243. številka.
Ljubljana, v soboto 24. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
I&haja vi«:'.!- dan Bvečer, uimši nedelje in praznike, ter velja po petit i prejemati za avatri j sko-o gorske dežole za vse loto 15 (rld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jedon mesec 1 gld. 10 ki. — Za Ljubljano brez pošiijanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gk\. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. za w«m»c, po .0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko vet:., kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje ee od eetiriatopno petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedcnkrat tifika, po 5 kr., če bo dvakrat, in po i kr., de se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvolč frankovati. ■■ Rokopisi oo ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hifii, ^Gledališka stolba". Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vao adaiiniatracivua stvari.
ta
bo po
Ker za izredni, na dan 28. t. m. sklicani občni zbor do danes v smislu §.16 društvenih pravil ni bilo zadostno število delnic uloženih, sklicuje se v smislu §§. 14 in 17 društvenih pravil
NOVI
ti
kril.
delniSkega društva
NARODNE TISKARNE"
na dan 31. oktobra 1885.1.
ob 6. uri zvečer
v sobo uredništva „Slov. Naroda"
z istim, dne 14. t. m. v „Slovenskem Narodu" objavljenim dnevnim redom.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne''.
Položaj na jugu.
Prevrat v Plovdivu, ki je odstranil mejne kole mej severno in južno Bolgarijo in vsaj za malo časa zjedinil, kar so državniki v Berolinu B tolikim umeteljnim naporom ločili, napravil je jednak Utis, kakor če se na gledališkem odru prestavijo kulise in se pokaže čisto novo, nepričakovano ozadje. Vse je bilo osupneno, presenečeno, diplomati in državniki, velevlasti in male državice, evropsko občinstvo in časnikarstvo. Vse je ugibalo, kdo je vse to ter tako hitro in točno uprizoril. Vsak motril je nepričakovani dogodek s svojega stališča.
Velevlastim Plovdivski prevrat ni mogel ugajati, ker 8e je bilo bati, da „zjedinjena Bolgarija" spravi v tir orijentsko vprašanje, katero bi se utegnilo reševati ob Ncinenu, Reni ali pa ob Murgabu, vprašanje, katerega se toliko časa ni smeti dotakniti, dokler ni prilika ugodna, oziroma, dokler in-teresovane vlasti neso dovolj pripravljene in dokler politiški položaj ni jasneji in določnoji, nego baš sedaj.
Vse drugače pa so se obnašale malo države na balkanskem poluotoku. Vzgled Bolgarije ohrab-
ril jih je. Vsaka si je mislila, da je že bila zadnja ura onemoglej Turčiji in da bode torej pri tem j splošnem polomu prilika jako ugodna, prilastiti si to ali ono že davno zaželjeno zaplato od turškega ozemlja. In pričelo Be je mobilizovati v Srbiji, v Grškej, na Kandiji in prevažali so se vojaki iz Anatolije na rumelijsko mejo, vse deželo okolu Balkana bile so hkratu v orožji in dan na dan pričakovalo se je, kdaj in kje bode počila prva puška.
A preteklo je mesec dnij in ni se dogodilo še ničesar, kar bi splošnej negotovosti storilo konec, in kralj Milan, nič manj pa tudi knez Aleksander sta še vedno v skrbeh za svoji kroni. Kaj bi tudi ne? Prvi mobilizovul je, ne da bi bil vprašal vele-vlastij, svojo vojsko in zbral jo okolu Niša in Le-skovca z namenom, da prodre v Staro Srbijo, ali pa na bolgarska tla. A no glede na to, da bi v naglici sklicana vojska morebiti ne mogla meriti se se z anatolskimi polki, da bi bil boj z bratskim narodom bolgarskim več nego kočljiv, dohajajo Milanu otl vseh merodajnih strauij svarila, naj boja ne prične, vrhu tega pa je položaj sedaj že ves drugačen, nego je bil pred mesecem dnij. Kralju Milanu bode javaljno prilika, popravljati rušeno „ ravnotežje" — posledica bi utegnila biti demobilizacija, s slednjo pa je v zvezi prevrat v Srbiji, ki bi snel Milanu krono z glave.
Nič bolje se ne godi knezu Aleksandru. Plovdivski prevrat storil ga je bil res popularnega, a sedaj, ko je polegla prva omamljenost, uvidevajo Bolgari sami, da so se prenaglili, da so zakrivili veliko hibo, ko so začeli delati na lastno roko. Jasno jim je, da male države pri sedanjih razmerah ne morejo same kovati svoje osode, temveč, da se morajo naslanjati na mogočne, osobito na sorodne države, v svesti so si, da je zjedinenjc Bolgarije prej ali slej matematično gotovo, da pa baš njim ni sojeno, določiti trenotka, ko se bode to zgodilo. Mali interesi morajo se uklanjati velikim, svetovnim interesom.
Ker je bil knez Aleksander pri Plovdivskem prevratu le orodje v tujih, neslovanskih rokah, ker je svojeglavno ravnal, nakopal si je nemilost Rusije, iste Rusije, ki je za Bolgarijo potegnila meč in žrto-
vala nebrojne liekatombe Ijudij in denarja, ko knez Battenberg niti sanjal ni, da bode kedaj zašel prestol bolgarski. Najnavadniša pravila uljudnosti in hvaležnosti bi bila zahtevala, da se je prej Rusija osvoboditelj ica vprašala za svet, predno se je storil osodepolni korak. Ker se jo to opustilo, spremljala bode Battenberžana nemilost ruska kakor senca in naj ga še tako podpirajo zahodne vlasti, na čelu jim Angleška, Rusija ne bode mirovala, da odpravi nezanesljivega Aleksandra in na njegovo mesto posadi moža, ki ne bodo tiral pustolovne politike, temveč bode v poštev jemal samo korist naroda in so pri tem oziral na mnenje prvega in jedino pravega njegovega prijatelja in pokrovitelja.
Naj se torej bolgarsko vprašanje reši tako ali tako, ali da se povrne Btatus quo ante, ali da 86 prizna „zjedinjena Bolgarija", rešilo so bode gotovo v zmislu Bolgarov, če ne že sedaj, gotovo v raz-merno kratkem času. Rešilo se pa bode preko osobe kneza Batteuberga. Naj ga tudi danes še kvišku drže Anglija, Francoska in Italija, zahtevajoč, da se „zjedinjenje" pripozna in knez Aleksander obdrži svoj prestol, dolgo to ne bode trajalo, kajti če nobena druga, imela bode vsaj francoska država še dovolj povoda, izbirati si, kaj jej več hasne: bolgarski knez Aleksander, ali pa prijateljstvo Rusije.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. oktobra.
Držal Fii aslior je vsprejel tudi v tretjem branji adreso večino. Pri podrobnoj debati se je pa vendar opazovalo, da so mnogi poslanci bili proti raznim odstavkom adrese, kateri so pri prvem glasovanji glasovali za njo. Mej temi je tudi bil dvorni svetnik Lienbacber. Opazili smo pa pri tej debati še nekaj druzega. Vlada se ni izrekla niti za adreso niti proti adresi, tako, da res ne vemo, kako stališče da zavzemlje. Dvakrat se je pri ge-neralnej debati Taalle oglasil za besedo, pa nikdar ni omenil adrese, ampak samo zagovarjal vojsko in češkega namestnika.
V nanje <lr/ave.
Itolguri pošiljajo vedno nove čete na srbsko mejo. Iz Vzhodnje Rumellje je Že tudi odšlo oouo
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XXI.
Gospod urednik! Naposled bil je pa res že čas, da sem preskočil tisti svoj fatalni circulus vi-tiosus, s katerem sem se sukal v obrlenc brez konca in kraja, kakor kak elastičen „agitator" okrog radikalnih volilcev. No, tam doli v sremski Indiji imel sem na izbero troje železniških panog, kjer bi se mogel postaviti na razpotje ter gumbe šteti in ugibati, da-li mi je krenoti na desno ali na levo, ali kar naravnost nazaj v status quo ante, kakor Vaši narodni omahljivci, če jim pod nos pomolite kako — Pandorino škatljo. Toda jaz, svest si svojega potnega vsporeda, držal sem se izvoljene smeri. Usedel sem se toraj v vlak in črez jedno uro bil sem drugič v — Mitrovici.
Tu sem še jedenkrat pohodil vsa omiljena mesta: „Filipovičevo šetalište", „gradsko bašto", Savino obrežje itd. Drugi dan pa sem se odpeljal proti zapadu, v srbsko selo — Martince.
To Belo se nahaja ob umetno nadelani pokrajinski cesti, vodeči iz Mitrovice v Vinkovce. Hiš
ima toliko, kakor tisti Vaš, v poslednjem času toli zasloveli Boleč: nekaj črez štiisto in prebivalcev preko tri tisoč, samih pravoslavnih Srbov —
No pa, da ne boste rekli, da Vas zakladom zgol z opisi pokrajinskih slik, nateknol si bodem za spremembo pripovedno pero:
V gostilni, kjer sem se bil nastanil, sedel jo cigan pri čaši vina. Mož, v srednjih letih svoje dobe, ne bil opravljen baš salonski: srajca, ki mu je visela ob ogorelih ramah, ni prišla menda z vodo v dotiko, odkar jo je bil oblekel in njegovim kuštra-vim lasem ni bilo poznati, da bi nje kedaj bile vznemirjale škarje; o glavniku niti ne govorim. Vrli egiptovski lacaron sedel je ondu, kadeč iz kratko-cevne pipice, ugreznen v svoj običajni doke lar niente, ne da bi se bil zmenil za to, kar se je okrog njega godilo. Zdajci pristopi k njemu dečko kakih deset let star ter položi predenj tri desetice.
„Šta, ništa više?" zarenči cigan nad dečkom, planivši z nožem nanj.
„Jao, cačo, nemoj me libit!" jekne 1 plašen.
„A gdje je još dvadeset no\ jarjen cigan dečka
„Kazao je, da si mu dužan sedamdeset novčića I" odgovori mu fant ravnodušno.
p0 prokleti čivut, ubio te Bog!" vzklikne cigan ves besen . . .
„Vidite, gospodine," obrne se tu mož k meni; „poslao sam derana (dečka) k ovomu čivutu preko sokaka, neka plati moj dug od petdeset novčičil. Dao sam mu forintu, pak sad mi šalje natrag tri banice 1 Ma, zašto so dadeš prevariti ncvaljanac! zareži mož zopet nad sinom.
„Šta ja znadem, koliko si ti popio rakije!" odvrne mu ta hladnokrno, na kar mož umolkne in se zamisli.
Črez nekoliko časa pokliče cigan za svojega sinka pol litra vina, dasi je imel sam še polno steklenico pred seboj. Itazgovarjala sta se kakor dva stara vinska brata ter si nalivala vsak iz svoje steklenice.
Tu izvleče dečko iz nedrij novo rdečo pipo
tei |o pol    pred c" na mizo.
„Gdje si dobio ovu luiu!" vpraša ga cigan.
Jvod Bivuta/ pojasni mu ti 6koi
„&ta Če ti jo' jedli lula — ta več imaš jednu?" pozveduje mož.
„Ova je za inoga '»rata:* pravi dečko.
69
bolgarskih vojakov na srbsko mejo za podkreplje-nje. Bolgarska vlada se za trdno nadeja, da bodo pomagali Turki, ko bi Srbi napah Bolgarijo. Zato bodo pa Bolgari skrbeli, da v Makedoniji ne na-vstane kak nemir.
21. t. m. so se bili zbrali zastopniki velevla-stij v Belemgradu pri italijanskem zastopniku in se baje posvetovali, kako bi se dala Srhi ja odvrniti od vojne. Kaj se je sklenilo, za gotovo ne vemo, a govori se, da so sklenili kolektivno noto izročiti srbskej vladi. — Srbske čete pri Niši in dalje proti jugu sedaj jako mnogo trpe, ker je deževno vreme. Zdravje vojakov je neki še dosti dobro, a vendar se je bati boleznij. Mrzlica se že prikazuje. Premikanje čet je sedaj jako težavno, ker je po cestah do kolena blata.
Patrijotično posojilo, katero namerava vzeti grška vlada, se bode na ta način dobilo, da se bodo izdale obligacije po 10 drahem. To posojilo se bode porabilo samo za potrebščine vojske. Grški častniki odposlali so se v Italijo mule kupovat. Naročeno njim je, da nakupijo 2000 mul.
Turčija ima na vzhodnjorumelijski in srbski meji že zbranih nad 100.000 vojakov. Kmalu jih bode pa imela 150.000. To pa napravlja Turčiji velike stroške, kar je jako občutljivo za njo, ker njene denarstvene zadeve že poprej neso bile ugodne. Lahko si mislimo, da Turki že težko čakajo, da bi bili diplomati že s svojimi posvetovanji pri kraji.
Konferenca, ki se snide v Carigradu, se bode posvetovala  samo z  \ shođnjerumell jsk i m
vprašanjem, pri tem pa se ne bode nič govorilo, da bi se odstavil knez Aleksander. Rusija hoče to svojo željo na drug način uresničiti. Prebivalstvo bi samo spodilo Aleksandra, ko bodo velevlasti sklenile, da naj se ustanove na Balkanu prejšnji od nošaji. Sedaj se govori, da bo potem, ko bi bil spo-den Aleksander, Rusija predlagala, da se vojvoda Gumberlandski imenuje bolgarskim knezom. S tem se ve da bi Rusija ustregla Nemčiji. Bismarck bi tem energičneje podpiral ruske želje v balkanskih zadevah, da bi se tako znebil vojvode Cumborland-Bkega, kateri se neče nikakor odpovedati pravicam na hanoveranski prestol in ima še vedno v Nemčiji močno stranko za seboj. Nemški kancelar bi pa najbrž zahteval, da se vojvoda Gumberlandski poprej odreče pravicam na brunšviški in hanoveranski prestol. Bi li vojvoda to hotel storiti, je še vprašanje. Drugo vprašanje je, ali bi Bolgari bili zadovovoljni s Cumberlandom. Res da se mimogrede njim daje razumeti, da bi potem morda velevlasti po diplo-matiškem potu skušale doseči zjedinenje. Toda Bolgari ne bodo verjeli takim obljubam. Zjedinenje pod kakim drugim vladarjem bi pa še težje bilo doseči, kakor pod Aleksandrom. Upirali hi se temu vzhod-njerumelijski mohamedanci, kateri so z Aleksandrom zadovoljni in vidijo v njem svojega varuha. Sklepe konference bodo pa, kakor se iz Peterburga poroča, naročili izvesti me j narodnoj komisiji, katera se bode v ta namen sestavila. Ta komisija se bode smola posluževati turških črt, ako se Bolgari z lepa ne bi podvrgli sklepom konference. Seveda je ta račun narejen brez Angležev. Poslednji ga pa utegnejo še prekrižati. Kolikor se da sklepati iz poročil, ki prihajajo iz Londona, Anglija ne bode privolila, da bi se popolnem uničilo zjedinenje Bolgarov. Ker bodo Angleže podpirali Francozi in Italijani, ni verojetno, da bi želje trocarskih vlastij našle dovoljne podpore na konferenci. Sicer pa bi ne bilo tako lahko na Balkanu uvesti prejšnjih odnošajev, kakor si morda kdo misli. Turške čete bi res udrle v Vzhodno Ru-melijo, a Bolgari imajo že vse pripravljeno, da bi potem takoj podpiliali ustajo v Makedoniji. V Plov-divu se že neki zbirajo prostovoljci za Makedonijo in bodo takoj tja odrinili in tam podkurili ustanek, ko bi Turčija skušala s silo uničiti delo zjedinenja. To bi pa bilo povod daljšim nemirom na Balkanu
j in Evropa bi imela opraviti z orijentalnim vprašanjem v vsem obsegu.
Na predlog poslanca Loekrova skliče se pred shodom truucoske zbornice shod vseh republikancev, da bodo sestavili skupen program za vso legislativno dobo. Ta program se bode predložil : ministerskemu predsedniku Brissonu, ako ga on vsprejme, bodo vsi republikanci podpirali sedanjo vlado.
Jedva je prevzel grof Robilant (talijausko
: ministerstvo vnanjih zadev, že se govori, da sedanje ministerstvo ne tode več dolgo. Kaj je temu po-; vod? Cappelli imenovan je generalnim sekretarjem i v ministerstvu vnanjih zadev. To imenovanje pa li-i beralcem ni po volji, kajti Cappelli bil je prejšnja ; leta klerikalen. Iz tega že hote nekateri sklepati, ! da se bode Robilant prizadeval s časom prenoviti ! ministerstvo v zmislu desnice. Sploh se je mislilo, da bode ustop Robilantov utrdil sedanjo italijansko ! vlado, sedaj se pa kaže, da jo bode le omajal.
Dopisi
Iz Pulja 22. oktobra. [Izv. dop.] Škofa Flappa zadela je huda nesreča. „Triester Zeitung" ga zagovarja. Ta list Vam je pravi kameleon mej časopisjem Tržaškim. Kolikokrat ie že ta list menjal svoje mnenje in prepričanje, vedi ljubi Bog. Javna tajnost je, da je „Triester Zeitung" že večkrat ponudila svojo pomoč sedanjej vladi, a ta poslednja bila je vsekdar tako trmoglava, da ni ho-J tela o tem nič slišati. Ni čuda torej, da je Tržaška tetka hudo žaljena, jednako samoljubivej devojk1, katere krasota in koketarija nema nikake privlačnosti pri zaslepljenem moškem spolu. In znano je, da deklica, katere ljubezen ne najde odmeva, nikdar ne pozabi, nikdar ne odpusti. In zato je Tržaška tetka na sedanjo vlado huda. In če je huda na vlado, huda mora biti dosledno tudi na Slovence, kajti ti so bili vedno zvesti in lojalni podpiratelji vladni. V predvčerajšnjem svojem listu vihti stara tetka s posebno ognjevitostjo svojo iglo za pletenje nogovic. In to je sigurno znamenje hude duševne razburjenosti. In Vas, gospod urednik, ima posebno v želodci! Očita Vam, da ste inscenovali pravi pravcati „Haberfeldtreiben" proti mnogoime-novanemu Poreškemu škofu.
Preganjanima dvema duhovnikoma pa očita „Umtriebe bei Gemeideraths-, Landtags- und Reichs-rathswahlen"; imenuje jih „geistliche Unruhestifter", pravi, da je bila škofu prva dolžnost, pomiriti narodno razburjeni Puljski okraj, prestavivši omenjena dva duhovnika na drugi mesti, kjer sta manj nevarna itd. itd. Kaj si neki misli tetka, kadar govori o rogoviljenji pri volitvah? Recimo, da sta ona dva duhovnika res agitovala. Vprašamo Vas, je li to, kar je dovoljeno vsacemu drugemu, pri duhovniku zločin? Ni li duhovnik državljan? In če je državljan kakor vsakdo* drugi, nema li istih pravic, kakor vsakdo drugi ? In ne le pravica, dolžnost je vsakemu vestnemu duhovniku, da poučuje ljudstvo o stvareh, katere zanimajo javnost. Bodite raji odkritosrčni : Vi sovražite naš rod in zato sovražite vsakega, ki se poteguje za človeške in državljanske pravice tega rodu. Vi v svoji strasti se ne morete popeti na ono idejalno stališče, da smo vsi bratje, vsi jednaki pred Bogom in pred ljudmi. Vi poznate le tlačitelje in tlačane.  Da se pa Vi, —
„Ta borne, pravo imaš!" vzklikne cigan ne kako uznesen in se obrne k meni:
„Vidite, gospodine, kako je moj sinko dobar! Znate, ima jednoga brata; več mu je — pet godin, pak je treba, da počne več pušiti!" .. .
Iz zopet sta pila ter se razgovarjala in v tem fant privleče na dan zavitek tobaka.
„A gdje si dobio duvanaV" vpraša cigan sinka vedno bolj presenečen.
„Kupio!" reče ta lakonsko.
„A ko ti je dao novaca!"
„Čivut!" pravi zopet dečko.
Zdaj se je staremu lisjaku začelo svitati v možganih; zlasti, ko je izvabil vrlemu sinku ceno pipe in tobaka.
Iz zopet mu je napil ter trčil z jim:
„1 popio sam za pet novčića rakije," izpovedal je naposled vredni cigančič, ter s tem priznal, da si je pridržal on vseh onih dvajset novčičev.
„Ma, zašto nisi kazao odmah, da si sam potrošio novce!" miril je starec lokavega sinka, božajo mu smršeno glavo. Naposled mu je podaril še desetico ter ga odposlal domov. In kakor bi se hotel opravičiti zbog prevelike svoje prejšnje strogosti z nadobudnim svojim naslednikom, rekel mi je
na to: „Gospodine! ovo biče valjan ciganin" termi razkladal svojo cigansko moralo, vsled katere ni večje sramote za pristnega cigana, kakor če se da prevariti, bodisi po „čivutu" ali po kristjanu . . .
S tem ljudomilim poukom v srci, napotil sem se preko ceste, k pravoslavnemu duhovniku. In naletel sem ondu veselo druščino. Popu odpotovala je bila namreč „popadija" (popova soproga) v pohode nekam k svojim sorodnikom.
To priliko je porabil stari pop-veseljak ter sklical vse svoje znance in prijatelje na svoj dom, kjer jih je gostil in razveseljeval, da je odmevalo po vsem dvorci. Bil Vam je kaj ganljiv, rekel bi, patrijarhalsk prizor, kako je častitljiv pop-sivobra-dec, obsipan po ramah z dolgimi srebrnimi kodri, v svoji črni halji stregel svojim gostom. Bili so Vam to različni njegovi vrstniki iz okolice, stari in mladi, učitelji in dijaki, kakor tudi[razni drugi posvetnjaki. Tukaj se je mnogo govorilo, napivalo in pelo. Slišal sem Vam marsikatero jako pomenljivo pesen, veselo in otožno. Zlasti tista „Mnogaja leta!" v vseli različnih napevih iz ust starih, sivobradih svečenikov me je bila globoko presuuila!
Naposled ae je zapela gostoljubnemu gospodarju naslednja šaljiva zdravijca:
zvesti svoji naravi, — vsekdar postavite na stran tlačiteljev, kdo bi se temu čudil. To je Vaš liberalizem v svoji nagoti. • ■
Blagima duhovnikoma je krvavelo občutno njijino srce, videvši tlačenega istrskega trpina v to-likej neizmernej bedi; videvši, kako se pravici in načelam bumanitete s kruto pestjo v obraz bjje in zato blagi duši nista imeli druzih želja, nego pomagati od celega sveta zapuščenim tem sužnjem devetnajstega stoletja.
To je bil njijin zločin, to je bila pregreha, radi katere morata preganjanje trpeti.
Zdaj pa še nekaj, kar se govori o glasovitem tem premeščenju. Ona »častna beseda", na katero se je Flapp skliceval proti Kanfanarski deputaciji, ni bila pravi uzrok premeščenju, ampak le izgovor; veter je pripihal od nekje drugje, tako, da si škof ni mogel več pomagati. Da, da, v Trstu imamo prav prisrčne prijatelje, — Bog jim obrani ljubo zdravje!
To verzijo slišali smo iz verodostojnih ust.
C-t-č.
Iz Središča 23. oktobra. (Tudi ravnopravnost?) Župan naše sosedne slovenske občine F. Š. je županoval blizu dve leti do zadnjega polletja. Na jedenkrat se je slišalo, da vsled položenih računov v občinski blagajnici manjka nad 500 gld. Ti denarji so bili večinoma občinske priklade, katere je F. Š. pri c. kr. davkariji v Ormoži kot župan za svojo občino vsprejemal. Kam so ti denarji prišli, si F. Š. ne ve tolmačiti ter misli, da jih je najbrže v manjših zneskih deloma zase, deloma pa tudi za občinske namene potrošil, in da je zadnje zneske pozabil si zapisavati. Ko se je po računih naveden nedostatek pokazal, je bil F. Š. pripravljen vsoto, katera je v občinski blagajnici manjkala, platiti, ter je, ker ni imel gotovega denarja takoj pri rokah, due 23. avgusta t. 1. vsoto od 600 gld. na korist občinske blagajnice na svoje zemljišče zavarovati dal. Pred tem zneskom je na njegovem zemljišči okolu 800 gld. uknjiženoga dolga, a zemljišče je po sodniji cenjeno nad 40u0 gld. Občina ne bo torej niti krajcarja zgubila. — Vender pa je zaradi navedenega nedostatka župan odstavljen in pričela se je proti njemu tožba zaradi zločinstva izneverjenja občinskega premoženja. Prihodnje dni se bo ta zanimiva obravnava pred Celjskimi porotniki vršila.
Kaj se pa z drugimi župani, ki so še veče vsote izneverili in ki nemajo istih s čim plačati, zgodi?
Glejte v mestu Ormoži je županoval več let zagrizen Nemec F. Kosoll. Kako je ta mož z občinskim premoženjem ravnal, bode dosti, ako Vara povem, da je v tej mali občini za časa svojega žu-panovanja nad 2500 gld. občinskega denarja zapravil, oziroma izneveril. To svedočijo občinski računi, kateri so se za zadnja štiri leta še le sedaj položili. In tukaj je tudi uzrok, zakaj si ni upal tako dolgo računov polagati. Od teh 2500 gld. je izneveril samo zadnja štiri leta nad 1500 gld. — In mislite, da bo ta denar občina kedaj dobila? — Težko, kajti njegova zemljišča so itak že prezadol-
gj^T Dalje v prilogi. "^I
—— ■ ------- -—-^
„Pop Uinu bnida tri grada valja; Biserna bradu, srebrna čaša. lJisur so kriini u ćaau pada, Svako mi zruce dukata valja; I oko i čelo sve ti bilo, Pop-Ilija, veselo, veselo !tf
A glejte! Ko so na to čaše zazvenele, odprla so se vrata iu v sobano je stopila — popadija in njena hči. No, to Vam je bilo lepo presenečenie! Vender bodite brez brige: steklo se je vse dobro! Starka je sprva nekako srpo zrla v šumeči naš obmizni metež; toda hčerka, prekrasna in ljubezniva deva, prisela je k nam ter nas vse očarala s svojo milobo. Naposled se nam je pridružila še mati ;i znova so se razlegale vesele srbske pesni po gostoljubnem dvorci . . .
Drugi dan bil je ondu velik pravoslaven praznik. Cerkva je bila vsa, z lipovim vejevjem ople-tena, in po cerkvenem tlaku je bila nastlana bujna, s cvetjem pomešana trava. Mene, tujca, uvedel je župnikov zet, mlad, ljubeznivi svečenik, v cerkvo ter mi odkazal sedež v pevanici na desni strani. Pravoslavni verniki so Vam v cerkvi jako uljudni, zlasti proti tujcem. Ko stopite v cerkvo, naklonijo se Vam vsi z glavo in takoj Vam ponudijo sedež. In ko se čita evangelij, prinese Vam dotični cer-
še dfUgO „pridigou. v kateri spodhada stariše k pridnemu pošiljanju otrok v šolo. — G. vo<lja imajo pa še telitncjš.' razloge za svojo misel. Prej neso mogli poslati, ker jih ni bilo doma, kakor mi je i pravila Lucija. Da bi bili pa pred odpotovanjem poslali, jim ni prišlo na misel, ali pa neso hoteli. PriČetek šole zavlekel se je za jeden teden. Vendar se jim je preveč zdelo, da hi ga bili dali po občinskem slogi oklicati. Ilo že fajmošter oznanil, so si mislili, pa drugo nedeljo. - - Kos je došlo na farno prcdstojništvo v Bredi tedna po pošti pismo, v katerem se uljudno prosi, naj blagovoli g, župnik oznanili pričetek iole na 26. oziroma 28. dan t. m. Pismo bilo je nefiankovano poslan i „službeno", kakor, da bi bil farni urad dolžan to storiti In to je i
storil, tako ravn.d vzgledui učitelj Ž...../.m ki, pri- j
jatelj duhovščin"! Učite so mladi učitelji uljudnosti in takta od ..svečnikov postavljenih na goro."  Od j gospoda župnika; ki je bb jednom Krajin šolski nadzornik, pa pričakujemo da bode poučil mogočnega vodje moraš."
Od frrvatalce niieje oh Savi 22. oktobra
dop.] Mnogotero tožbe in pritožbe slišale so se in se Se slišijo, marsikatera huda beseda bila je '/.rečena zaradi neprilik ob Savi. Ta stvar je ponekod tako silno slabo uravnana, tla se že od daleč Vid', da služi le posameznih Bebičnjnkov namenom, ne pa ljudstvu, koje stvar z svojimi novci vzdržuje. Omenim naj le goropadne nepriličnosti, katero Ima ljudstvo na tako imenovanem Catežkem brodu. Tako imenovanem pravim, ker ta brod ni na Č.iteži, kakor bi zdrava pamet terjala, ampak dobro četrt ure pod Čatežem.
Vsak človek zdravega razuma bole si vender mislil, da je tukaj brod za ljudstvo, da bi se torej moralo gledati na korist ljudstva in da se temu ustreza ter nepriličnosti kjer in kolikor možno odstranijo. Ali kaj, vse to je najemnikom broda in še koinu na j zadnja briga. Možje si pač v svojej mogočnosti misle: Brod ne bode nikjer drugej, nego tam, kjer mi hočemo. Kdor hoče preko Save, pride naj k nam, basta, še tuđ1 ovinek naredi, da pri tein pol ure ali jedno uro brez pottebe zamudi, to nam nič niav. Da treba iz Čateža v Brežice in obratno ob Savi doli in potem nazaj po drugi strani „špa-cirati" in da potem ovinku tri četrt ure zamuditi moramo, dočim bi v jednom četrt ure tam bi", ko bi bil brod na pravem mestu in kjer zdrava pamet zahteva, je tem ljudem prav i nič. Da morda nazaj grede ali drugi pot pridemo na mesto, kjer je brod navadno in da imamo prijetnost opaziti, da hroda ni več tam, ampak, da nam ga je brodnik ravno prod nosom na drug, dober četrt ure oddaljen kraj odvlekel, svesti smo si vender, daso našemu brodniku najmanjša krivica Zgodila ni, drugo nam tako nič mar ne gre.
Potolaženi s tem gremo lahko za njim — ako pa imamo voz, peljemo so tudi lahko, če namreč voz ni pretežko naložen, lo pa je vse naša skrb. Ko smo tedaj za njim tako ali tako prikohacali, postavi nas blagodušni brodnik na drago stran, novce katere mu pomolimo, utakne v žep in poravnana je stvar, kajti storili smo kot pokorni sluge svojo dolžnost
Skrajni čas bil bi vender jedenkrat, da se ta
nedostatnost odpravi, zatorej toplo pozdravljamo slavno komisijo, katera se 27. t. m. na lici mesta snide, da so o stvari prepriča. Dotične gospode pa ponižno prosimo, da na to delati blagovole, da bode brod kot tak, ustrezal pravičnim željam ljudstva sploh, in ne le posamičnim sebičnjakom.
Domače stvari.
— (Deželni odbor kranjski) dovolil je 1000 gld. podpore za Gorenjce, po povodnji poškodovane.
— (Imenovanje.) Pesnik g. Fran Cegnar, do sedaj c. kr. br/.ojavni kontrolor v Trstu, imenovan je c. kr. poštnim nadkontrolorjem ravno tam.
— (Naučni minister) imenoval je aprob. prof kmetijstva K Kramarja članom izpraše-valne komisije za ljudske in meščanske šole na Goriškem.
— (Umrl) je včeraj ob 7. uri zvečer po kratkem a mučnem trpljenji g. Etesnik, kaplan pri sv Jakobu v Ljubljani in katehet na mestni dekliški šoli v redutacm poslopji. Pokojnik bil jo jako priljubljen duhovnik in izredno vrl narodnjak. Pogreb jutri popoludne ob f/tA« uri. — Blag mu spomin!
— (Slovansk večer) v pravem pomenu besede imeli smo včeraj zvečer v Čitalniški restavraciji. Dasi se je še le iz časnikov zvedelo, da so prišli slovanski gostje v Ljubljano, sešlo se je vendar mnogo rodoljubov in pevcev in improvizovala se je veselica, ki je bila baš zaradi tega, ker je bila improvizovana, toliko srčnejša. Razen izbornega petja bilo je tudi mnogo napitnin, G. baron Louis Grae ve, poslanec v nemškem državnem zboru,govoril je poljski, g. Hovorka češki, g. dr. Čihalek rodom Čeh, ki je pa par let bival v Trbovljah, goril je slovenski gospod Anton, vodja gledališča v Zagrebu, redom Čeh, v krasni hrvaščini gg. dr. vitez Bleivveis, Trstenjak in Zagorjan pa slovenski. Vsi govori bili so z velikim navdušeniem vsprejeti in prav žal nam je bilo da je preprejetni večer tuko brzo potekel. Danes dopoludne odpeljali bo se omenjeni gospodje z brzovlakom zopet v Zag/eb. Zahvaljevaje se jim za prijazni pohod, kličemo jim iz srca: Na svidenje 1
— (Jour-fixe) ima danes zvečer „Sokol" v stekleni dvorani čitalniške restavracije. Začetek ob 8. uri. Na obilno udeležbo vabi odbor.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje v sredo 28. t. m. A. Notranje zadeve. B. Predavanje: 1. C. kr. okrajni zdravnik dr. Din ter: O herniotomiji. 2. Primarij dr. Dornig predstavlja redek slučaj kožno bolezni. 3. Vladni svetnik prof. dr. Val en ta: Životopis znamenitega profesorja Freiburškega Jurija Staravašmk-a, rodom Kranjca.
— („Slava Preporoditeljem!") Slavnostni spis, ki je pod tem naslovom izšel povodom petdesetletnice hrvatskega literarnega preporoda, dobili smo danes. Sestavljen je po načinu „Paris-Murcia", oblika je lepa, vsebina pa toH raznovrstna in zanimiva, da bodemo pri prvi priliki obširneje o njej pisali.
— (Iz ve ž ban i novinci) domačega peš-polka št. 17, spadajoči k bataljonu v Trebinji, od-
žena in on se šepniti dosedaj,ni-mogel eksekucij reševati. Kakor se slišiv je-te dni to* iznevorjeno vsoto kot občinsko terjatev na svoje zemljišče zavarovati dal, akoravno ima občina- nalog isto od njega izterjati. Ta župan jo smel pod nekakim pokroviteljstvom občinske denarje brez skrbi j zapravljati, ne da bi se mu bilo do-sedaj zaradi tega zločinstva kaj zgodilo, — da on še celo niti v preiskavi ni bil. — Še bolj se boste pa čudili, ako Vam povem, da je ta mož, kateri pri vsaki priliki svojo nemčursko strast proti Slovencem kaže, že več let zastopnik c. kr. državnega pravdnimi (staatsanvvaltlicher Functionar) in da to službo še vedno opravlja on, ki spada sam na zatožno k lup. Ali je vse to c. kr. državnemu pravdništvu v Cel j i znano?
Spominjam se še, da je „Celjska vahterca" za zadnjih Ormoških občinskih volitev v svoji številki od 5. aprila t. I. pisala „nur unter dem deutschfortschrittlichen Banner ist eiu Aufschvvung der Stadt (Friedau) denkhar". To zgoraj navedeno nemško občinsko gospodarstvo je po mnenji „Celjske vahtarce" napredek (Aufschvvung), — da, zares napredek, — a žalosten. Tudi je takrat pisala, da Orraožki prebivalci nečejo ničesar vedeti „von den ephemoren Segnungen" narodno stranke, tedaj oni si želijo po dopisunovem mnenji takih blagoslovov, s kojimi jih je poprejšnje nemško županstvo osrečilo. O pomilovanja vreden vahterčen dopisun!
In mislite, da je sedaj, ko so zadnje volitve v nemškem zmislu izpale, v Ormoži kaj bolje? — Ničesar. Bil sem pred kratkim v Ormoži, ko je ravno deževalo. Pri tej priliki sem videl, da ima celo sedanji župan gosp. Kada gnojnico iz svojega dvora na glavni trg napeljano, ker kanalov ne dostaje; in to jo, kakor tudi to, da 1, Kosoll še v novoizvoljenem občinskem odboru sedi, po mnenji vahtarčinega dopisuna „Aufschvvuug unter dem deutschfortschrittlichen Banner!"
las Železnikov 23. oktobra. [Izv. dop.] Imenitno je leto 1885 za šolsko kroniko Železniško. Odkar je ustanovljena tu šola, imeli smo šolske počitnice, trajajoče 2 meseca. Letos pa se je začel v tej zadevi g. vodja sprijaznovati z novo šolsko postavo. V njegovo hvalo moram povedati, da je imel misel skrčiti počitnice na 6 tednov, kakor ver leva postava. „Tamen est laudanda voluntas". Ne vem pa, kdo je kriv, ali g. vodja sam, alt g. župnik, da se bo pričela šola samo par dnij prej, kot druga1 leta. G. vodja si je gotovo svest, da je ne* dolžen, a g. fajmošter prepričan, da ni kriv. Stvur je pa ta. Sluga občinski- prinese 18. t. m. g. župniku listek, naj bi to s prižnice oznanili. Bilo je ob
9. url, ko duhovnik želi, da je sam in nemoteu za
10. opravilo. Ne da. bi.bU .pregledal: list, zavrne ga, naj pride o ugodnejšem času. Ko, nni pravi, da je zavoljo šole, pouči ga g. župnik, -ula je vendar prepozno. Oznanila piše v knjigo* kareje-sploh znano, v soboto dopoludne, katera se potem prebero pred obojnim duhovnim opravilom, da jih zvedo vsi ljudje. Še bolj, da neobhodno potrebno je pa pricetek šolskega leta in druga oznanila, ki spadajo sem, pri zjutrajnem opravilu objaviti, h kateremu prihajajo skoro izključljivo le stariši. Tudi ima gosp. župnik hvalevredno navado napraviti, kakor pravijo ljudje
kovnik gorečo svečo in kar je več jednakih pozor-nostij.
Tukaj sem slišal nepopisno lepo cerkveno petje, katero Srbi sploh jako čislajo. V cerkvi, pri božji službi odpevati, to je uzor vsakega pravoslavnega Srba in od svojih svečenikov zahtevajo pred vsem drugim lepo, blagoglasno petje, kajti „pop, koji ne zna piti in pevati, ne valja% pravi srbski ljudski izrek . . .
Po kosilu istega dne pak sem bil povabljen k neki imoviti srbski obitelji, tja gori pod vznožje s tersjem opletene Fruške Gore. Kako se mi je tam godilo, o tem — prihodnjič I
V Martincih.
Prostoslav Kretanov.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Ceski spisal Svatopluk Ćeoh.) (Daljo.) XVI.
Bodočega dne proti večeru peljal se je Voj-teh na kmete, v novi okusni obleki, ob strani z elegantno potno torbo, z gospodom profesorjem Sto-klaso v železničnem vozu druzega reda. Neprenehoma skakal je sedaj k desnemu, sedaj k levemu
oknu in gledal čez rame g ispoda Stoklase na bežne pojave, na koje ga je opozarjal navdušeni profesor.
»Poglejte no, poglejte! Tu grabijo seno. Vidite tu posečeno loko, te kopice na nji — ah, kako je to vse zeleno in krasno! Poglejte te postavne žene v izpodrencanih krilili, s kako prirojeno gracijo se pripogtbajo k zemlji, proste navidezne sra-možlivosti pokuženih meščank! Vidite krepka njih ostuojena meča! V senci kopice leži mož, gladeč vernega psa in zroč sanjavo v daljino — ali si je mogoče predstaviti poetičnejši obraz miru in sreče!"
Tako in jednako je izražal Stoklasa čute, koje so vzbujali v njem mimo ieteči ; elski obrazki. Konačno mu je zagrnil krajino večerni mrak,
„Ne morete se vi predstaviti/' obrne se na to profesor k sodrugu, „s kako težnostjo sem pri-čakoval ta trenutek, da pade daleč za oligorjo šumeče mesto u svojim dimom in puhom, s svojim nezdravim, s tujino preprcženiin živenjem in da se (uldalmd moja prsa v sredi svobodnega kraja, mej nepokaženim dobrim ljudstvom, v koji se je ohranil čisti duh naroda In kojega besede in pesni govore nam z nezmeneniiu, kakor duša te zemlje večno jednakim govorom svojih borov in žvrgolenjcm svojih ptičev. Rodova se zabavala v njihov h svobodnih
običajih in nravih, bodova poslušala njihovo popevke in pripovedke, za to pa razsevala mej nje seme osvete in vodila je k vednostim zakladov, ki so nakopičeni pri njihovih nogah in v njih samih."
Pozno v noči sta izstopila na kolodvoru malega selškega mesta in odšla na prenočišče v najbližjo gostilno. V obed. I : bilo je šo nekaj miz obsedenih.
„Zdravi bodite, HI" nagovori Stoklasa srčno zbrane Iti •■< usede i   » senčnati
kot, kder je hotel studovati navadno urojeuje gostilne in nravi maloinestne druščin«, miročil večerjo in pijačo.
Pri njegovem pozdravu dvignila so se očesa vseh prisotnih in počivala na njem dlje in pozorneje, nego je navadno pri sličnih okolnostih; pogledovali so se mej soboj, tu, in tam se je sklonila glava h glavi, tu in tam se je pokazai na obrazu smeh, a drugače ni razstopila prijaznost Stoklaso njih hladnega vedenja.
Opazovanje profesorja po sosebnostih bilo je zaman. Gostilničar bil jo kakor mnogi praški gostilničarji in gostilna se ni razločevala nič od manjših in slabejših gostilen praških. Pri jedni mizi igrala sta dva malomeščanska lenuha popolnem tako, kakor se igrajo v Pra> (Daljo prlk.)
rinejo jutri zvečer ob V28. uri iz Kolizeja na kolodvor, od koder se odpeljejo z mešanim vlakom v Trst. Dopustuiki z leta 1882, ki bi imeli sedaj domov iti, ostanejo še nadalje pri bataljonu v Trebinji.
— (Iz Kamnika) se poroča, da se je morala ondotna šola zaradi škarlatinke in davice, na kojej bolezui je več otrok v mestu in okolici zbolelo in pomrlo, po ukazu okrajnega glavarstva za 14 dnij zapreti.
— („Ljudske knjižnice") izšel je 20. snopić. V njem nadaljuje se povest „Beneška svatba".
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 24. oktobra. Cesar odgovoiil je na udanostna govora predsednikov delegacij: Razmere z inostran k! i vlastmi so najprijaz-niše. Fohod ruskega carja in carice v Krome-riži bil je dragoceno znamenje onih tesnili in zaupanja polnih zvez mej vladaiji treh velikih sosednih držav, katerih mirovni pomen je cesar že pred letom naznanil. V resnem prizadevanji, da se po pogodbah utrjeno pravno stanje vzdrži, sodeluje z nami vsa ostala Evropa. To soglasje, da se čuvajo veliki mirovni interesi, je najvažneje jamstvo za vspeh. V tem duhu prizadeva si vlad-., v zvezi z drugimi vlastmi, ki s 1 skler le Berolinsko pogodbo, da se v balkanskih deželah zopet napravi zakoniti red, katerega nepričakovano rušenje je prouzročilo resne nevarnosti za mir in blaginjo tamošnjih narodov. Spoštovanje p.»godeb in vzdiv.avanje pravic in dolžnostij iz njih izvirajočih bile so podlage zaupanju, katero je Evropa balkanskim narodom skazala, ko jim je stvarila pogoje za samostalno politiško državno življenje. Tudi v bodoče bode prva naloga Moje vlade, da se mir ohrani in čuvajo interesi države. Cesar je naglašal, da kulturelne in gospodarske razmere v Bosni vedno napredujejo. Tudi takrat je možno upravne troske pokriti z dohodki teli dežel. Za prihodnje leto se bode kredit za vojake v Bosni in Hercegovini zopet zmanjšal.
Razne vesti.
" (Severna ovca.) Poročnik Greelev, znani preiskovalec severnih krajev, imel je nedavno zanimivo predavanje v kmetijskem društvu v Pittsfieldu. Pripovedoval je, da je na severu našel pas zemlje, kjer žive divje ovce, ki imajo volovske roge, konjski rep, in tinejšo volno, kakor merinska ovca. Greelev7 je priporočal, da bi se s temi ovcami poskusilo v mrzlih gorskih krajih.
* (Zlato na Koreji.) O tem bogastvu so se že davm širile neverojetnc stvari in na vzhodu je dobro znana pravljica, da so se bili odpeljali nekdaj k tajski pustolovci na Korejo, da bi tam pokrali zlate grobe, v katerih so pokopani kralji, pa so se vrnili s krvavimi glavami. Vsekako je pa resnica, da se z vsakim letom več zlata s Koroje izvaža v Japan. Leta 1877. so ga izvozili za 12 000, leta 1882 pa žo za 408.000 dolarjev. Zlato se dobiva zlasti ob kraji morja v pesku, kakor poroča angleški podkonzul, kateri je potoval no teh krajih. Našel jo 270 na krajih mnogo ljudij, ki so izbirali in izpirali zlato.
Razširjeno zdravilo. Množeča se naročilu na Moll-ovo „Francoflko žganje" dokazujejo o uspešnej upo.abi tega srodstva prori prntuiu, trganju in vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica 80 kr. i'o poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, mi Dunaji, TiichlauOen 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (11—7)
Meteorologijo poročilo.
Tujci:
23. oktobra.
Pri Mlonn t Baron do Graeve jz Berolina. — Se-me) z Dunaja. — Trouiček. Ilovorka, Cihalok iz Prage. — Batreiher z Dunaja. — Hirsehel iz Trata. — Anton iz Zagreba. — Murnik iz Kamnika.
Pri Mali*! s Bernuucr, Deut9cb z Dunaja. — Ma-tersdorler iz Budimpešte. — Ott, llanak z Dunaja. — Ro-bor z I/uiUb,,1<?-
Tr/Jie cene v IJuMjaafifi
dne 24. oktobra 1.1.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves,
Ajda, „
Proso, „
Koruza, „ Krompir, „
Leon, „
Grah, „
Fižol, „ Maslo, Mast,
Spoh fHien,
kgr.
El. kr.
6|č0 r»r.:;
4 37 BO 4|28
5 21i 5|40 2 8 tt 8
BO
r><
90 - 80 50
Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno .  .  . . Mleko, liter .  .  . . Goveje      meso, kgr. Telečje        „ „ Svinjsko       „ „ Koštrunovo   „ „
PiŠanec.....
Golob......
Seno,   100 kilo   . , Slama,   „     r     • . Drva   trda, 4 fj metr. -  mehka,  „ „
,1. kr.
—166
- HI
-2-5
- 8 -64
- 64
- 58 _ 85
■Ki —117 l 87
1 78
7,70
5 .10
9 0	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	i Mo-Nebo krina v mm.	
0 co Ol	7. zjutraj S. pop. 9. zvečer	731- 48 mm. 732- 47 ■■. 7; M 89M,	3-8* C 142 0 981 C	Z. BVZ. m. s/.h. si. jz.	d. jas. d. jas. obl.	4 0 mm. dežja.
Srednja temperatura 93", za 0 7" pod normalom.
Vremensko poročilo 28, oktobra. Zračni tlak se je le malo premenil poslednjih Štiri in dvajset ur, ob kanalu la Manehe se je ponižal. Ker se je po vsoj srednjej Evropi jemiakomeren zračni tlak so vetrovi le slabi in vlečejo največ /, jugovzhoda. Nebo je oblačno, a tako je skoro po/sod suho vreme, samo v planinah je malo deževalo. Temperatura se je povzdignila, vendar je še podnor-nialna. Judrijansko morje je skoro mimo. Pričakovati vetrove, oblačno nebo brez dežja in spremembe temperature.
ID-u-najslsa "borza
dne 24. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafičua poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 86 kr.
Srebrna renta.......... 82 „ 60 „
Zlata renta........... 108 , 83 „
5% marčna renta......... 99 n — n
Akcije narodne banke....... 865 „ — „
Kreditne akcije....., ... 2-3 „ 60 „
London............ 125 „ — „
Srebro........... — „ — „
Napol........... 9 „ 94'/i i
C kr cekini.......... 5 „ 94 „
NemSke marke ....... 61 „ 45 „
4°/0 državne srečko iz ). 18.r>4  250 gld 126 , 75 „
Državne srečke iz 1 186 i       100 gld 169 , 26 ,
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta 108 „ BO (
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 „ 95 „
,    paj)irna renta 5°/0...... 90 „ 55 „
b9l0 štajerske zemljiSČ odvez oblig     . 164 „ —■ „
Dunava reg srečke 5°/,  .   .    100 gld 115 , 75 „
Zeralj obč avstr. 4,/i0/0 zlati zaat listi . 125 „ 40 „
Prior oblig Elizabetino zapad železn:ce 115 „ — „
Prior oblig Ferdinandove sev. lelotnice 3106 R — ,
KrediOie srečke.....100 gld 175 „ 50 „
Rudolfove srečke.....10  „ 17 , 50 „
Akcije anglo-av-str banke .      120  „ 98  , 75 „
Tiamui\vay-društ volj. 170 gld a. v .  . 1S1 , 75 .
Kapus-ova hiša s štacuno
T7- Celji,
ležeča na lepem prostoru v najbolj oblikovanem Graškom predmestji, siedi mesta, popolnem urejena za trgovinu s špecerijskim blagom in pripravna tudi za vsako drugo trgovino, proda »e prostovoljno pod ugodnimi pogoji. — Natančneja pojasnila daje tir. L. Ifilipič, advokat v Celji. (610-3)
femljč se k prav pošteni rodbini v stanovanje ln hrano.
Tmli bi se jim po želji pomagalo v učenji od spretnega in Luijenega učitelja. Oboje po prav nizkej ceni. — Več se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda".        (614—2)
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
v Ljubljani, na KoiiKi'PKiit'iu trgu si. 7,
poleg- g-lecLcilišča,
priporoča svojo bi gRto talogo svilnatih in klobukov Iz klob učine, kap, specijalitet klobukov za dečke, slamnikov vsake vrste. (495—10)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in Inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconu. > o j K u lim (n,. j ;i poNtre/.ha se /.ugotavlja.
Največja zaloga
mu
JAN. JAX
Ljubljana,
HOTEL EVROPA.
Na ineseen«' obroke po •1  UO 5 tflll. (513-8)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
V ta
~ice za
Tajni uieitieiiiski in dvorni snvetnik dr. Biicking, medicinski sovotnik dr. 4'ohu, dr. Miinuing in mnoge druge zdravniške avtoriteto so je preskusile in je za izvrstno domačo (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in lieliušiihii boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v žHhIci, omedlevicl. glavoholju, trebulioboljn, /asii/.e«ju, želodčne) kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, sknilVIjiioin itd., proti zlatej žili, zapretjn. Hitro iu brez bolečin mero in povrnejo slast dO ledij. Poskusite s.ono I nudim in prepričajte se sami. Jedna stoki. 50 in 31) kr.
l'ri gospoi'u lekarji Svobodi,,pri Zlatem orla, mi l*rt'širtioveiii trgu. (716—84)
Tropinec in žganje iz vinskih droiij,
Muro in novo blugo, prodaja na drobno iu <I belo .JA.1N10S5 WACtHV1^U', posestnik žganjarniee v .Modernu na Ogrrskeni. (624—1)
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim ,\ Sastltlm kupovalcem in naročevalcem izmej moBtjan-stv.i in velecastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za ,
■tariaae ~sk:
iz /Lila. Kr«>l»ra. porcelana in posle kline (ciuail), immIoIm'. čaše. sloUloaiiee. «aipke, l»iM»ve itd. (627—u
lv n    u j«' pO naj viNJili cenah
Is^E. Ernst, Hotel Elefant, soba št. 43,
111
v zalogi najboljše angleško, franoosko i u moravsko blago iu se priporočam tedaj v.slečastitemu p. n. občinstvu za narojanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. (509—8)
Z velespoStovanjem
F, CAggERftfANJV,
v Ljubljani, Gledališke ulioe št. 6, v Pati-schin-ovej hiši.
■»I-UA^fr-ftfrKZ.
Vozni red c. kr. priv. južne železnice.
X I > ima, j ji ar □Trat.
Dunaj   . . MUrzBUSohlag Gradec . . Maribor . . Pragarsko .
Celje . . . Laški Trg . Zidani Most
Litija.  . .
Ljubljana .
Postojihi .
Št. Peter .
Divača  . .
Naltrežina .
Trst .  . .
1	Jadernl vlak	Brzovlak	Poštni vlak		Mešani vlak	Osobni vlak
Odhod	7-— zvečer	~     , , 7— zjutraj	850 zvečer	1-20 popol.	_	_
ji	1029 „	10-20 „ 12'BO popol.	205 po noči	5-20 n	fr.'.fi zjutraj	—
n	12*28 po noči		6*— zjutraj	9 20 zvečer	1050 dopol.	—
n	1-49 „	2-27 ,	8-20 ,	11-30 po noči	2*32 popol.	—
9 i	2-16 „		9- H 10 30 dopol.	12-10 „	335 „	—
n	3T5 n	858 ,		M6 ,	6'- „	6'— zjutraj
	—	4-09 „	10*46 „	2-04 „	623 i	6-22 g
fl	3"51 zjutraj	4-44 ,	11-10 n	2-45 „	7-11 zvečer	6-58 „
	—	529 ,	12« 8 B	3-43 „	8-32 „	8'13 „
tt	0'12 n	614 zvečer	129 popol.	5-10 zjutraj	10-20 „	9 21 zj.Piib.
	6-80 ,	7-55 „	3-37 „	7-50 „	1*68 po noči	—
g	6*52 ,	8-19 ,	4 08 „	8-22 „	2-48 n	—
i.	7-19 „	H 515 „	416 „	9"- n 1014 dopol.	3 69 B 5-40 zjutraj	—
• n	8-16 „	9-39 „	5-54 o			—
. Prihod	i 8.42 „ 1	10-05 ,	6*30 zvečer	10-50 „	6-30 „	—
Iz Trsta na Dunaj.
Postaje
Jaderni vlak 1 Brzovlak
Trst........ Odhod
Nabrežina...... „
Divača ....... „
Št. Peter......
Posto ina...... „
I.jubij .na...... „
D't'ji'.........,
Zidani Most..... „
Laiki trg...... „
Celje........ „
Pragarsko...... „
Maribor........,
Gradec....... „
Mtlrzzusoblag..... „
Dunaj....... Priliod
8*30 7-večer 7-— zjutraj 9" 19 „ j 7*32 „ 1003 „ 8 27 „ 10 33 „ 9 03 „ 10-51 „ I 9 24 dopol. 12-07 po noči 110 52 „ 11*81 ,, 1-24     „    1240 popoi.
1"03 „ 1-20 „
zjutraj
m
dopol,
2-50 „ 4-25 „ 6*50 zvečer 9-55
Postni vlak
10--
10- 51
11- 67 12 64
1-21 3 07 3-57 4*: 9
5 22 5-42 713 7-5-5
1025 1 47
6 —
dopol.
popol
zvečer
po zjutraj
6- 30 zvečer
7- 17 „
8- 31 „ 925 „
9- 51 1220
1*16 2-22
2- 47
3- 8 &•— 5-55 8-20
noSi 11-47
po noči
zjutraj
Mešani vlak
4-10
dopol. popol.
7- 10 zvečor
8- 44. „
11- 05 „
12- 34 po noči 1-16 „
5- — zjutraj
6- 17 „
7- 50 „
8- 25 „ 8-54 dopol.
1115 „ 1230 popol.
4-35 „
935 zv. Prih.
(lsoimi vlak
545 popol. G-55 zvečor 8-12 „ 8-44 „ 905 zv. Prih
15
St. 16.640.
Usta
(600-3)
nove.
Za 1885. leto ima magistrat podeliti sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo v znesku 80 gld. 35 kr.
2. Jurij Tlialmeinerjevo v znesku 8G gld. 26 kr.
3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku 73 gld. 50 kr.
4. Jan. Jost Weberjevo v znesku 82 gld. 52 kr. do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile.
5. Janez Nik. Kraškovičevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico nevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca št. Peterske fare.
6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici.
8. druga Ant. Itaabova v znesku 200 gld. 4 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico nbožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico nbožna, dobro odgojena in
} zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboŠtva neso sami krivi.
10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v Frančiškanski fari v Ljubljani rojeni in nemajo starišev in Še neso 15 let stari.
11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera so ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove ulože naj se s potrebnimi prilogami vred
<io 20. novc-iiilira t. I. pri podpisanem magistratu.
litiji magistrat v Ljubljani.
v 10. dan oktobra 1885.
INajfiiiej.si
med v satovji
kilo po 80 kr. 1 kilo in vefl vkup*; razpošilja se tudi po pošti proti predpošiljatvi zn ska ali proti povzetju. — Leseno škatljc, v k njih se razpošilja, se ne zaračunijo.
(»U'iliiliNkc uli«**'. (547—6)
V „NAR00N! TISKARN!"
v J ^juHljniii
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
P*iri% v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Iknč Lefebrre.  Poslovenil „, • t Stat nominis tmibra.   Ml. 8', 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Za flra^oeeiiiiii korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.  Spisal A. J. Maksimov.  Poslovenil J. P.  Ml. 8",  141 Btranij. Stane 25 kr., po pošti 80 kr.
lincz Sercbrjaiii.
Roman. Spisal grof A, K Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr,
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 Btranij.  Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
M o v.
Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Dulirovski.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
v
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal * * ,  Stat nominis umbra.  Ml. 8°, 19 pOl. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribi*.
— Zivotopisje, spisal Bajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ....  15 kr.
XX. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega i Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Bevih-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaije, poslovenil Davorin Hostnik. Volja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr.
Prodaj
ja cerkvenega vina.
Pri Sv. Pelru pod Mariborom se bo -1>. oktobra, to je četrtek pred vsemi »vel n i k i,
50 polovnjakov
sladkega novega vina
v železnih obročih po dražbi prodajalo.
Marko Glaser.
,618—3) častni kanonik in župnik.
coli-eva esenca za želodec,
t '  ' , tTnem pripravlja.
ft. PICCOLIJebrv/^jubijani.
i'dravlja kakor je razvidno v. zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu In trebuhu, bodenje, krć, želodečno in premen-avno mrzlico, zanašanje, hcmerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo
(348—27)
■are in uh tir- nii ffti f*" ■*"- f^^f**-«^"
iz pivovarne
iiratov liosfierjei
(6—43) priporoča
■>   v zabojih po 25 in 50 steklenic l      A. MAYER-jeva j
0 trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani, p
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po......... gld. V—
elegantuo vezan po......... „ 1"60
II. zvezek, nevezan po......... „ 070
elegantno vezan po......... „ 1 "20
III. zvezek, nevezan po......... „ 0'70
elegantno vezan p«......... „ i 20
IV. zvezek, nevezan po......... „ 0'70
elegantno vezan po......... „ 1"20
V. zvezek, nevezan po......... B 070
elegantno vezan po......... „ 1*80
Ako pa tudi od- Naročnina za VI,
dajemo vsak posami- do   X. zvezek stoji
fini zvezek, vender se / ;'"""-,>> , samo 8 gld ; za ele-priporoča, pošiljati na- / m   \ gantnu vezanih drugih
ročnino za več zvez- j J     1 pet zvezkov < VI.—X.
kov skupaj. Naročnina I fe^'j^ J zvezek^) sama 5 gld. znaša za I. VJneve- \ -tf^JtrVj*!^/ kr. zani zvezek Ugl.50kr. V^mffiB^R/ Naročnina za I. Za vseli prvih pet lepo V^f9w/ do X. nevezani z.ve-\r/,uiih zvezkov fl gl. x/ ^ zek stoji 0 glđ. Za vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa II n*14« r— Naročnina su pošilja najpriklailneje s postnimi nakaznicami pod naslovom: gospod Jos. iS tare v Ljubljani, Marijo Terezije cesta ">.
Naročniki prejemajo knjige franco. (22—3<>)
Ilijaki dobivajo Jurčičevo ..Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naruče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. d ril. Jos. Starctu v Ljubljano naročilno svoto
(i Odbor za Jurčičev spomenik.
i zijšije TinaT
Naj goto vej ae, najhitrejše iu npjoenejie sredstvo za čiščenje iu zboljšanje vina m popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COKiNKT Sc O. v Parizu, Lyonu, Marseillu.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
a. iiARTiUAmnr v Ljubljani,
pisarna v Tavčar-Jevi palači.    (.r)S7—6)
VELIKA
kot i!iij\e<ji «lohili>k v naJNr«" |<>iu Nlučliji poiiujti uliku od llitm-luir U   drlave mjumčciiu dniania lote riju.
1	Speoijelno p prem. a mark	300000
1	dobit, a mark	200000
2	dobit, a mark	100000
1	dobit, a mark	90000
1	dobit, a mark	80000
2	dobit, a mark	70000
1	dobit, a mark	
2	dobit, a mark	50000
1	dobit, a mark	30000
5	dobit, a mark	20000
3	dobit, a mark	15000
26	dobit, a mark	10000
56	dobit, a mark	5000
106	dobit, a mark	3000
253	dobit, a mark	2000
512	dobit, a mark	1000
818	dobit, a mark	500
31720	dobit, a mark	145
16990	dobit, a mark	300,200,
150, 124, 100,		94, 67,
	40, 20	
—<t»
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v 11ATVIHITR4« IT dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.O00 srečki od katerih se bode 50*500 »rečk. Za žrelmnjo določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da sc vseh 50.560 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50*000 mark, poraste, v drugem razredu na 00.006, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 00.000, V šestem na 160.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, speeijelno pa na 300.600, 809.000 mark itd.
Prodaja originalnih srček te denarne loterije jo izročena podpisuui trgovftki hiši iu vsak, kdor jih hoče kupiti, mij se neposredno na njo obrne.
Častiti naroeevalci se prosijo i-aročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitvo izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 4*ela originalna »etika av. v. gld. 8*50« 1 polovica originalne* srečke av. v. gld. 1.75. l Četrtina originalne arečke av. v. gld.— .00«
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uraduo, z utiB-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom, lio bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vaekako pa pred
31. oktobrom 1885
nam direktno doposlati. (610—3)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
HL
VII., LerebenfeI đerttraSM t',:;
MI., Lerehenfel-deratrasse 63
NA DUNAJI
se dobi pri doiiiniiiiu gospodu     (588—3)
MARTINU PLEVNIKU
rujna kapljica iz slovenskih goric in izvrstne kranjske klobase.
Prevzetje gostilnice.
Podpisani naznanja častitemu občinstvu, da je z dena-šnjim dnem prevzel
hotela Evropa.
Najboljše pivo in vino, dobro pripravljena gorka in mrzla jedila.
Zagotovljajoe skrbno postrežbo, prosi prijazno za mnogobrojni obisk
Oa-jetan 2Doi2£T
(G07—3) gostilničar.
r a.—:- ■
► zaloga čevljarskega blaga,
Židovske iiliee št. <».
priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega b'aga za gospode, goN|»e iu otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—3)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjemoma po Jako /ni/itnoj veni razproda jejo.
astna skušnja
Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatlzmn ali bolečemu trganji po udih,
kupi uaj za 40 kr. steklenico
L
		
	PAIN-EXPELLER	«nT
—^'	z luorsli i m imtčkoni.            *' ~"'~''~%J	
Sedemnajstletna skušnja iu mnogobrojni vspebi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*   Glavna zaloga: Lekarna pri
Zlatem levu v 1'ragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Hirsehitz, lekar.  V Mariboru: J. I
W. Kdniir, lekar.
(613-3)
Na prodaj sta
ciTre 3so"bili,
jedna bela, druga rujave barve, obe mladi, močni, čez 15 pesti visoki in za vsakovrstno delo. Več se izve na pošti v utiji. (608-4)
* *
<> Umetno (489—18' *
* ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J 4» brez vsakih bolečin ter opravlja plotnlioviuijit iu ^
* vse sobne operacije 0-
♦ zobozdravnik A. Paichel, t
O poleg Hradeokega mostu, I. nadstropje. $
♦ *
IM    N :> i 1, .> I I - .   hhi£o£ BH14I Velika zaloga       (596—3) I
klobukov t
za gospode od 2 gold. 20 kr. više, za dcžlce od 1 golu. .10 kr. više.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. SOKLIČ,
v Ljubljani, Gledališke ulice li. št. 6.
Vnanja naročila se hitro ia v ceno izvržć. KB   JNji.I i> «»i j i e plagoi
OOKJOKKMM^KHs::
Usojam se s tem naznanjati slav. občinstvu, da sem prevzel dobro znano gostilnioo gospoda Josipa Vračko-ta
na Sv. IVIn\ iioSsbg»n Nt (»5,
po liomače
„pri Žerovci",
in vabim slav. občinstvo k mno^obrojuemu obisku. Točil bodem izvrstni) Avtorjevo marčno pivo, izvrstna pristna štajerska vina domačega pridelka, liter po ."te, 36 in 40 kr., ter bodem po Btregel svojim gostom z okusnimi oeniml mrzlimi in gorkimi jedili. — Za mnogobrojni obisk ho "gj   priporoča slav. občinstvu
-a'- z odličnim spoštovanjem
{m, MIKLAVC.
.9 UMKKKKKKOOCOfKKs *.
MIHAEL KONCAR,
stanuje sedaj (597—3)
v Črevljarskih ulicah št. 3, pritlično.
i
1
Za mehanični umetni malin na deželi iš*'v ae zmožen
delovodja.
Ta mora biti zmožen samo toj no voditi delo, znati pisati iu nekoliko računiti ter biti vešč slovenščine. S*roga poštenost je pogoj. — Kaj več pove upravmštvo „Slovenskoga Naroda". (625—1)
Dr. Popp-ova prava
endovito dobro upliva pri trganji /.ob. proti zohoholjn, narejan ji vinskega kamna, ki hv nareja na zobeh, gnil j n v 11 Nt i h in odpravi sinr-deOo Napo.
Pod imenom „Anntherin ustna voda" prodajajoče se zdravilo, katero uspravlja c. kr. dvorni zobozdravnik dr. J. (t. Popp na Huna ji, mesto, IJogner-gnsse St. 2, sem dalj času rabil v mojej praksi in dosegel jako Ugodne, pogostem čudovito vspebe.
Zlasti so jo imenovano zdiavilo, ki nema v sebi nobene zdravju škodljive tvnrine, dobro pokazalo pri trganji zob, zobovju sploh, narcjnnji vinskega kamna, gnitji v ustih iu te bolezni v kratkem odpravilo. Pred vsem sem rabil to sredstv o proti smrdeči sapi, kar jo neprijetno za drtičnika samega, še bolj za druge, ki so okrog njega. Mnogi si že prej poskušali razna sredstva brez vspeba, a ko so pa 4—8 tedilOV po večkrat na dan usta spirali s to vodo, je pa smrdljiva sapa popolnem minula.
To spričujetu gosp. dr. J. G. Popp-u na podlagi svojih skušenj.
Lo alati (Prosija), dnč 9. januvarja 1879.
(327—2) 13r. Strt rele,
kraljevi fitabni zdravnik izv. službo.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjib J, Kvvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnknezv, K. BirBcblU, Gh Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vašo PtUričič, Ed. Mebr. P. Lass-nik, bratje Kri por, v Postojim': Fr. Bacoarich, lekar; na Krškem: F. Boinelies, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kran',i: K. Savnik, lekar; v Skofjej Loki: 0. Fabiani, lektirt v Kočevji: J. Lrauue, lekar; v Ajdovščini: Iti Guglielmo, lek;»r; v Liliji: J. Donel lekar; p Metliki: Fr. Wacha, led.ar; v Radovljici: A. Etoblek, lekar; t) Norem mestu- .J. Bergman, D, lli zoli, lekarja; t> Kamniku: .1. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-recbt, lekar; p Cmomlji: .J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Lebar, lekar
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na (517—8) mijHturcjšo ISvmkUo lit* m o vrn saloni
Meter po 2—7 gld.    MORITZ BUM v BRNU.     Ustanovljeno 1822.
Noben cilinder več ne bode počil!! £
S
j   Al lil 1 i i • "i    • H
C. Isr. pri-v.
»TJ
*-i »—■■
<J
I      PATEMT ^liHIJAM
fEi. (z varstveno znamko) w
dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi w
P. KAJZBL-a- W.
9
CD
CD «-+ »-« O
trgovina s steklom,    (556-3) w P' v LjijL"bljani, Stari trg* št. 15. *
Pred ponaiejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
EUSTEIN-ove
E
KRI ČISTEČE PILE
posjlticlkorjene
SVETE ELIZABETE.
ItoljSi od vsoli poilolmili izdelkov, ufiiniijo to partiljo tifr ikotttjlveffa v neM; nnjUHpekneJe tu i-tihijt) zoper bolezni v oriruiiili tpodiijotra ilola telrsa, pruhajiilno mrzlico, bolezni na koži, v roož-jaaih in /ntiske holozni; čistijo kri in Icliko oilpravijijo blato. Ni ^' zdravila, ki bi bilo boljše in pri tom pupolucm uo&kodljivo 7,0)ior
telesno #apretje9
gotovi vir vceli bolestiij. Kor bo poslailkorjcno, nživujo jili rudi tudi otroci. Te pilo bo odlikovano i jako častnim pimnum tlior))<{/<i Hcrtiilkti 1'ilhu,
DBF >I        tkutljica n li> pikmii rrlja IX kr. — Zurllrk, osem tikiilljif nku/taj, 120 pil, vrlfn
sumo 1 gld, «. v, (68tf—U)
OVttrjCIlJC.   tii-ilii/i-i) Jji'opold in na sadnjoj strani »ifMfi varstvene xnamke, Je ponarejena, ter svarimo, naj se no 7jUt\ kupnjo.
., \   <c»—^ l'azltl se mora dabru, tla kilo ne dobi slaftef/a, neu]>llv-
neifa ali celo skodOivcaa izdelka. Vsakdo naj izrecno zalitova, S, „.•,), i norih Ettzahetinlh pil, to imajo na zavitku tor navodilu za rabo poleff stoječi podpis.
Glavna laloga u» »imnji: Apottaeke .»satan iifiiigen Leopold«' des imi. Neastein, studi, Eeke der Planken- umi Mpiegeigustie. V LiubljHiii se dobivajo pri gospodu lekarji Ciiibrijel Tievoli.
I
3.
I
Prememba I kupCijskega prostora. I
Usojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem j; in si. občinstvu, da sem se preselil s 1. oktobrom v
iz Kolizeja v
v Spodnjo Šiško,
v klet, liiše nekdanje gostilne „pri Gnzijili, sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani | Celovške ceste. &
S spoštovanjem (573—8) ji
J. C. JTJVANČIČ, i
posestnik vinogradov na Bizeljskem in vinski trgovec v LJubljani.
Udatelj in odgovorni urednik: Ivan železu
: 5 a r
Gzflna
Guirlande in vence za na grobove
iiiijiikiisiicjšc iiai-cjeiie in v velikej izberi, kakor tudi
trakove za vence
v vseh barvah iu širohostih, s kaheršiiiin koli napi.s oni priporoča
-..... "-^širnov trg. (616—2)
Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne".
56
D83B
73