165
Politične stvari.
Berolinske konference.
Končane so razprave v Berolinu. Kaj se je sklenilo , se prav za gotovo še ne v6; da se je pa G o r-čakov potegnil za slovanske kristijane na Turškem in da je zmagal, to se vidi zdaj že očitno. Začel je ves drug veter vleči po naših oficijoznih listih. Pravijo že zdaj, da ni ravno neobhodno potreba, Turčijo na vsak način pri življenji ohraniti. Upor na Bulgarskem in vedno veče oboroževanje Srbije kaže na to, da se Turčija sama sebi prepusti, naj se brani sama. Srbom pa ne bo se branilo vdariti na Turke. Gorčakov je sam bojda priznal, da ga javno mnenje Ruskega naroda sili k prijaznosti do zatiranih ustajnikov. Bulgarski uporni komite v BukureŠtu dela na vse kriplje; čedalje jasneje se kaže,^ da dela z odobravanjem Rumunske in Ruske vlade. Čemu bi bil pa Bratiano poklican k vladi, če ne zavolj vojske s Turki, vsaj njegovo ime samo pomen j a že ta program.
Rusija je tedaj po vsem tem v Berolinu vendar storila svojo dolžnost, se ve da le po pritisku javnega mnenja Ruskega naroda, in za to javno mnenje moramo hvaležni biti možem, ki so, kakor Pogodin, Aksakov, Popov in drugi, ondi delali v prvi vrsti, ki so s tolikim trudom razkladali Rusooa njihovo slavjansko narodnost. Osoda bode se izpolnila nad Turčijo, — osoda, kakoršno je Azijatska ta država zaslužila. Naši ^Tagblattovci^' pa naj si usta obrišejo, ki so z Dunajskimi judi vred vedno čivkali, da bo ustaja kmalu zadušena. Srbi in Bulgari bodo se osvobodili, če prav Dežman s svojo gardo Turkom na pomoč gre, in magari še Vesteneckove beriče seboj vzame !
Potem pa morajo priti tudi za nas Slovence boljši časi. Kajti na Dunaji bodo vendar enkrat izprevideli, da Magjarsko-nemška politika je pogubna za Avstrijo in da s Slovani se ne sme dalje veČ delati kakor s „stech-vieh", kakor „Tagbl.** misli in piše, kajti za hrbtom nam bo stalo deset milijonov jugoslovanskih sokolov. To naj si naši Ljubljanski Turki za ušesa zapišejo, da je ura njihove „8lave" odbila in prišla je naša.
Bog poživi junaške sokole, ki se bore za „krst častni i slobodu zlatnu*M