3. SEPT 1964 LETO III ŠT. 34. Tovariš Kardelj obiskal ZZA TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Problematika povečanja osebnih dohodkov v Iskri V zvezi s podražitvijo nekaterih prehrambenih artiklov in' sploh z akcijo za dvig življenjskega- standarda - naših delovnih ljudi, so V kolektivih začeli z dviganjem OD. Tudi v našem podjetju so bili na tem področju že sprejeti prvi sklepi. Tako je DS podjetja na svoji 2. seji dne 24. 7. 1964 sprejel sklep o zvišanju OD mesečno v neto znesku zžf 1500 din od 1. avgusta 1964 dalje. UO pa je na svoji 7. seji dne 3. 8. 1964 v zvezi s stališčem naših družbeno-političnih skupnosti glede minimalne povečave OD v višini 1500 'idn sprejel predlog, naj se OD od avgusta dalje povečajo v- našem podjetju od 1500 din do največ 3000 din. V tej zvezi. so bila daha že tudi ustrezna navodila od strani našega. organizacijsko - kadrovskega sektorja, da se to povišanje OD od 1.5($p do 3000 din začne z avgustom letos in da bo tb DS, ki mora ta sklep še potrditi, potem naknadno ta sklep potrdil. Tako se pri nas v sedanji fazi rešuje vprašanje povečanja OD. Kakšno večje povečanje OD v okviru našega podjetja ni bilo možno, ker ni za to na razpolago finančnih sredstev. v Popolnoma razumljivo je, da lahko OD povečamo le i skladu s finančnimi možnostmi podjetja. Ne smemo prezreti, da je naš povprečni DD po podatkih, s katerimi razpolagamo, znašal za mesec junij 1964 skupaj z Zavodom ca avtomatizacijo 45.990 din m, da se bo to povprečje s tem povečanjem dvignilo na blizu 49.000 din. Sredstva za to povečanje OD so bila pridobljena zlasti s tem, ker podjetje razpolaga s sredstvi, tci jih je dobilo z ukinitvijo prispevka družbeno-investi-:ijskemu skladu, kjer del pripada gospodarskim organizacijam ter smo tako ta sredstva , vložili v sklad OD. Va kakšno večje povečanje )a zaenkrat ne moremo računati v našem podjetju, ker lam to ne dovoljujejo eko-lomske možnosti, zlasti pa 'elike obveznosti, ki jih ima-no z anuitetami do novo-[radenj. Resolucija o temijiv.h smernicah za nadaljnji 'raz-foj gospodarskega sistema sicer med drugim navaja še ukinitev raznih drugih obsežnosti do družbe in s tem sprostitev določenih sredstev gospodarskim organizacijam, katera bi lahko bila uporabljena za dvig OD, vendar do sedaj še zakoniti predpisi, ki bi ostale obstoječe obveznosti ukinili, niso bili izdani, tako da zaenkrat na še razna druga razpoložljiva sredstva ne moremo računati. Raizumljivo — v kolikor bodo podjetju na razpolago še kakšna sredstva, ki jih bo možno usmeriti v-" povišanje OD — bodo organi upravljanja o tem razpravljali ter ustrezno ukrepali.. Vsem članom kolektiva mora biti popolnoma jasno, da lahko povišujemo OD le, v kolikor nam dopuščajo naše ekonomske možnosti. V okviru teh ekonomskih možnosti pa so se ta povečanja tudi realizirala. V G. P. Dne 18., 8. 1964 je predsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Edvard Kardelj obiskal Zavod za avtomatizacijo. Tov. Edvarda Karddlja so sprejeli predstavniki podjetja »Iskra« im Zavoda za avtomatizacijo: Med daljšim razgovorom so predstavniki podjetja-in Zavoda seznanili tov, Kardelja z delom ISKRE in ZAVODA ter z najbolj^perečimi problemi' s katerimi še oba delovna kolektva srečujeta pri svojem vsakodnevnem delu. Po razgovoru, si je visoki gost ogledal , najpomembnej- še laboratoriji Zavoda in se zanimal za najnovejše dosežke, ki jih je Zavod razvil. Na sliki: dr. Anton Ogore-lec in1 ing. Mario Jež pojasnjujeta predsedniku Zvezne ljudske skupščine SFRJ delovanje in ustroj programa-torja. Pred novim šolskim letom in starimi problemi Šolski center ISKRA je za novo šolsko leto 1964-65 pripravil razen rednega študija na TSš v Kranju ter na poklicnih šolah v Kranju in Ljubljani, še zelo bogat program izobraževanja odraslih. Le-tem bo SC omogočil izredni študij na Visoki tehnični šoli (I. stopnja fakultete) strojne in eletro stroke v Kranju in Ljubljani, kakor tudi na TSŠ v Ljubljani, Kranju, Tržiču in Novem mestu. Nadalje bodo dokaj številni člani kolektiva Iskre študirali tudi na Višji; kadrovski šoli v Kranju — na oddelku za organizacijo dela in za kadrovsko dejavnost, nekaterim pa je ŠC ISKRA organiziral študij na Ekonomskih srednjih šolah v Kranju in Ljubljani. Izpolnitev tega obsežnega programa dopolnilnega izobraževanja kadrov za potrebe podjetja bo vsekakor terjala od kolektiva ŠC izredne napore, saj so njegove naloge precej večje od dejanskih možnosti. Največje težave predstavljajo Vsekakor pre-pičle prostorske zmogljivosti in zmogljivosti strojnih delavnic za praktični pouk. Predvidena I. etapa gradnje novega šolskega centra Iskre na Zlatem polju v Kranju fe zaradi pomanjkanja jfi-. načrtih sredstev v zamudi, Nujno potrebna pa so tudi adaptacijska dela v obstoječih poklicnih šolah v Kranju in v na novo pridobljenih provizorijih v Ljubljani. Seveda pa niso potrebne samo adaptacije — problem predstavlja tudi oprema teh šol. In končno še, eden perečih problemov — namestitev učenčev po raznih tiijiH internatih,' ker lastnih stanovanjskih zmogljivosti Šolski center nima. Dogaja se celo, da številni učenci, čeravno so, se .prijavili/, fie. morejo štu- dirati na naših šolah, ker so pač brez stanovanj v kraju šolanja. Medtem, ko je šolski center glede rednega učnega kadra zdaj že nekako konsolidiran, pa so še vedno težave s; potrebnimi, honorarnimi predavatelji zlasti zaradi neenotnosti v podajanju učile snovi,jit slabe stimulacije, ki je posledica pičlih finančnih sredstev, s katerimi posluje šolski center. - ' Glede na rast podjetja in njegove perspektive v prihodnjih letih, pomeni izobraževanje kadrov želo pomembno vprašanje, kateremu bi vsekakor kazalo posvečati naj-Večjo: kr vsestransko pozornost in najti nujno potrebna sredstva, s katerimi' bo Šolski cente' lahko "izpolnjeval svoje obveznosti do kvalitetnih kadrov, ki jih potrebuj« iz leta v leto več. Delo v Lipnici je zopet zaživelo Pred meseci je bil naš obrat v Lipnici : v zelo. težkem položaju. Po zelo intenzivnem delu v preteklem letu, ko je bilo, treba Večkrat nadaljevati z delom tudi popoldne, je kar naenkrat zmanjkalo1 déla. Prenehati jé' bilo treba z izdelavo Štirimestnega 1 š ievca pogovorov, ker ni več uštrezal zahtevam tržišča; Ko je bila izdobav-. Ij ena celotna količina številč-nikov za izvoz, se je stanje še. poslabšalo posebno zato, ker so tudi potrebe po šte-vilčnikih za montažo števcev padle. Vsi smo, vedeli,' da je to stanje samo začasno, saj. je program Lipnice' tak,” da v celoti zaseda vse njene zmogljivosti, Po; računih so bile, prostorske kapacitete, še celo premajhne in je bilo zato od- ločeno, naj se stavba dvigne za eno nadstropje. . ' Kritično, stanje je nastopilo prav-v trenutku, ko so bila gradbena dela v polnem teku. Zakaj zidamo, če nimamo dela niti ;v obstoječih prostorih, so vpraševali delavci? Toda prenehati z gradnjo bi. bilo nesmiselno, saj bi to pomenilo korak nazaj Zato srno hiteli s pripravo novih izdelkov, da bi delo spet čimprej normalno steklo V vmesnem obdobju smo si pa pomagali tako, da smo iz matične. tovarne,, v Kranju prenesli v Lipnico nekaj, izr 'de!kov, -ki so pomagali prebroditi najhujšetežave V izredno kratkem.času smo v Lipnici prevzeli, izdelavo mikrofonskih vložkov., tokovn.il} varovalk. ■ in nekaterih elementov za lciefonske centra- le Med tem časom se je z vso hitrostjo delalo na osvajanju petmestnega števca pogovorov in dvotarifnega šte-vilčiaika. | Danes novi števec pogovorov v Lipnici že teče. Delavci so z veseljem prijeli za delo. in kontrolna naprava že pregleduje prve izdelane količine. Iskra je prišla do izdelka, ki ustreza sodobni tehniki, poleg tega bomo pa zamašili vrzel, ki-je nekaj časa vladala v Iskrinem • proizvodnem programu. Poskusna proizvodnja v Kranju je pripre vda za proizvodnjo tudi- dvotarifni šte-vilčnik Izdelujejo,že sestavne dele in v kratkem bodo prišli prvi števrlčniki v Kranj in proizvodnja dvofarifmlt štrvcev bo lahko stekla z (Nadaljevanje na' 2. strani) M Naš razgovor NOVA RUBRIKA Kakor smo poročali v prejšnji številki našega tednika, je obrat »Žarnice« v Ljubljani • zabeležil ob koncu avgusta 10-letnico svojega obstoja. Prvi predsednik DS tov. Vlado Jugovič, je med drugim dejal, da je bil prvi delavski svet izvoljen leta 1959 in, da se še dobro spominja vseh članov, ki jih je bilo tedaj 11, dočim jih je zdaj 15. Na vprašanje, kako je DS opravljal zaupano mu delo, 'je tov. Jugovič povedal, da so imeli krepko oporo pri matičnem podjetju IEV, zato kot »obrat« niso imeli takih problembv kot samostojna tovarna. Vsekakor je bila mmmfj Tov. Janez Bratina največja želja že takratnega DS, da bi dobila nekaj novih strojev, in da bi dosegli pri izdelkih zadovoljivo kvaliteto. Predsednik zdaj Snega DS — tov. Janez Bratina, je te misli kar nadaljeval, saj se mnogo razprav pri DS suče prav okoli rekonstrukcije in seveda — kvalitete. Povečanje proizvodnje je vsakdanji pogovor, čeprav jé razen nekaj novih strojev, ves ostali strojni park že dokaj izrabljen. Predvideno strojno opremo čakajo z največjo nestrpnostjo. še vedno je preveč ročnega dela, manjka tudi nekaj merilnih instrumentov in optičnih priprav. Tudi kadri bi se morali v bodoče vzgajati bolj sistematično. (Prinier Tesla, TEŽ!) To ni1 jadikovanje nad nečim, kar še ni; ne, to je” skrb, da bi jih čas ne pretekel, in da si takrat ne bi očitali, da so nekaj zamudili. Da se stanje očitno izboljšuje, kažejo tudi osebni dohodki, ki so se v kratkem času pomaknili v povprečju »za 10.000 din navzgor. Splošno povprečje je sicer še vedno pod nivojem nekaterih tovarn Iskre,. kar pañí krivda kolektiva,.pač pa predvsem -zastareli strojni park in težave pri uvozu re-pro-materiala. Zaradi nizkih osebnih dohodkov v prejšnjih léíih, je bila fluktuacija še v lanskem letu precejšna, dočim je'letošnje leto stanje znatno Že nekaj časa, posebno pa letošnje leto, se naš časopis zelo trudi, da bi se s svojim pisanjem, s svojo vsebino in 'obravnavanjem življenja in poslovanja našega podjetja, aktivno vključil v proces boja ISKRE za večjo produktivnost, izboljšanje kvalitete naših izdelkov, znižanje za- . ing, za dvig poslovne morale in ne nazadnje za skrajšani delovni čas. Pri tem smo sami pisali članke, ali pa naprošali strokovnjake, vodilne ljudi in apelirali na vse člane kolektiva. Koliko smo pri tem uspeli, presodite sami. Prepričani smo, da je treba naš kolektiv redno, točno in jasno ^informirati o celotnem poslovanju podjetja' ter nakazovati rešitve problemov, ki se pojavljajo pri delu, medsebojnih odnosih tako med ljudmi, kot mefr DE znotraj podjetja, če hočemo napredovati in to tako, da bomo držali korak z razvojem in napredkom ostale elektroindustrije Jugoslavije 6z., da bomo v tem napredovanju tudi prednjačili. Da pa bi ujeli korak, moramo vedeti tudi za razloge, zakaj smo zaostali, da bi napake in pomanjkljivosti, slabosti in zapreke laže odstranili. Razumem, da so v Iskri ljudje, ki se silovito trudijo speljati voz, toda vsi skupaj bi to opravili precej laže in tudi uspeh bi bil večji. V Iskri je dovolj problemov, o katerih bi bilo potrebno spregovoriti prek našega časopisa, prav z željo, da bi odstranili zapreke za hitrejši napredek podjetja. In ker časopis sani od sebe tega ne bi mogel zadovoljivo opraviti, vabimo vse, ki jim je pri srcu ISKRA, da nas v tej naši akciji podprete s svojimi prispevki — kritičnimi članki za časopis in s svojim aktivnim angažiranjem na svojem delovnem mestu, v organih'Upravljanja in drugih organih ter strokovnih teamih. škoda, da je med nami še vedno preveč razširjeno tisto znano izgovarjanje: »veste, nerodno je — saj ni potrebno ne vem kako bo izzvenelo, utegnili bi me napačno razumeti — zakaj naj bi prav jaz pisal o tem — to se mene ne tiče — če nočejo tisti, Id So za to plačani, zakaj naj bi pa jaz« in podobno. Molk o nekem problemu v našem časopisu še zdaleč ne pomeni, da ljudje o njem ne govore in da ne obstaja. Zato mislim, je treba spregovoriti, pa čeprav nekateri vplivni člani kolektiva menijo, da bi obravnava »nekih« problemov prek časopisa samo' škodila ISKRI. Prepričan sem, če bi mi n. pr. lani objavili v časopisu, da je v tej in tej tovarni že leto dni nov avtomat za navijanje tuljav, ki je stal kolektiv precej milijonov, stoji nekje na hodniku neizkoriščen, potem mi tega ne bi bilo treba napisati daneš, da sedaj teče pač že drugo leto. Treba bi bilo objaviti samo: v kateri tovarni je ta stroj, 'kdo ga je nabavil in po čigavem nalogu — in videli bi čudež ... ' Ali, lani je potekalo zelo uspešno mladinsko tekmovanje za dvig produktivnosti. Podanih'je'bilo okoli 300 predlogov za racionalizacije, oz. izboljšanje ppslovanja — toda o tem, kakšni.-so bili predlogi, kdo jih je obravnaval, koliko so vredne realizirane racionalizacije in sploh o izkušnjah tega tekmovanja, kaj posebnega nismo brali. Mladina sama pa tudi molči. 'Zato: vsem bralcem s tem sporočamo,- da otvarjamo v časopisu novo rubriko KRITIKE, MNENJA in vas vabimo k sodelovanju, kajti potrebna nam je akcija, boj mnenj in odprta razprava o našem življenju, de- -lovanju in gospodarjenju, za napredek in procvjl ISKRE. Igor Slavec Delo' v Lipnici je zopet zaživelo Šolski center Iskra sporoča, da se bo redni šolski pouk pričel dne 7. septembra 1964, in sicer: • na poklicni šoli elektrotehniške in kovinarske Stroke v Kranju za učence vseh treh letnikov ob 7. uri; # na tehniški šoli elektrotehniške in strojne str© ke v Kranju za učence I. in II. letnika ob 14. uri, za učence III. letnika ob 7. uri; O na poklicni šoli elektrotehniške in kovinarske stroke v Ljubljani, Linhartova 35, za učence I. letnika' ob 10. uri, za učence II. letnika ob 7. uri in za učence III. letnika ob 8. uri. Uprava ŠC ISKRA boljše. Povečini so v tem obratu, ki šteje 226 članov, zaposlene ženske, moških je le 10 odstotkov. Zastavljeni plan v znesku 787 milijonov, ki je po pripovedovanju, dokaj visok — bodo dosegli, morda celo presegli, če ne bo nepredvidenih ovir, posebno pri nabavi materiala. Ado ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem sodelavcem kolektiva telefonije in sindikatu EE GPS v Kranju za Izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Avgust Smole (Nadaljevanje" s L Strani) domačimi številčniki. Doslej smo le-te'namreč uvažali. Poleg tega, da so bila potrebna "Slatna devizna sredstva, saj je uvožen Številčndk zelo drag, smo teh števcev lahko montirali le manjše količine, ker dobave iz inozemstva niso bile redne, Lipnica ima danes težave tudi s proizvodnjo stikalnih ur, saj je le-ta samo delno osvojena, ker precej delov še uvažamo. Deli iz uvoza ne prihajajo redno, kar povzroča zastoje v Lipnici in pomanjkanje stikalnih ur na tržišču. Tudi tukaj se bo treba čimprej postaviti na lastne noge. Zavod za avto- matizacijo je doslej uvožene' dele že razvil in oddal dokumentacijo. Na nas pa je zdaj, da proizvodnjo čimprej pripravimo in S tem Lipnica zagotovimo tekoče delo. Danes delavci V Lipnici nimajo več strahu kaj bo. jutri. Novi izdelki so tu in delo v novih prostorih je že steklo. Ko se bo nabralo nekaj sredstev, bo treba dokončati še skladišče, ki bo ob razširjeni proizvodnji nujno potrebno. če omenimo Se novi stanovanjski blok, v katerega se bo nekaj članov kolektiva kmalu vselilo, potem vidimo, da delavci v Lipnici lahko z zaupanjem gledajo v bodočnost. Delo in problemi PSO Na mnoga vprašanja, ki jih je uredništvo poslalo vodstvu Prodajno servisne organizacije, ali na kratko PSO — je direktor tov. Metod Rotar poslal obširno poročilo, ki ga bomo zaradi aktualnosti ob javili v celoti in to v treh nadaljevanjih. Prvi del bo obsegal rezultate prodaje in odgovor na kritiko na račun visokih zalog gotovih izdelkov in slabe izterjave dolžnikov. DOSEŽENI REZULTATI I. POLLETJA V PSO SO V SKLADU S POVEČANIM OBSEGOM DANIH NALOG Gospodarski plan podjetja tudi za letošnje leto izredno pčvečuje obseg nalog, ki jih mora na področju blagovnega prometa in servisnih ter montažnih storitev opraviti PSO. Doseženi rezultati I. polletja so v skladu s tem povečanjem, saj smo v I. polovici leta prodali kar za 7 milijard din več blaga, kakor v istem obdobju lani in s tem dosegji indeks 163. K temu naj dodam, da je tudi rezultat za julij relativno ugoden, saj je prodaja dosegla 3 milijarde din, s čimer je za I milijardo din presežena prodaja v juliju preteklega leta. Z rezultatom sem lahko zadovoljen, saj priča o tem, da Se je naš kolektiv tudi letos zavzel za izpolnitev svojih obveznosti do podjetja. - Uspešno poteka tudi prodaja rezervnih delov, kjer je naloga iza I. polletje izpolnjena s 114 %; prav tako tudi servisne delavnice in pa zunanja montaža uspešno izpolnjujeta planske naloge letošnjega leta. .Za kompleksno oceno teh rezultatov poslovanja prvih sedmih mesecev letošnjega leta je potrebno dodati, da tovarne ne izpolnjujejo svojih proizvodnih nalog letošnjega leta v celoti. Tako imamo večje izpade po količini, še večje pa pri asortimanskem izpolnjevanju plana. > Izpadi so predvsem na tistih proizvodnih področjih, kjer obstoji visoka konjunk-.tura in imamo čvrste obveze, kot so to avtoelektrika, zatem avtomatska telefonija, elektronske naprave, RA zveze in telekomandne ter usmemdške naprave. Zaradi tega smo morali posebne napote vložiti v prodajo zalog prenesenih iz lanskega leta,, da po lahko dosegli take rezultate v prodaji. NA RAČUN VISOKIH ZALOG — NI RAZLOGA ZA KRITIKO Kar zadeva zaloge gotovih izdelkov se mi zdi, da ni razloga za kritiko, ker so iste po stanju konec junija znatno nižje od stanja začetkom letošnjega leta in niso visoke, ampak so celo pod normativom. V primerjavi s stanjem Zalog s 1.1.64 so se iste znižale pri znatno povečani proizvodnji za prek 250 mili j. din in znašajo sedaj ca 2,500,000.000 din. Razloge sem navedel -že v odgovoru na prvo vprašanje, in bi želel le poudariti, da smo v celoti rešili problem prodaje zalog električnih števcev in, da smo tudi v vseh ostalih panogah znižali zaloge v primerjavi s stanjem ob začetku leta. Konec gjunija' so porasle le zaloge RA sprejemnikov in gramofonov, kar pa je izrazito sezonskega značaja in računamo, da bomo tudi te zaloge do konca leta normalizirali. Smisel in vsebina kolektivnega vodenja Vodenje sodi v našem podjetju še vedno med dejavnost, ki jo obvladuj ej a naši voditelji skoraj izključno s svojimi prirojenimi nagneti ji (dispozicijami), nagonom (instinktom) in s svojimi pridobljenimi izkušnjami, zelo malo pa z uporabo znanstvenih metod teorije vodenja. Tako stanje omogoča izrazito individualizirano vodenje, ki je v nasprotju s samim seboj. Vodenje je namreč ena od disciplin organiziranja, katere namen je — zavestno usmerjanje in vzpodbujanje drugih ljudi, da bi opravili svojo nalogo, ki je sestavni del neke širše naloge. Za bolj točno in enostavnejšo opredelitev funkcije vodenja bi lahko uporabili tudi Platonovo definicijo države: »Da bi ustvarili celoto, ki je večja od vsote njenih ^sestavnih enot.in- nog v-teku opravi jo takšne analize, Ta lovni položaj po možnosti trajanja posameznih ciklov- metoda je preçej objekliv-stoje ali sede in da sta v te- operacije. Takšna norma ve- nejša od prejšnje in pome-ku cikla obe roki (ali tudi lja samo ob ustreznem, raz- ni: korak naprej v študiju nogi -v odvisno od položaja) poredu delov na delovnem dela in delovnega mesta.-pravilno angažirani.; Na "tej mestu in za ustrežen stroj, Po prvi metodi lahko s po-podlagi je organiziramo delo oziroma za ustrezno hitrost močjo primerjanja ugotovila delovnem mestu tako, da stroja. Norma je nespremen- (Dalje na 6. strani) Sejnik Pepe se je od kašljal im s tem povsem privatno odprl. uradno .sklican sestanek. Zbrani navzoči,- ki jih ni bilo malo, so- pozorno prisluhnili. ■ »Tovariši«, Pepe še je še enkrat odkašljal, »na današnjem sestanku moramo; obdelati problem, ki ima nezaslišani vpliv na produktivnost. Gre za stvar, ki po mojem mnenju (navzoči so prikimali. kajti Pepe je' bil avtoriteta) lahko odpre našemu delovnemu kolektivu široke perspektive. Ta problem v vsej svoji veMčipi; predstavlja ...« In tako je Sejnik Pepe besedoval in besedoval ter zbranim navzočim jasno in tehtno obrazložil vso težo položaja . Priglasili so se. govorniki. Drug'za drugim. Govorili so,' dokazovali, ugotavljaliin podčrtovali. Vstajali -so, da bd zopet sedli. In sedli so, da bi zopet vstali in tehtno podčrtali oz jasno ugotovili dolbčerio ¿specifičnost problema. Skratka — sestanek je bil v svojem elementu. Bil je eden izmed mnogih, ki v zadnjem času tako pestro bogatijo produktivno življenje in predstavljajo, po mnenju Petra Sej-, nika in njemu enakih, edino metodo za učinkovito izkoriščanje delovnega časa. Taki sestanki poleg tega krepijo tudi občutke . sicer časovno omejene solidarnosti, ki se vedno zelo vestno vpiše v zapisnik. Pepe- Sejnik se je važnosti in plodnosti sestankov v celoti zavčdal. Skliceval jih je ob vsaki priložnosti, na vsa- NOVI VAL kem mestu, ob vsakem času. Na telefonske’ Mice .pa ..je njegova tajnica vestno odgovarjala: -r »Sejejo, sejejo, sejejo!« . In sejal so. Ufe in . ure; Dan za dnem._ Zapisniki so polnili mape. Sklepi so se vrstili za sklepa Prcbfemi so bili zapisniško odstranjeni. Rešitev so odpirale perspektive. In sejalci so .kimali, besedovali in zrli v prihodnost oprti na avtoritete, ln tajnica. je odgovarjiala: ; »Sejejo, sejejo, sejejo!« . Kot udarci, kladiva kot pesem so-zvenele te ; besede, ki so ponazarjale ustvarjalni-duh, ki je skoval, koval, tca- pisoval ¿¿in kimal., v zakajenem ozračju na širokih' frontah besednih bojev. In -čas je tekel. Minevale so ure, dnevi. In vedno znova je odmeval klic: . »Sejejo, sejejo, sejejo!« In sejali so. Dolgo; do onemoglosti. Ob vsaki priložnosti za vsak »problem«. No-, ve metode so si nezadržano utirale in si še vedno ubirajo pot in pridobivajo nove 'in nove •; privržence. Sestanka rstvo je postalo pojem. Pojem produktivnosti in racionalizacije dela. Po zaslugi Petra Sejnika in vedno zbranih,navzočih. . Čas,- je vzlato. Delovni čas namreč! Kako naj ga najbolj Smotrno izrabimo,? Pepe Sejnik ve odgovor. Vprašajte; ga in. .odgovoril bor »Sestanki vendar, dragi moji!« -Najbrž. bo začuden ali pa morda celo ,užaljen, če mu ne boste Verjeli, Toda, kaj zato! Bolje bo, če ,-mu ne verjamete,j pravzaprav, ne smete verjeti. To sicer ni prepoved, temveč, zgolj dobronameren, nasvet. -- In ...na ..koncu,-, da se razumemo — Pepe Sejnik ni edini, ki še tako. piše! . : ■ Prav zares, žal, da ni edini! | Iščemo nove | sodelavce .== za redna delovna razmerja: ¡¡J Uprava podjetja fljf 1. VEC ELEKTRO IN STROJNIH INŽENIRJEV =- 2. VEČ KNJIGOVODIJ z dokončano ekonomsko -~^= šolo == Vloge za sklenitev delovnega razmerja sprejema 1=1 kadrovska služba uprave podjetja Iskra, Kranj, Ki-dričeva 40. jj| Prodajno-servisna organizacija — |jjj' Ljubljana ] 1. POSLOVODJO servisne sprejemnice == pogoj: trgovski pomočnik elektro stroke z več-letno prakso 111. 2. VEČ BLAGOVNIH MANIPULANTOV ^=. pogoj: trgovski pomočnik eiektro stroke ^5' 3. VEČ KNJIGOVODIJ za obračunavanje uslug, :^=-V •' osebnih dohodkov in za delo v finančnem in ma-terialnem knjigovodstvu gs pogoj: ekonomska srednja šola z nekajletno == prakso ¡¡j 4. SERVISNEGA TEHNIKA za delo na kinoojače- = valnih napravah =. pogoj: tehniška srednja šola elektro stroke s ' prakso IH 5. SERVISNEGA MEHANIKA — avtoelektričarja pogoj: izučen v stroki s prakso sšg". 6. VRATARJA za delo v popoldanski in nočni izr ==2= meni ter kurjenje pisarniških prostorov v zimskem času. r s=|--' Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ —• == Prodajno servisna organizacija,— Ljubljani, Kot-' gg* ni kova 6. ,, ¡Bf Tovarria polprevodnikov — Trbovl j e |U I. RAČUNOVODJO pogoj: dokončana! ekonomska fakulteta in 5 let = prakse ali popolna srednja šola in 10 let prakse s= v računovodstvu. - Stanovanje zagotovljeno. H Tovarna elementov za elektroniko ¡¡j' — Ljubljana jH V DELOVNI ENOTI UPRAVA LJUBLJANA ¡¡gl — PREDKALKULANTA pogoj: ekonomska fakulteta z nekaj leti prakse = V DELOVNI ENOTI KERAMIČNI KONDENZA-g TORJI — ŽUŽEMBERK ¡¡gV'r- MEDICINSKO SESTRO ¡¡¡s pogoj: ustrezna šolska izobrazba z nekaj leti-prakse ^ V DELOVNI ENOTI UPORI — ŠENTJERNEJ = — MEDICINSKO SESTRO ¡¡!! pogoj: ustrezna šolska izobrazba z nekaj leti ===■■ prakse &s= Za medicinski sestri sta zagotovljeni samski so-tm bi. Vloge za sklenitev delovnega razmerja spreje-'= : ma kadrovsko-socialni oddelek Iskra Kranj, tovarna ==' elementov za elektroniko Ljubljana, Linhartova'35. ¡¡j Tovarna feritov in magnetov (v izgradnji) — Ljubljana gs|; 1. VEČ INŽENIRJEV strojne stroke' ■==' 2. VEČ INŽENIRJEV kemične stroke 3. VEČ INŽENIRJEV elektro stroke * "==s' 4. VEČ INŽENIRJEV metalurške stroke - ^= ; 5, VEČ TEHNIKOV strojne, metalurške, kemijske, ;^g elektro — šibki tok — stroke -UT' 6. VEČ- FIZIKOV in EKONOMISTOV '= 7. VEČ KVALIFICIRANIH IN VISOKOKVALlElCI- ■Hj RANIH DELAVCEV: •HH — strojne, metalurške in elektro stroke ¡¡j pogoj: ustrezna strokovnost ter nekajletna prak« .’|gg:. sa> -lahko pa tudi začetnik in urejena vojaščina. == Ponudbe sprejema kadrovskd-socialni oddelek ISKRA KRANJ, tovarna elementov za elektroni-ko Ljubljana, Linhartova 25. Razgovor o nabavni službi (Nadaljevanje s 4. strani) itd. če pa ne gre tako kot je predvideno, moramo vključiti vse rezervne možnosti, -.včasih tudi daleč prek normalnih 'stroškov (višje cene, posebne predelave, posebni prevoz itd.). V takih primerih je CNO prav tak operativni organ kot nabavne sluz-; be tovarn, kajti material proizvodnja mora dobiti. Kakšna je planska disciplina-v nabavljanju materiala in kdo odgovarja, če nek material ni pravočasno »v hiši?« CNO in nabavne službe tovarn so v okviru podjetja in tovarn postavljene zato, da preskrbijo material za proizvodnjo in režijo. Če materiala ni takrat, ko bi ga rabili, se seveda takoj postavi vprašanje, zakaj ga ud, oz. kdo ga ni preskrbel in kdo je kriv, da ga ni. Seveda je naravno, da vse strele letijo na nabavne službe, ne glede na to ali so res te krive za vse ali ne. če pa analizirano celotno pot nastanka materialnih potreb od prodajnih pa prek proizvodnih ih materialnih planov vidimo, da je precej kratkovidno, vedno iskati krivca za pomanjkanje materiala v nabavnih službah. K razčiščen ju vprašanja o krivdi ih nekrivdi bom navedel nekaj pripomb: Osnova vsega dela v tovarnah so proizvodni piani, ki so seveda tildi osnova za postavljanje materialnih potreb. To je pa hkrati že začetek vzrokov, zakaj ni včasih materiala pravočasno. (To je samo eden izmed možnih vzrokov, ki jih je pa še nešteto). če nabavne službe skupno s CNO ne dobijo ■pfiravočasnoiv roke potreb, potem je., seveda že veliko zamujenega. Včasih si lahko oskrbimo' material iz doma-če proizvodnje, nasprotno' pa nam 'vsaka zakasnitev samo povečuje potrebe po deviznih sredstvih. Letne materialne potrebe bi morale' imeti tovarne izdelane vsaj do konca avgusta vsakega leta za prihodnje leto tako, da bi kompletne potrebe vseh tovarn, preglede in dogovore med CNO — nabavnimi in planskimi službama tovarn opravili vsaj v septembru vsakega leta. Za sklepanje pogodb ostane potem komaj še dva meseca (oktober in november), kajti v decembru je treba pogodbe obdelati in točiti vse, kar zadeva mo itna an naknadna popravlja specifikacij za X. kvartal naslednjega leta. To je poa v grobem postavljen osnutek, ki naj' bi bil, kar pa je zaenkrat samo naša »pobožna želja*. če naj planske službe ugotavljajo potrebe materiala za naslednje leto, morajo imeti na razpolago proizvodno plane. Teh pa nimajo oz. tiiso imeli do sedaj še ni-, koti pred začetkom poslovnega leta. Letos upamo, da se bo vendar zasukalo na bolje, ker sta organizacijski in tehnični sektor ukrenila vse, da bodo pravočasno" proizvodni plani »pod streho«. Dogodilo se nam je, da smo zaradi dosedanjega takega (ne)p!anskega dela imeti v letnih potrebah za letos 50.0. ton premalo dekapirane pločevine, 200 ton trafo pločevine, 180 ton lak žic itd, Kaj to pomeni, ve le tisti, M, se polno zaveda odgovornosti, da material pomeni tudi delo: za vse naše kolektive in, da brez tega ni proizvodov za prodajo. Prav enake anomalije ,se nam dogajajo tudi med letom - v kvartalnjh .specifikacijah, Ne rečem, da se stanje nč popravlja, toda še vedno v nekaterih tovarnah nabavne, službe me morejo hobiti potreb pred začetkom kvartala, kaj šele 45 dni pred vsakim kvartalom, kadar jih zahtevajo proizvajalci — dobavitelji (FKS, Novkabel, Bika, Sevojno,, vse'železarne itd.). Če verjamete ali ne, da. je nabavna služha neke naše tovarne - poslala specifikacijo zg lak žiee za XII. kvartal šele 1.3. julija t, 1., namesto 15. maja 1.1. Jasno je, da. v takih primerih res ni 'možno računati na redno preskrbo! K razlagam — zakaj kdaj pa kdaj ni materiala pravočasno v hiši, bi lahko prišteli še mnogo vzrokov, ki so povečini izven nabavnih služb in CNO. Kaj boste rekli na rezultat dobav, recimo železarne Jesenice za I. kvartal t. L, ko smo dobiti komaj 35 % tistega materiala, ki ga je bila Železarna dolžna po pogodbi dobaviti, ajt pa — Valjaonica Sevojno nam je dobavila samo 20%. materiala. In za vse te neizpolnitve pogodb imajo dobavitelji take argumente, da nam niti kakršnakoli pravna pot ne -bi ničesar pomagala. gg Kakšen je sedanji položaj zlasti v 114 in 115 panogi/ ne bi navajal, da mi ne bo kdo očital pesimizma, Položaj je težak in bo šetiežji, dokler se tržišče ne uravnovesi. Problematike uvoza se ne bi dotikal, ker ne sodi v nf5j delokrog, zalo bom omenil samo, da je marsikdaj tesno sodelovanje nabavnih služb tovarn, CNO in Z.TO reševalo težko pomanjkanje materiala. Vsekakor pa menim, da vse nabavne službe po službeni dolžnosti odgovarjajo za pravočasne dobave materiala, tako za proizvodnjo kakor za režijo, vendar ta dolžnost še ni krivda, kadar materiala ni mogoče dobiti iz kakršnihkoli razlogov. - Kaj želite kot šef CNO v zvezi s problematiko okoli reprodukcijskega materiala še povedati našemu kolektivu? K temu, kar sem že omenil še tole: izpolnitev polletnega plana podjetja z 97% dokazuje, da je preskrba z materialom tako domačim, kakor tudi uvoznim funkcionirala vsaj v istem %, ker, sicer ne bi bilo proizvodnje. Upam, da bo enako tudi v drugem polletju, čeprav pričakujemo večje težave. Nič ne bo čudnega, če bo v Kranju izrečen kakšen »tnazer-jd« in drugod Tfakšna pridušena, pa tudi dokaj glasna kletvica zaradi pomanjkanja materiala. Vse nabavne službe v tovarnah, - CNO, in ZTQ bodo izkoristile tudi najmanjše možnosti samo,, da bo material na razpolago, za proizvodnjo. Pri tem bo. pa treba koristiti v kar naj-veeji meri material, ki že leži v skladiščih pa četudi bo potrebna še kakšna »operacija« več. S tem se bodo zmanjšale zaloge materiala, kar je tudi nujno; kajti vsake znižanje zalog nam razbremenjuje obratna sredstva. Na splošno pa želim, da bi se čimprej uredilo planiranje tako, da bi lahko materialne potrebe'pravočasno obravnavati in, da bi se finančno stanje uredilo, tako, da bi bili naši odnosi z dobavitelji boljši. Še vedno, oz., vedno, bolj velja i stari pregovor: »Čisti računi — dobri prijatelji.« ' v ■■ í fflir "r-r-V - #, ■ v, w/: ■I ® ■ Will;! mit; p|§|§|iWÊÈÊÈBÊÈÊm cê ..i šola in pomoč starejših sodelavcev pomagata mladim Tehnične norme doma in na tujem 1 _ ' (Nadaljevanje s: 5. strani) Ijenih časov po elementih takoj dosežemo, kje je poraba časa največja.. Glavni poudarek v izboljšanju procesa proizvodnje je v tem, da se ta čas zmanjša in,'-da se doseže vis.okoproduktivna norma- Pri analizah po drugem sistemu pa gre za to, da se,, odstranijo- komplicirani faktorji montažg ali usmerjanja, ki imajo, kot posledico veliko število . časovnih enot v oceni analize, bodisi zaradi razčlembe procesa,, bodisi zaradi uporabe- določenega orodja ali opremo. V obeh primerih posebej upoštevajo sposobnost stroja, njegovo hitrost ta o času, ki je delavcu potreben za izvršitev polnega časovnega ciklusa operacije. Kolikor je čas, stroja daljši od trajanja ciklusa ročnega dela, priznajo delavcu »dodatni čas«, ki ga vnašajo v-"posebna poročila o ustvarjenem učinku. Ta podatek je zelo pomemben, kajti omogoča presojo o zastarelosti stroja, ki ga po potrebi rekonstruirajo ali zamenjajo z novim. Za to skr-be šefi oddelkov/ V : podjetji! i Ef . Niš. imajo več" sistemov obdelave ln‘ normiranja. Na področju velikoserijske ' ' proizvodnje uporabljajo norme na podlagi izkušenj (kot ostanek-iz Stare proizvodnje:), norme na bazi kronome.tričnih podatkov; in. norme po, sistemu Beudox. Empirične norme m,.’norme, ki bazirajo "samo, na kro-nptneirinnih/podatikiii,^so zastareti načini .normiranja,, ker vnašajo' precej subjektivnih elementov, pri čemer’ ne jemljejo M poštev podatke o organizaciji delovnega mesta in, ne kapacitet stroja. Kolikor pa. jih jemljejo, jih upoštevajo enostransko glede na srednji dnevni učinek delavca pri določeni operaciji. Tak delovni sistem vnaša velike anomalije v pogledu realizacije dnevnega učinka,, ki presega večkrat tudi do 30 odstotkov normalnega. To se dogaja zlasti pri uvajanju RAZPIS Komisija. za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE Tehnične kontrole tovarne Elek-tromehanika Kranj objavlja prosti, mesti: MOJSTER SUPER KONTROLE Pogoji: mojstrska šola ali VK z 10-3etno prakso v kontroli. VODJA TEHNOLOGOV Pogoji: VS S 3-letno prakso ali TSš o?, mojstfska šola z 10-letno prakso. / ' Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne Elektromehanska v Kranju do 5,. 9. 1964. nove. delovne /sile in če dela brez potrebne časovne priučiti« za določeno delovno mesto; C' Prilagojeni Beudox sistem uporabljajo- za sedaj samo y 1 ekonom, enoti in doseženi rezultati kažejo zlasti razliko med ..starimi in novimi normami na podobnih operacijah, To razliko bodo ans-' liziraii judi ekonomsko, da, bo postala še očitnejša. Norme po, tem 'sistemu idejno analizirajo kot pri Phitipsu, ,le način nagrajevanja j,e. prilagojen našim''pogojem.. V času privajanja na normo je naioga delavca, da obvlada tehniko, dela na delovnem mestu,, ofe tako določeni tehnologiji dela, ki zagotavlja določeno kvaliteto iz-: delka, ne da bi bil pij tem delavec materialno oškodovan. To omogoča nizek, začetni nivo norme, s katero sp začne priučevanje na vsaki novi operaciji (približno 30 odstotkov polne, končne norme). Norme po tem sistemu so enakovredne nopmam, ki jih ima Philips v svojih obratih. Njihovo dosedanje je povsem realno in znaša povprečno 105. d.o 115 odstotkov. Pri tem niso zabeležim noben primer preseganja norme prek 13C; odstotkov, kar se je dogaja-* 1q pri 'starem kronometrje-nem sistemu normiranja. Takšen učinek oh istočasnem zalaganju pri vseh operacijah ustvarja posebno de lovno, disciplino in pot-rebei-delovni odnos v Oddelku, (Po IT NOVINEj Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 12. seje UO Elektromelianike elektrdmehanike (17. iil 18. 8. 1964) ^ Upravni odbor sprejema na. znanje programe posameznih sektorjev za izvedbo uktepov, ki jih predvideva predlog za Uvedbo skrajšanega delovnega Časa. Na oSnovi podatkov iz analize za prehod na skrajšani delovni čas Ugotavlja upravni odbor, da je delovni čas izredno slabo izkoriščen na delovnih mestih, ki so plačana po čašu. V Zvezi s tem naro-ga vsem sektorjem, da v sodelovanju s samoupravnimi organi delovnih enot pripravijo do 30. 8. t. 1. predlog zd znižanje števila režijskih oseb {delovna mesta, ki so plačana po času) za 5 procentov. Predlogi za znižanje delovnih mest naj temeljijo ° na analizi dela teh mest, pri čemer je treba Stremeti za tem, da se nezadostno izkoriščena delovna mesta združijo. Delovno silo, ki se bo s tem ¡Sprostila, je treba prekvalificirati in zaposliti na produktivnih delovnih mestih. ® Upravni odbor je vzel na znanje obvestilo delovne enote produkcije o težavah v zvezi s pomanjkanjem kemikalij za galvanski». Upravni odbor obvešča delovno enoto produkcijo, da je zunanje trgovinska organizacija v zvezi z navedeno problematiko že posredovala pri republiškem izvršnem Svetu, kjer zahtevajo, da se sredstva za nabavo potrebnega materiala dajo tovarni V Podnartu iz retencijske kvote. Vodstvo tovarne bo v sodelovanju z zunanje trgovinsko organizacijo podvzelo vse možne ukrepe, da se kritično stanje v produkciji čimprej reši. 9 Upravni odbor je obravnaval predlog delovne enote kontaktov in mnenje komisije za OD za korekcijo osebnih dohodkov na režijskih delovnih mestih v kon-taktorju. V zvezi s tem zadolžuje upravni odbor predsednika tov. 'Tronkarja, direktorja ing. Dolgana in tov. Žbogarja, da v sodelovanju s samoupravnimi organi delovne enote kontaktor in komisijo za osebne dohodke v tovarni predlog ponovno proučijo in poročajo UO. Sklepi 4. zasedanja DS elektrO-mehanike (21.8.1964) 9 Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora in komisije za Skrajšan delovni čas. Za izvedbo ukrepov po sklepu upravnega odbora in Predlogih komisije za Skrajšan delovni čas so odgovorne strokovne 'službe. Skrajšani ' delovni čas se uvede postopno in sicer: od 1. 10. 1964 do 1. 1. 196S hi bila prosta ena sobota, od I. januarja 1965 do 1. 7. 1965 dve soboti in od 1. 7. 1965 dalje tri sobote v mesecu, v kolikor bodo rezultati postopnega uvajanja pozitivni. ® Delavski Svet je potrdil periodični obračun za I. polletje 1964. ® Zaradi zvišanja cen nekaterim prehrambenim ar-tildom je delavski svet sklenil, da poleg 1.506 din odobri še dodatno zvišanje 2U ponovnih 1.500 din, ki najdbi se s 1. 8. 1964 vneslo v tarifno postavko na naslednji način: din neto a) za delavce po normi naj se povečajo dosedanje vrednosti grup za 4.— pri tem bi pri povprečnem 65 % preseganju norm prejeli še 2.40 in pri povprečnem 10’% faktorju stimulacije 0.66 kar bi predstavljalo 7.26 ali mesečno 1.500 din b) za režijske delavce bi povečali dosedanje obračunske postavke za O.—1 pri tem bi pri povprečnem 10% faktorju stimulacije prejeli še 0,60 kar bi predstavljalo 6,60 ali meseča» 1.373 din Po navedenem bi vsak delavec prejel od 1. avgusta 1964 dalje poleg dosedanjih 400 din dodatka, še zagotovljen minimum 1.500 din neto, ostanek do 3.000 din pa v Odvisnosti od postavljenih metil v pravilniku o delitvi OD in doseženega učinka. Zaradi navedenih povečanj bi mesečno koristili 21 milijonov 017.979 din več bruto osebnih dohodkov. Sklepi 13, seje UO elektromehanike (24.8.1964) • Upravni odbor sprejema na znanje obvestilo kadrovskega oddelka oziroma seznam oseb, ki zasedajo SS delovna mesta, za katera se zahteva ekonomska srednja šola in opozarja vse tiste, ki te izobrazbe nimajo in so mlajši^ od 30 let, da najkasneje v 6 letih pridobijo znanje, ki se za njihova delovna mesta zahteva. 9v Upravni odbor je obravnaval predlog za dopolnilno izobraževanje delavcev proizvodnje in smatra, naj o predlogu razpravlja še upravni odbor delovne 'enote in poda svoje mnenje upravnemu odboru tovarne. ® Upravni odbor odobrava šolanje na višji kadrovski šoH — oddelek za organizacijo dela naslednjim: Stanetu Kovaču, Francu Kejžarju, Viliju Planinšku, Francu Klemenčiču ((vsi tehnični Sektor), Ivanu Fabjanu, Alojzu žiber-tu (oba organizacijski bito), Avreliju Tronkarju (kino-montaža), Ivi Vidičev!, Miro- tu Gogali, Ladotu Petroviču (vsi finančni sektor), Janezu šifrerju, Stanetu Mihaliču (oba -vzdrževanje naprav), Janezu Žbogarju (vzdrževanje strojev), Jožetu Fendetu (orodjarna), Vinku Zupanu, Francu Žepiču (produkcija), Minatti Rojcu, Božidarju Krajšku (gospOdarsko-plan-ski sektor), Janeza Brezarju (el. za avtomatizacijo), Edu Podlipniku (umetne mase), študij, se odobrava -pod pogoji, Id so bili navedeni v razpisu. ® Upravni odbor odobrava tov. Alojzu Dolencu študij na srednji tehnični šoli. ® Upravni odbor odobrava tov. Francu Bajžlju, sektor tehnične kontrole in tov. Danielu Kusu, DE kontaktor-ji in releji študij na Višji tehnični šoli v Mariboru, oddelek pri delavski univerzi v Kranju. Sklepi 4. seje UO tovarne za elektroniko in * avtomatiko (25.8.1964) ® Ker smo Z obveznostmi do PSO pri izdobavah (predvsem ojačevalcih hi drugih artiklih, ki so na tržišču najbolj iskani) v zaostanku, naj gospodarski sektor skupno s proizvodnjo ukrene vse, da se te izgube nadoknadijo. Ojačevalcev GK-13 je v tem mesecu treba nujno izdelati najmanj 1000 kosov, ker v UaSprOtnem primeru bo dvomljiva prodaja tistih izdelkov, katerih zaloge so že sedaj v nenormalnem porastu. 9 Poslovanje s tujo kot tudi lastno embalažo je V naši tovarni zaenkrat še neurejeno, za kar pa je krivda predvsem na strani gospodarskega sektorja, ki prejetih zaj bojev ne vrača pravočasno, za lastne pa ne izdaja potreb- nih bremenitev. Upravni odbor zahteva, da se rokovanje z embalažo čim prej uredi, kar velja tudi za vse naše obrate. ® Kot z obveznostmi do PŠO se dogaja, tudi z neizpolnjevanjem plana prodaje naših izdelkov, zunanjim kupcem. Dobave količinsko ne ustrezajo, hiti Se ne držimo postavljenih tokov. Gospodarski sektor naj skrbi za točne j še lansiranje teh artiklov v proizvodnjo (predvsem zvočniki za EI-NIŠ, slikovni transformator za R£ itd.). Zavedati se maramo močne konkurence, ki vlada na tržišču in pomembnosti gospodarske izgube z ukinitvijo tovrstne proizvodnje. ® Izgledi za izvoz niso slabi, ne moremo pa se pohvaliti z. natančnostjo izvrševanja obveznosti in prav upravičeno obstoja bojazen, da si možnost dotoka deviz sami zapremo, kajti banka neoporečno stoji na načelu (IZvoZ-uvoz ih zaradi tega naj se planiranju ih fahsiranju eks-portnih artiklov posveča še posebno pozornost. ® Člani Upravnega odbora so Sprejeli Sklep, da se mora komisija za izdihe in tehnične izboljšave pogosteje sestajati, kter je vsak predlog potrebno Sproti analizirati, po za to določenem pravilniku. Izračuni prihrankov morajo biti točni (nikakih ugibanj ali predvidevanj), poleg-tega pa naj komisija upošteva tudi določeni enomesečni rok izdelave teh 'analiz. 9 člani upravnega odbora so Sprejeli sklep, da naj se vsem našim praktikantom in vajencem prevozni Stroški do tovarne in nazaj povrnejo le nad din 1200. ® Člani upravnega odbora so sprejeli Sklep, da naj se sredstva v višini din 8.000.000, ki so bila predvidena za grad-' njo skladišč v Pržanu in katera niso bila izkoriščena, predvidi za naslednja dela: — popravilo ponikalnic na Jeriči , 1,200.000 — popravilo skladiščnih in garažnih prostorov 2,600.000 — preureditev tajništva 300.000 — popravila, ureditev menze 600.000 — popravilo poda v material- nem knjigovodstvu 50.000 —popravilo poltovomega avtomobila 500.000 — poglobitev bazena za odpadne vode in ostala manjša dela 500.000 Skupaj: 6,750.000 Razlika dih 1,250.000 ostane nerazporejena, oziroma bo ta denar porabljen za nepredvidena popravila, v obratu Višnja gora. Prodaja v juliju 1964 v 000 din Panoga Plan za julij 1964 Realizacija julij 1964 izvršitve. % ZVEŽE NAPRAVE MERILNA TEHNIKA STIKALNA TEHNIKA AVTOEtEKTRlKA ELEMENTI ŠIROKA POTROŠNJA 110J 105.4 125.— 110.2 71J 120.5 117.— SKUPAJ 3.000.000 3.083.874 102.8 MONTAŽA REZERVNI DEU 115J 151J SKUPAJ 3.125,300 3.256.200 lb4<2 PLAČANA REALIZACIJA 3.006.000 3.009.686 100 J Sklepi 6. seje UO tovarne elementov za elektroniko (26.8.1964) 9 V drugi polovici leta je potrebno podvzeti določene ukrepe, da se bodo vse ' zaloge uskladile s proizvodnjo in dosegel planirani koeficient obračanja. Zadolžuje se vodjo finančnega sektorja, da s posameznimi DE obravnava ta problem ter ukrepa tako, da se bo v čim večji meri izboljšal koeficient obračanja in uskladile zaloge. 9 Da bi bil letni plan v celoti dosežen je kljub temu, da je polletni rezultat v skladu s planom, potrebno povečati vse napore glede na znatno višjo zadolžitev v II. polletju. Posebno pozornost je treba posvetiti pravočasni nabavi materiala in polfabri-katov in realizaciji internih investicij, ker samo s .povečevanjem števila ljudi ne moremo realizirati povečanega proizvodnega plana in obveznosti do tržišča. 9 BO je nadalje Sklenil, da zadolži pravno Službo tovarne in kadrovsko-socialni oddelek tovarne, da Se z vsemi kandidati, katerim je s Sklepom dovoljen vpis v določeno šolo oziroma s tistimi', za katere tovarna že plačuje šolnino, sklene ustrezno pogodbo, ki mora poleg osebnih .podatkov vsebovati tudi klavzulo, ki predvideva, da kandidat, ki, pokaže slab uspeh na koncu šolskega leta ali pa pred tem izstopi iz šole, mora povrniti tovarni vse izplačane šolnine. Prav -tako naj pogodba vsebuje Cten, ki obvezuje vsakega posameznika, da po končani šoli ostane v podjetju Vsaj toliko, za kolikor časa Je prejemal materialna sredstva za določen študij. Pogodba naj tudi precizira, da tovarna povrne 80% stroškov, ostalih 20 % stroškov šolni pa gre v breme posameznega kandidata. 9 UO je sklenil, da se predlaga UO podjetja, da podvzame takoj določene ukrepe, da se reši vprašanje internatskega bivanja 2® di-i jakov poklicne Šole, ki so predvsem iz dislociranih ® tovarne elementov. \ Še enkrat: Iskra na Gorenjskem sejmu V predzadnji številki čašo- je tudi storila za radijske ostala podjetja lahko nasto- Vojaki nam pišejo pisa .-ISKRA smo z zanima- aparate, medtem, ko je pa za njem prebrali sestavek .pod televizijske sprejemnike, z. gornjim naslovom. Sodimo ozirom na sedanjo tržno sipa, da zasluži še nekaj po- tüacijo, formirala cene dru-jasniljme zaradi trditve, -da gače. ;morda spet komu ne bo IS^RA je že isti dan,' t. j. všeč. . .«. temveč zaradi tega, na dah otvoritve sejma pre-ker pisec in z njim bralci gledala vse cene naših izdal-najbrž ne poznajo nekaterih kov pri naših poslovnih bistvenih dejstev. pajo Z mnogo širšim asorti-manom široke je zaradi tega uspeh na takih sejmih , znatno večji. V uredništvo dan za dnem prejemamo pisma in~ dopisnice. Pišejo .nam jih mladi člani kolektiva, ki služijo* vo- ____________ jaški rokTpo- raznih .krajih potrošnje in- države. Vsebina .teh pi-sem si lahko njihov jo na moč podobna. .Vojaki se nam zahvaljujejo za redno Pozdrave pošiljajo naslednji .vojaki: JOŽE, GRILC, V. p. 2736/30 Benkovac, Dalmacija; JANKO OKORN, V. p. .8709/7 Kovin, Banat; . CIRIL GORJANC, V. p. če pa bi nam to- pošiljanje našega lista, ki jim varna Rudi čajavec« dobavila obljubljeno količino televizijskih sprejemnikov, pa bi lahko dosegli še znatno partnerjih ter naslednji dan večji promet oz. prodajo. Upravni odbor podjetja je cene temu primemo vskla-na svoji seji 15. februarja dila. '.. letos ob redukciji sredstev Prodaja naših izdelkov je za propagandno dejavnost potekala tako, kot smo pred-nastop na- Gorenjskem sejmu videvali. Računati moramo s zaradi manjše • pomembnosti .tem, da ISKRA .proizvaja rasi^0*1 izločil. Pogodbo za na- zen radijskih aparatov in ne-stop na sejmu zato ni skle- katerih drugih izdelkov širo-nila Propagandna služba, ke potrošnje, v glavnem inve- štioijško opremo, medtem ko be eno mnenje temveč Uprava ISKRA PSO, nakar je Propagandna služba .prejela nalog za ureditev prodajnega prostora' ISKRE na tem sejmu. Na Gorenjski sejem smo torej šli zaradi prodaje iz- V glasilu »ISKRA« od 6. delkov, ne pa zato, da bi se pvgusta 1964 je bil objavljen tam predstavili kot. veliko članek »Iskra na Gorenjskem podjetje, “kar bi bilo. prav v sejmu« ha katerega dajem .Kranju menda odveč. Zares sledeče, pripombe: namreč dvomimo, da bi mo- Ob. tako bežnem pregledu daleč od doma pomeni živo vez z ISKRO in sodelavci. Vsi poiidarjajo, da list natanko prebere, kar jim 'radi verjamemo, bilo pa bi prav in lepo, ko bi ga tako natanko prečitali tudi vsi drugi člani kolektiva, ki niso pri vojakih. Prav zato, ker so si po vsebini'pisma vojakov tako'po--7710/1 Beograd. ........H dobna, jih ne moremo obja- Vsem vojakom lepa hvala nam- ^yej - uvprayicein0 v't' posamič, pač pa smo za za pošto in naša želja je, da bi današnjo številko zbrali vsa čimprej in uspešno doslužili prispela, v katerih vojaki' po- vojaški rok in se spet vrnili zdravljajo svoje-sodelavce v na svoja nekdanja delovna tovarnah in enotah ISKRE iri mesta, v našo' skupno borbo si želijo, da bi »ISKRO« še za izpolnitev'naših proizvod-naprej redno prejemali. nih obveznosti. Takšna je, torčj resnica — tista, ki mora biti osnovno vodilo v novinarski dejavnosti in objektivnem poročanju o dogodkih. Sestavek v predzadnji številki »... spet ni bil všeč .. ing. Mitja Tavčar m Jože Cvar ALOJZ KAJZER,_V. p. 9234/ 20 Beograd; TONE DEBELJAK, V. p. 8775/034 Sarajevo; /MARTIN HEBERLE, V. p. 7930/8 Vinkovci; ALOJZ LAVTAR, V. p. 5920-11/d; FRANC ŽO&> V. p. 9014/2, Šibenik; , I CIRIL DEBELJAK, -V. p. tudi omenil, da. TV aparati podjetja RIŽ ne gredo dobro v prodajo. Izjava: »Dejal bi, da ne poznamo dobro trga ...« tov. Zupančič nikdar ni izrekel, zato zahteva, da se ista pre- __ kliče. Ne morem si predstav- kot gramofccskih ''plošč, ni pa ^-iati, kako se more tako gro- Pomanjkanje materiala gel tudi najrazkošnejši raz- našega razstavnega prostora stavni prostor ISKRO v Kra- je dopisnik opažil prodajo nju- bolje predstaviti, | g| lastne tovarne ... niti z besedico omenil, ka Zaradi zahteve, naj raz- ko smo jih prodajali, kako stavni prostor služi samo je bil ta prostor ' urejen in prodaji in zaradi izredno pi- zakaj je bilo toliko kupcev člih finančnih sredstev je bil prav na tem mestu. Za pro-našton na Gorenjskem sej- dajo, gramofonskih plošč na mu tak, kakršen je bii. Do- Gorpnjskem sejmu smo dali voljena naj nam Ko ugpto- izdelati pult, ki je bil pred- vitev, da je bila likovna rešitev nastopa docela korektna. Mimogrede naj pripomnimo. da Smo stojnico sestavili iz istih elementov; kot toliko prehvaljeni razstavni prostor na Sejmu tehnike, v Beogradu. Kdor pa presoja met pozornosti in to zaradi lega, ker je bil prirejen za moderen način prodaje gramofonskih plošč. Pult je bil izdelan tako, da so v njem vgrajeni tudi gramofoni, ki so delovali vsak posamezno na naglavne slušalke ali pa ureditev stojnico po obsegu, posamično pirek vgrajenih naj takšne presoje raje — zvočnikov. Takega pulta na opusti... , Gorenjskem sejmu še ni bilo. 'Toliko o' propagandni plati. seveda za poročevalca ni 'Nekaj besed pa zasluži tu- omembe vredno! \ df komercialna Stran. * Mislimo,. da stavek v dru- 'Podjetj? 1 ISKRA oz. Pro- 'getn odstavku, kjer. dopisnik dájno-seryisna organizacija piše' »ne' vzbiija pozornosti« prodaja svoje izdelke ; tudi hi na mestu, ker si pač ni vzel trgovskim podjetjem, ki jjna- dovolj časa, da bi opazil, da jó zelo močno svojo lastno je pozornost s strani kupcev maloprodajno' mrežo. Zaradi bila precejšnja, tega ISKRA svojih izdelkov V četrtem odstavku med ne sme in ne more prodajati drugim omeinja, da smo zrai-cenejc kot naši poslovni žali Cene za 5,3 % iñ dalje partnerji v svoji maloprodaj- navaja znižane cené za naše ni mreži, ker bi si ha ta na- KA in TV aparate. Pripombo čin seveda onemogočili pro- na to je. že napisal direktor dajo naših izdelkov tem pod- filiale Ljubljane tov. Cvar, jetjem. ISKRA je za Gorenj- ki je dovolj točno podan in ski sejem posebej" formirala edino pravilen, prodajne cehe in to n,a pod- Posebno potvorjena pa je lagi že ustaljene prakse. izjava tov. Zupančiča, kTnaj Računali smo, da bo trgov- bi izjavil dopisniku, da física mreža tudi letos na isti nančni posli niso ravno na način formirala cene izdel- višini, kar se lahko tolmači kom za Gorenjski sejem; to dvoumno. Vprašanje dopisnika je bilo: Kako gredo posli —prodaja na Gorenjskem sejmu? Odgovor: Računali — planirali smo, da bomo več prodali. Mislili smo, \da bomo dobili za prodajo na Gorenjskem ' sejmu, tudi televizorje bo predrugačiti besede izrečene ob tem razgovoru. V bodeče pa naj -dopisniki intervjuje. na licu mesta zapišejo; da , ne bo prišlo do potvarjanja izjav namerno ali nenamerno. Za cene naših TV aparatov na Gorenjr skem sejmu smo bili dogovorjeni v PSO in smo tudi take postavili. Imeli pa smo dovoljenje, da cene znižamo, seveda ds dogovorjene cene (v primeru pa, da gredo druga trgovska podjetja v pre-občulno ' znižanje, ' aparate rajši vzamemo iz prodaje). Na Gorenjskem sejmu smo prodajali, artikle široke potrošnje, ki/so bili v zadostni količini in na zelo vidnem mestu razstavljeni *'n najbolj privlačno prikazani. Pri skromnosti udeležbe kot jo navaja pisec, igra veliko vlogo prostor ; in cena,- na kar pa on verjetno ni mislil, ker ne pozna plaina propagande. Vedno smo pripravljeni slišati konstruktivno kritiko, ne moremo pa dopustiti potvarjanja izjav, zato zahtevamo, da/ se potvorjene , izjave v naslednjem listu prekličejo. Jože Župančič Na vseh vogalih se lahko sliši ta krilatica, da proizvodni plan ali plan po asor-timanu DE nd bil izpolnjen mer, da» letne potrebe po nekem materialu nek kolektiv porabi že v ‘ prvem polletju itd. Temu botrujejo slabi nhr* prav Zaradi pomanjkanja ma- mativi, rázni rebalansi začet' teriala. Zato sem šel na kratek razgovor v našo CNO, kjer sem zvedel: — vse tovarne so bile dolžne dostaviti plan material-. nih potreb, za letošnje leto »že lani oktobra, a sp bile zelo ne kom leta, ko so proizvodne zmogljivosti naših dobavite ljev že 150-odstotno zasedene, in ne nazadnje napake pri množenju (izgleda, da nekaterim planerjem decimalna vejica še vedno dela nedo redke tovarne, ki so. pla- pustne težave). In posledice: dostavile CNO v novem- namesto, da bi takega planer Mednarodni turnir v kegljanju ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za -eiektromehaniko teleko munikacije elektronike ir avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni podjetja »Rudi čajavec«, ker urednik: Igor Slavec — izha-. pa teh do takrat nismo do-ja tedensko — Tisk in klišeji: bili, prodaja ne gre .tako kot »CP Gorenjski tisk« Kranj smo planirali. Poleg tega sem Na štiiristeznem kegljišču KK Triglav v Kranju je bilo 22.8.1964 mednarodno tekmovanje v disciplini 6 X 100 lučajev mešano. Nastopilo je 9 reprezentanc kranjskih ko- bre, so bile pa tudi take, ki ja poslali y Osnoviio šolo na so svoje, materialne specifika- dopolnilni tečaj iz računstva,-cije oddale januarja letos, norijo nabavniki po vsej ze Kakšne, so pri takem pošlo- meljski obli, da nabavijo ma vanju posledice, ugotavlja- terial/ nujno potreben za pro mo letos /(oglejte si naslov jzvodrijo — ih to po bilo kakš- tega .članka). ...... -hi.ceni. Rezultat: dražji m* — Kvartalne plane maferia- terial -j- nadure + X + Y = la morajo tovarne dostaviti višje., lastne cene, manj do CNO 45 dni pred pričetkom hodka. Hvala lepa!. In to sa kvartala, ker naši dobavitelji mo zaradi.. j tovariši,- kako ne morejo sicer vključiti na- bi yi to -imenovali?' Kaj pače ših potreb v svoje proizvod- zaraditakih nerednpsti nato ne plane. In če rečem, da so niti ni mogoče materiala na-zelo redki kolektivi, ki se dr- baviiti pravočasno, odnos« že teh rokov, sem povedal no splph ne? Kdo plača tako dovolj (in tu je še en razlog nastalo škodo? Mi vsi! Lahko je pred svojim kolektivom izjaviti:/ »... zapadi pomanjkanja "materiala -.Tovarišija,. metlo v roke, pometati je .treba ali po naše: analizirati razloge in vzroke, ter. jih odpravljati. Kje naj, pa vsakdo najprej začne, upam da nasvet ni potreben. Da bi se- stanje okoli planiranja, rokov in specifikacij materiala 'popravilo, je čašo pis »Iskra« naprosil CNO, da nam bo s časa na čas dajala za »pomanjkanje« materiala). — Plani materialnih potreb so v naših tovarnah slabo' sestavljeni (pomankljivo, površno, neprecizno, na" hitro roko ipd.-), in ni redek pri- nlk 443, Jože Antolič 417, Stane Bregar 416, Alojz Kor-dež 405, Ivan Kranjc 398 in -Jože Zevnik. 388 kegljev), sle- podatke za objavo v časopisu dijo: 2.» Tekstilindus z 2376 keglji, 3. Planikah 2346, 4. lektivov in ekipa gostov iz Elektra 2336, 5. Kovinar 2282, Wiirtsberga v Zahodni Nem- itd. čiji. Na tem tekmovanju je Med posamezniki so bili zmagala ekipa »ISKRE«. najboljši: Lado Martelanc Rezultati tekmovanja so bi- 468 kegljev, Ivan Strežnik 443 li naslednji:. 1. Iskra 2467 kegljev, Joža Turk 442 kegljev, (povprečje 411 kegljev; eki- Milan Jereb 433 kegljev, itd. po so sestavljali: Ivan Straž- - Ivan Kranjc Na ta načinlbomo lahko ob vestili vsak kolektiv posebej, kje so razlogi za »pomanjkanje materiala«, kadar in če-bo to pomanjkanje nastopilo Pa tudi vse kolektive vabimo na sodelovanje v tej naši težnji za zbolj šanje preskrbe-na še proizvodnje z materialom , I. S.