Petek
V našem stanovanju imamo danes rolete na pol droga, se.pravi, da žalujemo. Ata se ga je že nav-sezgodaj napil, mama pa je tako nervozna, da je ra-zbila že tri krožnike. Razlog je bila vest v časopisu, da so ukinili stanovanjske kredite.
Naša familija je že vrsto let prizadevna varčeval-ka, torej se ravnamo po geslu iz reklame Beograjske banke: »Varčevanje je temelj • narodnega boga-stva...« Ata je dal že pred petnajstimi leti prošnjo za večje stanovanje, pa so mu že pred petnajstimi leti rekli: »Počakat!«
Prednostno so morali namreč rešiti nujne primere. Nujnih primerov je vsak dan več. Zadnje čase se sicer ne pojavljajo več tako pogosto, prejšnja leta se je pa skoraj vsak dan zaposlil kakšen nov. Pride, začne viti roke proti nebu in toži o krivici na svetu, nakar pride na tisto in — eto ti stanovanje. Ata pa )e potrpežljiv človek, ki ne zna sukati komolcev, niti ne tarnati in viti rok k nebu. Deset let je bil zelo ugodno uvrščen na lestvici, vsi so ga trepljali in mu čestitali zaradi visokih uvrstitev — prednostni primer pa vseeno ni postal.
Zato je pred leti zaklel, odšel na stanovanjsko bankoin sklenil varčevalno pogodbo. Si bom pa sam priskrbel stanovanje, je zarobantil. Z mamo sta si odtrgovala od ust, varčevala kot zmešana — zdaj pa takale vest... Je že res, dasta v vseh teh letih zbraia !e za pet kvadratnih metrov, toda nekje je treba za-četi. Nekaj svojih sredstev, nekaj kredita, pa kredit v fabriki, pa pri mami v službi, pa kredit ph stanovanj-ski skupnosti, pa .. Bo že kako, je vedno govoril ata, samo da ne bom več fehtal in se drenjal po nekakš-nih listah.
Ko se je ata streznii, je začel še bolj robantiti. V Delu je prebral poročilo o izjavi podpredsednika ZIS, češ da je treba storiti vse, da bi oživili stanovanjsko gradnjo. Dva centimetra desno od te izjave pa so zlobni novinarji natisnili vest o ukinitvi stanovanjskih posojil, ki jo je zahteval sklep sveta guvernerjev na-rodne banke. Ali se guvernerji požvižgajo na mnenje podpredsednikaZIS — ali paslednji ni mislil resnoin je pač nekaj rekel, je nergal ata.
Mama je vklopila svojo neizprosno gospodinjsko logiko in ugotovila, da je to možno samo zato, ker 1 imajo tisti, ki so o tem odločali, krasno rešeno stano-vanjsko vprašanje. In da imajo krasno rešeno stano-vanjsko vprašanje tudi tisti v republiki, ki bi morali podpreti stanovanjsko banko, ki seje potegovalaza pravice varčevalcev — pa so dvignili roke in vzdihni-li: »Kaj čmo, če so pa guvemerji tako rekli...«
Ekonomske stanarine se nas ta hip sicer ne tičejo, vendar je ata dodal, da tudi teh ne moremo sprejeti zaradi »pristranskitT sodnikov«. Večina odločujočih faktorjev namreč stanuje v družbenih stanovanjih — in tem ekonomske stananne gotovo ne dištjo.
Od vsega tega robantenja nisem razumel veliko. Ko bom velik, mi bo morda tudi to, kar se dogaja na stanovanjskem področju, boij jasno...