Naročnina mesečno 29 Din. za t nožem-itvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi oL 6/111 S£OVESEC Telefoni nredulštvai dnevna dniba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 _____ Izhaja vsak dan zjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun. Ljubljana ŠL 1(1 010 (• 10.349 za inseratet Sarajevo Stv. 7563. Zagreb &tv. 39.011, Praga-Du naj 24.79' Uprava: Kopitar-leva 6. telefon 2993 Političen predpust traja dalje Predpustni čas s svojimi zabavami, plesi in veselicami je končan, maske so odložene Ni pa odložila svoje maske politika, za katero varljiva šminka ni izjema, ampak navada in pravilo. Svojega resničnega, iskrenega obraza nikdar ne jjokaže svetu, pač j)u ima na razpolago kopico prikupnih mask, ki jih množice rade gledajo; te natika jio jx>trebi in okolščinah, samo da je bolj prikupila v očeh lahkoverne mase. Političen karneval z maskami se torej na politični jiozornici nadaljuje leto iu dan in vedno se pojavi v »odločilnih krogih« neprijetno razburjenje in celo ogorčenje, kadar se kateremu nepoklicanih Zemljanov -sreči spoznati zu masko resnični obraz, demaskiruti bobneča gesla in lepo zveneče krilatice, nu katere se love lahkoverne množice in jih poimenovati s pravim imenom, jim dati resnično vsebino — brez maske. Iako že precej časa vzbuja na evropski politični areni precejšnjo pozornost zujeten, trebušast možaku r, ki v ni kakšnem razmerju s svojimi sice.ršnimi dimenzijami nosi na obrazu čudovito narejeno masko preganjane nedolžnosti, človekoljubja in miru Naj strumnih evropskih nacionalistov ne moti, da maska zakriva jiristno židovski obraz, in evropske buržuazije naj ne razburja, da prihaja iz »barbarskega« vzhodu: saj je vendar oblečen v brezhiben frak s cilindrom in belo srajco! Evrope v resnici to tudi ne moti. Njegov sedež je vedno na odličnem, vzvišenem mestu. Le kdor bi natančneje pogledal, bi videl, da je moč, ki jo ima, zgrajena na porušenih cerkvah in katedralah in na delu milijonov sužnjev — in dn častne dame, ki ga svečano pozdravljajo ne vihte v rokah palmovih vej, ampak srp in kladivo. Vino, ki se pri banketih peni v čašah, je rdeče kakor kri, Ic godbi, ki razveseljuje odlične goste, se včasih zaleti, da udari v melodije internacionale. Visoke evropske pol iti ko tudi to nc moti. Maska je namreč dober govornik in so res važne stvari, ki jih ima človeštvu povedati. Pozorno in napeto love poslušalci sleherno dragoceno besedo iz njenih ust. In kaj govori maska Evropi? Da maska, ki se giblje med Moskvo, Ženevo in Parizom, ni maska, ampak, da jiod snežno belo srajco, ki tako čednostno blešči, bije prav tako krepostno srce, vneto za vse sveto in plemenito v blagor človeštva. Verna množica vneto ploska! »Nisem i tisti, za katerega me imate! Nisem jaz pomoril | milijonov ljudi, oni so se sami uničili. Nisem jaz I oskrunjal cerkva in moril duhovnikov, oni so i se v svojem failatizmu sami žrtvovali, ker se jim je hotelo mučeništva. Nisem jaz napravil iz milijonov ljudi sužnjev dela, ker sem jih vendar odrešil z obljubami o nebesih na zemlji, ker v nebesa po smrti ne verujem. Buržuji Evrope, ne bojte se! Jaz sem večji kapitalist kakor kdorkoli med vami. ker meje podjetje zaposluje 160 milijonov delovnih moči in lahko vas zagotovim, da je moj delovni sistem povzet jio najbolj moderni metodi delavčevega izkoriščanja. Vse moje stremljenje gre za tem, da na isti način osrečim tudi druge narode in jih storim deležne sreče, ki jo v sovjetiji ljudstva uživajo. Tam stoji moj prijatelj Herriot! On vam lahko pripoveduje, koliko užitkov nudi življenje pod znamenjem srpa in kladiva. Potemkinove. vasi so bile otroška igrača v primeru s sijajnimi informacijami s katerimi vedno lahko postrežemo našim obiskovalcem. Vprašajte tovariša Caballero, ki je iz Španije prihitel med nas in videl, da pri uporabi moči in sredstev nismo malenkostni. Vprašajte strokovnjake. pa vam bodo povedali, da. ni boljšega, kakor naša armada, nič hitiejšega, kakor so naša letala in nič bolj učinkovitega, kakor naša propaganda. Moji prijatelji: v Pragi vam bodo povedali, da gospodarske, zmede v Podonavju ni mogoče urediti drugače, kakor da se moj vpliv nanje raztegne. Vem da imate pomisleke in predsodke glede revolucionarnega gibanja, ki se tu in tam pojavlja v svetu Toda, kako more visoka politika tovariša Litvinova vedeti, s čim se peča rovarska komintema! Ali naj ve levica, kaj dela desnica; komisarji, ki sede pri seji vlade, so vendar nekaj čisto drugega, kakor pa če sedejo k seji kominterne.« Tako prepričuje svet boljševiška maska o svojih človekoljubnih namenih. Te dni se bije boj za boljševiško prijateljstvo v francoski zbornici. Masonerija in marksizem prirejata maski prisrčne ovacije. Kakor da je strast popolnoma zatemnila razum' Kaj*i istočasno, ko veliki patriot Herriot navdušeno zagovarja zvezo s sovjeti in ga podpira celo meščanski Flandin, i30slanei desnice dokumentarično dokazujejo, da so bila od kominterne izdana navodila, kako oslabiti in razkrojiti francosko armado; prijet je bil komunističn-' agent Eber-lein, ki je -deloval« v Loreni z namenom poostriti nasjirotje med Eranco/i in Nemci Pariški tednik »Candide« (20. febr.) prinaša besedilo protokola, po katerem je kom interna sklenila s pomočjo svojega agenta Nadirja zanetiti v francoski Siriji revolucijo, ki je pred mesecem res tudi izbruhnila, je stula veliko človeških življenj iu še danes ni premagana. Stalin sam je odobril načrt za revolucijo v Siriji. Istega dne se je koniinterna pečala z načinom, kako zanetiti vstajo v fruneoski Indo-kini in je bil tja poslan s posebnimi navodili komunistični agent Cliavan. Komunistična revolucionarna propaganda se. javlja v francoskih severno-afriških pokrajinah, kjer operira komunizem kot odrešitelj kolonijalnin narodov izpod oblasti evropskih velesil. . Tudi v Parizu mcnrla vejo, da je v Pragi komaj bilo ustanovljeno boljševiško poslaništvo, že je policija na veliko presenečenje daljnovidnih« politikov, ki so si Bog ve kaj obetali od zveze i boljševiki, prišla na sled šc povsem sveži komunistični organizaciji, ki je jiredla niti po državi. Ni jim v Parizu neznano, da francoska komunistična sekcija prejema denar za tisk in agitacijo iz Moskve, da ga je obilno dobila tudi Španija za zadnje volitve (nad 2 milijona požel), kakor tudi za lansko jx>nesrcčeno revolucijo v Astu-riji. Gotovo jim je še v spominu, zakaj so Združene države Severne Amerike, ki so bile Krvava zarja na Daljnem vzhoda Vojaški upor v Tokiju Trije člani vlade ubiti Strah pred takojšnjo vojno s sovjetsko Rusijo Uporniki zvesti cesarju Umorjeni ministri: Ministrski predsednik admiral Okada 83 letni finančni minister I a k a h a š i. Večkratni predsednik vlade in mornariški minister admiral Saito. London, 20. februarja, b. Reuter poroča iz Šaughaja: Vojaški prevrat, ki je izbruhnil v Tokiju, je izvršil oddelek prve divizije, ki je bila |)0-slana na mongolsko mejo. kjer je že dobila vso municijo. Pri prevratu so bili umorjeni ministrski predsednik Okada, finančni minister T a k a h a š i in bivši ministrski predsednik grof Saito. General V a t a g a ii a je bil hudo ranjen in se bori s smrtjo. Tudi grol M a k i n o in general Suzuki sta bila napadena od revolucionarnih vojakov, vendar pa sta še pravočasno pobegnila. Lnako so pobegnili tudi princ S a i o I i, minister cesarske hiše Uasa in vojni minister general K a m a š i-no. Nad vso Japonsko je proglašeno obsedno stanje. Vse brzojavne in telefonske zveze so bile prekinjene. Prevrat so vodili mlajši častniki, ki zahtevajo imperialistično in nacionalistično politiko. V tukajšnjih dobro jx>učenih političnih krogih izjavljajo, da je vojni prevrat v Tokiju posledica dolgotrajne temne zakulisne borbe med militarizmom in parlamentarizmom. Ta borba ie sedaj dosegla višek in vojaški krogi so sc odločili na radikalen obračun s svojimi parlamentarnimi nasprotniki, ki so jih enostavno postrelili. isti politični krogi izjavljajo, da odgovarja ta razvoj tradiciji japonskega gospostva plemstva, ki je vedno postavljalo plemstvo nad vse zakone. Ti vitezi so bili vedno odgovorni samo mikadu za vse svoje početje, nik(W pa narodu in zakonu. Japonski fevdalizem smatra torej vojaško silo za temeljno tradicijo japonskega cesarstva. Ta teorija pa pomeni z drugimi besedami, da predstavljata državo samo vojska in mornarica. To teorijo že v teku več rodov pobijajo parlamentarci, ki pa so morali svojo borbo vedno plačati z lastno krvjo. Princ 11 o, oče japonske ustave je bil prva žrtev svojih fanatičnih nasprotnikov, leta 1932 mu je sledil pravosodni minister I n u k a j, danes pa so mu sledili kar trije ministri: Okada, Takahaši in Saito. Kot prva žrtev je padel finančni minister Takahaši, ki je bil največji nasprotnik vojaškega imperializma ter je militariste napadal. V zvezi z vojaško vstajo, o kateri doslej še manjkajo podrobnosti, ni proglašeno obsedno stanje samo v glavnem mestu Japonske v Tokiju, temveč po vsej Japonski. Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo japonskemu konzulu v Singa-pore, da je vojska zasedla palačo japonskega ministrskega predsednika in notranjega ministra, dalje poslopje predstojništva policije in ostale važnejše zgradbe. Vest o vojaški vstaji v Tokiju je na vsem Kitajskem povzročila veliko vznemirjenje in splošno zmedo. Zlasti so bili na Japonskem potrti zaradi vesti, da je umorjen finančni minister I Takahaši, ki je znan kot energični nasprotnik ve-: likih vojnih izdatkov in je bil prav zaradi tega v 1 vojaških krogih najbolj osovražen. Dalje fioročajo iz Nankinga. da je vojaški puč | v Tokiju predznak usodnih ukrepov japonske armade, ki bodo naperjeni proli Kitajski in tudi proti sovjetski Rušiji. V Tokiju samem je prišlo do resnih in težkih I nemirov, zaradi katerih so bile zaprte vse trgovine, pa tudi poslovanje na borzah je bilo takoj ustavljeno. V Londonu še vedno nimajo točnih vesti o vojaški vstaji na Japonskem, ker so vse telefonske in brzojavne zveze z Japonsko prekinjene Po vesteh iz Tokija so vojaški puč izvršili mlajši častniki s pomočjo 30XX) vojakov, ki so jili poprej oborožili z avtomatičnimi puškami, revolverji in bombami. Cesar je izdal povelje svoji gardi, ki šteje 12.000 mož, da skuša puč takoj zatreti Baje se je to že posrečilo, ker se pučisti niso preveč upirali Podrobnosti še manjkajo. Reuter poroča nadalje iz Šangaja: Voditelji davišnje pobune so izjavili, da so brezpogojno zvesti cesarju in da mislijo, da delajo v korist prestola in domovine. Po novejših vesteh sc zdi, da uporniki niso naleteli na resen in oborožen odpor. V/lic temu je jionekod prišlo do prelivanja krvi. Tudi o več požigih poročajo. Zdi se, da so uporniki zavzeli tudi poslopje vojnega ministrstva. Kako ie umrl Okada Šangaj, 26. febr. e. llavasov dopisnik poroča, da so v stanovanje ministrskega predsednika admirala Okade vdrli mlajši častniki, ki so bili preoblečeni v navadne vojake. Vodil pa jih je kupe-tan cesarjeve garde. Najprej so častniki ministrskega predsednika pretepli in mučili, nato |>a ga ustrelili. Nova vlada šangaj, 26. febr. c. Novo vlado je sestavil, oziroma predsedstvo je začasno prevzel bivši notranji minister Soto. Solo je razmeroma še zelo mlad in je sin bivšega finančnega ministra barona Sota. Mir se vrača \Yasliiiigtnu, 26. febr. e. Ameriški časnikarji lahko počasi fioročajo iz Tokia podrobnosti o uporu v Tokiju. Tako so popoldne sporočili, da so danes po|KiIdne izšli prvi št i rjo časopisi in sicer so vsi štirje časopisi last takozvanih vojaških krogov. Vsi ti štirje lisli niio napisali niti črke o dogodkih, ki so povzročili prelivanje krvi danes zjutraj ob |>ol šestih. Ostali lisli še ne izhajajo in ni znano, če jih je vlada prepovedala ali pa se ne upajo izhajati. Vsekakor je cenzura silno ostra. Strah na Kitajskem Nanking, 26. febr. b. Tukajšnji politični krogi so v velikih skrbeli zaradi sedanjih dogodkov na Japonskem. Splošno sc trdi. da ho sedaj. ko so iz giiiile še zadnje ovire, ki jih je predstavljal japonski parlamentarizem proti japonskemu fašističnemu nasilju, prišlo do zelo resnih dogodkov na Daljnem vzhodu. Tukaj se popolnoma odkrito govori, da bo sedaj, ko so dobili vojaški krogi svobodne roke. najbrže prišlo do poskusa zasedbe vseh petih pokrajin severne Kitajske, jiri čemer ho prišlo do neposrednega spopada s sovjetsko Rusijo zaradi zunanje Mongolije, ki je bila že sedaj jm vod neštetih obmejnih spopadov iu je vedno predstavljala nevarnost za vojni požar na Daljnem vzhodu. Japonsko vojsko je sram V novi vladi ostane zunanji minister Hirota Šanghaj, 26. febr c. llavasov dopisnik poroča iz Tokia, da so vodilni japonski vojaški krogi silno žalostni zaradi današnjega upora, i\i so ga povzročili mlajši člani japonske armade. Vodilni vojaški krogi pravijo, da se sedaj še niti prcceniti ne da, koliko jc ta vojaški upor škodoval ugledu in moči japonske vojske. Vlada je sedaj že popolnoma gospodar položaja in vodilni vojaški krogi skušajo sedaj hitro popraviti nesrečni vtis ponesrečenega vojaškega upora. Vojaški krogi hočejo predvsem rešiti ugled japonske vojske na zunaj, da bi tako vsemu svelu japonska dokazala, da ni razklana, ampak da je sicer močna, a tudi modra. Zato hočejo predvsem podpreti japonsko zunanjo politiko in uirdili moč in ugled sedanjega zunanjega ministra Hirote. V novi vladi bo zunanje ministrstvo še dalje vodil dosedanji zunanji minister llirola in lakoj po zadušenem vojaškem uporu ni bilo samo poudarjeno, da ostane japonska zunanja politika ista, ampak je bilo celo izjavljeno, da se bo mešana vojaška ko- Pogled na Tokijo. med prvimi, ki so se radi dolarskih kupčij spe-čale z boljševiki, že po uekaj letih i.dpovedale prijateljsko pogodbo in ukinile sovjetsko poslaništvo ... Ne. Francija bo očividno nadvse srečna, ako bo kot predujem za vojiiško zvezo z boljševiki plačala nekaj milijard /u sovjetske polomljene železnice, ker so neplačani dolgovi še iz carske Rusije očividno že pozabl jeni. Mar je res še kdo ua svetu tuko naiven du verjame, da bi se boljševiška armada bojevala kdaj v bodoče za kak drug namen, kakor da obdrži ali razširi boljševiško oblast! In kakšen interes naj ima na enem in drugem Evropa? Toda nič! Diplomatski karneval se nadaljuje, ples mask je vedno bolj vrtoglav. Sanje ali resničnost? Morda bo tedaj /e prepozno, ko se bo Evropa streznila in uvidela, da njen političen predpust le predolgo traja. Ijiliko-mišljeni norci bodo tedaj uvideli, da igra ni bila šala. ampak da je šlo za res in dn so bili oni tisti, ki jih je spretna maska potegnila, Le kakšna bo potem — pepelnica?! misija med člani sovjetske in japonske armade v najkrajšem času sestala in razčistila sporna vprašanja glede meje med Mandžurijo iu Mongolijo. Francoska poročila: „Takoišen nastop proti Rusiji' Šangaj, 26. febr. c. llavasov dopisnik poroča o razlogih revolucije v Tokiu sledeče: Vojaški krogi so bili zelo nezadovoljni zaradi izida volitev, pri katerih je ostala tako zvana vojaška stranka Seyukaj v manjšini. Stranka, ki podpira vlado, je predvsem močna zaradi tega, ker sc naslanja na premožnejše meščanstvo in na veliki kapital. Vojaški krogi hočejo predvsem močno obrambno politiko, obenem pa pravično socialno politiko, ki bo zadovoljila široke mase delovnega ljudstva na znotraj. Ti oziri pa so se kmalu prenesli na zunanje politične razloge. Vojaškim krogom je bila v tej zvezi najbližja skrb za močno mornarico in so zahtevali od vlade, da mora hitro izvesti popeno enakost japonskega brodovja z angleškim Vladna stranka je priporočala zmernost in počasnost. V zunanji politiki pa so hoteli vojaški krogi takojšnji oster nastop proti sovjetski Rusiji. Vojaški krogi so postali posebno pozorni zaradi tega, ker so sovjeti odkrito podpirali armadi zunanie Mongolije v obmejnih spopadih na meji Mandžurije. Ko je bila nato še sestavljena mešana komisija s sovjetsko armado, ki naj določi mejo med Mandžurijo in Mongolijo, so ti krogi smatrali ta korak za vojaško ponižanje japonske armade. Izjava japonskega poslanika v Londonu l.ondon, 26. febr. c. loponsko veleposlaništvo v Londonu je proti večeru prejelo prvo uradno brzojavko iz Tokia. Zunanji minister ie poslal veleposlaniku uradno poročilo o današnjih dogodkih v Tokiu. V tem poročilu sporoča zunanji minister, da je vlada jx>polui gospodar položaja in da je vojaški upor skušalo izvesti samo nekaj oddelkov garnizije. Ministrski predsednik Okada, bivši ministrski predsednik Saito in finančni minister Takahaši so ubili. Več vodilnih osebnosti japonske politike je ranjenih. Nad Tokijcin jc proglašeno vojno stanje, vendar pa prebivalstvo takorekoč ni opazilo upora. Borze so začele kmalu delovati, banke in trgovine pa sploh niso zaprle svojih lokalov. Bivši notranji minister Soto je prevzel predsedstvo vlade par interim. Temna ozadja revolucije Budhistična sekta — pogonska sila japonskega lašizma London, 26. febr. Vest' svetovnih listov, da se Mussolini po posebnem odposlancu pogaja z Anglijo, kako naj bi sc likvidirala vojska v Abesiniji, odgovarja resnici samo v toliko, da se v Londonu zadnji čas najži-vahneje razgovarjata tamkajšnji italijanski poslanik Grandi in angleški zunanji minister Eden. Ti razgovori so maskirani pod pretvezo, da je Grandi obenem predsednik italijanske delegacije na mednarodni pomorski konferenci. V resnici gre brez dvoma za razgovore, ki se tičejo najugodnejše rešitve afriškega problema, in sta se o tem Grandi in Kden razgovarjala posebno dolgo 24. t. m., ko je bi! Kden gost v palači italijanskega poslaništva, Kjer je bil na kosilu. Skrbi Anglije: 1. Evropa gre nasproti novi strašni katastrofi Britanska vlada je v resnici tako zelo v skrbeh zaradi mednarodnega položaja, ki se je sedaj še znatno poslabšal po revoluciji na Japonskem, da se ji zdi potrebno spraviti abesinsko zadevo s sveta. Eden je v svojem govoru v parlamentu prikrito opozoril Francijo in Rusijo, da Velika Britanija ne odobrava politike o b k r o -ženja Nemčije, ki se skriva za francosko • s o v j c t sk i m paktom. Zato tudi Anglija v zadnjem času zelo previdno pa dosledno dela na to, da bi Italijo zopet pritegnila v streško fronto, ki naj bi bila protiutež proti antinemški politiki sovjetov, ki so na svojo politično ladjo privezali g. Herriota in sedanjo, od njega odvisno francosko vlado. Velika Britanija je mnenja, da gre Evropa nasproti strahoviti katastrofi, ako bi se v resnici posrečilo Nemčijo tako zelo pritisniti ob steno, da bo pokazala zobe in s tem razvezala vse sile v Evropi in v Aziji, ki hote ali nehote delajo za vojno. Ne more pa Anglija svoje politike preokre-niti čez noč, ker so protiitalijanska in protifašistična gesla, s katerimi je šla vlada v volivni boj, še preveč sveža v spominu angleškega ljudstva. Tudi g. Eden, ki se je bil z vso dušo angažiral proti Italiji, ne more samega sebe kar naenkrat desa-vuirati, ampak bo preokrenil svojo politiko počasi. 2. Revolucija japonskega nacionalizma ogroža ves Daljni vzhod Kakor že omenjeno, vpliva na Veliko Britanijo v tej stvari tudi revolucija, ki so jo zanetili na Japonskem vojaški krogi, ki imajo brez dvoma namen, odpraviti parlamentarizem in vpostaviti neke vrste avtoritativno vlado, v kateri bi bil cesar, kakor je to bilo na Japonskem do leta 1867, samo figura, vlado pa bi vodili fiihrerji sodobnega japonskega nacionalizma. Japonski nacionalizem v svoji sedanji obliki je sicer mladega datuma. Prišel je na dan leta 1921, ko so fašisti umoraii takratnega ministrskega predsednika H a r a , dočim so na njegovega naslednika, ki je bil pod njim finančni minister, Takahašija, istega leta poskusili atentat. Isti krogi so poskusili tudi atentat na tedanjega prestolonaslednika in regenta ter sedanjega cesarja Hirohitoja, in sicer leta 1923 prvič in leta 1926 drugič. Leta 1929 so težko ranili ministrskega predsednika Hamagučija, ki je pa ozdravel. Zadnji atentat so fašisti izvršili lela 1932, ko so umor «i ministrskega predsednika I n u k a j a. Danes je padel kot njihova žrtev ministrski predsednik, admiral O k a d a in njegov finančni minister T a k a h a š i, ki se je iz finančnih razlogov najbolj upiral imperialistični politiki vojnega ministrstvu. 3. Japonski fašizem se opira na budhistične fanatike „Ničeren" Je pa v bistvu japonski fašizem jako star. Svo-(o oporo ima v budistični sekti Ni čir en , ki je bila ustanovljena že v 13. stoletju. V naših dneh se je ta sekta obnovila in okrepila ter so njena načela postala last vsega japonskega budizma. Japonski moderni budisti so si postavili za nalogo, da budizem zopet obnovijo kot vladajočo vero vsega azijskega kontinenta, ki naj bi imela svoj sedež oziroma središče na Japonskem. Ta obnovljena univerzalna vera naj bi služila kot najmočnejše orožje japonskemu nacionalizmu in naj bi pomagala pri osvojitvi vse Azije in njeni osvoboditvi izpod jarma krščanskih evropskih velesil in puritanske Amerike. V najnovejšem času je ničirenski budizem obrnil svojo ost predvsem proti ruskemu boljševizmu, ki je začel propagando za posovjete-nje Azije in tako ogroža budizem tako v mongolskih deželah kakor v Kitaju in deloma po komunistični propagandi tudi na Japonskem. Najprej so japonski budisti obrnili svojo pozornost na notranjo kitajsko provinco Kansu, ki je še danes sedež kitajskega komunizma, kateri se naslanja na rusko-sovjetsko republiko ter je danes z njo dobil direktno zvezo po veliki provinci Sinkjang, v kateri danes komandirajo ruski komisarji in generali. Japonski budisti so zato zamislili protiudarec ter danes z vsemi silami rovarijo v zunanji Mongoliji, ki je pod sovjetskim protektoratom. Tam so dobili na svojo stran vse budistovske menihe, ki jih je mongolska komunistična vlada vrgla iz samostanov in jih spravila ob ves vpliv. T' menihi so v zvezi z mongolskim konservativnim elementom najmočnejši propagatorji japonske pclitike. Razume se, da je japonski budizem tisti, ki propagira alianco med Kitajem in Japonsko in ki steza svoje roke tudi že po Tibetu, ki ga smatra za svojo interesno sfero Anglija. 4. Hegemonija Japonske nad vso Azijo - najvažnejši svetovni problem Kakor vidimo, gre za grandiozen načrt obnove budizma kot najkrepkejšega sredstva one politike, ki hoče pod hegemonijo Japonske obnoviti tudi kitajski nacionalizem pod verskim geslom in ima svojega najhujšega nasprotnika v kitajski liberalni in komunistični mladini. Kolika nevarnosti krije to gibanje, ni treba veliko poudarjati. Posebno je naperjeno proti Rusiji kot sedežu mednarodnega komunizma in ateizma, enako pa tudi proti Angliji in ostalim evropskim državam, ki imajo v Aziji svoje kolonije in svoie gospodarske interese. Abesinija stopa v ozadje Komplot proti Angliji Zalo ni čudno, da je vest o japonski fašistični revoluciji hudo vznemirila zlasti londonski kabinet v Londonu da je zato g. Eden sedai primoran postaviti abesinski problem daleč v ozadje in skušati pridobiti Italijo za skupno politiko z Anglijo v Evropi, kjer Anglija sedaj ne ve, kdo je njej bolj nevaren: ali nemško oboroževanje ali sovjetska politika v Parizu. Japonska revolucija je seveda gordijski vozel evropskega položaja le še bolj zapletla. Nekateri krogi, ki vse črno' gledajo in ki imajo to pot morda celo prav, celo vidijo zvezo med Hitlerjevo politiko, ki podaja roko Italiji, in pa generalsko revolucijo na Japonskem, češ da gre za pravi komplot proti Angliji in Franciji (ter Rusiji). Narobe pa ljudje, ki vidijo vse v lepši luči, nego je v resnici in ki bi morda tudi utegnili imeti pruv. pravijo, da fašizem \ s\oji zunanji politiki ne bo tako hud, kakor je bil doslej, ko bo moral prevzeli odgovornost z.a vodstvo japonske politike, ker tudi položaj mikadovega imperija ni tako rožnat in bodo mogoče japonski fašisti sami uvideli, da bo treba v njihovo vino vliti mnogo vode. V vsakem primeru je položaj tak, da je stališče g. Mussolinija naenkrat zelo olajšano in da si bo mogel velik kos Abesinije odrezati zase. Zadnja poročita: Armada hoče vojno s sovjetsko Hustio Nanking, 26. febr. b. V političnih krogih so ugotavlja, d ti je prevrat ua Japonski tn izvršen iz več iu/logov. Glavni razlog je bil ta, ker so japonski državniki bili proti nadaljni akciji japonskega vojaštva n« Kitajskem, zlasti pa so se upirali proti vojni s sovjetsko Rusijo, ker parlamentarci niso verjeli informacijtim japonskih vojnih krogov, po katerih «ov,|e'> ka llu-sija nu Daljnem vzhodu ni pripravljena za kakšno resno vojno operacijo. V kitajskih političnih krogih so prepričani, dn lic sedaj prišlo do brezobzirnega nastopanja japonskega vojaštvu na kitajskem, predvsem v zunanji Mongoliji in da japonski militarizem tudi ne bo spoštoval sovjetskih zahtev. Mornarica mirna šangaj. 2(1. febr. c. Vladi so najprej ostali zvesti samo mornarji, ki so zvesto čuvali mornariško ministrstvo, kamor ujioriiiki niso vdrli. Okoli poldneva so mornarji /.aseiili ludi vse ostale vladne palače. Cesarsko palačo slražijo zelo močni oddelki vojske. Uradno poročilo vojnega ministrstva v Tokiju o uporu Tokio, 2(,. februarja. AA. DNB poroča: Ministrstvo vojske jc izdalo poročilo o današnjih dogodkih v Tokiju Poročilo navaja med drugim: Davi okrog 5 je več skupin mladih častnikov napadlo: I. hišo predsednika vlade Okade in ga ubilo: 2. hišo pravosodnega ministra admirala Saita. ki je takisto padel: "5 hišo nadzornika vojaškega pouku generala Vatanabe, ki je hudo ranjen, iu t. stanovanje finančnega ministra Takahašija, ki je ranjen. Negotova je usoda bivšega pravosodnega ministri1 Makina. Listu >Usuhi so prepovedali izdajo. Namen mladih častnikov je bil po njihovi izjavi, da odstranijo profesijoiialne politike, partizane, politizirajoče kapitaliste in birokrate, češ, da so v sedanjih časih nevarni državi/iu redu. Mladi častniki so trdili, da so delali v korist pravice, zakona in prestola. Čete tokijske gainiz.ije vzpostavljajo red. ,,Španija bo prva sovjetska država" (l.eon Trocki) London, 2<>. "Morningposti si ložajem v Španiji znanega ruskega jo je podal povedal, da zavladal sovjetski režim. Iti ningposU. do so komunisti število mandatov, narodom, kakor črv da pridobijo novo vlado z.a sebe in z cilje istotako. kakor so to storili r menševiki. komunistična nevarnost pa ni samo nevarnost Španije, temveč sc tiče vsega sveta. Sovjetska Rusija pripravlja po vsem svetu krvavo revolucijo. lenruarju. buvi done in citira revolucionarja Domači odmevi ~ Prosvetni minister o „državi kot unifikatorfu učbenikov" Belgrad, 26. febr. m. Z ozirom na izjavo tukajšnjih knjigarnarjev in lekarnarjev, ki so jo objavili v včerajšnji »Politiki« m v kateri so sc izrekli proti unifikaciji m proti monopolizaciji šolskih knjig, ic prosvetni minister Stoševič podal izjavo, ki jo prinaša nocojšnja »Pravda« Prosvetni minister je v svoji izjavi dejal lole: »Moja izjava popolnoma jasno pove, kakšna bo funkcija države v vlogi unitikatorja učbenikov. Izjave združenja tiskarskih podjetij in organizacije knjigarnarjev v Belgradu ini sploh ne dajejo pobude, da bi direktno odgovoril. Smatram, da se moja izjava v ničemer ne krši z interesi omenjenih podjetij.« Dopisnik »Pravde« je kmalu nato izjavil, da tiskarnarji in knjigarnarji smatrajo, da jim bo radi onemogočenja svobodnega tekmovanja odvzel vsak zaslužek, ali pa sc bo vsaj znižal na minimum Na to je prosvetni minister odgovoril: »To je neupravičen strah, kar svobodno tekmovanje ostane. Za to pa ludi gre! Učbenike bo liskal in izdajal oni, katerega nogo ji bodo najugodnejši.« N.ito Pravda, izjavila, da minister Stoševič smatra, da jc saj za sedaj deplosirana vsako razprava o le - irašanju in da se bodo še vse nejasne stvari atkem razjasnile. An eta o čevljarski obrti Belgrad, 26. febr. m. V dvorani tukajšnje industrijske zbornice je pričela danes zasedati anketa, nu kateri so se pretresala vprašanja naše čevljarske in kožurske obrti, kakor tudi pogoji zu njen bodoči obstanek. Na anketi, ki ji je predsedoval trgovinski minister dr. Milan \ rbuuic', prisostvu jejo zustopuiki vseli zbornic, nadalje zastopniki domače čevljarske industrije. kožurske industrije in čevljarske obrti. Prišli pn so tudi predstavniki tvrdke Bat a. konferenco je otvoril ob 10 dopoldne trgovinski minister s krajšim govorom, v katerem je med drugim dejal, du je gospodarska kriza stavila na dnevni rod tudi probleme, s katerimi sc prej ni bilo treba nikdar baviti Med le probleme spuda tudi industrija predelave kož. Že prej, zlasti pu zadnje čase, so se pričele ponavljati pritožbe, prihajati resolucije in protesti obrtnikov, čevljarjev in celo opankarjev. \suk dan prihajajo brzojavke in pisma z raznih sestankov. Obstojajo akcijsk: odbori in centralni komiteji, ki so- organiziraj vso to akcijo. Problem jc zelo važen in tc/ak. ker gre tukaj zu posebno panogo našega obrtništva, ki šteje z družinami vred do 100.000 članov Trgovinski minister je nato izjavil, da jih je ravno radi tega pozval na današnjo anketo, ker je kr. vlada že od svojega prvega početka gospodarskim vprašanjem posvečala posebno pozornost in sc tudi stalno trudi, da Iu mogla v dovoljni meri pomagati in podpirati gospodarsko slabe j še sloje. Vprav zaradi tega pa jc potrebno. du se na tej anketi razčistijo vsa ta vprašanju, končno je minister dr Vrbnnic izjavil. dn tu ne gre suino za spor s tvrdko Bafa, temveč zu spor s težkim ka|>italom. veleindu-strijo in malim obrtništvom, ki ima svoje tradicionalne metode. Zaradi tegu je potrebno, do sc o tem vprašanju odkrito govori in da se izjavi tako ena kakor tudi drugo stranka. Na anketo konsumenti niso bili pozvani kei nimajo svojih organizacij. Obenem pa jc državna oblast poklicana, da skrbi za široke mase. Zaradi tega so bili poklicani ua anketo tudi zo-stopn i ki posameznih resorov. Nato so govorili razni zastopniki čevljarske obrti iz vseh delov države. Popoldne se jc konferenca nnoaljevala in b. Konservativna s v uvodniku s po-v njeni tudi izjavo tudi I rockega. ki 1951. \ tej izjavi je T ročki nu->o Španija prva država, v kateri bo < je, pravi »Mor-dobili le majhno toda komunisti delujejo med 'esu in se bodo potrudili, svoje nekateri slovenski po-tudi poslanca Koče in so ji prisostvovali tudi slanci JRZ. med njimi Šemrov. Iz skupščine Belgrad, 26. febr. m. Po včerajšnji burni seji Narodne skupščine je vladalo med občinstvom tudi za današnjo sejo veliko zanimanje, ker je bilo pričakovati, da bodo opozicionalci tudi danes nadaljevali z obstrukcijo. Današnja seja pa je bila razmeroma mirna. Po odhodu opozicionalnih poslancev, razen članov Narodnega kmetskega kluba, se je seja vršila v najlepšem redu in miru. Seja se je pričela ob pol 11, predsedoval pa ji je zopet skupščinski predsednik Čirič. Po preči-tanem zapisniku je tudi danes poslanec Voja La-zič začel protestirati proti temu, ker v včerajšnji sejni zapisnik ni bila dobesedno vnešena izjava vseh skupščinskih opozicionalnih klubov. Končno izjavljata Uroš Stajic in Avramovič (člana zemljo-radniškega kluba), da v znak protesta ne bosta prisostvovala skupščinskim sejam. Večina je nato sprejela zapisnik, O kršitvi poslovnika je govoril Manfred Paštrovič. Na njegova izvajanja je odgovoril predsednik Čirič. Po teh izjavah je Čirič takoj prešel na dnevni red, na pretresanje proračunskega predloga državnih izdatkov in dohodkov po fin. zakonu 1936-37. Poročilo večine finančnega odbora je prečital tajnik Kovač. Dr. Vaša Jovanovič je v imenu neodvisnega kluba (pohorci) podal daljšo izjavo, v kateri pravi, Naskok na Ambo Aladži Italijani upi io danes zavzeti 3500 m visoko gorovie London, 26. febr AA Reuter poroča: Na culi severni fronli sc poroča ,1 -clo zis.ihin delavnosti patrol. Na 95,201.000 Din. Cisti dobiček jc znašal 33,681.000 Din. Od tega zneska sc bo nakazalo za rezervni fond 1,684.000 Din, državi 10,178.000 Din, med delničarje pu sc bo razdelilo 21,819 000 Din. Živahnost demokratov Po političnih obiskih, ki jih je napravil g, Vilder v Belgradu pri vodilnih demokratskih osebnostih, sc sedaj vrši v Zagrebu konferenca, ki so jo sklicali dr. Vilder. dr. Budisuvljcvie in S. k osa novic. Ni izključeno, kakor piše "Samouprava*, du bi demokrati, ki menda z molkom in omahovanjem dr„ Mačka niso zadovoljni. ustanovili svojo stranko in tako prvi za Drag. Jovanoviecm iz nekdaj zdtužene in zelo kompaktne izvenpnrlamcnturne opozicije šli svojo pot, dr. Mačka po bi prepustili »nadaljnjemu Vazvoju dogodkov«. Vlado želi. da se ustanavljajo stranke, čeprav no sedmi jeni zakonu, kar naj bi dokazovalo, da je tudi rebus sic stantibus« mogoče sodelovati v političnem življenju. >Obzor< pravi, du so demokrati pač že prej poznali načela dr. Mačka in da ne bodo mogli svojega koraka opravičevati z nezadovoljstvom nad njegovo taktiko. Pohod socialistov Slovenskim socialistom toliko zaželjeni tre-nutek se približuje. Idealni socialistični ideolog dr. Živko Topulovič jc že nn tem ali onem shodu zagrozil, da bo obnovil socialistično stranko kraljevine Jugosluvije kar po dosedanjem zakonu. če ga ne bodo hitro izpremenili. Le škoda, du njegove grožnje, pa naj jih izvršuje po sedanjem ali po bodočem zakonu, vzbujajo tako malo strahu in zanimanja. Menda sr jih niti dr. Maček ne boji. proti kateremu s0 v glavnem naperjene. Zadnjega takega shoda v Apa-tinn se je udeležilo vsega skupa j 40. soeiaMiištafv, pa, še ti so se tako grdo obnašali, da somdiqd predčasno zaključili. ,„ ;5o"intt . r. - Polovična voznina v Belgrad Belgrad, 26. febr. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah udeležencem kongresa jugoslovanskih gospodarskih zadrug, ki se bo vršil v Belgradu 8. in 9. marca t. 1. Popust velja za odhod od 5. do 9. in za vrnitev od 8. do J 2. marca. Belgrajske vesti Belgrad, 26. febr. m. Združenje Planica je dobilo obvestilo, tla jc Nj. Vel. kralj Peter IL prevzel pokroviteljstvo nad smuškimi tekmami, ki hmlo v Planici 8. marca. Belgrad, 26. febr. m. Tukajšnji nogometni športni klub ' Jugoslavija« odpotuje nocoj na daljšo turnejo po Franciji in Švici Belgrad, 26. febr. m. S kr. ukazom je postavljen za i>olitično-upravnega uradnika VI. pol. skup. pri kr. banski upravi v Ljubljani Jože Rijavec, okrajni podnačelnik iste skupine. Belgrad, 26. febr. m. Nocoj je obiskal notranjega ministra dr. Korošca v njegovem kabinetu predsednik skupščine Čirič in se z njim dalj časa razgovarjal. Belgrad, 26. febr m. Danes dopoldne je odpotoval na svoje novo službeno mesto v Sofijo na snovi poslanik na bolgarskem dvoru Momčilo jurišič. Belgrad. 25. febr. tn. Danes popoldne so se v narodni skupščini sestali predstavniki skupščinskih opozicionalnih klubov ter so razpravljali o nadaljnem svojem zadržanju v narodni skupščini. Belgrad, 25. febr. m. 26. t. m. bo v dvorani industrijske zbornice anketa državne zveze čevljarskih mojstrov kraljevine Jugoslavije. Na tej anketi se bo razmotrivalo o vseh vprašanjih v zvezi z, delovanjem Ivrdke Bata v naši državi. Konferenci bo predsedoval trgovinski minister-dr. Vrbanjič. Belgrad, 25. febr. m. Jugoslovanska protilu-berkulozna liga je poslala apel vsem ministrom, senatorjem in poslancem, v katerem jih poziva, naj ukrenejo vse potrebno, da se prične energična akcija za pobijanje tuberkuloze v naši državi, ki vsako leto pokosi okrog 500.000 oseb. Bczna bolje svojo domačo hišo kakor sosedovo, čeprav sta oba člana, in to prav zavedna člana iste vasi; ali če gremo naprej: ah ni povsem naravno, da človek pozna in mora v lastno korisl bolje (»znati zadeve svoje domače občine, kjer bo morda kdaj moral odločati kakor tuje občine v istem okraju? To so tako enostavne zahteve, da nanje grade vse pametne metodike zemljepisa in zgodovine, zakaj zanimanje za ta dva predmeta more pobuditi le konkretna pokrajina in nje preteklost; šele odtod se zanimanje širi in objame vso državo, ki mu mora organsko zrasti iz doma, ker inora biti ljubezen do nje tako živa, kakor do rodnega kraja. Ce pa te rasti ni. je povsem razumljivo, da mu ostane vprašanje države zmeraj nekaj abstraktnega, daljnjega, kar z njim samim in domom nima ni kake zveze Gotovo ni in ne more biti vseeno, kako kdo tolmači mladini zgodovinsko dogajanje. Možno je, da bi se tu vzgajal napačen odnos do celote, da se vzbujajo napačna čustva. Ali pa je to odvisno od knjige? Mar ni to vprašanje učitelja. In čemu imamo strog predpis o odobritvi knjig? Ali bodo mar nemogoče zlorabe zaradi enotne učne knjige? Ne. godile se bodo prav tako lahko, kakor so se doslej. Ce so enotne zgodovinske in zemljepisne knjige po mnenju nekaterih prav iz teg- razloga potrebne, pomenja to nezaupnico učiteljem, ne da bi s tem mogli odstraniti vzrok nezaupanju. Ce pa morda kdo misli, da se bomo Slovenci kdai sprijaznili z zgodovino, ki bi ne upoštevala tudi slovenske preteklosti v pravilni meri in je ne prav ocenjevala, se moti, temeljito moti Kdor v luči trenutnega političnega jx>ložaja zgodovino po svoje prilagaja, ta izkazuje državi slabo uslugo, zakaj šolo izroča v igračo dnevni politiki. Tak jsretiran in površen patriotizem ima kaj kralke noge Kako se včasih človek lahko oj>eče. nam kaže n. pr. naslednji zgled: učna uprava je pred. dobrim ietom razposlala na vse šole znano Lpifemo pokojnega kralja Aleksandra otrokom in naročila, naj se pismo lejx> okviri iu obesi v razred. Tekst je lep; da se nam ne bi s čitankami primerila spet kaka nesreča, smo z založnikovim dovoljenjem sprejeli besedilo tudi kot uvodno berilo v lil. čitanko za srednje šole In veste, kaj se nam je zgodilo? Enemu izmed cenzorjev je bil preozko slovenski in tako je ta »eminentno pa-triotični« tekst romal iz knjige Vidite, tako je z ljubeznijo do domovine, če se lovi za samimi praznimi zunanjostmi, ne zida jia na globoke etične in razumske temelje. Dokler nimam v sebi nezmotljivega čuta, kaj služi naši skupnosti in kaj ne, mi ue pomaga nikakršno priganjaštvo kdorkoli pa si je privzgojil pravilno in etično globoko zasidrano ljubezen do države, bo našel povsod pravo besedo in pravo razlago pri zgodovinskih dogodkih Zato sem mnenja, da bi pokrajinske dopolnitve in jirilagodilve v okviru enotnega učbenika ne samo smele, marveč naravnost morale biti dovoljene. Edinstva nam ne bodo vzele, pa tudi prinesle ne takt knjige, bodite prepričani da ne pač pa prava ljubezen, ki jo moremo gojiti na zgleden način po jirimeru čačanske gimnazije, ki ie posvetila celo akademijo s 14 točkami Slovencem in zlasti S. Jenku. To so pota. ki vodijo do srca. politiki) pa bolj zastruplja kakor čisti šolsko ozračje. Gmotna stran učnih hnri-dete od 18 Din na neverjetno ceno 50 Din. Tega ni kriv založnik, tudi ne jiosameztiik, marveč sistem, ki se pri šolskih knjigah kar čudovito maščuje. Ce pomislite, da vsak prodajalec dobi pri izvodu navadno toliko kakor avtor, papirnica, tiskarna in knjigoveznica skupaj, si lahko mislite, da ni nobenega pravega sorazmerja med zaslužki in delom Seveda so pa teh cen v veliki meri krive neprestane spremembe, ker je z vedno večjim rizikom, da bo knjiga v kratkem času nerabna, rasla tudi cena. Da je tu neka odpomoč potrebna, o tem ni nobenega dvoma. Ali in koliko je zmožna monopolizacija tukaj pomagati, o tem bi se dalo govoriti, zase priznam, da ne verjamem v njen uspeh. Zakaj ne? Iz telile razlogov: L zalo ne. ker niaujka osebne odgovornosti in zato tudi osebne iniciative; 2. zato ne, ker nas žalostne skušnje uče, kako naglo se pri nas vse menja v učni upravi In z njo vred bi se menjalo seveda tudi pri 1110-nojX)Iizaciii; neka stalnost in večletna tradicija na je pri takem jjoslovanju conditio sine qua 11011 za uspeh; 3 zato ne, ker je le prezapeljiva skušnjava, da bi se tudi tu vtihotapile nerednosti, ki bi ubijale podjetje gmotno in moralno. Zalo je čisto prav, če gospod minister išče drugačne rešitve kakor s centralizacijo v eni tiskarni in enem skladišču. Sedaj pa še o tiskanju nekaj. Gosp. minister l>ravi, da bodo razpisovali licitacije. To vse je za slovenske učne knjige nepotrebno. Naj se knjiga s slovenskim jezikom tiska kjerkoli izven območja slovenske besede, bo tisk neprimerno dražji, kakor pri morda razmeroma dragi slovenski liskar-ni. Zakaj? Ce se tiska pri nas, popraviš dve morda tri korekture iu se lahko zaneseš, da po krivdi tiskarne ne bo ostalo kdovekai napak v knjigi. Tiskaj pa jo izven slovenskega ozemlja: popravil boš pet, morda še več korektur, napak bo še zmeraj mrgolelo, zakaj pri popravljanju enih, ti bo naredil druge, vsaj toliko in tako hude. kakor so bile popravljene. Pretiravam? Skušnja me uči. Poglejte teli par knjig, kolikor jih je bilo natisnjenih v Belgradu (Radivojevičevo, Osnove zemljepisa itd.), poglejte 11. pr. Coličevo Latinsko čitanko (nad 1500 naj^ak, seveda jih gre mnoge na rovaš avtorja) ali Božičevo Latinsko čitai ko za V. in VI. razred (nad 1-100 uajiak!!), jx)glejte slovenske članke, tiskane po Glasniku Prof društva ali po drugih revijah, kolikor jih je. poglejte slovenske sestavke po srbskohrvalskih čitankah! Pred vsako slovensko knjigo, ki bi se tiskala v takih tiskarnah, se že naprej tresem, zakaj taka knjiga ne uči, marveč pohujšuje dijaka, ga navaja v po- Ce imate še tako visoke zahteve: m boste gotovo zadovoljni Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 8.- vršiiost in zanikrnost če je knjiga lako nemari.o natisnjena 111 napisana, da je vsa rdeča, če bi jo popravil z rdečilom, čemu bi naj bila dijakova naloga, ki je samo rokopis, ki ni za javnost, boljša od knjige?!! Zalo je zame absolutno golov o: tudi draž;a cena v dobri slovenski tiskarni je še zmeraj cenejša, kakor nizka v slabi neslovenski, ker solidnost dela daleč odtehta tistih nekaj dinarjev razločka. Kaj se mi nujno vsiljuje iz vsega lega? Državna učna uprava naj reši vprašanje učnih knjig tudi v gmotnem jvogledu lako. du bo v vsakem pogledu zadoščeno. Ah b; ne bilo prav. da ves ta te/ki aparat monopolizacije prenese ua banovine ali vsaj na večje kra evne in kulturne celole? Da tvori dravska banovina v tem pogledu naravnost vzorno celoto, ki jo v vsaketu pogledu najt olje more upravljati sama, je več ko jasno, l udi ko bi zakon zahteval najstrožjo centralizacijo, bi bilo edino racionalno, da zaradi njenih jezikovnih posebnosti dravski banovini dajo čisto izjemno sia-lišče. Lep spomenik kralju Aleksandru Nova bežigrajska šoia se bo imenovaia ..Državna narodna šola viteškega hralm Aleksandra f. Zedinitelja v Ljubljani za Bežigrad" Ker gredo tehniška dela zgradbe bežigrajske osnovne šole, ki so pod veščini strokovnjakom ing, arh. Mušičem, h kraju, in ker je postalo vprašanje zasedbe odnosno uporabe tega poslopja, ki bo bržkone v jeseni izročeno svojemu namenu, nekako pereče in dvomljivo, posebno z ozirom na vselitev II. deške meščanske šole, moram javnosti, predvsem oni bežigrajskega okraja, ki je pri tem najbolj prizadela, dati sledeče informacije. Radi sklepa krajevnega šolskega odbora ljubljanskega in v smislu odločbe min. prosvete ONBr. 1279 z dne 9. jan. 1936 je dobila naslovna šola ime »Državna narodna šola viteškega kralju Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani — Bežigrad«, S tem je mestna občina postavila blagopokojnemu kralju deško in žensko ročno delo. šolsko zavetišče s kuhinjo in jedilnico, kjer bodo dobivali zatočišče in hrano siromašni otroci, ki so brez domačega nadzorstva. Prirejali se bodo razni dnevni in večerni gospodinjski tečaji za dekliški naraščaj severnega dela mesta. Potrebni kabineti za učila so tudi predvideni. V srednjem delu je spodaj prostorna in s stalnim odrom opremljena telovadnica .s pršnimi kopclmi, zgoraj pa soba upravitelja, čakalnica, zbornica in zdravniška soba. Na ta način ima vsak prostor določen svoj namen in ni zgradba v nobenem primeru prevelika in prerazkošna, temveč je res moderno šolsko poslopje, na katero bo Ljubljana lahko ponosna, posebno pa še bežigrajski okraj, čigar malčki bodo imeli svojo prvo Aleksandru I, živ in dostojanstven spomenik, ki i in obvezno šolo direktno pred nosom. Starši teh bo kot hram prosvete in splošne kulture služil j se bodo pa s tem otresli dosedanjih skrbi glede predvsem osnovno šolski deci. obenem pa tudi ostalemu prebivalstvu bežigrajskega okraja. Ta del mesta se z ozirom na svojo ugodno lego kljub temu, da nima nobenih pravih prometnih zvez, naglo širi in bi bil danes velik del še nezazidanih stavbišč gotovo že oddan svojemu namenu, ako ne bi posegla tu vmes denarna kriza. Večina otrok tega okraja ob'skuje sedaj šišensko osnovno šolo, ostali pa hodijo s svojimi starši ali starejšimi bratci in sestricami v oddaljene mestne šole, ker jim je prehod čez gorenjsko železniško progo v Šiško naravnost življenju nevaren, eventualne te ali one nesreče svojih dragih. Šola bo imela za najmlajše tudi svoj otroški vrtec z učilnico in igralnico, dalje še prostorno dvorišče in predpisani šolski vrt. Risalnice in fizikalne sobe šola nima, ker ju ne potrebuje. Po letošnjih uradnih podatkih tukajšnjih šol. upraviteljstev se nahaja na teritoriju bežigrajskega okraja 392 šolo obiskujočih otrok, ki bodo pohajali v šolskem letu 1936/37 v novo bežigrajsko šolo. Od teh je 236 dečkov in 156 deklic, brez bodočih novincev in mestu priključenih hiš (83) občine ,Ie-žica s 35 otroki. Na ta način bo prihodnje šolsko posebno za majhne otroke. Iz teh razlogov je dalo ' leto deška stran popolnoma zasedena in bo brž- prebivalstvo naglo se razvijajočega bežigrajskega okraja pobudo za zidanje osnovne šole v neposredni okolici, na kar je mestna občina, uvažujoč pri tem nujno in neobhodno potrebo, tudi pristala. Šola je namenjena in tudi zidana za osnovnošolsko deco in bo ustrezala vsem modernim pedagoškim, stavbnim ter higijensko-zdravstvenim načelom. Razdeljena ie v dva dela, od kalerih bo služila desna polovica ženski, leva pa moški osnovno-šolski deci pod skupnim in enotnim vodstvom. Vsaka stran zgradbe ima po 8 učilnic, t. j. za 5 temeljnih razredov in 3 vzporednice. Torej ima vsaka šola (deška in dekliška) prostora le za 3 vzporednice, medtem ko imajo druge mestne osnovne šole pri manjšem številu otrok pravtoliko temeljnih razredov, a po 5 in več vzporednic. Računati pa moramo tudi z dejstvom, da se ta okraj naglo širi in bo šola že v najbližji bodočnosti v dvojni frekvenci. Učilnice so zidane po modernih načelih, bolj v kvadratni obliki in ima posamezna približno za 35 otrok prostora, kar odgovarja modernim zahteva m novodobne pedagogike, ki predpisuje pri pouku že zakonitim potom načelo koncentracije kone še primanjkovalo prostorov. Dekliška pa bo zavzela približno 6—7 učilnic, računajoč pri tem še ves prirastek. Seveda ne moremo računati na vsako učilnico točno po 35 otrok, ker se to ne da tako natančno porazdeliti. Vzemimo n. pr. za 3. razred je priglašenih 60 otrok, kar je za en razred vsekakor preveč, in tako moramo upostaviti dva 3. razreda, Ic po 30 otrok. Isto velja tudi za vse druge mestne šole in razrede. Pri nekaterih šolah je pa še ta nedostatek, da uporabljamo bivše kabinete, kamor gre komaj 20 otrok, kot učilnice, in pa dejstvo, da dve ljubljanski osnovni šoli sploh nista zidani za šolo in imata radi tega skoro vse učilnice mnogo premajhne. Kar se pa tiče višje narodne šole na Grabnu, naj pripomnim, da se ta šola ustanavlja sukcesivno kot taka za celo mesto Ljubljano, brez vzhodnega dela, in je šele v prvem štadiju svojega razvoja. Zato je pa tudi število otrok v teh razredih še nezadostno. S tem sem hotel predvsem glede bežigrajske šole opozoriti javnost s stališča, da jc ta šola zidana in namenjena osnovnošolski mladini njenega okoliša in bi bila vsaka selitev kake meščanske šole v to zgradbo z neprestanim poznejšim mote- in aktivnega sodelovanja otrok. Ta načela pa pri i njem le v kvar razvoju osnovne kakor tudi me- večjem številu otrok in pri individualnem ter str- ! ščanske šole same. Na drugi strani pa moramo v njenem pouku v osnovni šoli nikakor ne morejo j slučaju selitve II. deške meščanske šole v to po- zavzeti onega mesta, ki ga hoče doseči novodobna j slopje upoštevati tudi to, da bi la šola potrebo- osnovna šola, izogibajoč se pri tem splošnega me- vala pri teh učilnicah in pri 395 učencih najmanj haničnega učnega postopka in stare predavajoče ' H učnih sob in bi bila nastavitev osnovne šole tu metode, ki sta pa na neobveznih in višje organiziranih šolah lahko mogoča. Temu morejo pritrdili vsi sodobni pedagogi. Glede števila otrok v posameznih razredih pa tudi zakonodajalec ni bil tako strog in ni predpisal, da mora biti v vsakem razredu najmanj 50 otrok, ker je to le v posameznih slučajih praktično izvedljivo, temveč je v čl. 51 zak. o nar. šolah postavil besedilo, da »oddelek z enim razredom praviloma ne more imeti nad 50 otrok«. S tem je v zakonu določen nekak maksimum števila otrok v posameznih razredih, kar je obenem tudi v skladu s čl. 44 istega zakona, ki predvideva prej omenjeni moderni pouk v vseh osnovnih šolah in se ne sklicuje na noben minimum. Pri tej priliki naj še omenim, da imamo v Ljubljani le 29 učilnic, ki po zakonu o šolskem zdravstvu po svoji velikosti odgovarjajo številu 50 otrok v razredu. Vse druge učne sobe so pa manjše- Na številčno natrpanost otrok v posameznih razredih pa pri današnjem pouku ne smemo računati, ker bi bilo to v škodo vzgoji in pouku samemu. Poleg učilnic ima bežigrajska šola tudi prostore za učiteljsko in šolarslto knjižnico, združeno z mladinsko čitalnico, pevsko sobo, delavnici za naravnost izključena in nemogoča. Če pa upoštevamo v tem primeru še to ne-praktičnost, da bo sestrica iste družine hodila v osnovno šolo, ki jo ima pred seboj, njen bratec pa bo moral zaradi meščanske šole v Šiško ali v mesto, je vsakemu razumljivo, da mora služiti šola namenu, za katerega se je tudi zgradila. Besedo imajo pa tudi Bežigrajčani, ki so pri stvari najbolj interesirani. Šolski nadzornik za mesto Ljubljano: Rado Grum. Obisk bana dr. Natlačena na univerzi Ljubljana, 20. februarju. Znani so prisrčni sliki med sedanjim g. banom in ljubljansko univerzo, saj je dr. Natlačen že kot svoječasni predsednik oblastne samouprave pokazat naši najvišji znanstveni ustanovi vso možno naklonjenost. Tudi sedaj, ko je ban vse Slovenije, skrbno pazi ter goji najtoplejše zveze z univerzo. V znamenje svoje naklonjenosti do univerze je ban dr. Natlačen pred kratkim odstopil lep Pirnu-tov kip v bronu, ki predstavlja |>okojnega kralja Aleksandra v doprsni velikosti. Rektor univerze jo to izrabil ter je za danes dojioldne povabil bana dr. Natlačena k ogledu s|K>menikn v avli univerze ter hkrati k ogledu vseučiliških naprav. Ban dr. Natlačen je nu univerzo dospel dopoldne ob pol 11 v spremstvu svojega tajniku dr. Kovanca. V avli univerze je g. bana sprejel g. rektor. Ko si je ban ogledal kraljevi kip, je odšel z rektorjem v rektorjevo sobo, kjer so ga čakali dekani vseh petih vseučiliških fakultet. Ob tej priliki je imel rektor primeren nagovor na bana dr. Natlačena, v katerem mu jo kralko razložil vse težnje in težavo univerze. Rektor je zlasti naglašal potrebo prenovitve vseučiliških prostorov, potrebo vseueiliške knjižnice, izpopolnitev znanstvenega gradiva itd. Nato so še |Kisamezni dekani govorili v imenu svojih fakultet. Y |)risrčtiem razgovoru je ban dr. Natlačen nato obljubil vso pomoč banske uprave in banovine ter svoje osebno posredovanje pri vladi. Nato si je bati dr. Natlačen \ spremstvu rektorja in nekaterih profesorjev vseučilišča oglodal posamezne institute univerze ter seminarji!, zlasti pa filozofske fakultete in pa kemični institut. Obisk bana na univerzi je trajal skoraj poldrugo uro. Bil je lo prvi uradni obisk sedanjega bana na univerzi. Dr. Natlačen je zadnjič obiskal univerzo prod 0. leti, ko jo bil predsednik oblastno samouprave. Obisk g. bana na univerzi jo v krogih vseučiliških profesorjev potrdil splošen vtis. da ima univerza v banu dr. Natlačeni! svojega najboljšega prijatelja. Nezakonsko dete je izpostavila Ljubljana, 26. februarju. Neobičajna obravnava pred malim kiizen-skim senatom. Pred sodnike prihajajo \ za I njem desetletju, ko se je tudi v miših krajili razpasla epidemija odpravljanja plodu, prav redko dctomorilkc, pač pu so stalne obložeiike babice in mlade žene Tako jc bila včeraj prod senatom obsojena samska babica /., Ljubljančanka nu 7 mesecev strogega zapora, ker je odpravila plod nekemu dekletu, ki pu je bilo obsojeno samo nu 1 mesec zapora, pogojno zn d\r leti. Drugačnu jia je bila danušnia obruvnavu proti Frančiški l.emovec. 23 letni samski do lavki, domu v Jurčji dolini, cbeinn Žili Bila i • obtožena zločinstvu po čl. 176, točka I k. / . ker da je 22. septembra lani nn Sobi pri /t-reli izpostavila svojo šest tednov staro. nezakonsko hčerko Marto. Položila jo je bila okoli 5. zjutraj nu nedeljo nu prag pred stanovan.cm Burnikovih in je bila nevarnost, du bi jo Luka mačka, peš ali druga žival napadla in jc bila tudi nevarnost da bi jo kdo v temi jKihoril. Obtoženka, slabotno dekle, ki si služ svoj vsakdanji kruli s čipkarstvom in zasluži bicv-no do 3 din, jo |iriznalu in odkrito povedalu: — Iz pomanjkanju sem to storila, da bi nezukon-ski oče skrbel za otroka. Ni mogoče, da bi otroku pes ali maček pojedel. V mojem stanovanju jo vse polno podgan, pa ni bilo take nevarnosti. fa uamei ofija, kc ure pozneje našla dete. Vzela ga jo v stanovanje in skrbela zanj lt> dni. Otrok je I. novembru umrl. Ni bil preveč shujšan. Obtoženku ima žo dva nezakonska otroka \ starosti od 4 do 7 let. Priča kovaški pomočnik Anton Burnik. brat Simonu, je v preiskavi povedal, du je umi o skrbel za otroka, ker sam nie ne zasluži. Po par mesecih sc jo hotel prepričati po obrazu, če je njegov. — Obtoženka veselo: Zato sem mu ga prinesla, da ga je videl.< In pred sodbo, ko jc državni tožilec predlagal kazen v smislu obtožbe, jc še pripomnila: Pravica nuj se zgodi! Oprostite me.!«... Bila je obsojena le zaradi prestopka po čl. 176 k. z., ker je i/ malomarnosti zapustila onemoglo osebo, na en mesec zapora. pogojno za dve leti. Ko ji je sodnik pojasnil pomen sodbe, sc je oveselila in olajša nega srca zapustila dvorano. Poizvedovanja Najdena le bila 7,1 ata zapestnica. — Doti! sc. 2ttntko. t. m. je objavljena ['redba o izločitvi kraja Brezje iz občine Log in priključitvi k občini Dobrava . dalje Pravilnik o IKikojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev in Ukinitev 1. in II razreda v državnih bolnišnicah . Sprememba pravilnika k vinskemu zakonu. Na preteklem zasedanju banskega sveta je član g. Alojzij Stuhec predlagal naslednje: Pra\ilnik k vinskemu zakonu se naj spremeni v toliko, da se črta zadnp odstavek pravilnika, ki predvideva, da se sme mešati vino do 50% z manjvredno kvaliteto. — V Slovencu z dne 20. t. m. tozadevno poročilo tu bilo točno. Vinski sejem, združen z vinsko razstavo v Novem mestu, ki ga priredi vinarska podružnica v Novem mestu dne 10. marca t. 1 v salonu hotela \Vindischer, obeta biti dobro založen z vinskimi vzorci od vseh strani okrožja le podružnice. Pri tej priliki se bo kupcem interesentom nudila najugodnejša prilika poznanja bonitete posameznih vin in nakupa. Zalo so vsi vinski trgovci, hotelirji in gostilničarji najvljudneje vabljeni, da obiščejo razstavo »■■■^■■»^■■■■■■■»■■■■■»»■ICttgnMMM^JJMIIUMtJIJ-^' — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj ua prazen želodec kozarec na ravne »Fraiiz-Josef grcnčice«. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev mora v zadnjih mesecih ugotavljati, da dotok vplačil strašno popušča. Urad more le z vedno večjimi časovnimi presledki poravnavati svoje obveznosti nasproti bolnišnicam, članom tn dobaviteljem. Urad jc s pozitivnimi zakoni vezan na ločno in redno izpolnitev obveznosti do zavarovancev. Dosedai je urad pri svoji izterjevalni praksi dovoljeval razne plačilne olajšave, toda to ni rodilo zažellenih uspehov. Urad je v več primerih ugotovil tudi pomanjkanje dobre volje. Važni in bitni interesi našega socialnega zavarovanja narekujejo sedaj uradu, da sc pri izterjavi ravna po zakonitih predpisih, zaradi tega nc more več dovoljevati raznih olajšav. Do sc izognejo izterjevalnim stroškom, opozarja urad zamudnike, da ria ta opomin poravnajo zaostale premije — Župni uradi, pozor! Po mariborski okolici hodita dva gospoda in pravita, da morata pregledati strelovode Kažeta račune za preglede in montaže iz leta 1934 in 1935, ki jih pa nista nikdar izvršila. Res je, da sta se oglašala pri župnih uradih tudi v teh letih, za njima pa je prišel gospod Romih iz Maribora, ki je večinoma dobil naiog. pregledati cerkvene strelovode, /daj pa ta dva zatrjujeta. da sta ona vse to izvršila Je vse laž in goljufija zalo pozor pred njuna! Nova knjiga! V jugoslovanski knjigarni v l.iul>limožui pisni tukajšnje «iiiodnišnici>. Maskirni je prišel v gostilno g. Dovžan Lado, trgovski polnik v Kamniku, finimi ,H(i. Oba sin w sporekla radi enega litra vina. Ko je Dovžan odšel iz gostilne, gn je zunaj že čakal Horvalič in mu zadal Iri tiliodljajr / nožem, in sicer v desno stran vratu, nad desno obrvjo in pa v pljučno mreno. Ranjenca so spravili k zdravniku. Poklicani so bili takoj orožniki, ki so Horvatičn le z. veliko težavo spravili v zapor. Žrtev pustne noči. Kovaški pomočnik Anton Gubaucc iz Kamniku je šel v noči od torka nu sredo domov. Nu ccstu pn gu je nenadno in brc/, pravega vzroka napndel neki pijani ponočnjak ter s;u pričel obdelavah i nekim topim in trdim predmetom, o katerem misli Gubaucc, du je bil to težaški kriiiup. Neznanec je Gubuti-cn podrl nu tlu ter gu neusmiljeno obdeloval Pii/.udojal mu je več po&kodb po vsem telesu, od katerih je nujhitjšu iui glavi. Gubanec je bil prepeljali v ljubljansko Inilnišnieo. Njegovo stanje jc zelo resno. — Nadaljnje žrtve pustne, noči. V vasi Jama v občini Mavčiče pri Kranju so fantje seveda primerno »proslavili« pustu. Po zabavi je odšel 47 letni cestur Franc Drinovcc proti domu, ko ga je v temi nekdo zabodel v no/.ein v prša. Poškodba je precej huda ter je Drinovčevo stanje resno. — V Dobrnčovem pri Žireh so včeraj ob 2 zjutraj fantje napadli 50 letnega čevljarskega pomočniku Jožetu Primožiču. Vrgli so ga ob tlu. tnko dn jc dobil resne poškodbe na levi roki — Napad z nožem, Žrtev dosedaj še neznanega napadalen. ki gu .je očitno pust preveč okorajžil, je postal II letni zidar Peter Čuden, stanujoč v Vrhovcih pri Viču. Čuden je šel v noči od torka na sredo okoli 2 proti domu, ko gu je nu Viču v temi nekdo napadel ler začel z nožem suvati vanj. Čuden jc dobil dve globoki rani, in sicer ono pod tilnikom, drugo pn v rebrih. Čuden se je s težuvo privlekel do domu. nakar so ponoči poklicali reševalni avto, ki ii Čudna prepeljal v bolnišnico. __________ — SKELE*I DOMINO — Ponesrečenci. V Velikih Blokah je skladala trame 19 letna delavka Malta Mazijcva Med delom ji je padel nu levo nogo težuk tram ter ji jo je zlomil. — Petletni Tonček Frelili. sin posestnika v češnjici v Bohinju, sc je igral okoli slamoreznice, ki mu jo /mečkala prste ua levi roki. — V Sv. Jakobu ob Savi je % letni brezposelni uiur Ivun Ježek nosil vodo, pri čemer mu je spodrsnilo. Pri padcu si je zlomil desno roko. Vsi ponesrečenci sc zdravijo v ljubljanski bolnišnici. — Obsojeni tatovi iu vlomilci Mladi čev l.jarček l1'ranče Ii je prišel k nekemu /nuncu in posestniku v Seničici pri Mcdvoduh. Pravil mu jc: >V Ljubljani imam dvigniti dcilščino 15.000 dinarjev. Prijatelj, posodi nn tvojo praznično obleko!« /.iiunec Lojze mu je izročil črno obleko, nove čevlje in še perilo v skupni vrednosti 1025 din. Čevljarčka ni bilo nu spregled niti / iledščino. niti / obleko, h raneč II. je bil obsojen /uradi sleparije na pet mesecev strogega /uporu. — Posebne vrste tatinska sraku je Lojziku Žakelj, 24 letna sumsku služkinja, ki ji pošteno delo ne ugaja, hodi raje okrog gospodinj in jim izmiku dežnike, bluze .obleke in čevlje. Lani novembra je bila žc obsojena na 5 mesecev strogega zaporu, bilu je decembra pomiloščenu, pogojno na 5 leta. Komaj je prišla na prosto, je že začela krasti. Prišli pu so ji na sled še stu-rejšim tatvinam. Pred malim senatom je bila obsojena nu osem mesecev strogega /.upora. — Pekovski pomočnik. Ižaaec: Ione B. je nepoboljšljiv tat. Speciulist je zu zimske suknje. Za dve uk ruden i suknji je prejel za enkrut 4 mesece in 20 dni strogega zapora. Ljubljana igralci • Danes premiera največjega filma sezone! Pola IMegrl, Albrecltl SChttnlialS mM \ 7I|0|/ /t Tretji film režiserja Potil nortmann, ingeborg llieeK lVlrm£jU tvlm.rl. Wlllula rorsto Vsebina tega prekrasnega filma je povzeta iz resničnega do- Predstave ob 16., 19.15 in 2115 uri god-ta, ki se je odigral v povojnem času v nekem velemestu. ReztPViFRIte Si VStOPRiCe Žt t pPBdpPOdajl Podrobnejše podttke zamolčimo na izrecno željo W. Forsta, i^im* ll&ll/fc&l ki želi, da deluje iilm na slehernega gledalca z vso svojo silo! Ulvfi^Fiv Telefon 22-21 0 Organizacija del usmiljenja, je naslov predavanju, katerega bo imel g. prior Valcrijan Učak, nu XIX. prosvetnem večeru v petek, 28. t. m. v verandni dvorani hotela Union. Dobrodelnost cch v sedanjem času veliko in globoko zevajočo runo človeške družbe. Pri nas jc ta dobrodelnost organizirana deloma po Vincencijevih, deloma po I lizabctnih konferencah Namen je seznaniti in pridobiti čim širše kroge za to dobrodelno organizacijo Predavanje bodo pojasnjevale tudi ski-optične slike. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičevo cesta 7 0 Bogat srečolov bo v nedeljo, L marca ob 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komcnskcga ul. 12 Priredi ga Društvo za varstvo dcklci — poleg drugega izbranega sporeda — v dobrobit svojih socialnih ustanov. Ker so dobitki res lepi, namen društva pa v resnici socialen, jc upati, da bo prireditev kar najbolje obiskana. • Za škofjeloški pasijon se je v ožjem krogu pokazalo toliko zanimanja, da je Ljudski oder sklenil priredit! prvo predstavo v nedeljo zvečer v Delavski zbornici za povabljence, ki bodo napolnili dvorano. Za širše občinstvo se bo vršila predstava v nedeljo teden, dne 8. marca, za kar. Hodo vstopnice v predprodaji pravočasno na razpolago. — Ta naš stari ljudski pasijon, ki ga je preprostim vernikom iz začetka 18. stoletja napisal kapucin o- Romuald iz Standreža pri Gorici, pričakuje kar se da sklenjen in notranje enotno ubran gledalski krog. ki bo s skupnim petjem najbolj znanih postnih pesmi in pesmi križevega pota spremljal dogajanje na odru. V tem pogledu noče biti ta pasijon običajna »igra« ali realistična odrska zadeva. ampak občestveno religozno doživetje. EJMSBB KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes poslednjič ob 16., 19'15 in 21'15 uri dunaisKs opereta PrigodDe iz WienerwaMa Matriki Srlii-eiiler. WiiH \ l!«i|v nt Len Sleznk • Vse ustanovne uprave se opozarjajo, da morajo na osnovi § 23. zakona o ustanovah ter r!. 37. pravilnika k temu zakonu odpošiljati ustanovni oblasli, i. i. kraljevski banski upravi, odnosno, čc se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso ktaljcvino, ministrstvu za pro-sveto, skupno / bilanco, letno poročilo o svojem delu in lo v izogib kazenskih posledic najkasneje do 31. moren vsakega leta. — Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti na morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. • Drevi ob 8 bo na prosvetnem večeru Sa-lezijonske prosvete na Kodeljcvem g. prof. dr. Vilko 1'ojdigo s skiopličniini slikami predaval o rdečih pariških predmestjih • Fantovski odsek šentpeterskegu prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoi redni sestanek, na katerem bo predaval g. Sešelt l"ranee o vtisih in o organizaciji /imsko-spoiItie tekme v Ga-Pa. 0 Rdeči kri/ pododbor Ljubljana, Drevi ob 8 občni /bor v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti članstvo vabimo. Za samorijune občni zbor obvezen. 0 Izterjevanje davčnega dolga iz 1. 1932. Ministrstvo financ, oddelek za davke, ie dne 2t. t, m. izdalo razglas štev. 11.951 III. da se rok o izrednem odpisu še nedospelega dolga na davkih koncem lela 1932, ki poteče 29. februarja 1936, pod nobenim pogojem ne bo podaljšal. Vse kakršnekoli nasprotne trditve so brez podlage. Nasprotno se bo po preteku navedenga roka morala brezpogojno vršiti energična eksekuciia tflede izteriania zapadlih za- ostankov- Zato se ponovno pozivajo vsi prizadeti davkoplačevalci, da se poslužijo ugodnosti uredbe z dne 8. XI. 1935 št, 78.992/111. 0 Razstava bolgarske grafike v Jakopičevem paviljonu ni od občinstva tako obiskana, kakor zasluži po dobrih ocenah in po tem, da so razstavljala pri nas v gostih; zato vabimo Ljubljančane, da si poučno umetniško prireditev ogledajo dnevno od 9 dopoldne do 7 zvečer. © Sprememba posesti Posestnik Jaiičar Andrej nu Kodeljevem je prodal zasebnemu uradniku v škof ji Loki Milošu Brezovcu zemljišče vi. št. 4<>4 k. o. Udmut, obstoječe iz vrtu in hiše, za 84.500 din. Od Pavla Vodniku, posestniku v Podutiku, je Peter Bujdu, posestnik v Stopanji vasi, kupil zemljišče vi št. 89 k. o. Glince zu (>0.000 din. Bolnim ženam se izpraznijo črevu po vporabi naravna Franz-Josefove grenke vode neovirano in lahko. Re^i. [>o iul.n. soc. pol. iu nai. /.dr. S-br. 1JM85, 25, V. 85. © Podčastniške šole. Razpisana je artilerijska podčastniška šola v čupriji, pešadijska v Belgradu in pešadijska v Zagrebu. Sprejemajo se zdravi mladeniči, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom ljudsko šolo ter so stari 18 do 21 let. V Ljubljani bivajoči interesenti dobe lahko vse potrebne informacije v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. (soba 2). Rok za vlaganje prošenj je do 15. marca, začetek šole je I. aprila t. I. 0 Otomane, couehe — najbolje pri tupet-niku Danilu Puc, Pražakova 8. Maribor □ Subdiakonat bo podelil prevzvišeni knezoškof v soboto dne 7. marca ob 7 zjutraj v stolnici sedmim gg. bogoslovccm. □ Gospodarski teden, združen /. obrtno, trgovsko, industrijsko in kmetijsko razstavo pripravljajo letos mariborski obrtniki. Tozadevno posvetovanje bo drevi ob 6 v dvorani hotela »Zamorc«. Razširil se bo glavni prireditveni odbor ter ru/.delilo delo na posamezne odseke. □ Stolna Vincencijeva konferenca ima v nedeljo I. marca redni občni zbor v Stolnem /upnišču ob It. Prijatelji karitativnega dela iskreno vabljeni. □ Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19 predava dr. Vilko Marin o revmatizmu. □ Ljudski oder bo imel drevi ob 20 sestanek ua odru v Aleksandrovi cesti 6. Članstvo nuj se udeleži sestanka polnoštevilno. □ O postanku in zgodovini zemlje bo predaval jutri v petek v Ljudski univerzi naš odlični naravoslovec inšpektor v p. dr. Leopold Poljanec. □ Za popravek nas prosi Janez Ev Gašperje v tem smislu, du on ni opravljal pri »prle-škem gostuvaji« režijskih poslov kakor smo to poročali v »Ponedel jskcin Slovencu«. □ Razstava kuharskih umetnosti pri »Orlu«. Vsakoletne razstave kuharskih umetnin, ki jih prireja hotel -Orel« na pepelnieno sredo, so postale zu Maribor pravcati družabni dogodek, obenem pa za naše gospodinje izredno poučna prireditev, Marsikaj, kar vzbuja občudovanje na razstavi, se potem pojavlja na mizi zasebnih gospodinjstev. Vpliv teh razstav na razvoj kuharske umetnosti v Mariboru je tedaj očividcu, kar potrjujejo tudi hvaležni možje. Tudi letošnja razstava, ki se jc vršila včeraj, je bila tak dogodek, ki je privabil ogromno ljudi \ krasne prostore hotela »Orel« Po splošni sodbi strokovnjakov, ki so si ogledali velike inozemske take prireditve, katere tam prirejajo celo z državno podporo, priznavajo, da ne zaostaja razstava hotela »Orla« v prav ničemer zu njimi, tako da bi bila v čast največjim hotelskim etablismanom v velemestih. Mojstru teh razstav, ki sta pokazala svoje veliko znanje, sta vodja hotelske kuhinje g. VVolinut. ki je pokazal svojo umetnost v priredbi rib in mesnih jedi, ter dunajski strokovnjak g. Gašper, ki jc izdelal moenuie jedi. Največje priznanje pu gre agilin gospe Zemlji-čevi. ki je organizirulu prireditev in njenemu soprogu g. Zemljiču, ki se ne straši stroškov za tako razstavo, dasi so prav gotovo zelo znatni. □ Ogenj uničuje. Francu Uranje.ku v Planici pri Racali jc upepclil požar hlev. Rešili so Ic živino. Zgorela je tudi prešu, motor in razno orodje. Požar je nastal ob 2 popoldne iz neznanega vzroku ter je napravil veliko škodo,, ki je tem obeutnejša, ker Uranjek ni bil zavarovan. □ V nedeljo nu rokoborbe. V nedeljo bo v Mariboru zanimiva športna prireditev Vršijo sc tekme v rokoborbi zn prvenstvo dravske ha novinc, pri katerih bodo sodelovali najboljši rokoborci i/. Maribora, Ljubljane in Čakovcu. le tekme so nekaka predpriprava /,u državno prvenstvo, na katerem bodo letos igrali Mariborčani znatno vlogo. Prcdtekinovunja bodo v klubski telovadnici SSK Maratonu, finalne borbe pa se vršijo zvečer javno v spodnji ku-/inski dvorani. Prijatelje športu opozarjamo nu to lepo priložnost. □ Prihodnja glasbena premieru bo kukor smo že javili, popularna Struussova opereta Cigan baron«. Režija je Rasbergerjeva, sodelujejo pa lidovičcva, Žamejič-knvi< evu. Bur-bičeva, Gorinškova, Suncin. P. Kovic. Gorinšek, Grom. Verdonik. Uasborgcr. Ilarastnvič. Nakrst in Blaž. □ Smrt kosi, \ Smetanovi ulici 22 p umrl v starosti (»2 let pekovski pomočnik Ivuii keree. V bolnišnici je umrla v najlepši dobi SO let gospa Icre/.ija Vubič. soproga pleskarja drž. železnic. Truplo so prepeljali \ Frani □ Požigalcc in begunec. \ Muriberu je are-rulu policija Ldvarda Slokurja. Zasledujejo ga vojaške oblasti, ker |e vojaški begunec, poleg tega pa gre za njim tiralica ker |t osumljen požigu \ Vevčah. Oddali so gu vojaški oblasti. □ Brat brata. V Framu sta se sporekla dva brata. Sledil je dejanski obračun n |i dobil Frane šegulu take poškodbe, du gu uioi-nli prepeljati v mariborsko bolnišnico. Celje ss Umrl je v torek ob pol 9 zvečer v ccljski bolnišnici g. )ože S t c r g u r, strojni stavec v Mohorjevi tiskarni. Rojen ic bil v Novem mestu, kjer je bil njegov oče stavec v Krajčcvi tiskarni, sam sc je po izučil tiskarstvo v Celovcu pri Mohorjevi tiskarni, kainoi sc jc bil preselil tudi oče. Pred vojsko je odslužil pri »Janezih« svoj koder-ski rok, med vojno je pa preživel večji del v ruskem ujetništvu. Ko sc je vrnil iz Rusije, jc služboval dve leti v Mariboru, kjer sc jc izučil za strojnega stavca, noto je pa leta 1922 vstopi! na Prcvaljah nazaj v Mohorjevo tiskarno, kjer je ostol do svoje bolezni. V bolnišnici so se zdravniki zelo trudili, da bi mu rešili življenje. Potrebna je bila transfuzija krvi, ki jo jc ponudil inkasant mestne elektrarne g. Goleš, v torek pa sc jc žrtvovala v isti riuinen njegova sestra julku. Pa vse ni nič pomagalo, volja božjo jc bilo višja in g. Stcrgar sc je preselil v boljše življenje, bil je vesele narave in med tovariši zelo priljubljen. Ko je še živel in delal pri Mohorjevi v Celovcu, jc bil navdušen turist, v Celju so bili pa njegovi vsakdanji jutranji sprehodi v mestnem parku. — Zrostel in živci jc z Mohorjevo tiskarno, saj jc v njej delal nad 30 let. Dočakal je starost 56 let. Pogreb bo danes (v četrtek) ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! .0 Za rezervne oficirje. Mestno poglavarstvo obvešča po nalogu komandanta mesta vse gg. rezervne oficirje, da bo drugo predavanje v soboto, dne 29. t. m. ob 19 v istih prostorih kot zadnjič. Udeležba je strogo obvezna za vse rezervne oficirje. & Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek, dne 3. marca od 8 do 12 v posvetovalnici Združenja - trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. — Redna letna skupščino združenja bo v četrtek, 5. marca ob 18 v moli dvorani Narodnega doma. 0 Ekspeditivnost na mestnem poglavarstvu. Včeraj smo dobili na mestnem poglavarstvu neki razglas, datiran z dne 22. februarja, ki bi pa moral biti objavljen najpozneje že v včerajšnji številki, ker gre za neko prodojo, ki je bila napovedana za včerajšnji dan. Ker je rok zamujen, zato pač nc kože razglaso objavljati danes. Smrtna nesreča pri plesu Ptuj, 25. februarja. V ponedeljek 24. t, m. so se zbrali v neki privatni hiši v Savcih domači fantje in dekleta in priredili pustni ples. Med gosti je bil tudi 27 letni delavec Janez Ploj iz Braslavcev. Pri sebi je imel avstrijsko repetirko, preurejeno tako, da jo je lahko nosil v žepu. Ko so bili gostje že nekoliko v,iqjeni (bilo je okrog polnoči), je potegnil Ploj iz žepa repetirko in jo pokazal fantom, da se s tem mr.lo pobaha. Komaj pa je začel z orožjem manipulirati, se je nenadoma sprožilo in je krogla zadela 34 letnega Janeza Vičarja, zidarja iz Braslavcev, ki je družbi sviral na harmoniko, naravnost v glavo, mu prebila lobanjo in na drugi strani izstopila. Smrtno zadet se je Vičar zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Tomažu v Slov. gor., kjer bo izvršila sodna komisija obdukcijo, Janez Ploj, ki je zakrivil smrtno nesrečo, se je javil pri okrajnem sodišču v Ptuju, kjer so ga obdržali v zaporu. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nudi po izredno znižanih cenah: i)ic selige, Magdalena Sophie Baraz. Ein Lebens-abries. 127. str., tievez. 10 Din. — Brug, Der hI. Johannes de la Salle und seine padagogisehe Stif-tung. 227. str., nevez. 12 Din. — Donders. P. Bo-naventnra 0. Pr. 1862—1914. Ein Lebensbild. 325 sir., nevez. 20 Din. — Familler: Dns Hciligenlehen in der niodernen Psyehopathographic. 224 sir., vez. 20 Din. — Laux, Der heiligc Uonifatius. 307 str., vez. 20 Din. — Laux, Der hI. Koluinban. Sein Leben und seine Schriften. 290 str., nevez. 18 Diru — Pontoppidan, Elise Hoskicr. Ein christlicher Frauencharakter. 180 str., vez. 20 Din. — Riesch, Die, heiligc Hihlehard von Bingen. 160 elr., vez. 20 Din. — Sehirmer, Msgr. Lnrenz Htiber und seine Zeit. 223 str., nevez. 18 Din. — Siebert, Maric Ellenrieder als Kiinsllerin und Fran. 122 str., vez. 20 Din. — Watterott, Mutter Klara Fcy. Stifterin der Genossenschaft der Schvvestern voin armen Kinde Jesue. 215 sir,, vez. 20 Din. Radio Programi Radio Liubltnnnt Četrtek, 27. februarja: 12 Slavfli vinumzi u>iiwi'C). — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 13 Napoved easa, objava sporeda, obvestila. — 13.1« Opore tu I na-povii (ploSče). — 14 Vremensko poročilo, bor/.ni tečaji. — 18 Koneert ruske glasbe (radijski orkester). — 18.-1(1 Pogovor M poslušalci (profesor N. Kuret). — 1(1 Napoved času, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 1IUII Nae. ura: Soknlskn predavanje (iz Belgrada). — 20 V. ura francoske klavirske literature. (Predava in nn klavirju itsvaja gosp. prof. L. M. Skorjame.) — 21 Koncert slovoaske glasbe (radijski orkester). — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, olijavn sporedu. - 3!..1o Koncert ruskega pevskega kva-teta KrolOkovih . Konec ob 23. uri. Drugi programi > Četrtek, 27. februarja: ftetpratt: 20 VVagincrjev ve-eer — simfonični orkester kraljeve garde. -- 22 Prenos i7. kavarne. — Dunaj: 10.45 Sliakespeurejeva drama Krulj Itihard II. - 22.10 Orkestralni koncert. -32.411 Plesna glasba. Huiiinipešta: 211 Lisvjtov koneent. — 22.15 Vinltoin. 22.45 Itiidim|>eSliuis'ki koncertni orkester. - Trii Milan: 17.14 1'etj'. - 211.35 Mediani SOrnussova opera Arabella . — ttini Bari: 17.15 Harfa in petje. 2(1.35 Violinska i,n klmviroka gilasbu. — 21.511 Duhovni /.beri 22.311 Plesna glasba. - Prana: 10.511 Petra glasba, - 211.10 Flei,s<'li.innivm>va igra Kn luedijant, . - 20.55 Siinfotiuini koneert. -- 22,15 Plesna glasba. - nratislura: 10.3(1 Vojaška godba, - 20.16 feSke pesmi. 20 35 Tojovskegn igra Ženski zakoni . - 21.35 [k'rllnwnovn klavirskn sonulii. 32.30 Plesna glasbil. fariuva: 20 (lperel.ua gla,slm. - 21 ,letin,n«1 seilovn igra Halo, tukaj blignda . — 21.45 Oallove pesmi 22.10 Sinifeničini koncerl. — Berlin: 20.50 Mali radijski orkester. Kfinlnslierrr: 20 10 Selnvcr lova igrn 1'darec s kamnom . 21 Rmnaiiiliičiiin kila virsiku glasba, llnnihnrn: 20.10 Ilujrdnove iu Ilee thovnove sktadlif, 21,20 Saiiderjevn opereta Pote 1 inček prinaša srečo . fratislava: 211,10 Veliki or kester. U»»ko fttuttgarl: 20.10 Mozartov etkjus. Kritn: 2ll.pl Narodne pesmi 31 Večerni koncerl. i t muk f url: 20 lil ItossJnlJevii koinlči n opera Se-> Irski brlviM- \fnnaknvo: 20.1« šlavnoshut koncert zu zimsko pomoč. Gospodarstvo Zaposlenost delavstva v Sloveniji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal statistiko o gibanju svojih zavarovancev po strokah za januar 1936. Kakor smo žc poročali, je od decembra do januarja padlo število zaposlenih delavcev za 30(18, dočim izkazttje januar v primeri z januarjem lanskega leta povečanje za 2390. Najbolj zanimivo je gibanje lesne stroke, ki izkazuje te-le podatke za januar: gozd. žag. ind. predel, lesa skupno januar 1933 5.224 3.818 9.037 anuar 1934 5.329 3.110 8.439 januar 1935 5.596 3.070 8.666 januar 1936 4.899 2.992 7.891 Iz tega pregleda je razvidno, da je število zaposlenega delavstva padlo v teku enega leta pri gozdnožagarski industriji za 697, pri predelovanj lesa pa za 78. skupno za 775. Od leta 1933, ko je Stanje Narodne banke Po stanju z dne 22 februarja 1936 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih razlika v primeri z Izkazom za 15. februar 1986): A k t i v a : zlato v blagajnah 1398.3 (plus 12.6), zlato v inozemstvu 78.25 (— 9.45). valute 0.13 (—0.03), devize 28.0 (plus 4.00), skupno podlaga 1505.3 (plus 7.70), devize izven podlage 814.2 (— 10.56), kovani denar 409.15 (20.H4). posojila: menična 1682.0 (— 17.3), lombardna 255.8 ( 0.2), razna akliva 551.2 (— 0.9) Pasiva : bankovci v obtoku 4815.9 (— 45.13), državne terjatve 6.95 (— 10.28), žiro 728.(17 (plus 76.24), razni računi 886.8 (plus 13.4), skupno obveznosti po vidu 1622.43 (plns 79.865). obveznosti z rokom 126.8 (— 36.0), razna pasiva 15H.4 (plus 1.8). Obtok bankovcev po vidu 6488.3 (plus 34,i). skupna podlaga s primoin 1934.3 (plus 9,87), od tega samo /.lato v blagajnah s primoin 1796.83 (plus 16.1), skupno kritje 80.04 (30.05) %. od lega samo kritje z zlatom v blagajnah 27.90 (27.80)%. ' . . Pričujoči izkaz nam kaže nadaljne povečanje zlatega zaklada, posojila pa stalno padajo in so za skoro 100 milijonov dinarjev nižja kol so bila v začetku leta 1936. Zanimivo je gledati gibanje obtoka kovanega denarja. Pri 1201) milijonih kovanega denarja je bilo v Narodni banki osredotočeno lega denarja za -109.15 milijonov, kar pomeni, da se nahaja v prometu samo okoli 800 milijonov dinarjev kovanega denarja. Med pasivi se je povečal žiro, pa ludi razni računi po izredno narasli in dosegli rekordno višino 886.8 milijonov dinarjev. ('osebno pozornost pa zasluži zmanjšanje obtoka blagajniških zapiskov Narodne banke. V zadnjih dveh izkazih, torej v 14 dneh. se je obtok zmanjšal za 58.5 milj. Din Še v začetku leta je znašal 193,4 milj., sedaj pa le še 126.8 milj Din. To gibanje je gotoVo v zvezi z bližnjo emisijo i% 'dteavnih blagajniških zapiskov. ■ ii «is " Italijanski vojni stroški Nedeljska »Frankfurter Zeitung« prinaša te-le podatke o stroških abesinske vojne za Italijo: Vlada si je dala izstavili dekret za izdajo 1530 milijonov za nadaljnje vojne stroške v Abesiniji. Od tega zneska se zaračuna za kolonijalno m ni-strstvo 400 milij., notranje (podpora svojcev) 80, vojno 500, letalsko 350 in mornariško ministrstvo 200 milij. Doslej ima vlada dve pooblastili za stroške v Abesiniji: 19. decembra za 1 milijardo. 13. januarja pa za 640 milij. lir. List sklepa, da znašajo mesečni izdatki za vojsko v Afriki 15(10 milij. lir, kar bi dalo sklepati na letni deficit 18 milijard lir, torej približno toliko, kolikor znaša redni proračun. Seveda pa je treba upoštevati še druge vojne izdatke, ki so v zvezi s sankcijami. Tako je bil konec novembra 1935 povišan mornariški proračun za gradbo novih ladij za 414 inilii. lir. Januarja je bilo izdanih za javna dela vojaškega značaja 30 milij., za zvišanje glavnice državne petroleiske družbe je potrebno . 82.50 - 83. Bler. ikis. 72.50—73, 1% nos. DHB 81-82. Zagreb, Drž. papirji. 7% invest |k>s. 77—79, I agrarji 45 den., vojna škoda promptna 359 300 (361). 3.. 4. 300 bi., begi obv. (U den.. dalm. agrarji 61.50 lil.. 7% Bler. j>os. 72.50- 73 (72.50). Delnice. Priv. agrarna banka 289- 241, Trboveljska 125 135 (125), Osj. slnd. tov. 140 150 (140). Belgrad. Drž. papirji. 7% invset pos. 79.50— 80, agrarji 45,50-46. vojna škoda 35il-:>59.50 (359.75 359.50). begi, obv. 64.80- 65.15 (65); 62.80 —03 (68). H% Bler. pos. 82.75 bi.. 7% Bler. pos. ' 72—73.25, 7% |kis. DHB 82 bi. (81.50), 7% atiib. pos. 79.75 lil. — Delnice. Narodna banka 6800 lil., Priv. agrarna banka 289.50—241 56. /i t in trn Novi Sad. Pšenica: bč. in areni. 159 -161, bč. okol. Sombor 158 160. bč. ladja Tisa 161 I63, bč. ladja Begej 100—162, slav tO! t«8, ban. 158 -163. Vse oslalo neizpr. Tendenca slaba. Promet srednji. Živina Mariborski sejem 25. februarja. Prignanih jc bilo 5 konj, 11 bikov, 110 volov, 310 k.av in 7 lelet. skupaj 449 komadov. Cenc so bile naslednje: debeli voli 1 kg žive teže od Din 2.50 do ).- . pol-debeli voli od Din 2.— do 2.80, plemenski voli od Din 2.40 do 3.15, biki za klanje od Din 2. do 2.80, klavne krave, debele od Din 2. do 2.90, plemenske krave od Din 1.80 do 2.25. krave klo-basarice od Din 1.25 do 1.75, molzne krave od Din 2,- do 3.—, breje krave od Din 2.50 do 3.50, mlada živina od Din 2.75 do 3.60 telcia od Din 3.— do 4.—. — Mesne cene: volovsko meso I vrste kg Din 8—10, 11. vrste Din 6—8, meso od bikov, krav in telic kg Din 4—6, telečje meso 1 vrste kg Din 8—10, II. vrste Din 4—6, svinjsko meso, sveže kg Din 8—10 mmm_ 19HL«.. „ mmm 0(1«. |o refililr. pod S Št 1753 od 17 XII lili. Laško Kiilol. prosvetno društvo v Laškem jc pre-Icklo- nedeljo, prvič po obnnviivi, nastopilo na odru v hotelu -Savinja* / veseloigro Poslednji mož.« Igralci so dobro nuštudiriili svoje vloge, največji efekt pa je res napravil posli dnu mož. Matijev 'iejiii v l.aši eni je bil malo boljši, kakor M> bili sejmi zadnjih par iel, živim: ir bilo prignane precej in tudi prodane nekaj, večino so jo pokupili doniiiči mesarji, pojavili so se po ludi kupci i/ Hrvatske in tudi ti sn odpeljali nekaj dobrih volov. Cena se jc nekoliko dvignila. Si. Andraž pri Halozah Preteklo nedeljo se ie v šoli uprizorila prelep« ljudska igra: Mala pevka. V teb hudih časih krize — mala ijelne iu duhovne — zares sv etla točka tolažbe in upanja v božjo Previdnosti — Obisk zadovoljiv Igranje dobro. Igra zasluži, da jo vidijo in slišijo šc drugi Igro ponove v nedeljo, dne I marca 1956 ob 15 v soli — Pridite tudi sosedje 1 ISasctocinila Liubliana t .l.jubl jami 1 lun os ni prvaki* v nje, pni- pa ho vaju v .soboto uh 8 z.večtvr. 1 lini varuhu glasba jc naslov hiliiiiueua koncertu, ki bo Jinlri, v po-lok SK. I. ni. ob lil v 11 u 1 nuiov i pcv«kl dvomili. Uvoilao bisscdo ima ir. Ailiimie. Prof. sivin /aii:ln VliiiliKcrovuvo skladbo /.a klavir lli-upaui-njct U>r Mišo Todorot Kondo tn Hotelirsko ltup.sudljo. Vije-linicsl prof. i'fi'11'ivr iirrn Itomu-mio iu IVmciii Piiii*ii Vlmliiiarova. Itdč. tvor.....ibinivu za.pojo H pivsti^r iiui- botj poiiuliiriiogii liolicaiskHKii skladatelja llobri liri ulovil. Oddelek MatiftiiCKa /l.in-ti pn zapoje dve nar.idili, daljo Itiidno penam iu bolirmuko hiiniin šumi Marica. Koncert spada v i>kvir MallAnlli intimnih kou-. centov li-r lin ob Ji v liiibadnvl pevski dvnriiiii 1 (leografsko druMru na univrr/ii v l.iubljuiil ! bn tmolo v potek, dur U. iiiuich ob pol IS \ lieoifi-nr-; ski-in iiiHtiitulu na univerz: sv«,l redni lnl.nl občni /bnr , običajnimi ilnevnini redom, Notno alullia iiiinjo lekaiiie: dr. Pieen-ti, Tyr-i ševa ci«slu ll, mr. IloVvar, Cotovška ei'.sla Hi in mr. j f J ari lis, Mustr. Maribor m Tnmhola. Dru>!,\lu/,l»(MicfV v Marilmru primli »In« I!». uprlln i+vojo tombol«. l*ro-hIiiio vho ilniAtvn, 11 u ta dan no prirejajo ta.lvSuili pri-rmlltov. - Oilhor, t • i (jlashom društvo pošl. Iclcf. nnluilivnrcr v Mariboru ima v iiMolja, dn« 1. III. M>n«l ob M v fijiin-brinovl (Ivn^rnJ svoj I\'. reilni lolnl ob^ni /.bor. fia.nl in pH jat olji fflmbo vljudno vabljoni, — Otlbor LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA: ZaCetok ob JO. (Vtrtek. Ti. februarju: i 'rsrln h')žjn pot. tti'd '"nlrlok. Polnk, 'iS. rohi-nnrja: Zaprlo. Solni ta. lil. februarja: flitljnmiinoi>. l/.von '/aii/.a.no upih: od JO Din iiavzflol. OPERA: Zučotuk ob :!n. fcl.rlok, 27. fcbruarln: A piopris, kaj (Irla .ImlulaT Hed 11. 1'olek, JK. 1'ibriiarja: Ob 1.1 Kraljičin ljubljena'. Dijaška urodfilavn. t^ene ihI .'i dn 1.1 Din. Sobota, JJi, foliruarja: Katarina l:majlova, lmly MHC-botli i/, Mcenska. Izven Znižane i-onn. M \ RIBORSKf) (JI .RDAI I^R f:otrtek, -'7. februarja: Ob Ju iPIcs r Saroj/u« ttod A. Veliik, 'is. februarja: Zaprto. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, .I. marca: «1 'rttcla boija pot«. UoHtovaujc Ijuli-I Ijuimke (trajno. Kulturni obzornik Kaj je - „narod"? Stjepan Ratkovič: Što je narod? Tiskarna Narodne Prosvete, Zagreb, Trenkova 1, 1935, str. 144. — Profesor višje pedagoške šole v Zagrebu Ratkovič nam je v tej knjigi podal jako stvarno in resno znanstveno delo, ki zasluži polno pozornost ne le Hrvatov, ampak tudi nas Slovencev, Posebno pa bo dobro služila vsem, ki se pečajo z narodopisnimi in zlasti s socialnimi študijami. Pisatelj je knjigo razdelil na 7 poglavij. Najprvo govori o »rasi« in čisto pravilno ugotavlja, da »čistih« ras na svetu ni in da zlasti narodnost in pa rasa pojmovno nimata nič skupnega, kaj šele istozvočnega. — V drugem poglavju govori pisatelj o i-plemenu«, ki ga definira kot »ljudsko skupnost, ki temelji na sorodstvu članov in pa na zavesti o skupnem poreklu«. Ako je rasa biološki pomen, potem je pleme »rodbinska veza«, toda ne enega ne drugega ne moremo istovetiti z narodomi kateremu jc pisatelj posvetil večino svoje razprave (60 strani). Avtor obširno govori o činiteljih, ki so značilni za ljudsko skupnost, da jo moremo imenovati narod: skupno ozemlje, ki je narodnostno zaokroženo, gospodarska skupnost, zunanja snovna kultura (obleka, oblika hiš, naselij), zlasti pa skupna duhovna kultura (vera, jezik, umetnost, književnost), dalje skupno sožitje v zgodovini, v prvi vrsti pa zavest narodne skupnosti in pa volja poedincev, da pripadajo k svojemu narodu. V tem smislu mu je narod »duhovna zaiednica manišega ali večjega števila ljudi v preteklih, sedanjih in bodočih pokolenjih, ki je nastala na lastnem ozemlju v dolgem zgodovinskem skupnem sožitju in s skupno usodo«. Čeprav je definicija nekoliko razvlečena, je točna in pravilno označuje pojem naroda. — Krajše poglavje je posvečeno -narodnosti«, nato pa se pisec zopet obširneje peča z narodom in državo ter nacijo. Nacija mu ie zavesten nosilec državne kolektivnosti, ki io more tvoriti tudi več narodov, ako to zavestno i hočejo. Imamo namreč primere, da je kje več narodov skozi stoletja živelo skupaj v isti državi, pod | isto vrhovno oblastjo, nc da bi stvorili nacijo, n. pr. v bivši avstro-ogrski monarhiji. Drugod zopet pa j več narodov tvori zavestno državno nacijo, ne da bi se pri tem kakorkoli odrekli svoji narodnosti, j Primer: Švica ali Belgija. Pisatelj pravilno poudarja, I da moremo o naciji govoriti le tam, kjer je skupnost zgrajena na volji, razumu in čustvu. Država k tvorenju nacije more mnogo pripomoči s svojo tolerantnostjo in pravičnostjo do vseh narodov — ako jih je več v državi. Primer: Severna Amerika. Narod ni naciia, torej nista dva izstovredna pojma, kakor tudi ne narodnost in nacionalitela. Primer: Prebivalec ob Bodenskem jezeru je po nacionali-teti Švicar, po narodnosti Nemec. Na splošno se pa še danes za »nation« označuje narod, ki jc politično samostojen, ki ima torej lastno državo ali pa je vsaj zmožen, da jo tvori. Poljaki, čeprav razdeljeni med 3 velesile, nikdar niso nehali biti »nation«, isto mislimo, bi lahko rekli o Ukrajincih. Za naše razmere najboli zanimivo pa je VII. poglavje o »Hrvatih, Srbih, Slovencih, južnih Slovanih in Jugoslovanih«. Na osnovi dognanih pojmov v prejšnjih poglavjih skuša pisatelj opredelili južne Slovane. Jasno mu je, da ne Hrvati, ne Srbi in ne Slovenci nc tvorijo nikake posebne rase, kakor noben narod ne na svetu. Prav tako se tudi o njih ne more reči, da bi bila le plemena, ker so sc tako po svoji zgodovini, razmnožitvi, »zgodovinsko kulturnem delovanju že pred več kot 1000 leti razvili iz ozkega plemenskega okvirja. »Tako danes ne Slovenci ne Srbi in ne Hrvati nimajo plemenske oznake, in tudi objektivno niso in tudi ne zgleda, da bi postali v bodoče, ker ni misliti, da bi se vrnili na stopnjo, ki so jo imeli pred več kol tisoč leti. Tudi ko bi hoteli, ne morejo tega več storili, ker se ljudske skupnosti razvijajo po ustaljenih naravnih zakonih, ki jih človeška volja lahko ovira in zadržuje, ne more pa jih navrniti v obratno smer.« Ali so torej morda en narod s tremi imeni? To bi bil edinstven primer v zgodovini! Zgodovinsko je raziskano, da so sc Srbi, Hrvati in Slovenci ločeno naselili na sedanjem ozemlju in dolga stoletja nazaj moremo zasledovati, kako žive vsak za sebe svoje ločeno narodno življenje, s svojo narodno zavestjo, kulturo, usodo . . . Pisatelj zaradi lega prihaja do zaključka, da so Srbi narod zase, enako Hrvati in prav tako kljub majhnemu številu tudi Slovenci. Slovenci imajo danes vse glavne oznake posebnega naroda, stvorili so mnogo simholov svoje posebne narodnosti, a kot najvažnejši simbol imajo svoje posebno narodno ime, sicer vzeto iz občega slovanskega, ki pa je danes od vseh južnih Slovanov le nanje omejeno. Pri Slovencih je zavest, čustvovanje in volja ostati posebna narodna edinlca in da se la posebnost obdrži zlasti na kulturnem področju, kjer se narodna posebnost tudi najočitneje izraža. Zato tudi ona uporna, občudovanja vredna delavnost na področju tako lepe knjige kakor znanosti, vztrajno in dosledno delo na izpopolnitvi slovenskega vseučilišča in v poslednjem času tudi stremljenje po osnovanju lastne narodne akademije. Da. Slovenci, čeprav številčno mali, imajo vse značilnosti posebne narodne individualnosti. Oni hočejo, da takšna narodna enota za sebe tudi ostanejo, pa čeprav se 'neki njihovi predstavniki iz tujih programatičnih razlogov imenujejo -sjimo pleme.« Hujše lekcije od tujega znanstvenika naši jalovi plemenjaki že dolgo nieo dobili. Hvala Bogu, da jih je vedno manj! Narodi naslajajo po prirodnih, ne človeških zakonihl Sicer bi po kriterijih, ki bi jih na južnih Slovanih nekateri hoteli uporabljati, morali zahtevati narodno edinstvo tudi severnih Slovanov ali še bolje: vseh Slovanov sploh! Tako edinstvo jc morda res ludi obstojalo v davnini, toda vmes leže tisočletja zgodovine. »Da bi se bolj podčrtalo narodno edinstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev, je nastala jezikovna skovanka »Jugoslaven«, »Jugoslaveni«, za razliko od južni Slovan, južni Slovani. To ime naj bi pomenilo sintezo, integracijo, zlivanje treh omenjenih narodov v eden, nov narod. Po današnjem stanju naj bi vsaj do tega prišlo. Ali tudi bo? 0 tem govoriti, bi pomenilo vnašati v to čisto objektivno teoretično razmišljanje neko subjektivno noto. Do- sedanje izkušnje in poznavanje narave ter biti narodnih individualnosti nam kaže, da sc je zlivanje dveh ali več narodov izvršilo samo lako, da je en narod asimiral drugega ali druge narode in na njih razširil svoje narodno ime. Nasprotno pa ni poznan ne en primer, da bi sc narodi iz kateregakoli razloga svojevoljno odrekli svoje narodne individualnosti, pustili svoje ime in s tem svoje nadaljnje življenje, a vse lo samo, da pod nekim novim imenom stvorijo neki novi narod. To bi nasprotovalo najosnovnejšemu naravnemu nagonu narodnega organizma, ki predvsem hoče, da dalje živi in ne da umrje. Naše izkustvo od ilirskega pokreta- do danes kaže, da ludi slovanski narodi na jugu slede temu prvotnemu naravnemu nagonu, ker po biološkem življenjskem zakonu tudi drugače ne morejo. Vendar pa je ime Jugoslovan« dobilo svojo realno vsebino, odkar sc našo država imenuje Jugoslavija. Pomenja namreč državljana kraljevine Jugoslavije. Uporabljeno na Hrvate, Srhe in Slovence, ki so po svobodni odločitvi ne samo iz sentimentalnih. ampak tudi še bolj iz razumskih razlogov stvorili skupno državo, da jim bo močnejše varstvo in uspešnejša obramba njihove svobode in neodvisnosti, njihovih snovnih in duhovnih narodnih dobrin, poroštvo za neovirano svobodno razvijanje in /gradnjo njihovih narodnih posebnosti, - bi to ime moglo pomenili še mnogo več. Vsaj dana je možnost, da življenje teb narodov v skupni državi sčasoma izoblikuje edinstveno poduhovlicnn državne kolektivnost, nacijo, tako, da se z imenom .Jugoslovan ne bo označevalo Ic državljanstvo in pripadnost državi Jugoslaviji, temveč tudi pripadnost k ljudski kolektivnosti z zavestio, čustvovanjem in voljo. Ta možnost jc še potencirann s posebno po-voljnim momentom, ker ne Hrvati, ne Srbi, nc Slovenci nimajo izven mcia Jugoslavije sonarodnjakov s svojo posebno državo, ki bi mogli centrifugalno delovati na tendence znotraj meja Jugoslavije (str. 134, 135). Knjigo prof. Ratkoviča. ki ji jc dodana obširna znanstvena literatura iz teh vprašanj, tudi Slovencem toplo .nrlnoročamo. J. A. „Kristusova nevesta" naj gre v ASriko! Slike iz kulturnega boja v Nemčiji Vžigalice za dobrodelnost Dr. Kroffa, ki bo najbrže prevzel češkoslovaško zunanje ministrstvo. Švedske vžigalice so- že večkrat uporabljali za dobrodelne namene. Švedske vžigalice so prišle na trg leta 1863 ter se kmalu razširile po vsem svetu. Sedaj je generalni guverner mesta Stoekliolmo Torsten Notliin, ki je znan delavce na polju dobrodelnosti, sporazumno s tovarnami švedskih vžigalic poklonil akcijo, naj bi del izkupička za vžigalice šol za siromake. Tovorne so bile pripravljene sodelovati. To ie tembolj značilno za velikodušnost švedskih tovarnarjev, ker jo dobiček pri vžigalicah /olo majhen. Za dobrodelno namene bodo celo izdelali posebne vrsle vžigalic, katere bodo imenovali »sončno vžigalico« in bodo spravljene v posebnih škatlicah. Otroci revnih družin bodo prodajali to vžigalice, nekoliko po višji coni seveda, nakar bo izkupiček za nje šol v korist revnim otrokom in siromašnim starčkom. Na ta način upajo v teku onega leta /brati kakih 10 mili. dinarjev čistega dobička in I ga naklonili siromakom. Ameriški ribiči se vračajo. Vkljub velikemu mrazu so ameriški ribiči odrinili nu široko morie lovil ribe. Niso šli brez uspeha. Na naši sliki vidimo ribiški parnik. ki se ie vrnil v bostonsko luko ves pokril z ledom, toda tudi poln rib. \/ Berlina vnovič poročajo o novih dejanjih | kulturnega boja zoper katoličane. i I judsko sodišče v Berlinu je obsodilo ria 2 | leti ječe katoliškega kaplanu Kenterja iz Dres- j člena, ker so pri njem našli neki letak, katerega jc i/dala sociul-demokrutska stranka na Češkem. Čeprav ie kaplan la letak le od nekod dobil ter g,i ni širil, jo bil vseeno obsojen. Posebno sodišče v Karlsruhe ie obsodilo na 9 mesecev katoliškega župnika iz Plankstfldta, češ ker ie javno govoril, da država ni naklonjena ka- j ioličaristvu. — Posebno sodišče v Dortmundu je obsodilo na Iri mesece ječe katoliškega vikarja Oberhausa, kateremu so očitali, da je huiskal zoper mladinsko organizacijo »Hitler-)ugend<. Sodišče v llamelmi jo v drugi instanci obsodilo katoliškega duhovniku tega mesta na 200 . mark denarne kazni, ker jo opravil obred cerkveno poroke prej, preden ie bila civilna poroka. Duhovnik so jo skliceval na konkordat, kateri veli, da se v nujnih slučajih lahko cerkvena poroka j prej opravi kakor civilna Tak nujni slučaj ic v I konkordatu točno naveden: ali moralna stiska ali pa smrtim nevurnost. Ta dvojica, katero ic du- j hovnik poročil, ie bila v moralni stiski, ker je pričakovala otroku. Državni urad, ki je to poroko že oklical, ic pa namerno zadržal poroko, zaradi česar je duhovnik smel poročiti cerkveno. V prvi instanci ie lnl ta duhovnik obsojen celo na tri mesece ječe, druga instanca mu ie kazen znižala na 200 mark. Triersko posebno sodišče je obsodilo na 6 mesecev joče župnika i/. Gutvvcilero, ker je na prižnici govoril, da so nomki, kakršne širi Hitlerjeva mladina in zveza deklio, poganski. Sodne obravnave zoper »sive sestre« v Vra-tislavi (Brcslau), Konstanzi in Mainzu so sc končale zopet z obsodbami na težko ječo. Takih obsodb so v Nemčiji že vajeni. Te sodbe so v prvi instanci tako krute in brezobzirne, da mora potem druga instanca popravljati. Tako je sodišče v rjlasovitem oldonburškem procesu izreklo proti vsem obtožencem silno ostro kazni. Na podlagi | prizivu so jo potciri vršila druga obravnava, pri 1 kateri pa ie bil provineijal dominikanskega roda docela oproščen. Od njegovih obeh takratnih so-obtožencev pri prvi obravnavi, pu jo medtem pater dr Tit Hoden v ječi umrl, bivšega piovinci-jala patra Tomaža Stulilvveissonbiii ga pa so baje i v ječi našli obešenega. Nekutere duhovnike, ki iih druga instanca oprosti, pu po oprostilni razsodbi policija pošlje v koncentracijsko taborišče. Vse sovraštvo narodnega socializma do ko-toličanstva pa pojasnjuje pisava njegovih glasil. »Durchbrueh«, glasilo nemškega verstva, piše v letošnji tretji številki o katoliški cerkvi takole: Nuj bo »Kristusova nevesta« srečna lo tam, odkoder je prišla. Naj poslane ljubica listih zamorskih otrok tam doli v Afriki, za katero še danes berači pri nas za naše groše, iu za katere še danes pošilja čez mejo nemško liudsko premoženje Mi bi radi videli, ko bi mirno izginila iz naših severnih krajev... Krepki in čisti kraljevski nemški človek se ne boje sovraštvo »Kristusove neveste«, dokler ga čuvajo oči Snegulj-čiee, oči nemške duše ..« Na skupno pastirsko pismo nemških škofov . odgovarja uradno glasilo državne Hitlerjeve mladine med drugim takole: »Ko bi ini vzgajali Hitlerjevo mladino za po-božniaško bratovščino rožnega venca in zvezo nemških deklet za lezusove nevestice, ki bi šepetale same psalme, ter glasila Hitlerjeve mladine za cerkvene lističe, ki pomagajo k odpustkom, bi nam tudi to prod obličjem strogih gospodov škofov le malo koristilo Ti gospodje bi so namreč prvič razpočili od zavisti zaradi naših uspehov, drugič bi pa še prav nalašč začeli pridigati o volkovih v ovčji obleki « Zato smo sklenili. du se ne brigamo za pastirske lisle in pro-kletstvo ter bomo tako ravnali, kakor ustreza naši nalogi. Nemškim škofom in niihovim rimskim zaplečnikom ter judovskim časopisnim mezačem vsega sveta ne bomo izpolnili želje r>o »kulturnem boju v tretjem cesarstvu Pač pa si bomo najudaneje dovolili kihniti, kadar nas bo kdo šče-getal v nos ter nam motil mir.« Veliki viharji in zameti na Danskem. Silni zameti so vso Dansko docela zometli. Na naši sliki vidimo cesto, ki vodi v Kopenhugen, nu kateri so obtičali avtomobili in avtobusi v globokih zametih. Ti zameti so bili tako silni, du je bila celo preskrbo glavnega mesta z mlekom in zelenjavo v nevarnosti. Dve armadi v Ahesimji Odkar so je na abesmskem bojišču izvršil vojaški preobrat, bo važno vedeti, kakšne in kolike sile ima sedaj ona m druga armada na razpolago. V lem oziru imamo poročila iz italijanskih virov o obeh armadah. Koliko so seveda zanesljiva, je drugo vprašanje, ker za Abesince niso točna, saj Italijani točnih razmer pri Abe-sincili ne morejo poznati, italijanske vojaške razmere pa sevodu prikrivujo. Abesinska armada po zadnjih porazili na jugu in severu šteje še vedno kakih 300.000 za boj sposobnih mož., kateri so za boj pripravljeni. Pri tem pa niso všeti Abesinci, ki so zu rezervo, ku-terih ie najmanj kakih 700.000 do 800.000 mož. Za liudi torej Abesinci niso v zadregi, pač po zarodi orožja. Pušk imujo Abesinci danes nekuko I mili. 60.000, vendar pa ie med temi puškami le kakih 260.000 modernih. Vse druge so zastarele. Strojnih pušk imajo Abesinci nekako 3300, poleg tega pa 382 starih topovskih lafet prav starega sistema, in le 150 modernih topov. Za to lopove ie na razpolago le 120.000 kosov municijc. Italijanom zelo nevarno orožje so protiletalski topovi (Oerlikon), katerih imajo Abesinci nekaj stotin. Ti topovi Italijanom zelo otežujejo letalsko delovanje, ker se italijanska opazovalna in bombna letala no morejo tako nizko spuščati, da bi jih ti topovi ne dosegli. Ce pa letajo previsoko, njihov uspeh ni velik, vsai mnogo manjši je, kakor pa bi lnl, če bi lahko letali nizko. Vendar pa so Italijani tudi tako dosegli z lelali velike uspehe. Abesinci imujo poleg lega 24 oklopnih uvto-1 mobilov, ki pa vsi delujejo na južni fronti, kjer so talne razmere za taka bojna vozila mnogo boli prikladne kakor pa na severu. Na južni fronti ni takih gora in globeli kakor na severni fronti, zaradi česar tako vozila lahko mnogo več prevozijo Polog teh oklopnih avtomobilov imajo Abesinci 7 tankov ter neznano število antitankov, to je oklopnih bojnih voz zoper tanke. — To vse skupaj sicer ni veliko v primeri s tem, kar imajo Italijani, ki irnaio svoje moštvo tako dobro izurjeno v rabi takega orožja. Vendar si Abesinci prizadevajo, da bi vajo izpopolnili, zraven pa neprenehoma dobivajo iz Evrope nove množine najmodernejšega orožja, ki se lahko kosa z italijanskim. Italijani pa svojih podatkov seveda ne obešajo na veliki zvon. Vendar je znano, da jo doslej odšlo i/ Italijo v Afriko 360 transportnih ladij, ki so vozile vojni materijul in ljudi. Zn tako množino enega in drugega so potrebovali 403.879 železniških vagonov, ki so vse to prevozili do pristanišč, kjer sc jc ukrcalo na ladje. V tem so torej obseženi vojaki, delavci, orožje, strelivo in živež. V Afriki imajo Italijani sedaj 60.000 konj in tovornih živali ter 9800 avtomobilov. V saniteni službi deluje 450 oddelkov, kateri imajo za transportno sredstvo tovorno živino, ter 34 kirurških ambulunc. Sijajno pa deluje brezžični brzojav ter je Italijanom na razpolago 1000 poljskih oddajnih postaj. Glede armade rasa Našibu na južni fronti, pravijo Italijani, da šteje 50.000 mož ter da je šc dobro ohranjena Proti rasu Nasibu se menda sedaj general Graziani pripravijo, da bi ga stri. Pri Mogali pa stoji še kakih 15.0C0 Abcsincev, ki so slabo opremljeni. olo Zmaga letat Rimski viri poročajo: Italijani so sedaj prišli do Aderata, ki leži 35 km južno od Makale. Od gore Amba Aladži so oddaljeni le šc 22 km. Ta gore sc dviga 1000 m nad jezerom Akanti, ki leži 2400 m visoko. Italijani upajo, da bodo Abesinci to goro brez boja pustili iu se umaknili. Goro Amba Aladži so Italijani zasedli že lotu 1895. Zasedel io je četrti bataljon črnih Eritrejcev pod poveljstvom majorju Toscllija. Tam pa so Askarije napadli Abesinci in iih uničili. Le pičli ostanki bataljona so se rešili, vse drugo ie padlo, med njimi tudi major Toselli Na zahodni fronti pa šc vedno stojita armadi rasu Kusu in rasa Sejuma S tem šc vedno ogrožata italijansko krilo in Irbet, čeprav so Italijani doslej njihove napade odbili. Ti boji so bili od 20. do 24. januarja. S sunkom 3. ormadnega zbora proti zahodu v dolino Gada upajo Italijani rasu Kasi odrezati umik. Druge vesti iz Asmare pa pravijo, da se jc ras Kasa že združil z abesinsko glavno armado ter je že prevzel vrhovno poveljstvo po Malugcti, ki je odšel v negušev glavni stan v Desijo. Drugi pa trde, da se jo ras Kasa združil z armudo rosa Soiuma, oba pa se hočeta združiti z rasom Imru, ki stoii še bolj na zahodu. Polkovnik Romano v listu »Gazzetta del Popolo« misli, da vsi ti trije poveljniki snujejo sunek proti Aksumti in Adui, do bi tako preprečili prodiranje I. ormadnega zbora proti jugu, če sunejo proti krilu 2. zbora. Italijanski polkovnik misli, da bo to težavna naloga, ker bo težko preživljati toliko ljudi, po tudi zaradi toga, ker sc vsi trije vojskovodje tako ljubosumno gledajo. Italijani sedai odkrito priznavajo, da so bitko pri Endorti dobili le s pomočjo svoiih letal. Od II. do 17. februurja so italijanska letala vrgla na Abesince 25.700 bomb, ki so bile težke 17.800 kg. Takile pov vile »jezdeci« prenašajo sedaj med posameznimi italijanskimi čelaini na abesinskem bojišču velja. Pot v Makalo ie še taka, kakršno vidimo no sliki. 7.oto ie delovanje teli »letečih selov« silno naporno. Šaljiva kralja Angleški kralj jnrij V. je bil zadnja leta svojega življenja silno resen mož, česar pu ne moremo trditi o njegovi mladosti, ko ic bil poln šol in dobrih dovtipov. Ko jo bil šc mornuriški kadet, ic nekoč s svojo ladio moral napraviti dolgo popotovanje. Ko jc vojna ladja priplula do otočja Bermtida, ie šaljivi princ svoie tovariše potegnil, češ da si io dal tetovirati svoj nos. To so ic kmalu razvedelo in to novica jo bila kmalu tudi v Londonu na kraljevem dvoru. Tedanja angleška kraljica Viktorijo ie telcgrofirola poveljniku vojne ladie, naj takoj poroča, ali si je princ dal res tetovirati svoj nos. Poveljnik' ie moral silno obzirno poizvedovati, kako ie s io zadevo. Kmalu je lahko brzojavil v London: Prinčcv nos ni tetoviran, le poslikal si ga jc. Njegov sin Edvurd VIII. je po svojem očetu pododovul veselje do takih šol. Ko jc bil šc princ Wolcški, io moral nekoč predsedovati banketu londonskih vrtnarjev, kjer je bil tudi predsednik vrtnarskega drštva. Pri banketu je imel nopitnico, v kateri ie mod drugim dejal: Čeprav ste me napravili za predsednika svojega društva, vendar si ne upam trditi, da kai in/umom o vaši stroki. Sem častni predsednik društev: urarjev, ribičev in krojačev, kar me seveda veseli in mi je v čast. Najvišja čast, katero sem doslej dosegel, je čast admirala angleške mornarice. Vendar pa bi vsakomur dal dober svet, naj bi ne popotoval z ladjo, no kateri bi bil jaz poveljnik.« Kdor pozna svoje zmožnosti, to bo lahko odkrito povedal, koliko zmore in koliko no. Tak v soboto 26. februarijo 1876. Domače novice. (Oj pust, kako si pust!) vzdihujejo tc dni di- značoi imponira, zato si tudi lahko dovoli šalo ! ja|o dosedanjih prijavah računati na najmanj 25.000 gledalcev. Organiziranih je 15 posebnih vlakov, ki bodo spravili te ogromne množice na našo skrajno zapadno mojo. Ker je kolodvor na postaji Rateče-Planica dosti premajhen, da bi bilo mogoče vlake ranžirali, se je naša železniška uprava domenila 7, italijansko, da se bodo lahko vsi prazni vlaki vozili do Trbiža, ki je že v Italljj in ostali tam do povratka. Italijanska železniška uprava — to moramo priznati — je napravila naši s tem dovoljenjem zelo voJiko uslugo, ker drugače železniškega prometa sploh ne bi bilo mogoče urediti. Koliko gledalcev so bo pripeljalo iz inozemstva, zaenkrat še ni mogoče \vresoditi, veekako bo p;: njihovo število dosti večje kakor je bilo lani. Na postaji bo [»stavljen tudi poseben zasilen peron, s katerega se bo prišlo po najbližji poli do glavne ceste in skakalnice. Sicer pa pot Iako ni dolga. Od postaje do skakalnice je komaj Četrt ure. Skakalne tekme se bodo začele že ob 10 dopoldne ,to je kmalu po prihodu zadnjega posebnega vlaka. Poskrbljeno je, da letos vlaki ne bodo imeli zamud kakor lani, ko to te zamude zbudile obilo upravičenega pritoževanja. Popoldne ob 13.80 bodo prosti skoki, ki bodo zanimivejši kakor konkurenčni, ker bodo šele pri njih doseženo največje daljave. Skakalnica sama bo v nekaj dneh dokončana. Nanositi morajo nanjo še snega, da primrzne. Šele takrat bo skakalnica imela pravo obliko. Potem mora zapasti še sneg. da se bo lahko skakalo, drugače pa ga bo treba nanositi nanjo še eno plast. Tudi ograja okoli skakalnice je že dovršena, prav Iako pa je tudi zvišan nasip za 2 metra in bo omogočal, da bo lahko do 30.000 gledalcev enako dobro videlo vse skoke. Potem preostane še edino delo: da se dokonča sodniški stolp, odkoder bodo mednarodni sodniki ocenjevali skoke posameznih skakalcev. Tekmovalci svojih prijav še niso poslali, najbrž zaradi lega. ker so bile vmes tekme v I1111S-brucku. Pričakujemo pa jih te dni Prvi bo prišel Norvežan Sorensen, ki bo skakalnico preizkusil in potem vodil trening naših tekmovalcev. Upamo pa. da bodo takoj po prvem marcu prišli tudi drugi tekmovalci in da bomo čez nekaj dni že lahko sporočili prve rezultate treningov. Skakalnica je preurejena tako. da ima kritično točko pri 106 metrih, mogoči pa so celo skoki do 120 metrov. Skoraj zanesljivo je, da nam bo dala Planira letos nov 6vetovni rekord in v zgodovini športa prvi skok nad 100 metrov. Lahka atletika na berlinski olimpijadi Če pogledamo lislo desetorice najboljših lahko-atletov na svelu. «e ne moremo prav nič čuditi, zakaj so postavili tako visoke zahteve na one atlete, ki se hočejo udeležiti letošnje olimpijade. Radi velikega števila udeležencev (50 narodovi), je bila taka omejitev- potrebna, ker drugače bi se nateplo na olimpijska tla vse polno takih tekmovalcev, ki niti na navadne mednarodne tekme ne spadajo. Mere, ki jih mora doseči vsak olimpijski tekmovalec, so na taki višini, da jih dosegajo jedva naši najboljši, nekaterih pa sploh še nismo dosegli. Zato bi bilo prav, da si ogledamo natančneje te zahteve: 10(1 111 10,8 sek., 200 111 22 sek., 400 m 49.6 sek., 8IX> 111 1:56 min., 1500 111 4:03, 5000 111 15:30, 10.000 111 32.00; maraton 2:45 uri; 1)10 m zapreke 14,9 sek., 400 111 zapreke 56 sek., desetoboj 6800 točk po novi tabeli: kladivo 46.50 m, krogla 14.50 m, disk 44 m, kopje 60 m; skok v višino 185 cm, v daljavo 7 m, s palico 380 cm, troskok 14 in. Večina rezultatov je takih, ki jih naši najboljši atleti še niso dosegli. So se jim sicer zelo približali, toda za uspeh na olimpijadi ni potrebna samo predpisana mera, temveč moramo iti precej preko nje, če se hočemo plasirati. Edino v teku na 100 111 ter čez zapreke na 400 111, v troskoku, krogli, disku in kladivu smo dosegli, odnosno prekoračili minimum; .radi tega seveda še ne smemo obupati. Treba je zbrati prizadete atlete ler jili pozvati, da redno trenirajo in da skušajo čim prej doseči minimum. Za nas bo že to velik uspeh, ako bi dosegli, oziroma bi se kar najbolj približali minimalnim meram, kajti na kak plasma v Berlinu sploh ne smemo računati. Že v Ga-Pa pri zimski olimpijadi je bila taka konkurenca, kjer je bilo »samo« 28 narodov; kaj bo šele v Berlinu, ko se bo borilo 50 narodov za olimpijsko čast Pa bo morda kdo rekel: >Ce je tako, se pa ne izplača, da gremo na olimpijado«. Taki nazori so popolnoma napačni. Tudi če bi imeli biti zadnji, Komunistična ura. _ Neki urar v Moskvi jc dogotovil uro, na kateri je delal ccla tri leta. Ura jc res mojstrsko delo in sestoji iz nič manj kot 500 delcrv. Njena posebnost r>a je, da je prava komunistična ura. Vsako uro zaigra v uri majhen a para I ček komunistično himno. Ob 6 zjutraj se prikaže nn uri slika vojaškega šefa komunistov, Vorošilova, sledijo' nalo vse pomembnejše komunistične osebnosti od generalov do vladnih članov in tajnikov. Pred zadnjo sliko posveti v uri 50 drobčkamh žarnic in ob sviranju sovjetske himne »prikoraka« v svojem dostojanstvu na uri sam tovariš Stalin. Ura merda sedaj dobro funkcijcmra in vsako jutro lahko opazuješ parado sovjetskih mogotcev. Pa kaj, ko se nekoč pokvari mehanizem in sc ura ustavi? Hrana suhih ljudi, ki se hočejo zrediti, naj bo Sledeča: Ce že ne napravimo |>osebne kure, jejmo vsaj večkrat na dan in pij 1110 pri obedih na mesto vode ostuinko do četrtinko mleka in sicer po požirkili. Za hrano si 1 izberimo sledeča jedila : i smetano, rumenjak, siro-I vo maslo, olje, slanino, mozeg, nastrgan sir, mleko in mlečne jedi, ki so tem redilnejše, čim fi-nejše so, dalje riž, pšeno, zmečkan krompir, pasi-rane stročnice, mehek sir, skuto, sladkor, čokolado itd. Kakor se iz tega recepta vidi mora revež, če je suh, do smrti ostati tak. Kvaliteta se ne da popraviti z zunanjostjo! PHILIPS RHDI0 |e izdelan na lemelju dolgoletne izkušnje svetovne organizacije. Na tisoče in iisoče patentiranih iznajdb dokazuje, da jc Philips bil vedno pionir na polju radiofonije. Dolgoročna odplačila! — Dovršena kvalilela! Krvav pust na Dravskem polju Dva mrtva, tretji se bori s smrtjo Maribor, 26 febr l etošnje praznovanje pusta je zahtevalo na Dravskem polju nenavadno število žrtev. V Ctr-kovcili jc prišlo na pustno veselico v (jostilni okrog ene ure po polnoči do spora, v katerem sta trčila skupai posestnikov sin Murko Gašper in Vnuk Martin Na poti domov sla sc fanta še vedno prerekala in naenkrat ic Murko skočil pridi Vnuku, Fantje, ki so oba spremljali, io videli, da se je Vnuk zgrabil za prsi tei se zrušil no tla. Dobil je smrtnonevarne rane v levi struni prsi. Kmalu so prišli orožniki, ki so aretirali Murka, toda taji vsako krivdo. Pravi samo, da ie Vnuka udaril v lice, nakar sc ie zgrudil Sličen dogodek sc je pripetil v juršineiii \ hiši posestnika Pranca Kckcca, kjer so se /brali sosedje k pustni veselici. Med njimi sta bila tudi posestniška sinova Ivan Vilar 1/ llroslovč 111 Ivan Ploj iz juršineev. Vilar ie igral na harmoniko, Ploj pa je prinesel s seboj predelano vojaško kara-binko, ki jo ie hotel odložiti pri vratih. Čez nekaj časa jc vzel karabinko 111 10 hotel pokazati Kekcu Ko mu ie razkazoval mehanizem, sc ie orožje naenkrat sprožilo iu strel ie zadel Vilar|:i v glavo Zgrudil se je takoj mrtev na tla. Ploj sc ie sam podal v Ptuj ter sc prijavil orožnikom Tretji žalosten dogodek sc k: p,i zgodil v Zupečji vasi. Tam so fantje obdelali M-letneija posestnika Anton,1 Oslja, ki ie dobil / nožem nevarne poškodbe na prsih. Osli.i so pripeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s mirijo. je bolje, da se udeležimo olimpijskih iger, kakor če bi ostali doma. Denar, ki gu bomo izdali za udeležbo naše lahkoulletske ekijie. se bo bogato obrestoval. Tu bodo naši fantje šele videli pravo borbenost, I11 se bodo učili, kako se tekmuje, olimpijske igre jim bodo šele pokazale ono |>ol po j kateri mora iti naš šj>ort, če se hoče povzpeli na i višino drugih narodov. In polno drugih stvari je, ! ki jih vidimo ob takih prilikah in katere lahko j doma uporabimo pri propagandi našega športa. Naša udeležba na lahkoalletskih tekmah na I berlinski olimpijadi je naša dolžnost. Gledanja je i bilo že dovolj, sedaj pa moramo končno enkrat 11111-' lo poseči vmes, in sicer z isto borbenostjo in istim I elanoni kakor veliki narodi s svojimi prvaki. » Akademski športni klub. V četrtek 27. t. 111. bo ob 8 v hotelu Miklič čajanka ob priliki razdelke daril letošnjih klubskih smučarskih tekem. Vabljeni so vsi člani iu prijatelji kluba. I.ZSP fslužbenal. Sej jt uprav uegu odboru bo danes ob 'JO v daniski Miibi kavarne Emone Seje naj sc sigurno udeleže vsi odborniki, kakor tudi vsi Oluni toluiiSnega odbora. Sejn Je važna zaradi p od uvoznega prvenstva. Ob 10.1KI se vrši seja tnladiiihTke-gn odseka. Prosimo sigurne in polnoMovline udeležbe. vršil ■b\ e dali ega S m urar nili klub Ljubljana. Opozarjamo vse članstvo, tekmovalec i,11 prijatelje klo.ba na scstain-k drevi oli JI V pritličju rosdnvrn.-i.ic Zve7.dc. 11 smučarskih tek muli ti n letošnji olimpijadi v (ianni.sehn I,o poročal predsednik klubu g. Amlc linidme.-. S l\ Islra - Jriiia. Dimen sc lin od K"» na pre trening /.11 v-se nogometaše. Trening |e strogo zon. — Načelnik. Zinislm kopališče SK Ilirije bo stanju danes: mirno, jasno, mirno, ('>---1(1 c Dom na Veliki planini po stat :iit em novega *nega, smuku Dom na Krvavcu po stii.nj.il -j.-,. 1 vre .1/ tujski prnnirl n in:ir>. -■-(', barometer i 111 ju/nega .negu ju 25. I. 111.: prav dobrn. n.: —IC, 10 c,ti 1 <>jl :i (', 110- vogn snegu, snt-g pršič, sinitikn prav dobrn. Planira - Dnin Ilirije po stanju 25. I. m.: (1 (' barometer uestnle.ii, bolj oblačno, nu .",1 cm podlag! I um novega snegu, smuka prav dolini, skakalnico in drsališče luporulmu. Pokljuka 1K1 stanju 25. t. m.: - I C, jasno, mirno, u« lil cm podlagi 10 0111 pršiea. smuka idealna, skakalnica iii]x>rahua. Ludvvig Ganghofer: 23 Grad Hubert (Roman.) V sobi so začele zveneti strune citer. Grof Ege je imel rad citre in je mojstersko igral nanje. Bile so nm ob prostih urah v lovski koči edino razvedrilo in njegovo zdravilo za vsako nejevoljo. France je položil roko na Pačajderjevo ramo in še-pelaje vprašal: Miha? Ali kaj potrebuješ za domov?« Bog plačaj, Franc«, saj sani tudi nimaš preveč!« Pačajder je težko vzdilinil in pokazal čez ramo. »Ali si slišal, kaj zahteva? Šest jelenov in tucat kozlov! Pri meni! Tega ne bi mogel sam Bog spraviti skupaj, ln grof se vendar tako zelo razume na lov, da bi to moral vedeti. Toda šiper šunta. Gospod Šiper!« Posegel je po puški. Na .(pametnejše bi bilo, če bi človek enkrat skočil tja doli čez steno, potem bi imel za večne čase svoj mir!/ Toda Miha! Pomisli vendar na svoje ljube domače! Pačajder,jeve oči so se ovlažile. Povem ti, France, trda 1111 prede! Dušo si lx>ni izdivjal iz telesa! Toda na meji me morajo lopovi vendar povsod videti.« Oprezoval je skozi okno in še bolj znižal šepetajoči glas. V štirih tednih so mi tri kozle! Ce to povem grofu, me pošlje k vragu. Zdaj moram še lagati, če hočem obdržati za svoje otroke to mrvieo kruha.« Dvignil je pest. >Toda, Bog ne daj, da nt i kdo steče čez pot. Potlej l>o nesreča, France! 7 železnim prijemom je objel puškino cev ter nemo odkoračil. V sobi so pele strune citer počasnejši valček, ined tem ko je France žalostno gledal za lovcem. Ko je videl, da je izginil za ruševjem, je napel lica kot da bi si mogel iz duše odpihnili soparni tlak, ki ga je težil kot da ima usta polna tobakovega dima. Nato si je zapel suknjič in stopil v kočo. Počasi je odprl vrata in snel klobuk. »Bog daj, gospod grof!« Pes na postelji je dvignil glavo, a ko je lovca spoznal, je zopet zakopal smrček med noge. Grof Ege je sedel za mizo brez suknjiča v oguljenih irhastih hlačah iu skrivljenih copatah. A—aa! Gospod Horneger! Glej 110, glej! Ta je pa šel kot veter? Torej gospod Horneger je že tudi tukaj! Lovcu je ob tem sprejemu udarila kri v glavo in vendar je olajšano zadihal, ko je začtil široko narečje, kar se je zdelo, da oznanja boljšo voljo. Začel se je opravičeti s tem, da ga je bilo že pri sestopu v vas zamudilo srečanje z milostivo konteso in staro gospico. Senca nezadovoljstva je preletela grofov obraz. Odrinil je citre ter vsLil. Ali si hišnik moje hčere ali si moj lovec? France je molčal, ker je vedel za učinek, ki ga je navadno povzročil na grofu vsak ugovor. Kaj pa, vse leto pasrš svoje ljudi in ko jih pilre-buješ, so vragvedi kje. Če ne dobim kozla, boš ti kriv. Šest dni sedim in čakam na žive in mrtve! Res, danes opoldne je kozel, tam. kjer ga potrebujem! Toda, kje je pa gospod Horneger? Da. gospod Horneger! Ta pa lopo spi! Ta se ne trudi preveč, da ne bi izgubil kakega žeblja! In grof lahko čaka! Ta si lahko nagleda kozla na steni in naj si poslabša runienieo na vratu! Grof Ege je stopil tik pred lovca. Horneger. Nilglasil je vsak zlog. če ne dobim kozla, potlej izgineš v borilnim. Čeprav smo bili dobri prijatelji že dolgo časa, hi jaz mogel vendar pozabiti, da je bi! najboljši lovec, kar sem jili kdaj imel. tvoj oče!' Zdaj pa France ni mogel dalje molčati. Njegova postava se je zganila. Gospod grof. samo eno častihlepje imam, da bi posnemal očeta. In mislim, da sem pokazal kaj De-To-ta za to še vedno dobro voljo. Če sem se danes kaj zamudil, vas prosim oproščenja. Priznam, hitreje bi bil lahko tukaj zgoraj. Toda, tako trde besede zato nisem zaslužil.« Zdelo se je, da je prostodušno priznanje že pomirilo grofovo nejevoljo, toda zadnji stavek je zopet osolil juho. To je vendar nezaslišana predrznost! Ali naj jaz pazim na to, kako bom govoril s svojimi ljudmi? I11 česa nisi zaslužil? Ti še nisi zadosti dolgo lovec, da bj vedel si mi storil,- Stene so odmevale od jeznega glasu, vetsto štirinajst kozlov seni ustrelil v svojem lovišču, da uiti enega ni med njimi takšnega, kakršen je ... zgoraj na steni. Kozel mi je premoženja vreden, šest let ga že poznani in čakam. Danes bi ga lahko imel. A gospod Horneger! Zdajci so se vrata odprla in v sol>o je planil Šiper. Gospod grof! Kozel stoji na pravem mestu! Če bo France izvršil zdaj svojo nalogo v redu, mora kozel na križišču skočiti na najlepši strel! Grofu Ege j u se jo nenadoma izkadlla vsa jeza. Mrzlično vznemirjenje se ga .je lotilo kakor mladega zelenega lovca, v katerem še gori ogenj strasti. V naglici je imel čevlje na nogah in medtem, ko 11111 je Šiper zavezoval jermen je. je od razburjenja komaj znal poiskati v odrgnjenem in zakrpanem suknjiču, ki mu ga je ponudil France, luknje za roke. — S tresočimi rokami je poveznil oguljeni klobuček na sive lase. pograbil puško in kukalo ter pohitel iz solie. Vratu, gospod grof! je še hotel opozoriti France. Pa so že zaslišali zamolkli udar. Palača bušk se je zopet izkazala, da je vredna svojega imena. Grof fige je v svoji hlastnosti pozabil zakleti iu le roko jo pritisnil un čelu medtem ko je poskušal hitro doseči ruševje. France 111 Sipet sta sledila. -o -D 3 3 a T ,-c. » n u ts -s ;2 «=» -o*-JMS --4 TTJ EE :§ rrj crr 5. .a RS O U k, j: -o o E * o,g > v V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo lako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Kuharico in slugo za graščino, ki sta že v večjih hišah službovala, z dobrimi priporočili in z dolgoletnimi spričevali -sprejmem v službo. Nemško pisane ponudbo na: Grad Turniš, pošta Ptuj. Prodajalko dobro računarico, z lepo pisavo, sprejmem v večjo specerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prodajalka« št. 2587. (b) Mlajšo moč z znanjem pisarniških del - sprejmem v trgovino z usnjem. Naslov v upravi Slov.« pod št. 2589. (b) Raznašalca kruha s svojimi odjcmalci, takoj sprejmem. Plača dobra. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2588. (b) Restavraterja potrebuje Oficirski dom v Ljubljani s 1. aprilom tega leta. Pojasnila daje po pošti ali osebno Uprava Oficir, doma v Ljubljani. Rok do 20. marca. Uprava. (b) Koncipijenta sprejme odvetnik v Ljubljani. Ponudbe upr. >-Sl.« pod Dovršena sodna praksa« št. 2617. (b) Krojašk. pomočnika z večletno prakso, zmožnega krojili fina dela, po možnosti tudi daniska —-sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtevo plače upr. »Slov.« pod št. 2634. (b) Pridno dekle ki je že prodajala, iščem za prodajo sadja. Wolfo-va 1-L, vrata 6. (b) Hotelsko kuharico ki zna samostojno voditi obrat, staro do 40 let — takoj sprejmem. Ponudbe s sliko upravi »Slov.« v Mariboru pod Hotelska kuharica« št. 2626. (b) Hotelska kuharica perfektna, išče službo. -Nastop takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Kuharica« št. 2624. Posestva Dvostanovanjska hiša s klavnico in mesnico, blizu farne cerkve — ugodno naprodaj na Izlakah pri Zagorju ob Savi. Pojasnila daje Ljudska hran. in pos v Zagorju ob Savi. (p) Večje posestvo v Ljubljani naprodaj. Plača se lahko z. vlogami Ljudske posojilnice. Po-izve se v upravi »Slovenca« pod št. 2278. (p) Dvostanovanjska hiša z vrtom, primerna za vsako obrt, poleg glavne cc-ste, poceni naprodaj v Zagorju ob Savi, Pojasnila daje Ljudska hraniln. in pos. v Zagorju o. S. (p) V najem se odda trgovski lokal z lepim stanovanjem (hišo), velikim vrtom in posestvom v trgu Sevnica — ob ugodni priliki se nudi tudi naprodaj. Natačnejše informacije daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici. (n) Gostilno s koncesijo na prometnem kraju v Ljubljani, takoj oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2611. (n) V najem oddam dvoje stanovanj in peka-rijo v Medvodah štev. 8; za pekarijo kavcija. Ivan Avguštin, Škofja Loka, kolodvor. (č) 62. mm $fioIe¥ Jugovzhodna razstava (Bresiau) 7—10. mm 1936 EKSPORT poljedelskih strojev in orodja — Poljsko industrijske obralne naprave — Gnojila — Splošne strojne gradbe — Silo-tvorne naprave — Orod|a in orodni stroji — Prevozna sredstva — Moloma vozila — Preskrba z vodo — Zdravstvene in gasilske naprave — Elektrotehnika — Radijski aparati — Tehnične potrebščine — Stavbarstvo in gradbeni materijal — Pisarniške potrebščine. IMPORT agrarnih pridelkov in sirovin. Inozetrfska soudeležba Vsa pojasnila daje: Uprava vratislavskega sejma in Družba za razstavo v Vratislavi 16 Nemčija. Nenadoma nam je umrlo naše najdražje bitje, gospa Minka Vovko ro f. Burja K zadnjemu počitku jo spremimo v petek, dne 28. februarja 1936 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 15, III. stopnj. Počivaj v Bogu! V Ljubljani, dne 26. februarja 1936. Žalujoči sestri in otroka. MOHORJEVA TISKARNA V CELJU naznanja žalostno vest, da je v torek, dne 25. februarja 1936, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu starosti, umrl g. Josip Stergar strojni stavec ki je dolgo let zvesto in vestno posvečal svoje moči naši tiskarni. Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 27. februarja ob pol petih popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Sveta maša za dušo rajnika se bo darovala v petek ob pol osmih zjutraj v Marijini cerkvi. — Naj počiva v Bogu! V Celju, dne 26. februarja 1936. Za trikotažo ln konfekcijo perila llnion Specifli Overlock-Trlollle slroi na tr' nit' najmodernejše kou8tiukci)o z aparatom za rezanje. Veled ugodnih deviznih prilik izvanredno znlianle cene. Zahtevajte brozobvezno ponudbo. A. Mmann - Zagreb - Martiieva 4 Telefon 58-21 Specijalna trgovina Siv. strojev. Častna izjava Podpisana izjavljam, da o gospej Ani Posedel, posest. in gost., Trnovlje št. 118 pri Celju, ne morem ničesar slabega trditi, ker mi kaj takega o njej ni znano, zlasti ne morem govoriti slabo o njenih premoženjskih razmerah. Zato obžalujem vsako drugačno izjavo in se zahvaljujem ge. Posedel Ani, da odstopa zoper mene od kazenskega pregona. - Zidanšek Jožefa, posestnica, Trnovlje. (o) Knjižice Kmetske posojil, ljubljanske do 250.000 Din kupim proti takojšnjemu plačilu. Najnižje ponudbe upravi »Slov.« pod »250,000« št. 2620. (d) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana. Krekov trfi 10 Vse bančne in kreditne posle, nakupe in prodaje lahko uredite •najugodneje potom Trgov, ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14-11 palača »Dunav«. Telefon št. 35-10. (d) Hronilnehnužice vseh zavodov lahko pro daste ali kupite proti ta kojšnjemu plačilu — najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1., telefon št. 35-10. (d) V sakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, luvelii, Ljubi'ana Wolfova ulica št. 3. Blagajno železno, veliko, po možnosti z dvojnimi vrati kupim. Ponudbe upr. »SL* Mariboru pod »Blagaj na« št. 2625. (k) Polenovko najboljšo, dobite pri Ko vačiču, Miklošičeva 32. -Poslužite se kuhinjskega recejHa v nedeljskem »Slovencu«. (1) Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. v ogromni izbiri - kupite poceni pri P r e s k e r j u Sv. Petra cesta 14. (1) Pišite še danes! 0 s t o n h i Iščemo posojilo v gotovini, kratkoročno ali dolgoročno, proti prvovrstnemu jamstvu indu strijskega podjetja in dobremu obrestovanju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno naložen denar« št. 2274. (d) Hranilne knjižice Drodaste ali kupite najbolje Dotom moie Disarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul 12 Telefon 38-10 Kupim vlož. knjižico Mestne hranilnice Ormož, do 60.000 dinarjev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Gotovina« št. 2356. (d) mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak pristnobarvni »Paket seriia A- za moško, žensko, namizno, oostelino perilo in riuhe »P a k e seriia B« izključno zim ski topli flaneli in bar henti najboljše kakovosti vsak paket 10—20 m sa mo 107 Din Daiie novi »Original Kosmos Z pa ket«. vsebujoč 2.80 m suk na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma žensk plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknio in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi pošt nine prosti. Neprimerno vzamem nazaj in zame njam. — Pišite takoj na »Kosmos« razpošilialnico Maribor, Dvorakova ul. t Hranilne knjižice vseh zavodov, in vrednostne papirje kupujemo in prodajamo najugodneje. —■ Invalidska Zadrutfa, Zagreb, naš zastopnik za Dravsko banovino: Adamič, Ljublja na, Gosposvetska c. št. 8. Telefon 32-86. Gospodinje, obrtniki! Iz skladišča odprodaj kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilni ke, kopalne peči ter raz novrstne otroške igrače po najnižjih cenah Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvo rišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih za vodov. (1) Tinčkove in Tončkove prigode 264. Dečka se vrneta domov. Naročajte S LOVE fi CA najcenejši slovenski dnevnik Hranilne knjižice Ljudske posojil, v Ljubljani do 100.000 Din ali tudi več - kupim in plačam takoj v gotovini. Ponudbe upravi »Slov.« pod 'Posojilnica 200.000« št. 2558._(d)> Oddamo: poslovne prostore, samsko stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kopalnice, ter komfortno štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Poizve sc: Uprava palače »Grafike«, četrto nadstropje. Javna zahvala Dolžnost mi je, da izrazim tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo primariju g. dr. Benčanu in zdravniku g. dr. Pihlerju za brezmejno požrtvovalnost in človekoljublje ob priliki zdravljenja moje soproge, ki sta jo v primeru najtežje bolezni rešila in ohranila družini. FRANC KORAŽIJA Aeroplan je brez nezgode pristal na vodi. Iz njega je pogledal prijazen obraz in zaklical: »Halo, dečka, dober dan! Vendar sem vaju našel. Skoraj po vsej Afriki sem vaju iskal. No, zdaj pa le hitro vstopita!« V tem odločilnem in svečanem hipu pa se je v našem Tinčku zbudil ponos, »Hvala za prijaznost,« je odgovoril, »ampak vaše vabilo morava odkloniti. Noben kapitan ne sme kar tako zapustiti svoje ladje! To ne bi bilo častno dejanje. S splavom sva se pripeljala v Afriko, s splavom se morava vrniti domov! Zbogom! Če opazite kje kakšen motorni čoln, ga pa le opozorite na naju!« Pilot je zmajal z glavo, a prigovarjal jima ni več. Dvignil se je s svojim aeroplanom nazaj v sinje višave in dečkoma kmalu izginil izpred oči. Tokrat sta imela Tinček in Tonček izredno srečo. Aeroplan je na svojem povratku res opazil motorni čoln, ki je jadrno brzel po valovih reke. V njem sta sedela dva neznana moža. »Halo! Halo!« je pilot začel kričati navzdol. »Pol urice odtod se guglje sredi reke splav, na njem pa sta dva dečka prepuščena milosti in nemilosti valov. Prosita pomoči!« In pol ure pozneje se je zgodilo nekaj, kar bo gotovo vzradostilo tisoč in tisoč mladih in starih čitateljev teh prigod: naša dva vrla junaka Tinček in Tonček sta živa in zdrava odjadrala proti domu! Privezala sta splav kratkomalo k motornemu čolnu in — adijo, zbogom, Afrika! Za vedno nas je zapustil naš nad vse ljubljeni oče, ded, praded, tast in stric, gospod Kržič Ivan nadpaznik prisilne delavnice y pokoju danes ob tričetrt na deset zvečer, previden s tolažili svete vere, v častiti starosti 89 let. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 27. t. m. ob pol treh popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Glince-Vič, Loče, 25. februarja 1936. Žalujoči ostali. Zahvala Vsem, ki so olajšali zadnje ure naši preblagi mami Evgeniji Vavken vsem, ki so jo počastili s svojo navzočnostjo v prelepem sprevodu k večnemu počitku, vsem, ki so sočustvovali z nami ob hudem udarcu njene prebridke izgube — izrekava v imenu vseh družinskih članov in sorodnikov najtoplejšo zahvalo. Cerklje pri Kranju, dne 26, februarja 1936. Evgen in Ana. Vsemogočni je danes zjutraj po kratki bolezni poklical k sebi našo dobro sestro, teto in svakinjo, gospo Gliho Marij o roj. Prime V 77. letu starosti, stanujoča Mestni trg 6, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je sklenila svoje življenje, ki ga je posvetila delu in molitvi. Zemske ostanke drage pokojnice spremimo k zadnjemu počitku v petek, dne 28. februarja ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Hiralnice sv. Jožefa na pokopališče pri Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo dne 2. marca 1936 ob sedmih v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Ljubljana-Cleveland, dne 27. februarja 1936. Žalujoči ostali. Za ^Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare! Ccč. Izdajatelj: Ivan Rakcvec. Urednik: Viktor Čenči* Proračunska izjava fin. ministra Belgrad, '26. februarja. Na današnji seji narodne skupščine je finančni minister dr. Dušan Letica pedal tale ekspoze: Predlog proračuna za leto 1036 37, predložen v ustavnem roku narodnemu predstavništvu, jc uravnotežen in določen v znesku 10.307,660.140.78 Din. Ta številka je samo ua videz za 57,238.433 Din večja od proračuna predvidenega za 1034/35. Dejansko je ta proračunski predlog manjši od prejšnjega za okoli 550 milijonov, če računskemu delu proračuna za 1934/35 doda tistih 630 milijonov posebnih izdatkov, ki so obseženi v finančnem zakonu. Z drugimi besedami, mi smo doslej imeli dva proračuna, enega jasno obeleženega in pokritega, drugega pa bolj ali manj prikritega v pooblastilih [a na učnega zakona a ne pokritega. Ta pooblastila so bila skrit sovražnik ravnotežja določenega proračuna in so mu dajala značaj fiktiv-nosti in ne ravnotežnosti. V tej številki je vsebovana vsota 5 milijard 206 milijonov dinarjev ali 51.30% materialnih izdatkov Od njih pride na potrebe narodne obrambe in na državne dolgove okoli 3 milijarde 77 milijonov »li blizu 30% celotnih nroračunskili izdatkov. (Vzkliki: Živela vojska!) Teh 30% pa po svoji naravi predstavlja takšne izdatke, da so z niimi vezani naši najbistvenejši interesi, naša nacionalna varnost in obveznosti, ki se ne dado skrčiti. Ostali dve milijardi 210 milijonov ali okoli 21% ostanejo za vse druge materialne potrebe državne uprave, to je pa vsekako skronma številka, ki se ne da mnogo skrčiti. Vsi vemo, da je uredba o znižanju osebnih nrejemkov državnih nameščencev bila zanje še preveč občutna, toda vzlic temu znižanju, kakor vidimo, se razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki ni znatno popravilo tudi v tej proračunski periodi. Kralievska vlada vzlic temu misli, da ie pomemben njen usneh. ki ca ie do-serrla z izdanimi ukrepi z ustrezajočimi določbami v finančnem zakonu za ustavitev stalnega naraščanja osebnih izdatkov, zlasti, ker ic razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki proračuna prišlo v smer obratnega razvoja, kar bo vsekako koristilo ludi za narodno gospodarstvo in za krepkeišo so-lidnost glavnepa vira dohodkov državnih nameščencev. njihovih prejemkov. Državni nameščenci. najmnO^oštevMnelši med našimi intelektualci dobro vedo. da je tudi njim naiboli v korist da se naše narodno "ospodarstvo čimprej dvigne in okrepi. In če ie tako. bo v nietn neposredno naš°1 zaposlitev tisti del osebja, ki ie državni službi dejanski nepotreben. Iz tako znižaneca statusa bodo nameščenci ntooli računati na boljše honorarje za svojo službo državi. Posebno želim opozoriti narodno skupščino na de'«tvo, da ie izvršenie materialnih izdatkov v predloženem znesku l>olf zagotovljeno, kakor doslej. S prenosom kreditov iz sedanjega finančnega zakona v računski de! proračunskega predlooa v znesku 350 milijonov f>in se je doseglo, da bo ta kredit v bistvu materialnega značaja pokrit z rednimi proračunskimi dohodki. Za izvršitev tepa. ka-l-or tudi drutrih materialnih izdatkov v računskem delu proračuna, ne bo v bodoče potrebno mobilizirati druga, neproračiincka sredstva. •. Davki Vzporedno delujoč za obnovo proračunskega ravnotežja ie vlada dr. Milana Stojadinoviča razvila svoje delovanje v smer, da se narodnemu gospodarstvu ustvarijo pravilni pogoji za njegov napredek. Vse leto 1935 je minilo, ne da bi bila kraljevska vlada posegla le po enem davčno fiskalnem ukrepu za okrepitev sredstev državne blagajne, čeprav je njeno stanje takšen ukrep moglo pred- fiostavljati, da je upravičen, ker je treba zadovo-jlti državne upravne potrebe, ki nimajo svojega proračunskega kritja. Kraljevska vlada je v vrsti ukrepov šla ravno po nasprotni poti, po poti olajšanja javnih bremen. Ti ukrepi se, kakor se danes nesporno vidi, plodovito občutijo v vseh panogah našega narodnega gospodarstva. V tem proračunskem predlogu je vlada spravila dohodke od splošnih neposrednih davkov na 145 milijonov Din. To znižanje se nanaša na vse najpotrebnejše davčne oblike razen na zemljiški davek, kakor vemo, je pa za leto 1936 že Sama ze-mljarina efektivno znižana za celo tretjino ali za okroglo 150 milijonov Din. Iz tega se vidi, kolik-/na redukcija je pri pritoku plačilnih sredstev državni blagajni pri neposrednih davkih. Pri neposrednih davkih je stvar malo drugačna. Naše gospodarstvo je izmučeno od dolgotrajne krize in se mora najprej usposobiti, da bo vir večjih dohodkov. Šele'tedai se more misliti na večji pritok proračunskih dohodkov od neposrednih davkov. Ta dohodek je tudi v tem proračunu znižan. Normalna tendenca zvišanja proračunskih dohod- kov od neposrednih davkov je ustavljena, še več, začela se je obračati k večanju zneskov posrednih davkov, s katerimi so državne uprave v»e bolj in bolj začele pokrivati svoje upravne potrebe. Od dohodkov imovine kot davčne osnove se ne pričakuje danes tisti učinkoviti davčni pritok. Ovirajo jih posledice gospodarske krize. Povečati jih z dvigom davčne stopnje bi pomenilo še bolj jih uničiti. Pri troiarini io carini je predvideno po tem predlogu povečanje za skupno 78 milijonov Din. Čc upoštevamo znižanje pri taksah, znaša celotno zvišanje vseh posrednih davkov po sedanjem proračunu samo okoli 12 milijonov Din. Zvišanje posrednih davkov temelji na dejanskih rezultatih vplačanih davkov. Porast dohodkov posrednih davkov in davka na poslovni promet pomeni vendarle ugoden znak. Ti dohodki so odvisni od kupne moči in volje po konsumu davčnih obvezancev in ne od pritiska davčne uprave. Ce torej ti dohodki naraSčajo, smemo sklepati, da tudi gospodarska moč v neki meri narašča, Sedanja kraljevska vlada misli glede monopolske politike, da se državna monopolska politika ne sme voditi tako, da se z njo ubija volja po saditvi tobaka, enega izmed najvažnejših proizvodov našega kmeta. Politika odkupnih cen in samega načina odkupa mora biti taka, da pritegne čim več sadilcev tobaka in da zagotovi čim ugodnejšo prodajo tobaka monopolskim skladiščem. V nasprotju z dosedanjo prakso se bo zdaj znatno omejilo tihotapstvo tobaka v listu in se bo zelo povečala poraba tobačnih izdelkov ter se bo dobil zadosten regres za bolj plačan trud sadilcu kmetu, S takšno tobačno politiko se bodo ustvarili pogoji tudi za širšo proizvodnjo tobaka, Celotna finančna politika kraljevske vlade je ostala neizpremenjeno vezana na ohranitev stabilnosti našega narodnega denarja na sedanji višini. To stabilnost smatra ne samo za bistven pogoj za ohranitev reda v državnih financah, temveč tudi kot neobhodno potrebno osnovo za zdrav politični razvoj. Izvršitev takšne finančne politike ima po eni strani za pogoj zanesljivo politično stabilnost in zaupanje odgovarjajočih čini-teljev, po drugi strani pa vsebuje naše posebne finančne gospodarske elemente. NaS proračunski položaj je relativno zadovoljiv. Kraljevska vlada je sklenila izdati dva ukrepa, ki jima je bil namen pomagati po eni strani državni blagajni kot bankirju za uravnoteženje državnega proračuna, po drugi strani pa z istim ukrepom našemu gospodarstvu dati osnovo za boljši napredek. Tako je dolžnikom starih davčnih kvot dana pravica obračunati odplačila davčnega dolga v določenem času in imajo možnost, da se lahko pod posebno ugodnimi pogoji razdolže, istočasno pa dobi državna blagajna z zneski, ki bodo prej vplačani, izredna sredstva za svoje delo. L novo uredbo o blagajniških zapisih se pa daje lastnikom razpoložljive gospodarsko zmrzle gotovine možnost, da jo na kratek rok najzanesljiveje lahko v lastno korist nalože. Državni blagajni se s takšnimi izrednimi dotoki okrepi plačilna možnost, da s poravnavo svojih obveznosti preko svojih upnikov vrže v gospodarsko življenje novih sredstev, ki bodo okrepila puls gospodarskega življenja (živahno odobravanje). Politika naše narodne banke bo in ostane v režimu od kraljevske vlade popolnoma svobodna in v skladu s potrebami našega narodnega gospodarstva. V nobenem primeru ne bo obremenjena za račun finančnega ministrstva. Po zakonu določeni okvir in politika narodne banke, ki se vodi in razvija v popolnem soglasju s finančnim ministrom, sta zadostna elastičnost, da zagotovita podelitev vsakega zdravega zaprošenega kredita, pri tem je pa zadosti oprezna glede na zahteve likvidnosti kol enega izmed osnovnih pogojev za delovanje emisijskih zavodov. V takem vodstvu daje naša narodna banka z vseh strani najboljše porošlvo za Čvrstost našega denarja. Nad štiri petine (84.28%) našega plačilnega prometa s tujino se razvija s pomočjo kliringn. Ta način dela ščiti valuto, po drugi strani pa ustvarja težko osi varljive dajatve v tujini. Ostanek plačilnega prometa potrebujemo v prvi vrsti za pokritje naše najvažnejše pasivne iočke v plačilni bilanci, in sicer | svoje javne obveznosti v tujini. Dn poskrbi državi ! potrebna sredstva za transfer, je Narodna banko j prej jemala našim izvoznim trgovcem največji del, do 80% deviz. V sporazumu z Narodno banko je Komunistična ura. — Neki urar v Moskvi j« dogotovil uro, na kateri je delal cela tri leta. Ura je res mojstrsko delo in sestoji iz nič manj kot 500 delov. Njena posebnost pa je, da je j>rava komunistična ura. Vsako uro zaigra v uri majhen aparatček komunistično himno. Ob 6 zjutraj se prikaže na uri slika vojaškega šefa komunistov, Vorošilova, sledijo nato vse pomembnejše komunistične osebnosti otl ge neralov do vladnih članov in tajnikov — Pred zadnjo sliko posveti v uri 50 drobčkanih žarnic in ob sviranju sovjetske himne »prikoraka« v svojem dostojanstva na uri sam tovariš Stalin Ura menda sedaj dobro funkcijonira in vsako jutro lahko ojia-zntješ parado sovjetskih mogotcev. Pa kaj, ko se nekoč pokvari mehanizem in se ura ustavi? Hrana suhih ljudi, ki se hočejo zrediti, naj bo sledeča: Ce že ne napravimo posebne kure, jejmo vsaj večkrat na dan in pijmo pri obedih namesto vode osminko do četrtinko mleka in sicer po požirkih. Za hrano si izberimo sledeča jedila : smetano, rumenjak, sirovo maslo, olje, slanino, mozeg, nastrgan sir, mleko in mlečne jedi, ki so tem redilnejše, čim fi-nejše so, dalje riž, pšeno, zmečkan krompir, pasi rane stročnice, mehek sir, skuto, sladkor, čokolado itd. Kakor se iz tega recepta vidi mora revež, če je suh, do smrti ostati tak. Kvaliteta se ne da popraviti z zunanjostjo! PHILIPS RHDI0 je izdelan na temelju dolgoletne izkušnje svetovne organizacije. Na tisoče in tisoče patentiranih iznajdb dokazuje, da je Philips bil vedno pionir na polju radiofonije. |Dolgoročna odplačila! — Dovršena kvaliteta! ta kvota znižana na .50%. Prihodnje dni pa ho znižana na eno tretjino in bo na ta način prepuščeno izvoznikom, da lahko porabijo polni dve tretjini dobljenih deviz. S tem bomo dali naši izvozni trgovini sredstev, da bo mogla našim gospo-darskni izdelkom olajšati in krčiti pot na zunanja potrošnja tržišča. Tudi v novem proračunskem letu bo politika kraljevske vlade skrbela za okrepitev in pocenitev kreditov. Drag denar je ena glavnih zaprek za okrepitev gos|K»darstva. Ceneni krediti pospešujejo najširše gospodarsko delovanje vseh gosjx>-durstvo ustvarjajočih sil. Z njegovo pomočjo bo narasla bujnost gosjiodarskih kombinacij tako v produkcijski smeri, kakor v trgovskem praven, kombinaciji, ki jih danes v našem gospodarskem življenju ni. Velike načrte , javnih del bo kroljevska vlada še intenzivnejše nadaljevala v novetn proračunskem letu. Tegobe, ki nam jih je rodilo skrajno nerodovitno lansko leto, čeprav je državna blagajna storila za prehrano izredne napore, ki znašojo nad 35 milijonov dinarjev, je treba zdramiti s pospeševonjem javnih del, ki se zaradi mile zimo nadaljujejo tudi v sedanjih zimskih meseoih. Namen teh del ni samo ustvariti in zdramiti koristne objekte. Ta dela imajo še ver ji socialni pomen, ker dobe z njimi brezposelni in slabejši sloji delo. S tem krepimo potrošnjo silo prizadetih in ustvarjamo pogoje za živahnejšo notranjo izmenjavo. Za reaktiviranje našega gospodarskega življenja, je odločilne važnosti tudi ureditev kmečkih dolgov in s tem v zvezi ozdravljenje naših denarnih ustanov. Pri reševanju teh dveh velikih vprašanj ne bomo in ne smemo iskati nobenih eksperimentov glede hranilnih vlog ali v zvezi z našo narodno novčanico. Varnost dinarja in hranilnih vlog mora ostati nedotaknjena. Dana so nam druga |>ola. do našega cilja. 14. oktobra oziroma 1. novembra lani, je potekla veljava sklenjenih pogodb s tujimi lastniki naših zunanjih posojil. ki so dajale naši državi gotove olajšave devizne narave pri izplačevanju dospelih ku|>onov navedenih posojil za tri lela. Finančni iu denarstveni položaj države, ki je utemeljevala jiotrebo skleni- tve takih sporazumov, pa je zahtevala nadaljnje olajšave s strani tujih upnikov. Zaradi tega so ge z njihovimi zastopniki vodila novn pogajanja, ki so se končala s podpisom načrta o novem s|>orn-zuinu te-le vsebine: Obrestna služba za zunanja državna posojila se bo vodila prihodnji dve leti na ta način, du se bo vrednost dospelih kuponov izplačevala s 1.5% v devizah, 50% pa z novimi 5%nimi foun-ding obveznicami, ki se bodo amortizirale v 22 letih. Ostanek 30% kuponov bo izročen v korist naše državo in ustanovitvi posebnega amortizacijskega fonda, iz katerega se bodo odku|>ovale obveznice prvotnih posojil. V primeri s prejšnjimi 81>orazuini je novi sporazum izdatno ugodnejši za našo državo, in sicer lako s proračunskega, kakor s čisto deviznega stališča. Potrebno tuje valute v prvih dveh letih njegove veljave ostanejo iste kakor po prejšnjih pogodbah, čeprav se izplačilo v gotovini za vsak kujioii zviša od 10 na 15%. Ves ostali čas pa bodo ta plačila napram prejšnjim izdatno nižja, in sicer z ozirom na podpisani s|H>razum malone za celo tretjino kuponove vrednosti. To odplačevanje dolgov je obenem oniogo-S čilo znižanje proračuna državnih dolgov, ki je v | priloženem predlogu precej nižji in določen |>o I stvarnih plačilnih potrebah. Novi proračun bomo izvajali pod pogoji, ki jih bo ustvarila gospodarska situacija tekom leta ; 1936 oziroma leta 1037. Kakšna bo ta situacija, ni j mogoče reči vnaprej. V tem oziru lahko pričaku-I jemo od kraljevsko vlade in od finančnega mini-j stra, da liosta skrbno ocenila stvarne plačilne j možnosti našega ljudstva. Čast mi je izjaviti, da ! bo kraljevska vlada v tem oziru med izvrševanjem proračuna za leto 1936-37 z veliko skrbjo pazila nn to. da izpolni svoje dolžnosti do konca i in da pri izvrševanju proračuna kar moč vpoSteva j normalne jiogoje našega gospodarstva In gosjio-! darsko moč našega ljudstva. VREMENSKO POROČILO Jugosl. zimskosportne zveze in '/.veze za tujski promet z. i lile 3(1. februarja IflCV, Kranjsko pora i«) »tanjli ilnnns: — 2C, barometer stoji mirno. Jasno, mimo, t- ln ani Južnega snesrn. Pokljuka i*, stanju 35. 1. m.: —1 C. Jhkuo, mirno, nn 711 cm podhoci ln em pršilu, smuk« idealna, skaka, Iniea nj>ornl>iia. Dom nn Veliki planini po stiLujii 25. 1. ni.: —3 C, nn em novega M M Sin. mimika prav tlobra. Ludwig Ganghofer: 23 Grad Hubert (Koinan.) V sobi so začele zveneti strune citer. Grof Ege je Imel rad citre in je mojstersko igral nanje. Bile so mu ob prostih urah v lovski koči edino razvedrilo in njegovo zdravilo z,a vsako nejevoljo. France je položil roko na Pačajderjevo ramo in še-petaje vprašal: Miha? Ali kaj potrebuješ za domov?« *Bog plačaj, France, saj sam tndi nimaš preveč!« Pačajder je težko vzdihnil in pokazal čez ramo. »Ali si slišal, kaj zahteva? Šest jelenov in tucat kozlov! Pri meni! Tega ne bi mogel sam Bog spraviti skupaj. In grof se vendar tako zelo razume na lov, da bi to moral vedeti. Toda Šiper štttila. Gospod Šiper! Posegel je po puški. Najpametnejše bi bilo, če bi človek enkrat skočil tja doli čez steno, potem bi imel za večne čase svoj mir!« »Toda Miha! Pomisli vendar na svoje ljube domače' Pačajderjeve oči so se ovlažile. »Povem ti, France, trdii mi prede! Dušo si boni izdivjal iz telesa! Toda na meji me morajo lopovi vendar povsod videti.« Oprezoval Je skozi okno in še bolj znižal šepetajoči glas. V štirih tednih so mi tri kozle! Če to povem grofu, me pošlje k vragu. Zdaj moram še lagati, če hočem obdržati za svoje otroke to nirvico kruha.« Dvignil je pest. »Toda, Rog ne daj, da mi kdo steče čez pot. Potlej bo nesreča. I'ranče! 7. železnim prijemom je objel puškino cev ter nemo odkoračil. V sobi so pele strune citer počasnejši valček, med tem ko je France žalostno gledal za lovcem. Ko je videl, da je izginil za ruševjem, jc tiajvel lica kol da bi si mogel iz duše odpihniti soparni tlak, ki ga je težil kot dii ima usta polna tobakovega dima. Nato si je zapel suknjič in stopil v kočo. Počasi je odprl vrata in snel klobuk. >Bog daj. gospod grof!« Pes na postelji je dvignil glavo, a ko je lovca spoznal, je zopet zakopal smrček med noge. Grof Ege je sedel za mizo brez suknjiča v oguljenih irhastih hlačah in skrivljenih copatah. »A— aa! Gospod Horneger! Glej no, glej! Ta je pa šel kot veter? Torej gospod Horneger je že tudi tukaj k Lovcu je ob tem sprejemu udarila kri v glavo in vendar je olajšano zadihal, ko je začul široko narečje, kar se je zdelo, da oznanja boljšo voljo. Začel se je opravičeti s leni. da ga je bilo že pri sestopu v vas zamudilo srečanje z milostivo konteso in staro gospico. Senca nezadovoljstva je preletela grofov obraz Odrini! je citre ter vstal. Ali si hišnik moje hčere ali si moj lovec? France je molčal, ker je vedel za učinek, ki gu je navadno povzročil na grofu vsak ugovor. Kaj pa. vse leto paseš °voje ljudi in ko jili potrebuješ. so Vrag ved i kje. Ce ne dobim kozla. Iwš ti kriv. šest dni sedim in čakam na žive in mrtve! Res. danes opoldne je kozel, tam. kjer ga potrebujem! Toda. kje je pa gospod Horne«er? Da, gospod Horneger! Ta pa lepo spi! Ta se ne trudi preveč, da ne bi izgubil kakega želv-Ijal ln grof lahko čaka! Ta si lahko nagleda kozla na steni in naj si poslabša rumenico na vratu! Grof Fige je stopil tik pred lovca. Horneger. - Nnglasil je vsak zlog. >Če ne dobim kozla, potlej izgineš v borilnico. čeprav smo bili dobri prijatelji že dolgo časa. bi jnz mogel vendar pozabiti, dn je bil najboljši lovec, kar sem jih kdaj imel. tvoi oče! Zdaj pa France ni mogel dalje molčati. Njegova postava se ,je zganila. Gospod graf. samo eno častihlepje imam, da bi posnemal očeta. In mislim, da sem pokazal za to še vedno dobro voljo. Če sem se danes kaj zamudil, vas prosim oproščenja. Priznam, hitreje bi bil lahko tukaj zgoraj. Toda, tako trde besede zato nisem zaslužil.« Zdelo se je. da je prostodušno priznanje že pomirilo grofovo nejevoljo, toda zadnji stavek je zopet osolil juho. To je vendar nezaslišana predrznost! Ali naj jaz pazim na to, kako bom govoril s svojimi ljudmi? In česa nisi zaslužil? Ti še nisi zadosti dolgo lovec, da bi vedel, kaj si mi storil.« Steiie so odmevale od jeznega glasu. Devetsto štirinajst kozlov sem ustrelil v svojem lovišču. Toda niti enega ni med njimi takšnega, kakršen je la zgoraj na steni. Kozel mi je premoženja vreden. Šest let ga že poznam in čakam. Danes bi ga lahko imel. A gospod Horneger!« Zdajci so se vrata odprla in v solio je planil Šiper. Gospod grof! Kozel stoji na pravem mestu! Če Ik> FVance izvršil zdaj svojo nalogo v redu, mora kozel na križišču skočiti na najlepši strel!« Grofu Ege.ju se je nenadoma izkndila vsa jeza. Mrzlič"o vznemirjenje se ga je lotilo kakor mladega zelenega lovca, v katerem še gori ogenj strasti. V naglici je imel čevlje na nogah in medtem, ko mu je Šiper zavezoval jormenje, je od razburjenja komaj znal poiskati v odrgnjenem in zakrpanem suknjiču. ki mu ga je ponudil France, luknje za roke. — S tresočimi rokami je poveznil oguljeni klobuček na sive lase. pograbil puško in kukalo ter pohitel iz sol>e. »Vrata, gospod grof!. je še hotel opozoriti France. Pa so že zaslišali zamolkli udar. Palača Inišk se je zopet izkazala, da je vredna svojega imena. Grof Ege je v svoji hlastnosti pozabil zakleti in le roko jc pritisnil na čelo, medtem ko je poskušal hitro doseči ruševje. France iu Šiper sta sledila. i: "lo u SLSU V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1—; ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mal« oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Kuharico in slugo za graščino, ki sta že v večjih hišah službovala, z dobrimi priporočili in z dolgoletnimi spričevali -sprejmem v službo. Nemško pisane ponudbe na: Grad Turniš, pošta Ptuj. Krojašk. pomočnika z večletno prakso, zmožnega krojiti iina dela, po možnosti tudi damska — sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtevo plače upr. Slov.« pod št. 2634. (b) Večje posestvo v Ljubljani naprodaj. Plača se lahko z vlogami Ljudske posojilnice. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2278. (p) Prodajalko dobro računarico, z lepo pisavo, sprejmem v večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prodajalka« št. 2587. (b) Mlajšo moč z znanjem pisarniških del - sprejmem v trgovino z usnjem. Naslov v upravi Slov.« pod št. 2589. (b) Raznašalca kruha s svojimi odjemalci, takoj sprejmem. Plača dobra. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2588. (b) Restavraterja potrebuje Oficirski dom v Ljubljani s t. aprilom tega leta. Pojasnila daje po pošti ali osebno Uprava Oficir, doma v Ljubljani. Rok do 20. marca Uprava. (b) Koncipijenta sprejme odvetnik v Ljub Ijani. Ponudbe upr. »SI.« pod Dovršena sodna pra ksa« št. 2617. (b) Pridno dekle ki je že prodajala, iščem za prodajo sadja. Wolfo-va 1-L, vrata 6. (b) Hotelsko kuharico ki zna samostojno voditi obrat, staro do 40 let — takoj sprejmem. Ponudbe s sliko upravi »Slov.« v Mariboru pod »Hotelska kuharica« št 2626. (b) 1 m iratTira Ei Hotelska kuharica perfektna, išče službo. -Nastop takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Kuharica« št. 2624 Posestva Dvostanovanjska hiša s klavnico in mesnico blizu farne cerkve — ugodno naprodaj na Izla kah pri Zagorju ob Savi, Pojasnila daje Ljudska hran. in pos v Zagorju ob Savi. (p) Dvostanovanjska hiša z vrtom, primerna za vsako obrt, poleg glavne ceste, poceni naprodaj v Zagorju ob Savi. Pojasnila daje Ljudska hraniln. in pos. v Zagorju o. S. (p) OEffl V najem se odda trgovski lokal z lepim stanovanjem (hišo), velikim vrtom in posestvom v trgu Sevnica — ob ugodni priliki se nudi tudi naprodaj. Natačnejše informacije daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici. (n) Gostilno s koncesijo na prometnem kraju v Ljubljani, takoj oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2611. (n) Za trikotažo ln konfekcijo perila Union Specisi Overiock-Trioliie stroj na tr' niti najmodernejše konBtrukclJe z aparatom za vezanje. Vsled usodnih deviznih prilik izvanredno znlJanto cene. Zahtevajte brezobvezno ponudbo. A. Guttmann - Zagreb - Hartiieva 4 Telelon 68-21 Specljalna trgovina Siv. strojev. IE V najem oddam dvoje stanovanj in peka-rijo v Medvodah štev. 8; za pekarijo kavcija. Ivan Avguštin, Skoija Loka, kolodvor. (č) strojev razstava totŠSfOT (Bresiau) 7.- EKSPORT poljedelskih strojev in orodja — Poljsko industrijske obratne naprave — Gnojila — Splošne strojne gradbe — Silo-tvorne naprave — Orodja in orodni stroji — Prevozna sredstva — Motorna vozila — Preskrba z vodo — Zdravstvene in gasilske naprave — Elektroteh-nika — Radijski aparati — Tehnične potrebščine — Stavbarstvo in gradbeni materijal — Pisarniške potrebščine. IMPORT agrarnih pridelkov in sirovin. Inozemska soudeležba Vsa pojasnila daje: Uprava vratislavskega sejmajn Družba za razstavo v Vratislavi 16 Nemčija. Nenadoma nam je umrlo naše najdražje bitje, gospa Minka Vovko roj. Barja K zadnjemu počitku jo spremimo v petek, dne 28. februarja 1936 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 15, III. stopnj. Počivaj v Bogu! V Ljubljani, dne 26. februarja 1936. Žalujoči sestri in otroka. MOHORJEVA TISKARNA V CELJU naznanja žalostno vest, da je v torek, dne 25. februarja 1936, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu starosti, umrl g. Josip Stergar strojni stavec ki je dolgo let zvesto in vestno posvečal svoje moči naši tiskarni. Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 27. februarja ob pol petih popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Sveta maša za dušo rajnika se bo darovala v petek ob pol osmih zjutraj v Marijini cerkvi. — Naj- počiva v Bogu! V Celju,