Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 33-46 — Pošini predal (Casella postale) Videm* 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Leto XII. - Štev. 20 (245) UDINE, 1/15 NOVEMBRA 1961 Izhaja vsakih 15 dni BOLIE POZNO BOT NIBOLI ftvte<|Iio tardi e ite mai) Ku portar ad, so se šindiki iz Nadi-ške doline zadnji zganil in Hi pogledat na Vnejsko — v Kobarid, kakuò tam živijo in jih pozdravit kot sosede. Italijani iz Vidma hodijo ofi-cielno v Slovenijo že nekaj Ijet in so se že dobro med. sabo spoznal. Sada že guarì jo, kaj bi drug drugemu prodal, kakuò bi še buj pogostòma hodil čez kenfin in kakuò bi napravil, da bi konfin čim manj pomenil. Šindiki in drugi komunski predstavniki iz Čedada, Špetra, Padronesco in Tavorjane so ob prvi viziti v Kobarid pozdravili kobariške komunske predstavnike in položili vence (korone) na grobove padhh partizanov v KOB in vojakov, ki so poclU v prvi svetovni uojski po brjegèh nad Sočo in Krnu. Dosti je naših ljudi, ki počiva pri kobariškem sv. Antonu ■in dosti je blo žrtev v partizanski ■uojski, da bi spravili proč fašistično nesnago, k( na žalost še danes ni popolnoma odpravljena v naših komandi in se skriva pod kr.nko ali ma-škero «demokracije kristjane». Za ta obisk teh predstavnikov komuno v N ad iške doline naj velja italijanski pregovor: «meglio tardi che mai». ' Kot smo nimar želeli, želimo v interesu naših krajev tud donàs, dahi se tajšne vizite še nadaljevale in da ne bi takud dolgo čakali kot na to prvo srečanje. Sadri bi korih, kot med sosedi, rejči ne samo «dober dan» in stisniti parjateljsko roko, ampak bi sc korlo tud pomenit o praktičnih rečeh, ki se jih nimar dost nabere med sosedi. Od videmske province so kuuž samo slovenskji komuni vključeni v mali obmejni promet in obmejni pas, profit od tega pa imajo vsi drugi, trgovci in industri j ci, pa še knmeti od dru god, samo mi ne. V Vidmu si furlanski ekonomski krogi zlo prizadevajo, da bi prišla , vsa Furlanija v obmejno cono, da bi bili vsi Furlani v tajšnem položaju kakor so naši kraji. Ko bi hli Furlani v naši obmejni koži, bi jo znali buj drago prodajati in z njo zaslužiti več kot pa mi. Pa nismo uržiih tega mi sami, uržiih so tiste fašistične sile, ki so ušafale zavetje v naših komunih ■— kot smo prej povjedal — pod ma,-škero demokracije kristjane in kom,, batentističnih ter patriotarskih kota it atov. Prav je imel ranjki pr e Anton Ciuffolo, župnik iz Laz v Kadički dolini kar je dejal, da bojo spet ti fašistični ostanki komunskih pode-slatov in sekretarjev ukazovali po naših dolinah in cla se ne bo in se ne niore nič spremenit v naših krajih, če ostane sistem in birokratski aparat isti. Pa se sistem in ne aparat nista spremenila. Na komunih so nimar isti ljudje, ki oblačijo in vedrijo in zatnò se par nas ne more nič zbuoj-šat. Obiskat naše sosede bi muorli iti ne sanio administratorji Čedada, Špetra, 1'odbonesca in Tavorjane, ampak predstavniki vseh slovenskih in furlanskih komunov °b konfinu: od Pezi j e pa do Prapoinega v Idrijski dofini in tud zastopniki mali h ko-j niuiiov kot- so Dreka, Grmek rc Zavodnje. Tuo zahtevajo naši ljudje že od davna j in tatuò NAŠI KOMI A S h I možje ne smejo poslušat ‘Ne. 1 Bin ZAPELJIVIH NACIO- A-1IISTIČN, 111 .1N TIŠJ O VEN- •— _— gfr ì II SVETO V ALO E V, KI ŠO ŽE NOOÒ V POLITIČNEM ePOBr. Časi sc spremi n ja jo — * tempi vanno evolvendosi, tatuò bi *°rlo, da se naši komuni zganejo, zbrihtajo, taki idejni in materjalni uizlogi ali uržiihi nam svetujejo, da po personaln h vizitah obnovimo tud oficielne kontakte naših komunov. Za nordit tuo pa ne kor čakat, da bi paršii ukaz (ordine) od zgoraj, iz Čedada ali Vidma; pobudo, iniciativo, naj vzamejo naš' komuni sami od sebe kot tuo djelajo že vsi komuni ob Jonfinih. Konfin naj ne bo konfin, ki loči dva naroda, ampak most. k' ,jv združuje in steber, pilastro, tega prijateljskega mosta med italijanskim in jugoslovanskimi narod' naj lo prav naša slovenska jezikovna manjšina. Sprevod slovenskih in dahjav.sk,h antifašistov po videmskih ulicah. SIGNIFICATIVO GESTO dei Sindaci della Val Natisene Una corona sulla tomba dei Caduti partigiani iugoslavi e una su quella dei Caduti italiani della I. guerra mondiale - Profiqui colloqui con i rappresentanti sloveni di Caporetto Non si può passare sotto silenzio un gesto il cui significato — se esso è veramente leale e spontaneo — va al di là di ogni formalismo e di ogni convenienza per assuntene un carattere più preciso, e precisamente di buon rapporto di vicinato che sostanzialmente è sempre stato auspicato da'ti© nostre popolazioni, anche nei periodi di maggior oppressione e in particolare in quello succeduto alla guerra di liberazione che vide rapidamente costituirsi delle bande armate — cosidette «tricolori» e solidamente incoraggiate dal nostro governo — ad opera del binomio Olivi eri-Speeogna, allo scopo di impedire, tra l’altro, qualsiasi contatto tra le stesse popolazioni di frontiera ; r che ciò abbia portato ad una situazione di timore — e si potrebbe aggiungere anche di terrore — e di giravo disagio morale nonché economico lo è dimostrato dall’attuale situazione esistente in tutti i Comuni delle convalli del Natisene. Ci è voluta fatica per arrivare a questo gesto, e verosimilmente può darsi sia stato compiuto sotto la pressione dell’opinione pubblica, la quale, ripetiamo, intende seguire appunto una politica di onesta collabo-razione con i nostri, vicini1, e forse anche per un certo opportunismo in quanto i tempi, anche su questa strada, vanno evolvendosi ; e questo in ultima analisi, se i proverbi conservano il loro valore, vuol dire porre le mani avanti, ergo raggiungere comunque i divisati obiettivi. La cronaca è breve. I Sindaci ed altri rappresentanti dei Comuni di Cividale, con la Giunta, San Pietro al Natisene. Pilifero e Torreano di Cividale, domenica 5 novembre u. >, si sono recati a Kobarid (Caporetto) accolti eordialmr..tte dalle autorità locali le quali hanno loro offerto un rinfresco. I citati rappresentanti, durante la loro permanenza nella cittadina slovena, si sono recati dapprima al cimitero, ove hanno deposto una. corona sulla tomba dei Caduti nella guerra di liberazione jugoslava sostando in raccoglimento, e poscia sul colle di Sant’Antonio per deporre una seconda corona d’alloro sul Mo-numento-pssario dei militari italiani Caduti durante la prima guerra mondiale e in particolare nel conteso e insanguinato Krn (Monte Nero). Anche qui essi hanno lungamente sostato in raccoglimento. Dopo la deposizione di quest’ulti-ma corona, nel Tempietto annesso al-l'Ossario, mons. Perini, parroco della Metropolitana di Cividale del Friuli, assistito da don Černoja, parroco di Brischis di Pilifero, ha celebrato la Messa in suffragio di tutti i Caduti. Prima di lasciare Kobarid, i nostri rappresentanti si sono nuovamente incontrati con le autorità locali con le quali hanno lungamente discusso su vari problemi interessanti le popolazioni di confine e in particolare sulla necessità di rendere più stretti i contatti tra le popolazioni stesse, contatti che hanno avuto, come si sà, inizio con 1’«Accordo di Udine» siglato nel capoluogo friulano dai governi italiano e jugoslavo. Quello di Kobarid è stato il secondo incontro con autorità jugoslave: il primo lo ha ufficialmente compiuto, sempre in Jugoslavia, e precisa- mente nella cittadina industriale di Jesenice, il Comune di Tarvisio. È auspicabile che tali incontri — sollecitati da tutti i paesi della nostra provincia con popolazione slovena; e l'opera delle minoranze slovene m Italia deve costituire lo strumento più valido di saldatura — continuino dai parte di tutti i nostri Comuni di frorì tiera al fine non solo di eliminare certi pregiudizi ma più che tutto per creare un saldo e duraturo ponte che leghi e affratelli i due popoli confinanti. v. i. Jugoslovanski pisatelj Ivo Andric Nobelov nagrajenec Letos ,je ves svet iznenadila vest, da je letošnjo Nobelovo nagrado dobil srbski pisatelj Ivo Andric. Pisatelja je o visokem priznanju obvestil predstavnik švedskega veleposlaništva v Beogradu z besedami .-«Gospod Andric, po naročilu švedske Akademije mi je čast sporočiti, d« vam je bila podeljena Nobelova nagrada za literaturo za letošnje leto kot priznanje za, epsko moč, s katero ste prikazali molitve in usode vaših narodov. Veseli me, da lahko sporočim v imenu moje dežele ter v svojem osebnem imenu najlepše želje za vašo osebno srečo». Pisatelj je obljubil, da bo. če bo pri zdravju, odpotoval v Stockholm, kjer mu bo nagrada 10. decembra slovesno podeljena. Po svetu so vest, da je dob:l letošnjo Nobelovo nagrado jugoslovanski pisatelj, sprejeli zelo ugpdno. Andric bo 55. književnik, ki bo dobil to visoko priznanje. Obenem pa je tudi priznanje književnosti jugoslovanskih narodov. Literarno delo Ive Andrica, se .je začelo že v rani mladosti, vendar se je vidno uveljavil šele po prvi sve-tovni vojni. Ko pa so izšli njegovi trije romani «Gospodična», «Travniška kronika» in «Most na Drini», je zaslovel ne samo doma, temveč tudi v tujini. «Most na Drini» je doživel že nad 20 prevodov v druge jezike. Pisatelj je izvrsten pripovednik, kronist in pesnik preteklosti Bosne, avtor, ki ima svoj poseben svet •in svojo, posebno živi jensko Mozo-fijov švedska, Akademija z odločitvijo o dodelitvi Nobelove nagrade Ivu Andricu gotovo ni nagradila pisatelja, ki bi nagrade v polni meri lip zaslužil. Za solidarnost vseh partizanov in antifašistov Preveč smo trpeli furlanski, Slovenci med vojsko v borbi proti fašizmu, da bi šel mimo nas neopazen zbor partizanov in organizacij rezistence proti fašizmu in nacizmu. Posebno je napravil na naše ljudi velik vtis veličastni sprevod, ki se je gibal v nedeljo 29. oktobra po videmskih ulicah in končal na simbolično pomembnem trgu «Libertà». Slovenska narodna manjšina pod Italijo je dala relativno več borcev proti fašizmu kot prebivalstvo v drugih italijanskih pokrajinah. Zato so upravičeno korakale po videmskih ulicah stotine protifašističnih borcev in partizanov slovenske narodnosti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Zasluženo je poslanec Boldrini, Ne bo jih več nazaj Njeso se še posušle suže na licih žlahte rankega Cezarja Topatiča iz Čenebol pri Fojdi, ki se je smartno ponesreču v njeki belgijski minieri in že tečejo nove suzè v sosednji gorski, vasioii Malini pri Ahtnu in v Lesah pri Hlod ion za suojimi dragimi, ki so umrli daleč na juškem. Na ah tonski komun je paršii glih tole dni telegram, da je umrù v Franciji 18 ljetni Dano Hrast iz Maline. Mladi sin jo sù Ijctos parvikrat v estero, de bi tam neke j zaslužu in takim pomagu svojim domačim, ki tardo djelajo par hiš. Tole dni pa je na hitroma zbolù in odpejal so gja šobit v spital v Cambrai, a vse kure njeso nič pomagaie, umrù je v cvetu (nel fiore) mladosti, daleč od snoje-ga duòma, med foreštimi ljudmi. Tud’ v Grmeku o na komuim prejel telegram iz Melbourna v Avstraliji. Koiinmikal so jim, da je tam do smarti povozu njekšan automobil 50 1 jet,no Komildo Bo,nini uduova Černuta doma iz Les. Žena je emigrirala v Avstralijo še pred 30 ljeti, a se jo še usi dobrò puomnijo, zaki kot zavedna, Slovenka nje maj pozabla suo-jega domačega kraja in spojih ljudi, s tikerimi je v duhu nimar živjela z njimi, saj se je z njimi nimar dopisovala in pon presevala po domačih novicah, ku da bi komaj odšla od duoma. predsednik ANPI in medaglia d’oro, pozdravil številno slovensko zastopstvo v veličastnem sprevodu. Mi furlanski Slovenci smo bili veseli, da so slovenski partizani iz občine Doberdob, ki je zgodovinska pomembna za slovenski in italijanski narod, nosila trasparent v slovenščini in italijanščini, ki je povedal, kakšno veliko žrtev7 je doprinesla ta majhna občina skupni človečanski borbi proti fašizmu in nacizmu. Doberdobski Slovenci naj nam bodo za zgled, kako se je treba tudi v mirnem času boriti za narodne pravice, ki nam jih je negiral fašizem. Bilo nam je v veliko tolažbo, da so v sredi Vidma, ki nam uradno ne dovoljuje rabiti naš materini jezik v šolah in drugod, prepevali slovenske pesmi. Srce nam se je stisnilo, ko nismo videli zraven nobenega naših slovenskih županov iz Furlanske Slovenije. Pozdravljamo predlog dr. Nittija da je treba razpustiti MSI in sklep zborovanja, da morajo prenehati a-tomski pokusi v vseh državah. Vsej žlaht.i nepozabnih ranjkih u-maiTjlì :(Ifilèc. od duoma izrekamo naše sožalje. M 4. PAGINA: O Baudouin de Courtenay fra gli sloveni del Friuli. # Sul vecchio costume femminile della Val Torre. Stran 2. MA TA J UR V Gorenjem Trbilju je huda ura ponoči podrla hišo in ubila ženo Preteklo nedejo, kar je po Nadiški dolini, na Matajurju in na, Kolovratu divjala huda ura, je v Gorenjem Trbilju paršlo do hude nesreče, ki je koštala živenje 52 ljelne Mar,je Dre-konje, Jurjevih po domače. Zavoj slabe ure se je ponoč podrla iiiša v tikeri je spala uboga Marija m jo podsulo. Ranjka Marija Drekonja je živjela sama v bratovi hiši, zaki je ta že pred klical Marijo. Ni se oglasila, ležala je vsa zmečkana na revnem «stramaeu» med kupi razderte hiše, od tikere je ostala, ejela le ena sama stena. Ljudje uiso megli nič pomagat, šele zjutraj, kar se je začelo djelat dan, so par.šii pompi rji, de m izvljekli izpod razvalin truplo ranjke Marije, ki so ga potlè prepejal v mrtvašnico na domačem britofu. Potlè so paršli na lice «jesta še čedadske autorità, da so kon- m ■/$. r/r- v*..., * ' ■ W: s#* Ostanki podrte hiše, kjer je našla smrt Manja Drekonja. l.jeti emigriru v estero. Hiša je stala blizu ’dnega potoka in je bla zlo v slabem stanju, takuò de je vodà lahko nevidno razjedala fondamenta. V' nedejo ponoč je uderla voda v spodnje prastore in takuò se je hiša med hudo uro poderla. Sosedje so začul ropot (rumor) rušenja in so hitro parsi) gledat kaj se god'. Pihu .ie nud vjetar in daž je liu kot iz škafa, električne napejave so ble pretargane in takuò so s lampadmami na baterijo svetil med ruševinami h'še in st a tiral uržiih (motif) te strašne nesreče. Ranjka je živela sama v tej nesrečni bajti in se preživljala z djelom, ki ga je opravljala par kumetih. Najstarejši 21 1 jetni sin je že nekaj ljet v Germaniji, 16 lietna Gizela pa je v' Vidmu. Hiša je bla nareta pred kajšnimi 20 ljeti že takrat na slabih fondamentih in na nepravem kraju, zaki se svjet tam drob1 (se franava), ostalo de se je poderla, pa sta pomagala dež in vjetar. Iz Rezjanske Na prihodnjem komunskem konsi-ju, ki ga bodo imeli dne 16 novem-ra, bodo razpravljali o zelo važnih roblemih. Najvaženjši bo seveda ta sistemaci ji in asfaltiranju vseh kotlinskih cest. Prišli so namreč do «ključka, da stane dosti več vzdrže arije sedanjih cest, take kot so, kot a, če bi jih asfaltirali. Izračunali >, da stanejo cestarji, material in rtalo, vsako leto 4 milijone lir, med-■m ko bodo odplačevali dolg (mulo), ki ga nameravajo napraviti, le milijona lir na leto. Torej se izpla-i napraviti to delo, saj ne bo samo olj ekonomično, ampak bodo ceste idi bolj udobne, kar je prav poseb- 0 potrebno za razvoj turizma. Za asfaltiranje vseh komunskih >st bodo potrebovali okoli 54 milijo-ov lir in sicer za cesto, ki vodi od rižišča pri električni centrali v Ranico 12 milijonov; za cesto, ki vodi Njivo 11 milijonov, za tisto v 0->jane 6 milijonov, za cesto v Stolbi-j pa bo potrebnih 25 milijonov lir. rj tem so seveda že všteti stroški 1 razširitev cest, napravo «kunet» in roški notranje ureditve posameznih asi. Z deli bodo pričeli prihodnjo omlad in jih bodo verjteno končali 'kom leta. Kmalu bodo asfaltirali tudi celo olinsiko cesto, ki teče od Rezjute v eleznem kanalu (Canal del Ferro) 0 Sv. Jurija in Ravence. Ta cesta, ot znano, je postala provincialna in sto bo provinca skrbela, za kritje -eh stroškov. Tudi to bodo razširili 1 eliminirali nekatere ovinke, ki so i promet nevarni. DO ZAVLAČUJE? — Naši ljudje i prav posebno tisti iz obmejne vasi rje, so bili te zadnje čase zelo ne. idovoljni, ker so morali čakati kar dih šest mesecev, da bi jim izdali ali bnovili obmejno prepustnico (lascia-assare). Ne vemo kdo zavlačuje izdajanje ■h dokumentov, ki bi jih morali iz-ati in izročiti prosilcem v najkrar >m roku, to je v 15/2(1 dneh, vemo ■, da so bili ljudje iz Učje prizadeti, er ti žive izolirani v dolini Belega otoka in njihove najbližje va>i so prav tiste onkraj meje — na Bovškem. Komun bi se moral interesirati in pogledati kje tiči vzrok, da se ne bi to več ponavljalo v bodoče, MODA OB ZADNJEM DEŽJU. — Gozdni inšpektorji še sedaj gledajo kamenje in pesek, ki so ga privlekle iz Muškega n Kaninskega pogorja v dolino velike vode zadnjega deževja. Ljudje, davkoplačevalci pravijo, kaj pomagajo vsi tisti «rimboschimenti», vse tisto sajenje dreves, ko pa pride ena komunska administracija, ti proda vse komunske gozdove, dene nekaj denarja v komunsko «casso», še več pa v ta.ško «imprezaria», in prva huda ura raztrga zemljo in nosi pesek in prod po vseh travnikih in njivah. Rezija bo trpela sedaj desetletja, ker so v preteklosti do golega posekali komunske gozdove. Škodo pa ne trpijo samo njive in travniki, ampak tudi turizem, ker ljudje iz mesta si žele oddiha med zelenjem, ue pa gledati raztrgane grape, kakršne se na žalost vidijo pri nas. m ////////# n K I A 4 Sv. Peter Na konkorsu za udobit štipendijo (borsa di studio) za šuolsko ljeto 1961/62, ki ga je razpise/la Banca del Friuli za narbuojše študente, je usatalo «borso» osam naših od 29. ki jih je blo razpisan h. Vsi premiani študirajo na naši profesionalni šuoli. «Borso di studio» za 50.000 lir s.o udobi.1 Enzo Cencič, Ardeo m Enio Makorič vsi iz Črnega vrha. in Mario Garjup iz Topolovega, Elio Vogrič iz Gorenjega Grmeka in Pi* Menič iz Podbonesca. «Borso» za 40.000 lir pa so udobil Jožef Rukin iz Hrasto-v.ia in Izidor Rukin iz Sv. Lenarta. MALI OBMEJNI PROMET Čeglih so ìmjel ljudje oktobra mje-sca poune roke djela s spravljanjem puojskih pardjelkov za zimo, je bil mali obmejni promet tega mjesca dosti večji od lanskega v tjem času, kar dokazuje, da ljudje na tjem in enem kraju konfina čujejo vsak da,n večjo potrjeb), da gredo čez konfin, kupijo tuo in ono in se srečajo s svojimi starimi znanci. Takuò so zabeležili, da je binò v našem obmejnem pasu mjesca oktobra vsega skupaj 15.583 prehodov in sicer s propustnico ali pasaportom 1.537 iz italijanske strani, 'z jugoslovanske pa 11.678; z dvolastniško izkaznico pa je bilo iz italijanske stralli 1.114, iz jugoslovanske pa 1.254. Skuoz obmejni blok v Štupci je bluò 8.514 prehodov (iz italijanskega kraja 1.041 iz jugoslovanske 7.473) ; skuoz Učjo v kemunu Rezija 658 prehodov (240 iz italijanskega kraja in 418 iz jugoslovanskega,j ; skuoz Most na Nadiži je binò 1.239 prehodov (29 iz italijanskega kraja in 1.264 iz jugoslovanskega) ; skuoz Ro-ledišče 1.608 (64 iz italijankega kraja in 1544 iz jugoslovanskega) ; skuoz Potavo pri Čeplatiščih 1.030. skuoz Solarje pri Dreki 803, skuoz Most Klina,c 393,' skuoz Mi.šček 1.048, skuoz Hum 82, skuoz Boketo pri Topolovem 40, skuoz Teleferiko v Dreki, Zavarjan in Klobučarje pa 108 prehodov. Iz Sovodenjsk doline Na iniciativo fajmoštra Paskvala Gujona iz Matajurja djelajo par-prave, da bi spet postavil na vrhu Matajurja kapelico. Ker smo šli lje-tos poljete pogledat na vrh Matajurja, smo tam sirjetli turiste iz sosednjih vasi na Kobariškem, adni so Iz Terske Za finiti še zadnja djela oku novih škuol u Zavrhu anu Podbrdu je komun zaprosu kontribut za 5.900.000 lir. Itako še to djelo to če beti na,reto u tjelih mjescih, kar no pridejo ta kiši naši emigranti. Zlò na bi koventala u naši dolini še 'dna «škuola profesional», u tikeri bi učili naše te mlade kakea meštirja, bli iz Livka, drugi iz Idrskega in tretji celo iz Kobarida. Potlè so parsi] še njekšni domači pastirji z ad-negà in drugega kraja, ki tam okuol pasejo krave. Tam okuol so ble razne razvaline podrte kapelice, celo ostanki Matere božje. Videlo se je, da so jo napravil po takratnem okusu vojaških in drugih arhitektov. Zbral in sestavil smo skupaj star razbit, ka- nian, na katjerem smo mogli prebrati . «Domači Slovenci Mariji 1902». To pride rejčt, da je bil takrat, in tuo še ni takuò dougo, tud ijep slovenski napis, ki so ga daroval domači Slovenci, ki živijo okuol in okuol Matajurja, saj drugih ljudi ni tam. Trošte no se, da bojo v novo kapelici uzidal tud ta star kaman ? slovenskim napisom ali pa napravil prti tajšno novo tabelo. Takuò bi Slovenci z ad-nč in druge strani videli, da ejerku ni nacionalistična. Iz Idrijske Enkrat, an tuo nje tarkaj cajta od tega, so po naših brjegèh nuoč an dan gor jele «kuòte» uògja (oglje). Za marsikajšnega je biu tuo d obar zaslužek, drv je bluò dosti za kuhat an se jim je tud splačal ga prodajat, zaki so zanj dost več udobil kot pa za tiste slabe veje, ki so jih pesjekati v b.osteh. Tega mištirja, tuo je mištir oglarja, donàs nobedan več ne djela, ne par nas an ne daleč naokuol. Pa usednò bi se uògje donàs lahko dobro prodalo, zaki je pouno novih tabrik v Vidmu, ki nuca jo glih ljesni karbon, posebno v metalurški industriji, kjer elektrika ne more nadomestit v njek-šnih primerih ljesnega oglja. Te industrije kupujejo ljesno uògje daleč dol po Italiji, v Lombardiji an Piemontu. Zaki nje par nas več oglarjev? Kuhati uògje zahteva dosti truda an zavej tega se djelueem ne splača, tarkaj se maltrat, ko pa se v ešteru lahko več zasluži v buj kratkem cajtu an buj zlahkà. Pa usednò je škoda, da se je oglar jen je, ki je bluò takuò karakteristično za naše kraje, po-pounoma zapustilo. Drvi je še za sejčt, poupraševanje je tud veliko, zatuò bi binò prù, de bi se ga kajšen spet oprijel, saj se maltrajo tud dol po Italiji s kuho in trud jim je poplačan. če že drugače ne, pa -e- tjem, da lahko djelajo an živijo na svoji domači zemji. Iz Krnatske Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je naš zadružni - sociale hlev eden najbolj modernih v videmski provinci, če že ne v vseh Treh Venecijah. Dogradili so ga letos in pred dnevi so vanj pripeljali selekcionirano ž-vino, ki so jo kupili v Južni Tirolski. To število glav pa se bo na pomlad pomnožilo, kajti vse krave so breje. Izbrali so izključno raso «Bruna - Alpina», ker se ta, po mnenju strokovnjakov in že po naši lastni izkušnji najbolj obnese; dajejo dosti mleka in so tudi rentabilne za zakol (macellazione). Ta hlev je bil zgrajen izključno z državnim kontribu-tom, kakor tudi nakup živine. Enake iniciative bi lahko imele tudi druge vasi, posebno sedaj, ko je stopil v veljavo zakon «Zeleni plan - Piano verde», ki nudi živinorejcem razne olajšave in visoke kontribute za razvoj živinoreje v hribovskih krajih. r.jal o obečanem postrojilu. Glih v tjelih dneh so odprli en kantir in uzel na djelo 30 djela.vcu, da, bojo sistemai ejesto, ki peje v Jesico, tisto v Jagnjed, Kravar, TJtano in Klastro. Na dišpczicion je sicer zlo malo denarja (3.300.000 lir), a no mare se bo mogio usednò nardit. DEMOGRASKO GIBANJE. Mjesca ctuberja je blo v našem komunu takole demografsko gibanje: Rodil se je samo en otrok : Graziella Leonardi ; umrla je tudi ena sama oseba : 73 ljetma, Pierina Kjabaj ; poročili pa so se Hvalica Pavel s Kjuk Elio, Lionello Penta s Giar.ino Go-šnjak in Egidio Skavnik s Francosko Klinac. F oj da de jim ne bi blò nečesa,rio hoditi po svjetu za manualie, tej ko to jih je nàs venčapart. Pod komun Brdo to spada 8 vasi ami zatuò ve kudamo, ke to bi tjelo beti ràt mladih za na-pouniti no škuolo profesional. Ve muoremo dodati, ke u to škuolo bi hodili se učit še težje iz Učje ali Bjelega potoka, ki so brez nje anu ke no gravitajo na našo dolino. Rezija, ke to je 'dan komun tej naš, u mn že.j več ljet n.jeà «Scuola d’arti e mestieri», ke jo je naredil komun z mutuom. Te mladim iz Rezje se žej obejča ljeuša. bodočnost (avvenire), zaki to se jih usako ljeto nauči nih 40 hčeri anu sinòu mištir. To se kapi, ke par kiši no ne morejo usi djelati, a e j tu ke no bojo šli no čč znati obrjesti okupaeion buj lahnò anu mjeti buojšo pa.jo. To koventa iti s timpom indavànt anu darzati na pamet, ke u svjetu nàs no ledajo le dje-louce, ke so kualifikani. Sv. Len Slovenov Končno bojo le postroj il naše eje-ste. Začelo se je daževje in bli smo že vsi obupani, da bomo muoral brodit ejelo zimo po luži in da bomo le sa- V novi ljudski hiši (INA-Oasa) je praznih še nekaj apartamentov in zdi se, da ni zanje velikega interesamen-ta med domačini, zaki je fit preveč drag. Komunski impiegati in drugi funkcionarji so več ali manj že sište-mani, djeluc pa ne more tarkaj od-targati vsaki mjesae od že takuò male plače. Zavoj tega lahko konkorirajo tud tisti, ki stojijo v komunu Čedad ali Prapotno. Grmek V spital so muori i pejat 51 ljetne-ga Immota Rinalda Loscaka, zaki je padli z bieikleto in ušafu možganski pretres in več poškodb po obrazu. Ozdravu bo v 15 dneli. OBMEJNI PREHOD SKALE. Z dnem 25. novembra bojo zaprli za vez zimski čas obmejni blok v Skalah. Skuoz tega bojo lahko šli samo ku-metje, ki imajo za obdjelovat zemjo na tej ali oni strani konfina. MA TA JUR Stran 5 1F\ ak o (nad. iz prejšnje številke) bil Toda drva je bilo "treba napraviti in sta šla na pot tja. koder sta bila gotova, da j ili dobita lf,pa in dobra za dolg in svetel ogenj. Mahnila sta jo navzgor po stezah Proti vrliu Matajurja in nato sta pod vrhom po skala nad Gabrjem v pla-»ini hlev, kjer sta prenočila. Za večerjo sta napravila čisto po drvarsko polento in friko, ki dà moč in gerko-to telesu. Drugo jutro sta se obrnila kar v eemparno stnan, v «Bruna», v skale hi grape, ki se belijo v strašnih str» minah med Stupico in Robičem ter Psclajo kar naravnost v Nadižo. Takih del sta bila navajena:, ker sta od (hvaren j a živela. Bila je še zgodnja Pomlad, v začetku aprila in se zima lam gori ni dala ugnati. Na južnih Mraneh, po pašniku je bilo kopno-, Jh'ez snega, v gozdu, v grapah pa je s? ležal sneg in na senčnih straneh K bila zmrzal, pihala je mrzla sapa, M« ju je zeblo v roke- Nataknila sta si domače volnene rokavice na en Palec, stisnila sekiri in žago pod Pazduho in korakala navzdol čez pa- o pri nas pred 100 leti šnik. Kakor hitra pa sta prišla na bolj osojno stran, je začel škripati led pod žeblji in sta se lovila z rokami, da ne padeta. Svet je kar padal in še dobro, da so bila gosta drevesa, da sta. se lovila od veje do veje. Navezala sta si nekaj časa krapše (dereze), da bi korak bolj držal. Toda nerodno je bilo hoditi v derezah v strmem, gozda.tem svetu, polnem vej in skal. Zato sta dereze kmalu spet snela in začela prebirati mlajše bukve in. jih kar s sekirami seči, ker bi debelejših drvi se mogla nositi v strmino. Delala sta .že nekaj ur in se počasi premikala po strmen svetu. Nista vedela, koliko je ura, ker je nista imela, nebo pa je bilo oblačno in se je sneg ponujal. Nasekala sta že dosti krepkih vej in jih obse-kavala ter presiekavala, da bi laže nosila bremena na bolj položna mesta. Ko sta zaslišala tenek glas zvona sv. Lovrenca, sta vedela, da zvoni poldne. Nehala sta z delom, se pre- križala in sedla za star bukov štor-Štefan je cebnil večji kamen, ki je letel v dolino, naprej v manjših skokih, se nekako na pol ustavil, nato pa padel čez rob in odskakoval od čuki e do eukle. Tonin je še rekel Štefanu : «Lej, da še ti ne zgrmiš za njim !» Kar streslo ju je, ko sta gledala kamen, ki je kot krogla letel v ogromnih skokih v vedno večje prepade. Toda ni bilo časa za ogledovanje, drva so čakala, da jih začneta vleči vsaj iz največje strmine. ' Potegnile ste iz mavhe dva kosa s;ra. odrezala kos sira čuča in zagrizla. Iz f rake 1 j na sta še potegnila par požirkov žganja. Kratko je bilo kosilo, pa še tako jima je bilo žal za čas, ker ju je delo priganjalo in ne bi rada izgubljala preveč časa v tako nerodnih čuklah- Štefan je stal spodaj in podajal Toninu drva, sveže, mokre in mrzle bukove kalovnice. Zeblo ju je v roke, pa sta drug drugega priganjala k delu. Štefan je hitel pobirati polena in podajati Toninu. Ta se je sklanjal, jih prijemal, vlekel k sebi in se imbracai navzdol do brata in gledal preko starega bratovega klobuka, pet-stometrov nižje v dolino, kjer je bila Nadiža samo temna črta. ( nadaljuje) zn nuse tnlutle ibrafcc Živino rei a ^ napajajte « pvemvzla voda • Pozimi, ko pritisne mraz, se več- zgodi, da dajejo krave manj krat riljeka in da trpi živina na, prebavah motnjah (disturbi di*digestione). ‘ hjvečkat je temu vzrok voda, ki jo (Jobi vaj o živali za napoj. Napajališ-po naših hlevih so zelo različna, o večini napajamo v hlevih iz kori-l;i> nekateri na prostem in le redki (°> ki imajo umetna napajališča ob Poslih. Najboljša so ta zadnja., ker ?hrina lahko pije, kadar je žejna,. ri napajanju živine na prostem pa ob hudem mrazu lahko zgodi, da lvina pije preveč mrzlo vodo. ’Ta pa ilhko živini enako škoduje, kakor ji M*ko škoduje voda iz korita v hlevu, 111 a:*! imamo zaradi mraza preveč Oprtega in se voda v njem preveč flSreje in osmradi. ^— . n —— Kakšne zahteve ima živina običajno do pitne vode? Voda je za živino pitna, če je čista, če ni bolj gorka kot 14° in ne bolj mrzla kot 8" C. Mlačna voda nima dobrega okusu in se zaradi tega živini upira. Razen tega nna v sebi premalo plinov (gas), posebno zraka. Prevrne mrzla voda pa povzroča prebavne motnje, katerih nevarnost je toliko večja, Čim bolj se temperatura vode približuje ledišču. Po taki vodi krave slabo prežvekujejo in se jim manjša apetit. Količina mleka pričenja padati. Res je, da se živina, navadi tudi na precej mrzlo vodo, kakor se navadi tudi na odprt hlev, a to ne pomeni, da živino lahko napajamo z ledeno vodo, če stoji živina v zaprtem in gorkem hlevu. Tu je treba previdnosti, kajti žival ni prilagojena na mraz in zato je vsak prehlad njenih organov njenemu zdravju lahko nevaren. V zaprtih hlevih se torej pri napajanju držimo pravila, po katerem bomo živini dali tako vodo. ki ji najbolj ugaja. Ne preveč mrzle in tudi ne preveč gorke in positane. tl REKA IN DREVO Reka in drevo sta živela v tihem prijateljstvu. Reka je pojila korenine drevesa, drevo ji je s svojimi vejami v poletni vročini nudilo senco, jeseni pa ji je spuščalo svoje 1 :ste, da. se je z njimi pojgravala. Nekega dne nenadoma pravi drevo : «Eh. ti reka, pravzaprav si velik slabič. Nimaš korenin, tako kot jih imam jaz, niti nimaš v jeseni plodov. Venomer samo tečeš, niti za hip j ne miruješ pa vendar si za vso več-i n ost utesnjena v tej ozki strugi in j nikoli ne prideš na breg do mene», j Reka ni ničesar odgovorila, čeprav j sc jo te besede globoko prizadele, ; molče je kuhala v sebi jezo. Neke ; noči pa je začela naraščati in se je ! besno zaletavala v bregove, ki so se pod njeno srdito močjo nemočno sesipali. Segala je vse višje in višje in dosegla drevo na bregu. To se je ob nenadn h sunkih vode prebudilo in prestrašeno zaklicalo : «Kaj pa vendar počneš, reka!» Reka je samo zamrmrala : «Pokazala ti bom, kaj zmore uboga reka.» Njeni valovi so se divje zaganjali in končno izpodnesli drevo. Razpenjeni valovi so ga odnesli s seboj. Takrat pa naenkrat pripade psi zajca. Lisica stisne rep med noge in zbeži. Vtiču zgoraj pa reče: «Kam bežiš, lisička? Saj ne sme storiti nič žalega živali.'» «E, psi še ne poznajo novega zakona», pravi lisica in teče, kar more. Če dolgo hodimo ali če sme močno utrujeni, običajno čutimo bolečine v nogah. Včasih nam tudi otečejo. V takšnih primerih si je dobro umiti noge v topli vodi, v kateri ste raztopili pest kuhinjske soli. Lahko dodaste tudi žlico kisa. Usnjene torbice (borse) očistimo z mlačnim mlekom potem pa jih prav na tanko namažemo s pasto za čevlje in jih zdrgnemo z volneno cunjo. Kakaove madeže čistimo s loplo vo-do, če jih z vodo ne odpravimo, jih j namažimo z rumenjakom in gliceri-nom, nato jih izperemo v mlačni vo- ! di. Posodo iz aluminija najlepše očistimo z milnico (žajfnieo). Lahko jo 'j pa čistimo tudi z aluminijasto volno j (paglietta), ki jo kupimo v trgovini. Po pomivanju posode nam roke navadno neprijetno diše. Ta duh bo izginil, če si bomo roke unric v vodi, ki smo ji dodale malo kisa. LISICA IN PTICA Lsica je hod la po gozdu. Spodaj je rasla■ lepa zelena travica, zgoraj na drevesu je sedela ptica in pela. Li-s ca jo je pogledala in rekla : «Pridi, draga ptičica, dol, da se malo posprehodiva po zeleni travci in poklepetava». «E, lisička, ne grem dol. Poznam tvoje modrosti. Ti bi se rada okrepčala z menoj,» je rekla ptička. Nikar ne m;sli tako grdo o meni, t čica zlata. Zdaj smo dobili take zakone, da ž val ne sme nič žalega storiti živali.» trije LEN UHI žiYeI< s» trije mladi bratje, lenuhi, kakršnih še svet ni videl Ni .se jmi ljubilo govoriti, ne hoditi, še manj pa delati. Veselile so jih samo polne sklede in mehke postelje. Ker na brez dela ni jela, so postale sklede kmalu prazne. Ko je najmlajši brat videl, da jim je zmanjkalo hrane, je to povedal bratoma. «Kaj me briga», je rekel srednji brat. «Če nimamo jesti, bomo lahko več spali». «Tiho bodita !» se je zadrl najstarejši brat. «Jaz hočem spati». 1 rvi dan so bili bratje kar zadovoljni, saj so lahko v miru spali, ne da bi jim bilo treba zjutraj, opoldne in zvečer sedati k mizi. Drug j dan se jim je godilo slabše. Začelo jih je za ijati po trebuhu, naslednji elan pa od gladu še spati niso mogli. «Bomo šli delat?» je vprašal najmlajši brat. «Ne morem več prenašati gladu». «Neumnost», je rekel srednji brat. «Rajši umrem, kakor bi šel delat». Najstarejši brat ni rekel Poskušal je zaspati, čeprav uspelo. Šel pa je potepuh mimo bajte, kjer so živeli bratje in slišal njihov pogovor. Ker jim ni imel ničesar izmakniti, je bil tako jezen, da je zažgal bajto. Ko je ogenj že zajel streho in je postalo bratom čedalje bolj vroče v postelji, se je spet oglasil najmlajši brat. «Streha nam gori nad glavo. Zdi se mi pametno, da gremo iz hiše. «Kar pojdi, če si se naveličal postelje,» je zabrundal srednji brat. «Naju pusti lepo na miru.» «To sta grozna!» se je zadrl najstarejši. «Ne razumem, kako se vama ljubi toliko govoriti.!» Ko so si bratje poAredali vse, kar so imeli, so se obrnili k zidu m spet skušali zaspati. Nobeden ni hotel zapustiti sobe in mehke postelje, fli-ša je medtem lepo gorela naprej in ker je ni nihče gasil, so z njo vreti zgoreli tudi trije bratje . lenuhi. ničesar, mu ni t* tt A TV C le BiE "V TC Don Martino Cedermaz I «So tutto», disse ;1 Prefetto, dopo qualche istante di si-^•io. «Però non mi risultava che Ella fosse sfata maltratta. Nè sono io responsabile di questo, essendo avvenuto in-Tcndentemente da me. Voglio dichiararLe che ciò non si ’beterà più. Che però l’attenzione delle autorità si sia rivolta ‘9. Sua persona, per primo su di Lei, bisognava che ci fosse l;i ragione, mi creda! Lei non si ricorda di nulla?» s Don Martino si trovò di nuovo a doversi difendere. I , 01 pensieri si daAano nervosamente da fare, ma alla sua me-Da nulla veniva . . . «Eccelenza, io non so d’aArer nulla sulja mia coscienza!» D Prefetto sorrise. <■•]) «Dei dunque non si ricorda? Non ha Lei forse affermato e non si sarebbe sottomesso mai, ch’Ella era pronta a ri-°ndere delle conseguenze e che non temeva neppure il ^(‘,>re ?» e lo guardava fra le ciglia leggermente socchiuse. ,|()°u c così, Reverendo? La Sua età e il Suo aspetto veneran-a noi) sarebbei-o particolarmente preziosi : sarebbero un a,11(10 esempio per i giovani, ma come fare, se Lei fa Opporlo . . .» «È °irie il mio dovere !», esclamò Don Martino con calore, sacerdote io non potrei agire diversamente . . .» 0Ine sacerdote slavo, dica!», ed il Prefetto lo interruppe mezzo. «Ma badi, Reverendo, a non dimenticare che Lei siede davanti a me non in veste di sacerdote, bensì in duella di cittadino. A me pare che i Suoi argomenti abbiano per base un presupposto illogico. Lei non li può assolvere dal punto di vista della posizione della, Chiesa, perchè la cosa non è pertinente. Discutere se Lei come sacerdote può o non può, è inutile, perchè questo è stato già concordato da altri; Lei ed io non possiamo, nè dobbiamo, cambiare le loro decisioni. Ciò che interessa ora è l’esecuzione, compito esclusivamente riguardante la polizia. Non è più possibile permettere che si faccia del.fa propaganda aliti-(statale dai pulpiti !» Era un discorsetto premeditato, ma pronunciato senza acredine. Don Martino l’aveva già udito ripetere dal Tenente dei Carabinieri e poi dal Commissario, sebbene 11011 con tanta chiarezza. Ne fu tutto preso; si oscurò il volto e con occhi duri guardò il ritratto dell’uomo alla parete. Ma non c’era tempo per i sentimenti. Si irrigidì. Fece un movimento come se volesse alzarsi, poi si risiedè. «In Chiesa io non ho mai predicato altro che la Parola di Dio!» 11 Prefetto accolse quella risposta come un gioco più o meno abile, mentre nei suoi occhi apparve una luce dura e seria. Nello questioni riguardanti lo Stato, egli non accettava contraddizioni. . . Da giovane, era stato un ardente nazionalista ed era andato volontario in guerra, poi, alla Marcia su Roma, era stato nelle prime file. Aveva dimostrato sufficiente entusiasmo e capacità per fare in seguito una rapida carriera e salire in alto. Per lui il passato non aveva senso, le lotte politiche e culturali erano come se non esistessero, ed il clero gli era indifferente, nè l’amava, nè l’ostaeolaA'a. Lo favoriva e lo boicottava in base alla collaborazione, o al bòieòtaggio, c-he i sacerdoti gli dimostravano nell’azione per la realizzazione dei fini nazionali. «Questo dice Lei !», e strinse le labbra. «Ma noi abbiamo in mano le prove. Non parlo naturalmente di Lei ora. Reverendo». -Se aAete delle prove contro qualcuno, perchè dunque», disse Don Martino eon voce ferma. -Perchè dunque non accusate quel tale daA'anti ad un libero tribunale? Non ci sono forse leggi per la difesa dello Stato? Al tribunale però dovrebbero comparire anche i testimoni!». Il Prefetto guardò per pochi istanti nel vuoto. No, «il prpfe slavo» non fingeva. G”era troppa sincerità nelle sue parole! Questa considerazione lo rabbonì un po', e Pii occhi gli si raddolcirono. «V eminente, piwe materiali non abbiamo, purtroppo», riconobbe con un sorriso indefinibile. «Non è possibile cogliere e trattenere le parole. Però abbiamo i nostri informatori, cui crediamo e che lo confermano; ma, per ovvie ragioni, non possiamo palesare i nomi di coloro». «Infatti ! Degli informatori che forse nemmeno comprendono il nostro linguaggio !», esclamò il prete. No!, no! Ella, Reverendo s’inganna! Gli informatori ben comprendono la vostra lingua, perchè appartengono alla vostra nazione», disse sottolineando ogni parola. «E forse — forse, dico, appartengono al Suo rango sociale». Per un momento Don Martino volse altrove lo sguardo. Era profondamente scosso, un brivido di gelo gli percorse la schiena, mentre ogni tanto una sottile fitta lo pungeva al cuore. Il pensiero, contro il quale lottava da giorni ora gli stava davanti reale, quasi materializzato. Don Scubin! Mio Dio — egli non insinuava nullfL ma involontariamente j.1, sospetto gli venne alla mente! Sentì una stretta alla gola e si ritrasse tutto; poi di nuovo riprendendosi, si raddrizzò. (continua) Giornale a n to rizzato dal Tribunale di Udine con decreto n. 4 7 del 2 0. 7. 1950 Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 32- Tel. 33.46 Direttore resp. V. TEDOLDI . Tip. Iucchi - Gorizia MATAJUR Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine BAUDOniN DI COUHTEIMV fra gli Sloveni del Friuli Manifestazione di Resistenti a Udine 111 11 Nel novembre del 1930 moriva a Varsavia in tarda età, il prof. J. Baudouin de Courtenay, celebre linguista e filologo, studioso in particolare delle lingue slave ed assai apprezzato nei circoli della scienza europea. Egli era dotato di una grande preparazione scientifica e di una straordinaria forza di produzione che fu continuata fino agli ultimi giorni della sua vita. Aveva insegnato in varie università: a Leningrado (allora Pietroburgo), a Cracovia, a Varsavia nella quale, dopo la rivoluzione del 1918 rientrò per essere assunto professore onorario nella ricostruita università insegnandovi fino alla morte. Egli discendeva da una illustre famiglia francese, che diede tre imperatori a Costantinopoli, un re a Gerusalemme. Uno degli ultimi discendenti si era stabilto in Polonia alla fine del secolo XVII1°. Perciò il nostro autore nacque a Eadzymin il 13 marzo del 1845. Nella vita del suo paese egli occupava una posizione eminente; basti pensare che alla prima elezione alla presidenza della repubblica cui fu assunto Gabriele Narutowicz, un centinaio di parlamentari si fermò sul nome del de Courtenay che non era nè deputato nè candidato. La sua attività scientifica comprendeva diversi campi : lo studio particolareggiato delle lingue slave, o studio delle lingue indoeuropee. È inutile qui elencare tutta la sua produzione, eccettuata quella che ci interessa da vicino. Il de Courtenay era una vecchia conoscenza del Friuli perchè partecipò al Congresso storico tenutosi nel 1899 a dividale del Friuli in occasione del millenario di Paolo Diacono, trattandovi in un disinvolto italiano degli Slavi nella Historia Lon-gobardorum. Questa nostra terra ha il non comune vanto di aver avuto molti illustratori di diverse nazionalità : italiani, sloveni, russi, cechi, polacchi, tedeschi e fracesi. Il de Courtenay, appunto, si distingue fra tutti. Egli aveva concentrato da molti anni la sua attenzione sulle parlate degli Sloveni del Friuli. Fu l’Accademia imperiale di Pietroburgo che gli fornì tutti i mezzi per le sue ricerche nella nostra terra. Egli venne la prima volta in Friuli nel 1872. Fece allora il giro di tutte le valli e monti della Slavia Friulana per formarsene un’idea generale. All’Università di Dorpat egli fece una relazione di quanto aveva visto e u-dito. E accenna anche a qualche curioso episodio accorsogli. Agli Sloveni del Friuli non abituati allora a vedere fra di essi gente civile che non venisse per questioni giudiziarie, o per dazio, o per commercio, sembrava strano vedere quest’uomo, venuto da lontano, che andava di paese in paese, che interrogava e ricercava. Alcuni lo ritennero spia austriaca, prussiana, russa, la guardia di finanza, un contrabbandiere, altri ancora 1» ritenevano un prete camuffato mandato dal papa. Ma col tempo la gente gli volle bene vedendolo apprendere a perfezione in poco tempo il dialetto locale. Si fermò più a lungo fra i resiani. Nel 1877 e nel 1890 ritornò per controllare e completare le sue note, prima di cominciare la pubblicazione. Intanto era già uscito il «Saggio di fonetica della parlata resiana corredato dal testo di un catechismo remano» e nel 1876 «alcune osservazioni intorno all’armonia vocalica reJ siana». Quando nel 1878 si tenne a Firenze il Congresso internazioale digli orientalisti, il de Courtenay insieme ai contributi da lui esposti, inserisce anche i dialetti slavi dei Friuli. Ma il nostro autore, quando si trovava tra gli Sloveni del Frinii, non si occupava solo di lingua, bensì anche dei costumi e degli usi, cioè del folklore. Egli non trascurò neppure le melodie resiane, che raccolse per lui la signora Ella de Schultz-Ada-jevski. Di questo suo lavoro egli diede relazione nello «Slavijanski Zbornik» con lo scritto «Res:a i Rezijane». Nel 1895, dopo otto anni di faticosa compilazione, pubblicò sotto gli auspici dell’Accademia di Pietroburgo un erosso volume di 700 pagine col titolo : «Materiali per la dialettologia ed etnografia jugpslava» vol. I : Testi resiani. Egli accumulò moltissimo materiale per gli studiosi di letteratura popolare. Per studiare gli Sloveni della Valle del Torre e della Valle del Cornap-po, nel 1901 fece un viaggio apposito di cui diede una breve relazione pubblicata nello stesso anno dall'Accademia di Pietroburgo. E nel 1904 pubblicò il secondo volume dal titolo; «Saggi di lingua degli Slavi del Torre nel nord-est d’Italia» comprendente dialoghi familiari, racconti, indovinelli, orazioni ecc. Nell’introduzione egli mette in forse ia eotumazione dei suoi lavori sulle rimanenti parlate slave in Friuli. Questa dunque in breve l’attività del nostro insig(ne slavista il quale non solo si preoccupò di stabilire i. posto che occupa il dialetto parlato dagli Sloveni del Friuli, ma denunciò anche nel convegno storico di Ci-vidale del 1899 gli eccessi del fiscalismo italiano e le trascuranze ed offese al sentimento di giustizia verso quelle genti da parte dello Stato italiano alle quali esso appare solo come giudice, carabiniere ed esattore. . . -. Sul vecchio costume femminile «fella Torre A torto si usa dire che in Resia le donne portassero un vestito singplare e del tutto differente da quelle degli Sloveni della Val Torre e del Cornap-po (Terska, in Krnahtska dolina). Un certo Stefano Valente, nel Giornale di Udine del 1868, e cioè quasi cento anni fa, sostiene che ciò è falso, poiché, già 50 prima, il vestito delle donne slovene del Distretto di Tarcento era del tutto simile a quello delle resiane. Egli dice che i vecchi di Platischis (Platišče) lo avevano assicurato e si ricordavano bene di aver veduto le loro madri e le loro nonne, vestire con la tonaca nera,, eolia cintura, o fascia di lana agucchiata, larga una spalma, con la giubba di mezzaluna per soprabito e con la pezza di tela bianca in testa per fazzoletto, precisamente come le resiane. Che, se le modeme lo avevano un pò modificato, ciò non toglieva nulla; il tipo era medesimo. Ancora il Valente scrive che se si fosse andato a Montemaggiore di Tai- pana (Brezje), avremmo trovato che le donne avevano smesso da appena trent’anni quel vestito, e che qualche vecchia lo conservava ancora. Lo stesso si dice di Platischis (Platišče). A Monteaperta (Viskorša), al tempo del Valente si trovavano ancora quattro o cinque delle più vecchie, le quali conservavano e portavano ancora lo stesso vestito. A Lusevera (Brdo) e Musi (Mu-zac) se ne trovavano ancora più numerose. Perciò non è vero che il vestito-femminile di Resia fosse proprio una esclusiva di quella valle. Ciò dimostra che fino al principio del clicia-novesimo secolo il costume femminile del Distretto di Tarcento fra la popolazione slovena era in tutto simile a quello resiano. A Udine, in Piazza XN settembre, al cospetto di 19 mila persone, il 29 ottobre u. s. si è tenuta una grande manifestazione internazionale della Resistenza e dell’antifascismo con la partecipazione di rappresn-j tanze della Grecia, Austria, Germania e Francia e l’adesione dell'Unione C ombattenti della Jugoslavia. Rappresentate largamente le regioni italiane e in particolare le Tre Venezie ed il Friuli - Venezia Giulia. Erano presenti i massimi dirigenti della Resistenza italiana e note figure rappresentative della lotta di liberazione tra cui la medaglia doro Arrigo Boldrini, i senatori Secchia, Nitti e Pellegrini; gli onorevoli Beltonelli. sindaco di Marzabotto, la città martire, Beltrame e Zanfagnini; Mario L zzerò e il prof. Candido Grassi rispettivamente Commissario generale del Raggruppamento Divisioni Garibaldi del Friuli e Comandante del Gruppo Divisioni «Osoppo». Una sola nota stonata: l’assenza del Gonfalone del Comune di Udine decorato, per il Friuli, di Medaglia d’Orc al Valor Militare Part'siano e il mancato saluto da parte del Sindaco: un gesto che umilia solo ehi lo ha compiuto. Hanno pronunciato discorsi Zanfagnini, L’zzero, Grassi, Bettonelli? Nitti, colonnello Donno e i rappresentanti delle delegazioni straniere. Nei giorni precedenti avevano tenuto dei convegni sia il Comitato Nazionale deli’A. N. P. I. sia le varie delegazioni straniere. ex «bali 1 Un ex combattente jugoslavo, in visita d’affari nella Germania Federale del democristiano Adenauer, è stato arrestato dalla polizia tedesca e deferito alla magistratura per rispondere dell’attività da lui svolta in Croazia durante la guerra contro le truppe germaniche di occupazione. E. Noacco Il vergognoso fermo dell'ex combattente jugoslavo, Lazo Vračarič, direttore di una fabbrica di Zagabria, Enorme indignazione in lutto il mondo per il vergognoso e imprudente gesto Una veduta di Stolvizza in Val Resia - ‘ •’ • . Un grave indice della crisi agricola è avvenuto il 3 novembre a Monaco di Baviera da parte di agenti dell» squadra della polizia politica bavarese. È la prima volta che la Germani» del democristiano Adenauer ha l’impudenza di far arrestare un ex combattente straniero per aver preso parte alla guerra contro i soldati tedeschi che occupavano e opprimevano i Paesi e i popoli in Europa. 11 fatto ha suscitato enorme scalpore in tutto il mondo per cui è stato dato l’ordine di rilasciare immedi»' temente l’arrestato. iK» _ \ . * :ri 1 ‘ •* ’ à ■ M «gl mm 9% C ’IBxWI In quesfa località B. de Courtenay ha soggiornato più lungamente Dai dati statistici dell’Ufficio di statistica dell’Automobile Club d.Ita-lia si rileva che nel mese di gennaio scorso sono stati iscritti al Pubblico Registro Automobilistico complessivamente 59.245 autoveicoli nuovi di fabbrica contro 41.831 iscritti nel mese di gennaio dell’anno precedente, con un incremento del 41,6%. Le punte massime si riscontrano negli autocarri speciali (88,3%), nelle autovetture (57,9%) e nei rimorchi (38,6%). Hanno subito un decremento le trattrici agricole le quali sono passale da 116 del gennaio 1960 a 96 di questo anno, con una diminuzione del 17,2%. B una statistica che dovrebbe indurre a serie meditazioni se ancora ee ne fosse bisogno. Gli eredi spirituali del nazismo, coloro stessi, il più delle volte, che hanno bruciato, ucciso, massacrato i'1 Italia e nel Frinii stanno cercando di invertire le responsabilità. Crimini' li non sarebbero stati i nazisti che