KATQLJSK CERKVEN LIST. «Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl~ 20 kr V tiskarni sprejemana začelo ]eto 3 gl. 60 kr., za «/, leta 1 gl. 80 kr., za V 4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj XLVIil. V Ljubljani, 27. kimovca 1895. List 39. Nebeški Kraljici. Pozdravljena bodi, prečista Devica. Nad angeljske kore povzdignjena si! Nebes si in zemlje postala Kraljica, V svitlosti neskončni zdaj vladaš nam Ti. Zvesto se spolnila beseda je Tvoja: Vsi narodi Tebe blagrujejo zdaj, Časti in slavi Te jezikov brez broja, Časti in slavi Te izvoljenih raj. Dovoli še meni, preblažena Mati, Da v zboru, slovesnem Te tukaj častim, Nevredene sem sicer pred Te se podati, V zaupanji vendar pred Tako klečim. Dobrotljivo ozri s prestola se name, Razdeni tovražne mi greha vezi, Pomoči nobene svet nima več zame, Zato pa, Marija, pomagaj mi Ti! Vsestranske bridkosti grenč mi življenje, Skušnjave nebesa mi vzeti žete, V tej sili pa k Tebi mi gre hrepenenje, Mogočna Kraljica, usmili se me. Zavzdigni roko in odženi sovraga, Slabotnemu meni daj novih moči, Ker Tvoja beseda veliko pomaga, Izprosi pri Bogu usmiljenja mi. V nebes veličastvo pošlimo vsi želje, Kar zemlja ima nas sirotnih otrok, Tam gori pripravlja nam večno veselje Marija Kraljica, utihne nam jok. Povzdignimo danes k Njej svoje poglede, In zdihnimo k Materi naši serčno: Marija, o varuj nadloge in bede, Odpri nam zveličavno skoraj nebo! J. P. Belostenski. Okrožnica Nj. Svetosti Leona XIII o rožnem vencu. Častitljivi Bratje! Pozdrav in apostoljski blagoslov! Častitljivo je, mogočno in nezmerno dobrotno Pomočnico kerščanskega ljudstva, deviško Božjo Mater, toliko z vedno glasnejšo hvalo poviševati, kolikor z vedno bolj živim zaupanjem na pomoč klicati. Saj nam daje tista nezmerna množina dobrot, katere se razlivajo po nji vedno bogatejše na dolgo in široko, nov povod, da se k nji zatekajmo in jo hvalimo. Zavoljo te velike dobrodelnosti tudi se ne pogreša pri katoličanih dolžna zahvalna vdanost; kajti, če le kedaj, moremo v sedanjih, za vero tako bridkih časih opazovati, kako se zbuja in sveti v vseh stanovih ljubezeu in češčenje do blažene Device. Jasne priče za to so zopetna vstanovljenja in pomno-ževanja pod njenim varstvom stoječih družb,'njenemu Imenu posvečenih cerkva, mnogobrojna pobožna romanja k njenim svetiščem, zbori za posvetovanje, kako bi pomnožili njeno slavo, in drugo, kar je silo dobro in srečno za prihod-, njost. Zlasti je spomina vredno, in tudi Mi s posebno zadovoljnostjo omenjamo, da pridobiva med mnogimi načini Marijinega česčenja rožni venec, ta koristna molitev, vedno večjo veljavo in se vedno bclj razširja. To Nas, kakor smo že rekli, nezmerno veseli, ker ne majhen del pastirske skerbi smo posvetili pospeševanju rožnega venca, kajti videli smo jasno, kako dobrotno Nas podpira nebeška Kraljica, in zato upamo, da bode z Nami, da moremo prenašati skerbi in bridkosti, katere pri-neso bližnji dnevi. — Toda od moči rožnega venca pričakujemo bogatejše pomoči za obvarovanje kraljesr.. Kristusovega. Več kakor enkrat smo že povedali, da se Naše sedanje delovanje prav posebno ozira na to, da se od Cerkve ločeni narodi nazaj po-vernejo, in smo ob enem naglašali, da se mora iskati srečnega izida pred vsem v molitvah in prošnjah do Boga. Ravno to smo razodeli pred kratkim, ko smo priporočali posebnih molitev k svetemu Duhu na binkoštni praznik, kar se je tudi z največjo radovoljnostjo storilo. Toda z ozirom na važnost in težavnost stvari in na dolžno stanovitnost v vsaki čednosti se glasi prav primerno opomin aposteljna: „Bodite stanovitni v molitvi" (Kol. 2, 2), toliko bolj, ker že doseženi vspeh tej stanovitnosti daje nekako sladko spodbudo. Zato, častiti Bratje, ne bode nič bolj prijetno, kakor če Vi in Vaši verniki mesca oktobra z Nami vred prav priserčno prosite deviško Mater z molitvijo sv. rožnega venca. Važne vzroke imamo, da Njenemu varstvu Svoje osnove in želje nadepolno zaupamo. Skrivnost nezmerne ljubezni Kristusove do nas se tudi v tem očitno kaže, da je umirajoč svojo mater učencu Janezu zapustil kot mater s spomina vrednimi besedami: „Glej, tvoj sin!" V Janezu je pa Kristus po stanovitnem mnenju svete Cerkve zaznamnoval človeški rod, zlasti tiste, ki se mu bodo pridružili v veri, in primerno tej misli pravi sv. Anzelem Kanterburški: „Kaj se more bolj častitljivo ceniti, kakor da si Ti, o Devica, mati tistih, katerih oče in brat postati se je Kristus ponižal?" (Or. 47, olim. 46.) Velikodušno je Ona prevzela in pregledala dolžnosti te pomenljive in težavne službe, ko je bila že pri zadnji večerji pričela to opravilo. Že takrat je pervencem kersčanstva čudovito stala na strani s svetostjo svojega izgleda, z veljavnostjo svojega sveta, s sladkostjo tolažbe, z močjo svoje svete molitve, in je tako v pravem pomenu se kazala mater sv. Cerkve in učenico ter kraljico aposteljnov, katerim ie sporočila tudi tiste božje obljube, katere „je v sercu ohranila." — Iz tega razvidimo, koliko visokost in moč je zadobila, odkar se je povspela k svojemu Sinu do verhunca nebeške radosti, katera se spodobi njeni časti in blišču njenih zaslug. Kajti od takrat je začela po božjem sklepu tako varovati vso Cerkev in nam tako kot mati na strani stati, ter nam pomagati, da je kot pomočnica k skrivni delavnosti človeškega odrešenja; torej je z neskončno močjo obdarovana in biva pomočnica vednih dotokov milosti iz one skrivnosti (odrešenja). Zato so po pravici kerščanske duše navezane na Marijo, kakor po ravnem nagibu gnane in izročajo zaupljivo svoje namene in dela, svoje stiske in veselja, in priporočajo sebe in kar imajo njeni skerbi in dobroti kakor otročiči. Zato so jo po vsi pravici pri vseh narodih in obredih hvalili in slavili, kar se je v teku stoletij veduo bolj zvikševalo; med mnogim drugim se je glasilo, kako „je naša Gospa in srednica" (S. Bernard. Serm. 2. in adv. Domini n. c.), „obnoviteljica vesoljne zemlje" (S. Tharas. Orat. in praesent. Deiparae), „donositeljica darov Božjih" fin Off. Graec. VII., dec. 6«orox/or post oden 9.) — (Dalje nasl.) Pogreb po c. gospodu Juliju Čuku, kaplanu v Dobrepoljah. v Žetev je velika ali delavcev je malo, tako je rekel Jezus svojim aposteljoom in to še vedno velja. Žetev je res velika, dela je povsod dovolj, ali delavcev je malo. To pričajo mnoga prazna mesta, kjer težko duhovna čakajo in hrepene po njem in tedaj še le sprevidijo, kaj je duhoven in ga potem bolj cenijo, če ga dobč. Zato je velika škoda, če umerje že prileten duhoven, utrujen delavec v vinogradu Gospodovem, koliko še le, če umerje delavec v moči svojega življenja. In tacega čverstega delavca, v cvetju njegove mladosti je pokosila smert — č. g. Julija Čuka, vnetega duhovnega pastirja v Dobrepoljah. Star je bil še le 35 let — res škoda — neprizanašljiva si smert, ali vender tudi usmiljena. ker rešila si ga dolge bolezni, rešila truda-polnega, jako odgovornega duhovskega dela, ker tudi odgovornost se z leti nakopičuje. Kako je bil priljubljen pokojni g. Julij, nam priča njegov pogreb. Bil je res nekaj nenavadnega na deželi, ker zbralo se je čez 30 gg. duhovnov. Prišli so iz kraja njegove perve službe, iz Logatca, prišli so z Iga, njegove druge službe, prišla je skoraj vsa dekanija Ribniška, na čelu jim preč. g. kanonik Kljun, prišli so njegovi gg. sošolci, prišli njegovi sorodniki. Res, ginljivo je bilo videti, kako se je pomikal sprevod v cerkev od kaplanije, kjer so mu gg. pevci zapeli za slovo; vse polno ljudi je stalo in videl si marsikako solzno oko, ki gotovo ni bilo brez pomoči pri Bogu, lajšale so te solze gotovo njegovo terpljenje, če je še v vicah terpel. V cerkvi so se odpele cerkvene molitve, in veličastno se je razlegalo po lepem hramu božjem to lepo cerkveno petje; koliko olajšave njegovi S sv. Cerkvijo recimo vsi pri njegovem blagi duši! Bralo se je tudi več ss. maš, in go- grobu: tovo se je vsak nanj spomnil in res srečen je Gospod, daj mu večni mir in pokoj, bil. Bog mu je bil milostljiv posebno tudi s tem, In večna luč naj mu sveti da mu je uaklonil tak dan za pogreb, da so se Naj v mini počiva. Amen. <3krat (JO dni smele brati černe sv. mase. odpustkov, 100 dni enkrat na dan.) Poslovil se je od umerlega njegov sošolec velečast. gosp. Kalan v lepem govoru, v kterem je omenjal lepe čertice iz njegovega življenja, Moža je Umorila — prestrašno S6 pokorila! ki so kazale njegovo pobožno, za zveličanje duš .. . _ , vneto serce. zakonska nezvestoba ni prav redka Iz govora č. g. sošolca se povzema posebno nesrefa' zatc\ ute?ne Prav Priti' da 8e na8,eih me ne bo več med živimi. Bog mi pomagaj.1' Potem, ko je spisala pismo, se je z dovoljenjem poslovila s svojimi bližnjimi sojetniki, in to s tako ginljivo kerščansko šego, kakor bi bilo komaj misliti. Med solzami in zdihovanjem so ji podajali roke, in ona je vse prosila, da naj molijo zanjo. To je bil trenutek, tehtniši kot tisuč pridig, naznanje notranje vdanosti in verske moči. v resnici junašk. Potem se je začela pripravljati na dolgo spoved od vsega svojega življenja. Po globoko skesani spovedi je bilo močno ginljivo, ko je proti l»>em po noči grede iz cerkve le še vedno poklekovala pred S. Kešnjim Telesom in se pri-poročevala Zveličarju. Materi Božji in sv. Jožefu. Po mili besed' duhovnega očeta se je vernila v stanico. Tam je nadaljevala zahvalo, in molila je rožni venec in litanije presv. »Serca Jezusovega ter druge molitve. Brez utrujenja se je pripravljala celo noč na smertno uro: le prav malo časa se je naslonila na posteljo, kakor je nadzornica pozneje pravila, in precej je z njo zopet jela moliti rožni venec. O 124 je šla zadnjič v cerkev, kjer je bila zanjo sv. maša in prejela je sv. obhajilo. Tudi zdaj se je komaj dala ločiti od Najsvetejšega. Ob 5ih je na prigovarjanje vžila samo nektere požirke kave. Zadnjo uro se je vse storilo, da bi se ji zlajšala smertna bridkost. Duhovni pastir ji je bral „Pasijon", terpljenje Kristusovo, in molil z njo molitve za umirajoče, potem poslednje od- stavke žalostnega rožnega venca, vero, upanje, ljubezen in še enkrat skesanje čez vse grehe. Sama kar nič ni prejenjala moliti. Poslednjič je pokleknila na gola tla in molila je z jasnim glasom k Materi Božji, ni se tresla, ne jokala. Poslednjič se je zahvalila globoko ginjenemu duhovnemu očetu za vse in pred vsem, da je rešil njeno dušo. Proti (Jtčm ji je nadzornica oblekla njeno černo obleko in lase razpustila. Vse je voljno dopustila, rekoč: ,No, v imenu Boga, Jezusa, Marije, Jožefa: bodite mi na pomoč, in poterjena z mašnikovim blagoslovom, spremljana od svojega gosp. duhovnega pastirja stopala je zdaj na morišče. Ginljivo je prašala, če sme tudi po poti še moliti. Duhoven ji reče, prav, že sme moliti in sam bode z njo molil; in molila je na glas: „Ceščena - Marija." Poročevalec k temu pristavlja: Se nikoli nisem moči ene „Češčena-Marije" in besed „Sveta Marija. Mati Božja, prosi za nas grešnike zda] in ob naši smertni uri, Amen" tako živo občutil, kakor na tem potu na morišče. Vedno ravno tista molitev, tiste besede, in vendar kako pretresajo kosti in mezeg? . . ." Križec za umirajoče, kterega ji je podal duhoven, je terdo deržala v rokah. Z zatisnje-nimi očmi, kakor ji je duhoven svetoval, da bi s pogledom na guillotino (smertno koso) in na vse pričujoče, v sercu zbrana, ne bila motena, je Bogu vdana dopustila vse, kar koli se je z njo godilo. Deržavni pravdni k še enkrat prebere obsodbo, potem je bila izročena rabeljnu. V tem trenutku ji je duhoven dal poljubiti bridko martro, ktera je stala na černopregernjeni mizi med dvema prižganima svečama in ji rekel: Jezus, Marija in Jožef. Med tem so jo peljali gori po stopnjicah smertne sekalnice, še malo sekund — in bila je glava ločena od života. Duhoven je na glas obmolil „Oče naš" in pristavil: Bog bodi milostiv njeni duši. V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Amen." Rabelj je rekel, da še nikoli ni videl kake osebe tako poterpežljivo in vdano iti na morišče. Keršč&nska smert na lovu. 7. avgusta t. 1. je bil lov na divje kozle v Lisičji Dolini na Solnograškem, kterega sta se vdele-žila tudi grofa Šafgoče in Chamaré in kneza RadziviJ in Blücher. Vstrelili so sicer pet lepih kozlov, pa prigodila se je nesreča, da je namreč zadela kap grofa Chamare, in umeri je na lovu. Prinesli so ga v vas Ther-leiten, kjer so pokojnika djali v neki gostilni na oder, ter so sobo z različnimi planinskimi cvetkami olepšali. Mertvec je bil v lovski obleki in je imel v roki rožni venec. Lovec, ki je spremljal grofa, je povedal, da je imel grof v roki rožnji venec. Ker ga je namreč vedno pri sebi nosil, ga je gotovo v smertnem boju vzel v roke, ter je v tej molitvi izdihnil svojo blago dušo. 9. avgusta so prenesli pokojnika med zvo-nenjera vseh zvonov ondotnih cerkva v vas Tuš, kjer je blagoslovil truplo kanonik Seidl iz Dunaja vpričo domačega župnika in grofov Alfreda in Feliksa Cha mare. Od ondod so pripeljali rajncega v prusko Šle-zijo na grad Stolz, kjer so ga položili v rodbinsko rakev. — Ne veste ne ure ne dneva, — pravi Jezus; in res, pri zabavi je našel smert verli katoliški grof, ki se ni sramoval, vedno imeti pri sebi rožni venec. Enega najde smert na potu, druzega na polju, zopet druzega pri opravilih, ali pa tudi na postelji. Toda pravični se ne boji smerti, ker je vedno pripravljen na Gospodov prihod, — kakor je bil sv. Karol Boromej. — Igral je namreč enkrat z nekterimi duhovni bilard. da bi se nekoliko oddahnil od prevelikega truda. Tedaj je prašal duhovne, kaj bi storili, ko bi bilo treba zdaj precej umreti. Eden je rekel: Jaz bi hitro vzel brevir v roke; drugi pa: Jaz bi naglo poiskal spovednika, da bi se spovedal svojih grehov, itd. Karol pa jim odgovori: Jaz bi pa to igro nadaljeval in končal, ker jaz ne vem nič boljšega narediti, kakor to igro, katero sem začel tudi na čast božjo. V slavo sv. Mihela. Spev slovesen, čuj, razlega Prek nebeških se višav Svetemu Mihelu v slavo Rajski poje se pozdrav. Angeljski ta mili glas Krepko vnčl je tudi nas. Oj, nadangelj ti mogočni, Božje slave veri junak, Dans veselo se spominja Tvojega imena vsak. Saj med angelji vso čast Vživaš moč in pa oblast. Tvoj oltar je poln krasote, V njem blišči nam tvoj obraz, In z junaškim se pogledom Zdaj oziraš dolj na nas, Ki pod varstvom Tvojim smo, In ki čuvaš nas zvesto. Z mečem svojim si premagal Vso napuhnjeno derhal, In prederzne te duhove Pahnil v brezno si nižav, Kjer k Bogu na vekomaj Ni vernitve več nazaj. Tehtnico deržiš pravice, Kažeš jo v svarilo nam; Tvoji skerbi jo izročil Oče je nebeški sam. V njej razkrivaš vsako zlo, Ž njo odklepaš nam nebu. Vojvoda Ti trum nebeških, Oh, pokaži sv^;o moč; Glej, sovražnik hudi skuša Nas pahniti v večno noč Dih njegov od vs^h strani Že nam žuga in proti. Cerkev Kristusovo brani. Bodi ji najboljši var, Da ne bo nje slave skruml Zloben zemeljski vihar; Dvigni v brambo Ti svoj meč. Kadar bliža se grozeč. Oj, nad faro našo tudi Varni svoj razgemi škit. Da bo prosta vse nesreče, Da mir bo po nji razlit. Bodi zvest ji priprošnjik In v vseh silah pomočnik. Prišel dan bo sodbe strašne. Ko kerdel bo Tvojih moč Vso krivico spet pahnila V večnega terpljenja noč. Takrat pa ne zgreši nas. V rajski nas popelji kras. J. I*. Belostcnski. Ogled po Slovenskem in dopisi. Z Iga. (Pervo sv. obhajilo.; Lep. pomenljiv in vesel dan bila je za našo faro minula nedelja, 15. po binkoštih. ko je 170 otrok pervikrat pristopilo k mizi Gospodovi. Pustite male k meni, rekel je Jezus Kristus, večna resnica. Pastir in pravi prijatelj malih. Najbližje pri Jezusu so otroci pa gotovo pri pervem sv. Obhajilu, tukaj se prične pravo, isti-nito in priserčno prijateljstvo med Jezusom in otroci, zatorej je na vrednem pervem sv. Obhajilu večinoma vse ležeče, in na njem zastavljeno bodoče pravo kerščansko, bogoliubno življenje. Zato so se pa tudi naš prečastiti gospod župnik veliko trudili, da bi bilo pervo sv. Obhajilo dostojno zveršeno in da bi obrodilo stoternega dobrega sadu Podučevali in pripravljali so sami cele letošnje počitnice po več ur v tednu otroke za to vzvišeno, sveto in veleimenitno opravilo. Zadnje tri dni pred sv. oUiajilom so imeli preč. g. župnik z otroci duhovne vaje, in ginljivo je bilo videti, kako so otroci združeno obiskovali v cerkvi sv. Rešnje Telo in jt-dnoglasno na pomoč klicali blaženo Devico Marijo, Mater Jagnjeta Božjega, angelje in svetnike Božje, da bi vredno prejeli Kralja večne slave pod podobo kruha v najsvetejšem Zakramentu. — V soboto zjutraj je 89 deklic in popoldne 81 fantičev opravilo sv. spoved in prejelo zakrament sv. pokore. V nedeljo zjutraj došli so otroci v šolo, in moleči sv. rožni venec čakali so na odhod v cerkev. Po preč. g. župniku so bili še enkrat iskreno opominjani na to čudežno visokosveto opravilo, in da naj premišljujejo, koga bodo prejeli in zavžili s sv. obhajilom. Sedaj je začelo z vsemi zvonovi veselo priterkavati, in otroci stopajo v sprevodu za šolskim in cerkvenimi banderci v ozaljšano farno cerkev. Tukaj se je prižgalo otrokom nekaj voščenih sveč, in so slovesno ponovili kerstno obljubo, ktero so bili v njihovem imenu storili botri pri sv. kerstu. Nato se je pričela sv. maša, med ktero so imeli g župnik lep in ginljiv ogovor do otrók in odraščenih; odmolile so se molitve pred sv. obhajilom, in po mašnikovem zavživanju se je opravila očitna spoved (konfiteor), obudili so vero, upanje, ljubezen in hrepenenje po nebeškem Kruhu, ki je Jezus Kristus, Bog in človek v presv. Zakramentu oltarja. Z nebeškim Kruhom večnega življenja nahranjeni otroci so se zopet skupno in jednoglasno zahvaljevali, častili in molili Gospoda Jezusa; in solze vernega ginjenja so nas oblivale, ko smo slišali, kako so presrečni otroci, ti svatje nebeški, glasno in zaupljivo prosili po sv. obhajilu Jezusa, da naj blagoslovi njih oči, katere so ga gledale v sv. Zakramentu, naj blagoslovi njih usta, katera so ga prejela, njih jezik, na katerega je bil položen; njih roke. katere proti njemu povzdigujejo, naj blagoslovi njih serce in dušo, katero je prišel obiskat in razveselit. Po opravljeni skupni zahvalni molitvi gredo pervo - obhajanci zopet v sprevodu med slovesnim zvonenjem v šolo, kjer jim preč. gospod župnik, spregovorivši še nekatere besede v spodbudo, raz-delé podobice v spomin pervega sv. obhajila, zapišejo vse v bratovščino Naše ljube Gospe presv. Serca, jim podaré svetinjce Naše ljube Gospe, jih pouče, da morajo svetinjce vedno imeti na vratu ter zjutraj in zvečer pobožno zdihniti: „Naša ljuba Gospa presv. Serca, za nas Boga prosi!" Otroci so bili tedaj po-življeni z nebeškim kruhom in njih serce, upajmo, bo vedno pri Jezusu ostalo, naj jih nobena reč več od njega ne loči. Tako oživljeni in razveseljeni pervo obhajanci poslové se s kerščanskim pozdravom : Hvaljen bodi Jezus Kristus, ter se razidejo vsak na svoj dom. V resnici z otroci — pervo - obhajanci — so mnogi trudi, težave in skerbi; toda, če se odgojé verno pobožno za Kristusa, v njihov in drugih časni in večni blagor, poten niso preveliki nadaljni trudi in skerbi. Velike in obilne zasluge pri Bogu zadobivajo oni, ki se trudijo in delajo za pobožno izgojo mladine, zlasti v sedanjih zmedenih časih, ter tako že otroke vodijo h Kristusu Jezusu, kateri edini jih zamore dušno in telesno, časno in večno srečne storiti. Le po dovedenji otrok h Kristusu imela bode sv. Cerkev vedno več dobrih in pravih udov, der-žava in družina verlih družabnikov, nebesa pa vedno več večno srečnih prebivalcev. Sklepno naj bode le to še omenjeno in rečeno, da slavnost tako ginljiva ni in ne bode ostala brez duhovnega prida vsim faranom. V uršulinski cerkvi v Loki so 16. sept. slovesne obljube naredile 3 sestre (Magdalena Koceli iz škofje Loke, Avguština Polž iz Mengša in Romana Legan iz Žužemberka); 4 gospdč. pa so bile preoblečene (Beatrika bar. Brannecker z Dunaja [zdaj s. Serafina]; Frančiška Šmitek iz Krope [s. Mihela]; Bar- bara Dolar iz Kamnika [s. AleksijaJ; Frančiška Mrak iz Loke [s. Valentina.) Rožnovenške Kraljice griček — Brežičani, dne 10. sept. 1895. Srečno došel sem na rožnovenške Kraljice griček. Z donesenimi milodari izplačali smo: na račun zidarjem 105 gld., za tenki pesek 22 gld, za dva sodčeka cementa 16 gld, za apno 15 gld. In zopet smo suhi, in cerkvena denarna Skrinjica prazna. V notrinji nove cerkve se delo nadaljuje in upamo, da h koncu rožnovenškega mesca bode hiša Božja in sv. Jožefa toliko dogotovljena in vravnana, da se posveti in služba Božja v nji prične. Za dobrotnike, koji sedaj pomagajo notrinjo cerkve dogo-toviti, se bode ta mesec sept. opravilo zaporedoma, devet sv. maš v čast sv. Družini — Jezusu, Mariji in sv. Jožefu, vsaki teden trikrat pa skupno sv. kro-nica (rožnji venec) žalostne matere Božje, ker je ta mesec posvečen žalostni materi Božji — kraljici marternikov: kajti sila je velika, ako bi se nova cerkev v notrinji sedaj toliko ne dogotovila, da se zamore presv. služba Božja v nji veršiti, bi ubogi katoliki po zimi ne imeli kam k bogo služju se zbirati, ker pervotni kapeli so se zopet tri stene do sredine porušile; s potresom prizadetimi vred smo tu velike sirote, v mnozih ozirih pa še trikrat večje. Opravila na rožnovenške Kraljice gričku in pri novi cerkvi sv. Jožefa me je toliko čakalo, da nimam skoro trenutka počitka. Hvala Bogu! Češčenje Mariji Devici, da sem v presv. hišici v Loreti tudi osve-ženje, okrepljenje in ozdravljenje telesno zadobil in zamorem zopet terpežno delovati in razne tovore prenašati. Tudi nekaj za pričetek novega šolskega leta. — Misli o razširjevanju bratovščine ss. Cirila in Metoda. Kar so rajni nepozabljivi lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek z vstanovljenjem, vpeljavo in razširjenjem bratovščine ss. Cirila in Metoda med Slovenci pričeli in doseči hrepeneli, to nadaljujejo sedaj Njegova Svetost sv. Oče papež Leon XIII še v dokaj obilnejši in obširnejši meri. Oba zamoremo nekako imenovati mogočna duševna vojskovodja v dosego, da bi pred drugimi vsi Slovani, zraven pa še vsi narodi vesoljne zemlje postali ena čeda, in da bi bil vsem na čelu le en pastir. Žal pa, da duševnih vojakov za njihove vzvišene namene šteje se še vse premalo. Za pridobitev novih duševnih sil t. j ža pristop novih udov v bratovščino ss. Cirila in Metoda bi se moralo vsaj med našim narodom delati še veliko več, — delati še veliko bolj. In za to bi posebno veliko lahko storili čč. gg. kateheti naših ljudskih šol. Šolska mladina naj bi se vnemala za to, da bi kar vsa stopila med trume duševnih bojnikov, ki bi z orožjem goreče molitve delovala za namene bratovščine ss Cirila in Metoda, ki so ob enem tudi nameni sv. Očeta papeža Otroci naj bi opravljali bratovsko molitev doma, naj bi za pristop v bratovščino vnemali tudi svoje stariše in sploh domače, posebej pa naj bi se še v šoli, če ne vsaki dan (ker bi se morebiti povsod ne vnel lahko vsaki g. učitelj za to vzvišeno idejo), vsaj o pričetkur ali o sklepu veroznauskega poduka skupno opravljala bratovska molitev. Samostanske dekliške šole bi v ta namen storile lahko še prav posebno veliko! — Novo šolsko leto nastopa, — poskusi naj se toraj! prav obilno naj se poskusi! — Letos so dobili vv. čč gg. oo. Lazaristi pri sv. Jožefu nad Celjem posebno mične nove podobice, ki služijo ob enem kot sprejemni list v bratovščino, in imajo na zadnji strani natisnjene: a) Dolžnosti družbenikov, b) Odpustke bratovščine, in c) Bratovščinsko molitev. Že sam pogled te mične podobice bo gotovo nagibal mladino za pristop v prekoristno bratovščino ss. Cirila in Metoda. — Misel za razširjenje bratovščine ss. Cirila in Metoda pa bi se dala, kaj pa da, še po drugih potih in morebit še v dokaj večji polnosti oživiti med našim narodom. Kaj n. pr. ko bi se o misijonih, ki so našemu narodu toliko na moč priljubljeni, in o katerih prilikah so serca vernikov toliko mehka, delalo med drugim tudi za razvoj imenovane bratovščine? Ker Slovanov živi največ v razkolstvu, bi morali vsi katoliški Slovani največ delati, truditi se in moliti za njihovo zedinjenje z Materjo sv. katoliško Cerkvijo. — Morebit vč kedo drugi še kaj boljšega nasve-tovati, n. pr. da bi se konec sv. maše k zdaj vpe ljanim molitvam dodal (se vč, da z dovoljenjem Višjih) še Oče naš in Češčena si Marija na čast ss. Cirila in Metoda, ali kaj druzega enako dobrega. Saj pregovor „Več oči več vidi" še vedno veljd. Sv. Pavel je učil med drugim: „Vse poskusite!" Storimo toraj tako! — Vsak. ki hoče veljati za pravega in resničnega narodnjaka — naj postane misijonar za pridobitev novih članov za bratovščino ss. Cirila in Metoda z upanjem, da bo prejel svoj dan bogato plačilo za to! — Na delo tedaj! — —č— Od gorenjske strani. Razgled po svetu. Verona. (Zamurska naprava.) V Veroni, kakor smo že omenili, je med drugimi napravami tudi vstav za afrikanske misijone, v kterega je pred nekaterimi tedni pristopil tudi eden najboljših ljubljanskih gimnazijalcev. Imenujejo se družbeniki „Sinovi presv. Serca" in so posebno priljubljeni pre-fektu Propagande kardinalu in nadškofu Ledohov-skemu. Novi škof te družbe, ki ima svoj sedež ob Sudanu, v Asvanu, je iz te družbe, namreč Monsig. Anton Marija Roveggio. Le-ta je nedavno v imenu Sinov presv. Serca čestital kardinalu prefektu k njegovi mašniški 50let-nici. V odgovoru (iz Solnograda 25. avg. 1895) se kardinal prijazno zahvaljuje za čestitanje in nazna-njuje celemu kolegiju svojo blagovuljnost in prosi Boga, da bi to napravo obdaroval z vso najboljšo milostjo in dodelil, da bi iz nje izhajali čversti in goreči aposteljni sv. vere. In res, kakor naznanja „Nigrizia" v zvezku za mesec september, sta zopet odrinila iz Verone nova misijonarja za srednjo Afriko, namreč čč. gg.: P. Jožef Weiler iz Trevirske, in Br. Florencij della Rosa iz Trienške škofije. Oba sta iz te družbe in odrinila sta v Terst in od ondot v Kairo. Vsa družba je bila zbrana pri njunem odhodu in med najserčnišimi vošili se je z njima poslovila. Poseben varh in pomočnik družbe presv. Serca je slavni sv. Peter Klaver, veliki svetnik zamurcev ob Kartagenskih poljanah. Obhajali so njegov god 9. septembra z vso mogočo slovesnostjo tudi v Veroni, kjer se odgajajo in izučujejo misijonarji za za-murce po pravilih in izgledih tega častitljivega pred-bomika v prid zamurcev. I. Bratovske zadeve molitvenega apos toljst v&. Nameni za mesec vinotok (oktober) 1895. a) Glavni namen: Katoliška Cerkev v Švici. b) Posebni nameni: 1. S. Donln. Vse ta in vsaki dan mesca naznanjene, pa še ne zaznamovane, ali mahoma nastale zadeve. Dobre izvolitve poklica. Bogu prijetno delovanje po šolah. 2. S. ElevterlJ. Detinska ljubezen do sv. angeljev varhov. Vredništva kat. časnikov. Zapuščeni in sprideni otroci. 3. S. Ev&UL «Duhovni in obhajanci.» Odpravljenje nekato-liških časopisov. Važne volitve po mestih in deželah. 4 S. Fran ¿IS k Aslškl. Cesar avstrijski. Red sv. Frančiška «Pospeševalci molitvenega apostoljstva.» Duhovne vaje. 5. S. Majnolf. Obrenska in vestfalska dežela. Društva delavcev, učencev in pomočnikov. Izgojitev značajnih, katoliških učiteljev. 6. Praznik s?, rožnega venoa. Sv. Oče. Katoliško gibanje na Avstrijskem. Spoznanje in spolnjenje volje Božje. (Dalje sledi.» II. Bratovske zadeve N. 1]. Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora m Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe — Dve bolni osebi za pomoč. — Neka oseba se priporoča v molitev, da bi se na priprošnjo Lurške M. B., sv. Jožefa in sv. Ant. Pad. neka nevarna zadeva dobro izšla. — Listek za raznoterosti. Ljubljana. Prihodnji četertek, 3. oktobra, bode v uršulinski cerkvi ob oih zjutraj sv. maša pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom za ude bratovščine „vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa" in slovenska pridiga. Med sv. mašo je skupno sv. obhajilo za ude. Tudi ob 4ih zjutraj bo sv. maša za žive in umerle ude bratovščine. Prihodnji četertek bo v nunski cerkvi ob 8ih zjutraj sveta maša za ranjce deležnike sv. Detinstva. — Deležniki, kteri so pri tej maši pričujoči, prejmejo pod navadnimi pogoji popolni odpustek, ki se more tudi dušam v vicah v prid obemiti. Molitev zoper potres (št. 15.) se zopet jemlje v stoljnici. Bolan Je že skoro štiri tedne preč. g. M. Saj«*', župnik v Štangi. in se priporoča gg. duhovnim so bratom in prijateljem v molitev. Poterdilo. Prečastiti gospod monsgr. in kanonik! Poterjujtm s tem. da stm prejel hvaležno za cerkev na Dobrovi poslani dar 8 gld. in da sti sv. maši že opravljeni. Hvaležni sluga A. Lovšin, župnik. Novcsti in kcristne knjige. Theologische Principi eni ehre. Lehrbuch der Apologetik von Andr. Schill. Doktor und Profesor an der Universität Freiburg. Paderborn 1895. Važno delo za šolstvo, učenjake in sploh za vterjenje v sv. veri, 512 strani. Cena S gld Die Höflichkeit von J Bern. Krier Freiburg 1895. Cena 60 kr. To je knjižica z 204 str. res zlata vredna, ktero bi moral vsak mladi človek v žepu imeti in čitati in prečitavati, ker za premnoge prilike življenja obsega primerne nauke, da bi ne grešil zoper dolžnost in lepo šego. Postavim naj tukaj le nektere stavke oziroma na cerkev; na str. 154 n. pr. piše: „Ako kdo stopi v kako cerkev jo ogledat, se pokropi in pokriža, poklekne in malo pomoli („hält die Anbetung"), in ako ni ravno kacega cerkvenega opravila, sme brez šuma iti na okrog in ogledati znamenitosti. Ako gre mimo altarja, v kterem je Najsvetejše, se priklone s kolenom do tal; pri druzih oltarjih se globoko z glavo priklone. Ako je v spremstvu z drugim in kake opombe tiho spregovori, naj se varuje vsacega lahkomišljenega besedovanja, smeha, norčevanja; zlasti naj se ne bliža takim, ki molijo, da jih ne moti. Kako nespoštljivost, nespodobnost, nevednost pri tacih prilikah kažejo dostikrat katoliški možje in mladi ljudje! Pridejo in gredo iz cerkve brez kacega verskega znamenja, ne pokrope, ne po-križajo se, ne pripognejo kolena, ne šepnejo nobene molitvice; vedejo se v svetišči, kakor v kakem posvetnem kraju ..." Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za prestopno leto 1806, osmi letnik, namenjen zlasti katoliški duhovščini. Komur je znan ta vsestransko koristni koledar, bode gotovo urno segel po njem; kdor ga še ne pozna, bo gotovo hvaležen, ako si ga kupi. Nevesta Kristusova, v usnji z zlato obrezo 1 gld. 70 kr., potrebna vsaki modri deklici. Ura — moliti jo pred S. Rešnjim Telesom. Terdo vezana 20 kr. Tudi prav dobra za manj zrelo mladino, ki se večkrat dolgočasi in igra v cerkvi med veliko mašo, ali kadar maše, pridige čaka. Večkrat se poredneži iz cerkve dervijo, ki mislijo, da nimajo kaj početi. Za poduk in vedrilo so koristne knjižice: Fa-bijola (bO kr.); — Robinson (60 kr.); — Deteljica (30 kr.); — Kortonica (30 kr.); — Ogle-nica (30 kr.). Koristno: Sprejemna diploma v društvo sv. Družine (10 kr.), manjše (2 kr. in stotina 1 gld. 50 kr.); četert ure pred S. R. Telesom (1 kr.). Zgodbe sv. Pisma — Skuhala 26 kr. s podobami. Zelo pripravna knjižica za domače branje pri otrocih. Kerščanski nauk za pervence, od Simona Zupana (10 kr.). Kruh nebeški za pobožno molitev pred S. R. Telesom, od Jan. Zupana v zlati obrezi 1 gld. 90 kr. Pot v nebesa. Zlasti za brat. tretjega reda: življenje sv. Frančiška Serafskega itd. (z zlato obrezo 1 gld. 20 kr.,. Ljubimo Jezusa (zniž. cena 50 kr.) od nadškofa Stadlerja. Stimmen vom Berge Karmel, Monatschrift fur das kathol. Volk. Ta mesečnik vr^duje znani učeni karmelit P. Sera p ion in je posebno podučljiv za dosego višje stopnje kerščanskega življenja, kakor tudi mičen za učene. S 1. oktobrom se začne 5 letnik. V „Vabilu" se prosijo udje družbe sv. Terezije, ška-pulirske bratovščine in III. reda, da naj bi si vsi sami naroČili list in tudi druzih pridobivali. Vterjenje v veri in odbijanje napadov na vero je med drugim v programu tega lista. Naročnina s pošto stane 1 gl. 12kr. Dobivajo se tudi še prejšnji letniki. Španjsko. Deset nadškofov in 49 škofov je poslalo do sv. Očeta protest zoper framasonsko - laško slovesnost 20. sept. v Rimu. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo. Čast. gosp. župnik Lor. Krištofič 1 gld. — V. č. g. Fettich- Frankheim 5 gld. — Neim. 1 gld. «za kruhe sv. Antona» — Neimenovan gosp. župnik 1 velik cekin — 12 gld. — Iz Idrije 1 gld. «za kruhe sv. Ant.» za uslišanje neke prošnje. — Neim. «v čast sv. Antona za primerno službo.» 1 gld. — Č. g. duh. pastir Fr. Tavčar 2 gl. — G. g. duh. pastir Lor. Rožman o gld. Za sv. Detinstvo: D. M. Polje. 25 gld. — Iz Blok po Tereziji Drobnič 2 gld. — V. č. g. župnik Fettich - Frankheim 8 gld. Za v start o vo obljubljenih ss. maš zoper potres: Čast. uršu-linski samostan 10 gld. — Gdč. M. Pfefrerjeva 10 gld. — Dve dobrotnici 1 gld. 50 kr. — Č. g. Lor. Rožman 2 gld. Za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani: Greg. Gartner 5 gld. Za Marijanišče: Č. g. župnik Lor. Krištofič 1 gld. Za Vincenrijevo družbo: Neim. dobrotnik 20 gld. Zi brat. S. Rešnj. Telesa: G. g. župnik Jan. Hromeč 17 gld. 50 kr. (Op. Oddano.) Za cerkev Marije Pom. na Brezjah: Iz Idrije 1 gld. «za dober namen.» Za opravo ubožnih cerkev: Iz Šmihela pri Novem Mestu 13 gld. 38 kr. — S Trebelnega 18 gld. — Iz Novega Mesta po mil. gosp. proštu 26 gld. 30 kr. Po preč. g. kanoniku J. Rozma-u 10 gld. - Iz Starega Terga pri Ložu 2 gld. 50 kr. — Iz Podzemlja 9 gld. 20 kr. — Z Gornjega Tuhinja 31 gld. — Marjeta Skvarča 1 gld. — Iz Srednje Vasi Bohinjske 35 gld. 36 kr. — Z Berda 28 gld — Iz Senožeč 10 gld. — Z Verhnike 92 gld. — Iz Šmarij 21 gld. 85 kr. — Iz Dobrepolja 13 gld. — Z Lučin 12 gld. — Iz Banjaloke 9 gld. 35 kr. — Z Iga 14 gld. 65 kr. — lz Soteske 15 gld. — Iz Šempetra pri Novem Mestu 20 gld. — Z Žužemberka 42 gld. — Z Vrata 8 gld. — Z Bohinjske Bele 28 gld. 25 kr. — S Poloma 21 gld. — Iz Temovega v Ljubljani 41 gld. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neimenovana dobrotnica dva petdesetaka. Za razširjanj* sv. vere: «Za dober namen» 1 gld. iz Idrije. Za katol. misijone: Greg. Gartner 10 gld. Za afrikanski misijon: Neka oseba 1 gld. Za Marijino afrikansko bratovščino: Mar Rak 1 gld. —• Marijana Restar 1 gld