,, Primorec (( izhaja vsakih itirinajst dnij kot priloga 99SoM<( brezplačno; drugače stane po po^ti ali na dom po&iljan za colo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „So£a“ z „Gosp Listom** in „Primorcem*1 stane na leto 4 gld. 40 kr. — Urod-ništvo in upravništvo jo v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šostorostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše so naprej. Posamične številko se prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo.
Razgled po svetu.
Avstrijsko dežele — (Delegaciji) sešli sta se učeraj 25. t. m. na Dunaju. Mladočehi se pripravljajo na ostro bitko proti zunanji državni politiki; zaradi tega se smemo nadejati jako živahnih in zanimivih sej.
(Na Dunaju) je umrl Anton vitez Schmerling, predsednik naj višjega sodišča v pokoju; star je bil 88 let. Mož je bil 65 let v državni službi in se je jako jako visoko popel na častni lestvici V po-litiško življenje stopil je 1. 1848. Vlada ga je poslala kot zaupnega moža v Frankobrod; pozneje je postal nemški državni minister, kar je ostal leto dnij. L. 1849. se je vrnil na Dunaj, kjer je postal pravosodni minister. L. 1860. postal je ministarski predsednik; izdelal je februvarsko ustavo, ki je zagotavljala lepe čase veliko-nemštvu, centralizmu in nekaterim stanovom. Madjarji bili so nezadovoljni in niso prišli v državni zbor; še bolj nezadovoljni bili so Slovani, ker Schmerling je jako zvito sestavil volilni red, po katerem so dobivali Nemci večino pri volitvah celo v takih deželah ali okrajih, kjer živh v manjšini. Tudi današnji volilni red je le njegovo dete, ker ni dosti boljši od tedanjega. L. 1865. se je Schmerling odpovedal vladi in postal je predsednik najvišjemu sodišču. Pozneje je bil imenovan kot dosmrten član v gosposko zbornico, kjer je bil dolgo časa tudi predsednik. Sedanje politiške homatije v Avstriji so deloma njegovo delo. Nemci žalujejo za njim, Slovani pa nimamo nikakega uzroka, da bi solze točili ob njegovem grobu. Bog mu grehe odpusti!
— (Deželni z b o r č e š k i) bil je mahoma zaključen. Vladi je bilo več ležeče na tem, da bi ustregla Nemcem, nego da bi se zakonitim potom dovolil deželni proračun. Zato je pretrgala proračunsko razpravo ter spravila na dnevni red nesrečne puuktacijske predloge o delitvi kraljevine v nemški in češki del, čemurse narod odločno upira. — Mladočehi so zahtevali, naj se ta točka odpravi z dnevnega reda in naj se nadaljuje proračunska razprava. Ker deželni maršal ni hotel ustreči tej zahtevi, uzročili so tako grozen vihar, da je moral predsednik sejo zaključiti, vlada je pa brzojavnim potom zaključila deželni zbor— ne da je dovoljen proračun. Časopisi raznih strank napadajo Mladočfehe zaradi neparlamentarnega postopanja, češ, da so poteptali v blato ugled iu dostojanstvo deželnega zbora, ker so s silo zaprečili obravnavo o enej točki dnevnega reda. Ti listi pa ne mislijo, da večje nasilstvo se je zgodilo prej s tem, da se je postavila ona točka na dnevni red, kateri je mogla le kruta sila zrušiti.
Hrvaško. — (Deželnozborska dopolnilna volitev v Zagrebu). Navzlic temu, da je bil poraz gotov, udeležila se je nezavisna meščanska stranka danes teden volitve da pokaže vsaj svojo moralno moč. Vlada delala je na vse kriplje, da se opomore od zadnjega propada v III. volilnem okraju, ker jej v I. okraju ni bilo težko
doseči zmago s pomočjo do skrajnosti strahovanih uradnikov, ki imajo večino. Postopalo se je uprav po Stambulovem receptu. Gorjč uradniku, ki bi se bil drznil doma ostati in ne glasovati po ukazu, kamo li, da bi glasoval za opozicijonalnega kandidata. Kandidat o-pozicijeprof. Smičiklas dobil je 191 glasov nezavisnih meščanov, prof. Pliverič. vladni kandidat, pa 361 glasov, mej temi 315 u-r a d n i š k i h . Po proglašenju izida odšel je Pliverič skozi stranska vrata po stranki ulici; spremljali so ga 4 stražniki in 2 detektiva. Pred stanovanjem prof. Smičiklasa pa se je zbralo mnogo občinstva in mu klicalo „Živio!" Daljni komentar bil bi odvišen.
— (Prenos smrtnih ostankov grofa Jar.ka Draskoviča Trakoš-čanskega) Po sklepu glavnega zbora „Matice Hrvatske*1 o priliki petdesetletnice njenega obstanka preneso se smrtni ostanki utemeljitelja „Matičinega" in za narod hrvatski velezaslužnega grofa J. Draškoviča v Zagreb, da se veliki pokojnik dostojno pridruži svojim ilirskim tovarišem. Grof J. Draškovič je pokopan v Gornji Radgoni na Štajerskem. Dne 13. junija izkopljejo se smrtni ostanki njegovi in po dovršenih cerkvenih obredih se prepeljejo dne 14. junija v Zagreb, kjer se dne 15. junija slovesno položijo na večni pokoj mej njegove ilirske sodruge.
— V Karlovcu) vršila se je v nedeljo sijajna slavnost v proslavo 70-letnice rojstva odličnega hrvaškega prvaka dr. Antona Starčeviča. Slavnost bila je v vsakem pogledu velikanska ter za narod hrva-ško-slovenski neprecenljive važnošti. Časopisi, ki prinašajo poročila o njej, plenijo se kar zaporedoma. Naj le, a narod se ne bo pustil zapleniti.
Goriške novice
Osebne vesli. — Gosp. Henrik C r u-s i z, svetnik pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici, premeščen je v enaki lastnosti k pomorskemu sodišču v Trst; na njegovo mesto pride g. Ant. pl. G i r o n c o 1 i iz Kanala. — Gosp. Karol Dej a k, c. kr. okr. sodnik v Sežani, bil je imenovan c. kr. svetovalcem pri okrožnem sodiščir v Trstu.
V Kanalu in Sežani bosta torej razpisani novi službi okrajnih sodnikov. Ljudstvo želi dobiti take sodnike, ki dobro poznhjo jezik, šege, navade, čustvovanje, prednosti in napake slovenskega naroda, kajti le taki možje morejo biti dobri sodniki in svetovalci v raznih stiskah in težavah. Stavimo, da zdaj bodo znali slovenski jezik „v besedi in pisavi" vsi toki možjč, ki se nikdar niso potrudili, da bi se bili jezika naučili vsaj za — skrajno silo in potrebo.
Slovenske šole v tiorici. — Znano je kak6 se naši „liberalni" Italijani vedejo nasproti slovenskim starišem, ki zahtevajo za 438 otrok slovensko šolo. Vendar pri-
čakujemo v kratkem času ministerske rešitve, ki za vselej razprši njih nade.
Kak6 opravičena je prošnja slovenskih starišev, povedal je posredno sam „Con ", od torka. Poročal je namreč, da so italijanski stariši v Spljetu (Dalmacija) zahtevali za 76 dečkov eno deško ljudsko šolo, za 73 deklic pa dekliško Ij. šolo.
Žid dr. Graziadio, sin „Corrierove** urednice, odvetnik, zastopnik nemškega profesorja Babsch-a proti „Soči", zastopnik Skertovega komija Štolfe v pravdi proti Podgorcem, sploh zastopnik vseh tistih, ki se kdaj bojujejo s paragrafi proti Slovencem (za druge naslove ne vemo), izjavil je v sobotni številki „Corriera**, da mu v „Soči" in „Primorcu" delamo le reklamo, za kar nam je hvaležen. Prav! Take reklame mu privoščimo v obilni meri. Vse rodoljubne Slovence v mestu in na deželi pa prosimo, naj poskrbe za to, da nam dr. Gra-ziadio nekega lepega dne ne bo več hvaležen za našo „reklamo", ker židovske hvaležnosti prav nič ne maramo in ne potrebujemo.
Težka telesna poškodba je največkrat uzrok kazenskim obravnavani in obsodbam pri okrožnem sodišču v Gorici. 17. t. m. bila je obsojena Roza Debenjak iz Ružiča na 1 mesec ječe, ker je težko ranila neko Eliz. Zorzut; isti dan je bil obsojen Fr. Rijavec s Trnovega pri Gorici na 5 mes.; 19. t. m. je bil obsojen iz enakega uzroka Anton Žbogar iz Lokve na 5 mes., Andr. Bratina iz Š. Tomaža pa je bil oproščen.
Sovi denar. — Ta mesec so začele prihajati med svet nove srebrne krone. Goriška glavna davkarija dobila jih je 10.000. Tudi drobiž iz niklja po 10 in 20 vinarjev prihaja polagoma v promet. Z novim letom bomo morali račnniti že z novim denarjem. Težave ne bo, kajti dosedanji računi se pomnožč z dvema, pa bo vse v redu.
Nalezljive bolezni. — V Gorici imamo še vedno ošpice ali marusklje; tudi odrasla mladina zboluje na njih. — Oslovski kašelj naredil je v nekaterih krajih veliko nesreče; v Drežnici umrlo je veliko otrok, v sosednjem Kobaridu pa skoro nihče, dasi je kašelj razsajal tudi tamkaj.
Procesije za dež. — Vsled nenavadne spomladanske suše, kakoršne se ne spominjajo najstarši ljudjč, prirejale so se marsikje skupne molitve, službe božje iu procesije. V torek je šla procesija na Sv. Goro in k M. D. na Vitovljah. — Popoldan smo res dobili dež, ki je v prenebljajih padal tudi po noči, a ni ga padlo zadosti. Zemlja se je napojila le za 15-20 centimetrov.
Iz Bolca nam poročajo, da onega lopova, ki je oskrunil in potem ubil 9-letno deklico Wallas iz Strmca pod Predelom, je oblastnija dobila v pest v Celovcu. Srajco je imel še nekoliko krvavo, na vratu je bil pa opraskan, kar je storila brez dvoma deklica, ko se je branila — zverine v človeški podobi.
V	Solkana vršila se je v torek volitev župana. Izvoljen je bil soglasno gosp. Anton Mozetič, sin bivšega župana, posestnik, gostilničar in mesar v Solkanu. — Lenas-sijevci so do zadnjega časa še vedno upali, da pridobe v starašinstvu večino, a ko je ta nada splavala po vodi, zjedinili so se z odločno narodno stranko, da se je volitev gladko dokončala.
Bobneče gromenje topičev naznanjalo je veseli dogodek. Nekateri Goričani so menili, da je izvoljen Lenassi in takoj so začeli nabirati čentežme za „Lego Naziouale“. Kak6 dolge nosove so pač dobili, ko so doznali resnico! ■— Častitamo Solkancem, da so dobili na čelo svojej obširni občini moža, ki bo brez dvoma kos svoji častni nalogi. Novemu gospodu županu pa želimo, da bi potrpežljivo, vstrajno in modro nosil prevzeto breme v čast sebi, občini in celemu narodu.
Iz Kromberga nam poročajo, da neki tamošnji kičmar bliže Gorici se je jako ogreval za Lenassija. V torek popoldne bi bil kmalu iz gostilne vrgel nekega gosta, kije zabavljal proti Lenassiju. Ko so začeli možnarji pokati v Solkanu, začel je klicati: „Živio Lenassi!" Mislil je, da je bil L. izvoljen. — Radovedni smo, kake dobrote neki deli ta L.?! Nikakoršnih ! Delavci morajo prav pošteno in trdo zaslužiti novce, katere jim da, kupovalcem pa tudi ne da uičesa zastonj, ampak morajo vse dobro plačati, od česar ima pa le on dobiček, on bogati, torej mora biti on hvaležen narodu, med katerim živi, a ne narobe. Ako daje semtertje kaj na upanje, uprašamo: Ali ne delajo takč vsi trgovci ? Saj današnja kupčija sloni večinoma le na kreditu, t. j. da se blago daje na upanje. Naše ljudstvo je pa pošteno in trgovci mu radi dajejo blago na upanje. Lenassi naj torej Boga zalivali, da živi med takim ljudstvom, kateremu more brez skrbi dajati blago na upanje.
Pretep. — Iz Čepovana nam poročajo :
„V petek večer pripeljali so čenovan-ski orožniki v ječo nekega Matevža Hvala iz Bat, kteri je na praznik vnebohoda proti polnoči z nožem napadel svojega tovarša na cesti ter naredil mn tri globoke rane. Ako bi ne bil prišel neki drugi človek zraven ter ranjenca odpeljal na svoj dom, bilo bi se gotovo kaj hujšega zgodilo".
Iz Kanala. „Franc Valentinčič iz starodavne kanalske rodbine zidarjev v Kanalu je z odlokom slavu. č. kr. okr. glavarstva 15. t. m. št. 7225. potrjen in proglašen kot stavbeni mojster; s tem je dobil tudi pravico do podjetij. (Jastitamo domačinu za to imenovanje. Priporočamo ga slavnemu občinstvu, da bi se v potrebi obračalo do njega.
Kanalec."
V	Grgarju so dobili poštno tružico za pisma. Pošta, ki prihaja iz Čepovana v Solkan, sprejema pisma iz te tružice; enako oddaja nazaj grede vsa pisma, ki so namenjena za Grgar. S tem je Grgarcem jako olajšan poštni promet.
Iz Tolmina nam poročajo:
„V nedeljo popoldne uapravil je pevski zbor naše Čitalnice izlet v prijazne Volče. Tu se je obhajala osmina čital. koncerta z nagovorom in petjem. Navzoče je bilo več odličnega občinstva iz Tolmina in Volč. Pri tej priliki nabralo seje za moško podružnico sv. Cirila in Metoda 8 gold. iilVa ^1'-
V	kratkem se bodo vršile v Tolminu nove volitve v obč. zastop. Biti utegnejo na-čelnovažne.
Čudno gospodarstvo. — Iz Tolmina nam poročajo; „Predsednik olepševalnega
društva je dal na svojo roko napraviti na ljubinjski cesti neki: „počitek — Rube", ki stane baje okoli 400 gld. čemu taka potrata? Ali bi se ta denar ne dal pametneje porabiti za (»lepšanje trga? Ali res predsednik vse ukazuje le po svoji glavi in volji?"
Poštni pečati. — Od sv. Lucije nam pišejo: „Pred par meseci sem poročal, da se je naše županstvo obrnilo do velesi, c. kr. poštnega vodstva s prošnjo, da bi namesto izključno nemškega pečata priredilo dvojezični pečat. Ta prošnja bila je v kratkem času ugodno rešena, kajti poštno vodstvo poslalo nam je nov dvojezični pečat: Sv. Lucija ob Soči.
To je dokaz, da vse dosežemo, ako le hočemo. Naj bi posnemale naš izgled druge občine, kakor: Kobarid, Srpenica, Avče, itd. Zadnji dve imeni nimate nemške oblike, zato bi moralo priti v pečac le slovensko imč. Oglasite se!"
Z Idrije pri Bači, 20. maja. (Šole nimamo.) Današnja šolska postava zahteva, da vsi oi roci od 6.—14. leta morajo hoditi v šolo. To je prav, kajti že dandanes mora vsak človek dobro znati pisati, čitati, računiti, itd., ako hoče izhajati z današnjim svetom, — a kaj še le bo !
Zato čutimo tudi pri nas veliko potrebo šole. Šolskih otrok imamo okoli 100, a redne šole nimamo. Doslej je le šola za silo; poučuje duhovni gospod, ki pa tudi želi, da bi se ustanovila redna šola.
Naj bi torej merodajt' krogi začeli pretresati našo pravično željo, ki naj bi se čim prej uresničila.
Solkanski župan. — Učerajšnja ,.Ka-rijola" se bavi tudi z volitvijo solkanskega župana ter prišteva — čujte in strmite! — g. Ant. Mozetiča svoji stranki. Pravi, da klerikalna (kje „Karijola" vidi to stranko, tega res ne vemo) stranka je nameravala kamlidovati nekega drugega moža, a zmagal je „11 buoii senso". Kolikor besedij, toliko bedarij. Tako tolažbo privoščimo jim prav radi!
Iz Tolmina, dne 23. majnika. — „Au-dire est operae pretium" („Slišati je vredno") vskliknil sem nehotč, ko sem dobil v roke „Edinost" z dne 20. t. m. ter čital dopis iz Tolmina. Pomislite, dragi čitatelji, velikanski čudež seje zgodil: Prištimeli so sršeni, katere sem baje vabil v zadnjem „Primorcu", |iz gnezda. O joj! Kako imenitno znajo pikati. Strah in groza me obhaja. Sedaj pa ne bom smel več na dan. Da, prav je imel pesnik pevaje: Parturiunt montes, nascitur ridiculus m us.
Bolje se izvestni dopisnik ni mogel osmešiti. Ali pustimo smešno stran ter presodimo to zmedeno „velikansko filipiko* resneje, a zato, ker je značilna za nekatere kroge. Veseli nas, da je dopisnik, ki ga prav dobro poznamo, vendar prišel na dan s svojo barvo. V obrambo svojega gospoda zavihtel je tako nerodno in neokretno bojno kopje, da se je najbolj sam sebe pobil. Kaj je bilo treba se tako razgreti? Zakaj niste mirno čitali mojega dopisa? Kje dobite take trditve, ki jih tako nerodno meni podtikate o svoji prebujni domišljiji? Pa kaj hočemo, njegova brezmejna „ljubezen in udanoslu do iz-vestnih gospodov ga je neznansko razvnela. Ta nesrečni človek razumel je popolnoma napačno moj dopis.*) Ali je tolika pregreha,, da sem se potegnil za narodno lice našega Tolmina? To se pravi po veleumnih pojmih mojega dragega nasprotnika: hujskati in mir kaliti. Ni li to sveta dolžnost vsacega iskrene-
*) Nam se pa zdi, da ga je prav dobro raz-
umel, a potem razumeti ni hotel, kar je še slabše Ur.
ga rodoljuba, kakoršnim se ne more prištevati dopisnik. Tudi danes trdim in z mano gotovo vsi neodvisni istinito narodni tržani, da bi ne smelo biti nemških napisov. To smo dolžni svoji narodni časti, ako hočemo, da nas bodo spoštovali ptujci, na katere se sklicuje komandiram dopisnik".
V svojej konfuznosti imel je še „pre-šmentranosmolo^.Razvilje nekakgospodarsko-narodni program, ki je povse nasproten narodnemu čustvovanju, najdražjemu čutilu. Marsikdo si lahko misli, da bi rad prodal svojo narodno zavest — ako je sploh še kaj ima — za par grošev.
Sedaj pa, ko ga poznamo, treba se ga je varovati. Otresti se moramo takih ljudij! Neodvisni tržani moramo skrbeti, da ne bodo nosili zvonca v našem prijaznem trgu taki možakarji, ki skrunijo tako sramotno pred svetom narodno čast našega trga.
Ne strinja se pa nikakor z mojo častjo, da bi odgovarjal podtikovanju in ovaduštvn o sovraživa do nemškega jezika, o zavisti, o žaljenju poštenih gospodov, o slabem državljanstvu itd. Proti takemu sumničenju moram odločno protestovati. Izrekam mu le svoje najglobeje obžalovanje, da se ne izrazim huje. Storil bi lahko, a nočem posnemati dražega nasprotnika, ki bi moral vsaj sedaj pričeti z učenjem najnavadnejših družbinskih pravil. /jivilo ovaduštvo !**) Da zasluži to obsodbo, spoznal bode vsakdo, ki naš dopis v „Primorcu" pazljivo in objektivno'čita in presodi".
Čudim se pa, kako more sprejeti odličen slovenski list, kakoršen je „Edinost" tak dopis v svoje predale.***)
Neodvisen naroden Tolminec.
Zaplemba in tožba. — Predzadnji „Rinnovamento" je bil zaplenjen zaradi prevoda dopisa v „Neue Preussische Ztg" (nemški oficijozni list) o politiških razmerah na Primorskem. Vrhu tega je državno pravd-ništvo podalo proti uredništvu tožbo in danes se je vršila hišna preiskava v uredništvu in tiskarni, da bi oblastnija našla rokopis.
Ponarejeni peldesctaki še vedno strašijo po naši deželi. Zato pozor! Papir in barva sta enaka pravim petdesetakom, le v madjarskem besedilu je v drugi vrsti majhen pogrešek, namreč mag var namesto magyar. Pozor!
Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici bo imelo prihodnjo nedeljo 28. t. m. ob D/s uri popoldne v pritlični dvoranici Marzinijeve gostilne izreden občni zbor, ob 8. uri zvečer v prostorih goriške Či-talice pa letošnjo pomladansko veselico. Pri občnem zboru bo predlagal odbor premembo pravil v tem smislu da bi mogli pristopiti k društvu tudi zunanji prosilci pod ugodnimi pogoji kot podporni udje, česar jim odbor do zdaj ni mogel dovoljevati radi težav, ki bi nastajale društvu po sedanjih pravilih. Veselica bo v Čitalnični dvorani; prej in po-znej bodo društvenikom in gostom na razpolago tudi Marzinijev vrt in pritlični prostori. Spored ostane, nepremenjen, kakor smo ga naznanili v številki z dne 5. t. m. Vstopnina je 10 kr., sedež 10 kr. Društveniki iu prijatelji društva vabijo se k prav obilni udeležbi.
Šempnski tabor. — Dne 18. oktobra bo 25 let, od kar se je vršil znameniti šem-paski tabor, ki je bil za probujo slovenske misli na Goriškem velikega pomena. V u-čerajšnji seji društva „Sloga" predlagal je
**) Neumnost, pa ne ovaduštvo! Takih bedarij, kakorSne je razvil „komandovaui dopisnik" v „Ed.“, že dolgo nismo čitali. Ur.
***) Ah niste čitali uredniškega dostavka v „Edinosti?" Sprejelo je dopis le z&tfl, da pride na, dan dušna revščina tistih, ki zagovarjajo kolobocije svojega najvišjega gospoda. Ur.
preč. g. župnik Grča, naj bi se praznovala ta znamenita 25-letnica. Odbor je soglasno odobril to lepo misel. Kak6 naj se pa to izvrši, posvetoval se bo v eni prihodnjih sej.
Papež Pij VI. 1. 1782. [v Gorici. —
Tak6 se zove temeljita in jako zanimiva razprava, katero nam je poslal učeni naš
rojak.......Priobčimo jo v podlistku v
prihodnjih dveh številkah „Soče." Opozarjamo na njo svoje častite čitateljice in čitatelje.
Občinski tajnik. — Na vabilo v našem listu za službo občinskega tajnika nekje na Primorskem oglasilo se je veliko gospodov. Komur nismo odgovorili v zasebnem pismu, naznanjamo tem potom, da zadeva je že urejena.
Tržne cene.
Kava santos 148, 152, 155; sando-mingo 164; java 166 do 168; portoriko 176 do 188; cejlon 188; moka 192. — Sladkor je pa vedno dražji; zdaj se prodaja po 41 do 42 gld. kvintah — Petrolij 18. — Špeh 60. — Maslo surovo 64 do 72. kuhano 85.
Moki je cena tako le narasla: št. I. po 15'20, II. po 14‘70, III. po 13-70, IV. po 13, V. po 12'20. — Otrobi drobne 5' —, debele 5’60.; žitna zmes 5-70.
___ Ostala Slovenija__________________
Volilno gibanje v Trstu. — Vlada je določila dneve za volitev novih občinskih zastopnikov; volitve se začnejo dne 29. maja in se končajo dne 11. junija. Stranke bodo vsaka zase postopale, ker so se pogajanja med Slovenci in takoiiuenovanimi zmernimi Italijani razdrla. Italijani bi bili pač radi imeli, da bi slovenski volilci jim pomagali v volilnem boju zoper irredentovce, ali da bi oni zato priznali Slovencem le trohico tistih pravic, katere jim gredo po božji in človeški pravici, o tein niso hoteli ničesar slišati. — V okolici tržaški se narodna stranka marljivo pripravlja za volilni boj in kakor trdno upamo, v vseh štstih okrajih zmaga. Bog daj srečo!
Iz Trsta priobčil je sinočinji „Narod11 sledečo brzojavko:
Poi/ujmija Slovencev s konservativci in s posebnim volilnim odborom za IV. razred so se popolnoma razbila. Laški konservativci odklonili so namreč od nas zahtevano obvezo za naj skromnejše, v temeljnih zakonih utrjene zahteve. Navzlic temu lovi slovenske volilce trdeč, da so se že sporazumeli s pol. društvom „Edinost* ! Mi bomo postopali sedaj tako, kakor nam jedino veleva narodna čast. Jutri v petek ob 8l/2 uri zvečer v noviČ volilni shod v prostorih „Delavskega podpornega društva*, pri katerem se bo dalo volilcem navodilo za volitve. Ogorčenost zoper hinavske konservativce in njihovega inspiratorja je v slovenskem taboru velikanska in pričakuje se, da se hode vsak volilec strogo držal narodne discipline.
Važna jezikovna naredba. — Primorsko finančno vodstvo je vsled ministerskega u-kftza uvedlo v vsem upravnem okrožji finančnega vodstva tržaškega nove golice za pobotnice, katere imajo na jedni strani nemško m italijansko, na drugi pa slovensko in hrvatsko besedilo. Takisto je pri vseli zapisnikih, katere rabijo užitninski uradi ob užitninski meji v Trstu, poleg dosedanjega nemškega in italijanskega besedila natisniti -daloslovensko, tako, da bodo slovenskestranke •dobivale slovenske pobotnice. Ta važna naredba je posledica znane interpelacije posl. g. Nabergoja.
Slikar g. Jos. Havliček je vrlo dobro znan v nekaterih slovenskih krajih naše dežele, posebno na Bolškem in na Krasu. Več poletij prihajal je z Dunaja ter prav pridno slikal divne naravne prizore v Trenti, ki se mu je takč priljubila, da si je izbral umetniško ime Tre ut a n. Zdaj se je ustanovil v Trstu; svoj atelier ima v Akvedotu. Mož je Čeh in Slovan; slovenski jezik govori prav dobro. — V Tržaških listih čitamo, da slikar Trentan-Havliček je razstavil v prodajalnici Schol-lian krasno sliko Soške doline s Trento; listi močno hvalijo to delo, ki kaže odličnega umetnika. Vrlemu gospodu Trentanu voščimo obilo sreče v ponosnem Trstu ob Adriji.
Dr. A. Ferjančič sklical je v nedeljo 14. t.m. v Vipavo shod svojih volilcev, katerim je poročal o sedanjem politiškem položaju. Dotaknil se je tudi naših šolskih od-nošajev v Gorici.
O sodnih razmerah na Slovenskem izjavil se je tako le:
„Pri sodnih uradih smo, izvzemši na Kranjskem, kjer so razmere še precej povoljne, povsod drugod na slabem. V območji graškega višjega sodišča, pri katerem se je pred kratkim izvršila prememba v osebi višjesodnega predsednika, imamo, mislim u-temeljeno upanje, da se bodo razmere po-voljneje razvijale, drugače pa je pod tržaškim višjim sodiščem. Tudi tu je bil nedavno imenovan nov predsednik in je imel že časa dovolj, ukreniti jedno in drugo, da odstrani krivice, ki se gode slovanskemu prebivalstvu pri sodiščih glede jezika, a storil ni nič. kavno sedaj razburjajo slovensko prebivalstvo dve kazenski pravdi, kateri sta se pred nekolikimi dnevi vršili pred porotniki v Gorici, — razburjajo jih ne samo zaradi polkičnega ozadja, ampak tudi zaradi postopanja samega. Nezaslišano je, da na koncu 19. stoletja, v pravni državi, v kateri že več kakor četrt stoletja, obstoji temeljini zakon o jednakopravnosti jezikov, sodijo porotniki domačina, pripadajočega večini prebivalstva, ne da bi znali njegovega jezika, s pomočjo — tolmača. V take sodbe Slovenci nimamo zaupanja in ga nikdar ne dobimo iu bolje je, da porot sploh ni, kakor da so take.
Tu zahtevamo popravka in ne bodemo mirovali, dokler ga ne dosežemo. Kes je, da ustanovitev dveh porotnih klopij, jedne italijanske ,za italijanske pravde in druge slovenske za slovenske pravde, gre le po tem potu, da se spremeni zakon. Taka u-redba imela bi pa tudi še to nepriliko, da bi o vsakem porotnem zasedanji moralo prihajati namesto po 36, 72 porotnikov in to večkrat za samo jedno ali dve pravdi. Dalje je res, da taka sprememba zakona se da težko doseči pri naših parlamentarnih razmerah. Kar se pa dš, doseči, bi bilo to, da se za porotnike vzprejmejo samo taki možje, kateri so vešči obeh deželnih jezikov iu to se lahko zaukaže administrativnim potom. Seveda se s tem provzroči zopet ta neprilika, da marsikateri slovenski mož, kateri ima vse potrebne lastnosti za porotnika, bi ne mogel biti za tacega vzprejet, če italijanščine ne zna. Vender bi pa izhajala iz iz tega ta večja korist, da bi potreba tolmačev odpadla.. Primorskim rojakom bi bilo torej svetovati, da se za sedaj potezajo za tako uredbo, da se odpravi sedanji neznosni položaj."
Slovensko petje pri vojakih. — S Trbiža nam prihaja vesela vest, da se pri tam nastanjenem slovenskem 7. lovskem bata^onn pridno goji domača pesem, bodisi na potu, bodisi doma. Tudi pri patrijotitiški slavnosti pri spomeniku leta 1809, za domovino palih
Sluinskih junakov na Predelu razlegala >e je po soteski navduševalna slovenska pesem. Da bi bilo povsod tako!
Koroško. — (V Ločah) pri Beljaku so dobili novo pošto. — (Nogo si j« zlomil) delavec Živortnik v prevaljskih fužinah. — (Na Koroškem) je letos prav veliko rujavih ali majnikovih hroščev, v<-e nego v naših krajih. — (V Celovcu) s* a se ustrelila dva vojaka, tretji pa je skočil z drugega nadstropja na tla. — (V Črn i) so izpustili štiri slovenske delavce iz rudnika, ker so volili slovenske može v starn-šinstvo. — (Strašen požar) so imeli 23. aprila v Brdu na Žili; pogorelo je 18 poslopij v eni uri; zgorelo je tudi nekaj živine in en otrok. — (V Zahomcu) je 7. t. m. pogorelo 24 hiš, 18 drugih poslopij. 20 goved in 3 kouji. Presv. cesar je daroval 1000 gld. za pogorelce. —
Nestrpnost celjskih nemškutarjev. --
Celjski Slovenci so prosili občinski svet, naj napravi v mestu dvojezične napise ulic in trgov, naj nastavlja pri mestnem uradu samo take uradnike, kateri so zmožni obeh jezikov, slovenskega in nemškega, in naj izdaj.i vse oglase v obeh jezikih. Kdor pozna celjske razmere, ve, da je bila ta prošnja z ozirom na slovensko manjšino v mestu iu na izključno slovensko okolico samo oprav -čena, a vzlic temu je mestni zbor celjsia prošnjo — zavrgel.
Današnja „Soča" (mestna izdaja) izšla je tri ure pozneje, ker je zaradi polici * ske preiskave v tiskarni zakasnelo do. Ke-darstvo je iskalo na povelje okrožnega sodišča rokopis nekoga članka v „Rinnov.", pa ga ni našlo.
Iredentovski izgredi v Bujah. — Tudi v Bujah, sredi Istre, so vrli italjanski nn-s-Čanje slovesno praznovali srebrno porok > italijanske kraljevske dvojice. Neka kavarna je bila tisti večer sijajno razsvetljena, oko'i gradu pa so goreli celo kresovi. Buiski delavci in hlapci še niso okuženi irredentov-skega duha in ti so naredili konec slavu- -sti s tem da so vse luči v kavarni upihiu i in Lahom svetovali, „naj gredo v Italijo, ako jim pod našim cesarjem ni ušeč,„ i a kar so Italijani odgovorili z „Viva Umberto Iz prepira nastal je seveda pretep. Dru. i dan je prihitel v Buje okrajni glavar v Poreču Elluschegg, in kmalu potem je okr. sodišče obsodilo razne irredentovske gos poti e na globo od 30 do 100 gld., nekateie p i v kaznovanje prepustilo okrožnemu sodišču v Rovinju: Vzlic temu niso še izgubili in . -dentovci poguma. Vlada je vedno v straha, da nastanejo izgredi; že večkrat je moiz-lizovrala mestno stražo, orožnike in finančoo stražo — ali kakor drugod, tako smrdi i -redentovska riba tudi v Bujah pri glavi iu vse kaže, da vlada na to glavo neče ali j-1 se ne upa stopiti.
Slovenska slovnica za Italijane izšla je v Vidmu (Udine), libreria Patronato, v.a della Posta 16. Obsega 490 str&nij ter sta:.e v platno vezana 4 lire. To je znana Ske-tova slovnica za Nemce, katero je priredil za Italijane dr. Jos. Loschi. Dodan je tudi slovarček. Prejeli smo naznanilo te slovnice, ki pravi, da te slovnice je bilo jako treba, kajti slovenski jezik zavzema eno prvih mest.
Ul&M Kmu.
z lepim žrebetom, močna, pripravna / i težko vožnjo, se prodd za zmerno cen •. Kje in vse natančneje se izvd v gostilni „pri zlati zvezdi11 na (Starem trgu v Gorici.
Iz Ameriko piše nam naročnik: „Kakor pišete v „Primorcu* od 14. aprila pod naslovom „Ne v Ameriko* — je žali-bog vse resnično, kar sam skušam. Tudi tu v severni Ameriki se takč godi; med sto naseljenci je morebiti eden srečen. Hvala Bogu, meni se sicer dobro godi, a le zato, ker sem dober rokodelec, a gorjč mnogim drugim mojim rojakom, ki ne znajo nikakega rokodelstva ali ki nimajo kake obrti. V južni Ameriki je pa še slabše.
Nauk: Kdor ima kaj gotovine, naj ostane le doma, kjer naj raje krompir peče, nego da pride v Ameriko lovit negotovo srečo. Kdor pa še denarja nima, ta naj cel6 ne zapušča doma, kajti slabo se mu bo godilo, ako brez cvenka v žepu stopi na a-meriška tla.
o njej naš „gospod* (t. j. duhovnik), kakor nam pravi o drugih bratovščinah*. Ko je na to rodoljubni mladenič imenoval druge sosedne in bolj oddaljene duhovnike v župniji, kateri pa so v družbo upisani in zraven njih so upisani tudi drugi možje in mla-denči in mladenke, kakor n. p. tudi isti govornik sam, je dobil odgovor: „Kako se čemo upisati v družbo nekega svetnika, katere nam naš „gospod* ne priporoča in še on ni upisan v njo ? — In tako je zopet potrjena od vseh strani povdarjena resnica, da število Mohorjanov v kaki duhovniji je odvisno večinoma v prvi vrsti od tega, ali je vnet za družbo dotični duhovnik ali ne.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Anton Podgorni k“.
Iz beneške Slovenije, dne 14. velikega travna. V cenjenem Vašem listu je bilo omenjeno, da nameravajo Gorenjevaščani (v svetopeterski župniji) uliti dva velika nova zvonova. To se je že zgodilo. Zvonova sta bila ulita in Gorenjevaščani so toliko denarja skup spravili, da so ja mahoma plačali. Zvonova tehtata: večji 14 kvintalov, drugi pa 10. Kot tretji je ostal največji zvon, katerega so imeli poprej na Gorenji-vasi. K cerkvi sv. Andreja nad Gorenjovasjo so spravili nova zvonova dne 27. malega travna. Cerkev stoji visoko gori pod nebom kakor slavnoznana božjepotna cerkev na Sveti gori. A med Svetogoro in Gorenjovasjo je ta razloček, da, ko se lehko dospe na prvo v gosposkem koleseljnu, bi ne mogel pripeljati do zadnje niti samokolnice. Gorenjevaščani nimajo namreč niti najslabše „voznice* (kolovoza), temveč le steze, po katerih nosijo na hrbtu gnoj v njive, ter iz njiv, travnikov iz gozdov poljske pridelke, krmo in drva domčv. Da bi jim tedaj bilo mogoče svoja nova zvonova gori spraviti so morali najprej „voznico* narediti. Dva dni so delali možje iz cele obširne duhovnije in na to so peljali na goro oba zvonova h kratu. Vendar so morali na mnogih krajih možje jedno stran voza popolnoma od tal držati. Pač krepko ljudstvo to! Prispeli so z zvonovi srečno na vrh do cerkve. Sedaj se dela tudi nov zvonik, ki je že čez polovico dozidan.
Cerkev sv. Andreja je dobila predlanskim tudi novo križevo pot, na kateri se blestijo slovenska imena: I. postaja, i. t. d.; a ne tuji štacijoni aliv celo s t a z i o n i, kakor kje drugjč. Če človek prebira po cerkvi te slovenske postaje, in potem ko izide iz nje, sliši mogočno petje treh velikih zvonov, katerih največja dva so ti hribovci letos nakrat plačali, si mora pač misliti: to je žilavo slovensko ljudstvo, katero se je z izredno marljivostjo in neumorno vstrajnostjo pospelo do blagostanja. In tako je tudi.
Ali komu bi se ne raztužilo srce, če bi jel premišljevati grozno nezavednost teh sicer tako pridnih gorjanov? Izmed vsega tega premožnega ljudstva ga ni niti jed-nega, da bi bil upisan v Družbo sv. Mo-hora! Žal, niti isti duhovnik ne. Ravno nasproti Gorenji vasi leži Marsin, kjer je pa 22 Mohorjanov. In vendar so Gorenjevaščani v obče vsaj toliko, če ne še bolj premožni, kot Marsinci. Toda ni ga moža, kateri bi ljudstvo poučil o slavni družbi in njeni neprecenljivi koristi. Rodoljubni mladenič je nekdaj nagovarjal neke može, o katerih se je moglo soditi, da so nekako naklonjeni .čitanju koristnih knjig, naj bi se vpisali v našo slavno družbo. Veste kaj so odgovorili? — „A, kaj je to, če se vpiše jeden ali ■dva, — ko bi nas že več bilo!* In potem so še dodajali: „Če bi bila ta družba tako posebno dobra, bi nam že bil kaj povedal
Tri porotniške obravnave
proti
„Soči*, „Hinnovanientu11 in Podgorcem
izidejo v posebni knjižici, ki se bo prodajala po
2j«r 35 kr.
Naročila prejema uredništvo „Soče*. Čisti dobiček se porabi za pokritje stroškov tiskovne pravde proti „Soči“; ako bi pa to ne bilo potrebno, izroči se „Sloginim* učnim zavodom. — Ker bo ta knjižica na vse strani prav zanimiva slika naših odnošajev, vabimo vse svoje prijatelje, da bi blagovolili nabirati naročnikov na njo.
veletržec z vinom (na debelo) v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska, istrijanska in dalmatinska. — Zagotavlja dobro, pristno blagč, točno postrežbo in nizke cene.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Peter Mozetič
mesar
na voglu Stolne in Nunske ulice v Gorici priporoča se svojim rojakom, zagotavljaje kolikor mogoče dobro postrežbo po zmernih cenah.
Ivan Mežoar
gostilničar “al Corso“
na cesti Franca Jožefa št. 36 priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Toči dobra domača in laška vina, izvrstno pivo, imA dobro kuhinjo, vedno sveže kranjske klobase itd., vse po zmernih cenah.
Jos. Fon Kavarni
„ Commer-cio in „Te-
krčmar	)lesco“ v ulici „Caserma",
pri solkanski mitnici najglavni shajališči tržaških desni toči izborna jšlovencev vseli stanov. Na domača vina.	razpolago časopisov v raz-
jnih slovanskih jezikih. -IZa obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.
Anton Zaprjan
v Zvezdi v Ljubljani
fv hiši „Matice Slovenske “) ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
Molf Hanplmann
tovarna
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. 13.
oljnatih barv, firuežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve ceste št. 41 v lastni hiši in filijala : Slonove ulice št.10-12.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vHftkovrHtne voščene sveče,
in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče
Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba11
/a veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu iu okolici za blagohotna naročila.
Ivan ttmnsti
čev’jar
preselil se je v gledališki ulici št. 15.
Ivan Kavčič
veletr&ec na Komu ima zalogo
STE1NFKLDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi* v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 im& zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki roči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočiiča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov iu kap ter
ffontilnico.
Toči veduo dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi IlaUelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Drnštvena Irana
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Cej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pleteničice itd.na drobno in na debelo.
Karol Drašček
pek
Riva Gonio št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva11, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena, z jedilnim blagom razne vrste iu po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lon~ carsko porcelanasto in steklena b!ag6, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča, svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospode vsakega stanu. Obleke-po naročilih izdeluje točno in po zmernih, cenah.
Ivan Dekleva
veletrčeczvinomv Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domafa lina
bela in trna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici.
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici st. 23, ima
{irodajalnieo
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.