TOREK, 26. APRIL 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 96 (20.228) • CENA 1,20 EUR (10 HRK)

Mitja Petkovšek, telo-vadec: "Smešno: za ekološko hišo dobiš od države več kot za zlato SPREMENLJIVO
olimpijsko kolajno." Stran 22

Predstavniki Inšpektorata RS za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Na-
cionalnega veterinarskega inštituta
(NVI), VURS-a, fitosanitarne uprave
in Zavoda za zdravstveno varstvo Ma-
ribor, ki so se včeraj zaradi množičnih
poginov čebel v Pomurju v zadnjih
dneh sešli v Ljubljani, so sporočili, da
prvi vmesni rezultati analiz odvzetih
vzorcev mrtvih čebel, cvetnega prahu
in oljne ogrščice kažejo, da je vzrok
povečanega odmrtja pašnih čebel v
Pomurju prisotnost aktivne snovi klo-
tianidina. Izvor aktivne snovi klotiani-
din je lahko na semenu koruze, ki so jo
kmetje v tem obdobju sejali na suhih
tleh in v vetrovnih vremenskih razme-
rah. Seme koruze mora biti tretirano
in obdelano v skladu s pravilnikom o
dolžnostih uporabnikov fitofarmacevt-
ski-h sredstev i-n pravi-lni-kom o kako-
vosti- semena ži-t, zato bodo nadalj-nj-e
preiskave potekale v smeri ugotavlja-
nja skladnosti kakovosti semena ko-
ruze in preverjanja spoštovanja dobre
kmetijske prakse pri njenem sajenju.
Tako bo že od danes naprej kmetijska
inšpekcija ob pomoči veterinarske na
kmeti-j-ski-h gospodarstvi-h preverj-ala
izvor semena koruze, njegovo pravilno
obdelanost in način sajenja. Za zaščito
pašnih čebel bosta NVI in VURS pri-
pravi-li- pri-poroči-lo za krmlj-enj-e čebel
v sušnih razmerah in v obdobju cvete-
nja oljne ogrščice.

skupna vrednost dosega, tako naši neu-
radni viri, 90 milijonov evrov. Začetek
zgodbe sega v recesijsko leto 2008, ko
je Selimovic, čigar imperij se je pričel
resno maj-ati-, zaprosi-l i-n dobi-l večj-i- del
zneska, ki ga danes dolguje NLB. Težava
je, da naj bi bila jamstva, ki jih je poslov-
než predložil banki, vse prej kot ustre-
zna. V NLB posla ne komenti-raj-o.

Mariborski župan Franc Kangler se
je že pred časom odločil za združitev
dveh i-nvesti-ci-j-, Umetnostne galeri-j-e
Maribor (UGM) in Mariborskega kul-
turnega središča (Maks), kot razlog pa
navedel neuspešna pogajanja z mad-
žarski-ma arhi-tektoma, ki- sta lani- na
mednarodnem arhitekturnem nateča-
ju dobila projekt nove UGM na Lentu,
i-n preki-ni-tev sodelovanj-a. Madžarska
arhi-tekta oči-tno s tem vsaj- pred prazni--
ki še nista bila seznanjena, a poudarja-
ta, da ni-sta odgovorna, da se proj-ekt
UGM ne nadaljuje.

Na mariborski občini zatrjujejo,
da sta arhi-tekta bi-la nekorektna, saj-
ni-sta hotela skleni-ti- nove pogodbe
za pri-dobi-tev gradbenega dovolj-enj-a
i-n proj-ekta za i-zvedbo. A arhi-tekta se
ne dasta, odgovarjata, da "dobro razu-
meta postopke j-avnega naročanj-a pri-
nas i-n da ovi-r ne bi- bi-lo, če obči-na ne
bi- postavi-la preti-rano strogi-h i-n enos-
transki-h pogoj-ev za novo pogodbo, z
vsemi- bančni-mi- spremembami- pa so
seznani-li- obči-nske predstavni-ke, ki- so
dej-stva sprej-eli-, alternati-vni-h vari-ant,
h katerim so se zavezali, pa nikoli po-
sredovali. In najpomembneje, nihče ne
more pri-čakovati-, da bomo po enaj-sti-h
mesecih, trikratni predhodni oddaji in
dvakratni- oddaj-i- načrtov po pogodbi-,
še vedno delali zastonj".

Ali- se bodo odloči-li- za tožbo zoper
obči-no, za zdaj- ni- j-asno, j-e pa to napo-
vedal tudi Tomaž Kancler, mariborski
podžupan, če bo mesto ob deset milijo-
nov evrov, ki jih je za novo UGM oblju-
bila država. Občina naj bi za projekt,
ki ne bo realiziran, po njenih podatkih
odštela skupno četrt milijona evrov.

Ko je dogodek, ki ga proslavljamo
kot državni praznik, oddaljen že
sedem desetletij, je kljub njegove-
mu nespornemu pomenu za
slovenski narod in državo, ki si jo
je ta ustvaril, to le nekaj, kar
sedanje generacije poznajo iz
zgodovinskih knjig. 27. aprila 1941
je bila v Ljubljani ustanovljena
Osvobodilna fronta, v kateri so
imeli vodilno vlogo komunisti, ki
so preko nje politično vodili
partizanski boj proti vsem trem
okupatorjem slovenske zemlje,
politični vpliv in vojaško moč, ki
so ju s tem pridobili, pa postopno
usmerili v socialistično revolucijo,
ki je določala razvoj Slovenije in
njenih prebivalcev naslednjih
petdeset let, piše v njih.

Ker je pogled na teh pet desetletij
še vedno eden osnovnih kriterijev
za politično opredeljevanje
Slovencev danes, tudi vsebina
praznika, ki je bil sprejet kot
dobrodošlo podaljšanje 1. maja,
letos pa še velike noči, preveč
izgublja prvotno vsebino. Gre za
pravico do upora, ko so ogrožena
življenja ljudi in narod kot celota,
človekove pravice, ko se je treba
upreti tiraniji in nasilju.

Leta 1941 je šlo predvsem za to:
Slovencem sta uradno grozila
izselitev in iztrebljenje, ponemče-
nje v najboljšem primeru. To je
rodilo uporniške akcije, prvo v
Mariboru, ko so mladci v Volkmer-
jevem prehodu že 29. aprila, tri dni
po obisku Hitlerja v mestu, zažgali
dva nemška avtomobila. Da gre za
upor mladih, starih od 18 do 22 let,
so takrat ocenili in poročali v
Berlin šefi gestapa. Takoj so priprli
60 Mariborčanov te starosti, jih
pretepali in mučili v Meljski
kasarni, storilcev pa niso odkrili.
Res so bili med njimi mladi skojev-
ci, ki pa so akcijo izvedli brez ved-
nosti svojih nadrejenih organov,
celo pomembno javko KP so s tem
nevede ogrozili, o tem, da je bila
dva dni prej v Ljubljani ustanovlje-
na OF, ni vedel nihče od udeležen-
cev. Okupacija, kije ogrožala
vsakega Slovenca in narod kot
celoto, je takrat pripeljala mlada
dekleta in fante v partizane.

Da ta pravica do upora, ki jo jutri
praznujemo Slovenci in smo jo
petdeset let pozneje ponovno
vzeli v lastne roke v osamosvojit-
veni vojni, ni nekaj samoumevne-
ga, vidimo v letošnji pomladi v
arabskem svetu. Predvsem mladi
so se uprli v Tuniziji, Egiptu, Libiji,
Jemnu, Siriji... Odnos do teh
uporov, ki imajo vsi enake
korenine kot tisti v Sloveniji pred
70 leti in 20 leti, pa tudi pri nas ni
povsem enak, kaj šele v svetu. V
Sloveniji in posebej v Mariboru bi
morali biti na to mnogo bolj
občutljivi.

Tudi za Slovenijo je veliki
teden. Leda je tokrat
premier krvavi pot potil.
Iškarjotov pa je menda več.

NLB je tudi po začetku
krize odobravala visoke in
slabo zavarovane kredite
firmam imperija Selimovic
iz BiH. Banka je v tajkunski
sistem, ki je zdaj pred pro-
padom, vložila več kot 90
milijonov evrov. Bo ostala
brez tega denarja?

V obdobju, ko je večina Slovencev in
Slovenk na svoji koži zaradi global-
ne krize občutila kreditni krč, ker so
banke že zaostrovale kriterije odo-
britve posojil, so bile te precej bolj
velikodušne, ko je šlo za kreditiranje
sumljivih menedžerjev in reševanje nji-
hovih nasedlih ladij. Med bankami, ki
so tudi v času recesije pri nas na veliko
poslovale s spornimi poslovneži, pred-
njači državna NLB, ki pa v obdobju, ko
so mala in srednja podjetja propadala,
ni kreditirala zgolj domačih, temveč
celo tuje tajkune. Kakor smo izvedeli
iz svojih virov, so eden največjih tovr-
stnih poslov velikanska posojila bosan-
skemu biznismenu Hilmu Selimoviču
in njegovemu sinu Muju, za katera se
bo morala NLB, kot vse kaže, obrisati
pod nosom. Njihova skupna vrednost
pa dosega, tako naši neuradni viri, 90
milijonov evrov, kar je slaba tretjin
zneska nedavne 250-milijonske doka-
pitalizacije, s katero skuša naša država
zakrpati luknjo v svoji paradni banki.

Začetek zgodbe sega v recesijsko leto
2008, ko je Selimovic, čigar imperij se
je pričel resno majati, zaprosil in dobil
večji del zneska, ki ga danes dolguje
NLB. Težava je, da naj bi bila jamstva,
ki jih je poslovnež predložil banki, vse
prej kot ustrezna, kar je vzorec, ki se po-
javlja v poslovanju največje slovenske
banke praktično ob vseh njenih aferah
na Balkanu (najbolj razvpit je primer po-
sojanja denarja srbskemu Agroživu, o
čemer smo prav tako podrobno pisali).
NLB naj bi bila kredit, tako naši viri, za-
varovala z 20 odstotki delnic Sarajev-
ske Pivare, ki je v lasti Selimovicev, in
še z menicami Pivare Tuzla in podjetij
skupine Mims, kar prav tako kontrolira-
jo Selimovici. A vrednost teh podjetij je
zaradi velikih izgub zelo nizka, predv-
sem pa jih je večina tik pred zlomom, z
zelo malo kapitala in nizko knjigovod-
sko vrednostjo, zato je vprašanje, kako
bi sploh lahko unovčili menice. Sarajev-
ska pivara ima 47 milijonov kapitala, a
dolgovi zelo presegajo ta znesek. V no-
benem primeru pa vsa zavarovanja ne
dosegajo vrednosti kredita.

"Po enajstih letih smo le uspeli spreje-
ti zakon, ki bo promoviral našo hrano,
in upam, da bomo z njim dosegli, da se
bo dvignila lojalnost kupcev do doma
pridelane hrane. Pomembno je, da
bomo začeli vzgajati ljudi, že od vrtca
naprej, in ker tega ne moreš početi za-
stonj, je bil potreben zakon, ki bo za-
gotavljal tudi finančna sredstva za to,"
izpostavlja minister za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano Dejan Židan in
dodaja, da ima zakon o promociji kme-
tijskih in živilskih proizvodov štiri
nom in centralo banke, ki je na koncu
tudi potrdila vse posle, nekdanji di-
rektor CBS Sarajevo Albin Hojnik ter
namestnik direktorja NLB Tuzlanske
banke Iztok Gornik (ta je tudi član ko-
misije za reševanje težav s Selimovici);
oba naj bi bila tudi osebno v dobrih
odnosih s Selimovicem. Izpostavlje-
nost NLB do imperija Selimovic, kot
rečeno, znaša 90 milijonov evrov, od
tega je sarajevski lizing NLB-ja odobril
pet milijonov evrov, NLB Tuzla pa štiri
milijone, vse ostalo naj bi šlo direktno
prek centrale NLB d.d. v Ljubljani. Ker
gre za visoke kredite, jih je moral odo-
briti glavni kreditni odbor banke. Po
naših informacijah so Selimovici do-
slej uspeli plačati le nekaj obresti, pla-
čevanje glavnice pa so pred kratkim
ponovno podaljšali. Po pogodbi pa
bi morali glavnico začeti odplačevati
takoj. Glede na resnost težav, s katerimi
se ubada Selimovic, in ob informacijah
o slabih zavarovanjih posojil pa se zdi
verjetno, da bi lahko banka tudi v tem
poslu izgubila ogromno denarja. Tako
v NLB kot v Selimovicevem največjem
podjetju, Sarajevski pivari, niso želeli
komentirati položaja; iz banke so nam
posredovali svoj (za Večer) standardizi-
ran odgovor glede spoštovanja zaupno-
sti odnosov s strankami, iz pivovarne
pa se tudi po več dneh niso niti odzvali
na naša pisna vprašanja.

Gospodarsko-finančno-medijski impe-
rij Selimovic spada na sam vrh med
sistemi v Bosni in Hercegovini. Nezadr-
žni vzpon skupine, ki jo vodita Hilmo
Selimovič in njegov sin Mujo Selimo-
vič, se je začel kmalu po vojni, predv-
sem z mnogimi domnevno spornimi
privatizacijskimi manevri in mahina-
cijami, ko naj bi imela tudi zaščito in

cilje: "Kupec, ki kupi slovensko živilo,
daje delo kmetu in delavcu, poleg tega
na ta način polni državni proračun,
zagotavlja se visoka prehranska var-
nost, gre pa tudi za pomemben korak
v borbi zoper podnebne spremembe,
saj je največji onesnaževalec okolja pro-
met." Kmetijski minister še opozarja,
da se je omenjenim ciljem pridružil še
eden, in sicer da mora vsaka država v
boju proti svetovni lakoti pridelati to-
liko hrane, kolikor je lahko.

Po izračunih, ki temeljijo na kme-
tijskih statistikah iz leta 2008, naj bi
se na podlagi zakona - po tem ko je
bil v državnem zboru soglasno sprejet
konec marca, je zdaj začel veljati - leta
2013 zbralo približno pet milijonov
evrov, pri čemer naj bi polovico sred-
stev prispevali kmetje in živilska indus-
podporo aktualnih političnih elit. Zato
ju mnogi domačini označujejo za go-
spodarska "vojna dobičkarja". Nezadr-
žno rast, kije temeljila tudi na mnogih
finančnih špekulacijah in vratolomnih
operacijah, je ustavila tudi globalna
kriza. Središče imperija je sicer Sarajev-
ska pivovarna (v njihovi lasti je sicer
tudi Pivara Tuzla), med temelje spada
še investicijski sklad Naprijed Saraje-
vo, Selimovici pa so prevzeli tudi last-
ništvo nad časopisom Oslobodjenje in
tednikom Dani (s tem se nehote vzpo-
stavljajo tudi vzporednice s padlim
slovenskim tajkunskim pivovarskim
primerom). Veliko ostalih podjetij je
združenih v holding Mims. Dnevni
Avaz (sarajevski časopis, ki je v lasti
drugega velikega tamkajšnjega tajku-
na Fahrudina Radončiča - med njim
in Selimovici je tudi pravzaprav veliko
rivalstvo, tudi politično, in domačini
znajo povedati, da gre za "nevarno raz-
merje") je pred dnevi pisal, da ima BiH
v tem trenutku kar 7,5 milijarde evrov
notranjega dolga, kar je potrdil tudi di-
rektor Združenja delodajalcev Mladen
Pandurevič, po podatkih časopisa od
tega vsaj milijardo in pol evrov dolgu-
jejo državi ravno Selimovici.

trija, drugo polovico pa država, ki naj
bi letos za to namenila 1,5 milijona
evrov, kar je občutno več kot leta 2009,
ko je bilo za promocijo namenjenih
približno 400 tisoč evrov. Prispevek
od primarnih kmetijskih proizvodov
bo tako na glavo govedi in konj, starih
nad eno leto, 3,63 evra, za prašiča pitan-
ca 0,73 evra, na tono mleka 2,91 evra,
tono žita 1,5 evra, tono grozdja 6 evrov
in tako naprej. Prvotno je bilo predvi-
deno, da bi ustanovili posebno agenci-
jo, ki bi skrbela za promocijo, a so to iz
zakona črtali in se odločili, da bo kme-
tijsko ministrstvo na javnem razpisu
za šest let poiskalo izvajalca te promo-
cije. Podlaga zanjo bodo smernice za
šest let in triletni program promocije,
kar oboje sprejema vlada na predlog
ministra za kmetijstvo.

zgodba, saj je javnofinančna slika BiH
katastrofalna. Zaradi enormnih dolgov
je večina Selimovicevih firm na robu
solventnosti oziroma likvidnosti, mno-
gim grozijo tudi stečaji, zaradi česar naj
bi v tej nemirni državi izjemno narasla
brezposelnost, upniki, torej tudi NLB,
pa bi se lahko obrisali pod nosom za
svoj vložen denar. V podjetjih okoli Se-
limovica delavci že okoli štiri mesece
ne dobivajo plač, kar le potrjuje, da je
črn scenarij zelo verjeten. Ravno zara-
di obsega detonacije socialne bombe,
ki bi jo sprožil propad največjega bosan-
skega tajkuna, naj bi bosanska država
iskala vsa možna sredstva za njegovo
rešitev, pri čemer mu menda dostikrat
pogledajo skozi prste. Nazadnje je vrh
holdinga poskušal s selitvijo dela proiz-
vodnje v Libijo, predvsem pa s finančno
injekcijo iz dežele Moamerja Gadafija,
kjer imajo dobre zveze. A so načrti pro-
padli zaradi nemirov in vojne, ki se je
začela v državi na Severu Afrike.

Rezultati 7. kroga z dne 24.4.2011
Izžrebane številke SUPER LOTO:
2, 4, 12, 15, 18, 32, 39 in dodatna 3
Super sedmica ni bila izžrebana.
Izžrebane številke SUPER LOTKO:
040790

Ka-ko se je gra-di-la- nova-
umetnostna- ga-leri-ja-
i-n ka-ko se je Ma-ri-bor
za-ri-sa-l na- a-rhi-tekturnem
zemljevi-du sveta-

Na eni strani v arhitekturnem biroju
Sadar-Vuga snujejo arhitekturne načr-
te za objekt na območju bivše MTT
Tabor - kamor naj bi se po novem seli-
la Umetnostna galerija Maribor (UGM),
od zloglasnega Mariborskega kulturne-
ga središča (Maks) pa naj bi po novem
ostala zgolj večnamenska dvorana, na
drugi strani glamurozni projekt gale-
rije na Lentu, ki je bil vse do nedavne-
ga še tehnično racionalen, postaja zgolj
črka na papirju. Je torej mogoče, da je
vodstvena ekipa mariborske občine že
nekaj mesecev, pravzaprav od samega
začetka te zgodbe, vedela, da rešitve,
ki je bila izbrana z mednarodnim arhi-
tekturnim natečajem, ne bodo izpelja-
li?

Poglejmo nekaj dejstev. V začetku
junija 2010 so v UGM slavnostno pred-
stavili zmagovalne projekte arhitek-
turnega natečaja za celovito ureditev
dravskega nabrežja, med drugim novo
stavbo moderne galerije. Ta naj bi na-
stala po načrtih madžarskih arhitek-
tov Tamasa Levaia in Agnesa Joszaia.
Takrat se je predstavitve udeležil re-
žiser Tomaž Pandur, ki je potrdil na-
poved mariborskega župana Franca
Kanglerja o še eni gledališki dvorani.
Najprej je to bil Center uprizoritvenih
umetnosti (CEUM), ki so ga nekaj dni
kasneje hitro požegnali na zloglasni
korespondenčni seji mestnega sveta,
nekaj mesecev kasneje, ko se je ta pre-
imenoval v Maksa, pa še enkrat. Ka-
korkoli že, za novo UGM se je vedelo,
da bo država, potem ko bo občina pri-
dobila gradbeno dovoljenje, gradnjo
podprla z desetimi milijoni, za Maks
pa je bilo zmeraj jasno, da je to mest-
ni projekt, ki ga kulturno ministrstvo
načeloma podpira, a zanj ne morejo za-
gotoviti sofinanciranja. Še najbolj opti-
mistični niso več verjeli, da bo županu
Kanglerju uspelo v letu 2012 zgraditi
tako velika infrastrukturna objekta,
a ta je vztrajal, tudi zato, ker je man-
dat vezal na Maksa. Za katerega se ni-
koli ni vedelo, kaj bi ta sploh bil, in še
danes je lahko pravzaprav vse. Po zad-
njih informacijah bi imel zraven UGM
tudi poročno dvorano.

Sredi letošnjega januarja smo preverja-
li, kako daleč je z investicijami, in vsi
vpleteni po vrsti so nam zagotavljali,
da je vse v najlepšem redu. V občinski
projektni pisarni so nam celo poveda-
li, da delo z madžarskimi arhitekti in
vodstvom UGM poteka odlično, prav-
zaprav nad pričakovanji. Vse je bilo
odvisno le še, koliko denarja bosta
dali občina in država. Potem ko se je
slednja s sklepom zavezala, da bo dala
deset milijonov, ob pogoju, da mesto
zagotovi enako vsoto in gradbeno do-
voljenje, pa se je zgodba kot strela z ja-
snega zasukala v drugo smer.

Strnimo: arhitekta sta po zmagi ure-
dila bančno garancijo, projektiranje se
je začelo. Mesec dni kasneje, torej julija
2010, sta Madžara dobila novo pogod-
bo, ki ni bila več enovita, govorila je
o posameznih fazah, in bila je bolj ne-
ugodna za njih. Kot zatrjujeta madžar-
ska arhitekta, so jim pogodbeno ceno
znižali, nove pogodbe pa nista mogla
podpisati, kajti za minulo delo nista
dobila niti evra, zgolj zahtevo za novo
bančno garancijo in ultimat brez po-
gajanj. Da nove garancije ne bo, ker še
stara ni poplačana, naj bi občina vede-
la, kljub temu pa tega niso upoštevali
v novih vabilih k oddaji ponudbe, te
pa so zmeraj spreminjale le datume in
ne vsebine, trdita arhitekta, in nadalju-
jeta, da to le kaže na nesodelovanje in
nepripravljenost občine.

Mariborska občina, ki naj bi zavrača-
la račune in se nato zgovarjala na nes-
prejeti proračun, se je zapletala v vse
več zank, o resnem pristopu zaradi ne-
nehnega pogodbenega spreminjanja in
zahtev, naj arhitekti le delajo, čeprav
denarja še nekaj mesecev ne bo, ob
tem, da zemljišča na Lentu v celoti niso
odkupili, pa na tem mestu upravičeno
dvomimo, ali si je občina to resnično
želela izpeljati. Madžarska arhitekta
namreč še danes ne vesta, da so v Ma-
riboru z njima končali, še več, čakata
na odgovore občine, saj med drugim
jasno trdita, da še predobro razumeta
in naj ju nimajo za norca.

Kaj pravi na to stroka? Tomaž Kanc-
ler, podžupan in hkrati še zmeraj pred-
sednik Društva arhitektov Maribor,
pravzaprav brani občinsko ravnanje,
da Madžara nista spoštovala pisnih
pogojev, nista se pogajala in nista pri-
nesla ponudbe za pridobitev gradbene-
ga dovoljenja. "Lahko jim je samo žal,
da tega objekta ne bodo gradili, kajti
v Mariboru je kar nekaj birojev, ki bi
projektirali za pol nižjo ceno," napove
arhitekt. Mestni arhitekt Stojan Ska-
licky, ki je sedel v mednarodni žiriji
za izbrani projekt, zapleta ne komenti-
ra, dodaja le, da sta vse pojasnila župan
in podžupan.

galerijo se se
ne bo končal,
saj že odmeva
na svetovnem
arhitekturnem
prizorišču

Prof. Peter Wilson (Bolles+Wilson),
prof. Hrvoje Njiric (Njiric+), Matevž
Čelik (Mao) in Marko Studen (Scape-
lab) so za Večer izjavili, da je "žirija
prvo nagrado na mednarodnem nate-
čaju za novo UGM podelila na podlagi
kvalitete predloga kot tudi potenciala
za njegovo realizacijo glede na meri-
lo, družbeni kontekst ter predvideno
investicijo in rok izvedbe.

Odločitev smo sprejeli po tehtnem
preudarku in z vso strokovno odgo-
vornostjo, skladno z jasnimi zahteva-
mi investitorja, ki v kasnejši proces
razvoja projekta članov žirije ni vklju-
čil. Zato ne želimo in ne moremo ko-
mentirati razmerij med naročnikom
in izbranim projektantom, ki so, kot
smo razbrali iz medijev, v končni fazi
žal pripeljali do opustitve razvoja
projekta". Kljub vsemu bodo na obči-
ni morali odšteti avtorsko nagrado v
znesku 40 tisoč evrov, za pripravljal-
na dela in idejno zasnovo pa 210 tisoč
evrov.

Po naših neuradnih informacijah
pa se zaplet za občino ne bo končal,
kot so si zamislili. Vse že odmeva na
svetovnem arhitekturnem prizoriš-
ču, očitno bodo Mariborčane pozva-
li, zakaj so leto dni nazaj zmagovalni
arhitekturni projekt zamenjali z dru-
gimi načrti, arhitekta pa označili za
nesposobna pogajanj. Se madžarski
arhitekti potemtakem upravičeno
sprašujejo, zakaj je sploh bil razpisan
mednarodni natečaj, če naročnik po
objavi rezultatov zahteva, da večji
obseg dela predajo lokalnim podjet-
jem? Kot da ne bi pričakovali, da bo
zmagovalec neki tujec?

Za- kri-st-ja-ni-je veli-ka-
noč, na-jvečji- pra-zni-k
na- cerkvenem koleda-rju

Namen velikonočnega praznovanja
je, da nas spremeni, je na velikonočno
jutro v ljubljanski stolnici rekel ljub-
ljanski nadškof in metropolit Anton
Stres: namesto strahu pogum, name-
sto obupa upanje. In jasna zavest. Se-
danje naše stanje kaže po njegovem
nevarnost nevere, malosrčnosti, zbe-
ganosti. Toliko močnejša so zato spo-
ročila velike noči.

Vsem kristjanom se je velika noč
letos zgodila na isti datum. In prvič je
v mariborski stolni cerkvi velikonoč-
no vstajenjsko mašo vodil novi mari-
borski nadškof in metropolit Marjan
Turnšek. Mogoče še premalo verjame-
mo, je med drugim rekel, da je tudi po-
litične, gospodarske in druge javne
zadeve mogoče urejati na temelju lju-
bezni do drugega.

Celjski škof Stanislav Lipovšek
kliče k velikonočnemu upanju v času
mnogih stisk, ko se zdi, da je svetovni
red pred razkrojem.

Ljubljanski pomožni škof Anton
Jamnik je na velikonočno nedeljo go-
voril o križevem potu slovenskega na-
roda. Sodobni človek da pričakuje bolj
očitni poseg Boga v zgodovino in vsa-
kogaršnjo osebno zgodbo. Niso revolu-
cionarji tisti, ki delajo svet vedno bolj
human, pravi Jamnik. K delovanju v
"moči nemoči" je pozval, to pa pome-
ni odpuščanje, spoštovanje drugačno-
sti in različnosti. Kristjan, pravi škof,
se zaveda, da nima pravice obsojati
drugih.

Novomeški škof Anton Glavan si
želi velikonočnih kristjanov vsak dan,
koprski škof Metod Pirih pa, da vsi sku-
paj ne bi nikoli podvomili o smiselno-
sti življenja ...

S tradicionalno poslanico "urbi et
orbi", mestu in svetu, in z večjezično če-
stitko, tudi slovensko, kot vsako leto,
se je s prepolnega Trga sv. Petra oglasil
papež Benedikt XVI. Naj v Libiji utih-
ne orožje, je pozval. Pa k razvoju za
skupno dobro v Severni Afriki. In k so-
lidarnosti z begunci. Želi, da Japonska
najde tolažbo in upanje. Velika noč je
bila v Rimu zadnje ogrevanje za beati-
fikacijo pokojnega papeža Janeza Pavla
II. 1. maja. (va)

Milan Kučan, nekdanji predsednik drža-
ve, o dostopu do dokumentov: "Vseka-
kor je prav, da so javnosti dostopne
vse listine o 'trgovini z orožjem'.
Drugače javnost ob zelo različnih
interpretacijah težko presoja, kaj
se je v resnici dogajalo. Pri tem pa
bodo najbrž res težave, saj so bile li-
stine, ki so doslej tako ali drugače
prišle v javnost, zelo tendenciozno
izbrane. Najbrž je tudi res, da mar-
sikaterega dokumenta ni več ali je
celo prirejen. Nobenih zadržkov
nimam, da se objavijo tudi vsi do-
kumenti, ki so povezani z mojim
delom v tistem času." (Delo)

Večer pred za-dnjim kro-
gom celovških poga-ja-nj
o dvojezični topografiji
na-južnem Koroškem
z a-vstrijskim drža-vnim
sekreta-rjem Josefom
Osterma-yerjem

Avstrijski državni sekretar Josef Oster-
ma-yer bo danes popoldne v Celovcu
v imenu zvezne vlade vodil predvido-
ma zadnji krog pogajanj o dvojezični
topografiji, na katerih bodo še koroš-
ki deželni glavar Gerha-rd Dorfler in
predsedniki treh manjšinskih strešnih
organizacij Va-lentin Inzko iz Narodne-
ga sveta koroških Slovencev, Ma-rja-n
Sturm iz Zveze slovenskih organizacij
in Berna-rd Sa-dovnik iz Skupnosti ko-
roških Slovencev in Slovenk. Državni
sekretar Ostermayer je imel prejšnji
teden dopust, vendar nam je konec
tedna vseeno odgovoril na vprašanja
po elektronski pošti.

Ali drži, da- na- da-na-šnjih poga-ja-njih
ne boste več govorili o odstotkih slo-
vensko govorečega- prebiva-lstva- v
kra-jih, ki na-j bi dobili dvojezični kra-
jevni na-pisi, a-mpa-k se boste poga-ja-li
o sezna-mu krajev, ki na-j ga- dobijo?

"Na koncu pogovorov bi vsekakor radi
prišli do seznama, kjer bi bila imena
teh krajev konkretno navedena."

Koliko se bo ta- sezna-m krajev ra-zli-
kova-l od tistega-, ki bi ga- da-la- 17,5-od-
stotna- kla-vzula- slovensko govorečih
prebiva-lcev, o ka-teri ste govorili prve-
ga- a-prila- letos?

"Ta razlika bo v tem, da bodo na sezna-
mu tudi kraji, ki so bili že doslej dvo-
jezično označeni, kakor tudi vsi kraji,
za katere je dvojezične table odredilo
naše ustavno sodišče. Potemtakem
bodo v seznam vsekakor zajeti tudi
kraji, ki statistično ne dosegajo ome-
njene 17,5-odstotne klavzule."

Dvojezična- topogra-fija- je sa-mo del
poga-ja-lskega- svežnja-. Ka-teri so nje-
govi preosta-li deli?

"Kot državni sekretar sem prisluhnil
legitimnim željam zastopnikov manjši-
ne po celokupnem svežnju. Zato bomo
povezali paket, ki bo poleg topografi-
je podprl tudi druge dvojezične pro-
jekte, na primer na izobraževalnem
področju, pri dvojezičnih zasebnih in
občinskih vrtcih, v glasbeni šoli, kul-
turi itn."

Če da-nes na-jdete rešitev, kda-j bo
a-vstrijski pa-rla-ment sprejel ustrezni
usta-vni za-kon, koliko dvojezičnih
krajevnih na-pisov na-j bi potem sta-lo
na- južnem Koroškem in kda-j?
"Naš dogovor bi moral biti v avstrij-
skem parlamentu sprejet še pred po-
letnimi počitnicami. Zakon pa naj bi
uresničili še letos do konca septem-
bra."

Z ustavnim za-konom bo Avstrija- tudi
izključila- morebitne nove pritožbe
koroških Slovencev na- usta-vno so-
dišče. Za-ka-j je to potrebno?

"Že od prve razsodbe avstrijskega
ustavnega sodišča leta 2001 so se zve-
zne vlade trudile, da bi s kar najširšim
konsenzom našle politično rešitev, ki
bi predpostavljala tudi njeno ustavno-
pravno plat. Ker so bile doslej vse raz-
sodbe ustavnega sodišča upoštevane,
ne vidim pri tem nobene izključitve."

Decembra- la-ni ste obiska-li Ura-d za-
Slovence v za-mejstvu in po svetu,
imeli na-j bi bili več stikov s sloven-
skim veleposla-nikom Aleksa-ndrom
Geržino na- Duna-ju. Ka-j so va-m pove-
da-li slovenski predstavniki, s kakšno

Avstrijski državni sekretar Josef Osterma-
yer: "Pogajanja ne več o odstotkih, tem-
več o konkretnem seznamu dvojezičnih
krajev na južnem Koroškem. "

"Vsi stiki na temo dvojezičnih krajev-
nih napisov, ki sem jih imel s sloven-
skimi predstavniki in jih je imel tudi
naš zvezni predsednik Heinz Fischer,
so pokazali, da je tudi Slovenija zainte-
resirana za konsenzno rešitev."

Avstrija- velja- za- pra-vno državo. Čemu
je potem treba- o uresničitvi sedmega-
člena- Avstrijske drža-vne pogodbe in
ra-zsodb avstrijskega- ustavnega- sodiš-
ča- voditi še politična- poga-ja-nja-?
"Kot že povedano! Naš cilj je konsen-
zna rešitev. Sicer pa je tako treba vsa-
kič, ko ustavno sodišče kaj odpravi ali
razveljavi, sprejeti nov zakon. In prav
to počnemo."

Država se bo po predlogu finančnega
ministrstva lahko v bodoče zadolžila
le do določene višine. Bruto dolg drža-
ve zaradi dolgoročne vzdržnosti jav-
nih financ ne sme preseči 45 odstotkov
bruto domačega proizvoda (BDP), piše
v predlogu novega zakona o javnih fi-
nancah, ki ga je ministrstvo tik pred
prazniki poslalo v javno obravnavo.

Dolg države, izražen v deležu BDP,
je v letu 2009 občutno narasel. Kot na-
vaja vlada v dopolnjenem programu
stabilnosti 2011, ki ga je pred kratkim
poslala v Bruselj, se bo delež dolga po
dodatnem povečanju v letih 2010 in
2011 v obdobju 2012-2014 stabiliziral
na povprečni letni ravni dobrih 45
odstotkov BDP.

Prav tako se bodo lahko le do dolo-
čenega obsega zadolževale pokrajine
oz. občine, medtem ko se pokojninska
in zdravstvena blagajna ne bosta smeli
zadolževati.

Po mnenju opozicije bi morala
vlada predlagati bistveno nižji odsto-
tek zadolževanja. "Na prvi pogled gre
za dober in potreben ukrep, vendar pa
je naravnan tako, da pušča vladi Boru-
ta Pahorja nadaljevanje nebrzdanega
in nekritičnega zadolževanja do konca
njenega mandata," so poslanci SDS na-
meravano omejitev zadolževanja oce-
nili v predlogu zakona o javnofinančni
odgovornosti, ki so ga konec marca po-
slali v obravnavo v DZ. (sta)

"Stisni roko v pest" so na ministrstvu
za šolstvo in šport novembra lani poi-
menovali projekt, s katerim so želeli
zaznamovati 20. obletnico neodvisno-
sti države in 70. obletnico upora proti
okupatorju. Projekt, ki je že ob začetku
dvignil veliko političnega prahu, so zak-
ljučili konec minulega tedna, pri njem
je sodelovalo kar 129 slovenskih osnov-
nih šol, skupaj so ustvarili 132 e-knjig.

"Ne glede na to, da dekan nima ne-
posrednega vpliva na glasovanje v
Upravnem odboru fakultete kot tudi
fakulteta ne neposrednega vpliva
na delo Upravnega odbora univerze,
želim opozoriti, da utegnejo biti neka-
tere skrbi študentov posledica prema-
lo informacij, napačnih informacij ter
morda tudi izkrivljanja dejstev.

Višino šolnine za podiplomski in
doktorski študij na univerzi določajo
članice same, v skladu s predlogom ce-
nika, ki ga potrdi upravni odbor univer-
ze. Višino šolnine na FF smo sprejemali
na podlagi t. i. normirane šolnine (v
letu 2009/10 je znašala 2700 EUR), ki
jo je določilo ministrstvo (kako je mi-
nistrstvo prišlo do višine te šolnine, ne
vemo natančno), in sicer kot pogoj za
sofinanciranje magistrskega in doktor-
skega študija s strani države. FF se je, ne
glede na to, kakšni so bili stvarni stroš-
ki izvajanja podiplomskega študija,
odločila, da prevzame višino te šolni-
ne, saj se je na ta način lahko prijavljala
na razpise ministrstva za sofinancira-
nje. Vse članice UL se niso odločile za
tako strategijo, ceno so določale neodvi-
sno od "normirane cene" in se niso pri-
javljale na razpis, več ali manj so imele
višjo šolnino.

"Projekt, vezan na državljansko
vzgojo, smo oblikovali z željo, da bi
med mladimi okrepili občutek narod-
ne identitete in pripadnosti. Hkrati je
namen projekta spodbujanje skupno-
sti, ekipnega dela in povezovanja več
predmetov," so pojasnili na pristojnem
ministrstvu. Učenci zadnjih treh razre-
dov osnovne šole so lahko sodelovali v
sklopih pripovedna in pesniška besedi-

linarnega študijskega programa huma-
nistika in družboslovje, ki je bil prav
tako na podlagi prijave FF sofinanci-
ran s strani ministrstva. V tekočem
študijskem letu je ministrstvo ukinilo
shemo sofinanciranja in uvedlo sistem
"štipendij". FF je kljub temu, predvsem
pa zaradi nejasnih pogojev razpisa mi-
nistrstva ob vpisu, glede pogojev za
kandidiranje, sprejela sklep, da tudi
v tem študijskem letu ne bo spremi-
njala cene doktorskega študija. Imeli
smo kar nekaj zapletov glede višine
šolnine, saj je FDV že v lanskem letu
želela preiti na "stvarne stroške izvaja-
nja programa".

Na programskem svetu smo se
dogovorili, da poskušamo vendarle
oblikovati stvarno oceno stroškov izva-
janja skupnega programa. Na FF smo
višino šolnine določili na podlagi ce-
nika UL (2415,00), članstva v komisi-
jah (2900,00) in mentorstva (5220,00).
Za izračun, glede na oceno obsega ur
v treh letih, smo upoštevali ceno ure
izrednega profesorja (5800). Na FF
smo tako prvič dobili predlog "stvar-
nih stroškov izvajanja" (10.500,00), in
sicer na podlagi ocene obsega in vred-
nosti ur izvajanja neposrednega dela
na doktorskem študiju.

Ob dejstvu, da kakovosten doktor-
ski študij nikakor ni poceni, se na FF
docela strinjamo s tem, da šolnina ne
bi smele obremenjevati osebnih pro-
računov študentov, pač pa bi moral
financiranje doktorskega študija na
različne načine in v celoti pokrivati
ustanovitelj univerze, torej država iz
proračuna, ob pomoči gospodarstva
in negospodarstva. Predvsem pa bi
moral biti način financiranja določen
in transparenten pravočasno in dosto-
pen vsem."
la, film in ekskurzija, o vsem tem pa so
ustvarjali elektronske prispevke, e-knji-
go. Na sklepni prireditvi so razglasili
najboljše izdelke, avtorji pa prihajajo iz
osnovnih šol Janka Glazerja Ruše, Loka
Črnomelj in Rada Robiča Limbuš.

Nad projektom pa niso bili navduše-
ni vsi, v nekaterih političnih krogih je
naletel na negativne odzive. "Z vizual-
no podobo omenjenega projekta, plaka-

"V ŠOS opozarjamo na zapiranje viso-
košolskega prostora in omejevanje do-
stopnosti terciarnega izobraževanja,
posebej na tretji bolonjski stopnji z
ukinitvijo starega modela sofinanci-
ranja študija v okviru t. i. normiranih
šolnin in prehodom na t. i. inovativno
shemo, ki posledično prinaša neupravi-
čen dvig šolnin, na kar smo opozarjali
že marca letos.

Najprej zaradi sredstev Evropskega
sklada, iz katerih se sofinanciranje na-
paja, in so zagotovljena le do leta 2013,
torej zgolj za tri leta. Dalje, ker se sred-
stva med kandidate porazdelijo po
dveh modelih, kjer prvi model sofinan-
cira celotno šolnino do zneska 4000
evrov, vendar kandidate omejuje na
za državo relevantna področja, pove-
zana z gospodarstvom in aktualnimi
družbenimi izzivi, ter tako diskrimi-
nira družboslovno ali humanistično
usmerjene kandidate, ki so že po mo-
delih ARRS in TIA v manjši meri upra-
vičeni do sredstev.

Aprila letos, le dva meseca po naših
opozorilih, pa se šolnine dvignejo za
interdisciplinarni doktorski študijski
program humanistika in družboslov-
je na FF in FDV iz 2700 evrov na letnik
oz. 8100 evrov za triletni doktorski štu-
dij na 3500 evrov na letnik oz. 10.500
evrov za triletni doktorski študij z ute-
meljitvijo, da dvig za 800 evrov na
posamezen letnik dejansko pomeni
stvarne stroške izvajanja in da je štu-
dentom na voljo možnost obročnega
odplačevanja. Ob tem pa se študen-
ti sprašujemo, kako so lahko stroški
administrativno-tehničnih služb in
tom s stisnjeno pestjo, vsekakor ne sledi
pozitivnemu oblikovanju domovinske
zavesti, ampak obujanju komunizma
ter revolucije," je v sporočilu za javnost
zapisala poslanka SDS Alenka- Jera-j, ki
meni, da bi bilo letošnje leto idealna
priložnost za konkretno predstavitev
obdobja pred osamosvojitvijo in dogod-
kov, ki so pripeljali do tega "edinstvene-
ga dogodka v naši zgodovini". (fž)

amortizacije kar 1750 evrov na študen-
ta, poleg tega pa je šolnina omenjenega
programa le malenkostno nižja od šol-
nin naravoslovno ali tehnično usmer-
jenih programov, ki zahtevajo obsežno
laboratorijsko raziskovalno delo in
hkrati večja finančna sredstva.

ŠOS opozarja tudi na drugi model
sofinanciranja doktorskega študija
do polovice šolnine, do največ 2000
evrov, kar spet namiguje na dvig šol-
nin na 3. stopnji, saj je za lansko štu-
dijsko leto polna normirana šolnina
znašala 2700 evrov, kar je veljalo tudi
za omenjeni program.

Ob zmanjšanem trendu vpisa na
izredni študij (prav na UL FDV in FF)
se študenti sprašujemo, ali je to botro-
valo dvigu šolnin na tretji stopnji in
ali nas torej tudi na drugih fakultetah
čaka neupravičen dvig šolnin na tretji
bolonjski stopnji ali celo dvig vpisnih
stroškov za prvo in drugo bolonjsko
stopnjo, ki že sedaj ponekod znašajo
po več sto evrov.

Kandidati, ki so oddali vloge za
sofinanciranje že februarja letos, do
danes še nimajo odgovora, ali bo nji-
hov študij sofinanciran ali ne, dobr-
šen del šolnine pa so že morali tako ali
drugače pokriti. Za nameček osnutek
zakona o štipendiranju ukinja štipen-
dije za podiplomski študij in opaziti
je, da se visokošolski prostor zapira
in elitizira." (fž)

Ceno svežih sredstev za
gospodarski zagon, ki jih
Slovenija še kako potre-
buje, bo določala presoja
finančnih trgov o verodo-
stojnosti naših reform.
Pri tem je pokojninska
reforma ključna,
pravi dr. Rasto Ovin

Kakšne so v resnici številke in trendi,
ki govorijo v prid nujnosti pokojninske
reforme, vedo le redki v vladni struk-
turi, kakor tudi to, zakaj te reforme
ni izpeljala že prejšnja vlada v času de-
belih krav. Če je prevladala politična
računica, je to najmanj neodgovorno
do države in njenih prebivalcev. Zakaj
je pokojninska reforma tako ključna,
smo vprašali dr. Rasta Ovina, rednega
profesorja na Ekonomsko-poslovni fa-
kulteti v Mariboru.

"Pokojninska reforma je postala
preizkusni kamen verodostojnosti Slo-
venije v pogledu Pakta za evro in s tem
kot enakopravne članice evroobmočja
in EU sploh. Kriza in leta slabega gospo-
darjenja grozijo razdeliti evropske dr-
žave na tiste, ki lahko svojo suverenost
temeljijo na zrelem gospodarjenju, in
na tiste, katerih suverenost temelji
zgolj na pravicah, ki jih imamo kot sa-
mostojna država. Poudarjam zunanje
vidike pokojninske reforme, saj je bil
očitno doslej največji primanjkljaj pri
zavedanju, da smo le sestavni del veli-
kega gospodarstva in s tem tudi trga.
Finančni trgi imajo pregled nad tem,
ali je neko gospodarstvo zdravo, ali pa
ga vodijo interesne skupine, ki sledijo
svojim interesom pri delitvi dohodka.

"Problem je v
tem, da drugod
demokratična
orodja uporablja-
jo preudarneje in
reformirajo svoje
gospodarstvo hi-
treje."

Kakšne bi bile posledice nesprejet-
ja pokojninske reforme? "Finančna in
ekonomska kriza je prizadela Sloveni-
jo močneje kot večino drugih evrop-
skih držav. Z nami sta pri padcu BDP
primerljivi Estonija in Slovaška. Za raz-
liko od Slovenije pa sta ti državi dose-
gli raven iz leta 2008 že lani, medtem
ko se mi še krepko ukvarjamo s tem,
kako povrniti raven iz leta 2008 in se-
veda kje dobiti sveža sredstva za gospo-
darski zagon. Dovolj jih je na zunanjih
trgih - in še kako jih bomo potrebova-
li. Prav njihovo ceno pa bo določala
presoja finančnih trgov o verodostoj-
nosti naših reform. Pri tem je pokoj-
ninska reforma ključna.

To ne pomeni mojega mnenja o za-
konu, kot tudi ne mislim, da je idealen
zakon o malem delu, ki je bil zavrnjen
na referendumu. Tudi menim, da bi oba
zakona morale podpirati spremembe
na trgu dela, pri financiranju univerz
itd. Vendar pa je gotovo vsem udeležen-
cem v pogajanjih in nasprotovanjih
jasno, da je stanje treba spremeniti.
Bojim se, da po slovenski navadi čaka-
mo na idealen papir, pred tem pa smo
sposobni zavrniti vse, kar se nam ne zdi
dovolj dobro. Problem je v tem, da dru-
god demokratična orodja uporabljajo
preudarneje in reformirajo svoje gospo-
darstvo hitreje. S tem se nam (tako kot
omenjeni Estonija in Slovaška) pri kon-
kurenčnosti izmikajo. Če bi se nadalje-
valo z nesposobnostjo za spremembe,
čez nekaj let ne bo več povprečje EU, ki
ga bomo lovili, temveč kar omenjeni dr-
žavi, ki sta bili doslej zmeraj 'za nami'",
je dejal dr. Rasto Ovin.

"Če trofim gnes, pa dam za pir," si je 5. junija 2011 po ulici veselo prepeval
Smolnikarjev stari ata Slavko, znan lovec, dobitnik mnogih trofej. Toda
tokrat ni bil namenjen na lov, ampak na volišče. "Pridi Jaka, nagrada čaka,"
je povabil še svojega starega kolega. "Kakšna nagrada?" se je ta začudil, "a
ne greš na referendum oziroma tokrat kar na tri?" "Ja, seveda grem. Toda
to zdaj niso več volitve, temveč vse skupaj poteka povsem drugače pod
imenom Obkroži in zadeni. A nisi slišal za spremembe in pomembne
novosti v našem državnem sistemu?" se Slavko ni mogel načuditi nevedno-
sti Jake, "to je sedaj urejeno po loterijskem sistemu."

"A res? No, morda pa grem pogledat, sicer se sploh nisem nameraval
udeležiti tega cirkusa. A tem našim strankam in vladi ni jasno, da ljudje ne
bodo sami sebi škodovali? Kdo bo obkrožil za, da želi delat do 65. leta, da
mu pri zidanju hiše ne bo več smel pomagati prijatelj, ki je sicer podjetnik,
a se plačilo uredi brez računov, in še, kdo želi, da brskajo po preteklosti in
iščejo čarovnice? Naj se to lepo v parlamentu dogovorijo, zato pa smo jih vo-
lili," se je že nekoliko razhudil Jaka.

Slavko mu je poznavalsko razložil, da se je po odstopu Boruta Pahorja z
mesta predsednika vlade vse spremenilo. Ureditev demokratičnega
odločanja in vodenje države odtlej poteka povsem po novem. Državni
zbor so razpustili, poslanci so se bili primorani takoj vrniti v svoje stare
službe ali pa na zavod za zaposlovanje, saj ne prejemajo nadomestil
poslanskih plač. "Ministrstva vodijo tam zaposleni uradniki, saj dobro
vedo, kaj morajo početi. Vse ostale zadeve, ki so pač potrebne za normal-
no delovanje države, vodi skupina sedmih modrecev, to so staroste
slovenske države, katerih moralna avtoriteta je ostala neokrnjena. Sicer
ne vem, kako so jih našli in kdo sploh so, toda odslej ti predlagajo zakone,
potem pa o vsem odloča ljudstvo na tako imenovani loteriji," je pojasnje-
val Slavko.

Ljudje torej vplačajo posebno srečko (prej volilni listek), s čimer se
pokrivajo stroški izvedbe. Na sploh pa te novosti pomenijo velik prihranek
za državno blagajno, ker ni več poslanskih in ministrskih plač, plač za
njihove šoferje, varnostnike, stroškov za mobilne telefone, stanovanja.

Zanimanje oziroma sodelovanje ljudi je zagotovljeno, saj preostanek
denarja, ki ostane po poplačilu stroškov, dobi izžrebani srečnež. Poleg tega
se lahko vsak odloči za dodatno vplačilo, s katerim stavi, ali bo posamezen
zakon uspel ali padel. "To je tako imenovana stava Padko," je še razložil
Slavko, "glasuje se lahko tudi preko spleta, saj je vsak polnoletni državljan
dobil svoje geslo in elektronski certifikat. Moji hčeri sta tako danes že
opravili svoj Obkroži in zadeni, jaz pa sem še bolj 'stara šola' in grem raje
na volišče, bolje rečeno na loterijo." "Ja, pol pa greva, kaj še čakaš! Pir
plačam jaz!" ga je priganjal Jaka.

V petek se bosta
v Londonu vzela
bodoči britanski kralj
in meščansko dekle Kate,
od njune zakonske sreče
pa bo odvisno
preživetje monarhije

"Vsi smo že mislili, da se ne bo nikoli
poročil." Tako je princ Harry, ženinov
mlajši brat, pred tremi tedni razpre-
dal skrbno izbranim novinarjem. Naj-
brž so bile skrbno pripravljene tudi
njegove besede, gotovo pa so dvorja-
ni posebej natančno izbrali prizorišče
te izjave za javnost. Princ se je z me-
diji sestal na severnem Norveškem,
v bližini severnega tečaja. Harry je
namreč treniral za večdnevni pohod
po Arktiki. "Čakal je in zaprosil, ko je
začutil, da je trenutek pravi, in to je
velikanski korak." Velikanski korak
za princa Williama Arthurja Philipa
Louisa, bodočega kralja Združenega
kraljestva Velike Britanije in Severne
Irske ter ostalih ozemelj, morda še
večji za njegovo nevesto, meščanko
Kate Middleton.

samo za zasebno slavje aristokratske-
ga dediča in hčerke milijonarjev, ki
so obogateli s spletno trgovino mask
in pripomočkov za prirejanje zabav
(www.PartyPieces.co.uk). Mnogi celo
menijo, da bo od uspeha prinčevega
zakona odvisna usoda britanske mo-
narhije. Res je 85-letna Williamova
babica, kraljica Elizabeta II., še zme-
raj izjemno priljubljena in spošto-
vana. Problem so njeni otroci, ki so
pogosta tarča ljudskega posmeha in
moralnega ogorčenja. Ločil se je ženi-
nov oče, prestolonaslednik Charles,
valižanski princ. Ločila se je Ana,
kraljeva princesa. Ločil se je princ
Andrew. Edino princ Edward vztraja
s svojo prvo ženo, toda zato tabloidi
že desetletja namigujejo, da je tako
ali tako gej.

"Vseeno jim je že. Ljudem je posta-
lo vseeno. Pitali so jih z zakonskimi
problemi, kakor koli, zdaj so siti mo-
narhije." To ni komentar kogar koli,
te besede je izrekla Williamova rajn-
ka mama, valižanska princesa Diana,
v enem od svojih zadnjih intervju-
jev za BBC. "Slišala sem jih govoriti
'Diana želi uničiti monarhijo,' kar me
je osupnilo. Zakaj bi želela uničiti pri-
hodnost svojih otrok?" Vse kaže, da
so si te Dianine besede in vse te pro-
padle kraljeve poroke vzeli k srcu
tudi dvorjani. Buckinghamska pala-
ča letos povsem obvladuje tok infor-
macij o mladoporočencih, sploh pa o
gospodični Kate. "Zelo nam primanj-
kuje zgodb o Kate. Sploh jih ni." Tako
se je novinarju časnika The Australi-
an potožila glavna urednica revije Ma-
jesty, ki je specializirana za poročanje
o britanski kraljevi družini. Vse, kar
je zadnje mesece prišlo v javnost, je
pač bilo skrbno odobreno. Še govoric
je izjemno malo, razen tistih zdravo-
razumskih. Denimo te, da naj bi dvor-
jani za Kate organizirali tečaj "kako
biti princesa" in najeli ekipo psiholo-
gov, da bi ji stali ob strani ob predpo-
ročnem stresu.

"Najbolj zastrašujoč vidik je bila
pozornost medijev," se je pred prez-
godnjo smrtjo še spominjala ženinova
mama. "Z možem so nama takrat pove-
dali, da bodo mediji po objavi zaroke
mirno odšli, pa niso. Ko sva se poroči-
la, so povedali, da bodo mirno odšli,
pa niso. In potem so se začeli še osre-
dotočati na mene in zdelo se je, da sem
na naslovnicah časopisov vsak dan, to
pa je izkušnja, ki te naredi osamljeno.
In višje kot te postavijo mediji, globlje
nato padeš."

Princ William je na osamljenem
vrhu britanske družbene lestvice že
od svojega rojstva tri minute čez de-
veto zjutraj 21. junija 1982 v london-
ski bolnišnici St. Mary's. Tehtal je 7
funtov in unčo in pol, 3 kilograme in
218 gramov. Do osmega leta je živel
pri starših in obiskoval osnovno šolo
v Londonu. Nato pa so ga za pet let po-
slali v internat Ludgrove na jugovzhod
Anglije, v pokrajino Berkshire, kjer je
tudi kraljeva rezidenca, grad Wind-
sor. V tej soseščini pa je bil tudi Wil-
liamov srednješolski internat, Eaton,
ki ga je obiskoval od leta 1995. Tam je
tudi izvedel za smrt svoje mame, ko
je imel komaj 15 let. Septembra 1996
je z mlajšim bratom hodil v sprevodu
za mamino krsto, pri tem pa ju je opa-
zovalo več sto milijonov televizijskih
gledalcev.

Po maturi iz geografije, biologije
in umetnostne zgodovine je najprej
eno leto potoval po Južni Ameriki in
Afriki, nato pa se je vpisal na škotsko
univerzo St Andrews, a je študij umet-
nostne zgodovine kmalu zamenjal
za geografijo. Med študijem je tudi
spoznal svojo bodočo nevesto Kate
(ker sta hodila toliko let, se jo je opri-
jel vzdevek "waity Katie", čakajoča
Katka). Uradne dolžnosti je prevzel
na enaindvajseti rojstni dan, po diplo-
mi leta 2005 pa se je vpisal na vojaško
akademijo Sandhurst, ki jo je končal
leto kasneje s činom drugega poroč-
nika v kraljičini konjenici. Nato se je
priključil še kraljevemu letalstvu, kjer
je opravil šolo za pilota bojnih letal in

helikopterjev. In lanskega novembra je
opravil eno svojih najpomembnejših
prinčevskih dolžnosti: končno zapro-
sil za Katino roko. Zdaj morata še samo
spočeti "dediča in rezervnika", "an heir
and a spare".

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številka je izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: liko-vni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Oso-jniko-va 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 39.900 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za april
2011 znaša 27,84 EUR, za upokojence in študente 24,91 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Hrvaška premierka po
enajstih letih išče resnico
- Kako se je HDZ obnašala
do urada predsednika
države

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je
včeraj potrdila, da so sprožili preiskavo
o tem, kdo je haaškemu sodišču posre-
doval dokumente mimo ustaljenega
postopka. Za ta korak se je premierka
odločila, potem ko je pretekli teden
bivši predsednik države Stipe Mesic
zatrdil, da on tega ni storil. Mesic je s
tem odgovoril na številne obtožbe v
javnosti, da je prav on v Haag poslal
transkript dogovora med državnim
in vojaškim vrhom, doseženega poleti
1995 na Brionih, o podrobnostih osvo-
bodilne operacije Nevihta, v okviru ka-
tere so bili osvobojeni okupirani deli
države.

Mesic je uperil prst v Tomislava Ka-
ramarka, tedanjega šefa protiobvešče-
valne službe in sedanjega notranjega
ministra. Potem ko so se pretekli petek
na spletnih straneh pojavili prvi stav-
ki Mesiceve izjave, ki so jo v reškem
Novem listu v celoti objavili šele v so-
boto, je Karamarko takoj zavrnil vsakr-
šno odgovornost, Mesiceve trditve pa
je označil za nespretne in zlonamer-
ne. Po objavi celotne izjave so se nato
odzvali še vsi drugi, ki so se počutili
prizadete.

Prvi se je v Mesicevih besedah pre-
poznal medvojni notranji minister
Ivan Vekic, ki trdi, da tedanji predsed-
nik države Franjo Tudjman ni nič vedel
o požiganju srbskih vasi, prav tako pa
mu on o tem nikoli ni nič rekel. Vekic
torej trdi, da Mesic ne govori resnice.
Nato se je oglasil tudi Tudjmanov sin
Miroslav, ki pravi, da je po smrti pred-
sednika države iz urada odnesel samo
njegove osebne predmete. Tudi bivši
notranji minister in tajnik Sveta za dr-
žavno varnost Ivan Jarnjak zanika, da
bi karkoli vzel iz arhiva, ter javno po-
ziva Mesica, naj objavi pričevanje pred
haaškim sodiščem, ko je kot priča na-
stopil med sojenjem Slobodanu Miloše-

vicu. Podpredsednik sabora Vladimir
Šeks je v svoji pisni izjavi zapisal, da
je v urad šefa države po njegovi smrti
vstopil le skupaj z Ivom Sanaderjem,
ki je bil tedaj član predsedstva HDZ in
je v imenu te stranke prevzel transkrip-
te, povezane z delovanjem HDZ. Tako
Miroslav Tudjman kot Šeks pravita,
da obstaja zapisnik o tem, kar sta tedaj
odnesla. Vesna Škare-Ožbolt, ki je bila
tedaj pomočnica šefa Tudjmanovega
urada, pa je izjavila, da je osebno pre-
dala urad in arhiv Mesicu in da ta ni do-
volil, da bi zapečatili vse dokumente.

Ljudje, ki so se čutili prizadete za-
radi Mesicevih trditev, pa ne odgovar-
jajo na njegovo ključno oceno, da so
generala Anteja Gotovino in Mladena
Markača obsodili za dejanja, za katera
sta bila odgovorna samo Tudjman, nje-
gov obrambni minister Gojko šušak
ter njuni najtesnejši sodelavci. Potrju-
jejo, da do trenutka, ko je Mesic prev-
zel predsedniški urad, ni bilo znano,
kaj je državna in kaj strankarska last,
da so hadezejevci sami sestavili komi-
sije, ki so izdelale zapisnike, potem ko
so posamezniki iz arhiva vzeli, kar so
hoteli, čeprav neodvisni podatki o de-
janski vsebini dokumentov, ki so jih
odnesli, ne obstajajo. Tako se je hade-
zejeva vlada po enajstih letih vendarle
odločila sprožiti preiskavo.

Predsednik podpisal sporno ustavo

Madžarski predsednik Pal Schmitt je včeraj podpisal novo ustavo, ki jo je pred
tem kljub številnim kritikam potrdil parlament. "Rojena je ustava, ki bo v ponos
prihodnjim generacijam Madžarov," je ob podpisu dejal Schmitt. Slovesnost so
prenašale državna in zasebne televizije. Po mnenju številnih kritikov pa nova
ustava prinaša diskriminacijo ateistov, homoseksualcev in enostarševskih dru-
žin ter omogoča utrditev vlade desničarskega premiera Viktorja Orbana na obla-
sti. Amnesty International je opozoril, da krši temeljne človekove pravice pri
vprašanjih, kot so splav, istospolne poroke in zaporne kazni. Določa namreč
zaščito življenja od spočetja naprej, zakonsko skupnost opredeljuje kot zvezo
med moškim in žensko, v preambuli pa izpostavlja, da gre za krščansko drža-
vo. Nova ustava bo začela veljati 1. januarja 2012. (sta)

Ponovni spopad tajskih in kamboških sil

Včeraj je ponovno izbruhnil spopad med pripadniki tajskih in kamboških var-
nostnih sil, in to po premirju, ki je trajalo skoraj ves dan. Med zadnjim štiridnev-
nim spopadom je umrlo najmanj dvanajst ljudi, skoraj 50 tisoč prebivalcev pa
se je zateklo v evakuacijske centre. Blizu dveh spornih hindujskih svetišč iz 12.
stoletja, ki sta prizorišče občasnih granatiranj in topniških obstreljevanj, je od
petka slišati streljanje in eksplozije. Gre za najbolj krvave spopade med skoraj
dvajsetletnim mejnim sporom med sosednjima državama. Tajska je ponovila
pozive k neposrednim pogajanjem s predstavniki Kambodže, potem ko je glav-
ni odposlanec jugovzhodne Azije, ki mu je 22. februarja uspelo doseči mirovni
sporazum, v okviru katerega bi na mejo poslali indonezijske vojaške opazovalce,
odpovedal svoj obisk v obeh državah. Tajska je zavračala prihod mednarodnih
opazovalcev, toda tajski zunanji minister Kasit Piromja je med razgovorom z
novinarji v nekem begunskem centru dejal, da jih vendarle ne bi zavrnili.

Spor in izmenjava ostrih besed med sprtima stranema povzročata težave
Aseanu, desetčlanskemu bloku držav, zasnovanem na modelu Evropske unije,
ki naj bi do leta 2015 postal regijska skupnost. Ban Ki Moon, generalni sekretar
ZN, je pozval k "resnemu dialogu", katerega rezultat bi bilo premirje. Čeprav se
zdi, da je vzrok za ponovni spopad spor glede suverenosti, pa so mnogi izveden-
ci skeptični in menijo, da je spopad morda ukazala vlada ene izmed držav, da
bi diskreditirala drugo ali požela odobravanje nacionalistov na domačih tleh.
Po zaslugi spopada se utegne povečati podpora vladi tajskega premiera Abhisi-
ta Vejjajive pred volitvami, ki bodo na Tajskem potekale julija. Hkrati pa uteg-
ne kamboška vlada, ki se je z Abhisitovo administracijo zapletla v vrsto ostrih
sporov, veliko pridobiti, če bo Abhisitova vladajoča Demokratska stranka na
volitvah poražena. (Reuters)

Tretjina od okoli 600
zapornikov, ki so jih že
premestili v tretje države,
je bila označena za "zelo
nevarno", preden so jo
izpustili ali izročili drugim
državam

V javnost so prišli dokumenti, ki raz-
krivajo, da so ZDA izpustile na deseti-
ne nevarnih zapornikov iz taborišča
v Guantanamu, obenem pa so več let
zadrževale več kot 150 nedolžnih ljudi.
Skoraj 800 zaupnih dokumentov ame-
riške vojske, ki so jih v nedeljo objavili
ameriški in evropski mediji, med njimi
New York Times, Le Monde in Der Spie-
gel, prinašajo ocene 779 ljudi, ki so bili
ali so še od leta 2002 zaprti v ameriš-
kem taborišču za teroristične osumljen-
ce Guantanamo na Kubi. Dokumenti so
del okoli 250.000 diplomatskih depeš
ameriškega State Departmenta, ki jih

Natove sile so v ponedeljek ponoči
uničile stavbo na območju rezidence
libijskega voditelja Moamerja Gada-
fija, ki naj bi bila komunikacijski cen-
ter za napade proti civilistom. Na sicer
obsežno območje, kjer ima Gadafi re-
zidenco, sta nekaj po polnoči prileteli
dve raketi. Uničili sta večnadstropno
stavbo, v kateri so bile knjižnica in pi-
sarne, poškodovana pa je tudi stavba,
v kateri Gadafi običajno sprejema tuje
goste. Po navedbah libijskega uradnika
je šlo "za poskus atentata na polkovni-
ka Gadafija". V napadu Natovih sil je
bilo po njegovih besedah sicer ranje-
nih 45 ljudi, od tega 15 huje, Gadafija
pa naj med njimi ne bi bilo.

Z Natovega poveljstva operacije
Združeni zaščitnik v Neaplju so popol-
dne sporočili, da so z napadom uničili
komunikacijski center, ki naj bi ga Ga-
dafi uporabljal za usklajevanje napa-
dov na civiliste. "Nimamo neodvisnih
poročil, da bi lahko preverili poročila
o morebitnih civilnih žrtvah. A za
razliko od Gadafijevih sil si bomo še
naprej prizadevali, da zmanjšamo mož-
nost kakršnih koli civilnih žrtev," so za-
pisali v sporočilu za javnost. V Natu so
poudarili še, da bodo še naprej vzdrže-
vali visok tempo napadov na Gadafi-
jeve sile, da bi jim preprečili napade
na lastno ljudstvo. Od 31. marca, ko
je Nato prevzel vodenje mednarodne

Grozljivi posnetki, ki so
jih v preteklih dneh na
internetu objavili
protestni ki, prikazujejo
vojake, kako streljajo na
neoborožene ljudi

Sirski vojaki in tanki so včeraj v vdrli
v Dero na jugu Sirije ter poskušali zlo-
miti odpor v mestu, kjer je pred kakš-
nim mesecem izbruhnila vstaja zoper
11-letno vladavino predsednika Ba-ša-r-
ja- Al Asa-da-. Na ulicah Dere je po bese-
dah prič ležalo veliko trupel, potem
ko je v mesto, nekaj kilometrov od
sirske južne meje z Jordanijo, ki so jo
včeraj tudi zaprli, vdrlo na stotine vo-
jakov v oklepnih vozilih. Su-ha-ir Al
Ata-si, vodilni sirski aktivist za člove-
kove pravice, je dejal, da so pripadniki
varnostnih sil, ki so zasedli tudi Dou-
mo, uporniško predmestje Damaska,
začeli "neusmiljeno vojno, katere cilj
je zatreti sirske demokrate". Dejal je še,
da so bile namere predsednika Asada
jasne, odkar je javno dejal, da je "pri-
pravljen na vojno". Pri tem je mislil na
njegov govor pred parlamentom, ki ga
je imel 31. marca.

Skupine za človekove pravice po-
ročajo, da so pripadniki varnostnih
sil od 18. marca naprej, ko je v Deri
izbruhnil upor, ubili več kot 350 civi-
listov. Tretjina žrtev je bila ustreljenih
v zadnjih treh dneh, potem ko se je
upor prebivalcev zoper Asada še okre-
pil. Asad je pretekli četrtek odpravil
izredno stanje, ki so ga v državi uved-
li pred 48. leti, toda po besedah mi-
rovnih aktivistov je z nasiljem, med
katerim je bilo v okviru protestov po
vsej državi že naslednji dan ubitih sto
ljudi, pokazal, da glede obljub, da bo
spoštoval pozive k politični reformi,
ne misli resno.

Včeraj so oblasti prvič po začet-
ku protestov poslale tanke nad prebi-
valce mest. Vdora v Dero in Doumo
nakazujeta, da je Asad, ki je oblast v
državi prevzel po smrti svojega očeta
leta 2000, potem ko je ta Siriji z želeno
roko vladal kar 30 let, odločen s silo za-
treti opozicijo.

Včeraj je bilo po poročanju prič na
glavni ulici blizu mošeje Omari ubitih
več ljudi, potem ko je v staro mestno
četrt vdrlo osem tankov in dve oklep-
ni vozili. Na vladnim poslopjih so bili
nameščeni ostrostrelci, medtem ko so
začeli pripadniki varnostnih sil takoj
po jutranji molitvi naključno strelja-
li po hišah. Tudi tanki, ki so ostali
na glavnem vhodu v Dero, so obstre-
ljevali tarče v mestu, iz katerega se je
ves čas valil gost črn dim. Prebivalca
Dere sta za televizijo Al Džazira izjavi-
la, da sta videla vojake streljati proti
svojim, menda da bi ljudem omogo-
čili, da umaknejo ranjene z ulic. Teh
poročil ni mogel nihče potrditi. Tuje
novinarje so večinoma že izgnali iz
države, zaradi česar je skoraj nemogo-
če preveriti, kaj se pravzaprav dogaja.
Grozljivi posnetki, ki so jih v preteklih
dneh na internetu objavili protestni-
ki, prikazujejo vojake, kako streljajo
na neoborožene ljudi. Predstavniki
oblasti pa so za nasilje okrivili oboro-
žene tolpe.

Asad je še poglobil odnose med Si-
rijo in Iranom, ki jih je zgradil njegov
oče Hafez Al Asad, spet okrepil svoj
vpliv v Libanonu ter podprl militantni
gibanji Hezbolah in Hamas. Po drugi
strani pa se ni spuščal v spopade z Izra-
elom in se je udeleževal mirovnih po-
gajanjih z njim. Na kritike Zahoda, ker
poskuša zatreti upor, se sprva ni odzi-
val, deloma zaradi strahu, da bi padec
njegove manjšinske alavitske vladavi-
ne v državi s pretežno sunitskim prebi-
valstvom sprožil v medversko vojno.
Pretekli petek ga je tudi ameriški pred-
sednik Ba-ra-ck Oba-ma- pozval, naj pre-
neha z nasiljem zatirati proteste.

Približno sto pisateljev in novinar-
jev v Siriji in izgnanstvu pa je podpi-
salo izjavo, v kateri obsojajo zatrtje
upora in k temu pozivajo tudi druge
intelektualce, ki še niso premagali stra-
hu ter izrazili svoje mnenje. (Reuters)

ga. Zahtevamo, da predsednik odstopi
ali da zbeži!" Njihove voditelje najbolj
vznemirjata dve ključni točki dogo-
vora med predsednikom Salehom in
opozicijo. Najbolj so ogorčeni nad dej-
stvom, da bi predsednik, njegovi si-
novi in najbližji sodelavci po sestopu
z oblasti dobili imuniteto pred prega-
njanjem. "To bi zgolj razširilo korupci-
jo in uničilo revolucijo," je izjavil član
študentskega odbora Adel Ra-ba-jee:
"Mladina gleda na zadevo iz logične-
ga zornega kota, medtem ko medna-
rodna skupnost skozi prizmo svojih
političnih interesov."

Druga sporna točka je določilo, ki
narekuje opoziciji, da se pridruži tran-
zicijski vladi skupaj s Salehovo vlada-
jočo stranko. To ne gre v nos samo
študentskim protestnikom, temveč
tudi voditeljem opozicije, saj bi mora-
li za obdobje 30-dnevnega tranzicijske-
ga obdobja priseči lojalnost voditelju,
ki ga skušajo spraviti z oblasti. Pred-
stavnik opozicijskih strank Mo-ha-med
a-l Sa-bri je dejal, da se ne mislijo dogo-
varjati o vladi narodne enotnosti vse
dotlej, dokler predsednik Saleh ne za-
pusti oblasti.

Medtem ko ni jasno, kdaj bo spo-
razum, ki ga je sestavil Zalivski svet
za sodelovanje, začel veljati, če sploh,
nekateri jemenski analitiki, kot je Ali
Seif Ha-ssa-n, opozarjajo, da tudi more-
bitni podpis sporazuma ne odpravlja
nevarnosti državljanske vojne, češ da
sta Saleh in njegova elita pripravljena
na vse, da bi obdržala Jemen v svojem
primežu. Drugi pa menijo, da bo pred-
sednik Saleh kljub zavlačevalni taktiki
slej ko prej primoran oditi zaradi vse
močnejše opozicije in zaradi pomanj-
kanja podpore s strani ZDA in Zaliv-
skega sveta, v katerem imata glavno
besedo Savdska Arabija in Združeni
arabski emirati.

Še vedno je negotovo,
ali bo jemenski predsednik
Saleh na temelju
dogovora z opozicijo
v mesecu dni dejansko
odstopil

V soboto je vse kazalo, da bo Ali Abdu--
la-h Sa-leh na temelju sporazuma z opo-
zicijo postal tretji arabski voditelj po
predsednikih Tunizije in Egipta, ki ga
bo odnesel val protestov v arabskem
svetu. Pristal naj bi na predlog, ki ga
je sestavil Zalivski svet za sodelova-
nje (GCC), da v roku 30 dni odstopi s
položaja predsednika in preda oblast
opoziciji v zameno za imuniteto pred
preganjanjem. Toda dan pozneje je v
intervjuju za BBC dejal, da ne misli po-
stati žrtev državnega udara in da je
prenos oblasti mogoča samo na teme-
lju volitev in referendumov.

Njegova izjava je spodbudila sum-
ničenja, da skuša le pridobiti na času,
in poglobila razdor med opozicijskimi
strankami, ki si prizadevajo priti na
oblast, in študentskim gibanjem, ki
zahteva globoke, demokratične spre-
membe. Medtem ko je koalicija opo-
zicijskih strank sporočila, da načelno
pozdravlja sporazum, da pa nadaljuje
pogajanja z Zalivskim svetom in ame-
riškimi posredniki glede svoje vloge v
tranzicijski vladi, so se na ulicah Sane
včeraj nadaljevali protivladni protesti.
Študentje in mladina ne zaupajo Sale-
hu, ki je v preteklosti že velikokrat
prelomil obljube, hkrati pa se bojijo,
da bosta njegova vladajoča stranka in
opozicija ignorirali njihove želje po
reformah. Sporočilo protestnikov je
bilo jasno: "Nočemo pogajanj in dialo-

Najprej mi oprostite - tokrat si bom vzel toliko svobode, da ne bom pisal
(le) o marketingu in oglaševanju, temveč o nečem pomembnejšem; o
nečem, kar se dotika slehernega izmed nas: o poklicnem življenju. Sem
namreč eden tistih srečnežev, ki se preživljajo z delom, ki ga imajo resnično
radi. Ljubezen do tega, kar počnem, mi v marsičem olajšuje preklop v tisti
del vsakdana, ki ga včasih naveličano imenujemo služba - le da zame to ni
le služba, temveč poklic, hobi in način življenja obenem.

Mnogokrat sem srečal ljudi, ki bi si srčno želeli opravljati nekaj, kar bi jih
veselilo, najsibo to ustvarjalnejši poklic ali zanimiv konjiček - a ovira,
preko katere niso zmogli, je bila vedno enaka: "Za to nisem nadarjen." Tudi
to, kar počnem sam, naj bi zahtevalo imaginacijo, domiselnost, ustvarjal-
nost in zmožnost spretnega, navdihujočega pisanja - precej benevolentno
bi vse skupaj lahko označili s talentom. In precej dolgo sem tako mislil tudi
sam, dokler nisem opazil, da z leti sposobnost ostrega mišljenja in odkriva-
nja novega ter presenetljivega pravzaprav narašča: kot da bi nenehen
trening povečeval moč in globino idej, ne pa praznil skladišča zamisli, ki so
zložene v glavi. In res, zakaj bi bil možgani drugačni od ostalih mišic v
našem telesu, za katere dokazano vemo, da se z vadbo krepijo in ne
obratno? Geoff Colvin, eden od urednikov revije Fortune, se je problema
lotil na znanstveno empiričen način.

V svoji knjigi Talent is Overrated (Talent je precenjen, založba Portfolio,
New York, 2008) je sistematično analiziral primere izjemnih dosežkov z
različnih področij, od izumiteljstva in poslovnega vodenja do virtuoznosti
z violino ter hkrati opravil z miti o izjemnih, čudežno talentiranih
posameznikih, kakršen je bil Mozart. Mozarta je oče pričel poučevati klavir
že pri treh letih, zares pomembna dela pa je začel pisati po sedemnajstih
letih nenehnega intenzivnega in programiranega učenja.

Colvinov zaključek, ki ga podpre z mnogim empiričnimi podatki in
raziskavami, je pravzaprav preprost: ključ je skrit v pojmu "deliberate
practice", torej namenski in usmerjeni vaji, s katero lahko praktično
vsakdo doseže praktično karkoli (razen seveda stvari, ki zahtevajo
specifične fizične predispozicije; koncept usmerjene vaje je postal predmet
poglobljenih analiz, npr. Daniela Golemana, "izumitelja" emocionalne
inteligence). Izkustveno dokazan povprečen čas, v katerem je mogoče
doseči zavidanja vredno obvladovanje izbrane veščine, je pet let; v petih
letih lahko nekdo, ki je danes prepričan, da nima prav nikakršnega talenta
za risanje, postane spodoben slikar - seveda ne bo umetnik, obvladal pa bo
obrtne spretnosti.

Z idejami je popolnoma enako. Nenehno razmišljanje, obračanje, igranje,
izvajanje miselnih poskusov in možganskih piruet prinaša boljše in boljše
rezultate. In ne le v komunikacijah in oglaševanju, temveč povsod.

"Že kot otrok sem se spraševal, od kod
pride recimo Čajkovskemu neka me-
lodija v misli. Takrat so mi vsi odgo-
varjali, da je pač nadarjen in da ima
v določenih trenutkih navdih, ki ga
potem pretopi v skladbo. Če bi vsa re-
snica bila samo v tem, potem bi govo-
rili le o nekaterih izbrancih, ki jim je
stvarnik dal posebno nalogo. Resda
sta pri vsakem človeku nagnjenost k
ustvarjanju in področje, kjer se lahko s
tem izraža, različno. Prepričan pa sem,
da je vsakemu človeku dan dar ustvar-
jalnosti, a da se ta lahko razvije, mora
biti izpolnjenih obilo pogojev. Najprej
bi morali toge šolske sisteme, ki teme-
ljijo zgolj na logičnosti in dejstvih, ople-
menititi tudi s temami, ki spodbujajo
človekov največji potencial - domišlji-
jo in s tem ustvarjanje."

V knjigi opisuje-te- šte-vil-ne- te-hnike-
ustvarjal-ne-ga re-še-vanja probl-e-mov
in ge-ne-riranja ide-j. Kako nam l-ahko
koristijo?

"S temi tehnikami pomagamo udele-
žencem, da razmišljajo usmerjeno in
sproščeno. Ne obremenjujejo se z re-
zultatom, ampak jih zanimajo le do-
miselnost in ideje. Rezultat nato pride
sam. Zanimivo je, da vse te tehnike da-
jejo priložnost posameznikom in tudi
naključno izbranim skupinam, ki de-
lajo skupaj. Še boljše pri njih je to, da
se poleg individualne ustvarjalnosti
ustvarja tudi timska. Na koncu imajo
vsi občutek, da so doprinesli k novim
zamislim. In vse poteka sproščeno,
kot igra. Ob tem je pomembno, da jih
vodi nekdo, ki je nevtralna avtorite-
ta in obvlada komuniciranje s pisano
druščino individualistov. Takšne ljudi
je najbolje pripeljati od zunaj in ne iz
vrst zaposlenih - tako je objektivnost
zagotovljena in rezultati boljši."

"Poglejte, veliko držav, tudi naša, je v
strategijo razvoja vpisala ustvarjalnost
in inovativnost. Nekateri se trudijo in
imajo uspehe v tej smeri (recimo Nem-
čija s sloganom Dežela idej), večina pa
na to gleda le z deklarativnega stališča

Po podatkih Sitweet.com tvita že
preko 220 slovenskih podjetij in orga-
nizacij - ti korporativni uporabniki so
bistveno bolj zgovorni od posamezni-
kov - tvitajo kar štirikrat več in imajo
v povprečju tudi trikrat več sledilcev.
In o čem tvitajo podjetja? Predstavlja-
jo zanimivosti o sebi, svojih produk-
tih ali storitvah ali delijo informacije
o posebnih ponudbah. Predvsem pa
izkoriščajo odprti potencial platforme
Twitter, se zapletajo v številne pogovo-
re z drugimi uporabniki in skozi inte-
rakcije gradijo svojo blagovno znamko.
Na sliki desno so prikazani podatki o
twitih v okviru projekta Sitwetet.

in dela po starem. Jasno je, zakaj. Ker
v sebi ne čutijo ustvarjalnega potencia-
la. No, naj jim ponovno povem, da je ta
v njih skrit in da se tega samo ne zave-
dajo. In ne le v njih, v vseh zaposlenih
v podjetju - od vratarja do generalne-
ga direktorja. V sodobnih podjetjih
glavnim direktorjem ni nečastno, da
se družijo s svojimi 'podaniki', še več,
uživajo, ker se v ustvarjalnih delavni-
cah spustijo na raven vseh sodelujočih.
To je pogoj za ustvarjalno podjetniško
kulturo, ki ji jaz pravim tudi partner-
ska kultura. Vsak šteje in vsak je poten-
cialni vir ideje, ki bo podjetje pognala
v orbito uspeha."

"S takšno miselnostjo je v začetku de-
vetdesetih prejšnjega stoletja novi ge-
neralni direktor rešil zaspani IBM. V
skupinsko razmišljanje in generiranje
idej o razvoju je vključil vse IBM-ovce
po svetu. In rezultati so se hitro poka-
zali.

Inovacijska kultura se začne pri
'glavnem šefu'. Če jo ta sprejme za
svojo, jo bodo mnogo lažje tudi osta-
li. On je zgled, on vleče vlak podjetniš-
ke ustvarjalne klime, kjer zaposleni
spoštujejo ideje in mnenja drugih ter
odprto posredujejo svoja videnja in za-
misli. Nič skrivanja in strahu, da bi se o
nekom govorilo kot o čudaku. Čudaki
so tisti, ki ne dojamejo, kako se danda-
nes ustvarja podjetniški uspeh."

Pogosto ustvarjal-ne- ide-je- nal-e-tijo na
napade- in posme-h povpre-čne-že-v. Kaj
priporočate- ustvar-jal-cu, ki se- sooči z
odpori okol-ja, da ne- obupa že- na za-
č-e-tku?

"Vse je v samozaupanju, veri v idejo in
samozavesti. Ljudje so ujeti v obstoje-
če miselne okvire in jih nove zamisli
ogrožajo. Delajo jih negotove, ne vedo,
kaj prinašajo, zato jih pogosto zavrača-
jo odklanjajo. Če nekaj ni logično, je po
mnenju večine to brez pomena. Med
nasprotniki idej in zamisli se najdejo
šefi (ki se ideje niso spomnili sami),
sodelavci, zakonski partnerji, znanci,
prijatelji ... Bodite pripravljeni nanje z
nasmehom in pokončno držo."

Za te-l-e-fon Grahama Be-l-l-a so davne-ga
1870 v časopisu The- Te-l-e-graphe-r rekli:
"Nobene praktične uporabnosti."

Šarho-vega po-ho-da festivala miru pri Treh kraljih se je včeraj udeležilo- več ko-t dva
tiso-č po-ho-dniko-v, med njimi tudi spo-minska četa Po-d svo-bo-dnim so-ncem in nekdanji
slo-venski predsednik Milan Kučan. (Slavica Pičerko Peklar)

Čebelarji se sprašujejo,
ali gre za zlorabo
fitofarmacevtskih
sredstev ali za sistemsko
napako

"To je katastrofa za slovensko čebe-
larstvo, predvsem za Pomurje, saj je
prizadetih več kot deset odstotkov
tukajšnjih čebel, sam pa se bojim, da
je ta številka še višja, saj veliko čebe-
larjev sploh ni obvestilo pristojne ve-
terinarke, ker ne želijo nepotrebne
birokracije in si mislijo, da jim tako
ali tako nobeden ne bo pomagal, zato
je boljše, da so kar tiho," je v soboto
v Murski Soboti ugotavljal predsed-
nik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS)
Boštjan Noč, ki se je skupaj s kmetij-
skim ministrom Dejanom Židanom
in glavno inšpektorico za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Sašo Dragar
Milanovič srečal s pomurskimi čebe-
larji.

Pomori čebel se običajno po zastrupit-
vah čez dan ali dva umirijo, tokrat pa
ni bilo tako. "Čebele sem pripeljal na
pašo v Rakičan v soboto, do prvih po-
morov je prišlo v torek, tako da zdaj
ta agonija traja že peti dan," je ob po-
gledu na svojih 167 panjev obupano
ugotavljal Danilo Bedek iz Moščan-
cev, Boštjan Noč pa je izrazil bojazen,
da za pomor tokrat ni kriva le nepra-
vilna uporaba fitofarmacevtskih sred-
stev, ampak bi lahko prišlo tudi do
sistemske napake, ki bo pustila dolgo-
ročne posledice. "Tukaj bo res naloga
ministrstva, da ugotovi, kaj se doga-
ja, in najostreje ukrepa ter spremeni
zakonodajo, če je dovolilo stvar, ki je
čebelam škodljiva," je poudaril prvi
mož ČZS in pohvalil kmetijsko minis-

Cilka Rak ob 12.15, Marjeta Peršon
ob 13.00, Adolf Lepenik ob 13.45.
Pokopališče Dobrava:

Do petka je pomore čebel prijavilo 19 čebelarjev z okrog 1300 panji, to število
je do včeraj naraslo na okrog dva tisoč panjev, zastrupitve pa so se pojavile v
okrog dvajsetih vaseh, na različnih koncih pokrajine ob Muri. Pod okriljem
Čebelarske zveze društev Pomurja sicer deluje 22 društev oziroma družin,
vanje pa je vključenih 600 čebelarjev, ki imajo skupno 16.500 čebeljih dru-
žin, kar je okrog desetina vseh v Sloveniji.

Čebele so bile pomorjene predvsem na območjih, ki so posejana z oljno ogr-
ščico, vendar ne izključno, tako je Drago Horvat z Orehovskega Vrha pove-
dal, da so v njihovi bližini predvsem sadovnjaki in vinogradi, a so se čebele
vseeno zastrupile. Boštjan Noč poziva čebelarje, da prijavijo vse primere po-
morov čebel, saj bodo pristojne službe tako lažje in tudi uspešneje ukrepale.
Poleg tega je čebelarjem, ki so povedali, da opažajo posameznike, ki ne upoš-
tevajo navodil, da se lahko škropi le dve uri pred sončnim vzhodom in dve
uri po sončnem zahodu, položil na srce, da takšne ljudi prijavljajo inšpekcij-
skim službam tudi v primeru, če je to sosed ali sorodnik.

trstvo, da se je tako hitro odzvalo, saj
je minister pristojnim službam takoj
naročil, da okrepijo svoje nadzorne de-
javnosti.

"Najbolj nujen korak je, da ugotovimo,
zakaj se ti pomori dogajajo, pri tem pa
moram reči, da nam gredo slovenski la-
boratoriji na roko, saj bodo delali tako
danes kot jutri, zadnji izvidi pa naj bi
bili znani v torek. Ko bomo vedeli, kaj
je vzrok, želimo vedeti tudi, kdo je
krivec, in ga potem tudi kaznovati,"
je izpostavil Dejan Židan in dodal, da
se še toliko bolj mudi, ker se bojijo, da
gre za sistemsko napako, zato je tudi
odredil, da se vzamejo še dodatni vzor-
ci, tudi tal in vode. "Ne moremo si pri-
voščiti, da bi bila to še ena od mnogih
nesreč, ki se zgodi, potem vse službe
nekaj raziskujejo, rezultati so negativ-
ni, vse skupaj gre v pozabo in se nato

Od Treh kraljev mimo Črnega jezera
do Osankarice in naprej do zadnjega
bojišča Pohorskega bataljona pri Treh
žebljih je včeraj potekal že četrti Šar-
hov pohod, ki se ga je udeležilo več kot
dva tisoč pohodnikov iz vse Slovenije.
"Pohod v spomin in opomin na težke
čase naše zgodovine organiziramo z
namenom, da se povežejo ljudje dobre
volje, in veseli smo, da nas je vsako
leto več, ki se družimo. Letos se bomo
pohodniki na šestkilometrski poti sre-
čali s prijatelji, ki so iz Oplotnice kreni-
li na tradicionalni velikonočni pohod,
in verjamem, da bo pri Treh kraljih
danes še posebej veselo druženje na-
šega festivala miru," je včeraj zjutraj,
ko so se udeleženci Šarhovega pohoda
že zbirali pred Jakčevim domom sredi
Pohorja, povedal Božo Juhart, eden od
pobudnikov in organizatorjev praznič-
nega druženja, ki dobiva vedno nove
razsežnosti. "Prišli smo, da se poveže-
mo s prijatelji iz Slovenije," pa je, v mor-

V Košaškem dolu je včeraj
Simon Kozel z nožem več-
krat zabodel svojega očeta
Branka Kozela

Krajani Košaškega dola, naselja na se-
vernem robu Maribora, še niso pozabi-
li dogodka izpred slabih dveh let, ko
je Sebastijan Kozel v stanovanjski hiši
številka 65 umoril dedka Jožefa Koze-
la in skušal življenje vzeti tudi materi
Tatjani Kozel, a jo je na srečo pred po-
divjanim sinom takrat rešil njen mož
Branko Kozel. Ker je kaznivi dejanji
zagrešil v neprištevnem stanju, mu ni
bilo treba v zapor, pač pa mu je sodiš-
če izreklo varnostni ukrep obveznega

nariški obleki, dodal Želimir Čizmic,
predsednik Združenja prostovoljcev
hrvaške vojne mornarice. Pohoda so se
udeležili številni predstavniki sloven-
ske vojske, tudi načelnik generalštaba
Slovenske vojske generalmajor Alojz
Šteiner, pa seveda številni domačini,
med njimi družina treh generacij Zalo-
kar iz Slovenske Bistrice, njihova štiri-
letna Iva je bila na pohodu že drugič,
tretjič pa nekaj starejša Neva. Pohodni-
kom se je letos pridružila tudi trojica
fantov iz spominske čete Pod svobod-
nim soncem, skupine mladih, ki že
tretje leto obuja spomine na pretekle
čase in ki je med udeleženci pohoda
zbujala zanimanje zaradi popolne par-
tizanske oprave.

Popoldanskega druženja sredi po-
horskih gozdov sta se udeležila tudi
Zora Konjajev, znanstvenica, kije kot
instrumentarka sodelovala pri opera-
ciji narodnega heroja Franca Rozmana
Staneta, in Janez Stanovnik, predsed-
nik ZZB NOB Slovenije, ki je v nagovo-
ru med drugim razmišljal o vrednotah
dobrega, resničnega in lepega ter se
spraševal, kaj se dogaja z našo družbo,
ki postaja vse bolj egoistična, nekateri
so pripravljeni falsificirati dokumente,
da bi rušili zgodovinske vrednote.

psihiatričnega zdravljenja in varstva v
zavodu, ki pa lahko traja največ deset
let.

Včeraj, nekaj pred poldnevom, se
je v isti hiši zgodil skoraj enak zločin.
Tokrat se je z nožem nad očeta Bran-
ka Kozela spravil Sebastijanov dve
leti starejši brat, 31-letni Simon Kozel.
Zabodel naj bi ga bil večkrat, a je bila
zdravniška pomoč za ranjenega 55-let-
nika na srečo pravočasna, kako hude
poškodbe ima, včeraj nismo izvedeli,
uradno je znano le, da je moral ostati
na zdravljenju v mariborski bolnišnici.
Storilca policisti niso odpeljali na pridr-
žanje, ampak na zdravljenje v psihia-
trično bolnišnico, saj naj bi imel tudi
on zdravstvene težave. Kot še pravijo
naši viri, se je Simon Kozel v psihiatrič-
ni bolnišnici zdravil že v preteklosti,
potem ko je skušal storiti samomor.

Danes mineva četrt stoletja od največ-
je jedrske nesreče v zgodovini, ki se
je zgodila v jedrski elektrarni (JE) Čer-
nobil v takratni Sovjetski zvezi (danes
Ukrajina). Ob spominu na ta dogodek
letos ne moremo mimo nedavne ne-
sreče v JE v Fukušimi Daiči, ki je tako
kot černobilska dosegla sedmo stop-
njo na INES-lestvici, kar označuje ve-
liko nesrečo. Ponovno, tako kot ob
Černobilu, so se sprožile razprave o
varnosti in prihodnosti jedrske ener-
gije, ljudstvo in strokovnjaki pa išče-
jo in pojasnjujejo druge primerjave in
razlike med dogodkoma. Sedma stop-
nja po mednarodni lestvici pomeni,
da so večji izpusti radioaktivnega ma-
teriala, ki imajo širok vpliv na zdravje
in okolje ter zahtevajo večje protiku-
repe. Vendar pa številni strokovnjaki
mirijo, da bodo kljub isti stopnji na
lestvici posledice pri Fukušimi manj-
še kot tiste izpred 25 let. Da podobno-
sti med nesrečama pravzaprav ni, pa
je potrdil tudi Bogdan Pucelj z Inšti-
tuta Jožef Stefan na nedavnem preda-
vanju v Ljubljani.

Pomembna razlika med dogodkoma
se pokaže že ob vzroku za nesrečo.
Vzrok černobilske nesreče je bil člo-
veški dejavnik. Delavci so takratnega
26. aprila izvajali poskuse na četrtem
reaktorju. Izklopljeni so bili tudi siste-
mi za samouravnavanje moči reaktor-
ja in varnostni mehanizmi, ki bi, če
bi karkoli šlo narobe, sistem izklopili.
Med testom pa je začela nenadno ni-
hati napetost, kar je povzročilo zlom
reaktorske posode in serijo eksplozij.
Kar deset dni je gorel močan ogenj.
Eksplozija je uničila zgornjo plast re-
aktorja, grafitna plast je bila v pla-
menih, sredica se je pričenjala topiti.
Sprostile so se ogromne količine ra-
dioaktivnega materiala in oblak z ra-
dioaktivnimi delci se je pričel širiti.
Takratna Sovjetska zveza je hotela vse
to prikriti in na sevanje ter nesrečo so
prvi opozorili na Švedskem. "Pri nas
smo bili v pripravljenosti. Spremlja-
li smo razmere, obveščali javnost in

izvajali ustrezne dejavnosti. V noči na
30. april je bila kontaminacija zazna-
na tudi pri nas. Začeli smo obveščati
ljudi. Imeli smo tudi dežurni telefon
in po objavi številke kar ni nehal zvo-
niti," se prihoda radioaktivnega obla-
ka nad Slovenijo spominja Pucelj.
Vzrok nesreče v Fukušimi pa ni bil
človeški dejavnik, temveč potres in
kasnejši cunami.

"Ob potresu so začeli delovati dizelski
generatorji, ki so reaktorje hladili. Cu-
nami pa je te dizelske agregate uničil
in reaktorji so se začeli pregrevati. Po-
tresni val, ki je zadel elektrarno, je
bil 15 metrov visok, pri načrtovanju
tovarne so računali le na sedem me-
trov," drugačne okoliščine nesreče opi-
suje Pucelj.

Kontaminacija v okolici Fukušime je
tudi zelo razpršena. Ob nesreči v Čer-
nobilu je bila radiacija bistveno večja.
Japonci so tudi izvedli preventivno
evakuacijo v radiju 20 kilometrov, ta
pa v Černobilu ni bila niti možna, saj
je reaktor razneslo nepričakovano.
Pas okoli Fukušime je japonska vlada
pred dnevi označila za zaprto območ-
je, saj se nekatere družine še vedno
niso odselile iz tega predela. Po en
član iz vsakega gospodinjstva se bo
lahko vrnil na svoj dom za dve uri in
v tem času iz porušenih domov odne-
sel osebne predmete.

Q Eksplozija, ki je sledila, potem ko so med
testom izvlekli več kontrolnih palic, je dvignila
pokrov reaktorja, zaradi česar se je iz nuklearke
nad Evropo razširili radioaktivni oblak.

"Ob černobilski nesreči so bili le izpu-
sti v ozračje, v Fukušimi pa poleg teh
še izpusti v morje. Vrednosti kontami-
nacije, ki jih je ob černobilski nesreči
dobila Ljubljana, lahko primerjamo s
tistimi, ki jih je ob nesreči Fukušime
dobil Tokio," je razlike naprej našteval
Pucelj in dodal, da je treba upošteva-
ti tudi različne tipe reaktorjev v obeh
elektrarnah. Podjetje Tepco, ki uprav-
lja japonsko elektrarno, je pred dnevi
sporočilo, da je znašala radioaktiv-
nost snovi, ki so iz nuklearke stekle v
morje, okrog 5000 terabekerelov, kar
je 20.000-krat več, kot je letna dovo-
ljena meja za tako nuklearko. Doze se-
vanja iz Černobila so bile večje tudi
zato, ker je razgnalo reaktor, ki je še
deloval.

Japonske oblasti so ljudem ob le-
tošnji nesreči hitro razdelile tablete
kalijevega jodida, te so bile pripravlje-
ne in dane za preventivo, v Černobi-
lu pa tega ukrepa ni bilo. Poglavitna
razlika med japonsko in sovjetsko ne-
srečo izpred četrt stoletja pa je števi-
lo smrtnih žrtev. Neposrednih žrtev
ob nesreči na Japonskem k sreči ni
bilo, pred 25 leti pa je v enem letu
umrlo 28 ljudi zaradi visokih doz se-
vanja, predvsem so jim bili izpostav-
ljeni gasilci. Povečalo se je tudi število
otrok, obolelih za rakom na ščitnici,
posledice se kažejo še danes. "Mesto
Pripjat ob Černobilu ne bo nikoli več
poseljeno. Ljudje se ne bodo nikoli več
mogli vrniti na svoje domove, saj sta
tam cezij in plutonij, slednji ima raz-
polovno dobo 24.000 let," je o žalostni
usodi Pripjata povedal Pucelj.

Za posle-dicami poškodb
umrl de-de-k, kije- na avto-
ce-sti Še-ntilj-Maribor pov-
zročil ne-sre-čo, v kate-ri sta
umrla dva nje-gova vnučka

Hudo prometno nesrečo, za posle-
dicami katere so v soboto umrli trije
tuji državljani, je po neuradnih infor-
macijah najverjetneje povzročila preu-
trujenost voznika, saj naj bi bil ta med
vožnjo zaspal. Počilo je okrog 6.45,
ko je 70-letni šofer terenskega vozila
Mercedes na avtocesti iz Šentilja proti
Mariboru zunaj naselja Zgornje Dobre-
nje izgubil oblast nad vozilom, priče-
lo ga je zanašati v desno in po slabih
60 metrih je zaradi prevelike hitrosti
s sprednjim delom avtomobila tako
sunkovito trčil v varovalno ograjo, da
je terenec poletel preko nabrežine ob
avtocesti. Po več metrih letenja je vozi-
lo trčilo še v drevo in ga odlomilo.

Avtomobil se je pričel prevračati,
kar je bilo usodno za dva od treh otrok
v vozilu. Otroke, stare od enega do pet
let, je med prevračanjem z zadnjih se-
dežev pometalo iz vozila. Med vožnjo
niso sedeli v otroških sedeži, torej tudi
niso bili pripeti. Hude poškodbe je (za
zdaj) preživel le en otrok, dvema (stari-
ma eno in pet let) pa zdravniki žal niso
mogli pomagati. Umrla sta na kraju
nesreče. Povzročitelj nesreče in 24-
letna mati omenjenih otrok sta obse-
dela na sprednjih sedežih, po več kot
25 metrih prevračanja sta ukleščena
v vozilu, ki je celo zagorelo, pristala v
potoku. Iz razbitin so ju s pomočjo ko-
legov iz domačega prostovoljnega gasil-
skega društva Šentilj rešili mariborski
poklicni gasilci.

Ponesrečencem, državljanom Alba-
nije in Belgije, so reševalci nemudoma
nudili prvo pomoč, a kot že rečeno,
dvema otrokoma življenja ni bilo mo-
goče rešiti. Preostali trije so bili na
zdravljenje prepeljani v Univerzitetni
klinični center Maribor, kjer so zdrav-
niki bitko za življenje 70-letnika izgu-
bili še isti dan. Operirali so tudi mater
in otroka, do včeraj pa nismo izvedeli,
ali sta še v življenjski nevarnosti.

Na območju mariborske policijske
uprave se je zaradi neupoštevanja pro-
metne signalizacije 21. decembra 2003
na železniškem prehodu Cirkovce zgo-
dila prometna nesreča s tremi smrtni-
mi žrtvami. Ne glede na opozorila
lokalnih prebivalcev so štiri leta po-
zneje, 19. avgusta 2007, na istem kraju
umrle še tri osebe. Po tej nesreči so pre-
bivalci skorajda izsilili ureditev zavaro-
vanega prehoda čez železniško progo.
22. novembra 2003 so zaradi prehitre
vožnje zunaj naselja Markovci umrle še
tri osebe, 8. aprila 2007 so zunaj kraja
Sedlešek zaradi napačne smeri vožnje
v nesreči življenje izgubile tri osebe,
na avtocesti v bližini Slovenske Bistri-
ce pa je cesta 9. decembra 2006 zahte-
vala življenja štirih Mariborčanov. Tej
hudi nesreči je botrovala mladostniška
razposajenost. Voznik športnega avto-
mobila Renault Megane je prehiteval
dva avtomobila - med zapuščanjem
prehitevalnega pasu je 500 metrov
pred izvozom v Slovensko Bistrico me-
rilnik hitrosti menda kazal celo več
kot 200 kilometrov na uro - in izgubil
oblast nad volanom.

Nenavadna nesreča s tragičnim koncem se je pripetila minuli petek v zgodnjih
večernih urah v kraju Tropovci v občini Tišina. Okoli 22. ure je murskosoboški
operativno-komunikacijski center sprejel obvestilo, da je med ježo s konja padel
jezdec, ki negibno leži na tleh. Policisti so z ogledom kraja in z zbiranjem obve-
stil ugotovili, da je tega dne ob 19.30 odšel na ježo s konjem 47-letni Janez Pan-
ker iz Satahovcev v murskosoboški občini. Z njim so v skupini jezdile še štiri
osebe, vsi konji pa so last pokojnega jahača. V bližini naselja Tropovci sta pokoj-
ni jezdec in še ena jahalka iz skupine zaostala za ostalimi jezdeci. Pokojni jez-
dec se je želel ponovno pridružiti skupini, zato je svojega konja po makadamski
cesti, ki pelje mimo nogometnega igrišča v Tropovcih, pognal v galop. Tik pre-
den jih je dohitel, je iz neznanega vzroka nenadoma padel vzvratno s konja in z
glavo udaril ob tla, kjer je negibno obležal. Na kraj dogodka je bila takoj napote-
na ekipa nujne medicinske pomoči, ki tudi z oživljanjem ponesrečencu ni mogla
pomagati. Odrejena je sanitarna obdukcija, ki bo pokazala vzrok smrti. (mš)

V ljubljanskem kliničnem centru je zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom
umrla bolnica, in sicer zaradi zamenjave te strupene rastline z užitnim čemažem
ali divjim česnom. To je druga smrtna žrtev tovrstne zastrupitve v zadnjih letih,
v zadnjem mesecu pa se je zaradi zastrupitve zdravilo že več ljudi, zato zdravniki
opozarjajo ljudi, naj bodo pri nabiranju rastlin previdni. Smrt bolnice je povzro-
čil strup kolhicin, celični strup, ki okvari "praktično vse organe v našem telesu
in povzroči smrt zaradi odpovedi ključnih notranjih organov - srca, pljuč, jeter
in ledvic. Za smrtni odmerek ni potrebno veliko teh rastlin, protistrupa za zas-
trupitev z jesenskim podleskom pa ni," je povedala Lucija Šarc iz Centra za zas-
trupitev Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Ta mesec so v kliničnem centru zaradi zastrupitve že zdravili deset ljudi.
Znaki se pojavijo v dveh do dvanajstih urah: slabost, bruhanje, huda driska in
težko dihanje. Zdravniki opozarjajo, naj gre posameznik ob sumu zaužitja stru-
pene rastline nujno k zdravniku in s seboj prinese dele rastline, če jih še ima na
voljo. Center za zastrupitve ob tem še opozarja na izjemno previdnost ob nabi-
ranju rastlin, podobnih čemažu. Poleg jesenskega podleska so namreč nevarni
tudi šmarnica, bela čmerika in divji por. (sta)

Na avtobusni postaji v Mariboru je minulo soboto okrog pol štirih zjutraj do
mlajšega fanta pristopilo 15 mlajših fantov, starih okrog 20 let. Od njega so zah-
tevali denar, ker pa ga ni hotel izročiti, so ga pretepli ter mu odvzeli denarni-
co in mobitel. V denarnici je imel le dokumente. Oškodovanec je lahko telesno
poškodovan po glavi, zdravniško pomoč pa je poiskal v UKC Maribor. Policisti
o omenjenem kaznivem dejanju še zbirajo obvestila. (čk)

V soboto je na lokalni cesti Vojnik-Brezova v naselju Lešje v občini Vojnik vo-
znik osebnega vozila zapeljal s ceste in med prevračanjem obstal na strehi. Na
kraju nesreče so posredovali celjski poklicni gasilci, ki so prevrnjeno vozilo po-
stavili na kolesa in ga umaknili s ceste. Ponesrečenega voznika so odpeljali na
zdravljenje v celjsko bolnišnico. (maj)

V soboto se je v zgodnjih jutranjih urah iz stanovanjskega bloka v Kraigherje-
vi ulici v Celju močno kadilo. Vznemirjeni sosedje so poklicali na pomoč. Celj-
ski poklicni gasilci in člani prostovoljnega društva Lokrovec - Dobrova so ob
prihodu v zadimljeno stanovanje ugotovili, da je zagorela pozabljena hrana na
štedilniku. Odstranili so gorečo hrano, prezračili stanovanje in pritličje bloka.
Uro zatem, okoli petih zjutraj, so gasilci iz Nove Cerkve hiteli v kraj Hrenovo v
Vojniku. Zaradi kratkega stika na grelniku vode so bili močno zadimljeni pro-
stori stanovanjske hiše. Gasilci so izklopili dovod elektrike ter preventivno pre-
gledali in prezračili prostore. Še iz neznanega vzroka je zagorelo tudi v Konjiški
vasi v Slovenskih Konjicah. Zagorel je srednje velik koruznik, zaradi česar se je
vnel tudi del ostrešja gospodarskega poslopja, (maj)

Morile-c naj bi Fatmirja Baj-
ramija umoril, ke-r naj bi
Bajramiju dolgoval de-nar

Domnevni morilec, ki naj bi najverjet-
neje v ponedeljek, 18. aprila, ustrelil
42-letnega Fat-mir-ja Bajramija iz Most,
je v ljubljanskem priporu. Kriminalisti
so ga po neuradnih podatkih aretira-
li dva dni po umoru, v soboto pa je
ljubljanski preiskovalni sodnik zoper
njega odredil pripor, zato bo na sojenje
počakal kar v priporu. Po neuradnih
podatkih naj bi Bajramija v njegovi sta-
novanjski hiši v Dolu pri Ljubljani 14
umoril menda propadli ljubljanski pod-
jetnik Primož Če-rin. Kot smo poročali,
naj bi se bil Bajrami ukvarjal z domnev-
no spornimi posli, kot je posojanje de-
narja za visoke obresti, izsiljevanjem
in s trgovanjem z mamili. Tako naj bi
si bil denar pri Bajramiju večkrat spo-
sodil domnevni morilec. Ker naj bi Baj-
rami večkrat od njega zahteval, naj mu
vrne denar, pri tem pa naj bi bil tudi
nasilen, se je očitno domnevni mori-
lec odločil, da bo svojo agonijo končal
tako, da je Bajramija ustrelil v glavo in
zgornji del telesa.

Informacijo, da je policija aretirala
domnevnega morilca Fatmirja Bajra-
mija, nam je potrdil tudi Se-bast-ian Ju-
hant-, tiskovni predstavnik Policijske
uprave Ljubljana. "Za zdaj lahko potr-
dimo, da smo v zvezi z umorom v Dolu
pri Litiji prijeli eno osebo, kije trenut-
no tudi v priporu," je povedal. Umor
Bajramija, ki je hišo v Dolu pri Ljublja-
ni kupil pred letom dni in jo obnavljal,
je vznemiril domačine te sicer zelo
mirne vasice. Domačini so bili zgrože-
ni tudi zaradi tega, ker je to že drugi
letošnji umor v okolici Dola. Konec
februarja je namreč v vasi Podgora
31-letni napadalec večkrat zabodel 80-
letnega domačina Jože-t-a Zajca.

Umora med seboj nista povezana,
so pa tudi tega kriminalisti hitro raz-
vozlali in prijeli morilca. Pri umoru
Zajca so že po nekaj dnevih prijeli 31-
letnika iz okolice Ljubljane in ga zaprli.
K uspešni razrešitvi primera so znatno
prispevali krajani Podgore, za kar so se
jim policisti tudi zahvalili.

Policisti so se reševanja umora loti-
li z vsemi močmi, saj so v okviru prei-
skave opravili več kot 100 razgovorov
z domačini in vsemi, ki bi lahko po-
vedali kaj več o dogajanju v Podgori.
Preiskava jih je na koncu pripeljala
do 31-letnega moškega iz okolice Ljub-
ljane, ki naj bi nesrečnega 80-letnika
večkrat zabodel in porezal, tako da
je izkrvavel. Nasilni dogodek se je po
ugotovitvah policistov zgodil okoli
pol osme ure, ko si je prišel 31-letnik,
tako kot že večkrat pred tem, k Jožetu
Zajcu izposodit denar. Zajc mu je nekaj
denarja sicer posodil, a obiskovalec s
tem ni bil zadovoljen, zato sta se sprla.
Med prepiranjem sta se začela preriva-
ti, nato pa je 31-letnik domačina napa-
del z nožem. Večkrat ga je porezal in
zabodel, a ker se Jože ni dal, se je po-
rezal tudi njegov napadalec. Nesrečni
80-letnik je po neenakem boju obležal,
morilec pa je odšel po avtomobil, par-
kiran blizu hiše, in se z njim vrnil pred
Jožetov dom. Znova se je vrnil v hišo
in iz predala nočne omarice ukradel
pokojnikovo denarnico, nato pa izgi-
nil v noč. Na svobodi ni bil dolgo, saj
so ga kriminalisti aretirali nekaj dni
po umoru. Tudi on bo na sojenje poča-
kal v ljubljanskem priporu.

Na območju celotne države se je zače-
la preventivna akcija Hitrost, počasne-
je je varneje, s katero želijo policisti
opozoriti na neprimerno oziroma ne-
prilagojeno hitrost, ki je eden pogla-
vitnih vzrokov prometnih nesreč,
so sporočili s Policijske uprave Novo
mesto. Kot so zapisali v sporočilu za
javnost, je ravno spomladi na cestah
večje število udeležencev. Toplejše in
bolj suho vreme pa daje voznikom
lažen občutek varnosti, zaradi česar
vozijo hitreje kot po navadi. Da bi
zmanjšali število nesreč in smrtnih
žrtev na cesti, sta nujna doslednejše
spoštovanje hitrostnih omejitev in
ustrezna prilagoditev vožnje razme-
ram na cesti. Z akcijo želijo policisti
vplivati na zavest ljudi v smislu, da
lahko za varnost največ storijo sami.
V sporočilu so zapisali tudi, da se pred-
pisov ne bi smelo upoštevati zaradi ti-
stih, ki to nadzorujejo, ampak zaradi
lastne varnosti, varnosti bližnjih in
drugih udeležencev v prometu. Med
akcijo, ki traja med 22. aprilom in 1.
majem, bodo policisti povečali obseg
nadzora hitrosti in drugih kršitev cest-
noprometnih predpisov. (čk)

S svojo "Lutkovno okupacijo" je prete-
kli petek zasedel Minorite z vso bliž-
njo okolico vred. S svojimi "štorjami
na kilo", sklopom miniaturnih pred-
stav za mlado in staro, in s koncertiom
je igral gledalcem po želji, tudi indivi-
dualno. Na izbiro je ponudil dvajset
malih lutkovnih gledališč, ki rastejo
iz kartonskih škatel za sadje in zelenja-
vo. Ob spremljavi harmonike, bajsa
in skantiča je zaigral in zapel 20-član-
ski ansambel Porka duš!. Avtor okupa-
cije Ma-ti-ja- Sol-ce (1981) je kompletni
lutkar, glasbenik, "multipraktik". Ni
mu para pri nas, pa tudi po svetu je
redkost. Vabijo ga na festivale lutk in
glasb po vseh kontinentih. Nazadnje
je bil s kolegom glasbenikom, violini-
stom Nanom Sternom, z improviza-
torskim duom - Folcoholics, v Čilu, v
Punta Arenas. "Bil sem v lutkovni ka-
ravani, s katero umetniki iz različnih
okolij potujemo po vaseh, kjer so še
zadnji ostanki domorodcev. Pinocheto-
va vlada jih je zbrisala z obličja zemlje.
Srečali smo zadnjega živega človeka iz
plemena Yagan. Bilo je blizu rta Horn,
šli smo v zadnjo, najjužnejšo vas na
svetu. Lani sva tudi v Avstraliji kar
zažgala," pove.

Nadaljuje lutkovno tradicijo svojih star-
šev lutkarjev (LG Papilu) iz Kopra. Že s
svojima prvima lutkovnima predsta-
vama E be? (Pulčinela) in Male nočne
zgodbe je pritegnil pozornost selek-
torjev mednarodnih festivalov, ki so
ga povabili na številna gostovanja po
Italiji, Avstriji, Nemčiji, Španiji, Finski,
Franciji, Belgiji, Hrvaški, Rusiji, Češki
in Slovaški. Njegova predstava Male
nočne zgodbe je prejela nagrado za
izvedbo na nacionalnem bienalnem
festivalu slovenskih lutkarjev v Kopru
2005, za najboljšo predstavo v celoti na
zaključnem nacionalnem festivalu češ-
kih lutkovnih gledališč v Chrudimu,
na mednarodnem festivalu Materžin-
ka pa nagrado za inventivnost. V pre-
gledu vseh čeških lutkovnih predstav
v letu 2004 so Male nočne zgodbe priš-
le v izbor treh najboljših za nagrado
Erik. Verjetno je prvi in zadnji Slove-
nec, ki je bil skupaj s štirmi češkimi
mladimi umetniki nominiran v katego-
riji talent leta 2005 za najpomembnej-
še češko gledališko priznanje Radoh.

Niso ga starši zmamili med lutke,
ampak slovaško gledališče Piki pred
desetimi leti, ko je nastopilo na Mini
mikro festivalu v mariborskem KGB.
Prisilili so ga tako rekoč in vpisali na
praško DAMU, na oddelek za lutkar-
stvo in alternativno gledališče. Danes
je tam že pred doktoratom. Najprej
je študiral geografijo in skušal ubeža-
ti lutkarstvu, a ni šlo. Za sprejemca
na DAMU je naredil projekt, ki ga še
vedno igra - E bu. Tudi teatro Matita
je Matija. "Pomeni svinčnik italijan-
sko, tako so me imenovali. Po diplo-
mi v Pragi sem se šel za dva meseca
izpopolnjevat v Neapelj - k Brunu Le-
oneju in Sa-l-va-toreju Ga-ttu. Zdaj na
doktoratu imam končno za mentorja
slovitega Josefa- Krofto, ki je pojem
svetovnega lutkarstva. Cirkus, ulično
gledališče, akrobacija, ples, to se je de-
lalo največ na DAMU v moji generaci-
ji. Sam sem padel iz ničle v akrobacijo,
štirikratna teden sem jo imel, lutke pa
samo enkrat. Sprva sem bil nezadovo-
ljen, zdaj pa nisem več. Hvaležen sem
šoli, da me je odprla k različnim prak-
sam. Zdaj učim, imam delavnice z mla-
dimi."

Ne predstavljamo si preveč doktor-
ja lutk(arstva), sploh v Sloveniji, ki niti
dodiplomskega lutkarskega izobraže-
vanja nimamo. Kaj je doktor lutkar-
stva? "Malo absurdno zveni, ko rečeš,
da boš doktor lutk. V Pragi imam za-
ledje, da lahko učim, a nočem učiti vse
leto, le par mesecev. Po drugih koncih
sveta organiziram delavnice. Na letoš-
njem urniku imam Avstralijo, Antark-
tiko. Doktorat je zelo individualen, na
kožo pisan, moja tema je glasbena per-
spektiva lutkovnega gledališča."

Letos s 110-člansko Ethno Histiro in
njenim odvodom - grupo Ethno in
Transit načrtujejo festival kulture,
umetnosti, ekologije v Istri, v gozdu
v Gračišču. Harmoniko igra dvanajst
let, v glasbeni se je učil klavir. Harmo-
niko mu je prinesel dedek. "V glasbe-
ni šoli ne igraš, učiš se 'jezika', ki ti je
tuj, na napačnem koncu, sistem je na-
pačen. Najprej bi se moral učiti jezika
glasbe, šele kasneje filozofije, črke.
Ne začeti z notami, igrati bi morali
najprej intuitivno. Pozno sem začel
razumeti, šele ko sem začel 'džemat'
in igrati na ulici. Naredil sem si eno
majhno lutko, harmonikaša. V Maribo-
ru na festivalu Mini mikro sem prvič
zaigral en komad, pred dvanajstimi
leti. Preko harmonike sem prišek k
lutkam. Zdaj preučujem razumevanje
teatra preko glasbene intuicije, princi-
pov in osnov zvoka: od bitja srca, hoje
do valovanja morja. Vse življenje bazi-
ra na ritmu. Tudi glasbo, kakršnokoli,
delamo po teh principih. Združujem
lutke s temo in karakterjem, komuni-
cirajo pa na osnovi glasbenih princi-
pov."

Kaj mu pomeni lutka? Je za otroke
in odrasle? "Funcija lutke se spremi-
nja skozi čas. Pred pol stoletja je bila
funkcija lutke čisto druga. V cerkvah
so prikazovali biblične motive z lutka-
mi, kasneje se je obrnilo v komedijo, v
kritiko sistema. Preko lutk so protesti-
rali proti režimu. Družbenokritične lut-
kovne igre so se na koncu spremenile
v zelo vizualne predstave predvsem za
otroke. Vse se je končalo zgolj na vizu-
alni magiji za otroke. V Evropi je bila
tendenca, da je lutka nekaj magičnega
za otroke, lutkar je čarovnik, lutka je
lepa in to je glavno. Danes gre vse v
svoje ekstreme, še zmeraj pa ljudje ne
razumejo lutkovnega gledališča v pra-
vem pomenu besede. Če hočeš kot lut-
kar preživeti, moraš igrati za otroke.
Kar seveda ni slabo, ker so otroci naša
prihodnost, krasna publika in včasih
razumejo več kot odrasli. A sam se tru-
dim delati predstave za ene in druge.
Moja predstava za odrasle vsebuje tudi
humor za otroke in obratno. Včasih se
kakšne 'tovarišice' zgražajo, a če posta-
viš projekt na nekih principih, lahko
kdo kakšno informacijo tudi presko-
či. Danes je v Sloveniji zelo konzerva-
tiven odnos do pojmovanja lutke, pa
tudi drugod ni dosti bolje. Danes manj-
ka bolj odprta forma lutkovnega gleda-
lišča za vse. V njej se najbolj najdem.
Na žalost sem eden redkih te sorte v
Sloveniji. Še zmeraj hodim po vsem
svetu in srečujem zmeraj iste ljudi na
festivalih. Svet lutkarstva je še zmeraj
tako majhen. Moram se truditi s pred-
stavami za otroke, ker so tržna niša. Če
režiram v Lutkovnem gledališču Ljub-
ljana za otroke, bo polno, če za odra-
sle, bo prazno, čeprav bo šlo za isti
koncept. Hočem kreativnost, igrivost
iz nič - iz papirčkov, žlic, kozarcev, s
petjem spodbujati občutljivost za to
gledališče v družbi."

V Stari mestni elektrarni se je v nedeljo s predstavo 650
izkušenj Teje Reba- sklenila 17. edicija festivala sodobnih
odrskih umetnosti Exodos. Po besedah programskega se-
lektorja, vsestranskega belgijskega umetnika Ja-na- Fa-bra-,
je Exodos vznemirljiv festival, Ljubljana pa prijetno mesto
z živahno in dobro umetniško sceno.

Po Fabrovih besedah je bila letošnja edicija Exodosa
vznemirljiva in izzivalna, z edino pripombo, da ni bilo fe-
stivalskega prostora za večerno druženje in zabavo. Pro-
jekt pod imenom "Fabre v Ljubljani" sicer poteka od 18.
marca. Na Fabra se osredotoča ko na vizualnega umetnika
in ustvarjalca sodobnih odrskih umetnosti v vlogah reži-
serja, dramatika, koreografa, scenografa, predavatelja in
selektorja.

"Ljubljana je malo in prijetno mesto, izžareva zelo dobro
energijo," je dejal Fabre. Po njegovih besedah se kljub majh-
nosti v mestu veliko dogaja, saj potekajo najrazličnejši festi-
vali, slovenska prestolnica ima po njegovi oceni tudi dobre
muzeje. "Ljudje so tu že od nekdaj dejavni," je dejal Fabre, ki
je Ljubljano obiskal že v začetku 80. letih ter med drugim
spoznal ustvarjanje skupin Laibach in Irwin ter Dra-ga-na-
Ži-va-di-nova-. Po Fabrovem mnenju je bila v Ljubljani vedno
doma živahna in dobra umetniška scena.

Direktorica festivala Na-ta-ša- Za-vol-ovšek je dejala, da si
je vedno želela organizirati večji, zanimiv in sproščen fe-
stival, na katerem se občinstvo in umetniki srečujejo ter

Češka ga je kot umetnika povsem pos-
vojila, a ne bo ostal na Češkem. "Štiri
mesece na leto sem v Pragi, režiral
bom v Draku, v Kroftovem gledališ-
ču, pa glasbeno skupino imam tam
- Fekete Seretlek, napol gledališko,
napol glasbeno. V madžarščini pome-
ni nekaj zelo odprtega: 'črna, ljubim te'.
V bendu so sami igralci. Ljudska glasba
je naša orientacija," pravi. "Kot tujec si
v tujem okolju aktivnejši. Projekt 'Lut-
kovna okupacija', ki ga zdaj izvajam
v Mariboru, sem organiziral na Češ-
kem, da bi oživil omrtvičeno lutkar-
sko življenje v Pragi. Scena za mlade,
ki je v teatru Minora, je termin, ki bi
se ga morali izogibati. Lutkovno gleda-
lišče je zame vse gledališče. Ortodok-
sen sem v tem, da mi je vseeno, ali igra
igralec sam ali z lutko ali glasbo. Vse-
eno mi je, kaj, kdo je v prvem planu.
Gledalec v glavnem pride v gledališče
gledat iluzijo. Ali nekaj med iluzijo in
socialnim dogodkom. Čisto vseeno je,
za kakšen tip gledališke iluzije gre. V
bistvu igram sam z objekti, kot igra-
lec, včasih je glasba v prvem planu ali
pa se papirček spremeni v lutko. Šele
s tem ko učim druge, sem začel prou-
čevati sebe."

"Štorje na kilo", ki jih je pripravil
delavniško za Maribor, se odvijajo na
raznih prizoriščih. "Bila je 2-tedenska
delavnica. Okupiramo razna javna pri-
zorišča, uradna premiera pa je pred Mi-
noriti. Pri interaktivnih predstavah je
preveč zadrgnjenosti. A na Češkem je
konzervativnosti še več. Če koga na
cesti kaj vprašaš, gre kar naprej. Več
strahu v preteklosti verjetno vpliva
na to. Pet let sem živel tam, zdaj pa
sem si kupil bajtico na odročnem delu
Cerkniškega jezera, ki bo kulturno sre-
dišče. Naše domačije, ko sem bil s star-
ši v Hrvatinih, so bile vedno kulturni
domovi. Zdaj bom naredil majhno lut-
kovno akademijo, čeprav ne maram
inštitucij, pa tudi sam sebi nočem biti
inštitucija. Hočem le ljudi spodbosti in
jih spustiti v svet. Za tri leta naprej že
vem, kaj bom delal."

Kaj dela sedaj? Dadaistično predstavo
iz samih kosti. "Happy Bones, srečne
kosti, se imenuje. Našel sem dosti kosti
po svetu, uporabljam jih v lutkovnem
smislu, recikliram jih, da dobijo svoje
življenjske zgodbe. Našel sem jih v Si-
biriji, na različnih turnejah sem jih
pobiral po gozdovih, tudi človeško lo-

banjo imam. Smrt, umrljivost sta po-
gosti temi mojih predstav. 'Memento
mori' vnašam tudi v predstave za otro-
ke. Če vprašaš otroke, alije normalno,
da umreš, rečejo starši vedno, da ni
normalno. Otrokom pa je. Normalno
je, če se človek igra z živalskimi kost-
mi, ni pa normalno, če se igra s človeš-
kimi. Človeška kost je nekaj svetega.
Verjetno bo provokativno."

So umetniški študiji problematič-
ni? Kako ostati cel in sam svoj v pro-
cesu "učenja umetnosti"? "Umetnost
je zelo osebna, izpovedna. Ne da se je
naučiti, pa sebe ne smeš izgubiti. Če
študij vzameš preveč osebno, zna biti
problematično. Imel sem srečo, da sem
šel študirat lutke, delal sem pa vse kaj
drugega, vseskozi sem imel distanco.
Imeti enega mentorja skozi ves čas šo-
lanja ni zdravo. Kot pedagog je treba
študentom dati močan občutek svobo-
de, aktiven pa mora biti študent sam.
Gre za osebno iskanje samega sebe,
svoje lastne poetike."

izmenjujejo mnenja. Po njenih besedah je za letošnji festi-
val občinstvo pokazalo veliko zanimanja, z Exodosom so
zadovoljni tudi sodelujoči umetniki. Najbolj obiskani sta
bili Fabrovi predstavi Prometej, pokrajina 2 v Cankarjevem
domu, razprodane so bile tudi predstave na manjših prizo-
riščih.

Na festivalu je sodelovalo približno 200 umetnikov iz
vsega sveta. Na 17 ljubljanskih prizorišč je Exodos privabil
30 predstav in deset spremljevalnih dogodkov. V Ljubljani
je prvič gostovala tudi šesta Balkanska plesna platforma,
kije ponudila 18 predstav umetnikov iz regije. Kot je deja-
la Zavolovškova, je plesna platforma uspela, saj je v Ljublja-
no na ogled predstav prišlo 45 direktorjev in producentov,
"to je za umetnike zelo dobro in tudi obiskovalci so dobili
vpogled v plesno ustvarjanje regije".

Festival bo odslej sicer potekal bienalno. Selektor 18. edi-
cije festivala bo britanski vizualni umetnik, pisec in režiser
Tim Etchells, ki ga bodo najverjetneje predstavili v celovi-
tem okvirju, kot so letos Fabra, Etchells pa bo izbral pro-
gram po svojem okusu, je še dejala Zavolovškova.

O razlogih, da bo festival odslej potekal bienalno, pravi,
da za večji festival, kot je postal Exodos, organizatorji po-
trebujejo več časa za priprave, razlog pa je tudi finančne
narave. To je racionalna odločitev, saj je bolje delati na ka-
kovosti festivala, kot pa na številčnosti dogodkov, je še po-
jasnila Zavolovškova. (sta)

Samo vprašanje časa je bilo,
kdaj si bo kdo v tem ponore-
lem svetu, kjer vsem po vrsti
zmanjkuje časa za vse pomemb-
ne stvari, naposled zastavil
vprašanje, kaj čas sploh je. Da
je lahko razmišljanje o tem pre-
prostem vprašanju ne samo re-
levantno in poučno, ampak
tudi nadvse zanimivo, je lani
dokazala založba Krtina, ki je
objavila obsežno študijo Red
časa, v kateri je poljski filozof
in zgodovinar Kryzysztof Po-
mian raziskoval ne morda idejo
časa, ampak "čas sam". Te razi-
skave se je lotil zaradi spozna-
nja, da je čas ne samo otrpnil,
marveč je bil tudi "izločen" iz
nekaterih naravoslovnih, druž-
boslovnih in humanističnih
ved. Z vsemogočimi dejstvi so
ga zapolnili zgodovinarji, nara-
voslovci in fiziki, verske politič-
ne in ekonomske oblasti pa so
čas merile, uniformirale, stan-
dardizirale in ga vsiljevale lju-
dem na načine, ki so njihovo
duhovno in stvarno življenje
včasih postavili na glavo.

Podobno misel je v svoji naj-
novejši knjigi, ki je pred dnevi
izšla pri mariborskem Subkul-
turnem azilu, izpostavila tudi
profesorica družbenih ved na
britanski Cardiff School of So-
cial Science Barbara Adam.
Angleški sociologinji so se
vprašanja o naravi časa začela
vsiljevati zaradi opažanja, da
se "celo sociologi, katerih po-
glavitna naloga je proučevanje
družbenega življenja, nagiba-
jo k temu, da čas jemljejo kot
nekaj samoumevnega". Tovr-
stna sociološka ignoranca je
prišla v raziskovalno modo
kljub dejstvu, da je "čas nekaj,
kar zadeva Boga, vesolje in vse,
kar je človeško".

Čas je povsod in preveva
vse: vesolje, naš sončni sistem,
zemeljsko preteklost, seda-
njost in prihodnost. Z njim je
presijano vse vedenje od najz-
godnejših civilizacijskih začet-
kov človeštva. Ker nas časovna
omejenost bivanja ves čas vzne-
mirja s svojimi pradavnimi
vprašanji o življenju in smrti,
mu v resnici pripada osrednje
mesto v zgodovini idej in kul-
turnih praks. Take in podobne,
večkrat tudi poetsko formuli-
rane razloge za razmišljanje o
času je Adamova zaokrožila v
zares iskrivo napisani knjigi
Čas, ki se že uvodoma odpo-
veduje ambiciji po ponujanju
edinih pravih odgovorov na
vpršanja, ki si jih človeštvo za-
stavlja že od pamtiveka.

Kar obe najnovejši knjigi, ki
sta izšli na Slovenskem, preže-
ma, je predvsem ideja, da je čas
veliko več, kot mi mislimo, da
je. Še več: Barbara Adam v svo-
jem Času zagovarja tezo, "da v
našem soočanju s časovnostjo
najdemo našo skupno človeš-
kost". Zakaj? Ker so se od za-
četka življenja in človeškega
obstoja čas, prostor in materija
oblikovali kot neločljiva enota.
Vse kulture, starodavne in so-
dobne, so razvile kolektivne
načine nanašanja na preteklost
in prihodnost in sprijaznjenost
z minljivostjo. Po tem, kako se-
gamo v preteklost in prihod-
nost, kako iščemo nesmtrnost
in kako časovno upravljamo,
organiziramo in reguliramo
naše družbene zadeve, pa se
kulturno, zgodovinsko in kon-
tekstualno razlikujejo. Na krat-
ko: vsako zgodovinsko obdobje
s svojimi novimi oblikami druž-
benozgodovinskega izraza si-
multano rekonstruira svoje
družbene odnose do časa. Tudi
naše. Zato je skrajni čas, da se
začnemo pogovarjati o času.

Ne glede na to, kaj in kdo
smo, kje in kako smo bili izo-
braženi, gre razmišljanje Bar-
bare Adam v smeri, da zgodbe
o stvarstvu in usodi, začetku
in koncu, o času pred časom in
času odrešitve, o vodi, ognju, ci-
klih življenja in smrti predstav-
ljajo trdno podlago načina, na
katerega so nas naši predniki
locirali v kontinuiteti eksisten-
ce vse od pradavnine. Srečanje
s smrtjo ni izgubilo niti kanč-
ka svoje relevantnosti in groze
vse do današnjih dni. Strategi-
je za spopadanje s tem najbolj
eksistencialnim vprašanjem se
lahko razlikujejo med kultura-
mi in posamezniki, toda vsak-
do od nas pozna strah pred
ničem. In prav zaradi duha, ki
ga vznemirja misel na smrt, na
konec, smo odprti za starodav-
ne zgodbe in mite, za projekci-
je nesmrtnosti na bogove in za
udobje, ki ga ponujajo rituali.
Časovna razdalja preko tisoč
let izpuhti, ko se soočimo z ne-
izbežnim. Človeško eksistenco
pač prežemajo poskusi prese-
ganja končnosti s kulturnimi
sredstvi.

Da bi nam pokazala te po-
skuse, nas Barbara Adam v
svoji knjigi pelje na interdiscip-
linarno potovanje skozi čas, ki
zaobsega tako mitološke, filo-
zofske, kot tudi zdajšnje blisko-
vite internetne vidike časa.
Zaradi mnogih pomenskih pla-
sti pojma, ki ga obravnava, se
njena raziskava spreminja v
pokrajino, "ki bralca vabi k br-
kljanju in pohajkovanju, vča-
sih pa tudi labirint, v katerem
se lahko počutimo izgubljene".
Knjiga z zglednim naborom li-
terature in stvarnim kazalom,
je razdeljena na dva dela. V
prvem se avtorica posveča ne-
katerim najpogostejšim odgo-
vorom na vprašanje, kaj je čas.
Potovanje se začne z orisom ko-
lektivnih predstav arhaičnega
vedenja, znotraj katerega se pre-
mikamo od stanja blažene brez-
časnosti do garanja v končnosti
obstoja, od izgubljenega raja do
pričakovanja odrešitve. Bistvo
te poti je srečanje s končnostjo
in spremembo, ki je tudi osred-
nja tema knjige kot celote.

Ker pa nas Adamova uči,
da časa ne moremo razumeti
le skozi zgodbe in teorije, pač
pa moramo njegovo razumeva-
nje snovati na naši interakciji s
svetom, je drugi del knjige pos-
vetila vlogi časa v družbenem
življenju. Način, na katerega
kulture obravnavajo čas, se je
spreminjal skozi stoletja in v
specifičnih kontekstih. Zato
ima denimo industrijski način
življenja lastne, unikatne ča-
sovne prakse, ki so kljub svoji
raznolikosti odvisne od tega,
da so čas v prvi vrsti ustvari-
li ljudje. Na temeljih urinega
časa, ki sovpada z industrializa-
cijo, je lahko začela cveteti eko-
nomija časa, prav tako pa se je
ustvarila povezava med časom
in denarjem. Čas je lahko po-
stal blago, postal je stisnjen in
nadzorovan. Take ekonomske
časovne prakse je bilo potem
mogoče globalizirati in kot
norme vsiliti celemu svetu.

Danes, ko postaja elektron-
ski svet čedalje bolj podoben
kraljestvu mitov in mistizic-
ma, se po njenem mnenju vra-
čamo spet tja, kjer se zgodba o
času začenja. Kar se je izmuzni-
lo pogledu, ki je bil prikovan
na industrijski način življenja,
vstaja iz sence. V času, ko se "in-
formacije in denar gibljejo s
svetlobno hitrostjo", smo znova
soočeni z vprašanji kolektivne-
ga življenja in smrti, izvora in
usode. Globino pričujočih vpra-
šanj, ki jih kljub mnogim neja-
snostim na najbolj jasen način
izpisuje genska tehnologija, so
po njeni oceni intuitivno dojeli
nekateri protestniki zoper gen-
sko spreminjanje. Moderna zna-
nost je locirala individualno
nesmrtnost v gene; utelesila je
transcendenco. Z raziskavami
samega gena je uvedla kolektiv-
no nesmrtnost.

"Prizadevanje za ustvarja-
nje alternativnih prihodnosti
je našlo svoj sveti gral", zaklju-
čuje svoje potovanje skozi čas
Adamova, ki je prepričana, da
je to, kar zdaj s tem svetim gra-
lom, osrednje vprašanje naše-
ga časa.

Prevod Barbara Banovic, Jelena
Varga, Milan Franc, Subkulturni
azil, zbirka Frontier, Maribor,
2010

V ča-su, ko se
"informa-cije in
denar gibljejo
s svetlobno
hitrostjo", smo
znova- soočeni
z vpra-ša-nji
kolektivnega-
življenja- in
smrti, izvora-
in usode

Štefan Kardoš je na slovenski li-
terarni sceni postal znan širši
javnosti kot kresnikov nagraje-
nec leta 2008 za svoj prvenec
Rizling polka. Po poklicu učitelj
slovenščine je še eden izmed
prekmurskih avtorjev, ki snov
za svoja dela črpajo iz domače
jim prekmurske pokrajine. Kar-
doševa literarna pokrajina je,
tako v Rizling polki kot tudi v
njegovem drugem romanu Po-
bočje sončnega griča, Goričko,
njegovi liki pa ljudje z margina-
le: vaški zapiteži, psihični labil-
neži, verski fanatiki, čefurji,
narkomani in kar je še teh.

Čeprav je kar nekaj vzpo-
rednic z Rizling polko, pa se ta
roman tematsko bolj navezuje
na Sekstant iz leta 2002, kjer
je Kardoš prispeval tretjino ro-
mana ob še dveh soavtorjih.
Že v tem delu je razvil lik, ki
ni zmožen vzpostaviti zdrave-
ga odnosa z zunanjim svetom
(predvsem z nasprotnim spo-
lom) ter realnostjo.

Pobočje sončnega griča
je motiv na sliki, ki jo glavni
junak dobi v dar za 20 let zve-
stobe neimenovanemu podjet-
ju. Je slika, ki ob asociaciji na
kraj, kjer je odraščal, v njem
vzbudi občutek nelagodja in ne-
mira ter ga posledično usodno
vrže iz (namišljenega) ravnoves-
ja. "Spet bentim nad preklet-
stvom tega kraja, ki ga očitno
še vedno nosim s seboj v spo-
minu kot neprosojno, temačno
liso. Pa je za vse to lahko kriva
slika?" Brezimen protagonist,
star okrog 40 let, brez družine,
je odraščal v od sveta pozablje-
ni Dolski vesi, od koder so vsi
predvsem želeli pobegniti v
svet. No, njemu je uspelo (vsaj
tako je verjel) - najprej na štu-
dij v Ljubljano, od tam nazaj
v Prekmurje, na obrobje majh-
nega mesteca s pomenljivim
imenom Krasta, na koncu pa je
spet pristal prav tam, od koder
je (z)bežal: v Dolski vesi. Glavni
lik je pretežno asocialen, druži
se le z redkimi službenimi kole-
gi; pa tudi z ženskami ne zmore
vzpostavit razmerja, ki bi traja-
lo: vse ga zapustijo, še preden
se kaj resnega razvije. Zazna-
mujejo ga predvsem pobegi,
ki so tako fizični (potovanja)
kot tudi (vedno bolj) mentalni
(preganjavica, fobije). "Čudni
so ti moji pobegi: pred samo-
to vedno zbežim v še večjo sa-
moto."

Rdeča nit zgodbe je njegovo
ponesrečeno razmerje z Edit in
obsesija, ki prevzame kontrolo
nad njim po končanem razmer-
ju ter nakazuje, da se je njegovo
psihično stanje zelo poslabšalo
in ga na koncu privedlo v bol-
nišnico. Edit je sprva njegova
sodelavka iz sosednjega mesta,
po rodu Madžarka, ločenka z
enim sinom, narkomanom, in
z nečastno preteklostjo. Njun
odnos je platonski in tak osta-
ne tudi do konca, dokler ga Edit
ne zapusti in se začne dobivat
z mladim, lepim muslimanom,
prodajalcem kebaba. Oba posta-
neta njegova obsesija, zasleduje
ju, sam se poistoveti s Chigu-
rom, hladnokrvnim morilcem
iz McCarthyjevega romana Ni
prostora za starce, za njiju pa si
domišlja, da sta Diana Vorbsi
in Gjorg Berishajev iz Zlomlje-
nega aprila, romana o krvnem
maščevanju avtorja Ismaila Ka-
darea.

Branje Pobočja je za bralca
naporna naloga, saj gre za zelo
kompleksen roman, nasičen
s številnimi (včasih pretirano
podrobnimi) informacijami z
različnih področij: umetnost-
na zgodovina, slikarstvo, litera-
tura, etnologija, astronomija,
matematika, geografija, film
in še kaj bi se našlo. Po drugi
strani pa psihično stanje glav-
nega junaka, ki marsikje (predv-
sem v drugem delu) zamegli
ločnico med realnostjo in nje-
govimi fantazmami in bralca
pusti v dvomu. Zmedo naredi
tudi menjava pripovedovalče-
ve perspektive, saj se (kot tudi
v Rizling polki) izmenjujeta
prvo- in tretjeosebni pripove-
dovalec, vmes pa se na nekem
mestu pojavi še drugoosebni,
relacija med njimi pa na prvi
pogled ni čisto razumljiva.

V epilogu se protagonist
vrne na svojo domačijo v Dol-
sko ves. Poveže se z naravo,
obnovi stike z ljudmi, ki jim
sreča, da bi pobegnili od tam,
ni bil naklonjena, in si kupi psa
Freuda. Konec je pomirjujoč in
obljublja boljše, bolj stabilno
čustveno življenje. Pa čeprav v
kleti, kjer si je uredil Sobo želja
("Soba, v kateri se bodo uresni-
čevale moje neizpolnjene želje
in sanje") in je del njegovega
sveta postal virtualen, domišljij-
ski. In zato tudi bolj varen; vsaj
v odnosu do svoje nove (virtual-
ne) izvoljenke, za katero ve, da
bo tam, na drugi strani ekrana,
tudi ostala.

Mestno središče Kopra je ob
desetih dopoldne kazalo prav
mladosten obraz: mladina je v
sončnem dopoldnevu privrela
na ulice in s sendviči v rokah
oznanjala lakoto. Žal pa jih je
bilo le malo, ki so si nahranili
tudi dušo ob izklopu in preklo-
pu na poslušanje treh sogovor-
nikov. Trije doktorji, dr. Jože
Pi-rjevec, dr. Karmen Medi-ca
in dr. Vesna Mikolič, so namreč
v okviru že tradicionalnega Hu-
manističnega maratona, tokrat
potekajočega pod naslovom
Kam gremo, na Titovem trgu
predli modre misli o sodobni
družbi včeraj in danes.

Da je napredek v zadnjih
treh desetletjih vsaj tako gro-
mozanski kot naša sreča, da ži-
vimo v tem času, je razmišljal
Pirjevec, sicer predstavnik gene-
racije, ki se je, kot je sam dejal,
morala kar dvakrat opismenje-
vati. Poleg klasične abecede se
je že v zrelih letih spoprijela še
z računalniško pismenostjo, kar
za mnoge ni bil mačji kašelj, saj
so omagali in ostali digitalno
nepismeni.

Vsekakor živimo v času veli-
kanskih izzivov in velikih, abso-
lutno pozitivnih sprememb,
obljubljajočih nam novi razvoj.
"Le kakšna bo družba, ko bo
sedaj mlada generacija postala
stara?" se je ob tem vprašal Pir-
jevec.

Seveda pa, še vedno po Pir-
jevcu, vse le ni tako imenitno,
kot se zdi: Evropa je od konca
18. do konca 20. stoletja verjela
v napredni razvoj zgodovine, v
zadnjih letih pa v tako tezo ver-
jame vse manj ljudi, vsaj tako
kaže splošni upad optimizma
in kreativnega pogleda. Ali bolj
konkretno: Madžarska ima "ne-
spodobno ustavo", v Sloveniji so
na pohodu konservativne sile,
Pirjevca pa skrbi, ali "bomo
znali pravilno izrabiti svoje ve-
like potenciale".

Smo priče negotovega časa,
ko ne vemo, kam nas vodi zgo-
dovina, kar velja tudi na jezi-
kovnem področju. Ko je pred
dobrim stoletjem Bog "prisil-
no" sestopil s prestola in postal
zgolj bog, saj je vajeti v svoje
roke prevzel sodobni človek,
so bili drugačni časi. Danes pa
se človeška moč nič več ne zdi
tako božanska. Morda je tako
tudi zaradi prehitevanja sodob-
ne tehnologije, da dejansko ne
vemo, kam nas vodi ves ta raz-
voj. Ustroj bodoče družbe bi
znal biti popolnoma drugačen,
kot ga poznamo danes: "Kar
smo sprožili kot družba, nas
sedaj straši. Rezultat je kaotič-
nost v globalnem ne zgolj v slo-
venskem smislu. Glede jezika pa
je obratno: iščemo varne točke
in jezik je ena teh. Prvega jezika
ne izbiramo, zato je pomemben
del človekove osebnosti in opor-
na točka," je s svojega zornega
kota razmišljala jezikoslovka
Mikoličeva.

"V Evropo sem dolgo verjel.
Vsi Slovenci smo se hoteli čim
prej vklopiti vanjo. A ta nas je
razočarala. Ker ni več močne
in enotne Rusije, je integracija
počasnejša in je nevarno zasta-
la, tako da se ne zna uskladiti
v enotni politiki," je nadaljeval
Pirjevec. Kultura je vsekakor
"na prvem mestu evropske pro-
dukcije, izrabe in izvoza", zato
smo privilegirani, saj kultura
pomeni razvoj, kljub temu pa je
"ta naša evropska hiša v nekem
razsulu" in njen obstoj je še ve-
liko vprašanje. Čeprav bi bila
"vrnitev nazaj za Slovence ena
velika katastrofa, pa kljub temu
ne smemo zaobiti naših nacio-
nalnih interesov v imenu EU",
je bil jasen Pirjevec.

In kako migracije vplivajo
na moč in stabilnost nacionalne
države in na globalizacijo nasp-
loh, je bilo naslednje vprašanje,
na katero so odgovarjali govor-
ci, pa tudi, kaj Slovenija ponu-
ja priseljencem, ki vse od 60-ih
let 20. stoletja, ko smo še živeli v
skupni državi, kot tudi še danda-
nes, prihajajo k nam. Mi jih po-
trebujemo za delo na področju
gradbeništva, metalurgije, turiz-
ma in še kod, kaj pa jim nudimo
v zameno? Še osnovnega bivališ-
ča in spodobnega plačila pone-
kod niso deležni! Zaščitni zakon
bi bil zato seveda še kako dobro-
došel, vendar Medica dvomi, da
bi ga naša država vpeljala.

Če za Evropo velja, da je v
migracijskem smislu otok bla-
gostanja v morju uboštva, kot
se je slikovito izrazil Pirjevec,
velja tudi, da mora za migrante
tudi dostojno poskrbeti. Tako
za tiste, ki so v Evropo prišli,
kot za one, ki še vztrajajo doma.
"Evropa se zgraža nad migranti
iz Afrike, jaz pa pravim: naj si
vzamejo, kar jim je bilo skozi
stoletja odvzeto," je menila ena
od poslušalk iz občinstva.

Kaj je Slovenija pridobila in kaj
izgubila ob konstituiranju samo-
stojne države, so se še spraševali
govorci. Naše poosamosvojitve-
no obdobje smo slabo zastavili.
Na vsak način smo hoteli ustva-
riti kapitaliste, ob tem pa nismo
pazili, kako so prišli do kapita-
la. Tako se je skupna družbena
lastnina nekontrolirano razde-
lila med posameznike. Zavrgli
smo splošni socializem, grad-
nja pravične in socialne druž-
be se nam je sfižila, za povrh
pa trenutno ne premoremo
niti sodobne, moderne levice,
ki bi oblikovala tako politično
ponudbo, da bi odgovarjala ve-
čini državljanov, ki si želijo in
zahtevajo več pravic in odloča-
nja, je razlagal Pirjevec. Gorje
nam, če se bo uresničila njego-
va napoved, da bi znali zdrveti
v "madžarsko izkušnjo", kajti
EU bo zaradi slovenske majhno-
sti stala križemrok in se ne bo
zmenila za naše napake, ki jih
bodo potem plačevale nasled-
nje generacije.

Na mizi pa se je znašlo tudi
vprašanje o ksenofobiji: Slo-
venci smo narod poliglotov,
ki ponosno komunicira v vseh
usvojenih jezikih, ko pa v do-
movini naletimo na prišleka iz
nekdanje skupne domovine, ki
ne obvlada slovenščine, se hitro
obregnemo, češ, glej ga, tu živi,
pa se ne nauči našega jezika!
Hitro zapademo v obsojanje, če-
prav to, po mišljenju Mikoliče-
ve, ni vedno na mestu. Po drugi
strani ima Slovenija glede migra-
cijskih vprašanj velike izkušnje,
saj se je v njej uspelo asimilirati
veliko število migrantov iz nek-
danjih jugoslovanskih repub-
lik in njihovih potomcev, ki
plemenitijo skupni slovenski
kulturni prostor. "Samo poglej-
te, koliko imen na -ič imamo
v ustvarjalni sferi," je bil nazo-
ren Pirjevec. Hkrati smo lahko
ponosni tudi na številne tuje
študente, tudi na koprski uni-
verzi, ki tako dobro obvladajo
slovenščino, kot bi bili sloven-
skega porekla! Slovenska druž-
"Le kakšna bo
družba, ko bo
sedaj mlada
generacija
postala stara?"

ba je nasploh precej odprta in
zdrava. Še posebno mlada gene-
racija, vpeta v mednarodne kon-
takte, je tudi prilagodljiva in ni
se bati, da bi naša materinščina
zaradi uporabe tujk izumrla, so
se strinjali vsi trije govorci, pre-
pričani, da bomo znali in hoteli
ohraniti svoj, v bistvu zelo arha-
ični jezik, kar kaže na to, da je
bila naša skupnost skozi stoletja
vedno zelo skoncentrirana.

Nino je moška različica
imena Nina, ki se pojmu-
je kot ime ruskega izvora.
Nastalo je po krajšanju iz
imen, ki se končujejo na -
nina npr. Antonina, Anina,
Giovaninina in druga.
REKLO za danes:
Če na Marka bliska grmi,
slane, pozebe se bati več ni.

121 - Rodil se je rimski cesar
Mark Avrelij (umrl leta 180),
politik in filozof, kije v afo-
ristični obliki in v grščini
napisal delo O samem sebi.

				1347	pravni polozaj drzav- ljana	vojaki	uteleše- nje boga višnuja	popevka uspešnica	drugo ime za indij- sko mesto erode	fr. pisatelj in kritik (rene, 1889-1960)	reka v braziliji (anagram: anica)
				ljudstva ob obali vzhodne afrike
				sl. baletka in koreo- grafinja (nataša)
				naziv za najvišje šiitske teologe
				zmikavt am. igralka (bebe, 1901-1971)				ruski veletok it. pesnica (ada)
									ukrajina citrona
sestavil marko napast	strel, pri katerem ostane krogla v telesu									hrvaški književnik (vladimir, 1876-1949)	indijski pisatelj (mulk radž)
sestavil marko napast	tabornik, gozdovnik	osvezujo- ča pijača								hrvaški književnik (vladimir, 1876-1949)	indijski pisatelj (mulk radž)
luka na polotoku pelješac					noznica pri Ženskah ukana
globoka rečna dolina, struga							zdravilna rastlina mesec ljubezni
norv. pisa- teljica (nini, 1873-1942)						zožena zenica natrij
gosli								franco- ska nikalnica
tone kuntner			umetno usnje					vodilna nemška tv postaja
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: slepar, tetiva, Ra, kes, Marko, kit, Alun, psarka, Roma, Lemass, dvom, akant, post, ZT, junaštvo, močerad, vol, Aracati, ort.

1899 -1 Umrl je slovenski
pesnik, predstavnik moder-
ne, Dragotin Kette (rojen
leta 1876).

1937 - Po ukazu generala
Franca so fašistična letala
z bombami zasula špansko
mestece Guernica. Pri tem
je življenje izgubilo več sto
ljudi. Sloviti Picasso je tra-
gedijo Guernice ovekovečil
na istoimenski sliki, ki je
postala simbol boja proti fa-
šizmu.

1941 - Na poti iz Monichkirc-
hna v Berlin je Adolf Hitler
obiskal Maribor. Ogledal si
je porušen dravski most, v
gradu pa se je zahvalil spod-
nještajerskim Nemcem za
njihov prispevek k vrnitvi
Spodnje Štajerske k Štajer-
ski.

1986 - V nuklearni elektrar-
ni Černobil v Ukrajini se je
zgodila doslej najhujša jedr-
ska nesreča v dosedanji zgo-
dovini miroljubne uporabe
jedrske energije.
1994 - V Južnoafriški repub-
liki so bile prve demokra-
tične volitve, kjer so lahko
volili vsi polnoletni državlja-
ni ne glede na barvo kože.

Izmenjava mnenj bo pri-
jetna sprememba za vaš
vsakdan. Prisluhnite pri-
jateljem, lahko vas veliko
naučijo.
BIK

Uspešni boste pri delu, ki
zahteva veliko mero logike
in ustvarjalnosti. Čustveno
boste malce nestabilni.
DV01ČKA

Vitalni in radoživi boste.
Harmonični odnosi z oko-
ljem bodo privabili v vašo
bližino prijetne ljudi.
RAK

Marljivost bo vzrok za
uspeh in srečo v vašem de-
lovnem okolju. Potrudite se
in ostanite na realnih tleh.
LEV

Vse aktivnosti bodo preže-
te z zdravim optimizmom.
Čustveno življenje bo stabil-
no, družba prijetna.
DEVICA

Z realnim pristopom k živ-
ljenju se vam bo vrnil notra-
nji mir. Razmislili boste o
različnih priložnostih.
TEHTNICA

Biti morate prepričani
vase in delo nadaljevati.
Pri financah je prišel čas
preudarnega ravnanja z de-
narjem.
ŠKORPIJON

Dovolj časa ste imeli za raz-
mišljanje, čas je za akcijo!
Splet naključnih dogodkov
vas bo potisnil v vrtinec.

Veliko hrupa za prazen
nič zganjate, ko naletite na
ovire pri delu. Potrebujete
dobro sprostitev.
KOzOROG

Privoščite si vsaj nekaj,
česar se vedno veselite.
Nekdo se bo oglasil in vas
seznanil z vznemirljivo no-
vico.
VODNAR

Zanimiv dan, ki ga skušajte
preživeti čimbolj aktivno.
Veliko boste razmišljali o fi-
nančnih problemih.
RIBI

Delo vam ne bo povzročalo
težav. Nekaj zanimivega se
bo dogajalo na čustvenem
področju.

Vaje v vodi, kar omogo-
čajo fizikalne zakonito-
sti, je možno izvajati že
takrat, ko fizioterapija na
suhem še ni dovoljena

"Hidroterapija je ena najstarejših in
najbolj preprostih oblik zdravljenja in
so jo poznali že v antičnih časih. Stari
Grki so toplim kopelim pripisovali
zdravilne učinke pri različnih bole-
znih, cenili pa so jih tudi zaradi ugod-
nih učinkov na človekovo sprostitev
in njegovo boljše počutje. Kopališča
in tople kopeli so bili tako cenjeni, da
so postali del njihovega življenja. Verje-
li so, da voda vsebuje resnico življenja
in da se v njej skriva ključ do zdravja,"
se v daljno preteklost sprehodi Mateja
Lukšič Gorjanc, zdravnica iz Term Do-
lenjske Toplice.

Nadaljuje, da so stari Grki, zavedajoč se
pomena vode pri zdravljenju bolezni,
ustanovili tudi prve medicinske šole.
Hipokrat (460-375 pr. n. št.) je s toplimi
in hladnimi kopelmi zdravil mišične
krče, bolezni sklepov, paralizo in zlate-
nico. Z današnje perspektive ne prese-
neča, da so zaradi svojih dognanj javna
kopališča, katerih glavna namena sta
bila kopanje in rekreacija, gradili blizu
naravnih in termalnih izvirov. In prav
v teh kopališčih je začela nastajati in se
razvijati revmatologija v znanstvenih
razsežnostih, obenem pa so stari Grki
tudi že spoznali in opredelili vpliv člo-
vekovega telesnega in duševnega sta-
nja na njegovo zdravje.

"Na mestih ostankov kopališč
iz rimske dobe so v Evropi zgradili
mnogo vojaških bolnišnic in utrdb
ter kasneje zdravilišč, kjer so zdravili
revmatske bolezni, okvare živčevja in
poškodbe. Koncept hidrogimnastike
so razvili okoli leta 1898," zgodovin-
ska dejstva niza Mateja Lukšič Gorjanc.
Hubbardove kadi so začeli uporablja-
ti leta 1928, prav v času med prvo in
drugo svetovno vojno pa je bila hidro-
gimnastika zelo pogosto v uporabi
predvsem zaradi velikega števila ljudi
z otroško paralizo in poškodbami
gibal. Po letu 1960 je hidroterapiji po-
rasel pomen še pri preventivi, vadbo
v vodi so priporočali starejšim in no-
sečnicam.

V sedemdesetih letih prejšnjega sto-
letja je zdrav način življenja - in z njim
redno ukvarjanje s telesno aktivnost-
jo, kamor sodi tudi plavanje - postajal
vse bolj popularen. Plavanje je dejav-
nost z manj poškodbami, pri plavanju
so sklepi manj obremenjeni. To pa je
bil tudi čas, ko so začeli hidroterapijo
uporabljati pri zgodnji rehabilitaciji
prav športnih poškodb, pri katerih so
postopki fizioterapije na suhem v za-
četnem obdobju po nastanku poškod-
be sicer omejeni.

"Vpliv vode na človeško telo je odvi-
sen od fizikalnih lastnosti vode," pojas-
njuje Mateja Lukšič Gorjanc. Med njimi
podrobneje razlaga vzgon, hidrostat-
ski tlak, viskoznost in termodinami-
ko. "Vadba v vodi omogoča izvajanje
giba pri zmanjšani sili teže in večjem
uporu. Viskoznost vode omogoča upor
v vseh smereh in v vsaki točki giba.
Upor lahko povečamo z večanjem
površine ali hitrosti gibanja v vodi. Gi-
banje lahko podpremo ali otežujemo
z vzgonom," je nekaj zakonitosti vode,
na katere se opira hidroterapija.

"V terapevtskih in rehabilitacijskih
programih ima hidrogimnastika za-
radi manjše obremenitve na spodnje
ude in večjega upora zaradi viskozno-
sti vode prednosti pred telovadbo na
suhem. Pomembna prednost hidro-

"Nenehen razvoj rehabilitacijske medicine ponuja nove možnosti obravnav
različnih bolezenskih stanj in hkrati prispeva h kakovosti življenja ter podalj-
šanju življenjske dobe. Novi načini in metode namreč pomenijo bolj kakovost-
no obravnavo bolnikov ter hitrejše, učinkovitejše in uspešnejše zdravljenje.
Pri tem so dokazi ključnega pomena, saj gre za kombinacijo izsledkov sistema-
tičnih strokovnih raziskav. Na konferencah, kakršni so dnevi rehabilitacijske
medicine v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, strokovnjaki z
različnih področij rehabilitacije ter različnih zdravstvenih sistemov to zna-
nje in izkušnje sistematično predstavimo in ovrednotimo ter skupaj podamo
zaključke, kaj in kako nova dognanja vključiti v prakso. Tako torej izboljšu-
jemo rehabilitacijske postopke, kar je v prvi vrsti najpomembnejše prav za
bolnike," je prepričana vodja kongresa ter strokovna direktorica URI Soča He-
lena Burger. Letošnji 22. dnevi rehabilitacijske medicine so se osredotočili na
učinke kinezioterapije, hidroterapije, elektroterapije, fototerapije, terapije z
laserjem, kinesio tapinga, masaže z omejevanjem spodbujajoče terapije, de-
lovne terapije, rehabilitacije z uporabo robota in navidezne resničnosti, reha-
bilitacije pacientov s cerebralno paralizo, bolnikov z vnetnimi revmatičnimi
boleznimi, bolnikov po poškodbi glave in tistih s poškodbami hrbtenjače ter
drugih pristopov. (mag)

terapije je, da omogoča varno izva-
janje vaj, vključno z vadbo hoje, že v
obdobju zgodnje rehabilitacije, ko za-
radi vrste poškodbe obremenjevanje
spodnjih udov ni dovoljeno, na pri-
mer pri zlomih medenice ali spodnjih
udov," pravi zdravnica. "Pri poškod-
bah in boleznih hrbtenice je prednost
hidrogimnastike v razbremenitvi no-
silnih struktur hrbtenice in zmanjša-
nju edema mehkih tkiv. To zmanjša
bolečino in omogoča lažje izvajanje
giba. Hidrogimnastika ugodno vpli-
va na povišan tonus, šibkost mišic in
slabo gibljivost pri spastičnosti. Osebe
s paraplegijo in tetraplegijo lahko z
uporabo hidrogimnastike dosežejo
izboljšanje gibljivosti, mišične moči,
koordinacije, izboljšanje kardiorespira-
torne zmogljivosti kot tudi zmanjšanje
bolečine in spastičnosti," številne pred-
nosti terapevtske vadbe v vodi našteva
Mateja Lukšič Gorjanc.

Ne pozabi omeniti, da je terapi-
ja v vodi ne le sprejemljiva, ampak
tudi zabavna in drugačna od drugih
terapevtskih postopkov za otroke.
"Z boljšim sodelovanjem otrok lahko

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba, s katerimi nagrajujemo zvestobo
naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo spremljajte vsak teden v Večeru in izberite
ugodnosti, ki vas zanimajo.

15 % popusta pri nakupu mesnin podjetja Košaki v trgovini Friško
Brezplačna celodnevna vstopnica v Termalnem parku Terme Ptuj za drugo osebo
Brezplačne šumeče tablete Marifit kalcij 500 ob nakupu v Lekarnah Maribor
Tri ugodnosti v parfumerijah Beauty World
Bovlaš dve ur za ceno ene v Bowling centru Strike

Športni programi, ples, turbosolarij
Spinning, pilates, joga-pilates, TNZ,
freestyler- Gol, pump, freestyler-spinning,
zumba

Družabni ples - začetna in nadaljevalna stopnja
trebušni ples za mamice z dojenčki,
orientalski ples 50+

Podjetje Amis bo v mesecu maju pričelo prodajati novo storitev
za varovanje doma, nastalo v sodelovanju s podjetjem Varnost Ma-
ribor. Rešitev so poimenovali AmisREX, gre pa za prvo storitev v
okviru nove storitvene kategorije AmisDom, pri čemer govorimo
o konceptu širokopasovnih storitev prihodnosti, tako imenova-
nega pametnega doma, je povedal Boštjan Košak, direktor druž-
be Amis.

AmisREX je brezžični varnostni sistem, ki je namenjen varova-
nju stanovanja, hiše ali drugih prostorov, omogoča pa stalno po-
vezavo in obveščanje varnostno-nadzornega centra o neželenih
dogodkih v naročnikovem domu. Stalna povezava z nadzornim
centrom zagotavlja takojšnjo fizično intervencijo, v notranjosti
nameščeni detektorji gibanja, ki delujejo na osnovi infrardečih
žarkov, pa zaznajo vsako gibanje v prostoru in prenesejo signal
do nadzorne centrale. Sistem je mogoče dopolniti tudi z detektor-
jem dima, detektorjem uhajanja plina ali loma stekla, s čimer je
vaš dom dodatno varovan 24 ur na dan.

Zahvaljujoč brezžičnemu načinu delovanju sistema odpade po-
treba po kompleksnih posegih v prostor in napeljavi kablov.

Centrala je priključena neposredno v modem oziroma usmerje-
valnik ter električno napajanje, omogoča pa tudi rezervno poveza-
vo prek klasične telefonske linije. Alarm se sproži, ko nameščeni
detektorji zaznajo dogodek, varnostna služba pa na podlagi tega
izvede intervencijo pri naročniku, ki takoj prejme informacijo o
izrednem dogodku. "Živimo v času, ko je vsak posameznik prisi-
ljen razmišljati o varovanju svojega lastnega premoženja. Pri tem
pa ne govorimo izključno o varovanju pred vlomi oziroma tatovi,
ampak je treba razmišljati tudi o varovanju pred požarom ali uha-
janjem plina," je pojasnil Bojan Tancer, namestnik predsednika
upravnega odbora družbe Varnost Maribor.

Mesečna naročnina za paket AmisREX znaša 29,90 evra, vklju-
čuje vso potrebno opremo ter namestitev sistema, storitev pa bo
na voljo Amisovim naročnikom širokopasovnih povezav po vsej
Sloveniji, ob vezavi naročnika za 36 mesecev. (grg)

Italijanskim inženirjem je skupaj z Ericssonovimi strokovnjaki za
telekomunikacije uspelo vzpostaviti optično povezavo s hitrostjo
448 GB/s. Da gre za res velik prenos podatkov, govori statistika: s
tako povezavo lahko v eni sekundi prenesete 20 filmov v HD, ali
500 filmov v MPEG1, ali 22.500 DSL-povezav za sprejem klasične-
ga televizijskega signala. Najlepše pri tem dosežku je, da so za take
hitrosti Italijani uporabili običajne optične povezave, ki so po Evro-
pi in tudi Sloveniji že močno razširjene, kar pomeni, da je povsem
realno, da bomo čez nekaj let imeli doma večgigabitne povezave.
Kaj pa kraji, kamor optika ne seže? (urs)

141 % RAZLIKUJE
A4INA3.
NIVEUKO.
TODA ZA MALO
PODJETJE Z VEUKIMI
AMBICIJAMI
POMENI VSE.
Tiskajte, optično preberite,
kopirajte ali faksirajte v velikosti A3
brolhei141.si

Kaj je prepričalo
komisijo, da na
Microsoftovo
tekmovanje Imagine
cup pošlje projekt,
zgrajen na Googlovi
platformi Android?

zvone štor

Prejšnji teden je po ogorčenem
boju Slovenija le dobila pred-
stavnika na največjem študent-
skem tekmovanju na svetu
Imagine cup. Spomnimo: lani
je v predizborih sodelovalo
325.000 študentov, na finale v
Varšavo pa so pripotovali tek-
movalci iz 142 držav. To je več,
kot jih je denimo na zimskih
olimpijadah, in bistveno več
kot na katerikoli univerzijadi
(na univerzijadi v Erzurumu je
denimo sodelovalo 58 držav),
informacije iz sveta pa kažejo,
da bo letos Imagine cup bistve-
no presegel lanski rekord. Kako
tudi ne, ko pa bo uradna gostite-
ljica tekmovanja ameriška prva
dama Michele Obama, Michael
Bloomber, župan New Yorka, ki
bo v začetku julija gostil finalne
izbore, pa je prav tako najavil,
da bo to tekmovanje, kakršne-
ga še ni bilo.

23 projekto-v, šest fi-na-li-
sto-v in en zma-go-va-lec

Letošnja bera prijavljenih pro-
jektov je presegla pričakovanje.
Za vozovnico v New York se je
samo v Sloveniji potegovalo 23
ekip, iz Kitajske pa poročajo o
številki blizu 1000. V prvem
krogu tekmovanj je slovenska
komisija izbrala šest finalistov,
ki so se prejšnji teden v okviru
podjetniške konference Podim
borili za najvišje mesto. Zma-
govalci so postali člani ekipe
2ndSight: Tine Poštuvan, Žan
Markan, Blaž Magdič, Luka To-
polovec in mentorica dr. Mateja
Verlič. Vsi prihajajo s Fakultete
za elektrotehniko, računalništ-
vo in informatiko Univerze v
Mariboru in so študentje ma-
gistrskega študija.

V okviru projekta so si za-
dali nalogo, da slepim in slabo-
vidnim uporabnikom olajšajo
uporabo mobilnega telefona,
pri tem pa so uporabili tehnolo-
gije v oblaku (Windows Azur)
in jih povezali s trenutno naj-
bolj razširjenim mobilnim ope-
racijskim sistemom Android.
Seveda se je ob tem marsikdo
vprašal, kako lahko na Micro-
softovem tekmovanju zmaga
projekt, ki deluje na konku-
renčnem sistemu, a je Boštjan
Stražar, vodja poslovanja za
področje razvoja aplikativnih
rešitev v slovenski podružnici
Microsofta, odgovoril: "Namen
tekmovanja ni, da bi mlade teh-
nološko omejevali, temveč jih
spodbujamo k iskanju rešitev,
ki bi vsem nam olajšale upora-
bo sodobnih tehnologij. Hkrati
pa je to dokaz, da smo odprti za
nove ideje. Ob tem pa upam, da
bo tudi letos tekmovanje prese-
glo merjenje znanja in ustvarjal-
nosti in da bo iz predstavljenih
zamisli zraslo kar nekaj novih
slovenskih start-up podjetij."

2ndSight_

Letos se je prvič zgodilo, da je
šest slovenskih finalistov javno
predstavilo projekte, na žalost
pa med poslušalci ni bilo ve-
liko ljudi iz gospodarstva, pa
tudi predstavnikov univerz
ne. Toliko mladih in inovativ-
nih kadrov na kupu v Sloveni-
ji redko srečamo (upoštevati
morate, da so prav vsi projekti

Člani zmagovalne ekipe 2ndSight: Blaž Magdič, Žan Markan, Luka Topolovec in Tine Poštuvan. Vsi so
študentje magistrskega programa računalništvo in informacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehni-
ko, računalništvo in informacijske tehnologije Univerze v Mariboru. (2ndSight)

pripeljani do prototipne faze
in pripravljeni za proizvodnjo
- prav aplikativnost je največji
čar Imagine cupa).

Tine Poštuvan, vodja zma-
govalne ekipe, je o projektu po-
vedal: "Naša rešitev je razviti
programsko opremo za mobil-
ni telefon, ki je popolnoma pri-
lagojena slepim in slabovidnim
uporabnikom. S prilagojenim
uporabniškim vmesnikom in
meniji za enostavno iskanje, pre-
poznavanjem govora za interak-
cijo uporabnika z napravo ter
naborom prilagojenih aplikacij
bomo pametni telefon spreme-
nili v namensko napravo."

Na Večerovo vprašanje,
kakšne podpore s strani uni-
verze in morda gospodarstva
so bili doslej deležni, je Poštu-
van dejal: "Pri projektu nam
je veliko pomagala mentorica
dr. Mateja Verlič, prav tako so
nam profesorji in asistenti po-
daljšali nekatere roke za odda-
jo vaj. S pomočjo mentorice
smo stopili v kontakt z Zvezo
društev slepih in slabovidnih
Slovenije, ki so nam tudi sveto-
vali pri razvoju. Seveda bi si že-
leli še več podpore, univerza pa
bi tovrstna tekmovanja morala
močneje integrirati v študijske
procese. Več zanimanja mladih
bi vsekakor pridobili, če bi uni-
verza za tovrstne projekte pri-
znala točke ETCS. Vendarle gre
za splet interdisciplinarnosti
in konkretnih aplikativnih re-
šitev."

Še pred finalnim izborom
smo vsem ekipam zastavili
vprašanje, če bi morali nasto-
piti v cirkusu, v kakšni vlogi se
vidijo. Člani zmagovalne ekipe
so si izbrali vlogo ženske z brki.
Kdo ve, zakaj ...

Katja Tripkovič je že lani vo-
dila slovensko ekipo na tek-
movanju Imagine cup, letos je
ponovno sestavila ekipo in za
las zgrešila prvo mesto. Projekt
EDUplay skuša vpeljati v proces
učenja več zabave in interakci-
je. Sistem EDUplay je prilagojen
uporabi otrok s posebnimi po-
trebami, učitelji lahko nalagajo
gradiva v skupno zbirko, starši
pa online spremljajo napredek
otroka in hitro vidijo, kakšne te-
žave imajo. EDUplay trenutno
testirajo na OŠ Gustava Šiliha v
Mariboru.

Kaj pa vloga v cirkusu? Trip-
kovičeva dodaja: "Vidimo se v
vlogi akrobatov, saj delajo na-
porne elemente, pri katerih si
morejo zaupati, da ne bi prišlo
do nesreče."

Tretje mesto so osvojili študent-
je s Fakultete za informacijske
študije iz Novega mesta, pod

Roku Kralju in Nejcu Sajetu

bomo gotovo še kdaj kaj slišali.

Tudi člani ekipe Stopligh-
tSim bi bili krotilci nevarnih
živali. Povšič, vodja ekipe, je
dejal: "Smo zelo ambiciozni,
upamo si tvegati in imamo vi-
soke cilje."

Clea-n wa-ter_

Zagotovo najinovativnejši in
morda nekoliko pred časom je
bil projekt ekipe Sirens, ki je
prikazala čiščenje izlitja nafte
z igralno konzolo Kinect, v či-
stilnih kroglah pa so združili
znanje naših babic s sodobno
tehnologijo. Mojca Bore z Eko-
nomsko-poslovne fakultete
v Mariboru (mimogrede: bila
je tudi članica lanske ekipe in
sebe vidi v cirkusu kot krotilko
levov) je ob tem dodala: "Z našo
metodo lahko stroške čiščenja
razlitij nafte zmanjšamo za dve
tretjini, skrajšamo čas čiščenja
in predvsem skrajšamo reak-
cijski čas, s čimer preprečimo
hujše katastrofe."

Think Green_

"Osnovna ideja projekta je inte-
raktivna igra za ozaveščanje
ljudi. Uporabnik mora reševati
vrsto preprostih nalog (menja-
va žarnic z varčnimi, izolacija
hiše, ugašanje luči), točke pa so
v bistvu prihranek energije, kar
neposredno pripomore k zmanj-
ševanju onesnaženja okolja," je
dejal Bojan Kerec, vodja ekipe.
Fantje so imeli izjemno dovrše-
no prezentacijo, z idejo pa so se
prijavili tudi v kategorijo iger,
ki je ena od sedmih kategorij na
tekmovanju Imagine cup.

Mitja Viler je na svoj prvi
gol za Maribor čakal tako
dolgo, da je z njim odločil
prvenstvo

Uh, kakšno slavje je bilo to. Mitja Viler
je v soboto, v 80. minuti tekme z Ru-
darjem, sprintal vzdolž vzhodne avt
črte Ljudskega vrta, nazaj na polovico
Maribora, se sukal, dvigal roke v zrak.
Kakor da je z enim golom odločil sve-

tovno prvenstvo, ne le slovenskega.
"Če pa dve leti nisem dal gola. Zato
mi je vse tako čudno." In poprej ni
dal še nobenega za Maribor, kjer je od
27. maja lani. "Saj nisem tu, da dajem
gole, Tavares ali Velikonja po navadi
odločita. Jaz sem tu, da podajam in za
obrambne naloge. Brez sreče tega gola
niti ne bi bilo."

Nogometaš z levega boka še sam ni
verjel, da ga bo zabil, ko si je ob tisti
vzhodni črti vzel zalet za prosti strel.
Položaj zgolj za predložek, kakšen gol
neki. "V Kopru, v pokalnem polfina-
lu, sem se s prostim strelom osmešil.
Najraje bi se vdrl v zemljo. Proti Ru-
darju mi je bilo še vedno nerodno za-
radi tistega. Tokrat je bil predviden
predložek, a ko sem videl vratarja, kje
stoji, sem si rekel: ajde, gremo, k bogu
molim, da bo žoga letela dobro."

Letela je tako, da je presenetila vratar-
ja Safeta Jahiča, ga preletela. "Oče me
je pred tekmo vprašal, če kaj vadim

Stadion Bonifika, gledalcev 700, sod-
nik Huselja (Velenje) 6,5.
Strelci: 1:0 Brulc (v 3. minuti), 1:1 Zat-
kovič (60.), 2:1 Vasiljev (67.), 3:1 Stan-
čič (90.).

Luka Koper: Hasič 6,5, Vasiljev 6,5, Ko-
vačevič 6, Marijanovič 6,5 (Hadžič 6),
Dukič 6, Brulc 7 (Bunderla -), Handana-
gič 6,5, Struna 6, Karič 6, Grižonič 6,5,
Bubanja 6 (Stančič 7).
Domžale: Vidmar 6, Topič 6 (Smukavec
6,5), Knezovič 6,5, Elsner 6,5, Apatič
6, Teinovič 6, Drevenšek (Zilič -), Ju-
ninho 6, Šimunovič 6,5, Zatkovič 6,5,
Aziri 6.

Rumeni karton: Marijanovič, Dukič,
Handanagič, Grižonič, Zatkovič, Smu-
kavec in Zilič; igralec tekme: Dino
Stančič (Luka Koper).

Derbi moštev, ki se borita za drugo
mesto, je upravičil pričakovanja z mi-
kavno igro. Koprčane je znova vodil
začasni strateg Ned-žad- Okčič, za njim
je prva zmaga po povratku na koprsko
klop. Trener Domžal Dar-ko Bir-ju-kov
pa ostaja optimist: "Boj za prvaka še ni
odločen." (brm)

proste strele. Da sem katastrofa zad-
nje čase, je rekel. Evo, gol posvečam
njemu." Še sam se je smejal svojemu
slavju. "Včasih zafrkavam soigralce,
Roberta Beriča in druge, da se gola ne
znajo veseliti v pravem slogu. Zdaj se
lahko Berič smeji meni. Če bi bil na
drugi strani igrišča, bi najbrž tekel k
naši klopi. Tako pa nisem vedel, kaj
naj, kam naj," je razlagal pod staro tri-
buno. Streljaj stran se je nasmihal
drugi Primorec. Etienu Velikonji je
odleglo, končno je dal prvi gol za
vijoličaste v Ljudskem vrtu. Po po-
daji Vilerja.

"Sodeloval sem pri vseh treh
zadetkih," je po zmagi z 2:1 izstre-
lil Viler. "Pri velenjskem sem šel
premehko v dvoboj z Rajkom
Rotmanom in začela se je akci-

ja, v kateri nam je dal gol. Med polča-
soma me je pekla vest." Pekla je vse
vijoličaste. Spet ni bilo igre, ki bi zado-
voljila navijače. "To se nam ponavlja
nonstop, ves drugi del sezone. Damo
gol, potem pa, kot pravi naš trener
Darko Milanič, čakamo, da nam ga za-
bije tekmec, da začnemo spet igrati.
Tako je bilo tudi proti Rudarju. A po-
darjenemu konju se ne gleda na zobe,
zmagali smo, povečali prednost, vse je
super, točke so važne."

Točke, s katerimi so Mariborčani posta-
li državni prvaki? "Ma, kakšni prvaki.
Ni še konec. Vesel sem zmage Kopra
nad Domžalami, tam blizu je še Olim-
pija. Dobro je, da se pod vrhom tolčejo
med sabo, da ne gledajo samo na nas."
Danes bodo Koprčani vendarle z mi-
slimi povsem pri Mariborčanih. Ob
18. uri v Ljudskem vrtu gostujejo na

Strelci: 0:1 Vinko (v 9. minuti), 1:1
Jukan (15.), 1:2 Levačič (48.), 1:3 Toma-
žič Šeruga (67.), 1:4 Lesjak (72.).
Primorje: Božjak 5, Ostojič, Jukan, Ihbe-
isheh, Škrbina 5,5 (Vidmar 5,5), Ogrič
6, S. A. Živec 6, Čuturilo 5,5 (Božič 5,5),
Božičič 6, S. Živec 6, Marič 5,5.
Nafta: Jozič 6, Lesjak 7, Balažic 7, Pavel
6,5, Tomažič Šeruga 6,5 (Prašnikar -),
Ibraimi 7, Korošec 6,5, Levačič 7, Ma-
ruško 6,5 (Idrizi 6), Vinko 6,5 (Jovano-
vič 6), Vaš 7.

Rumeni karton: Ihbeisheh, Marič in
Levačič; rdeči karton: Ihbeisheh (81.),
Levačič (85.); igralec tekme: Arpad Vaš
(Nafta).

Moštvi sta tekmo začeli brez prvih
trenerjev. Pri domačih zaradi "osebnih
razlogov" ni bilo Milana Petroviča, ki
ga je nadomeščal Sandi Valentinčič. Pri
gostih, ki nekaj dni zaradi nevzdržnih
razmer niso trenirali, je namesto Da-
mirja Roba, ki je pred dnevi odstopil,
nasvete delil Stanko Preradovič. Oboji
pa so končali z desetimi možmi. (šr)
povratni polfinalni pokalni tekmi. Ob
isti uri po prvi tekmi brez golov igrata
Domžale in Interblock.

Na Bonifiki se je v sredo končalo z
1:1 in poškodbo koprskega strelca Mila-
na Osterca. "Koper se je zdaj napolnil
s samozavestjo. Če bo igral Osterc, bo
za nas težje. Če ga ne bo, imamo malo

več možnosti," Viler ocenjuje svoje
bivše moštvo. "Ena proti ena je neva-
ren rezultat. Koper je proti nam vedno
igral obrambno, zdaj se bo moral malo
odpreti, napadati, zato bo za nas vsee-
no malce lažje."

Stadion Ljudski vrt, gledalcev 4000,
sodnik Drečnik (Hrastnik) 6.
Strelci: 1:0 Velikonja (v 18. minuti),
1:1 Rotman (42.), 2:1 Viler (80.).
Maribor: Radan 6,5, Majer 6, Potokar
6, Rajčevič 6,5, Viler 6,5, Pavličič 6
(Mejač 6), Dodlek 6 (Filipovič -), Cvi-
janovič 6, da Silva 6 (Rep -), Tavares
6,5, Velikonja 6,5.

Rudar Velenje: Jahič 5, Jelečevič 6,
Berko 6, Cipot 6, Jeseničnik 6, Toli-
mir 5,5 (Bratanovič -), Mujakovič
5,5, Trifkovič 5,5, Kelenc 5,5 (Roj
5,5), Rotman 6,5 (Mešič -), Čadikov-
ski 5,5.

Rumeni karton: Rotman, Majer in
Radan; igralec tekme: Etien Veliko-
nja (Maribor).

Nekaj žvigov je padlo za pred-
stavo Maribora, prepir se je vnel
na tribuni, ali velja kritizirati ali
navijati. Igra vijoličastih se je hitro
ustavila, da so knapi prav lagodno
igrali s favoriti. "Naše fante je bilo
vmes strah," je dejal trener Maribo-
ra Dar-ko Milanič. Z golom Vilerja
so le zmagali zagovorniki navijanja.
Prednost vijolic pa raste, ker je vsa
konkurenca podobna Rudarju: boji
se priložnosti, ki jih ponuja moštvo,
ki se včasih boji samega sebe.

Stadion Arena Petrol, gledalcev 700,
sodnik Skomina (Koper) 6,5.
Strelec: 1:0 Beršnjak (v 44. minuti), 2:0
Beršnjak (78.).

CM Celje: Mujčinovič 6,5, Akakpo 6,5,
Krajcer 6,5, Brezič 6, Zaje 5,5 (Močivnik
6), Bezjak 6,5, Bakarič 6,5, Pavlovič 6,5
(Popovič -), Gobec 6,5, Beršnjak 6,5,
Medved 6 (Bezovnik -).
Triglav Gorenjska: Pelko 5,5, Smolej 5,5,
Stjepanovič 6 (Stanarevič -), Burgar 5,5,
Dolžan 6, Jelar 6, Jerkovič 5 (Sever 5),
Najdenov 6, Stojnic 5,5, Marijan 5 (Red-
žič 5), Ovčina 6.

Rumeni karton: Medved, Gobec, Dol-
žan, Sever in Najdenov; igralec tekme:
Dominik Beršnjak (CM Celje).

"Po vsaki zmagi se lažje zadiha, po
tej še posebej," priznava trener Celja-
nov Damijan Romih. Dosežena je bila
proti neposrednemu tekmecu za obsta-
nek. Beršnjaka je ujezilo nekaj kritičnih
gledalcev, odgovoril jim je na najlepši
način. "Nam odgovarja divji fuzbal,
da lahko prikrijemo slabosti. Tokrat
nismo pokazali prav nič," je bil odkrit
strateg Triglava Siniša Br-kič. (deš)

Rezultati 29. kroga: CM Celje - Triglav Gorenj-
ska 2:0 (1:0), Olimpija - Hit Gorica 1:0 (1:0),
Primorje - Nafta 1:4 (1:1), Maribor - Rudar Ve-
lenje 2:1 (1:1), Luka Koper - Domžale 3:1 (1:0).

Pari 30. kroga, v soboto ob 17. uri: Rudar -
CM Celje, Triglav Gorenjska - Luka Koper;
ob 18. uri: Nafta - Olimpija; ob 19. uri: Dom-
žale - Primorje; ob 20. uri: Hit Gorica - Ma-
^ribor. VEČER

5 točk - Dino Stančič (Koper)
3 točke - Arpad Vaš (Nafta)
1 točka - Dominik Beršnjak (Celje)

18 - Marcos Tavares (Maribor)
16 - Milan Osterc (Koper)
10 - Goran Cvijanovič (Maribor)

Darko Kremenovič (Primorje)
Mirza Mešič (Rudar)
Tadej Apatič (Domžale)
7 - Dragan Čadikovski (Rudar)

Marcos Tavares (Maribor)
11 - Jože Benko (Nafta)
9 - Dragan Čadikovski (Rudar)
Damir Pekič (Domžale)
Dejan Burgar (Triglav)
Vedran Vinko (Nafta)
Vito Plut (Gorica)

Nogometaši Aluminija so na vrhu
druge slovenske lige prehiteli Interb-
lock. Ta ima enako število točk, le
točko za njima je Dravinja, tudi Mura,
ki zaostaja za pet točk, se pet krogov
pred koncem prvenstva še ni odrekla
vsaj dodatnih kvalifikacij za prvo ligo.
Kidričani so v 22. krogu izrabili spodr-
sljaj Ljubljančanov, ki jim je na Dobu
Goropečnik v 89. minuti zabil odlo-
čilni gol, sami pa so v Murski Soboti
osvojili točko. Pred tisoč gledalci je na
Fazaneriji z golom Boharja v 14. minuti
povedla Mura, v 60. minuti, ko je zadel
Lotrič, je bilo že 2:0. A le nekaj trenut-
kov prebliska je zadostovalo Alumini-
ju za izenačenje: v 65. minuti je zadel
Pučko, dve minuti pozneje Vračko. Ko-
njičani so na Ptuju zmagali z golom La-
zareviča v 76. minuti. Odranci pa so
skorajda že novi drugoligaš. V vzhod-
ni skupini tretje lige so zadržali sedem
točk naskoka, potem ko so v gosteh z
1:0 ugnali Grad. Tako zasledovalcema,
Simerju Šampionu in Kovinarju iz Štor,
nista pomagali vnovični zmagi. Najviš-
jo zmago 19. kroga je dosegel Malečnik,
doma je s 4:1 odpravil Stojnce. (šr)

Rezultati 22. kroga: Krško - Garmln Šenčur
1:0 (1:0), Bela krajina - Šmartno 1928 2:1
(1:1), Mura 05 - Aluminij 2:2 (1:0), Labod Dra-
va - Dravinja Kostroj 0:1 (0:0), Roltek Dob -
Interblock 2:1 (1:0).

Pari 23. kroga, v petek ob 18. uri: Garmin
Šenčur - Roltek Dob; v soboto ob 17. uri:
Šmartno 1928 - Krško, IB Interblock - Labod
Drava, Dravinja Kostroj - Mura 05; v nedeljo
ob 17. uri: Aluminij - Bela krajina. VEČER

Rezultati 19. kroga III. SNL - vzhod: Čarda -
Tromejnik 0:0, Malečnik - Stojnci 4:1 (2:0),
Zreče - Paloma 0:0, Grad - Odranci 0:1 (0:0),
MU Šentjur - Kovinar Štore 1:3 (0:2), Koroš-
ka Dravograd - Aha Emmi Bistrica 0:0, Simer
Šampion - Tehnostroj Veržej 2:1 (0:0).

Pari 20. kroga, danes ob 17. uri: Tehnostroj
Veržej - Koroška Dravograd; jutri ob 17. uri:
Kovinar Štore - Grad, Odranci - Zreče, Palo-
ma - Malečnik; v četrtek ob 16.30: Aha Emmi
Bistrica - MU Šentjur; v nedeljo ob 16.30: Tro-
mejnik G-Kalamar - Simer Šampion; v pone-
deljek ob 16.30: Stojnci - Čarda. VEČER

Polfinale lige prvakov:
nocoj Schalke -
Manchester United,
jutri Real - Barcelona

Ko je leta 2004 Porto v finalu lige prva-
kov ugnal Monaco v Gelsenkirchnu, je
takrat osemnajstletni Manuel Neuer v
Veltins Areni pobiral žoge. "Stal sem
tik ob igrišču, nisem mogel verjeti, da
so se mi uresničile sanje: finale lige
prvakov!" se spominja danes 25-letni
vratar Schalkeja. Nocoj bo imel na isti
zelenici možnost, da že letos v finalu
lige prvakov sodeluje kot igralec, ne
zgolj kot pobiralec žog. Schalke, prese-
nečenje letošnje lige prvakov, ki v bun-
desligi stagnira na desetem mestu, bo
drevi v prvem polfinalnem obraču-
nu gostil Manchester United. "Tako
kot proti Interju smo tudi tokrat čisti
avtsajderji. Vsi pričakujejo, da bo Uni-
ted gladko slavil," pravi trener Ralf
Rangnick.

Še pred slabima dvema mesecema
je 52-letni Rangnick sira Alexa Fergu-
sona spremljal le po televiziji. "Je po-
poln šef! Veselim se srečanja z njim,
glede na njegove dosežke in strast po
zbiranju naslovov lahko zgolj snamem
klobuk." Zaveda se, da Schalkeju pripi-
sujejo malo možnosti, optimizem pa
črpa iz četrtfinalnega uspeha proti
Interju. "Takrat smo bili za pogum
nagrajeni, čeprav bi se obračun lahko
končal tudi s 6:6 ali 7:10," pravi Rang-
nick, ko beseda nanese na rdeče vrage,
pa našteva: "Imajo številne nogometa-
še, stare od 29 do 33, tako da izkušnje
govorijo njim v prid. V napadu sta Ro-
oney in Hernandez, Berbatov pa mora
sedeti na klopi. To pove vse."

no prvenstvo prepozno vrnil v Koln
in tedanji trener Zvonimir Soldo mu je
odvzel kapetanski trak. V odsotnosti
kaznovanega Lukasa Podolskega je bil
trak v soboto znova na levici našega na-
padalca, kije pri Wolfsburgu (4:1) podal
za edini zadetek. Mišo Brečko je prav
tako odigral vseh 90 minut in bil kri-
vec za prvi zadetek domačih, ko je poza-
bil na hrvaškega reprezentanta Maria
Mandžukiča. V drugi ligi je bil Zlatko
Dedič do menjave v 58. minuti povsem
nenevaren v napadu Bochuma, ki je pri
Paderbornu odigral brez zadetkov.

Italijansko prvenstvo je po porazu
Napolija v Palermu z 1:2 praktično že
odločeno. Poročevalci so tokrat pohva-
lili oba naša reprezentanta: Armina
Bačinoviča za razbijanje akcij gostov,
Josipa Iličiča za preigravanja in podaje.

A-n-gli-ja - rezultati 34. kroga: Manche-
ster United - Everton 1:0, Aston Villa

- Stoke City 1:1, Blackpool - Newcastle
1:1, Liverpool - Birmingham City 5:0,
Sunderland - Wigan 4:2, Tottenham

- West Bromwich 2:2, Wolverhamp-
ton - Fulham 1:1, Chelsea - West Ham
3:0, Bolton - Arsenal 2:1, Blackburn -
Manchester City (sinoči); vrstni red:
Manchester United 73 točk, Chelsea
67, Arsenal 64.

- Real Madrid 3:6, Barcelona - Osasu-
na 2:0, Athletic Bilbao - Real Sociedad
2:1, Mallorca - Getafe 2:0, Sporting
Gijon - Espanyol 1:0, Hercules - Depor-
tivo la Coruna 1:0, Racing Santander

- Malaga 1:2, Atletico Madrid - Levan-
te 4:1, Sevilla - Villarreal 3:2, Real Za-
ragoza - Almeria (sinoči); vrstni red:
Barcelona 88 točk, Real Madrid 80, Va-
lencia 63.

Itali-ja - rezultati 34. kroga: Roma - Chie-
vo 1:0, Bologna - Cesena 0:2, Cagliari -
Fiorentina 1:2, Inter - Lazio 2:1, Genoa

- Lecce 4:2, Palermo - Napoli 2:1, Udi-
nese - Parma 0:2, Bari - Sampdoria 0:1,
Brescia - Milan 0:1, Juventus - Catania
2:2; vrstni red: Milan 74 točk, Inter 66,
Napoli 65.

- Hannover 1:3, Eintracht - Bayern
1:1, St. Pauli - Werder 1:3, Stuttgart -
Hamburger SV 3:0, Bayer Leverkusen

- Hoffenheim 2:1, Schalke - Kaisersla-
utern 0:1, Borussia (M) - Borussia (D)
1:0, Wolfsburg - Köln 4:1, Nürnberg -
Mainz 0:0; vrstni red: Borussia (D) 69
točk, Bayer Leverkusen 64, Hannover
57.

- Lens 1:1, Bordeaux - Saint Etienne
2:0, Brest - Paris SG 2:2, Caen - Toulo-
use 1:1, Monaco - Rennes 1:0, Nancy -
Arles 0:0, Valenciennes - Sochaux 1:1,
Lorient - Lille 1:1, Lyon - Montpellier,
Marseille - Nice (obe tekmi jutri); vr-
stni red: Lille 60 točk, Marseille 58,
Lyon 53.

A-vstri-ja - rezultati 30. kroga: Kapfen-
berg - Sturm 0:5, Mattersburg - Lask
1:1, Salzburg - Wacker Innsbruck 2:3,
Rapid - Wiener Neustadt 4:1, Ried -
Austria Dunaj 1:1; vrstni red: Sturm
52 točk, Austria Dunaj 51, Rapid 48.
Hrvaška - rezultati 26. kroga: Hrvatski
dragovoljac - Cibalia 0:0, Karlovac - Za-
greb 2:1, Varaždin - Lokomotiva 0:1,
Rijeka - Istra 2:0, Dinamo - Osijek 1:0,
Split - Šibenik 1:0, Zadar - Inter Zapre-
šič 1:0, Slaven - Hajduk 1:2; vrstni red:
Dinamo 64 točk, Hajduk 51, Split 43.
Srbi-ja - rezultati 24. kroga: OFK Beo-
grad - Vojvodina 1:0, Rad - Spartak 1:1,
Čukarički - Javor Ivanjica 0:1, Sevojno

- Jagodina 2:0, Indija - Borac Čačak 2:0,
Hajduk Kula - Smederevo 2:0, Metalac

- BSK Borca 2:0, Partizan - Crvena zvez-
da 1:0; vrstni red: Partizan 62 točk, Cr-
vena zvezda 59, Vojvodina 56.

17.55 N-o-go-m-et - Maribor, slovenski
pokal, polfinale, Maribor - Koper
(TVS 2)

20.35 N-o-go-m-et - Gelsenkirchen, liga
prvakov, polfinale, Schalke - Manc-
hester United (Kanal A)
20.40 N-o-go-m-et - Stoke, angleško pr-
venstvo, Stoke - Wolverhampton
(Sportklub)

18.25 Vaterpo-lo- - Dubrovnik, evrop-
ska liga, Jug - Partizan (HTV 2)
18.30 Ko-š-arka - Zadar, hrvaško pr-
venstvo, Zadar - Cibona (Sport-
klub)

19.55 Odbo-jka - Radovljica, sloven-
sko prvenstvo, finale, moški, ACH
Volley - Kropa (TVS 2)
20.35 N-o-go-m-et - Madrid, liga prva-
kov, polfinale, Real Madrid - Barce-
lona (Kanal A, HTV 2, ORF 1)
20.55 N-o-go-m-et - London, angleško
prvenstvo, Fulham - Bolton (Sport-
klub)

Lucija Polavder si je na evropskem pr-
venstvu v Carigradu v kategoriji nad
78 kilogramov po borbi z več kot 150
kg težko Poljakinjo Ursulo Sadkowsko
priborila že šesto medaljo z evropskih
prvenstev, peto z bronastim leskom.
Čeprav ji ni uspelo ubraniti naslova z
lanskega evropskega prvenstva na Du-
naju, je bila zadovoljna: "Kljub temu,
da je to zame že peto bronasto odlič-
je, je vendarle nekaj posebnega, saj ga
posvečam očetu Luki, ki bo v torek
(danes, op. p.) praznoval abrahama.
Seveda sem računala tudi na kaj bolj
žlahtnega, a kakovostne razlike med
nami tekmovalkami so majhne. Veli-
ko je odvisno od tega, kakšen dan ima
katera tekmovalka."

Za uspeh se je morala spopasti s
svojo veliko tekmico Sadkowsko, ob
kateri Polavderjeva (tehta 85 kg) izgle-
da kot palček. "Ugibam, da ima več
kot 150 kilogramov, saj je zjutraj teht-
nica, katere skrajni doseg je prav to-
liko, začela piskati, zato se je morala
Sadkowska kasneje stehtati na drugi,"
je dejala Polavderjeva. "Zadnja borba
je tudi sicer vedno najtežja, še pose-
bej za tretje mesto - če zmagaš, dobiš
odličje, če izgubiš, ostaneš brez njega.
Razlika je zelo velika. S Poljakinjo se
že zelo dobro poznava. Točno vem, kaj
dela, tudi ona pa natančno pozna mojo
taktiko. S pomočjo napotkov trenerja
Fabjana mi jo je vendarle uspelo pre-
magati. Nazadnje sva se pomerili že

Matjaž Ceraj je v prvem krogu evrop-
skega prvenstva v kategoriji nad 100
kilogramov kljub poškodbi trebušne
stene uspešno opravil z reprezentan-
tom BiH Draženom Suboticem. A v
drugem krogu proti Ukrajincu Stani-
slavu Bondarenku so bile bolečine
prehude. Šest sekund pred koncem je
Bondarenko Ceraja spravil na tla in ga
držal 25 sekund ter tako odločil vpra-
šanje zmagovalca. "Žal mi je, ker vem,
da se lahko z njim borim in ga tudi
premagujem. Bolečine sem čutil ves
čas od ogrevanja. Pri manjših potegih
še ni bilo tako hudo, ko pa sem močno
povlekel, je neznosno bolelo. To imam
že v podzavesti , tako da sem avtomat-
sko počasnejši. Pozna se fizično in psi-
hično," je bil zelo razočaran Ceraj. "Čez
dva tedna bi moral iti na grand prix v
Baku, a dvomim, da bom šel, saj nima
smisla tekmovati poškodovan. To se
mi lahko vleče celo leto. Želim se do-
končno pozdraviti, da ne bom več čutil
bolečine, potem pa se čim bolje fizično
pripraviti za naslednje tekme. Jezi me,
da ta bolečina ne pojenja že dva mese-
ca in pol. Na nogah se še lahko borim,
a ko sem na tleh, kjer je veliko odvisno
od trebušnih mišic, ne morem storiti
ničesar. Pozna se mi, da zaradi poškod-
be v zadnjem času nisem imel veliko
borb," je zaključil Ceraj. (zom)

Marjan Fabjan, trener vseh
treh slovenskih dobitnic ko-
lajn na EP: "Ne govorim,
da talent ni pomemben,
ampak važno je trdo delo.
Moji judoisti so garači." On
pa še več od tega. Nadga-
rač, judo fanatik.

dolgo nazaj, na velikih tekmovanjih se
nisva srečali že kakšni dve ali tri leta,"
je dvoboj za tretje mesto ocenila naša
šampionka.

Sadkowska se je posluževala tudi
nešportnih potez, ki so jih sodniki po
treh opozorilih sankcionirali z vazari-
jem v prid Polavderjeve. Ob že enem
osvojenem vazariju z začetka borbe je
to pomenilo avtomatsko zmago za Po-
lavderjevo. "Takšne poteze so značil-
ne za njo. V vsaki borbi jih uporablja.
Zmeraj sva se tepli. Morda ji grem na
živce," se je smejala 167 centimetrov
visoka tekmovalka iz Griž pri Celju. V
polfinalu je izpadla po dvoboju z Rusi-
njo Eleno Ivaščenko. Čeprav je imela
Luca večji del borbe pobudo v svojih
rokah, sta bila dva kazenska rumena
kartona dovolj za minimalno zmago
Rusinje, Polavderjevi pa je tako ostal
boj za bronasto odličje: "Rusinja je bila
malo premočna. Na evropskem prven-
stvu ni velikih razlik med tekmovalka-
mi. Odločajo nianse," ni bila pretirano
razočarana. Po minuti in pol srečanja
je potrebovala tudi menjavo kimona:
"Rusinji je uspelo strgati hlačnico na
novem kimonu, ki sem si ga izposodila
od trenerja. Tudi to se zgodi v judu."

Branilka naslova evropske prvaki-
nje v kategoriji nad 78 let je imela veli-
ko težav (in nekaj sreče) v četrtfinalu,
kjer je Francozinjo Ketty Mathe prema-
gala po tesni sodniški odločitvi. Glavni
sodnik je glasoval za Mathejevo, stran-
ska dva pa za Polavderjevo, kar je na
koncu obveljalo: "S Francozinjo se ne
poznava dobro, zato me ni bilo strah
te borbe. Vem le, da je nepredvidljiva
tekmovalka, zelo močna, stabilna in
dobro pripravljena." Sodniško odloči-
tev je sprejela s strahom: "Najprej sem
videla le glavnega in enega stranskega
sodnika, katerih odločitvi sta si naspro-

Celjski judo klub Sankaku je izbru-
sil še en diamant. To je šele 19-letna
Ana Velenšek, ki je na evropskem pr-
venstvu (EP) v Carigradu v kategoriji
do 78 kilogramov osvojila svojo prvo,
bronasto medaljo na večjih tekmo-
vanjih. Študentka prvega letnika Fa-
kultete za menedžment v Celju judo
trenira že enajsto leto, pred tem se je
s svojimi 178 centimetri preizkusila
v košarki. A zaradi osebnih napak je
tekme predčasno končala. Te si v judu
lahko privošči. Iz Šmartnega v Rožni
dolini je prišla neobremenjeno v Cari-
grad in osvojila bron. Težje je priti do
zaposlitve v Slovenski vojski. Vojaška
zdravstvena služba je začasno odklo-
nila njeno zaposlitev pri vojski, saj naj
bi imela napako na ledvicah, čeprav v
štirih neodvisnih pregledih zdravni-
ki niso odkrili ničesar. "Malo nas mi-
neva potrpljenje. Upam, da v ozadju
ni kakšne druge zgodbe," je ob tem
kritičen predsednik Judo zveze Slove-
nije Bogdan Gabrovec. Odločitev, da
se leta 2010 iz kategorije do 70 kg pre-
seli v kategorijo do 78 kg, se je izkaza-
la za pravilno.

"Za menoj so precej težke borbe na EP.
V dvobojih, ki sem jih izgubila, sem pri-
čakovala, da se bom borila malo dlje.
Nisem dala vsega od sebe in to je bilo
takoj vidno. Tudi dvoboji, kjer sem
zmagala, so bili zelo težki. V prvem
sem zmagala celo po sodniški odločit-
vi. Tu se vidi, kako tanka linija je med
izpadom v uvodnem krogu in meda-
ljo. A bila sem odlično pripravljena,
saj smo veliko trenirali."

tovali. Kako se je odločil tretji sodnik,
si nisem upala pogledati. Ko pa sem
opazila, da Francozinja nič ne reagira,
sem se vendarle obrnila in videla, da je
zmaga moja. Uf, kako mi je odleglo." V
prvem krogu je Polavderjeva z vazari-
jem 40 sekund pred koncem opravila
s soimenjakinjo iz Italije Lucio Tangor-
re, ki ni imela nikakršnih možnosti za
presenečenje.

Čeprav so po tekmovanju sledili
prazniki, judoisti ne počivajo: "Prave-
ga odmora ne bo, saj me čez dva tedna
že čaka grand prix v Bakuju. Trenirali
bomo po ustaljenem ritmu. Če se poša-
lim, imam vsaj to srečo, da sem v takš-
ni kategoriji, kjer mi ni treba paziti
na kilograme," je bila prešerno razpo-
ložena tretja dobitnica bronaste kolaj-
ne za slovensko reprezentanco na EP
v Carigradu, vse tri so varovanke tre-
nerja Marjana Fabjana iz celjskega judo
kluba Sankaku Z'dežele.

"To je zame res prva kolajna na veli-
kih tekmovanjih v članski kategori-
ji. Že pred tekmovanjem sem vedela,
da sem lahko blizu. A bila sem neobre-
menjena z rezultatom. K sreči nisem
imela večjih težav s poškodbami, le na
kolenu in zapestju so še ostali sledovi
starih. Dobro sem bila pripravljena, in
to je bilo treba samo prenesti na tata-
mi."

Zmaga za bron proti izkušeni Madžar-
ki Abigel Joo, ki je borbo predala za-
radi pomanjkanja sape, je pokazala,
da ste popolnoma konkurenčni naj-
boljšim v tej kategoriji.
"Z Madžarko se zelo dobro poznava,
saj je le leto dni starejša od mene. V
mlajših kategorijah sva se že veliko-
krat borili. Vsak njen korak poznam,
prav tako ona mojega."

V prvih dveh borbah ste zmagali po
sodniški odločitvi oziroma z mini-
malno prednostjo, zadnji dve, ki sta
šteli za končna mesta, pa z iponom
oziroma predajo tekmice. Na začetku
tekmovanja se je zdelo, da imate veli-
ko težav. Kako to?

"Prva borba je vedno najtežja, vsaka
naslednja je lažja. To je kot nekakšno
ogrevanje, da prideš v ritem. Seveda
pa je v judu veliko odvisno od tega,
kako ti leži nasprotnik. Določen tek-
mec lahko na splošno velja za slabše-
ga, a ti morda manj ustreza kot nekdo,
ki ga bolje poznaš ali ki ima določene
lastnosti, denimo, da ni levičar, da ni
višji od tebe..."

Lahko bi dejali, da ste tihi adut naše
reprezentance. Lani je od mladih pre-
senetila Vlora Bedeti, letos vi. To po-
meni, da se v Celju dela odlično.

"Pri nas treniramo skupaj tako mla-
dinci kot člani. Morda je to razlog,
da se mlajši potem tudi na tekmah
lažje uveljavijo. Ne bi pa rekla, da
sem ravno adut. Vsako leto je neko
presenečenje. Letos bi to lahko bila
Tina Trstenjak, ki je bila zelo blizu
polfinala."

Po vsem tem, kar smo videli že prej -
omenimo, da ste pred dvema letoma
na državnem prvenstvu premagali
Rašo Srako Vukovič -, smo upali, da
boste "eksplodirali" tudi na velikem
tekmovanju. Ali ste pričakovali, da
bo to ravno v Carigradu?
"Pričakovala nisem, le upala sem na
najboljše. Seveda pa vsi računajo na
to, da bomo tudi mlajši prej ali slej do-
segali vidnejše uvrstitve, saj na lovori-
kah uveljavljenih tekmovalcev pač ne
moremo spati."

V četrtfinalu vas je Francozinja Au-
drey Tcheumeo, ki je kasneje osvo-
jila zlato, v prvi minuti ustavila z
iponom. Koliko je bila takrat vaša sa-
mozavest načeta?

"Osredotočiti sem se morala že na na-
slednjo borbo. Kar je bilo, je bilo. Če bi
razmišljala o tem porazu, se verjetno
vse skupaj ne bi končalo, kot se je."

Premor med predtekmovanjem in
borbami za prva mesta je zelo dolg.
Pri judoistih v višjih kategorijah je za-
radi pomanjkanja tekmovalk še dalj-
ši. Kako ste ga preživeli?
"Ves čas, celi dve uri, sem razmišljala
le o borbi in o nasprotnici. Ko je pred
teboj dvoboj za bronasto medaljo, se
moraš osredotočiti le na to, v nasprot-
nem primeru te zagotovo čaka poraz."

Pot na olimpijske igre je še možna.
Ali razmišljate kaj o nastopu že pri-
hodnje leto v Londonu?

"Razmišljam o tem in delam za to, če-
prav sem trenutno od olimpijade pre-
cej oddaljena."

Ali se bo po bronasti kolajni vojaška
zdravstvena služba lažje odločila, da
vam dodeli zaposlitev?

Namiznoteniški igralci ŽNTK Maribor
Finea in številni navijači mariborske-
ga kluba so minulo soboto v dvorani
Tabor pričakovali trd boj v tekmi 18.
kroga državnega prvenstva med Fineo
in Krko. Toda Novomeščani so v Mari-
bor pripotovali s kadetsko ekipo, ki se,
razumljivo, ni mogla zoperstaviti izku-
šeni mariborski vrsti. Ta je v pičli uri
zmagala s 5:0 in že osmič v samostojni
Sloveniji osvojila naslov državnega pr-
vaka. Mariborčane sicer še čaka tekma
19., zadnjega kroga to soboto v Pucon-
cih proti Kemi, a četudi tekmo izgubi-
jo, se bodo veselili naslova. Če imata
kluba enako število točk, o naslovu
odločajo medsebojne tekme, v tem po-
gledu pa imajo Mariborčani prednost,
saj so v prvenstvu v dveh tekmah dva-
krat premagali Prekmurce. Namesto
Nevena Karkovica, Janeza Petrovčiča
in Uroša Slatinška so za Krko v Maribo-
ru zaigrali Aljaž Šmajlcelj (12 let), Miha
Hribar (14), Tilen Novak (15) in Peter

Rezultati 18. kroga, skupina prvaka: Finea Ma-
ribor - Krka 5:0, Ptuj - Kema Puconci 0:5, So-
bota - Tempo Velenje 0:5.

Rezultati 18. kroga, skupina za prvaka: Muta
- Ljubljana 2:5, Fužinar Interdiskont - Ptuj 5:1,
Logatec - Arrigoni Izola 5:4.

1. FINEA	18	17	1	87:27	34	1. FUZINAR	18	18	0	90:21	36
2. KEMA	18	16	2	86:24	32	2. LOGATEC	18	12	6	79:60	24
3. KRKA	18	13		570:39	26	3. ARRIGONI	18	11	7	72:66	22
4. SOBOTA	18	7	11	48:71	14	4. LJUBLJANA	18	10	8	72:67	20
5. TEMPO	18	7	11	44:67	14	5. PTUJ	18	8	10	64:67	16
6. PTUJ	18	6	12	45:75	10	6. MUTA	18	5	13	48:73	10

Pari prihodnjega kroga, v soboto: Kema - Fi-
nea, Krka - Sobota, Tempo - Ptuj.

Pari prihodnjega kroga, vsoboto: Ptuj - Loga-
tec, Arrigoni - Muta, Ljubljana - Interdiskont.

Hribar (11). Golobradi dolenjski igralci,
ki so jim gledalci za nekatere odlične
poteze večkrat zaploskali, so se hrabro
spopadli z izkušenimi tekmeci, vendar
je bila razlika v kakovosti očitna. Za
prikazane igre si novomeški namizno-
teniški nadobudneži zaslužijo pohva-
lo in zagotovo bo o njih v prihodnjih
letih še veliko slišati.

"Glede na to, da sem poškodovan in
ker se Karkovic in Petrovčič sama ne
bi mogla resneje upirati mariborskim
igralcem, se je vodstvo kluba odločilo,
da da priložnost za igro naši mladi na-
darjeni drugi ekipi. Fante čakajo kvali-
fikacije za uvrstitev v drugo slovensko
ligo in igranje proti izkušenim tekme-
cem je bila zanje prava priložnost za
nabiranje izkušenj," je razložil njihov
trener Uroš Slatinšek.

V mariborskem klubu niso skrivali
veselja ob osmem naslovu državnega
prvaka, saj so tako za naslov prehiteli
ljubljansko Olimpijo. "Zelo smo veseli
osme zvezdice. Hvala igralcem za nji-
hov trud in vodstvu kluba za podpo-
ro, ki smo je bili deležni skozi vse leto.
Čeprav smo že prvaki, bomo v letoš-
nji sezoni skušali še tretjič na kolena
spraviti Kemo," je pojasnil trener Finee
Mirko Milovančevič.

Odbojkarji ACH Volleyja so še korak do naslova državnih prvakov, svojega osme-
ga in sedmega zapored. V drugi tekmi finalnega obračuna z Ukom Kropo so
tako kot v prvi zmagali s 3:0, nizi so se končali pri 25:12, 25:15, 25:10. Najučin-
kovitejši igralec tekme je bil Nizozemec v vrstah ACH Volleyja Kay Van Dijk,
ki je dosegel 13 točk. Tretja in najbrž tudi zadnja finalna tekma bo jutri ob 20.
uri v Radovljici.

Odbojkarji Marchiola Vodov so osvojili tretje mesto. V drugi tekmi malega
finala so v Murski Soboti še drugič premagali Panvito Galex. Rezultat je bil 3:2
(25:19, 25:18, 22:25, 22:25, 15:11). (sta)

Gilbertu tudi Liege-Bastogne-Liege

Z nedeljsko dirko Liege-Bastogne-Liege so se končale letošnje spomladanske
kolesarske klasike. Zadnjo, 257,5 kilometra dolgo preizkušnjo je dobil absolut-
ni vladar spomladanskih dirk Belgijec Philippe Gilbert, ki je zmagal na tretji
ardenski preizkušnji zapored, kar je doslej uspelo le še Italijanu Davideju Rebel-
linu, in sicer leta 2004.

Tekmovalca ekipe Omega Pharma-Lotto, ki je postal prvi Belgijec z zmago
na domači dirki po letu 1999, in Franku Vandenbroucku, tokrat nista zlomila
niti razpoložena brata Schleck. Za petami sta mu bila vse do ciljnega sprinta, v
katerem pa sta bila proti Belgijcu, dobil je že svojo osmo klasično dirko (po dva-
krat je zmagal na dirki po Lombardiji, dirki Paris-Tours in Amstel Gold Raceu,
enkrat pa na dirki po Flandriji) brez moči. Drugo mesto je zasedel Fra"ank, tret-
je pa Andy Schleck. Slovenskega predstavnika Janija Brajkoviča (RadioShack) ni
bilo med najboljšimi desetimi. (sta)

Pri Unionu Olimpiji v teh dneh preživ-
ljajo težke trenutke. V četrtek so izgu-
bili v finalu jadranske lige, naslednji
dan je odstopil trener Jure Zdovc, v ne-
deljo pa nov udarec v državnem prven-
stvu - zmaga Krke v Stožicah. "Stanje
ni dobro. Ampak take stvari se dogaja-
jo v kolektivnih športih. Možni so raz-
lični scenariji, glave niso na pravem
mestu. Za zdaj je tako, bo pa drugače.
Treba bo poiskati rešitve z obstoječimi
silami," nam je dejal Janez Rajgelj.

"Presenetil me je. Slišal sam, da se je
v njem nabiralo skozi sezono in da ni
mogel več. Zdržal je skoraj dve sezoni
in pol. Nisem pričakoval, da bo odšel
tako hitro."

Veliko se je govorilo, da z Zdovcem
nista bila ravno na isti valovni dolži-
ni. Kaj je res?

"Sodelovala sva korektno. Včasih pride
do nasprotij, ki so posledica različnih
pogledov, kako rešiti položaj. Jasno, da
direktor, ki je zadolžen za finance, in
trener, ki je zadolžen za moštvo, raz-
lično razmišljata. Zame je normalno,
da vsi sledimo istemu cilju. Na prvem
mestu je klub."

"Oh, saj niso bila tako grozna. Hotel je
več igralcev, sam pa sem bil proti me-
njavam. Sem za to, da moštvo držimo
skupaj na daljši rok."

"V okolici ne vidim čudežnika, ki bi
imel čarobno palico in v trenutku
spreobrnil stanje. Nov trener bi lahko

Rezultati 7. kroga: Maribor Messer - Geoplin
Slovan 62:77 (27:36), Elektra - Hopsi 62:65
(32:35), Helios - Zlatorog 88:68 (42:34), Uni-
on Olimpija - Krka 61:71 (35:27).

Dvorana Gimnazije Center, gledalcev
60, sodnika Čehic (Celje) in Žarič (Med-
vode).

Athlete Celje: Turčinovic 9 (3-4), Barič
17, Jagodič 10 (5-6), Bosilj 5, Gortnar 24
(0-3); Abramovič 3, U. Belak, N. Belak,
Čoh, Klein 8 (2-2), Klavžar 2.
AJM Maribor: Dover 7 (3-6), Škerget 2,
Drozg 23 (4-10), Ilijev 3, Baltic 17 (5-6);
Novi 1 (1-2), Kukovec, Šrot, Unverdor-
ben 4.

"Olimpija za zdaj še ni v stanju, da bi
gradila skozi daljše obdobje. Ko sem 1.
julija lani prišel, sta bila v klubu le dva
igralca (Ilievski in Ožbolt, op. p.), pa še
ta dva v sporu s klubom. Za naslednjo
sezono jih imamo zagotovljenih pet,
kar je napredek. Še vedno smo daleč
od drugih evroligašev. Če denimo pri
Sieni zamenjajo dva ali tri igralce, je to
korenita sprememba. Olimpija je bila
pripeljana skoraj do ničle in je starta-

iz Celja, ki je ugnal AJM z rezultatom
78:57 (48:38). Druga tekma bo danes ob
20.15 v dvorani Tabor, tekmice igrajo
na dve zmagi.

Kljub odlični igri Mariborčank
Maje Drozg (23 točk) in Kristine Baltic
(17 točk, 18 skokov) so domače izkori-
stile prednost v večjem izboru. Damir
Grgič je imel več razpoloženih igralk.
Mariborčanke so zdržale eno četrtino,
ko so vodile s 27:24. Preostale tri so pri-
padle Celjankam, ki so prišle do viso-
ke zmage.

"Ne morem biti povsem zadovo-
ljen z reakcijo košarkaric na samem
začetku, ko smo imeli težave s kon-
centracijo. V drugi četrtini smo se
la od tam. Menim, da smo na dobri
poti."

"Do zdaj smo redno plačevali. Z zadnjo
plačo smo sicer v nekajdnevni zamudi,
ampak to bomo rešili hitro. Vse obve-
znosti bodo poravnane do konca."

"Računam, da bo prihodnje leto nekje
v tem obdobju ali kakšen mesec prej.
Gre za poravnave, ostal pa bo kredit,
ki ga bomo odplačevali v dogovorje-
nih rokih. Pred Olimpijo je kar dobra
prihodnost."

"Poznalo se je, da imamo moči le
za eno četrtino. Dokler smo bili spo-
sobni slediti domačim košarkaricam,
je bil tudi rezultat za nas ugoden.
Nato pa smo izgubili preveč energije
že s samim prenašanjem žoge v napa-
dalno polovico. Padli smo v mlin celj-
ske agresivne obrambe. Ni predaje,
na povratni tekmi pričakujem boljšo
igro," je dejal trener AJM Boris Zrin-
ski.

V drugem polfinalu je HIT Kranj-
ska Gora odpravil Panter Ilirijo s 111:62
(64:30). Povratna tekma bo danes ob
19. uri v Ljubljani. (ukr)

Branik: Lešnik, Čudič, Grm; Vrečar 1,
Oštir 1, Gregorc, Razgor 3, Pučnik, Ni-
količ 1, Fister, Ivančič 4, Kleč 3, Gajič
10, Mačkovšek 3, Tominec 4 (2).
Loka: Krpan, Makovec; Cingesar 4,
Verdenik, Jamnik 5 (1), Dolenec 12 (3),
Nosan, Bunderlo 2, Bradeško, Šibanc,
Dolinar, Gaber 1, Rebič, Dujmovič 5,
Mikanovič 3, Vrbinc.
Sedemmetrovke: Branik 2 (2), Loka 4
(3), izključitve: Branik 8 minut, Loka
8 minut.

Rokometaši Branika so prekinili
niz neodločenih rezultatov z rokome-
taši Loke. Po dveh remijih v tej sezoni
so tokrat doma igrišče zapustili s sklo-
njenimi glavami. Poraz je še toliko bolj
boleč, saj so izgubili "že dobljeno sreča-
nje". Po prvem polčasu so Mariborčani
vodili s šestimi goli in tudi v nadalje-
vanju so še nekaj časa ohranjali lepo
prednost. A bolj ko se je srečanje bli-
žalo koncu, bolj razigran je bil napada-
lec Loke Jure Dolenec. Potem ko je v
prvem polčasu dosegel vsega dva gola,
jih je v nadaljevanju nasul kar deset.

"Še sam ne vem, kaj se je dogajalo v
naši obrambni vrsti v prvem polčasu.
V napadu smo bili v obeh delih igre
približno enako učinkoviti. A v nada-
ljevanju se je razigral naš vratar Ma-
kovec. Tega Mariborčani očitno niso
pričakovali. Nenadejano so nam ponu-
dili priložnost za zmago in mi smo da-
rilo sprejeli z odprtimi rokami," je po
tekmi pripovedoval Dolenec.

V mariborski vrsti smo po tekmi
srečevali same mrke obraze. Tokrat se
tudi nihče ni mogel pritoževati čez so-
jenje. Par Kavalar-Cvetko je delo opra-
vil brez omembe vrednih napak. Zelo
dobro. Kljub temu splošnemu vtisu se
je štiri minute pred koncem tekme v
eni od napadalnih akcij Loke nad odlo-
čitvijo sodnikov razburil mariborski
trener Marko Sibila. A je na ta način
svojemu moštvu naredil slabo uslugo.
Dobil je dveminutno kazen in zato so
Mariborčani v trenutkih, ko se je odlo-
čalo o zmagovalcu, imeli na igrišču
igralca manj. Mnogo bolj spretno je v
zadnji minuti reagiral njegov kolega na
strani Loke - Gregor Cvijič. Petdeset se-
kund pred koncem tekme, ko je Loka
vodila za gol in so oblegali mariborska
vrata, sta sodnika že dosodila prekršek
v napadu. A se je izkazalo, da je nekaj
trenutkov pred to sodniško odločitvi-

Dvorana Bonifika, gledalcev 900, sod-
nika Kouz in Žoba (oba Ukrajina).
Cimos Koper: Stanič, Vran, Skoko 8, Do-
belšek, Mirkovič 4, Brumen 5, Bombač
4, Poklar 1, Krivokapič, Skube 5, Mla-
kar, Konečnik, Rapotec 5, Vran, Osma-
jič 3 (2).

Stiinta Bacau: Iancu 1, Rotaru 1, Ghita
6 (3), Bondar 2, Ramba 1, Manea 1, Mo-
skalenko, Bujor, Gurkovski 1, Tamas,
Dospinescu 6, Petrea 6, Paunica, Tev-
zadze.

Sedemmetrovke: Cimos Koper 4 (2),
Stiinta Bacau 4 (3), izključitve: Cimos
Koper 8, Stiinta Bacau 14 minut.
Rdeč karton: Dospinescu (35.).

Vodilna ekipa v slovenskem držav-
nem prvenstvu je naredila velik korak
k uvrstitvi v finale pokala challenge.
Na revanšo v mesto na romunsko-
moldavski meji odhaja s sedmimi goli
jo trener Cvijič na zapisnikarsko mizo
položil zeleni kartonček, s katerim je
zahteval minuto odmora. Tako sta sod-
nika lahko Loki samo še vrnila žogo in
napad. Po minuti odmora je Loka - kdo
drug kot Dolenec - dosegla zadetek, s
katerim so bili branikovci dokončno
izgubljeni.

S tem, da so Mariborčani izgubili
že dobljeno tekmo, se je strinjal tudi
Marko Šibila: "V drugem polčasu smo
popustili. Naredili smo nekaj napak, ki
si jih ne bi smeli privoščiti. Posebej ne-
zanesljivi smo bili s krilnih položajev.
Po zanesljivem vodstvu smo rokome-
tašem Loke dovolili, da so se nam prib-
ližali. V zaključku tekme so bili boljši
in zmagali. To je bila očitno ena tistih
tekem, v kateri so bili igralci nekoliko
manj skoncentrirani."

prednosti, glede na prikazano na prvi
tekmi pa ji odločilna dvoboja v tem
evropskem tekmovanju, kjer jo čaka
boljši iz obračuna med portugalsko
Benfico in srbskim Partizanom - tudi
po povratnem obračunu čez sedem
dni s trenutno sedmouvrščeno zased-
bo v romunskem prvenstvu - praktič-
no ne moreta uiti.

Koprčani so si prednost začeli
ustvarjati v drugem delu prvega pol-
časa. V 24. minuti je bilo že 15:9, ob
bolj zbrani igri v napadu pa bi bila
prednost lahko še višja. Romuni, ki
so imeli v prvem polčasu velike pre-
glavice zaradi postavljene obrambne
igre gostiteljev, so se v začetku druge-
ga presenetljivo dobro upirali "nemoti-
viranim" gostiteljem. V 35. minuti so
ostali brez svojega najboljšega moža
Dospinescuja, ki je po tretji izključit-
vi prejel rdeč karton. Koprčani so v
38. minuti imeli le dva gola prednosti
(20:18), v nadaljevanju pa so vendarle
zaigrali veliko bolj odgovorno in si za-
čeli nabirati zalogo v zadetkih. (sta)

Tej ugotovitvi trenerja Mariborča-
nov je vsekakor mogoče pritrditi. Ka-
petan moštva Rok Ivančič je bil med
vsemi verjetno še najmanj pri igri.
Malo je manjkalo, da v prvem polča-
su ni vstopil na igrišče kar v trenir-
ki. Kljub nekaj indicem o tem, da vsi
igralci z mislimi niso bili le na igriš-
ču, ne bi mogli trditi, da v igri Mari-
borčanov ni bilo mogoče prepoznati
želje po zmagi. A vsekakor smo pogre-
šali nekaj tiste borbenosti, ki so jo ka-
zali na zadnjih tekmah. Verjetno bo
vse drugače že v naslednjem krogu,
ko v dvorano Tabor prihajajo Celjani.
"Kjerkoli gostujejo Celjani, so favori-
ti. A tudi mi se bomo skušali pobrati
po tem porazu in v naslednjem krogu
prikazati dobro partijo," napoveduje
Šibila.

Rezultati 5. kroga- končnice v 1. slovenski ro-
kometni ligi za- moške, skupina- za- prvaka:
Cimos Koper - Gorenje 26:21 (15:14), Trimo
Trebnje - Celje Pivova-rna- La-ško 26:25 (14:14),
Ma-ribor Bra-nik - Loka-30:32 (21:15).

Na-velikonočni ponedeljek
je na- ljutomerskem
hipodromu pred okoli
1500 gleda-lci na-stopilo
60 ka-sa-čev

Šestdeset kasačev je včeraj na ljutomer-
skem hipodromu pred 1500 gledalci
otvorilo letošnjo kasaško sezono. V
dirki, ko so se predstavili številni ude-
leženci lanskega državnega prvenstva
štiriletnih kasačev, je izvrstno priprav-
ljenost pokazal petletni Frnikula AS s
Simonom Slavičem iz ljutomerskega
kluba. Še najbližje mu je prišla Forde-
na, ki jo je vozil Simonov brat Jernej
Slavič.

Za vrhunec dneva sta poskrbela
Inter in Alain Delon, konja iz hleva
Dušana Zorka iz Borecev v križevski
občini. Vse oči v dirki domačih in uvo-
ženih konj so bile uprte v enajstletnega
nizozemskega žrebca po imenu Max
de Guez, ki ga je vozil Milan Žan iz Ko-
mende. Doslej je ta konj na nemških,
nizozemskih in belgijskih hipodromih
zaslužil več kot pol milijona evrov, ven-
dar tokrat ni bil konkurenčen domači-
ma konjema iz hleva Zorkovih. Inter,
katerega je vozil Dušan Zorko, je zma-
gal z najboljšim kilometrskim časom
1:16,6 in dosegel 45. zmago v karieri.
Naslednje kasaške dirke bodo 15. maja
v Ljubljani.

Rafael Nadal je s šesto zmago na tur-
nirju v Barceloni, ki jo je tako kot
pred osmimi dnevi v Monte Carlu
izbojeval v dveh nizih proti prijatelju
Davidu Ferrerju, potrdil absolutno do-
minacijo na peščenih igriščih. Njego-
vi dosežki na tej podlagi so tako rekoč
neverjetni. Razmerje med zmagami
in porazi na pesku je 213-16. Osvojil
je 31 turnirjev, dosegel je 34 zapored-
nih zmag, pri čemer je nazadnje izgu-
bil leta 2009.

Po finalu je dejal: "Odigral sem
odličen prvi niz. Zelo dobro sem spre-
minjal smeri udarcev. V tem tednu
sem prikazal boljši nivo igre kot v
Monte Carlu, saj sta servis in forehand
delovala bistveno bolje." David Ferrer,
šesti igralec sveta, ki trenutno izvaja
slog tenisa visoke intenzivnosti tako
dobro, da ga iz tira lahko vrže samo
Nadal, je v polfinalu premagal Nicho-
lasa Almagra. Lepo presenečenje kata-
lonskega ATP World Tour 500 turnirja
je Hrvat Ivan Dodig, ki je do polfina-
la premagal tretjega nosilca Robina
Soderlinga v dveh nizih ter v treh
nizih Miloša Raonica in Feliciana Lo-
peza. V finalu dvojic sta Mehičan Gon-
zalez in Američan Lipsky, ki sta prvič
igrala skupaj, ubranila štiri meč žogi-
ce in z rezultatom 5-7, 6-2, 12-10 pre-
magala brata Bryan.

Na WTA-turneji na briljantno orga-
niziranem dvoranskem turnirju na
peščeni podlagi v Stuttgartu je po se-
demnajstih letih slavila Nemka. Julia
Goerges, 32. na svetu, je z agresivnim,
ukazovalnim tenisom nadigrala prvo
igralko sveta Carolino Wozniacki z
7-6 (3), 6-3, pri čemer je naredila 38

Rezultati včerajšnjih kasaških dirk v Lju-
tomeru; prva dirka za 3- do 5-letne
slovenske kasače z zaslužkom do
300 evrov, 1600 metrov: 1. Glori Sage
(Tomaž Zakrajšek, Komenda) 1:21,2,
2. Akri Gerd (Jože Sagaj st., Ljutomer)
1:21,4, 3. Leo Gerd (Dejan Jureš, Ljuto-
mer) 1:21,5; druga dirka za 3- do 5-
letne slovenske kasače z zaslužkom
do 1.200 evrov, 1600 metrov: 1. Pante-
ra I (Janez Zaletel, Šentjernej) 1:20,2,
2. Rosabela (Ive Dovžan, Komenda)
1:21,2, 3. Inerra (Mirko Šonaja, Ljuto-
mer) 1:21,2; tretja dirka za 3- do 14-
letne slovenske kasače z zaslužkom
do 2500 evrov, 1600 metrov: 1. Play
Catch (Viktor Dolinšek, Ljubljana)
1:19,1, 2. Liamo Vita (Roman Jerovšek,
Komenda) 1:19,6, 3. Fiorela (Saša Ser-
šen, Ljutomer) 1:19,7; četrta dirka za
3- do 14-letne slovenske kasače z za-
služkom do 5000 evrov, 1600 metrov:
1. Defender MS (Marko Slavič ml., Lju-
tomer) 1:17,8, 2. Jack M (Viktor Marin-
šek, Komenda) 1:18,1, 3. Meggy (Mirko
Babič, Ljutomer) 1:18,4; peta dirka za
3- do 14-letne slovenske kasače z za-
služkom do 11.000 evrov, 1600 me-
trov: 1. Frnikula AS (Simon Slavič,
Ljutomer) 1:17,3,l 2. Fordena (Jernej
Slavič, Ljutomer) 1:17,3, 3. Magnum
Vita (Robert Hrovat, Ljubljana) 1:17,4;
šesta dirka za 3- do 14-letne kasače,
1600 metrov: 1. Inter (Dušan Zorko,
Ljutomer) 1:16,6, 2. Alain Delon (Jože
Sagaj ml., Ljutomer) 1:16,7, 3. Cash
Hammering (Matej Osolnik, Komen-
da) 1:17,5.

zmagovitih udarcev in 29 neizsiljenih
napak, medtem ko je imela Wozniac-
ki isto razmerje 9-10.

Ta teden se turneja ATP World Tour
nadaljuje s tremi turnirju ranga 250 -
v Munchnu, kjer nastopajo Youzhny,
Wawrinka in Čilic, v Estorilu, kjer se
mudijo Soderling, Tsonga in Verdas-
co, in v Beogradu, kjer peščeno sezono
začenja Novak Djokovic in se po poš-
kodbi v igro vrača atraktivni Čilenec
Fernando Gonzalez.

Mitja Petkovšek, telovadec, po Berlinu in pred Tokiem
(in morda olimpijskim Londonom)

Si lahko vsak Slovenec privošči ekološko pasivno hišo? "V primeru takšne
hiške dobiš državno subvencijo v višini 17.000 evrov, kar je veliko več, kot če
bi zmagal na olimpijskih igrah, kar je po svoje smešno, saj je s športom včasih
težje zaslužiti denar. Hiša je ekstremno varčna, investicija se v zglednem šte-
vilu let povrne. In tako kot govori profesorica Martina Zbašnik Senegačnik
na Fakulteti za arhitekturo: 'Slovenci si moramo reči, da nismo dovolj boga-
ti, da bi gradili potratno.'"

Je za spodletele nastope favoritov morda kriv tudi sodobni, krizni, recesijski
svet? "Na gimnastiko sodobni svet ne vpliva. Finančni vložki so tako majh-
ni, da se na nedovoljen način do kolajne sploh ne da priti. V drugih športih je
to morda drugače, saj so zaslužki večji. Ne smete pa vsakega kiksa izenačiti s
psihološko nezrelostjo. Zgodi se pač smola. Najlažje je reči, sploh kakšnemu
novinarju, ki športa ne pozna, da je kriva psihološka priprava."

Kdo bo prišel v finale lige prvakov v epskem polfinalnem dvoboju, Barce-
lona ali Real? "Uf, tega pa sploh ne spremljam. Odkar se je Zinedine Zidane
upokojil in to zame s takšnim razočaranjem v tistem finalu, me nogomet na
žalost zanima pol manj. Sem pa spremljal tekme naše reprezentance v Južni
Afriki, jasno. Če se bomo tudi v prihodnosti uvrstili na največja nogometna
tekmovanja? Zagotovo se bomo, ampak ne smemo pričakovati, da se bomo
uvrstili na vsako svetovno prvenstvo."

Sezul sem se, kot je s svarečimi črka-
mi pač pisalo pri vratih. Pravzaprav
niti ni imelo smisla. Letno telovadiš-
če ŠD Narodnega doma, v katerega je
takrat šestletni (in v primerjavi s to-
krat zagotovo sezuti) Mitja Petkovšek
prvič stopil leta 1983, je preveč zapra-
šeno in zastarelo. "Pa je to naša naj-
boljša, najbolje opremljena dvorana,
veste," v vlogi vodiča, ki jo je najbrž
opravil že neštetokrat, pove dvakrat-
ni svetovni in štirikratni evropski
prvak na bradlji. Tudi neprimerna
infrastruktura, meni Petkovšek, je
kriva, da Slovenija nedavno z evrop-
skega prvenstva v Berlinu prvič po
trinajstih letih domov ni prinesla niti
enega odličja.

Čeprav je ŠD Narodni dom, ki se
od časov Mira Cerarja ni kaj prida
spremenil, trenutno ena najbolj zna-
nih (od mnogih) podrtij v prestolnici,
stanje očitno še ni tako hudo, da bi bil
nov gimnastični center Pegan-Petkov-
šek (sedem milijonov vredna investici-
ja naj bi stala na Viču) kaj bolj realen.
"Ne, ne verjamem več, da bom kariero
končal v novi dvorani," priznava zgo-
vorni 34-letni Ljubljančan.

Potem ko je upanje na kolajno v Ber-
linu zamrlo po vsega nekaj sekundah,
ga osmo mesto, vsaj tako se zdi, pred
oktobrskim svetovnim prvenstvom v
Tokiu, ki bo hkrati dalo tudi potnike
na olimpijske igre v Londonu, ne skrbi.
Pogoji za olimpijsko vozovnico? Kolaj-
na na tokijski bradlji in solidna vaja na
še dveh orodjih. A Petkovšek, ki je leta
2000 v Sydneyju, kot piše tudi na nje-
govi spletni strani, kiksnil, osem let
kasneje v Pekingu pa po napaki osvo-
jil peto mesto, se z Londonom ne obre-
menjuje.

Koliko intervjujev ste dali po spodle-
telem finalu na bradlji na EP v Berli-
nu?

"Edine intervjuje sem dal takoj po fi-
nalu, vsega skupaj pa sem dobil sedem
esemes sporočil."

"Ne, ne. Skupno. Družina, sponzor,
par prijateljev. Noben novinar me ni
klical. Res, sploh ni primerjave: ko si
uspešen, se vsi želijo s tabo pogovar-
jati, ko ti ne gre, ni nikjer nobenega.
Ampak v mojem primeru so mi ljudje,
ki mi sicer vedno pošljejo esemes, ne
glede na rezultat, rekli, da niso vedeli,
kaj natanko naj mi napišejo. Enostav-
no preveč žalostni so bili in tudi zato
ni bilo kakšnega sporočila več."

Ne vem točno, kaj se je zgodilo, ne
vem, ali sem zdrsnil, narobe prijel
lest vino, ste se vprašali po vaji na
zadnjem EP. Zdaj veste, kaj se je zgo-
dilo?

"Že takoj po tekmovanju sem na po-
snetku videl, da sem popolnoma zgre-
šil bradljo. To se dogaja, ampak zelo
redko. Večinoma takrat, ko si najbolj-
še pripravljen, ko letiš kot metulj. V
primerih, ko sem slabo pripravljen
in dvomim, ali bom sploh dokončal
vajo, s katero nisem konkurenčen,
in vse skupaj spackam, zna biti to do-
volj tudi za zelo lepe uvrstitve. Tokrat
sem pa želel pokazati, da sem vrhun-
sko pripravljen in zgodila se je 'vrago-
lija'."

Po napaki ste polkrožno zaobšli brad-
ljo in ob aplavzu občinstva šli nazaj
na orodje ter dokončali vajo. Kaj vam
je šlo takrat po glavi? Spet Sydney
(2000), Peking (2008)?
"Poglejte, sam imam zelo malo zgodb,
da bi na velikih tekmovanjih kiksnil,
zato se vsake napake posebej dobro
spominjam. Strašno dober odstotek
odtelovadenih vaj imam, sploh na
evropskih prvenstvih (desetkrat zapo-
red se je Petkovšek uvrstil v finale EP,
op. p.). Celo tako zanesljiv, da so mi vča-
sih zaradi zanesljivosti dejali švicarska
banka. Ko sem se tokrat vračal na orod-
je, bi sodnikom skoraj odjavil vajo in
odcepetal z odra, ampak ..."

Kako nekdo, ki pol življenja preživi
na bradlji, zgreši lestvino? Laiki so
morda odmahnili z roko "ah, to bi
pa še jaz bolje zmogel".

"Ne! To je bil najtežji element, toč
z enim obratom, dodal sem ga pa
zato, ker če bi poizkusil z lažjo vajo
(16,200), s katero sem zmagal v kvali-
fikacijah, bi me mlad evropski prvak
- Nemec Marcel Nyugen - premagal in
bi bil jaz v najboljšem primeru drugi.
Tega nisem želel. Rekel sem si: zmaga
ali nič. Tako da to ni bil kar neki ele-
ment, ki bi ga naredil sredi noči. Ne na-
zadnje, saj ga na evropskem prvenstvu
nihče ni izvedel."

Pravite, da ste malokrat naredili na-
pako na velikih tekmovanjih. Toda
javnost se dobro spomni vašega se-
stopa v Sydneyju in napake v Pekin-
gu. Ali Mitja Petkovšek potrebuje
psihologa?

"V Sydneyju sem bil izjemno motivi-
ran in eden glavnih favoritov. Ta veli-
ka, neizprosna želja me je odnesla in
sledila je napaka. V Pekingu bi lahko
z lažjo vajo posegel po kolajnah, a ni
bilo mogoče taktizirati. Izbral sem
vajo, ki sem jo v celoti zelo redko opra-
vil in je bila hudo težka, a želel sem si
kolajno. Obenem pa na nobenem dru-
gem tekmovanju, s katerega sem kdaj
pa kdaj - upam, da se javnost tudi tega
spomni - prinesel kakšno kolajno, ni
bilo tako nemogoče osvojiti kolajne,
kot je to bilo v Pekingu. Ali bi bila
ta dva spodletela poizkusa ob števil-
nih drugih, uspešnih, razlog za skrb?
Upam, da ne. Moji občutki glede psi-
hologa so pač takšni. Saj sem ga v pre-
teklosti imel, a ni prav nič pomagalo.
Tekem se ne bojim, v njih uživam."

Bi bilo včasih pred finalom bolje me-
tati kovanec pri izbiri lažja ali težja
vaja?

"V Berlinu sem se po posvetu s tre-
nerjem Edijem Kolarjem za težjo
vajo odločil že pred tekmovanjem.
Šlo je za enostaven račun, s katero
vajo imam večjo možnost za zmago.
Smo pa tehtali: pri lažji vaji je večja
verjetnost, da jo pravilno izvedem, a
manjša, da zmagam, pri težji vaji je
ravno obratno. Odločim se glede na
to, kako se počutim in kako sem pri-
pravljen."

Pa je vaša berlinska "na vse ali nič"
miselnost že nakazilo za olimpijske
igre v Londonu?

"Morda. Nočem taktizirati, sploh zato,
ker bo za London nujno treba izvesti to
težjo vajo, tako v kvalifikacijah kot v
finalu. V gimnastiki je zelo pomemb-
na taktika, saj so včasih veliki favoriti,
konkurenti na vrsti pred tabo. Če jim
ne gre najbolje, je pritisk nate precej
manjši. Če pa je tako kot v Berlinu, ko
sem bil drugi na vrsti... Element prera-
čunljive taktike je žal zdaj ukinjen, saj
lahko računaš le na srečo pri žrebu vr-
stnega reda."

In zakaj so to ukinili? Zakaj ni tako
kot v nekaterih drugih športih, ko
vrstni red določajo uvrstitve v kvali-
fikacijah?

"Saj je bilo do leta 2000 tako tudi v
gimnastiki. Na EP 2000 (takrat je v
Bremnu Petkovšek prvič postal evrop-
ski prvak, op. p.) sem v finalu nastopil
kot zadnji, ker sem imel v kvalifikaci-
jah najboljšo oceno. Ampak potem so
krovni možje rekli, da to ni pošteno
in da morajo biti pogoji za vse enaki.
In so uvedli žreb. Je pa evropsko pr-
venstvo zame ravno prav zahtevno,
da lahko taktiziram, saj se lahko vi-
soko uvrstim tudi z lažjo vajo. Na
svetovnem prvenstvu in morebiti
na olimpijskih igrah že v kvalifikaci-
jah ne bo možno taktizirati. Lahko
se zgodi, da bom tudi z najtežjo vajo
ostal brez kolajne."

V gimnastiki je vse mogoče. Že v kva-
lifikacijah lahko narediš smešno na-
pako in je vsega konec, ste po svoje
preroško izjavili pred odhodom v Ber-
lin. Zmotili ste se le pri fazi tekmova-
nja, saj se vam je "smešna" napaka
zgodila v finalu. Ste se zdaj nasme-
jali dovolj v prizmi jesenskega SP v
Tokiu, ki bodo hkrati kvalifikacije
za London?

"Danes (petek, op. p.) smo podpisali
pogodbo z Olimpijskim komitejem
Slovenije (OKS) za London. Novinarji
so me ponovno spraševali, kakšne so
možnosti za moj tretji nastop na OI.
Mnogokrat sem pri tem prav preveč
depresivno-realističen in pač ponu-
dim številke. Razložim, da imam 50
odstotkov možnosti, da se v kvalifika-
cijah na SP uvrstim v finale. Ko sem v
finalu, imam 40-odstotno verjetnost,
da osvojim kolajno (ki je pogoj za uvr-
stitev na OI, op. p.). Suma sumarum?
0,5 krat 0,4 je enako 0,2. Torej, dvajset
odstotkov možnosti imam, da se uvr-
stim v London. Upam, da so novinar-
ji, OKS in sponzorji s tem izračunom
zadovoljni. Seveda si marsikdo želi, da
bi na glas rekel, da grem po zlato olim-
pijsko medaljo. Ampak star sem, vem,
da je možnost napake ogromna. Zato
sem popolni realist."

Drugi pogoj za uvrstitev v London sta
vaji na še dveh orodjih, in sicer v vi-
šini 85 odstotkov povprečne ocene.
Vaš trener se boji, da bi v vnemi na
vse ali nič pri preskoku in na drogu
staknili poškodbo.
"Od mene se zahteva, da na teh dveh
orodjih opravim precej lahki, a lepo
izvedeni vaji. Edino vprašanje je, ali
bo moje telo, zlasti hrbet, to zdržalo.
Če bom zdrav, sem prepričan, da bom
točke iz preskoka in krogov zlahka
zbral. Me je pa kakšne poškodbe kan-
ček strah."

Ne delujete kot tip športnika, ki bi
skočil na glavo v prazen bazen samo
zato, da bi dobil olimpijsko kolajno.

"Ne, ker bom zelo vesel že, če bom pri-
hodnje leto zdrav. Hrabri me dejstvo,
da sem se po skoraj enem letu premo-
ra zaradi poškodbe (2006) zelo uspeš-
no vrnil v gimnastiko. Trenutno je moj
vzor Aljaž Pegan, saj je tri leta starejši
od mene, a še vedno zelo lepo telova-
di. Žal je zadnje leto poškodovan, kar
je opozorilo tudi zame. Upam, da bom
še dve, tri leta telovadil, saj si želim, da
se me moja hči Gaja (rodila se je konec
novembra, op. p.) še spomni kot te-
lovadca. Olimpijske igre me ne obre-
menjujejo v takšni meri, da bi zaradi
njih bodisi vztrajal bodisi obupaval,
kot se pri športnikih marsikdaj doga-
ja. Ne vem, ali bom v življenju še kdaj
v čem tako uspešen in tako užival kot
v gimnastiki. Že res, da se včasih kdo
čudi, zakaj še vztrajam ob deset let
mlajših mulcih, ampak gimnastike se
oklepam kot klop. Kot trenutno kaže,
bom v Evropi še vsaj nekaj let konku-
renčen."

"Bojim ravno ne, a statistika spet pove
svoje. Na bradlji je tako, da je evropska
konkurenca ena tretjina svetovne.
Preostali dve tretjini prispevajo Azij-
ci in ti tretjini sta najboljši. Povsem
drugače je denimo na konju z ročaji:
za Saša Bertonclja je evropsko prven-
stvo skoraj kot svetovno, saj na svetu
resno konkurenco - poleg evropske -
predstavljata le še en Avstralec in Ki-
tajec."

Treba se je zavedati, da kolajne ne
bodo več samoumevne, tudi zaradi
pogojev, v kakršnih treniramo, po-
navljate. Ne samo vi, zdaj tudi Gimna-
sticna zveza Slovenije priznava, da v
takšni dvorani, kot je tale, v kateri se
vse praši, ne bo šlo več. Si vas bo vaša
hči Gaja zapomnila kot telovadca, ki
je končal kariero v novem gimnastič-
nem centru v Ljubljani, ki naj bi nosil
vaš in Peganov priimek?
"Leta 2005, ko je ideja o centru priš-

la na dan, sem dejal, da verjamem,
da bom kariero končal v novi dvora-
ni. Zdaj v to ne verjamem več, si pa
še želim, ravno zaradi Gaje. Vztrajati
bom moral še štiri leta, saj si pri štirih
letih otroci najbrž že kaj zapomnijo
(smeh). Kot sem pa že dejal v izjavi, ki
ste jo navedli: infrastruktura s trener-
ji vred ne omogoča konstantnega telo-
vadca v svetovnem vrhu. Imeli smo
srečo, da smo imeli Pegana in mene
ter da se je pridružil še Bertoncelj. Tre-
nutno presegamo naše gimnastične
zmožnosti, gotovo. Zaenkrat sicer ni
videti, da bi zazevala kakšna genera-
cijska luknja, saj imajo dobre rezulta-
te tudi mladi, a to še ne pomeni nič.
Lahko se zgodi, da slovenska gimnasti-
ka celo desetletje ne bo dobila kolajne.
To bi bilo bolj normalno glede na se-
danje stanje. Upam, da bi bil novi cen-
ter dodatni zagon, seveda pa ena sama
zgradba ne more proizvesti vrhunskih
telovadcev kar v trenutku."

Doka-z, da- se sta-nje morda- spremi--
nja-, je dejstvo, da- se je prvi-č po tri--
na-jsti-h leti-h zgodi-lo, da- Slovenije na-
evropskem prvenstvu ni- bi-lo med
dobi-tni-ca-mi- kola-jn. V tej za-sta-reli-
dvora-ni je bi-l a-pri-la- 2009 tudi- mi-ni-
ster za- šolstvo i-n šport Igor Lukši-č-.
Pred fotoobjekti-vi-. Stoži-ce so se na-
koncu (sporno) uresni-č-i-le čez noč
- se la-hko ena-ko zgodi- z gi-mna-sti-č--
nim centrom?

"Kolikor vem, so bile Stožice priorite-
ta, vse drugo je zamrlo. Upam, da zdaj,
ko so Stožice zgrajene, minus v blagaj-
ni ni prevelik, saj, kolikor vem, priori-
teta počasi postaja tudi gimnastični
center. Ampak kot sem rekel: prav nič
ne verjamem, da bom zadnja leta ka-
riere odtelovadil v novi dvorani."

Ži-vite vpa-si-vni- (ekološki-) hi-ši-, vka-te-
ri- za- ogreva-nje skrbi- toplotna- č-rpa-l-
ka-. Ste res za- ogreva-nje od oktobra-
do konca- ma-rca- da-li vsega- skupa-j 48
evrov?

"Drži (začne naštevati). Oktobra sem
dal tri evre, novembra sedem, decem-
bra trinajst, januar dvanajst, februarja
devet in marca tri evre ... Tako neka-
ko. Teh 48 evrov ni povezanih z elek-
trarno, gre za golo ogrevanje."

Sa-mi- pravite, da- č-e ima-š dena-r, ga- ne
da-š v ba-nko, temveč- na- streho.

"Namesto navadne strešne kritine
moja streha prek sončnih celic proiz-
vaja elektriko in proizvaja dvakrat več
energije, kot je porabi. Gre za ekono-
mično razmišljanje: nakup elektrarne
je smiseln, sploh v recesiji. Poglejte,
kako zdaj razmišljamo: prej so gospo-
darstveniki rekli, da hočejo vložek
podvojiti, zdaj so pa veseli, če investi-
cijo sploh povrnejo. Apetita po dono-
sih ni, zato so varne investicije, kot je
elektrarna, postale zelo zanimive."

Va-ša- novoletna- želja- je bi-la-, da- bi- se
borze sesule i-n da- bi- se delni-ce še po-
cenile. Si- še vedno to želi-te?
"Definitivno! Sploh mladi bi si morali
to želeti, saj so delnice zelo koristen
instrument za doseganje dolgoročne
finančne varnosti. Mi, ki imamo še
dvajset, trideset let do penzije, bi se
morali veseliti poceni delnic. Ceneje
kot jih kupimo, boljše bomo živeli v
pokoju. Kot sem dal primerjavo za tu-
nino Rio mare: ko so velike akcije, jih
nakupim za pol leta vnaprej. Enako je
z delnicami. Seveda si bom pa želel,
da bo v prihodnosti na borzah veljal
optimizem."

"Sicer so že do sedaj obstajale posebne
pokojnine za izjemne športnike, ven-
dar so bile netransparentne in brez
konkretnih kriterijev. Zelo kmalu se
bo sprejela popravljena, transparent-
na verzija, po kateri naj bi bili z izjem-
nim športnim dosežkom upravičeni
do dodatka, s katerim bi vedeli, da je
Slovenija ponosna na nas in da nam za-
gotavlja vsaj minimalni standard."

Ka-kšen se va-m sicer zdi- odnos sloven-
ske javnosti- do športnikov? Ob Koz-
musovi- omembi- rente se je na-rod,
kot je pri- na-s na-va-da-, ra-zdvoji-l na-
dva- ta-bora-, za- i-n proti-.
"Če bi se uveljavila določena oblika fi-
nanciranja vrhunskih uspehov, bi se
podoba športnikov pri nas izjemno
izboljšala. Sami zaslužki športnikov
in njihovi uspehi v današnjem času
povedo, koliko so spoštovani. Ali si
športniki zaslužijo pomoč, je seveda

"Trenutno je moj
vzor Aljaž Pegan,
saj je tri leta
starejši od mene,
a še vedno zelo
lepo telovadi"

stvar diskusije javnosti. Če ni priprav-
ljenosti, je žal to neuresničljivo. V ne-
katerih drugih družbah je odnos do
športnikov na precej bolj visoki ravni.

V Sloveniji ni ravno strašno velikega
ponosa, kar se tiče športnikov. Da, vsi
nas z veseljem gledajo, ko bi jim pa
predlagal, da bi znali to nekako nagra-
diti, pa ne samo z besedami, ta naklo-
njenost izgine."

V č-etrtek sta- se na- Ljublja-nskem
gra-du ura-dno upokoji-la- Petra- Ma-j-
di-č- i-n Pri-mož Peterka-. Zla-sti- slednji-
se ni- zna-l vrniti- na- pota- sta-re sla-ve
i-n je ka-r poti-homa- konč-a-l ka-ri-ero,
brez za-dnjega- skoka- v Pla-ni-ci-. Se,
glede na- va-š prejšnji- odgovor, boji-te
podobne usode?

"Po skoraj enem letu poškodbe, ko niti
sam več nisem verjel, da bom še kdaj
telovadil, sem verjel v počasni pokoj,
športno smrt. Nihče ni bil šokiran. Ne
športni navdušenci ne družina niti jaz
sam. Ob čudežnem povratku v gim-
nastiko sem želel le še uživati. Vsako
vajo sem vzel kot luksuz. Nisem pa raz-
mišljal, ali se je na koncu kariere ustre-
zno javno posloviti. Sploh telovadci
smo nesamozavestni glede medijske
javnosti."

"Že, že ... Ampak ko primerjamo za-
služke v gimnastiki z drugimi športi,
ugotovimo, da smo lahko presrečni,
da nam kakšen sponzor, kot je BTC,
stoji ob strani. Vendar dokler si ne
bomo upali ob kakšni kolajni na naj-
večjih tekmovanjih narediti sprejema
na Prešernovem trgu, ker se bojimo
škandala, ker bi prišlo samo dvajset
ljudi, v nasprotju s Tino Maze, kije isti
trg gladko napolnila, niti ne smemo
biti razočarani, če gimnastika ni tako
finančno uspešen šport."

Če va-s prav razumem, si- gimna-sti-č-na-
zveza- ob va-ši- morebi-tni (zla-ti-) kola-j-
ni na- jesenskem prvenstvu v Toki-u
ne upa- orga-nizi-ra-ti- proslave na- Pre-
šernovem trgu?

"Mogoče bo zdaj, ko bo to objavljeno,
prišlo do kakšne diskusije na to temo
tudi v gimnastičnih krogih. Mislim,
da bi prišlo do velike razdvojenosti
med pesimisti in optimisti. Je pa tema-
tika vsekakor izjemno zanimiva."

Bliža se dva-jseta- obletnica- Sloveni-
je. Ka-ko jo vidi-te? Kot ka-že, bo vla-da-
obsta-la- a-li- pa-dla- glede na- pokojnin-
ski- referendum. Se ga- boste udeleži--
li-?

"Seveda! Problematiko pokojninske
blagajne dobro poznam, zato zame
ni nobene dileme. Zavedam se, da
moram tudi jaz dati svoj pečat k pri-
hodnosti Slovenije. Nisem brezbrižen,
hodim na volitve. Teh dvajset let je mi-
nilo prehitro, očitno sem se toliko za-
motil v tej dvorani, da je šel svet mimo
mene. Pred nekaj dnevi smo praznova-
li dvajseto obletnico valete in smo bili
vsi zgroženi, da smo v krizi srednjih
let (smeh). Marsikdo se sprašuje, kaj je
dosegel v teh dvajsetih letih. Upam, da
se jaz s tem ne rabim obremenjevat."

Bolj poli-ti-č-nem. Za-ka-j imamo sko-
ra-jda- ob vsa-kem drža-vnem pra-zni--
ku dve prosla-vi?

"Vedno sem si želel, da bi bila naša ge-
neracija zgodovinsko neobremenjena,
ampak vidim, da to ni tako enostavno.
Sam sem popolnoma apolitičen. Razen
tega, da me je strah, kam rine država,
in da morda zgleda, kot da bo vsak čas
razpadla, me politične igrice in vojne
zelo sproščajo. Res. Rad gledam okro-
gle mize in politične dvoboje, ampak
jih ne jemljem preveč resno."

Na- va-ši- spletni stra-ni- a-na-logna- ura-
pri-dno odšteva- do za-č-etka- oli-mpi-j-
ski-h i-ger v Londonu.

"Uf, saj res! Ta ura je pristala na splet-
ni strani že pred časom, strani pa že
dolgo nisem obiskal. Mislim, da bi bilo
bolj pošteno, če bi stran umaknil, kot
da je neaktualna."

Torej ne drži- več-, kot ta-m pi-še, da- spi--
jete zgolj dva- vrč-ka- pi-va- na- leto?

"V bistvu ne. Alkoholu se zdaj, ko sem
starejši tekmovalec in že itak težko te-
lovadim, popolnoma izogibam. Nazad-
nje smo nazdravili za novo leto, pred
tem pa ob rojstvu Gaje. Skušam žive-
ti čim bolj športno. Ne zmorem več
tempa mlajših kolegov, ki lahko žura-
jo cel vikend in zraven kvalitetno te-
lovadijo."

Čeprav bi morala biti
njuna zmaga zanesljiva,
sta bila Čop in Fistravec
le za spoznanje boljša od
konkurence

Zadnji dan tradicionalne 52. medna-
rodne prvomajske veslaške regate na
Bledu so zaznamovale velike razli-
ke med posadkami. Še najbolj tesno
je bilo med dvojnimi dvojci, kjer sta
se zmage na koncu veselila izkušeni
Blejec Iztok Čop in Mariborčan Gaš-
per Fistravec. Prav v dvojnem dvojcu,
kjer so nekateri poznavalci pričakova-
li največjo razliko, sta si Čop in Fistra-
vec priveslala le slabe tri sekunde in
pol pred blejsko-ljubljansko posadko
Aleš Zupan/Matej Rojec in skoraj pet
sekund pred ljubljanskima lahkima ve-
slačema Juretom Cvetom in Matevžem
Malešičem.

Blejec Jan Špik je z velikim nasko-
kom slavil v nekoliko okrnjeni kon-
kurenci skifov, Mariborčanka Anja

Motokrosist Sašo Kragelj
je v Bolgariji dobro
tekmoval, a v drugo
na progi ni imel sreče

Sašo Kragelj (AMD Feroda) je ta vi-
kend v Bolgariji začel sezono tekmo-
vanja za svetovno prvenstvo MX3 v
motokrosu. V poletnih vremenskih
razmerah je v prvi vožnji osvojil odlič-
no peto mesto, v drugi vožnji pa ga je
spektakularen padec oddaljil od nove-
ga uspeha.

Letos tekmovalci za kvalifikacije
odpeljejo dirko namesto kvalifikacij-
skega treninga, kar je novost v tek-
movanju MX3. Zato je bil že v soboto
pomemben dober start in čim boljša
uvrstitev, ki omogoča boljši položaj na
startu dirke. Radizelčan je kvalifikaci-
je končal na petem mestu, najhitrejši
je bil francoski dirkač Milko Potisek.

Na dirki je Kragelj v prvi vožnji
startal med vodilno sedmerico in na-
daljeval med najhitrejšimi. Začela se
je borba za najvišja mesta, v kateri
sta Francoz Potisek in češki predstav-
nik Martin Michek pobegnila konku-
rentom. Kragelj se je prebil do petega
mesta, ki ga je obdržal do cilja.

Proga je postajala vse nevarnejša,
kar pa ni ustavilo najboljših motokrosi-
stov svetovnega prvenstva MX3, ki so
tudi drugo vožnjo začeli izredno silo-
vito. Kragelj je bil znova med vodilno
deseterico, vendar pa se je njegova vož-
nja končala že v prvem krogu. Na dol-
gem skoku je eden izmed francoskih

Kraljevska igra si nezadržno utira
pot v vse kotičke na zemlji, prebija
še zadnje kulturne ovire, še zadnje
politično-kulturne zadržke med na-
rodi. Svoje je opravil svetovni splet,
medij, ki je za razvoj šaha naredil
več kot katerakoli marketinška akci-
ja doslej.

Na spletnih straneh najdemo že
tudi fotografije, kjer šahirajo pripad-
niki plemen, ki jih tako po domače
uvrščamo še med ljudožerce. Pa de-
kleta, skrbno zavita v burke, izpod
katerih švigajo le pogledi hrepene-
čih oči. Gospodje s kravatami z Wall
Streeta, ki si s šahom krajšajo uro,
odmerjeno za kosilo.

Ali kitajski otroci, ki pametno
gledajo v šahovnice v kdo ve kateri
pozabljeni vasici. Šahira se v Sibiriji,
obstaja vsakoletno odprto prvenstvo
Arktike. Šahira se na Ognjeni zemlji,
v Kamerunu, med vesoljskimi poleti,
med najbolj drznimi potopi. Skratka
povsod.

Še najtežje si šah utira pot v mu-
slimanskih državah, kjer koran
menda šaha ne postavlja na previ-
soko mesto. Zato je v nekaterih dr-
žavah šah prepovedan, ponekod ga
igrajo na skrivaj, spet drugje omeje-
no in pod skrbnim nadzorom.

Seveda ta pravila ne veljajo za
odprte državice Združenih arabskih
emiratov, kjer so vodilni šejki šah že
zdavnaj spustili v svoje dežele, med
ljudi. Še več - šejki so v šahu prepo-
znali možnost osebne promocije.

Zato z občasnimi spektakularni-
mi akcijami osupnejo in navdušijo.
Šah se je v Emiratih namreč izkazal
za zelo primerno rešitev družabnega
življenja deklet.

Ženske tam še danes nimajo do-
stopa do vseh krajev, zato jim druže-
nje v tako imenovanih klubih (šah
je običajno med vodilnimi dejavnost-
mi) še kako dosti pomeni.

Pred sosedi - kot običajno, tudi v
šahu korakajo v Dubaju. Tam je teh
klubov še več kot drugje, ne manjka
najetih šahovskih trenerjev z raznih
koncev sveta, ne manjka turnirjev in
klasičnega šahovskega življenja.

Šahovski bum kaže tudi prve
rezultate: Emirati že imajo prve
velemojstre, vse več je fantkov in
predvsem deklic, ki prosti čas preživ-
ljajo s šahom. Svoje doda vsakoletni
tradicionalni odprti turnir, spekta-
kel, na katerem se za naftne dolarje
poteguje kopica velemojstrov. Letos
so turnir zaznamovali Indijci: prvo
nagrado je odnesel aktualni svetov-
ni mladinski prvak Abhijeet Gupta,
drugo njegov vrstnik Parimarjan
Negi. In kam se je odpravil Gupta s
polnim kovčkom dolarjev? Narav-
nost v Maribor, kjer ga s trenerjem
Aleksandrom Beljavskim čaka težak,
14-dnevni trening.

Po uvodni zmagi Hrvata Jurice Pavlica
na njegovem dvorišču - v hrvaškem Go-
ricami, tudi tokrat v Ljubljani, na drugi
tekmi skupnega slovensko-hrvaškega
prvenstva v spidveju, ni bilo nič dru-
gače. Oba največja tekmeca sta dobila
vse svoje vožnje, skupni dvoboj pa doži-
vela v petnajsti, v kateri je imel Žagar
vsaj na papirju ponovno slabši start-
ni položaj. Pavlic je to izkoristil in že
takoj od starta povedel. Žagar je sicer
vozil tik za njim, resneje pa mlajšega
tekmeca v vseh štirih krogih ni uspel
ogroziti.

"Ponovno sem bil žrtev slabše start-
ne pozicije. Upam, da bo na naslednji
dirki žreb končno obrnil tehtnico na
mojo stran," je slabe volje po dirki raz-
ložil Žagar, ki naj bi po govoricah dva

Slovanka s 4...a6, tako imenova-
na Čebanenkova varianta, je danes
izredno priljubljeno velemojstrsko
orožje. Beli so si polomili zobe že v
številnih glavnih, forsiranih varian-
tah, zato Indijec izbira manj raziska-
no pot.

Protiudar v središču, ki naj bi raz-
bremenil črnega. Pa ne bo tako: po
menjavah in prehodu v nekakšno
polkončnico bo kraljeval beli lovec
na g2.

8.dc5 Dd1 9.Sd1 Sc6 10.Se3 Lc5 11.Sc4
Sd5 12.00 f6 13.Td1 Kf7 14.Sfd2 Td8
15.Sb3 La7 16.Ld2

Pritisk belih figur na črno dami-
no krilo je nadvse neprijeten, Gupta
pripravlja še skok na a5, ki bo pritisk
še okrepil.
16...Tb817.Sba5!

V takem položaju je črnemu
nadvse neudobno! Računalnik sicer
pokaže neke svoje rešitve, človek za
šahovnico vidi predvsem strahove
in dejstvo, da nima pametne poteze.
Izkušeni Rus je zato rešitev iskal v
žrtvi kmeta in iskanju aktivnosti:
17...Sd4!? 18.e3 b6 19.ed4 ba5 20.La5
Td7 21.Td2 Lb7

Beli kmetje so resda slabi in ne
preveč mobilni, a tudi črni ima svoje
slabosti, predvsem kmeta na e6. Tja
bo Indijec usmeril osti svojih puš-
čic.

Po nekaj preprostih potezah je
vse postalo jasno: beli ima kmeta
več, pa še pobudo povrhu.
24...Lc8 25.Tc2 Ke7 26.Tce2 Tb7
27.Lg2!

31...Tc7 32.Tc7 Lb6 33.Tb7 Kf8 34.Ld5
g5 35.Tb8 Kg7 36.Te7 Kh6 37.Tb6 Td5
38.Tf6

dni pred dirko celo sam s traktorjem
urejal ljubljanski oval, da bi mu proga
čim bolj ustrezala. Nič ni pomagalo.
Nezadovoljni Žagar ni uspel skriti ne-
zadovoljstva.

Oder za zmagovalce je zapustil
takoj po odigrani himni naših južnih
sosedov. Kolegoma na stopničkah ni
privoščil niti toliko spoštovanja, da bi
fotografi uspeli narediti fotografijo naj-
boljših treh.

Tako je reagiral, čeprav se je na
tej dirki prvič na stopničke povzpel
njegov klubski kolega Matic Voldrih.
Slednji je tokrat resnično blestel - kljub
temu da je na treningu pred dirko
padel in ves čas tožil nad bolečinami
v glavi. V petih nastopih je prikazal
izvrstne vožnje in s tremi zmagami
na koncu zasluženo končal tik za naj-
boljšima dvema.

Biblija na primer omenja posta-
je na odhodu Izraelcev iz Egip-
ta Sukot in Migdol (2 Mz 13,20
in 14,2), ki so očitno ležale ob
znani poti, po kateri so beža-
li egiptovski sužnji, kajti tudi
neko staroegiptovsko besedi-
lo iz berila, ki so ga v Egiptu
uporabljali pri šolskem pouku
in govori o zasledovanju pobe-
glih sužnjev (papirus Anastasi
V, XIX2XX6), navaja ista krajev-
na imena. A iz Egipta gotovo ni
odšel ves Izrael, temveč je šlo
kvečjemu za posamezne sku-
pine, ki so se pozneje ali njiho-
vi potomci izgubile v velikosti
Izraela. Biblija sama namigne,
da takrat ni bil na potovanju
ves Izrael, kajti Izraelec je bil
očitno le tisti, ki je na koncu
potovanja prišel v obljubljeno
deželo. Obstajali so naseljeni
Izraelci, ki so bili že tam, ko
so prispeli priseljenci. Tako je
Jozue med gorama Ebal in Ga-
rizim pri Sihemu zbral ves Izra-
el, tam je bil izrecno tako tujec
kakor domorodec (Joz 8,33). Z
drugimi besedami: v času tako
imenovanega zavzemanja deže-
le so morali biti v Palestini že
staroselski Izraelci in lahko si
belimo glavo s tem, ali so priš-
li z nekim prejšnjim priselitve-
nim valom ali kaj naj to sicer
pomeni ...

Morda se v posameznih
dogodkih odhoda, ki so se pri-
petili v Egiptu, na Sinajskem
polotoku in končno v deželi
ob Jordanu, preprosto odraža-
jo različna izročila teh pokra-
jin, ki so bila nazadnje v Bibliji
le usklajena, uglašena in pove-
zana v nadaljevanko mešanica
izročil, ki jo praviloma razkrije-
jo izdajalska podvajanja; taka
podvajanja imamo v resnici
tudi tu. Najočitnejše je ponovi-
tev čudeža z morja (2 Mz 14) ob
prehodu Izraelcev čez Jordan.
(Joz 3,417) Izrael naj bi znova
suhih nog prečkal vodovje, ka-
terega vode so na eni strani pre-
prosto odtekle, na drugi strani
pa so se nagrmadile kot jez. Ne
glede na to, kako so poskušali
pojasniti prejšnje prečenje tako

Knjiga Biblija ima vendarle prav
bo izšla v zbirki Vera i-n politika
pri- založbi- Orbi-s. Redna cena
bo 44 evrov. V prednaroči-lu
velja 10-odstotni- popust. Tele-
fon: 080 20 14, ww.orbis.si.

imenovanega Rdečega ali bolje
Trstičnega morja podvajanje s
prehodom Jordana mora člove-
ka navdati z dvomom. Ali so to,
kar nam svetopisemski pisci
ponujajo v zvezi z Izraelovim
odhodom iz Egipta v obljub-
ljeno deželo, na koncu vendar
samo zgodbe in ne zgodovina?

V zadnjem času nam arheo-
loške najdbe, ki jih v tej zvezi
ne bi nihče pričakoval, potrju-
jejo dve podrobnosti iz sveto-
pisemskih poročil o potovanju
skozi puščavo. Kljub vsemu
načrtovanju in sistematiki igra
naključje v arheologiji še vedno
svojo vlogo! V našem primeru
je naključje na območju bakre-
nih rudnikov pri Timni v vadi-
ju Araba pomagalo izraelskemu
arheologu Benu Rothenbergu,
da je odkril bronasto kačo in
šotorsko svetišče. Pri bronasti
kači gre za malik kače, ki so mu
pripisovali čarobno moč. (4 Mz
21,9) Taka kultna podoba naj bi
bila celo v jeruzalemskem temp-
lju. Šele judovski kralj Ezekija,
ki je vladal okrog leta 700 pr.
n. št., jo je razbil in odstranil.
(2 Kr 18,4) Ta malik kače seve-
da spominja na starosumersko
palico s kačo na vazi, posveče-
ni bogu življenja Ningizidi, na
številne staroegiptovske svete
kače in na Eskulapovo palico v
klasični antiki. Vendar je nemš-
ki učenjak Hugo Grefiman že
v začetku 20. stoletja trdil, da
je bila svetopisemska bronasta
kača prevzeta od Midjancev, s
katerimi so imeli Izraelci stike
med svojim potovanjem skozi
puščavo.

Kot pravi Biblija, so bili
Midjanci potomci Abrahamo-
ve žene Keture (1 Mz 25,26);
Reguel ali Jitro, midjanski du-
hovnik, je bil Mojzesov tast,
svetovalec in somaševalec
pred Gospodom. (2 Mz 1,16 isl:
3,1; 18,1 isl.) Reguelu so se mo-
rali Izraelci menda zahvaliti za
nenavadni kult bakrene kače.
Beno Rothenberg je dvanajst
centimetrov dolgega, delno
pozlačenega malika bakrene
kače resnično našel v arheološ-
kem najdišču, kjer so bili sledo-
vi o navzočnosti Midjancev. A
kot da ta senzacionalna potr-
ditev pomembnega dela sicer
tako spornih svetopisemskih
pripovedi o Izraelovem poto-
vanju skozi puščavo še ne bi
bila dovolj: mala, ljubka, zlato
se lesketajoča bakrena kačica

je ležala v najsvetejšem delu
shodnega šotora! Z odkritjem
šotorskega svetišča se je Rothen-
bergu posrečilo svetopisemsko
arheološko odkritje izredne-
ga pomena, saj so kritiki Bib-
lije različnih usmeritev in šol
vse od 19. stoletja dalje vedno
znova dvomili o obstoju šotor-
skega svetišča shodnega šotora,
o katerem Biblija tako izčrpno
poroča. (2 Mz 2531; 3539) Neka-
teri kritiki so sicer utihnili že
takrat, ko so na nekem reliefu
v Baalovem templju v Palmi-
ri odkrili seveda zelo majhno
prenosno puščavsko svetišče.
Vsekakor odtlej niso več popol-
noma izključevali možnosti,
da je tudi pri Izraelcih lahko
obstajalo šotorsko svetišče,
vendar pa so na podrobnosti
svetopisemskega opisa svetega
šotora gledali kot na povratno
projekcijo razmer jeruzalem-
skega templja na obdobje poto-
vanja skozi puščavo. V vsakem
primeru je nomadsko svetišče,
ki je upodobljeno v Palmiri,
izredno majhno strogo vzeto
prej predstava o skrinji zaveze
kot o šotoru, v katerem je bila
sveta skrinja.

Midjansko šotorsko svetiš-
če, ki ga je v Timni izkopal Rot-
henberg, je povsem drugačno.
Njegove mere precej bolj ustre-
zajo svetemu shodnemu šotoru,
ki ga opisuje Biblija. Stalo je na
mestu starejšega egiptovskega
svetišča boga Hatorja. Midjanci,
ki so za Egipčani v Timni v last-
ni režiji kopali baker, so to sve-
tišče spremenili v tempelj svoje
religije in ga prekrili s šotorsko
streho Rothenberg ni našel le lu-
kenj za nosilce, poševno vkopa-
nihe v tla, temveč pač pa celo
ostanke tkanine. Podrobnosti
o tem, kako je bil narejen sve-
topisemski sveti šotor, so seve-
da še vedno nepojasnjene. Tako
naj bi bil žgalni oltar okovan z
bronom in naj bi imel bronaste
rešetke (2 Mz 27,18), vendar niti
kralj Salomon mnogo pozneje
ni imel na voljo strokovnjakov,
ki bi bili sposobni narediti takš-
ne stvari, temveč je moral zanje
prositi kralja Hirama iz Tira. (2
Krn 2,6 in 12 in nasl.) Domnev-
ni rogovi tega šotorskega oltar-
ja (2 Mz 27,2) so se glede na
arheološke ugotovitve pojavili
v Izraelu šele v začetku obdobja
kraljev in tudi Biblija jih znova
omenja šele v povezavi s tem
obdobjem. (1 Kr 1,50 in nasl,; Ps
118,27; Jer 17,1; Am 3.14) Kakor
koli: načeloma danes, po Rot-
henbergovi najdbi, nič več ne
preprečuje zanika domneve, da
je tudi zelo zgodnji Izrael imel
sveti šotor, podoben tistemu, ki
ga opisuje Biblija.

In vnela se je Gospodova jeza
nad Izraelom, da jim je dal šti-
rideset let bloditi po puščavi,
dokler ni preminil ves tisti rod,
ki je delal hudo v Gospodovih
očeh. (4 Mz 32,13)

Šele ko se je dolgo potovanje
približalo koncu, začne Biblija
spet pripovedovati o Izraelovih
sinovih. Zrasla je nova genera-
cija, ki je bila pripravljena pre-
stopiti prag obljubljene dežele.
Vendar vanjo ne bo stopil nobe-
den od mož, ki so vodili beg iz
Egipta niti sam Mojzes.

Novi strateški načrt je pred-
videval osvojitev Kanaana od
vzhoda, to je z območij vzhod-
no od reke Jordan. Vendar je
pot iz Kadeša v deželo vzhod-
no od Jordana zapiralo pet kra-
ljestev, ki so se razprostirala
na širokem pasu zemlje med
Jordanskim jarkom in Arabsko
puščavo: na severu, začenši na
obronkih Hermona, kraljestvo
Bašan, nato kraljestvo Amorej-
cev Sihon, zatem dežela Amono-
vih sinov, na vzhodnem bregu
Mrtvega morja kraljestvo Moab-
cev in globoko na jugu Edom.

Edom je bilo prvo kraljest-
vo, ki ga je bilo treba prečiti na
poti v deželo vzhodno od Jorda-
na. Sinovi Izraela so prosili za
prehod: Mojzes je poslal iz Ka-
deša sle k edomskemu kralju ...
Naj gremo, prosim, skozi tvojo
deželo. (4 Mz 1417)

Ker sem v riti, moram nekaj storiti. In sklenil sem, da bom našel
žensko svojega življenja. Tako sem se odločil in tako bo. Rad bi
živel družinsko življenje z osebo, ki jo imam rad in ona spoštuje
mene.

ČE V DVEH TEDNIH NE NAJDEM ŽENSKE, BOM NAREDIL SA-
MOMOR. In to čisto zares. Brez nadaljnjega, reče.

Ali ne bi šlo brez grožnje? Ali pa si vsaj zagrozi, da boš sam, če
v štirinajstih dneh ne najdeš ženske. Ne razumeš, mi reče, jaz ne
grozim sebi, ampak tistim, ki upravljajo z mojim življenjem. Za
vse poskrbijo drugi, pa naj še za mojo srečo.

Hana me noče, ker čaka nedosegljivega, psihologinja Marta me
je zavrnila, ker se ne zapleta s klienti, sem pa jo videl, kako je zad-
njič z vlažnimi očmi gledala Basto. Ko ženska ob moškem dobi
vlažne oči, je tudi doli vlažna.

Si lahko predstavljaš, da je še Basta na boljšem kot jaz, njemu
je dala, meni pa ne.

Saj tudi meni ni dala, ga potolažim, in zazdi se mi, kot da na
veselici pojeva slovensko pivsko pesem.

Ja, onadva tudi, mu očitno odleže. Hitro vstane in gre. Tudi
jaz grem. Ne vem, kaj sva se zmenila. Upam samo, da ne bo delal
samomora.

Na poti domov spet težko diham. Moral bi si izmeriti pritisk.
Vhodnih vrat ne morem odkleniti, ključ se je zaskočil.

Se vam že roka trese? mi jih od znotraj odpre študentka iz naje-
tega stanovanja dve nadstropji pod mojim. Razmišljam, zakaj je to
rekla. Ali res tako slabo zgledam? Ključa zdaj ne morem spraviti
iz ključavnice. Z vso silo vlečem, a ne gre.

Lahko jaz poskusim? zaslišim za hrbtom. Sosed je kakšnih
deset let starejši od mene, a ključ z lahkoto potegne iz ključavnice.
Komaj se privlečem do stanovanja. Preden se uležem, ugriznem
breskev in požrem premalo prežvečen kos. Čutim, kako mi olupek
ostaja v grlu. Vzamem telefon in pokličem Mašo.

Raje jaz v tebi, kot ti v meni, jo spomnim na leta, ki teko. Spra-
šujem se, od kod mi smisel za humor, ko vse težje diham?

Z breskvinim olupkom v grlu se ne bi tako pogovarjal z mano,
ampak bi brez zraka hropel na tleh. Povej, kaj se dogaja s teboj?

Živci, reče. Vegetativno živčevje se obnovi po štirinajstih pov-
sem brezstresnih dnevih. Otroka sta pri babici, vzela si bom nekaj
ur za terapijo, se napove.

Željno jo čakam. Vstopi nasmejana z dvema vrečkama hrane.
Naj bo vse na dosegu roke, ju postavi k postelji. Sleče se, uleže v po-
steljo in pokrije z odejo. Nasmeji se, ko vidi, da jo opazujem z odpr-
timi usti in mi naredi prostor. Terapija je blagodejna.

V ponedeljek zjutraj je sprehajališče ob Partizanski cesti mrav-
ljišče. Na Grajskem trgu, ki je samo petdeset metrov stran od Trga
svobode, stoji bradati moški s transparentom Za koliko milijonov
evrov so me ogoljufali? Kot zmerom se drži malo na smeh. Danes
sem preveč ranljiv in tanek z živci, da bi bil toleranten do ljudi, ki
se potapljajo in to samo razglasijo. Hočem iti neopazen mimo, a
me ogovori.

Roman je izšel pri- založbi- Subkulturni- azi-l Mari-bor - Fronti-er.
Naroči-te ga lahko po elektronski- pošti- buca@siol.net
ali po telefonu 01 2306580.

V času vsesplošnega družbenega pesi-
mizma in nezaupanja v pravno državo
doživljam veliko osebno zmago. Zmaga
proti na videz "nedotakljivi" hierarhiji
moči je vsekakor vedno nadvse sladka.
Sicer vse okoliščine, ki so šle v celotnem
konfliktu z Univerzo v Mariboru v mojo
korist, niso rezultat mojega neposredne-
ga truda, vsekakor pa se ob vsem poču-
tim tako, kot se počutijo zmagovalci.
Lahko bi se celo zahvalil odletelemu
vodstvu UM, saj mi je s poskusom, da
me uniči, s procesom mobinga in utiša-
nja, nepravice, odpovedi in odstranitve
na koncu omogočilo ta čudoviti obču-
tek. Kljub neprespanim nočem, preži-
veti eksistencialni stiski in negotovosti
je tako. Še zdaj ne morem dojeti vedenja
odvetnika UM, ki mi je lani aprila na me-
diaciji na Delovnem sodišču v Maribo-
ru vehementno svetoval, naj se neham
boriti z mlini na veter, ker proti "njim
nimam nobenih šans". Še bolj sem bil
šokiran, ko me je mlada mediatorka na
koncu na štiri oči dobesedno rotila, naj
odstopim od tožbe, saj da imajo "oni" na
sodišču nepremagljiv položaj (!). Prav
smilil sem se ji. Daleč so segale njihove
lovke, resnično, če omenim še to, daje
nekdo na anonimnem forumu UM ome-
nil, da sta glavni tajnik UM in predsed-
nik delovnega sodišča v Mariboru baje
v sorodu in da delujeta usklajeno proti
"odstreljenim" z UM. Paranoja? Je mogo-
če, daje cena pravice tako mizerna?

Pravo je naredilo svoj del, zame
ugodne okoliščine, ki so odplavile
vodstvo z rektorjem UM Ivanom Roz-
manom, glavnim tajnikom Boštjanom
Brumnom in celotno skorumpirano
kliko s položaja moči, pa so naredile
preostalo. Zdaj se ne morejo več sončiti
v nepremagljivem občutku svoje moči,
ki so jo utrdili z manipulacijami in zas-
traševanjem zaposlenih, tudi s svojo
"pravno zabetoniranostjo" na sodišču.
Ta nedotakljiva pravna pozicija je teme-
ljila na zlorabi prava in zlorabi pojma
avtonomije kot ustavne pravice univer-
ze, ki so jo uporabili za odstranjevanje
neposlušnih in tistih, ki so si drznili
misliti s svojo glavo. Bizarno je, da je
vodstvo UM utemeljevalo svojo nedo-
takljivo pozicijo s tem, da je odvzelo
avtonomijo vsem svojim subjektom.
Dekani so bili na primer ponižani na
stopnjo vodljivih marionet, ki so slepo
izpolnjevale in podpisovale ukaze od
zgoraj, medtem ko so vlogo akadem-
sko-političnih biričev in eksekutorjev
prevzeli glavni tajniki fakultet.

Seveda je škoda, da je v mnogih pri-
merih Upravno sodišče nasedlo takim
etično pritlehnim pravnim manevrom
vodstva UM, v mojem primeru pa je
isto sodišče le spregledalo njihovo
pokvarjeno igro. Verjetno tudi zaradi
tega, ker so ob mojem primeru sodniki
jasno uvideli, da gre pri odvzemih nazi-
vov in odpovedih le za en del vsesploš-
nega mobinga in zlorabe moči na UM
(z zlorabo tajnega glasovanja) in da so
ti ukrepi le povračilni v odnosu do ne-
poslušnih.

Moja tožba zaradi odvzema naziva
na Upravnem sodišču se je 7. 7. 2010
iztekla v mojo korist, in to že slabih
osem mesecev po vloženi tožbi. Že tri
mesece prej je bila zavržena tudi kazen-
ska ovadba UM proti meni na Okrož-
nem sodišču v Mariboru. Zanimivo je
tudi, da se je vodstvo UM po izgubljeni
tožbi takoj pritožilo na Vrhovno sodiš-
če, čeprav je v prvostopenjski sodbi pi-
salo, da nimajo pravice do pritožbe. Ni
jim šlo v račun, da se njihova zacemen-
tirana pravna pozicija maje. Pritožba
je bila zavrnjena, s čimer je bila sodba
na Upravnem sodišču pravnomočna.
Sodišče je vrnilo zadevo na Pedagoško
fakulteto, na senat, ki je moral ponovi-
ti postopek za izvolitev v moj naziv. V
tem času so bile volitve novega rektor-
ja in staro vodstvo je odletelo, menjali
so se člani senatov, ljudje niso bili več
pod pritiskom in bil sem izvoljen (!).

Kar pomeni, da je (že) po letu in pol
dokazano, da je bil odvzem naziva po-
sledica maščevanja in s tem je pravno
dokazana ničnost redne odpovedi.

Pravica je torej dosegljiva in še zdaj
ne morem razumeti, da je večina kole-
gov na PeF dvomila o moji zmagi na
poti do pravice. Kot tudi ne, kako je
lahko vodstvo UM verjelo, da bo ne-
skončno zmagovalo s takimi nezako-
nitimi in neutemeljenimi argumenti.
Sedaj ne morejo več uporabljati davkop-
lačevalskega denarja za pritlehnosti in
neetičnosti v odnosu do zaposlenih. Na
primer za najem varnostnikov, ki so
me nadzirali, za plačevanje odvetnika
in postopkov na sodiščih proti meni so
plačali precej več, kot so mi bili dolžni
(ogoljufati so me hoteli za 7000 evrov
in zaradi tega je nastal spor). Sedaj bo
UM z obrestmi plačala vse moje zao-
stale plače od odpovedi naprej. Škoda,
da bo to padlo na ramena novega vod-
stva, ki je v etičnem smislu popolno
nasprotje starega. Želim tudi povrači-
lo vseh zaostalih obveznosti in kasneje
tudi odškodnine od posameznikov, ki
so sodelovali v šikaniranju. Vsekakor
si bom prizadeval, da bodo tudi njiho-
vi osebni žepi trpeli. Toliko o tem, ko-
liko se grdo ravnanje z ljudmi splača.
Če želi kdo biti hlapec Jernej, naj kar
bo in zaradi mene naj se leta neuspeš-
no vlači po sodiščih. Jaz to nisem, ker
se mi zdi zmaga pravice samoumevna,
in to totalno. To je moj javni moralni
ukor "nepremagljivim" poražencem,
ki so bili, zdaj že nekoč, najbolj neetič-
no tajkunsko vodstvo Univerze v Ma-
riboru, ki je naredilo največ sramote
mariborski in slovenski univerzi nasp-
loh. Za naprej naj bo to opomin za vse
podobne.

Da bi l-ah-ko objavil-i čim več vaših- mnenj,
pr-ipomb in pobud, vas prosimo, da
nam pošl-jete največ 3600 znakov (60
tipkanih- vr-stic). Daljše pr-ispevke bomo
ustr-ezno skr-ajšal-i in pr-ir-edil-i. Pismo
mor-a biti opr-eml-jeno s pr-avim ime-
nom, popol-nim nasl-ovom in tel-efonsko
števil-ko (al-i števil-ko mobil-nega tel-efo-
na), na kater-i bo mogoče pr-ever-iti toč-
nost podatkov. Pismo l-ah-ko pošl-jete
po pošti na nasl-ov ČZP Večer-, Sveto-
zar-evska 14, 2000 Mar-ibor-, za Pisma
br-al-cev, al-i po el-ektr-onski pošti pisma.
br-al-cev@vecer-.com.

ljudska pravljica
7.05 Piko Dinozaver, otroška oddaja
7.15 Zlati ključek, pripovedna predstava
(vps 7.15)

Deček Jarbol
8.10 Ribič Pepe: Vabljiva Kanada
8.30 Superavtek Vito, risanka (vps 08.30)
10.00 Poročila (vps 10.00)
10.15 Težave viteza Gabra, kratki igrani
film

nadaljevanka, 3/16
11.15 Žabe in krote, nizozemski film
12.25 Živali v mestu, dokumentarna

14.00 Babilon.TV: Transplantacija
14.20 Obzorja duha
15.00 Poročila (vps 15.00)
15.10 Mostovi - hidak: kanape (vps 15.10)
15.45 Pajkolina in prijatelji s Prisoj,

Proslava ob dnevu upora proti
okupatorju, prenos (vps 20.00)
Od Večne poti do Tivolija - 70 let
od ustanovitve OF, dokumentarna
oddaja (vps 21.00)
Poročila, kultura, šport, vreme
Prava ideja!, poslovna oddaja
Apokalipsa: Pekel, francoska doku-
mentarna serija, 6., zadnji del, pon
Dnevnik, pon

Kopitarjem
15.55 Na lepše
16.20 Dober dan, Koroška
16.50 Glasnik (vps 16.50)
17.15 Mostovi - hidak: kanape, pon
17.50 Ekola! (vps 17.50)
17.55 Nogomet, polfinale pokala Hervis,

prenos (vps 17.55)
20.00 Trikotnik: (Ne)inovativnost
slovenske družbe (vps 20.00)
20.30 Duhovni utrip (vps 20.30)

20.45 t Otroci iz Blankeneseja, nemška
drama, 2010 (Luzie Ahrens) (vps 20.45)
22.15 Brane Rončel izza odra (vps 22.15)
0.00 Mafijski mišmaš, koprodukcijska
krimi komedija, 2003 (Gérard Depar-
dieu), pon. (vps 23.45)
1.35 Zabavni infokanal.

Oddaja z različnih zornih kotov
osvetljuje vlogo Osvobodilne fronte
in usodne- dogodke- v štirile-tne-m
de-lovanju organizacije-, ki je- zane-tila
in vodila protifašistični upor na Slo-
ve-nske-m. V oddaji sode-luje-jo Janko
Prunk, Božo Re-pe-, Tamara Grie-sse-r
Pe-č-ar, Bojan Gode-ša, Pe-te-r Kovačič
Pe-ršin, Spome-nka Hribar, France-
Bučar te-r oba ključna aktivista
Fronte- Jane-z Stanovnik in Bogdan
Osolnik.

6.55 TV prodaja
7.25 Oprah show, pon.
8.20 Nebrušeni dragulj, pon., 30. dela
9.20 TV prodaja
9.35 Grenko slovo, pon., 8. dela
10.30 TV prodaja
11.00 Ko se zaljubim, pon., 8. dela
11.55 TV prodaja
12.25 Tereza, pon., 1. dela
13.25 Mojstri iluzije, ameriška serija
14.20 Oprah show, pogovorna oddaja
15.15 Nebrušeni dragulj, 31. del

nadaljevanke
17.00 Tereza, 2. del mehiške nadaljevanke
18.00 Ko se zaljubim, 9. del mehiške

20.00 Georgijina pravila, ameriška
komedija, 2007 (Lindsay Lohan)
22.00 Zaščitnik, 3. del ameriške nanizanke
22.55 Na robu znanosti, 2. del ameriške
nanizanke

Daryl Ze-ro je- de-te-ktiv, ki je- sposobe-n
re-šiti še- tako zaple-te-n prime-r, ne- da
bi sploh zapustil svojo hišo. Strah
ga je- ljudi, zato vse- dne-ve- pre-živi
doma, svoje- prime-re- pa raziskuje- s
pomočjo pomočnika in pravne-ga
sve-tovalca Ste-ve-a Arla. Ko ju najame-
pre-možni poslovne-ž Gre-gory
Stark, ki ga ne-kdo izsiljuje-, se- vse-
spre-me-ni. Ze-ro se- do uše-s zaljubi v
glavno osumlje-nko.

dokumentarna oddaja
8.45 Obalna straža, pon.
9.40 Družina za umret, 13. del ameriške

humoristične nanizanke
10.10 Vsi županovi možje, pon.
10.35 Pa me ustreli!, pon.
11.05 Obalna straža, ameriška nanizanka
12.00 Faktor strahu ZDA, pon.
12.55 TV prodaja

ameriške humoristične nanizanke
15.45 Faktor strahu ZDA, ameriška
resničnostna serija

20.00 Nogomet, Liga prvakov: Schalke
- Manchester United, prenos tekme
22.45 Liga prvakov vrhunci dneva
23.15 Pa me ustreli!, 2. del ameriške

humoristične nanizanke
23.45 Izgubljeni ključi, ameriška
kriminalka, 1998 (Bill Pullman)
1.55 Love TV
4.45 Nočna ptica.

10.00 Bolnišnica upanja, nanizanka, 5. del
11.00 Vse ali nič, pon., 25. del
11.35 TV prodaja

akcijska nanizanka, 6. del
Nadnaravno, nanizanka, 21. del
Na letališču, nanizanka, 11. del
Alias, akcijska nanizanka, 22. del
Kaplja čez rob, resničnosti šov,
14. del

TV Maribor ■ 10.00 Festival Vurberk
2010, 1. del, pon; 11.10 Hrana in vino; 11.40
Kjer se srečujeta Azija in Evropa, dokumen-
tarni film, pon; 12.10 Folkart 2010, 1. del,
pon; 13.00 Poročila TVS; 13.20 Pomagajmo
si; 13.50 Skozi čas; 14.00 Novice TV Mari-
bor; 14.05 Ljudje in zemlja; 14.55 S poti
po Samoi, dokumentarni film, pon; 15.25
Prekmurski oktet; 16.00 Novice TV Maribor;
16.05 Program v madžarskem jeziku; 16.35
City folk - Bangladeš; 17.00 Slovenska polka
v ZDA, 1. del, dokumentarni film; 18.00
Dnevnik TV Maribor; 18.30 Hrana in vino,
pon; 19.00 Informativni program TVS; 19.50
Novice TV Maribor; 19.55 V dobri družbi, glas-
bena oddaja; 20.55 Slovenci po svetu; 21.30
Dnevnik TV Maribor, ponovitev; 21.55 Gla-
snik, oddaja o kulturi; 22.20 Labirint; 23.00
Nogomet, polfinale pokala Hervis, posnetek;
1.00 Program v madžarskem jeziku, pon;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Xtreme; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV pro-
dajno okno; 9.00 Žajfa; 9.30 TV prodajno
okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30 Monitor, por-
tretna oddaja; 11.00 TV prodajno okno;

II.30 Nick Vujičič - Človek, ki premika
meje, intervju; 11.45 Po svetu brez komen-
tarja; 12.00 RTS Portal; 14.00 TV prodajno
okno; 14.30 Zelena bratovščina; 15.00 Z
Mojco po domače; 16.00 TV prodajno okno;
16.30 Kuhinjica; 17.00 Ekstremna okolja,
17. del dokumentarne oddaje; 17.30 Žajfa,
razvedrilna oddaja; 18.00 Od besede do
besede; 18.15 Vesoljska popotovanja, 17.
del dokumentarne oddaje; 18.45 Kronika;
19.00 Xtreme, športna oddaja; 19.30 Po
svetu brez komentarja; 19.45 Kronika; 20.00
Nevarne norčije, 2. del dokumentarne odd-
aje; 20.30 Visoka cena slave, 2. del doku-
mentarne oddaje; 21.00 Žajfa, razvedrilna
oddaja; 21.30 Od besede do besede; 21.45
Kronika; 22.00 Svetovna popotovanja, 2. del
dokumentarne oddaje; 22.30 Veliko platno;
23.30 Od besede do besede; 23.45 Kronika;
0.00 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 8.00
Tv prodaja; 8.30 Risanka; 9.00 Kristalno
jasno, oddaja o mineralih; 10.00 Hrana in
vino, pon; 10.30 Od šivanke do slona, tv pro-
daja; 11.25 Sonce prevare, venezuelska tele-
novela, pon. 47. dela; 12.15 Razkrito, doku-
mentarna oddaja, pon; 12.40 Maščevanje,
venezuelska telenovela, pon. 43. dela; 13.30
Interaktivna TV; 14.25 Vplivni in uspešni,
dokumentarna oddaja, pon; 15.20 Sonce pre-
vare, venezuelska telenovela, 48. del; 16.10
TV prodaja; 16.40 Maščevanje, venezuelska
telenovela, 44. del; 17.30 Od šivanke do
slona, tv prodaja; 18.25 Hrana in vino; 18.55
Interaktivna TV; 20.00 Studio 5, pogovorna
oddaja z zanimivi gosti; 21.00 Poročevalec,
dokumentarna oddaja; 22.00 Možni svetovi,
ameriška grozljivka, 2000; 23.30 Vplivni in
uspešni, dokumentarna oddaja; 0.25 Kri-
stalno jasno, oddaja o mineralih, pon; 0.30
Od šivanke do slona, tv prodaja.

VTV ■ 9.00 Dobro jutro, Regionalne
novice; 10.30 Vabimo k ogledu; 10.35 Biti
misijonarka: s. Gosia Ksiazek, FMM; 11.35
Koncert Slovenskega okteta na Vranskem;
13.25 Hrana in vino; 13.50 Videospot dneva;
13.55 Videostrani, obvestila; 17.55 Vabimo
k ogledu; 18.00 Modri Jan: Veter; 18.20
Pozdrav pomladi 2011; 19.10 Hrana in vino;
19.35 Videospot dneva; 19.40 Videostrani,
obvestila; 19.55 Vabimo k ogledu; 20.00
1924. VTV magazin; 20.25 Kultura; 20.30
Športni torek, športna informativna odd-
aja; 20.45 Salamanca, mesto za španščino;
20.55 Vi-deospot dneva; 21.00 To bo moj
poklic: Čevljar 1. del; 21.25 Vabimo k ogledu;
21.30 Velenje, mesto rocka: Bi-g addiction,
posnetek koncerta; 22.15 Iz oddaje Dobro
jutro, i-nformati-vna oddaja; 23.45 Vabi-mo k
ogledu; 23.50 Vi-deospot dneva; 23.55 Vi-de-
ostrani-, obvesti-la.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski- i-nformati-vni-
kaži-pot; 9.30 Pozdrav Prekmurcem i-n Prle-
kom; 14.15 Pomurski- i-nformati-vni- kaži-pot;
18.00 Pomurski- dnevni-k, osrednja i-nforma-
ti-vna oddaja; 18.15 Aktualno, i-nformati-vna
oddaja; 18.30 Hrana i-n vi-no; 19.00 Stube:
domače; 20.00 Pomurski- dnevni-k, i-nforma-
ti-vna oddaja; 20.15 Iz našega studi-a: Soboški-
ekran; 20.45 Modro, navti-čna oddaja; 21.15
Aktualno, ponovi-tev; 21.30 Pomurski- dnev-
ni-k, pon. i-nf. oddaje; 21.45 Stube: tuje;
22.45 Pomurski- i-nformati-vni- kaži-pot.;

Gnes, i-nformati-vna oddaja; 10.30 Slovesna
maša v Stolni- cerkvi- Sv. Ni-kolaja; 12.30
Pom-i-nfo; 15.30 Gnes, i-nformati-vna oddaja;
16.30 Pom- i-nfo; 18.00 Gnes, i-nformati-vna
oddaja; 18.05 Dnevni- dogodki-; 18.30 Pred-
stavljamo vam, i-nformati-vna oddaja; 18.58
Vreme; 19.00 Asov magazi-n; 20.00 Gnes,
i-nformati-vna oddaja; 20.30 Predstavljamo
vam, i-nformati-vna oddaja; 21.00 Asov maga-
zi-n; 22.00 Gnes, i-nformati-vna oddaja; 22.30
Predstavljamo vam; 23.00 Pom i-nfo.;

POP BRIO ■ 6.00 Budi-lka, v ži-vo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi- i-n nemi-rni-, 96.
del ameriške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz,
pogovorna oddaja; 12.05 Pat, na pomoč!,
resni-čnostna serija; 12.30 Urgenca, pon., 3.
dela ameriške nani-zanke; 13.20 Isa, ljubi-m
te, 67. del venezuelske nadaljevanke; 14.10
Agatha Chri-sti-e: Poi-rot, 3. del angleške nani--
zanke; 15.10 TV prodaja; 15.25 Dharma i-n
Greg, 21. del ameriške humori-sti-čne nani--
zanke; 15.50 Veroni-ki-ne skušnjave, 11. del
ameri-ške humori-sti-čne nani-zanke; 16.20
Opravlji-vka, pon., 12. dela ameri-ške nani--
zanke; 17.10 Zdravni-kova vest, pon., 19. dela
ameri-ške nani-zanke; 18.05 Moj mali- poni-,
si-nhroni-zi-rana ri-sana seri-ja; 18.30 Ni-nja
želve, si-nhroni-zi-rana ri-sana seri-ja; 19.00 Glas-
beni- mozai-k; 20.00 Urgenca, 4. del ameri-ške
nanizanke; 20.55 Ljubezen skozi želodec
- recepti; 21.00 Mesto čarovnic, 11. del ame-
riške nanizanke; 21.50 Zdravnikova vest, 20.
del ameriške nanizanke; 22.45 Varna hiša,
kanadsko-ameriški film; 0.25 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.10
Grajski hotel Orth, serija; 10.00 Poročila;
10.10 Križarjenja po svetu: Kostarika -
Panama, dok; 11.00 Pri Ani; 11.10 Debbie
Travis; 12.00 Dnevnik; 12.15 TV koledar;
12.30 Gospodarica srca, serija; 13.20 Upor-
nica na konju, serija; 14.05 Poročila; 14.20
Med nami; 15.00 Dharma in Greg, serija;
15.25 Proces; 16.00 Moja usoda si ti, serija;
16.50 Poročila; 17.05 Hrvaška v živo; 18.15
Pri Ani; 18.30 Dnevnik plavolaske; 18.40 8.
nadstropje, pogovor; 19.30 Dnevnik; 20.10
Golf za začetnike, dok; 21.05 Misija: Skupaj;
22.00 Vzporednice; 22.35 Poročila; 23.10
Novice iz kulture; 23.15 EU skladi; 23.35
Nadnaravno, serija; 0.20 Dragi John, serija;
0.45 Xena, serija; 1.30 Ponovitve.;

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Mega Mindy, serija; 10.00 Moja usoda si ti,
serija; 10.45 Globalno omizje; 11.15 Prizma,
magazin; 12.00 Euromagazin; 12.45 Mala
TV; 13.15 Šolski program; 14.00 Zaščitena
princeska, komedija, 2009 (Demi Lovato);
15.30 Županijska panorama; 15.45 Grajski
hotel Orth, serija; 16.30 Šepetati psom;
17.20 Pustolovščine Sare Jane, serija; 17.50
Nove pustolovščine stare Christine, serija;
18.15 Upornica na konju, serija; 18.55 Križar-
jenja po svetu, dok; 19.50 Hit dneva; 20.00
100 let Dinama, svečana akademija, prenos;
21.25 John Tucker mora umreti, komedija,
2006 (Jesse Metcalfe); 22.55 Zločinski um,
serija; 23.40 Dnevnik plavolaske; 23.50 Zašči-
tena princeska, komedija, 2009; 1.05 Glas-
beni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.05 Princ in jaz, kome-
dija, 2004; 9.55 William in Kate - pravljica se
uresniči, drama, 2011; 11.25 Roko na srce,
serija; 11.45 Anna in ljubezen, serija; 12.10
Družina za umret, serija; 12.35 Družina za
umret, serija; 13.00 Otroški program; 15.10
Midve z mamo, serija; 15.55 Glavca, serija;
16.15 Čas v sliki; 16.20 Glavca, serija; 16.45
Kako sem spoznal vajino mamo, serija; 17.05
Simpsonovi, risanka; 17.25 Simpsonovi,
risanka; 17.50 Čas v sliki; 17.55 Roko na srce,
serija; 18.25 Anna in ljubezen, serija; 18.55
Mladi zdravniki, serija; 19.20 Dva moža in
pol, serija; 19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v
sliki; 20.15 Soko Kitzbuehel, serija; 21.05
SOKO Donava, serija; 21.50 Čas v sliki; 22.00
Samski z otrokom išče, dok; 22.45 Nepo-
sredno, magazin; 23.25 Nogomet, Liga prva-
kov, vrhunci; 0.00 Čas v sliki; 0.20 Nogomet,
1.liga; 0.40 Štiri peresa, drama, 2001 (Heath
Ledger).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže kuhano, dok; 9.30 Na prizorišču, dok;
10.05 Lena, serija; 11.00 Vihar ljubezni,
serija; 12.00 Podobe Avsrije, dok; 12.30
Orientacija; 13.00 Čas v sliki; 13.15 Sveže
kuhano, dok; 13.40 Poti do sreče, serija;
14.25 Trepetanje srca, serija; 15.10 Vihar
ljubezni, serija; 16.00 Pogovor z Barbaro Kar-
lich; 17.00 Čas v sliki; 17.05 Danes v Avstriji;
17.40 Spomladanski čas; 18.30 Konkretno,
magazin; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30
Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15 Kot
luč v temi, drama, 2010 (Christiane Horbi-
ger); 22.00 Čas v sliki; 22.30 Oboževalec,
dok. 23.05 Ateist išče vero, dok. 0.00 Cimet
in koriander, drama, 2003 (Georges Corra-
face); 1.40 Pogledi s strani.;

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Za otroke
in mlade; 9.55 Nappali; 10.55 Parlamen-
tarni dnevnik; 12.02 Poročila. Vreme. Šport;
12.30 Karpatski ekspres; 13.00 Oddaja za
manjšine; 14.30 Univerza znanja 2.0; 15.25
Zakladnica znanj; 15.55 Sosedje, madž. nad;
16.30 Poročila; 16.41 Regionalni dnevnik;
16.55 Popoldanska čajanka; 17.30 Indija,
kopr. nad; 18.20 Skrivnost kraljeve hiše,
juž. kor. nad; 19.30 Dnevnik. Šport. Vreme;
20.05 Na vašo željo, zab. odd. nad; 21.05
V torek zvečer; 21.40 Otrok na vidiku,
kopr. kom; 23.15_ Duh iz steklenice; 23.40
Poročila. Vreme. Šport; 23.55 Prizma; 0.10
Današnje jutro, pon; 2.04 Nočni izbor.;

MADŽARSKA 2 ■ 5.50 Današnje
jutro; 9.00 Regionalni magazin; 9.50 Oddaja
za manjšine; 10.15 Obramba; 10.40 Regi-
onalni magazin; 11.30 Kje pa živiš ti?;
12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.30 Karpat-
ski ekspres; 12.55 Dnevnik; 13.00 Prenos
zasedanja Parlamenta; 16.30 Živa tradicija;
16.55 Čarovnija, it. nad; 17.25 Madžarska
pop glasba; 18.20 Prehod; 18.45 Risanka;
19.10 Tjulenj Robbie, nem. nad; 20.00
Poročila. Vreme. Šport; 20.35 Univerza
znanj 2.0; 21.30 Kraljica Seonduk, kor. nad;
22.30 Zaključek; 23.20 Indija, kopr. nad;
0.05 Skrivnost kraljeve hiše, juž. kor. nad;
1.10 Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 10.10 Nogomet, bel-
gijska liga: Club Brugge - Standard Liege,
ponovitev; 12.00 Nogomet, Premier Lea-
gue: Aston Villa - Stoke City, ponovitev;
13.50 Poker, Full Tilt Million Dollars Cash
Game: 5. del, ponovitev; 15.10 Nogomet,
nizozemska liga: Pregled kroga, ponovitev;
16.00 Nogomet, npower Championship: Pre-
gled kroga, ponovitev; 16.30 Nogomet,
Premier League: Pregled kroga, ponovitev;
17.25 Nogomet, Premier League: Blackburn
- Manchester City, ponovitev; 19.15 Nogo-
met, ruska liga: Pregled kroga, prvič; 19.45
Golf, European Tour: Pregled turnirja Volvo
China Open, prvič; 20.40 Nogomet, Premier
League: Stoke City - Wolverhampton, v
živo; 22.45 Poker, Full Tilt Million Dollars
Cash Game: 6. del, prvič; 23.35 Nogomet,
španska liga: Barcelona - Osasuna, prvič;
1.20 Tenis, ATP 500: Barcelona - 1/4 finale.

SPORTKLUB+ ■ 7.50 Nogomet, Pre-
mier liga: Tottenham - WBA; 9.40 Top Shop:
TV prodaja; 10.10 Nogomet, belgijska liga:
Club Brugge - Standard Liege; 12.00 Nogo-
met, Premier liga: Aston Villa - Stoke City;
13.50 Poker, Full Tilt Million Dollars Cash
Game: 5. del; 14.40 Top Shop: TV prodaja;
15.10 Nogomet, nizozemska liga: Pregled
kroga; 16.00 Nogomet, npower Champi-
onship: Pregled kroga; 16.30 Nogomet, Pre-
mier liga: Pregled kroga; 17.25 Nogomet,
Premier liga: Blackburn - Manchester City;
19.15 Nogomet, ruska liga: Pregled kroga;
19.45 Golf, Volvo China Open: Vrhunci tur-
nirja; 20.40 Nogomet, Premier liga: Stoke
City - Wolverhampton; 22.45 Poker, Full
Tilt Million Dollars Cash Game: 6. del; 23.35
Nogomet, španska liga: Barcelona - Osa-
suna.

ŠPORT TV 1 ■ 10.00 Nogomet. Ligue
1: Vrhunci 32. kroga, pon; 11.00 Nogomet.
Primera Division: Vrhunci 33. kroga, pon;
12.30 Nogomet. Prva Liga: Koper - Domžale,
pon; 14.30 Nogomet. Arsenalov svet: 37.
oddaja; 15.00 Nogomet. Arsenal TV: Bolton

- Arsenal; 17.00 Nogomet. Serie A: Vrhunci
34. kroga, pon; 18.00 Košarka. NLB liga: Pol-
finale: Olimpija - Krka, pon; 20.00 Magazin.
Odštevanje do Londona: 65. oddaja, pon;
20.30 Baseball. Teden v MLB: 1. oddaja, pon;
21.00 Motokros. MX2: VN Nizozemske, prva
dirka, pon; 22.00 Motokros. MX2: VN Nizo-
zemske, druga dirka, pon; 23.00 Nogomet.
The World Game: 217. oddaja; 0.00 Forbid-
den TV; 2.00 Nogomet. Arsenalov svet: 37.
oddaja, pon; 2.30 Formula 1. GP Racing: 112.
oddaja, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Motokros. MX2:
VN Nizozemske, prva dirka, pon; 9.00 Moto-
kros. MX2: VN Nizozemske, druga dirka,
pon; 10.30 Košarka. Španska ACB liga: Real
Madrid - Caja Laboral, pon; 12.30 Avtomoto
šport. FIM Motoshow: 117. oddaja, pon;
13.00 Nogomet. Serie A: Brescia - Milan,
pon; 15.00 Avtomobilizem. Nascar: Aarons
499, pon; 18.00 Nogomet. Ligue 1: Brest

- PSG, pon; 20.00 Košarka. FIBA Basketball:
223. oddaja; 20.30 Avtomoto šport. FIM
Motoshow: 117. oddaja, pon; 21.00 Avtomo-
bilizem. Formula 3 Euro Series: Le Castellet,
prva dirka; 21.40 Avtomobilizem. Formula 3
Euro Series: Le Castellet, druga dirka; 22.20
Avtomobilizem. Formula 3 Euro Series: Le
Castellet, tretja dirka; 23.00 Boks; 1.00
Nogomet. Serie A: Palermo - Napoli, pon.

EUROSPORT ■ 8.30 Ngomet, maga-
zin; 9.30 Biljard-snooker, posnetek; 11.00
Biljard - snooker, prenos; 14.00 Kolesarstvo,
dirka po Turčiji, prenos; 15.30 Biljard-snoo-
ker, prenos; 18.30 Biljard-snooker, posne-
tek; 20.00 Biljard-snooker, prenos; 23.00
Freeride spirit, dok; 23.15 WTCC, magazin;
23.45 Motorsport, magazin; 0.00 Konjske
dirke, magazin; 0.30 Biljard-snooker, posne-
tek.

Kljukec s strehe: Kljukec in
zaspanček, risanka, 9/26
Robi: Robi Hood in njegova
vesela tolpa, risanka
Rokgre: Kokolorek, gledališka
risanka (vps 7.30)

Franček in zeleni vitez, kanadski
risani film (vps 8.05)
Iz mesta na vas, kratki
dokumentarni film (vps 9.15)
Zlatko zakladko: Veter na solinah
Poročila (vps 10.00)
Bacek Jon: Rešimo drevo!, risanka
Na krilih pustolovščine: Ledeno
kraljestvo južnega tečaja, franco-
ska dokumentarna nanizanka, 7/25
Žlica, nizozemski film (vps 10.45)
Šimpanzji vrtec in mačja šola,
dokumentarna oddaja (vps 12.15)
Poročila, šport, vreme (vps 13.00)
Tednik

Shambadal
13.20 Bleščica, oddaja o modi
13.50 Veliki spomladanski koncert
gimnazije Kranj: Strauss sreča
Avsenike (vps 13.50)
14.55 Knjiga mene briga - G. Raunig:

Umetnost in revolucija
15.15 Duhovni utrip
15.30 Črno beli časi (vps 15.30)
15.45 Črni bratje, slovenski mladinski film,

2010 (Deni Dernovšek) (vps 15.45)
17.25 Mostovi - hidak
18.00 Veliki naravni dogodki:
Velika povodenj, angleška
poljudnoznanstvena serija, 5/6
18.50 Peklenski izbor
19.45 Žrebanje lota (vps 19.45)
19.55 Državno prvenstvo v odbojki (m):
3. tekma finala končnice: ACH
Volley Bled - UKO Kropa,
prenos (vps 19.55)

22.00 t Umazane lepe stvari, angleška
drama, 2002 (Audrey Tautou), pon.
(vps 22.00)

23.35 Slovenska jazz scena: Jazzon 2010,
koncert nove slovenske
jazzovske glasbe (vps 23.35)
0.25 Zabavni infokanal.

7.00 TV prodaja
7.30 Oprah show, pon.
8.25 Nebrušeni dragulj, pon., 31. dela
9.20 TV prodaja
9.35 Grenko slovo, pon., 9. dela
10.25 TV prodaja
10.55 Ko se zaljubim, pon., 9. dela
11.50 TV prodaja
12.20 Tereza, pon., 2. dela
13.20 Mojstri iluzije, 1. sezona, ameriška
serija

nadaljevanke
17.00 Tereza, 3. del mehiške nadaljevanke
18.00 Ko se zaljubim, 10. del mehiške

igrano-dokumentarni film, 2011
23.55 Na robu znanosti, 3. del ameriške
nanizanke

0.55 Skrivnostni otok: Zgodba prežive-
lih, ameriška dokumentarna oddaja
1.50 Moj najhujši sovražnik, 6. del

humoristične nanizanke
9.35 Vsi županovi možje, pon.
10.00 Pa me ustreli!, pon.
10.30 Obalna straža, ameriška nanizanka
11.25 Faktor strahu ZDA, pon.
12.40 TV prodaja

komedija, 2002 (Elijah Wood)
15.00 Vsi županovi možje, 20. del ame-
riške humoristične nanizanke
15.35 Faktor strahu ZDA, ameriška
resničnostna serija

16.30 t Desant na Drvar, jugoslovanska
vojna drama, 1963 (Ljubiša Samardžič)
18.30 Pazi, kamera!
19.00 Odklop

- Barcelona, prenos tekme
22.45 Liga prvakov vrhunci dneva
23.15 Pa me ustreli!, 3. del ameriške humo-
ristične nanizanke
23.45 Sarajevski atentat, jugoslovanski
vojni film, 1968 (Predrag Finci)
1.20 Love TV
3.50 Nočna ptica.

akcijska nanizanka, 7. del
0.00 Nadnaravno, nanizanka, 22. del
0.50 Na letališču, ameriška serija, 12. del
1.40 Alias, akcijska nanizanka, 1. del
2.45 VIP Nočna izmena, 83. del.

17.20 t Šola pod fašizmom - Kras med
dvema vojnama, dokumenatarno-
igrani film (vps 17.20)
18.15 Zverjasec, risani film (vps 18.15)
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.40 Vreme
19.45 Šport

Po ženini smrti je Lawrence Wet-
herhold trpek in vase zaprt mož, ki
se je odtujil od svojega sina, svojo
hčerko pa je spremenil v pretirano
ambiciozno dekle brez prijateljev.
Ko se že zdi, da mu življenje ne more
prinesti ničesar novega več, pa se se
vse postavi na glavo, saj se zaljubi v
svojo nekdanjo študentko, za name-
ček pa se pojavi še njegov brat, ki
išče streho nad glavo.

17-letni Jones Dillon se odloči, da bo
študij obesil na klin. Iz študentskega
doma se preseli v staro stanovanj-
sko zgradbo, kjer se kmalu vplete
v življenje svojih novih sosedov.
Med njimi sta temperamentna
fotografinja Jane in vase zagledana
Lisa, ki hoče uspeti kot igralka. Med
Jonesom, Jane in Liso se splete ljube-
zenski trikotnik. Jones ima medtem
težave z mamo, ki je zasvojena z
alkoholom.

Prikupni sestri Sally in Gillian sta
čarovnici. Toda njuno čarovniško
življenje ima zelo visoko ceno, saj vse
moške, v katere se zaljubita, zaradi
starodavnega uroka čaka prezgodnja
smrt. Sally se boji, da nikoli ne bo
našla fanta svojih sanj, zato se odpove čarovnijam in poskuša zaživeti nor-
malno življenje. Medtem Gillian spozna potepuha Jimmyja, kmalu zatem pa
se na pragu družinske hiše pojavi še čeden policist Gary, ki se zaljubi v Sally.

TV Maribor ■ 10.00 Novice TV Maribor;
10.10 Odmevi TVS; 11.00 Novice TV Maribor,
pon; 11.10 Hrana in vino; 11.40 Oktet bratov
Pirnat; 12.00 Novice TV Maribor, pon; 12.10
Folkart 2010, 2. del, pon; 13.00 Poročila TVS;
13.20 Slovenci po svetu; 13.50 Skozi čas;
14.00 TV miniature; 14.05 V dobri družbi,
glasbena oddaja; 15.05 Labirint; 15.45 Črno
beli časi; 16.00 TV miniature; 16.05 Program
v madžarskem jeziku; 16.35 Glasnik, oddaja
o kulturi; 17.00 Proslava ob dnevu upora
proti okupatorju, posnetek; 18.00 S poti po
Turčiji, dok. film; 18.30 Hrana in vino, pon;
19.00 Informativni program TVS; 19.50 TV
miniature; 19.55 Anka Tasmanka, dokumen-
tarni film; 20.45 Evropski magazin; 21.15 O
živalih in ljudeh; 21.30 Univerza, oddaja TV
Maribor; 21.55 Svetovni gospodarski izzivi;
22.25 Vic za 1000, pon; 22.45 Državno
prvenstvo v odbojki (M), 3. tekma finala
končnice, posnetek; 0.50 Program v madžar-
skem jeziku, pon; 1.20 Novice TV Maribor,
pon; 1.25 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Koroški dogodki; 9.30 TV, pro-
dajno okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30 Žajfa;
11.00 TV prodajno okno; 11.30 Kronika;
11.45 Po svetu brez komentarja; 12.00 Pri-
farski muzikanti; 13.45 Nick Vujičič - Človek,
ki premika meje; 14.00 TV prodajno okno;
14.30 Modro; 15.00 ŠKL; 16.00 TV prodajno
okno; 16.30 Kuhinjica; 17.00 Ekstremna oko-
lja, 18. del dokumentarne oddaje; 17.30
Žajfa, razvedrilna oddaja; 18.00 Cecil in Pepo
odkrivata olimpijske igre: Sabljanje, Borilni
športi, Tenis; 18.15 Vesoljska popotovanja,
18. del dokumentarne oddaje; 18.45 Nick
Vujičič - Človek, ki premika meje; 19.00
Xtreme, športna oddaja; 19.30 Po svetu
brez komentarja; 19.45 Cecil in Pepo odkri-
vata olimpijske igre: Sabljanje, Borilni športi,
Tenis; 20.00 Nevarne norčije, 3. del doku-
mentarne oddaje; 20.30 Visoka cena slave,
3. del dokumentarne oddaje; 21.00 "Po lepi
naši, 1. del zabavno-glasbene oddaja HTV;
22.00 Svetovna popotovanja, 3. del doku-
mentarne oddaje; 22.30 "Po lepi naši, 2. del
zabavno-glasbene oddaja HTV; 23.30 Moni-
tor, portretna oddaja; 0.00 Duhovna misel,
verska oddaja; 0.15 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.30
TV prodaja; 8.00 Risanka; 8.30 Interaktivna
TV; 10.00 Hrana in vino, pon; 10.30 Od
šivanke do slona, tv prodaja; 11.25 Sonce
prevare, venezuelska telenovela, pon. 48.
dela; 12.15 Razkrito, dokumentarna oddaja,
pon; 12.40 Maščevanje, venezuelska tele-
novela, pon. 44. dela; 13.30 Interaktivna
TV; 14.20 Studio 5, pogovorna oddaja, pon;
15.20 Sonce prevare, venezuelska teleno-
vela, 49. del; 16.10 TV prodaja; 16.40 Mašče-
vanje, venezuelska telenovela, 45. del; 17.30
Od šivanke do slona, tv prodaja; 18.25
Hrana in vino; 18.55 Interaktivna tv; 20.00
Narava zdravi, kontaktna oddaja; 21.35.Raz-
krito, dokumentarna oddaja; 22.00 Šesti
čut, vedeževanje v živo s Srdžanom; 0.00
Poročevalec, dokumentarna oddaja, pon;
1.00 Narava zdravi, kontaktna oddaja, pon;
2.30 Interaktivna TV.;

VTV ■ 9.00 Aida, risani film; 10.15 Video-
spot dneva; 10.20 Vabimo k ogledu; 10.25
1924. VTV magazin; 10.50 Kultura, športna
informativna oddaja; 11.15 Vabimo k
ogledu; 11.20 Hrana in vino; 11.45 Skrbimo
za zdravje: pravilna uporaba zdravil; 12.45
Videospot dneva; 12.50 Videostrani, obve-
stila; 17.55 Vabimo k ogledu; 18.00 Modri
Jan: Sonce; 18.20 Peter KlepecVrtca Velenje;
18.45 Vabimo k ogledu; 18.50 Hrana in vino,
kuharski nasveti; 19.15 Videospot dneva;
19.20 Videostrani, obvestila; 19.55 Vabimo
k ogledu; 20.00 Ob dnevu upora proti oku-
patorju: pogovor z Ivanom Grobelnikom -
Ivom; 21.00 Vabimo k ogledu; 21.05 Koman-
dant Stane, dokumentarni film; 22.20 Pod
svobodnim soncem, gledališka igra KD Miran
Jarc, Škocjan pri Domžalah; 0.20 Vabimo k
ogledu; 0.25 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Pozdrav Prekmurcem in Prle-
kom; 14.15 Pomurski informativni kažipot;
18.30 Hrana in vino, kuharska oddaja; 19.00
Stube: domače; 20.00 Otroški direndaj;
20.30 Stube: domače; 21.30 Pomurski infor-
mativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom info;
15.30 Gnes, informativna oddaja; 16.30
Pom info; 18.00 Gnes, informativna odd-
aja; 18.05 Dnevni dogodki; 18.30 Sreda
v sredo pogovorna oddaja, voditelj Boris
Cipot; 18.58 Vreme; 19.00 Asov magazin;
20.00 Gnes, informativna oddaja; 20.30
Sreda v sredo pogovorna oddaja, voditelj
Boris Cipot; 21.00 Asov magazin; 22.00
Gnes, informativna oddaja; 22.30 Sreda
v sredo pogovorna oddaja, voditelj Boris
Cipot; 23.00 Pom info.;

POP BRIO ■ 7.00 Glasbeni mozaik;
10.00 TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni,
97. del ameriške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz,
pogovorna oddaja; 12.05 Pat, na pomoči,
resničnostna serija; 12.30 Urgenca, pon., 4.
dela ameriške nanizanke; 13.20 Isa, ljubim
te, 68. del venezuelske nadaljevanke; 14.10
Agatha Christie: Poirot, 4. del angleške nani-
zanke; 15.10 TV prodaja; 15.25 Dharma in
Greg, 22. del ameriške humoristične nani-
zanke; 15.50 Veronikine skušnjave, 12. del
ameriške humoristične nanizanke; 16.20
Mesto čarovnic, pon., 11. dela ameriške nani-
zanke; 17.10 Zdravnikova vest, pon., 20. dela
ameriške nanizanke; 18.05 Moj mali poni,
sinhronizirana risana serija; 18.30 Ninja
želve, sinhronizirana risana serija; 19.00
Glasbeni mozaik; 20.00 Urgenca, 5. del
ameriške nanizanke; 20.55 Ljubezen skozi
želodec - recepti; 21.00 Bratje in sestre, 11.
del ameriške nanizanke; 21.50 Zdravnikova
vest, 21. del ameriške nanizanke; 22.45 Na
poti v Hollywood, ameriška komedija, 1956
(Dean Martin); 0.25 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Grajski hotel Orth, serija; 10.00 Poročila;
10.10 Križarjenja po svetu: Med Donavo in
Tiso, dok; 11.05 Pri Ani; 11.10 Oprah show;
12.00 Dnevnik; 12.15 TV koledar; 12.30
Gospodarica srca, serija; 13.20 Upornica na
konju, serija; 14.05 Poročila; 14.20 Beseda
in življenje; 15.00 Dharma in Greg, serija;
15.25 Alpe Donava Jadran, magazin; 16.00
Moja usoda si ti, serija; 16.50 Poročila; 17.05
Hrvaška v živo; 18.15 Pri Ani; 18.25 Dnevnuk
plavolaske; 18.35 8. nadstropje, pogovor;
19.15 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.10 Kapelski
kresovi, serija; 21.25 Barabe in princese,
serija; 22.00 Pokliči 112, dokumentarec;
22.35 Poročila; 23.05 Novice iz kulture;
23.15 Drugi format; 0.10 Nadnaravno, serija;
0.55 Dragi John, serija; 1.20 Xena, serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Mega Mindy, serija; 10.00 Moja usoda si
ti, serija; 10.50 Znanstvena petka; 11.20
Novice iz znanosti; 11.25 Reporterji; 12.25
Ponovitve; 13.30 Mala TV; 14.00 Pelji me
na žur, .komedija, 1999 (Melissa Joan Hart);
15.30 Županijska panorama; 15.45 Grajski
hotel Orth, serija; 16.30 Šepetati psom;
17.20 Pustolovščine Sare Jane, serija; 17.50
Nove pustolovščine stare Christine, serija;
18.25 Vaterpolo, Euroliga: Jug - Partizan,
prenos tekme; 19.40 Hit dneva; 20.00
Modna odiseja, dok; 20.25 Nogomet, pred
tekmo; 20.35 Nogomet, Liga prvakov, pre-
nos tekme; 22.35 Nogomet, Liga prvakov,
posnetki; 23.00 Zločinski um, serija; 23.45
Dnevnik plavolaske; 23.55 Pelji me na žur,
komedija, 1999; 1.25 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.50 Midve z mamo,
serija; 9.30 Glavca, serija; 9.55 Glavca, erija;
10.20 Dva moža in pol, serija; 10.40 Soko
Kitzbuehel, serija; 11.25 Roko na srce, serija;
11.45 Anna in ljubezen, serija; 12.10 Družina
za umret, serija; 12.35 Družina za umret,
serija; 13.00 Otroški program; 15.10 Midve
z mamo, serija; 15.55 Glavca, serija; 16.15
Čas v sliki; 16.20 Glavca, serija; 16.45 Kako
sem spoznal vajino mamo, serija; 17.05 Simp-
sonovi, risanka; 17.25 Simpsonovi, risanka;
17.50 Čas v sliki; 17.55 Roko na srce, serija;
18.25 Anna in ljubezen, serija; 18.55 Mladi
zdravniki, serija; 19.20 Dva moža in pol,
serija; 19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki;
20.15 Nogomet, Liga prvakov, pred tekmo;
20.25 Nogomet, Liga prvakov, polfinale:
Real Madrid - Barcelona, prenos; 22.40 Nogo-
met, Liga prvakov, vrhunci; 22.55 Pod lupo
pravice, serija; 23.40 Dva moža in pol, serija;
0.00 Čas v sliki; 0.20 Greh, kriminalka, 2003
(Ving Rhames).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže skuhano; 9.30 Avstrija poje; 10.20
Lena, serija; 11.00 Vihar ljubezni, serija;
12.00 Report; 12.55 Pogledi s strani; 13.00
Čas v sliki; 13.15 Sveže skuhano; 13.40

Poti do sreče, serija; 14.25 Trepetanje srca,
serija; 15.10 Vihar ljubezni, serija; 16.00
Pogovor z Barbaro Karlich; 17.00 Čas v sliki;
17.05 Danes v Avstriji; 17.40 Spomladanski
čas; 18.30 Konkretno, magazin; 18.48 Loto;
19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki;
20.05 Pogledi s strani; 20.15 Felipe in Leti-
zia, drama, 2011 (Amaia Salamanca); 22.00
Čas v sliki; 22.30 Po svetu, dok; 23.00 Club 2;
0.15 Arabeska, triler, 1966 (Sophia Loren).

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Na vašo
željo, pon; 9.55 Nappali; 12.02 Poročila.
Vreme. Šport; 12.30 Karpatski ekspres;
13.00 Oddaja za manjšine; 14.30 Univerza
znanja 2.0; 15.25 Optika; 15.55 Sosedje,
madž. nad; 16.30 Poročila; 16.40 Regionalni
dnevnik; 16.50 Popoldanska čajanka; 17.30
Indija, kopr. nad; 18.20 Skrivnost kraljeve
hiše, juž. kor. nad; 19.30 Dnevnik. Šport.
Vreme; 20.05 Nesmrtna lepota, fr. nad;
21.05 V sredo zvečer; 21.40 Klop, fr. kom;
23.10 Preteklost; 23.40 Poročila. Vreme.
Šport; 23.50 Prizma; 0.05 Današnje jutro,
pon; 2.00 Nočni izbor.;

MADŽARSKA 2 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Prenos
zasedanja Parlamenta; 16.05 Sotrpini, madž.
nad; 16.55 Čarovnija, it. nad; 17.25 Madžar-
ska glasba; 18.20 Prehod; 19.10 Risanke;
20.00 Poročila. Vreme. Šport; 20.35 Univerza
znanj 2.0; 21.25 Kraljica Seonduk, kor. nad;
22.35 Zaključek; 23.25 Medijski guru; 23.50
Indija, kopr. nad; 0.35 Skrivnost kraljeve
hiše, juž. kor. nad; 1.40 Klop, fr. kom; 3.10
Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 9.50 Nogomet, npower
Championship: Pregled kroga; 10.20 Nogo-
met, Premier League: Pregled kroga; 11.15
Nogomet, nizozemska liga: Pregled kroga;
12.10 Nogomet, ruska liga: Pregled kroga,
ponovitev; 12.40 Poker, Full Tilt Million
Dollars Cash Game: 6. del, ponovitev; 14.00
Nogomet, španska liga: Barcelona - Osasuna,
ponovitev; 15.45 Golf, European Tour: Pre-
gled turnirja Volvo China Open, ponovitev;
16.35 Nogomet, Premier League: Stoke City
- Wolverhampton, ponovitev; 18.30 Košarka,
hrvaška liga: KK Zadar - Cibona Zagreb,
v živo; 20.25 Nogometna oddaja: Futbol
Mundial, prvič; 20.55 Nogomet, Premier
League: Fulham - Bolton, v živo; 23.00 Nogo-
met, npower Championship: Pregled kroga,
prvič; 23.30 Nogomet, belgijska liga: Pregled
kroga, prvič; 0.00 Poker, Full Tilt Million Dol-
lars Cash Game: 7. del, prvič; 0.50 Tenis, ATP
500: Barcelona - polfinale.

SPORTKLUB+ ■ 7.25 Nogomet, Pre-
mier liga: Manchester United - Everton;
9.20 Top Shop: TV prodaja; 9.50 Nogomet,
npower Championship: Pregled kroga; 10.20
Nogomet, Premier liga: Pregled kroga; 11.15
Nogomet, nizozemska liga: Pregled kroga;
12.10 Nogomet, ruska liga: Pregled kroga;
12.40 Poker, Full Tilt Million Dollars Cash

Game: 6. del; 13.30 Top Shop: TV prodaja;
14.00 Nogomet, španska liga: Barcelona

- Osasuna; 15.45 Golf, Volvo China Open:
Vrhunci turnirja; 16.35 Nogomet, Premier
liga: Stoke City - Wolverhampton; 18.30
Košarka, hrvaška liga: KK Zadar - Cibona
Zagreb; 20.25 Nogometna oddaja: Futbol
Mundial; 20.55 Nogomet, Premier liga: Ful-
ham - Bolton; 23.00 Nogomet, npower Cham-
pionship: Pregled kroga; 23.30 Nogomet,
belgijska liga: Pregled kroga.

ŠPORT TV 1 ■ 8.00 Nogomet. The
World Game: 217. oddaja, pon; 9.00 Maga-
zin. Odštevanje do Londona: 65. oddaja, pon;
10.00 Nogomet. Primera Division: Barcelona

- Osasuna, pon; 12.30 Nogomet. Prva Liga:
Olimpija - Gorica, pon; 14.30 Nogomet.
Arsenalov svet: 37. oddaja, pon; 15.00 For-
mula 1. GP Racing: 112. oddaja, pon; 15.30
Nogomet. 500 najlepših golov vseh časov: 5.
oddaja, pon; 16.00 Nogomet. Liverpool TV:
Liverpool - Birmingham; 18.00 Košarka. NLB
liga: Finale, pon; 20.00 Nogomet. The World
Game: 217. oddaja, pon; 21.00 Motokros.
MX1: VN Nizozemske, prva dirka, pon; 22.00
Motokros. MX1: VN Nizozemske, druga dirka,
pon; 23.00 Poker. Poker Stars, LAPT3: Rosa-
rio, Pro Challenge, prvi del, pon; 0.00 Nogo-
met. Ligue 1: Vrhunci 32. kroga, pon; 1.00
Baseball. MLB: NY Yankees - Chicago White
Sox, prenos.

ŠPORT TV 2 ■ 7.00 Ekstremni športi.
World of Free Sports: 166. oddaja: FWT The
Russian Adventure, Sochi 2011, pon; 8.00
Nogomet. Serie A: Inter - Lazio, pon; 10.30
Nogomet. Serie A: Juventus - Catania, pon;
12.30 Košarka. FIBA Basketball: 223. oddaja,
pon; 13.00 Avtomoto šport. Motor World:
203. oddaja, pon; 13.30 Nogomet. Serie A:
Roma - Chievo, pon; 15.30 Košarka. Španska
ACB liga: Valladolid - Zaragoza, pon; 17.30
Tenis. ATP magazin: 38. oddaja; 18.00 Nogo-
met. Francoski pokal: Finale: Olympique Mar-
seille - Montpellier, pon; 20.00 Ekstremni
športi. World of Free Sports: 167. oddaja;
20.30 Avtomobilizem. Ferrari Challenge:
Monza, prva dirka, pon; 21.30 Avtomobili-
zem. Ferrari Challenge: Monza, druga dirka,
pon; 22.30 Nogomet. Global Football: 247.
oddaja; 23.00 Ameriški nogomet. LFL: Seatle
Mist - Chicago Bliss, pon; 0.00 Košarka. FIBA
Basketball: 223. oddaja, pon; 0.30 Ekstremni
športi. World of Free Sports: 167. oddaja:
PKRA World Series 2010 - New Caledonia,
pon; 1.00 Nogomet. Serie A: Brescia - Milan,
pon.

EUROSPORT ■ 8.30 Nogomet, maga-
zin; 8.45 Kolesarstvo, posnetek; 10.00
Biljard-snooker, posnetek; 11.00 Biljard-sno-
oker, prenos; 14.00 Kolesarstvo, dirka po
Turčiji, prenos; 15.30 Biljard-snooker, Sp,
prenos; 18.30 Eurogoals, magazin; 18.45
Umetnostno drsanje, prenos; 21.00 Biljard-
snooker, prenos; 23.10 Golf, US PGA, posne-
tek; 0.00 Golf Club; 0.05 Jadranje, magazin;
0.30 Eurosport za planet.;

Charles-François Gounod
ROMEO IN JULIJA
Režiser Damir Zlatar Frey
Dirigent Benjamin Pionnier
Premiera 13.5. ob 19.30,
za abonma OPERA BALET
PREMIERA in izven

Dirigent maestro Brlan Flnlayson. Za abonente koncertnega abonmaja AG in izven.
Vstopnine ni. Dvorana Marjana Kozine. Četrtek, 28. 4., ob 19.30.

Proslava ob dnevu upora, glasbeni program: rudarski pevski zbor Loški glas,
pevska skupina Iris in Glasbena šola Zagorje. Torek, 26. 4., ob 19.00.

- Vsak dan med 8.00 in 12.00 modelarska delavnica
IZDELOVANJE INSTRUMENTOV iz naravnih materialov.

- Izdelovanje nakita v tehniki mille flori (tisoč rož), posebna tehnika oblikovanja
stekla. Delavnice so primerne za otroke od 14. leta dalje, potrebna je predhodna
prijava.

- Izleti: 26. 4. od 13.00 do 17.00 obisk v doživljajskem parku, zbirno mesto pred
OŠ- Tabor I. 28. 4. od 8.30 do 15.00 Mllekov gozd čutil, dom Miloša Zldanška

na Pohorju, zbirno mesto pri spodnji postaji vzpenjače. 29. 4. od 10.00 do 13.00

predstavitev in pokušnja Izdelkov vinorodnega okoliša
Haloze, v četrtek, 28. 4., ob 19.00.

Zavod za turizem Maribor, Informacije In rezervacije:
TIC Maribor, 02/234 66 11, www.maribor-pohorje.si.

Vabi k vpisu v gledališki vrtec in gledališko šolo za otroke, mladino in odrasle.

Predstavitev slikanice Kam gredo spat tovornjaki
pisateljice Lidije Gačnik Gombač in ilustratorja Uroša
Lehnerja. Dogodek bo usmerjala Maja Logar. Svečana
dvorana na Rotovškem trgu 1/I. Torek, 3. 5., ob 17.00.

Razstava akademskega slikarja Hrvoja Marka Peruzovica Arbor vitae.
Na ogled do 21. 5.

Razlagova 23: vabi k vpisu na tečaje risanja, slikanja - olje na platno, umet. grafike
in v celoletno šolo. www.artdidakta.si ali 041 355 393.

Verzi z visaji: Pete besede in ubesedene note od Ježka do
N'toka. Razstava ob 14. slovenskih dnevih knjige v Mariboru
Ko te napiše knjiga 2011. Avtor razstave je pesnik, pisatelj,
dramatik In knjižničar Borut Gombač. Na ogled do 7. 5.

Jože Tisnikar: Srečanje z Romi. Razstava del slovenskega slikarja. V sodelovanju
s Koroško galerijo likovnih umetnosti Iz Slovenj Gradca. Na ogled do 25. 5.

Tudi toje bil naš čas - Ikava hine mengaro cajto. Razstava fotografij Lojzeta
Podobnika, ki prikazuje socialni položaj Romov pred približno 50 leti.
V sklopu III. festivala romske kulture Romano Chon/Romskl mesec. Na ogled do 3. 5.
Razstave so na ogled od ponedeljka do petka med 8.00 In 21.00 ter v soboto med
9.00 In 13.00. Vstopnine nI.

- SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - INDUSTRIJSKI
MARIBOR V 20. STOLETJU, stalna razstava.

- ČLOVEKA NIKAR... Boji za slovenske severne meje
junij-julij 1991, občasna razstava.

Muzej je odprt od ponedeljka do petka med 8.00 In 17.00,
v soboto med 9.00 In 12.00.

Zvezdna proga, razstava o holokavstu.
Knjižnica Nova vas
Razstava fotografij Borba za obstoj, Bojan Zavernik.
Pionirska knjižnica Nova vas
Razstava Izvirnih Ilustracij Ane Razpotnik Donati.
Knjižnica Tabor
Knjiga, ampak kakšna?!
Pionirska knjižnica Tabor
Razstava Izvirnih Ilustracij Ane Razpotnik Donati.
Knjižnica Pekre

Retrospektiva gledališke dejavnosti na območju občine Duplek.
Knjižnica Kamnica

Barve, razstava Izvirnih Ilustracij Ane Razpotnik Donati.
Likovna razstava Srečanje s krajino, Zdravko Luketič.
Knjižnica Studenci

Coprnije, razstava Izvirnih Ilustracij Ane Razpotnik Donati.
Likovna razstava Maksimiljan Šeš-ko.
Knjižnica Šentilj

Beli izrisi, razstava Izvirnih Ilustracij Ane Razpotnik Donati.
Knjižnica Hoče

- Skrite lepote ... Fotografska razstava ljubiteljske fotograflnje Danijele Marije Žula.

- Upodobitev dvorca Betnava skozi čas, občasna razstava.
Galerija je odprta od 10.00 do 16.00 vsak delovni dan.

Muzejski eksponati vinske dediščine,
razstava upodobitev vinskih sort bratov Kreuzer, ročno
izdelani pralineji, darila in spominki.

Razstavi ščni, turlstlčno-lnformacljskl, degustacljskl In
prodajni center. Delovni čas: vsak dan od 10.00 do 18.00.
Informacije: www.maribor-pohorje.si,
stara-trta@maribor.si, Vojašnlška 8, tel. 02 25 15 100.

Likovna šola, tečaji in delavnice. Raku delavnica - glina, glazura, žganje.
Vpisujemo v spomladanski tečaj Slikanje Olje na platno ter v Šolo mozaika.
Info: www.ustvarjalnica.si all po tel. 040 30 20 98.

Slikarska razstava akademske slikarke Anke Kraš-na. Razstavni salon Lučka.
Na ogled do 10. 5.

Likovna razstava skupine STIL KD Studenci. Razstavljajo Marta Drozg,
Viktor Markuš, Branka Partlič, Peter V. Plavčak In Štefka Zemljič. Šarhova 53 a.
Na ogled do 30. 4.

Razstava YAM Val/Wave/Welle: Pariz, Dunaj, Jeruzalem, Maribor avtoric Claudle
Hirtl In Christine Ljubanovlc. Na ogled do 4. 5.

V krajevni skupnosti Bresternlca - Gaj. Razstava likovnih del članic skupine Brestart.

Razstava je prodajna. Več Informacij na spletni strani http://brestart.jlmdo.com ali
po tel. 031 296 649.

- Gostujoča razstava Etnografskega muzeja Zagreb: Hrvaške tradicionalne otroške
igračke. V otroškem muzeju Hermanov brlog.

NAČRTI OKROŽNIH INŽENIRJEV IN MESTNIH ZIDARSKIH MOJSTROV
NASLOVENSKEM ŠTAJERSKEM (1786-1849).

Biseri naše kulturne krajine, razstava v sklopu operativnega programa
Slovenlja-Avstrlja 2007-2013.

prireja v okviru projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc
serijo predavanj dr. Dušana Petrača:

- v torek, 26.4.2011, ob 18. uri na Visoki šoli za tehnologijo polimerov, Pod
gradom 4, Slovenj Gradec, bo v soorganlzaciji Visoke šole za tehnologijo
polimerov, Astronomskega društva Polaris, Gimnazije Ravne na Koroškem in
OŠ Radlje ob Dravi predavanje Herman Potočnik - Noordung: življenje in delo
vizionarja.

- v četrtek, 28. 4. 2011, bo ob 19. uri v Murski republiki, hotel Zvezda,
Murska Sobota, predavanje Raziskovanje planeta Saturn in njegovih lun.

- V sredo, 27. 4., ob 10.00 vodstvo po razstavi Božidar Jakac - Spomini na železni
svet, likovna razstava. Vodila bo umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek.

- Hirošima. Razstavo, ki jo je pripravil
Spominski mirovni muzej Iz Hlrošlme,
posreduje v Sloveniji Železnlčarsko
esperantsko društvo Maribor.

Cikel Kekec
VELIKA DVORANA
nedelja, 8. 5., 17.00
red KEKEC in izven
H. C. Andersen - A. Rozman
Roza: VŽIGALNIK
Lutkovno gledališče Ljubljana
Igrajo: Maja Kunšič, Gašper Malnar,
Iztok Lužar

RIO, sinhronizirano 10.50, 11.50, 13.00, 14.00, 15.10, 16.10, 17.20, 18.20, 20.30,

v tor. tudi 22.40

SVETOVNA INVAZIJA: BITKA LOS ANGELES 11.35, 14.15, 16.50, 19.30, 22.00, v tor. tudi 0.30
VITEZ IN SITNEZ	11.55, 14.20, 16.40, 19.00, 21.20, v tor. tudi 23.40
HOP	11.00, 12.00, 13.05, 14.10, 15.10, 16.20, 17.15, 18.30
OBRED	20.40, v tor. tudi 23.10
RANGO, sinhronizirano	12.25, 14.45, 17.00
TEDEN BREZ PRAVIL	19.15, 21.30, v tor. tudi 23.55
ODKLENJEN	19.20, 21.40, v tor. tudi 0.00
CIMRA	19.20, 21.30, v tor. tudi 23.35
GOLA ZABAVA	12.20, 14.50, 17.10, 19.30, 21.50, v tor. tudi 0.10
ZLATOLASKA	11.40, 13.50
PAUL	16.00, 18.15
CIRKUS COLUMBIA	20.30, v tor. tudi 22.50
HITRO MAŠČEVANJE	16.30
RIO, podnaslovljeno	11.30, 13.55, 18.40, 20.50, v tor. tudi 23.00
RANGO, podnaslovljeno	12.05,14.25
NEZNANEC	16.40
JAZ SEM ČETRTI	19.00, 21.20, v tor. tudi 23.50
DEBELA MAMA: KAKRŠEN OCE, TAKSEN SIN 11.45, 14.05, 16.25
KRALJEV GOVOR	18.40
MOJA NEPRAVA ZENA	21.10, v tor. tudi 23.45
KINOKLUBVIČ BOLJŠI SVET	16.30, 19.00, 21.30
DVORANA XPAND ZLATOLASKA, 3D, sinhronizirano 14.40, 16.50
DIVJA VOZNJA, 3D	19.00, 21.10
KOPER
^KOLOSEJ
RIO, sinhronizirano	14.50, 17.00, 19.10
USO-DNI	21.20, v tor. tudi 23.40
OBRED	14.40, 17.10, 19.30, 21.50, v tor. tudi 0.10
HITRO MAŠČEVANJE	16.50
KRALJEV GOVOR	14.30, 18.50, 21.10, v tor. tudi 23.30
KRANJ
^KOLOSEJ
HOP	14.30, 16.30, 18.30
GOLA ZABAVA	20.30, v tor. tudi 22.50
JAZ SEM ČETRTI	17.00
PAUL	14.50, 19.10, 21.20, v tor. tudi 23.30
RIO, sinhronizirano	13.30, 15.30, 17.30, 19.30
KAKO VEŠ	21.30
N0V0 MEST0
	/Vi /h ' 1 /\| ril- J
ODKLENJEN	20.30, v tor. tudi 22.50
GOLA ZABAVA	19.20, 21.50
TEDEN BREZ PRAVIL	12.00, 15.50, 18.20, 20.50, v tor. tudi 23.20
HOP, sinhronizirano	10.50, 13.00, 15.10, v sre. tudi 17.20, 19.30
RIO, 3D, sinhronizirano	11.50, 12.50, 14.00, 15.00, 16.10, 17.10, 18.20
RIO, sinhronizirano	10.45, 12.55, 15.05, 17.15, 19.25
HITRO MAŠČEVANJE	sre. 21.40
CIRKUS COLUMBIA	21.35, v tor. tudi 23.59
HITRI IN DRZNI 5	tor. 19.00
VELENJE
sre.: PESEM UPORA	17.00, 18.30, 20.00

RABLJENA VOZILA -
NA POLOŽNICE -

brez pologa!

Odkupi, menjave.
Posredujemo za ved dajalcev kreditov.

. J rn „ _ AVTO FILIPIČ

Ci&O02 228 30 00, 031/658 679

■ - "_Plinamiška 1, MB

VINOGRA-DNIŠKO ŠKROPILNICO ZU-
PAN SN, 200 l, letnik 2005, z ventilator-
jemin dodatno opremo. Tel. 041/587-
858. (0J42326/16/1)

Računalniško izžrebana naročnika Večera
bosta po pošti dobila bon za kopanje in
kosilo za dve osebi.
Iskrene čestitke!

POM-INVEST, družba za investiranje, d.d., Cankarjeva ulica 6,2000 Maribor,
matična številka: 1614851000, kot prodajalec objavlja:

Predmet nakupa je 7028 rednih imenskih kosovnih omejeno prenosljivih
delnic izdajatelja PROBANKA, d.d., matična številka: 5459702000, ki so
izražene v nematerializirani obliki in vpisane v centralnem registru
nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD d.d., Ljubljana, z
oznako PRBR(v nadaljnjem besedilu: delnice).

Prodajalec objavlja poziv za javno zbiranje zavezujočih pisnih ponudb za
nakup delnic, na katerih je ustanovljena in pri KDD d.d., Ljubljana,
vpisana zastavna pravica v korist določenega zastavnega upnika.
Izklicna cena za 7028 delnic znaša 165.158,00 EUR oziroma za 1
delnico 23,50 EUR.

b) ponujeno ceno: izražena mora biti s točno določenim zneskom v
EUR. Ponudbe, v katerih bi bila ponujena cena za odkup paketa
delnic družbe vezana na ceno, ki jo ponuja kateri od ostalih
ponudnikov, ne bodo štele za popolne in ne bodo obravnavane;

e) prenos imetništva: z dnem preknjižbe delnic v KDD.
Ponudbe morajo biti brezpogojne.

Na razpisu lahko sodelujejo domače in tuje pravne ter fizične osebe.
Pravne osebe morajo ponudbi priložiti izpis iz sodnega (ali drugega
ustreznega) registra, ki ni starejši kot 30 dni.

Ponudbe je treba poslati na naslov POM-INVEST, družba za investira-
nje, d.d., Cankarjeva ulica 6,2000 Maribor, najpozneje do 10.5.2011 do
12. ure. Odpiranje ponudb ne bo javno.

Na podlagi tega razpisa prodajalec ni zavezan k sklenitvi pogodbe o
prodaji in nakupu delnic z najboljšim ali katerim koli drugim ponudnikom.
Šteje se, da je pogodba o prodaji delnic sklenjena, ko izbrani ponudnik
prejme pisno izjavo prodajalca o sprejemu ponudbe. Ne glede na
navedeno se izbrani kupec zavezuje, da bo najkasneje v treh delovnih
dneh od dneva prejema izjave o sprejemu ponudbe s prodajalcem sklenil
pisno pogodbo o prodaji delnic.

Na podlagi sklenjene prodajne pogodbe z izbranim ponudnikom in
sklenjene asignacijske pogodbe z izbranim ponudnikom in zastavnim
upnikom bo kupnina za delnice nakazana neposredno na račun
zastavnega upnika.

Kontaktna oseba prodajalca za dodatne informacije v zvezi s postopkom
ali predmetom prodaje je g. Rafael Kos (telefonska št. 02 235 02 54).

Župan mestne občine Maribor na podlagi 50. člena Zakona o
prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. I. RS, št. 33/07,
spremembe in dopolnitve 70/08-Z\/0-1 B, 108/09 in 80/10-
ZUPUDPP)stem

dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje
urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98,2/01 in 14/02)

- okoljskega poročila za pripravo sprememb in dopolnitev
odloka o PUP za območje urbanistične zasnove Maribora z
dodatkom za varovana območja (št. projekta 2846/10;
december 2010, dopolnjeno marec 2011; izdelovalec:
Vodnogospodarski biro d.o.o., Glavni trg 19 c, Maribor) in

- dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične
zasnove Maribora (MUV, št. 26/98,2/01 in 14/02) (št. projekta
2009/PUP-110, maj 2010, uskladitev z okoljskim poročilom
april 2011; izdelovalec Urbis d.o.o., Jezdarska ul. 3, Maribor),
ki je usklajen zokoijskim poročilom.

Območje sprememb in dopolnitev PUP zajema parcele oziroma
njihove dele št. 2, 3, 4, 5, 8/1, 9, 12, 13 in 789/1, vse k.o. 657 -
MARIBOR GRAD.

S temi spremembami in dopolnitvami PUP bo ob upoštevanju
omiiitvenih ukrepov iz okoljskega poročila podana pravna podlaga

- izgradnjo objekta akvarija - terarija z dostopnimi potmi in s
potrebnimi ureditvami okolice, ki so skladne s konceptom
varovanja mariborskega Mestnega parka kot kulturnega in
naravnega spomenika,

Javna razgrnitev gradiv iz predhodnih alinej bo od vključno 4.
maja do vključno 3. junija 2011:

Zainteresirana javnost lahko dobi informacije tudi na spletni strani
www.maribor.si. rubrika aktualno, v času uradnih ura pa na mestih,
kjer se odvija javna razgrnitev.

Javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev
PUP bo v sredo, 18. maja 2011, ob 16. uri v prostorih Mestne četrti
Center, Kacova ul. 1 v Mariboru.

V času javne razgrnitve lahko k navedenemu dopolnjenemu
osnutku prostorskega akta podajo pripombe pravne in fizične osebe
na naslednji način:

- pisno na Urad za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektor
za urejanje prostora, Grajska ul. 7, Maribor,

O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo in javno
obravnavo, odloči pripravljavec prostorskega akta po predhodnem
strokovnem mnenju načrtovalca.

S pomočjo astrologije, numerologije,
tarot in ciganskih kart vam svetovalci in
vedeževalci Kosmike pomagajo uresničiti
vaše želje na poti do srečnejše prihodnosti.

Pomlad bona tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker tebe ni.

Od njega se bo-mo- po-slo-vili jutri, v sredo-, 27. aprila 2011, o-b 13. uri
na po-ko-pališču v Vo-ličini.
Žara bo- po-lo-žena v mrliško- vežico- danes o-b 14. uri.

Žalujoči: mama, bratje Feliks, Branko in lanko
ter sestri Marjetka in Marica z družinami

Od nje se bomo poslovili v sredo, 27. aprila 2011, ob 15. uri
na pokopališču v Makolah.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.

Po-grebni sprevo-d bo- krenil
v petek, 29. aprila 2011, o-b 14.45 izpred mrliške veže v Apačah v cerkev.
Nato- bo- po-greb na po-ko-pališču.
Žara bo- pripeljana v tamkajšnjo- vežico- v četrtek, 28. aprila 2011, o-b 16. uri.

Skrb, delo in veselje
bilo tvoje je življenje,
nam ostaja zdaj praznina
in velika bolečina.

Z bo-lečino- v srcu spo-ro-čamo-
žalo-stno- vest, da nas je mno-go- prez-go-daj v 70. letu
zapustila naša draga žena, mama in babica

Sporočamo žalostno vest,
da nas je zapustila naša draga žena, mama, babica,
prababica in tašča

Od nje se bo-mo- po-slo-vili danes, v to-rek, 26. aprila 2011, o-b 14. uri
na po-ko-pališču v Majšperku.

Draga mama, ena sama,
ena sama in edina,
vsa čuteča in ljubeča,
sladko- spavaj, mama.

Ob bo-leči in nenado-mestljivi iz-gubi
naše ljube drage mame, tašče, babice in prababice

se iskreno- z-ahvaljujemo- vsem so-ro-dniko-m, so-sedo-m, prijateljem in z-nancem,
ki ste jo- v tako- velikem številu po-spremili na njeni z-adnji po-ti, daro-vali vence,
cvetje, sveče in z-a svete maše.
Hvala vsem z-a iz-rečena so-žalja in da ste bili z- nami v najtežjih trenutkih.
Po-sebna hvala g. župniku Marjanu Nemcu z-a lepo- o-pravljen o-bred,

pevcem cerkvenega z-bo-ra z-a o-dpete pesmi,
go-vo-rniku g. Kristjanu Stergarju z-a o-bčuten go-vo-r, g. Slavku Ungru
z-a o-digrano- melo-dijo- in po-grebnemu po-djetju Help z-a o-rganiz-acijo- po-greba.
Prav tako- se z-ahvaljujemo- g. Do-niku z-a o-pravljeno- mo-litev.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!

Z bolečino v srcu sporočam
žalostno vest, da me je v 92. letu zapustila
draga žena

Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako živel sem, in
večni mir mi zaželite.

Od nas je v 81. letu za vedno odšel naš dragi
mož, ata, dedek, pradedek, brat in stric

Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

O njega se bomo poslovili v sredo, 27. aprila 2011, ob 15. uri
na pokopališču v Selnici ob Dravi.
Žara bo pripeljana na dan pogreba ob 10. uri
v tamkajšnjo mrliško vežico.

Žalujoči: žena Mihela, sinova Dani z Gordano in Žiga, hčerka Barbara,
mama in ata ter brat Silvo z družino

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 27. aprila 2011, ob 13. uri
na pokopališču Sveta Ana v Slovenskih Goricah.
Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici danes, v torek, od 14. ure.

Žalujoči: žena Tinka, otroci Miran, Edi, Darinka, Kristina in Franci
z družinami, sestra lulijana z družino in ostalo sorodstvo

Na veliki petek ob 15. uri si dospela na svojo zadnjo postajo,
kjer ni več bolečin...

V 91. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce
naši ljubljeni nepozabni mami, babici in prababici

Od nje se bo mogoče posloviti v mrliški vežici
v Podkraju pri Velenju v sredo, 27. aprila 2011, od 14. do 20. ure
in v četrtek, 28. aprila 2011, od 10. ure
do pogreba, ki bo ob 16.15.

Od drage mame se bomo poslovili
v četrtek, 28. aprila 2011, ob 13. uri izpred kapelice na pobreškem
pokopališču v Mariboru.

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 50. letu starosti zapustil
naš dragi ata, sin, brat, svak in stric

Od njega se bomo poslovili v četrtek, 28. aprila 2011, ob 15. uri
na limbuškem pokopališču.
Žara bo položena v vežico ob 11. uri na dan pogreba.

Žalujoči otroci: Bernarda z družino, Alenka, Miran z družino,
Marjetka in Marja z družino

Žalujoči: otroci Peter, lasna, Miran, Metka z družinami
in sestra Majda Zotter z družino

Žalujoči: hči Lina, ata, mama, sestri Štefka z družino in Karolina,
Sibilija z družino ter ostalo sorodstvo

Bančnik Muhamed Junus,
je moral zapustiti položaj
generalnega direktorja
banke Grameen

Čeprav je preiskava, ki jo je sproži-
la bangladeška vlada, po besedah fi-
nančnega ministra pokazala, da pri
poslovanju banke Grameen Bank ni
bilo nepravilnosti, ta ugotovitev ne
bo vplivala na že sprejeto odločitev, da
odpustijo njenega ustanovitelja in gene-
ralnega direktorja Muhame-da Junusa.
S položaja se je moral posloviti marca
letos po nalogu bangladeške centralne
banke, kar sta podprla tudi višje in vr-
hovno sodišče v državi, potem ko naj
ne bi bil hotel odstopiti sam.

Nekdanji profesor ekonomije je
banko Grameen, ki v prevodu pomeni
vas, ustanovil 1. oktobra 1983 z glav-
nim namenom dajanja posojil revnim
bangladeševcem. Ko je namreč konec
sedemdesetih prejšnjega stoletja obi-
skal najbolj revne vasi in gospodinj-
stva v državi, je ugotovil, da lahko že
majhna posojila revežem veliko po-
magajo in spremenijo njihov gmotni
položaj. Od leta 2000 je bil generalni
direktor banke, priljubljen med ljud-
mi, domačimi in tujimi politiki ter
finančniki, ki so ga poveličevali kot
"bankirja revnih". Leta 2006 pa sta on
in banka prejela Nobelovo nagrado za
mir, Yunus je namreč tudi član uprav-
nega odbora fundacije Združenih
narodov, ki spodbuja zasebno-javna
partnerstva pri spopadanju z največji-
mi težavami sveta.

Njegova priljubljenost pa očitno
ni bila po godu aktualnemu vodstvu
bangladeške vlade, saj je konec lanske-
ga leta postal tarča njenih napadov,

Kitajska vlada premišljuje, da bi ljudi tudi finančno spodbu-
jala k prostovoljnemu darovanju organov, so včeraj poroča-
li državni mediji. Država se namreč sooča z veliko težavo,
kako pokriti izredno veliko povpraševanje po organih za
presaditve. Kitajska je leta 2007 prepovedala presajevanje
organov živih darovalcev, z izjemo zakonskih partnerjev,
sorodnikov in posvojenih družinskih članov, vendar je leta
2009 uvedla nacionalni sistem koordinacije darovanja orga-
nov po smrti. Zaradi pomanjkanja organov se je v državi
razpasla nezakonita trgovina z organi. Državna tiskovna
agencija Xinhua je objavila besede namestnika ministra za
zdravstvo Hu-a-nga- Jie-fu-j-a-, ki je za nek lokalni časnik izja-
vil, da bi morala vlada "znižati stroške bivanja darovalcev
organov v bolnišnici in njihovega pogreba". "Premisliti bi
morali tudi o drugih finančnih nadomestilih, kot so deni-

Sre-če- ne- do-se-že-mo- z načrtnim
iskanje-m, marve-čje-sad dru-
gih de-javno-sti.

Menjava in uravnovešanje kompleta 4 gum že za 20 EUR + DDV
Navedena cena velja samo s tem izrezanim oglasom!

Nekatere velike svetovne
firme najdejo kadre preko
Linkedina, kadrovske
spletne strani, in menijo,
daje prihodnost zaposlo-
vanja preko interneta

Pravila igre pri iskanju zaposlitve se
vedno bolj spreminjajo. Tradicionalni
načini preko oglasov in na osnovi infor-
macij že zaposlenih postajajo vedno
bolj nepopularni, na njihovo mesto
stopajo namreč najrazličnejše spletne
strani. Če ste torej brezposelni in iščete
delo ali pa želite zaposlitev zamenjati,
vam bo lahko tudi mreža poznanstev
na spletni strani Linkedin, ko se boste
na njej registrirali, omogočila, da vzpo-
stavite stran s kariernimi podatki ter
podatki o osebah, ki jih poznate in
jim zaupate pri poslovanju. Te mreže
poznanstev naj bi posledično olajšale
ustvarjanje poslovnih stikov ter iska-
nje zaposlitve oziroma zaposlenih,
torej naj bi pomagale posameznikom
oziroma zaposlenim in podjetjem ozi-
roma delodajalcem. Če nimate profila
na portalu Linkedin, naj bi bilo tako,
kot da niste nikjer, kot da vas ni. Ta
spletna stran naj bi bila nekaj podobne-
ga kot recimo Facebook, ki pa je bolj za
družbo in zabavo, ali Twitter, vendar
Linkedin motivira iskanje kadrov na
hitrejši in cenejši način od tradicional-
nega. Nekatere velike svetovne firme
najdejo kadre prav preko te spletne stra-
ni in menijo, da je prihodnost zaposlo-
vanja preko interneta. Če ste se torej
odločili graditi kariero, so tovrstne
spletne strani za vas zelo pomembne,
pojasnjujejo snovalci Linkedina.

Linkedin naj bi domala vsak teden
pridobil milijon novih članov. V podjet-
ju s sedežem v Kaliforniji pojasnjujejo,
da imajo že okoli sto milijonov uporab-

Če-trti- za-posli-tve-ni-
se-je-m, ki- bo na-me-nje-n
če-zme-jne-mu pove-zova-nju
me-d Slove-nijo i-n Avstri-jo,
bo 11. ma-ja-v dvora-ni- UŠC
Le-ona- Štuklja v Ma-ri-boru

Zavod RS za zaposlovanje, Območna
služba Maribor, in EURES Slovenija
(omrežje javnih služb za zaposlovanje
v EU, EGP in Švici) bosta pripravila v
Mariboru že četrti mednarodni zapo-
slitveni sejem, tokrat namenjen čez-
mejnemu povezovanju med Avstrijo
in Slovenijo.

Sejem bo v sredo, 11. maja, od 10.
do 14. ure v dvorani Univerzitetnega
športnega centra Leona Štuklja na Ko-
roški cesti 130 v Mariboru. Namenjen
je iskalcem zaposlitve, mladini, deloda-
jalcem, strokovnim ustanovam in dru-
gim zainteresiranim. Sodelujoči bodo
lahko na sejmu vzpostavili neposred-
ne povezave: delodajalci za pridobitev
ustreznega kadra, iskalci zaposlitve pa
za morebitno zaposlitev in pridobitev
čim več informacij o prostih delov-

nikov, polovico iz ZDA, drugi so zunaj
ZDA, ki so na tej spletni strani izdelali
profile, jim dodali zgodovino zaposli-
tev, izkušnje in vzpostavili zveze z ljud-
mi. Ko se torej na Linkedinu povežete
z ljudmi, ki so za vas zanimivi, vam
preostane edino še to, da jih pokličete,
izključite računalnik in jih povabite na

nih mestih, izobraževanju in usposab-
ljanju ter programih aktivne politike
zaposlovanja, s katerimi se povečuje-
jo zaposlitvene možnosti. Tako iskalci
zaposlitve kot šolajoča se mladina pa
bodo lahko pridobili tudi informacije,
ki jim bodo pomagale pri načrtovanju
nadaljnje poklicne poti.

Na sejmu bo sodelovalo 22 sloven-
skih in 15 avstrijskih delodajalcev,
štiri agencije za posredovanje zaposli-
tev, Štajerska gospodarska zbornica in
Območna obrtno-podjetniška zborni-
ca Maribor, na voljo bo tudi ponudba
za opravljanje sezonskih del v kme-
tijstvu. Na sejmu bodo sodelovali še
predstavniki zavoda za zaposlovanje
in EURES-a iz avstrijske Štajerske in Ko-
roške ter druge partnerske organizaci-
je, ki bodo predstavljale mednarodne
projekte EXPAK (ekspertna akademija
kosilo. O njihovi profesionalni poti ste
že izvedeli domala vse na Linkedinu.

Povprečni član Linkedina naj bi
imel visoko izobrazbo, je star 43 let
in zasluži več kot 107 tisoč dolarjev
na leto. Več kot četrtina uporabnikov
naj bi bila članov najrazličnejših uprav.
Zakaj torej Linkedin, nagovarjajo nje-
govi snovalci? Zato, ker je med upo-
rabniki zelo malo takšnih, ki nimajo
zaposlitve, delodajalci pa lahko takoj
razberejo, kje so na novo zaposleni nji-
hovi nekdanji delavci.

V Braziliji so lani v primerjavi s
predhodnim letom dosegli 428-odstot-
no rast, v Mehiki 178-odstotno, v Indi-
ji 76-odstotno in podobno. Podjetje je
bilo ustanovljeno leta 2003, ima okrog
1000 zaposlenih po vsem svetu in mili-
jone evrov čistega dobička.

Avstrija/Slovenija), Good Newss (pro-
jekt zaposlovanja žensk) in IES (Izva-
janje storitev zaposlovanja - prenos
dobrih praks), možnosti in priložnosti
opravljanja organiziranega prostovolj-
skega dela, s poudarkom na pridobiva-
nju učnih kompetenc, veščin, znanja,
referenc, možnosti ustvarjanja nove
socialne mreže ter možnosti prosto-
voljstva na področju pedagoških po-
klicev.

Med prireditvijo bodo tudi števil-
ne obsejemske dejavnosti: EURES-ovi
svetovalci iz Avstrije bodo predstav-
ljali delovne in življenjske pogoje v
Avstriji, EURES-ovi svetovalci Sloveni-
je EURES-ove storitve, delavci Zavoda
RS za zaposlovanje pa eStoritve zavo-
da za zaposlovanje, ki so vse bolj razšir-
jena in uporabna oblika samopomoči
pri iskanju zaposlitve.

jolanda lasic, DiPL. EKON., STROKOVNA
DELAVKA VOBMOCNi ORGANiZACiJi ZSSS
PODRAVJE iN KOROš-KA

Bralec sprašuje: "Zaradi različnih informacij, koliko znaša odpravnina ob
upokojitvi, vas lepo prosim, če mi lahko pojasnite, kako je s tem."

Sindikat odgovarja: "Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS 42/02, 103/07) v 132.
členu določa, da če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlit-
vi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki
Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih
plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delavec ni
upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine iz 109.
člena ZDR (odpoved iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) in če
je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Če bi bil znesek
odpravnine po 109. členu oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od
zneska odpravnine ob upokojitvi, je delavec upravičen do izplačila razlike.

Osnova za izračun odpravnine ob upokojitvi je bruto plača (delavca ali
povprečja v Sloveniji). Zadnji uradno znani podatek o povprečni plači za
pretekle tri mesece v Sloveniji je povprečna mesečna bruto plača za obdobje
od novembra 2010 do januarja 2011 in znaša 1555,49 e-v-ra- (Ur. l. RS 24/2011). To
pomeni, da ob upoštevanju tega podatka danes najnižji znesek izplačane
odpravnine ob upokojitvi znaša 3110,98 evra. Višina odpravnine ob upokojit-
vi pa se lahko v- kolektivnih pogodbah dejavnosti ali podjetniških kolektiv-
nih pogodbah določi ugodneje, kot je zakonsko urejena.

V zasebnem sektorju imamo kar nekaj kolektiv-nih pogodb dejav-nosti. Tako
kolektiv-na pogodba za kov-insko industrijo Slov-enije določa odprav-nino ob
upokojitv-i v- v-išini treh mesečnih plač v- Republiki Slov-eniji za pretekle tri
mesece oziroma v- v-išini treh mesečnih plač delav-ca za pretekle tri mesece, če
je to zanj ugodneje. Še nekaj kolektiv-nih pogodb dejav-nosti zasebnega
sektorja ima prav-ico do upokojitv-e enako določeno. Ob takšni ureditv-i in ob
upoštev-anju zadnjega znanega podatka o pov-prečni mesečni plači za pretekle
tri mesece v- Republiki Slov-eniji znaša odprav-nina ob upokojitv-i 4666,47 ev-ra.

V jav-nem sektorju določajo v-išino odprav-nine ob upokojitv-i Zakon o v-išini
pov-račil stroškov- v- zv-ezi z delom in nekaterih drugih prejemkov- (Ur. l. RS
87/97, 9/98, 48/01, 61/05, 71/06, 62/07, 19/08, 67/08) in kolektiv-ne pogodbe
dejav-nosti. Zakon se upoštev-a za zaposlene v- držav-nih organih, organih
lokalnih skupnosti, agencijah, skladih, jav-nih zav-odih, jav-nih podjetjih in v-
bankah, ki so jih ustanov-ile lokalne skupnosti oziroma držav-a ali ki so v-
v-ečinski lasti lokalnih skupnosti oziroma v- v-ečinski lasti držav-e, in v-
Slov-enski razv-ojni družbi ter v- drugih prav-nih osebah jav-nega prav-a. Višina
odprav-nine ob upokojitv-i je določena v-10. členu tega zakona, in sicer znaša
tri pov-prečne plače na zaposlenega v- Republiki Slov-eniji oziroma zadnje tri
plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Ob upoštev-anju pov-prečne mesečne
bruto plače v- Slov-eniji za januar 2011 (Ur. l. RS 24/2011), to je 1496,35 ev-ra,
znaša odprav-nina ob upokojitv-i 4489,05 ev-ra.

Opozoriti moram še na Uredbo o dav-čni obrav-nav-i pov-račil stroškov- in
drugih odhodkov- iz delov-nega razmerja (Ur. l. RS 140/06, 76/08), ki določa,
da se odprav-nina ob upokojitv-i ne v-štev-a v- dav-čno osnov-o do v-išine 4063,00
ev-ra. Če znaša odprav-nina ob upokojitv-i v-eč, se plača dav-ek, toda le od
zneska, ki presega z Uredbo določen znesek."

V prv-ih treh mesecih letos je bilo na mariborski območni službi zav-oda za za-
poslov-anje (obsega uprav-ne enote Maribor, Ruše, Slov-enska Bistrica, Pesnica,
Lenart) prijav-ljenih 16.965 delav-cev-, konec januarja 16.354 delav-cev-, konec de-
cembra 2010 pa 15.544 (to je osem odstotkov- v-eč kot decembra 2009). Na območ-
ju mariborske občine je bilo konec marca 2011 že 11.392 brezposelnih, konec
januarja 10.787. Zaradi stečajev- je letos šlo na borzo okoli sto delav-cev- Stav-bar-
ja, okoli 650 delav-cev- CPM, iz MTB okoli 120 delav-cev-, iz Tov-arne v-ozil Maribor
okoli 130 delav-cev-; nekateri so že dobili delo, predv-sem po kov-inarjih je zdaj v-e-
liko pov-prašev-anje. Decembra 1991 je bilo na območju mariborske občine 9184
brezposelnih, decembra 1992 jih je bilo 13.155, decembra 1993 15.786, najv-eč
pa decembra 1996 - 16.271 (v- celi območni službi je bilo 1996 leta nad 24 tisoč
brezposelnih). Potem se je štev-ilo brezposelnih zmanjšev-alo v-se do decembra
2008, ko jih je bilo 6752, nato je pričelo naraščati. (tv)

Pogovor z nadrejenim je lahko z zornega kota različnih generacij zelo zanimiv.
Babyboom generacija, rojena med letoma 1946 in 1962, prisega na stalno zaposli-
tev in si ne predstavlja, da bi zamenjala delovno mesto. Svoje nadrejene zato na-
vadno brez ugovorov poslušajo in se trudijo z njimi ohraniti čim boljši odnos.

Zanje je značilno, da so visoko motivirani in pripravljeni trdo delati, saj ču-
tijo izjemno pripadnost svojemu podjetju.

V generaciji X so posamezniki, rojeni med letoma 1965 in 1980. Zanje je zna-
čilna precejšnja mera inovativnosti, torej ni nič nenavadnega, da so ravno pri-
padniki te generacije v poslovnem svetu uvedli številne spremembe. Vedno si
želijo razumeti organizacijo svojega podjetja in svojim nadrejenim zastavljajo
številna vprašanja. Prisegajo na timsko delo in so izrazito usmerjeni v rezulta-
te, zato od svojih nadrejenih pričakujejo primerno plačilo, pohvalo ali prizna-
nje za uspešno opravljeno delo.

Generacija Y je generacija otrok tehnologije, rojenih med letoma 1981 in
2001. Najbolje se počutijo v sproščenem in prijetnem delovnem okolju, ravno
takšna je tudi njihova komunikacija z nadrejenimi. Pogosto jim predlagajo mo-
dernejše in hitrejše pristope, namesto osebnih sestankov pa večkrat posežejo
po spletni komunikaciji, navaja Aktiv.si. (zap)

Življenje na Kitajskem
in v Indiji se zaradi
naraščajo-čih eko-no-mij
izbo-ljšu-je, u-go-tavljajo-
analitiki azijskih trgo-v dela

Če ste kdaj v Evropo pripotovali iz
Azije, morda iz Kitajske ali Indije, ste
lahko pred okenci za pregled potnih
listin, namenjenih neevropskim pot-
nikom, opazovali neverjetno dolge
vrste, medtem ko ste lahko sami v
Evropsko unijo vstopili domala nemo-
teno. Za večino Azijcev prihod v Evro-
po, pa tudi v ZDA, v katerih so dolgo
časa videli predvsem blaginjo in mož-
nosti za boljše življenje, ni bil niti malo
enostaven. Treba je bilo imeti delovni
vizum in izpolniti na kupe potrebnih
dokumentov. Lažje je bilo le, ko so
Evropa in ZDA potrebovale poceni de-
lovno silo.

Zdaj so se časi spremenili, ugotav-
ljajo analitiki azijskih trgov dela. Živ-
ljenje na Kitajskem in v Indiji se zaradi
naraščajočih ekonomij izboljšuje, zato

Po-stavljati si previso-ke in nerealne cilje
ni smiselno-, saj lahko- s tem do-sežemo-
ravno- nasproten u-činek - o-bču-tek
nespo-so-bno-sti ali fru-stracij

Številne raziskave kažejo, da imajo le redki jasno začrtane
karierne cilje - torej kaj je tisto, kar resnično želimo v življe-
nju naslednjih pet, deset ali dvajset let početi. Odgovoriti na
to vprašanje vsekakor ni enostavno, še posebno če nikoli
nismo temeljito razmišljali o dolgoročni karieri in smo se
vselej nekako prepuščali zunanjim okoliščinam ter prilož-
nostim, ki so se sproti pojavljale. Tudi tak pristop nas slej ko
prej nekam pripelje. Strokovnjaki menijo, da postavljanje
in udejanjanje kariernih ciljev bistveno povečujeta možno-
sti za lepšo, uspešnejšo in hitrejšo kariero, predvsem pa za
lastno osebno zadovoljstvo.

Bi prvo mesto zasedla vaša sedanja služba, morda sanj-
ski poklic iz vašega otroštva ali pa kateri od vaših hobi-
jev? Laura Smrekar iz Competa pravi: "Najbolj idealno bi
bilo, da bi kariera čim bolj sovpadala z našimi sposobnost-
mi, željami, znanjem kakor tudi prioritetami v življenju
ter samim življenjskim slogom. Nekomu družina pomeni
mnogo več od kariere in ne bo nikoli srečen, če bo moral
delu posvetiti tudi velik del svojega prostega časa. Tedaj je
priporočljivo, da karierni cilji temu sledijo. Velja pa seveda
tudi obratno. Če smo zelo ambiciozni in si želimo ugledne-
ga delovnega mesta v vodstvu podjetja, visokega plačila,
ob tem pa smo pripravljeni za kariero žrtvovati tudi večji
del svojega prostega časa, si moramo postaviti tudi temu
primerne karierne cilje." Prepričana je, da morajo biti vsi
karierni cilji realni, dosegljivi, merljivi, terminsko oprede-
ljeni in nam pomeniti ravno pravšnji izziv.

"Postavljati si previsoke in nerealne cilje ni smiselno,
saj lahko s tem dosežemo ravno nasproten učinek - obču-
tek nesposobnosti ali frustracij. Že na začetku, ob prvem
stiku s trgom dela (ali že prej, v času dijaškega in študent-
skega dela) je dobro, da spoznamo čim več različnih podro-
čij dela. Tako potem lažje ugotovimo, kaj je tisto, kar nas
veseli," pojasnjuje Smrekarjeva. Popolnoma življenjsko je,
da so med kariero tudi razočaranja, padci in vzponi, tudi ne-
gativne izkušnje, na podlagi katerih nas morda včasih vse

stotna in je bila dvanajst mesecev ne-
verjetno stabilna, se je februarja prvič
po začetku krize znižala za 0,1 odstot-
ne točke na 9,5 odstotka. Zaposlovanje
se je nehalo manjšati že v drugem četr-
tletju preteklega leta. Za mlade iskalce
zaposlitve so razmere na trgu dela v
EU dokaj slabe, hkrati pa je v polovici
držav članic še vedno opaziti skrb zbu-
jajoče trende. Kljub temu se je stopnja
brezposelnosti mladih na ravni EU, ki
se ni povečala že od novembra lani, fe-
bruarja znižala za 0,1 odstotne točke
na 20,4 odstotka.

Prevladuje eno-tno- mnenje,
da bi mo-rali v Slo-veniji
čim prej dati prilo-žno-st
za zapo-slitev mlajšim, sta-
rejšim pa, namesto- po-dalj-
ševanja delo-vne do-be, da
se pričnejo- u-po-ko-jevati

Vladajoča koalicija stavi na pokojnin-
sko reformo, ki je, kot pravijo, glavni
razlog za porast števila brezposelnih,
saj so prepričani, da je mnogo ljudi tik
pred upokojitvijo izkoristilo nekate-
re bonitete in se prijavilo na zavod za
zaposlovanje. In ker je tudi znano, da
mladi v Sloveniji začnejo razmeroma
pozno razmišljati o tem, kakšno karier-
no pot in zaposlitev si želijo, pa se raje
odločijo za študij, smo na mariborskih
ulicah preverjali, ali je res tako in ali
menijo, da starejši zaposleni odžirajo
kruh brezposelnim mlajšim.
Justina Žerdin, upokojenka iz Radencev:
"Sploh si ne upam pomisliti, kako je ta
čas mladim, ko primanjkuje prostih de-
lovnih mest. Prav iz tega razloga tudi
ne razumem naših državnikov na obla-
sti, da si prizadevajo podaljševati delov-
no dobo, saj bodo s takšnim početjem
še povečevali brezposelnosti, ki je že
zdaj skrb vzbujajoča. Po mojem bi mo-
rali starejši v podjetjih prej odslužiti
svoje in delovno mesto prepustiti na-
slednji generaciji. Potem ni čudno, da
se mladi raje odločajo za študij, saj po
srednji šoli ne dobijo ustrezne zaposlit-
ve, vendar če bi morala sama še enkrat
odločati o poklicu, bi izbrala poklicno
srednjo šolo. Menim, da ta mladina ve-
liko lažje dobi ustrezno službo kot de-
nimo kakšni študenti z diplomami."
Danijela Popovič, dijakinja iz Maribora:
"Če razmerje med mladini in starejši-
mi zaposlenimi primerjam z enačbo,
se mi rešitev ponuja tako rekoč na plad-
nju. Skrajšati je treba delovno dobo, sta-
rejše prej upokojiti in delovna mesta
sprostiti za mlajše. Tako bi moralo biti,
ampak je zadeva nasprotna, zato niti
ni čudno, da se brezposelnost čedalje
povečuje. In se še bo, če bo ostalo takš-
no razmišljanje pri tistih, ki odločajo.
Poznam številne, ki so imeli velike te-
žave pri zaposlitvi, saj ni bilo prostih
delovnih mest, medtem ko sem sama
imela veliko srečo in počitniško delo
dokaj hitro našla na podlagi zvez in po-
znanstev."

Sandi Levanič, študent iz Maribora: "Sem
še študent in si priložnostni zaslužek
poskušam pridobiti s študentskim
delom. Ne razumem pa vsebine pokoj-
ninske reforme, ki naj bi po besedah
predlagateljev po eni strani podaljše-
vala delovno dobo in obenem zmanj-
ševala brezposelnost. To mi res ne gre
skupaj. Prepričan sem, da bi se mož-
nosti za zaposlitev povečale, če bi se
starejši prej upokojili. Žal je tako, da si
brez res dobrih zvez ne glede na spo-
sobnosti in znanje brezposeln. Sam
sem jih k sreči imel, in če sem iskren,
nanje računam tudi po končanem šola-
nju, ko bom iskal zaposlitev."
Sara Ristič, dijakinja iz Maribora: "Kar se
tiče iskanja novih zaposlitev ali vsaj
študentskega dela, je zadeva v naši dr-
žavi takšna, da te nihče noče oziroma
ne vzame, če nimaš v tistem podjetju
koga, ki je na dobrem položaju in reče
kakšno dobro besedo zate. Brez tega si
nič. Drugače namreč ne gre, saj se sta-
rejši ne upokojijo pravočasno, da bi
mladi imeli možnost zaposlitve."
Kristina Šauperl, dijakinja iz Maribora:
"Nikakor se ne strinjam s tem, da sta-
rejšim podaljšujejo delovno dobo. Kakš-
no prihodnost pa bomo imeli mladi, če
bomo že vnaprej vedeli, da ne bomo do-
bili zaposlitve? Kako naj potem tudi
pričakujejo večjo rodnost med Sloven-
ci, če potencialni starši ne bodo mogli
preživljati niti sebe?! Sama imam to
srečo, da mi je prek študentskega ser-
visa v času srednje šole pomagala do
zaposlitve moja sestra, potem pa bi se
želela zaposliti v mariborski bolnišnici
in računam na ustrezno pomoč tam za-
poslenih znancev. Že v mojih letih sem
spoznala, da drugače ne gre."

V ŽARIŠČU
Verodostojnost
Slovenije
na preizkušnji
	o-
EVROPA, SVET
Preiskava zoper
nekdanjega
predsednika
	o-
ČRNA KRONIKA
Prijeli morilca
iz Dola
	Do-
ŠPORT
Mitja Viler: Prvi
gol, pa že odločilen
	Do-

1. MARI-BOR	29	18 8 3	51:20	62
2. DOMŽALE	29	15 7 7	43:27	52
3. LU-KA KOPER	29	15 5 9	49:36	50
4. OLI-MPI-JA	29	12 9 8	45:31	45
5. HI-T GORI-CA	29	11 7 11	36:40	40
6. RU-DAR	29	10 7 12	50:44	37
7. NAFTA	29	9 5 15	41:52	32
8. CM CELJE	29	8 8 13	35:46	32
9. TRI-GLAV	29	7 7 15	28:53	28
10. PRIMORJE	29	5 7 17	32:61	22

1. ALUMINIJ	22	1G	S	4	42:2G	38
2. INTERBLOCK	22	1G	S	4	BB:21	38
3. DRAVINJA	22	1G	l	S	21:19	37
4. MURA	22	1G	B	g	2g:2S	33
5. BELA KRAJINA	22	S	l	l	B4:BG	31
6. DOB	22	S	S	g	21:B1	29
7. DRAVA	22	S	S	g	2g:BS	29
8. KRŠKO	22	l	B	g	1B:24	27
9. ŠENČUR	22	4	l	11	B1:41	19
10. ŠMARTNO	22	S	4	1B	2l:4B	19

1. ODRANCI	19	iS	2	2	49:2G	47
2. ŠAMPION	19	12	4	B	4g:1g	4G
3. KOVINAR	19	11	B	S	Bl:2l	36
4. TROMEJNIK	19	9	S	S	BG:22	32
5. ČARDA	19	1	l	S	2S:21	28
6. MALEČNIK	19	S	B	S	29:29	27
7. DRAVOGRAD	19	1	S	l	29:B4	26
8. GRAD	19	B	B	l	2B:2g	24
9. ZREČE	19	S	B	S	1S:2G	21
10. STOJNCI	19	B	B	1G	2S:BS	21
11. PALOMA	19	S	S	g	1l:2S	2G
12. VERŽEJ	19	B	1	12	29:4S	19
13. BISTRICA	1g	4	S	1G	2g:BS	17
14. ŠENTJUR	1g	B	B	1B	19:44	12

1. KRKA	7	7	0	588:417	14
2. HELIOS	7	5	2	567:545	12
3. OLIMPIJA	7	4	3	554:488	11
4. ZLATOROG	7	4	3	514:521	11
5. HOPSI	7	3	4	506:508	10
6. SLOVAN	7	3	4	485:517	10
7. ELEKTRA	7	1	6	443:537	8
8. MARIBOR	7	1	6	454:579	8
Pari prihodnjega kroga, danes: Maribor Mes- ser - Zlatorog, Krka - Geoplin Slovan, Helios - Hopsi, Elektra - Union Olimpija.

	Ti ni vseeno?
/ 7dni '	V Sodeluj I v družbeno ' odgovornih akcijah

Še niste naročeni na Večer pa bi radi izkoristili ugodnosti? Naročite si svoj Izvod časnika čim prej po telefonu: 02 23 53 321 ali po e-poštl narocnina@vecer.com.		večer
Ob uveljavljanju ugodnosti predložite potrdilo o plačilu zadnje naročnine na		Večer.

1. CI-MOS 27 23	1	3 874:716	47 (37)
2. GORENJE 27 23	0	4 873:71S	46 (42)
3. CEIJEPL 27 17	0	10 901:782	34 (32)
4. LOKA 27 15	4	8 849:770	34 (26)
5. TRI-MO 27 14	1	12 83S:82S	29 (27)
6. BRANI-K 27 12	4	11 771:762	28 (24)
- skupina- za- obsta-nek: Slova-n - Jeruza-lem Ormož 32:25 (14:13), Krka- - Ribnica-Riko hi- še 33:36 (16:21), Slovenj Gra-dec - Šma-rtno Herz Fa-ctor ba-nka- 21:26 (12:12).
1. RI-BNI-CA 27 13	1	13 840:826	27 (19)
2. KRKA 27 9	4	14 793:830	22 (18)
3. ORMOŽ 27 11	0	16 776:84S	22 (16)
4. SLOVAN 27 7	1	19 769:876	15 (10)
5. SL. GRADEC 27 5	0	22 64S:841	10 (6)
6. ŠMARTNO 27 5	2	20 71S:843	10 (7)
Pa-ri 6. kroga-: Gorenje - Loka-, Bra-nik - Celje, Trimo - Cimos, Ribnica-- Šma-rtno, Slova-n - Kr- ka-, Slovenj Gra-dec - Ormož. VEČER

HOP	12.40, 14.40, 16.40, 18.40, 20.40
HITRO MAŠČEVANJE	tor. 22.40
SVETOVNA INVAZIJA: BITKA LOS ANGELES 14.25, 16.55, 19.25, 21.50, v tor. tudi 0.20
GOLA ZABAVA	14.30, 16.45, 19.00, 21.15, v tor. tudi 23.35
VITEZ IN SITNEZ	14.55, 17.10, 19.20, 21.30, v tor. tudi 23.40
RANGO, sinhronizirano	12.35, 14.50, 17.00
MOJA NEPRAVA ZENA	19.10, 21.35, v tor. tudi 0.05
PRIKRITI UDAREC: BEG PRED RESNIČNOSTJO 15.10
TEDEN BREZ PRAVIL	17.25, 19.35, 21.45, v tor. tudi 23.55
ZAJČJA LUKNJA	16.50
JAZ SEM ČETRTI	14.35,18.45
CIRKUS COLUMBIA	21.00, v tor. tudi 23.20
ZLATOLASKA	13.20, 15.30
CIMRA	17.40, 19.40, 21.40, v tor. tudi 23.45
DVORANA XPAND ZLATOLASKA, 3D, sinhronizirano 14.40, 16.50
O-DKLENJEN	19.00, 21.10, v tor. tudi 23.20
Eg »r«™^!,*.
ODKLENJEN	20.20, 21.25, v tor. tudi 22.40, 23.45
GOLA ZABAVA	tor. 11.50, 14.30, 22.50, sre. 11.50, 14.30, 17.40, 20.20
TEDEN BREZ PRAVIL	13.20, 16.25, 18.55, 21.20, v tor. tudi 23.50
RIO, 3D, sinhronizirano	11.40, 12.40, 13.50, 14.50, 16.00, 17.00, 18.10, 19.10
HOP, sinhronizirano	10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30
JAZ SEM ČETRTI	21.40, v tor. tudi 23.59
RIO, sinhronizirano	10.40, 12.50, 15.00, 17.10
CIMRA	19.20, 21.15, v tor. tudi 23.15
HITRI IN DRZNI 5	tor. 19.00
VITEZ IN SITNEZ	12.10, 14.20, 16.40, 18.50, 21.00, v tor. tudi 23.10
SVETOVNA INVAZIJA: BITKA LA 13.15, 15.45, 18.15, 20.50, v tor. tudi 23.20
KINO UDARNIK PRINC BROADWAYA	20.00
CELJE
MESTNI KINO METROPOL
sre.: PESEM UPORA	19.00
g K,rs..	A-i \|f ■ i Ul:-'
ODKLENJEN	20.45, v tor. tudi 23.05
GOLA ZABAVA	11.15, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, v tor. tudi 23.55
RIO, 3D, sinhronizirano	10.55, 11.50, 14.00, 15.05, 16.10, 17.15, 18.20
TEDEN BREZ PRAVIL	19.25, 21.55
HOP, sinhronizirano	10.50, 13.00, 15.10, v sre. tudi 17.20, 19.30
JAZ SEM ČETRTI	tor. 23.59, sre. 21.40
RIO, sinhronizirano	10.30, 12.40, 14.50, 17.10, 19.20
CIMRA	21.30, v tor. tudi 23.30
HITRI IN DRZNI 5	tor. 19.00
VITEZ IN SITNEZ	12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00, v tor. tudi 23.10
RIO, podnaslovljen	12.00, 16.05
SVETOVNA INVAZIJA: BITKA LA 13.15, 15.45, 18.15, 20.50, v tor. tudi 23.20

	r i Ime
	Priimek
	Ulica in hišna številka
	Poštna št. in kraj
	Telefonska številka Podpis
	E-poŠta (za obveščanje o akcijah Večera, največ enkrat tedensko)
Navedeni podatki so točni in naročnik dovoljuje, da jih ČZP Večer, d.d., upravlja skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
ČZP Večer, d.d., 2504 Maribor, telefon 02/23 53 321, faks 02/23 53 372. e-pošta narocnina@vecer.com
VEČER
................................^L........

(Robert Balen)
Pa-sivna- hiša-

življenja
www.ebonbon.si
RoriBon	\| VEČER