo hudo Izginiti iz življenja nje, ki sem jo tako dobro poznala in ki sem njeno zaupanje neomsjljivo spoštovala ...
To je vse, kar imam povedati.
Konec.
Praženi ječmen a la Kneipp
tonlnn miEfl :: Prodaja trgovcem vsako I 8 ulilu lilBaSJ množino po najnižjih cenah
Podružnica
J. Gl GO VIČ, Novagradiška
v Mariboru, Glavni trg 21.
5LOVEMSKR ESKOMPTNR BRNKR
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ===== IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE = DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BRSJOJAV. NASLOV: ESKOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA	INTERURB.	TEL.	ŠTEV.	146.
prazne^ode
od vseh vrst olja in petroleja, kakor tudi vrče od amerikanskega petroleja z zaboji : vred, kupujemo v vsaki množini :
HROVAT & Komp., Ljubljana,
Vegova ulica 6 (poleg realke).
Zdravilni vrelec
najobilnejši vseh poznatih natron lition vrelcev razpošilja se v steklenicah od 8/4 litra.
Radenski- Gizela vrelec
Zdravilišče: Slatina, Radenci, Jlovenlja.
najprikladnejše za mešanje s starim tudi rdečim vinom; razpošilja se v steklenicah od V2 U U >n 1 I
Jiirjev In Kralje? vrelec
izborno za mešanje s kiselkastim vinom, sadjevcem in sadnim sokom; razpošilja se v steklenicah od >/a l, »/« l in 1 /.
Navedene steklenice so vedno v zalogi, dočim je pa dobava v večjih steklenicah za sedaj le mogoča, Iče pošljejo naroč-«=== niki iste v napolnitev- ■ ■■-
fflt ctjboljši
,, Jugoslaviji",
r;ar je 'jelo razširjena in jo vsakdo rad čila f
Izurjeno vlagalko
sprejme takoj „Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg.
T rboVeljska premogokopna družba
kupi za sukzessivno takojšnjo dobavo spodaj označen mehki rezan material in stavbeni les
7 vagonov desk 20 mm močan 10	„	„	25	„
18	„	30	„	„
8	n	*	40	n	„
6	„	trame za podlage (Polsterh^lzer)
6 X 8 ali 8 X 10 cm, 4 m dolge. 2	„	merkantil obrezan les 5 X 6
4 m dolg
2	„ b X 0 Zon
n	”	»	"	„. 1-
6 m dolg
2	„	obrezan stavbeni les (Staffel*
hOIzer) 10 X 10 cm4m dolge
2	„	obrezan stavbeni les (Staffel-
holzer) 10 X 13 ali 12 X 12, 4 m dolge.
Deske so lahko dolge 4 m in 3‘80 m. Ponudbe je vposlati na Trboveljsko premogokopno družbo, Ljubljana, Knafljeva ulica 13. Tudi ponudbe na delne pošiljatve se vpoštevajo proti ugodnim
cenam.
Škrob
fin, bleščeče bel, razpošilja po pošti po 5 kg po K 48 za kg
Rudolf Zore&Xomp.
Ljubljana.
Za usnarje
se dobi
smrekovo treslo
pri lesni industriji v Celju.
Automobilne
pneumafike
vsake velikosti po zmernih cenah nudi tvrdka Tomažič & Pipan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 5.
Josip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznani«, da Se vedno dela s pristnim blagom.
Izvriitev točna. Zraifni ceni,
Za vsa izvršena dela Jam. čim 3 leti.
ITIilO
Gospodinja, ki rabi
sRir
ff
štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji h 4tl/2 kg vsebine. —• Ignac Fock, tvornica mila in sode, Kranj-
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje
kupuj© vsako množino
D R A V A“ lesna trgovska in industr. družba z o. zi
v Mariboru.
M
z družino najmanj 5 oseb, zanesljiv ih delaven, se sprejme pod jako ugodnim1* pogoji v bližini Maribora. Vprašanja n* Ferk v Sturmberku pri Mariboru*
Pšenični otrobi
V skladišču v bivši predilni tovarni na dvorišču se prodajajo pšenični otrobi dokler traja zaloga v vrečah po 50 kg. Dobi se lahko tudi večjo množino Vreče je prinesti s seboj. Vhod iz ceste za deželno sodnijo.