i t	1
Poitninu plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Do&lo 2 9. Vil. 1930
Cena P0ii(Mdbi,ši8wlfcr
TRGOVSKI I.IST
'%ar
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. Plača in toži se v Ljubljani.
U-redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 29. julija 1930. Telefon št. 2552.
6TEV. 87.
Nujna gradbena dela na naših železnicah.
Važna železniška konferenca v Ljubljani. — Vprašanje preureditve glavnega kolodvora.
Ljubljana, 26. julija.
'Na področju Dravske banovine postajajo večja gradbena dela na železnici vedno bolj neodložljivo nujna. Že iz zadnje spomenice, ki jo je naslovila Zbornica za TOI na železniško upravo, smo videli, da se ponovno zahteva otvoritev železniških prehodov na Madžarsko v Prekmurju, ki se zavlačuje že šest let, da je treba razširiti postajo Rakek, ki bi se bila imela že davno izgraditi v smislu konvencije z Italijo v sklepni obmejni kolodvor. Konvencija je že pred leti ratificirana, a z deli se nikakor ne pričenja. Pa tudi v Zidanem mostu smo izgubili polnih devet mesecev, odkar je postavljen nov betonski most, ki stoji osamljen in neuporaben sredi Savinje, ker je brez zveze s postajo. Tudi drugod so gradbena dela nujna, posebno izmenjava pragov; radi slabih in nezadostnih pragov imamo po celem področju direkcije, posebno pa v Savinjski dolini, počasne vožnje in zamude vlakov so na dnevnem redu.
Gospodarski krogi zahtevajo tudi že davno modernizacijo železniškega prometa, nabavo motornih vozil in tirnih autobusov. Toda vse gre sila počasi. — Mi uvidevamo, da so tudi drugod potrebe) nujne in velike, toda ko se gradijo stotine kilometrov novih prog, je treba skrbeti tudi za potrebe ljubljanske železniške direkcije. Med take spada poleg zgoraj omenjenih v prvi vrsti tudi vprašanje ljubljanskega kolodvora, glede katerega mislimo, da kažejo vsi znaki, da se^ je le končno premaknil z mrtve točke in da se bo na jesen pričelo s prvimi deli. O tem vprašanju se je vršila v soboto v Ljubljani zelo interesantna konferenca, ki je posebno važna radi tega, da se je je udeležil sam novi generalni direktor državnih železnic gosp. Šreplovic.
Generalni direktor državnih železnic inž. Dimitrije Šreplovic je prispel v Ljubljano v spremstvu arhitekta inž. Schmidingerja, odličnega strokovnjaka, rodom Ljubljančana, ki je tudi napravil načrte za zgradbo palače direkcije državnih železnic v Ljubljani. Na glavnem kolodvoru so generalnega direktorja pozdravili zastopniki ljubljanske direkcije državnih železnic, zastopniki mestne občine in zastopniki gospodarskih korporacij.
G. generalni direktor je po prihodu imel najprej interno konferenco z predstavniki ljubljanske železniške direkcije, kjer so mu predstavniki, oziroma g. pomočnik inž. Klodič, pojasnili situacijo prometa v Sloveniji, to je v področju ljubljanske direkcije, v prometno - tehničnem, kulturnem, socijalnem in tujsko-prometnem oziru.
V	dvorani direkcije državnih železnic v Kolodvorski ulici se je nato ob 11’30 dopoldne pričela važna železniška konferenca, ki je v glavnem razpravljala o najvažnejšem vprašanju, to je glede preureditve glavnega kolodvora.
Konferenco je otvoril predsednik železniškega odseka občinske uprave, minister g. Ivan Hribar, ki je v polurnem govoru podal zgodovino, kako se je skušalo že pred vojno to pereče vprašanje rešiti. Omenjal je
vse študije, ki jih je sam kot ljubljanski župan uvedel ter je sam prepotoval Nemčijo, da tam vidi, kako so urejeni moderni kolodvori. Od pruskega železniškega ministrstva je angažiral odličnega strokovnjaka inž. Blumenthala. Naprosil je njega, da naj izdela podroben načrt glede preureditve ljubljanskega glavnega kolodvora. Inž. Blumnethal je prišel na to v Ljubljano, si ogledal situacijo ter je izdelal načrt. Po lem načrtu bi bilo treba progo dvigniti, da ne bi bil kolodvor nad sedanjo niveleto. Sam g. Ivan Hribar je pozneje interveniral za preureditev kolodvora na Dunaju pri takratnem železniškem ministru inž. Foersterju in dalje pri raznih referentih železniškega ministrstva na Dunaju. Pri glavni direkciji južne železnice na Dunaju je dobil mnogo odličnih zagovornikov za preureditev glavnega kolodvora. Že pred vojno je bila torej za zadeva zelo aktualna. V glavnem je šlo, da bi se zgradili takozvani otočni peroni. Svetovna vojna je preprečila realizacijo teh načrtov. Po prevratu je vprašanje postalo zopet aktualno, ker je ljubljanska postaja postala eno najvažnejših gospodarskih središč. Vršile so se že mnoge ankete ter je bil izdelan načrt, da bi se zgradil čelni kolodvor mesto dosedanjega prehodnega. Vse študije so pokazale, da bi stroški za tako preureditev bili pač ogromni in bi zahtevali preko 100 milijonov dinarjev. Potreba pa je, da se v okviru finančnih možnosti izvr-še adaptacije, ki bi omogočale hitrejši promet na glavnem kolodvoru. Gospod predsednik je nato nadalje pojasnjeval, v kakšnem stadiju se sedaj nahaja to za Ljubljano zelo vitalno vprašanje.
Pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije inž. Klodič je na to v imenu železniške uprave poročal o vseh delih, ki jih je ljubljanska direkcija izvršila za preureditev kolodvora. Omenil je, da je direkcija že v marcu 1. 1. generalni direkciji v Beogradu predložila gotove načrte, in da bi se preureditev kolodvora izvršila v etapah. Za adaptacije je prora-cunanih približno '30 milijonov dinarjev, ki bi se stavili polagoma v drž. proračun.
Gradbeni direktor mestnega magistrata inž. Prelovšek je za tem podal kratka pojasnila glede del, ki jih je napravil gradbeni urad za preureditev kolodvora. Kritiziral je načrt, ki ga je podala ljubljanska direkcija meseca marca generalni direkciji državnih železnic.
Tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič je nato v daljšem govoru pojasnil istališče gospodarskih krogov, ki so interesirani na vprašanju preureditve kolodvora. Med drugim je ugotovil iz izvajanj predgovornikov, da so priznali kot uradni strokovnjaki:
1. da se pri sestavi načrta, ki je bil predložen meseca marca v Beogradu, ni vodilo računa o gospodarskih potrebah mesta Ljubljane;
2. da je sedanja situacija na glavnem kolodvoru nevzdržljiva in da je treba ukreniti vse, da se ta situacija čimpreje izboljša, in
3. da za ureditev kolodvora dejansko prihajata sedaj v poštev dva načrta, in sicer eden za dviganje nivoja
sedanjega kolodvora, ki vsekakor predstavlja popolnejšo rešitev tega vprašanja, in drugi načrt, da ostane sedanji nivo ter se izvrše gotove dopolnitve sprejemnega poslopja za potniški promet; da se ustvarijo otočni peroni in zvezni hodniki, kar predstavlja seveda samo delno rešitev kolodvorskega vprašanja. — Ostane še vprašanje ureditve prehodov na Dunajski in Gosposvetski cesti ter dovoza na gorenjski kolodvor. Ta vprašanja so vedno bolj pereča. Sedanji glavni kolodvor je prava »giljotina za potnike« in le spretnosti postajnega načelnika g. Ludvika se je zahvaliti, da se ne dogajajo na kolodvoru večje nesreče. Naglašal je, da je želja gospodarskih krogov, da se naj takoj angažira kredit 3 milijonov dinarjev, da se prične z zgradbo otoč-nili peronov in zveznih hodnikov.
Ta dela je treba izvršiti tako, da ne bodo kvarila in ovirala druge partije del, namreč razširitve in izpopolnitve glavnega postajnega poslopja. Glede tega so mišlenja deljena. Treba je izvršiti prezidavo tako, da bo zadostovala rastočim potrebam mesta in ne samo momentanim na minimum reduciranim nujnostim. Tudi se ne more reševati kolodvorskega vprašanja ločeno brez vprašanja železniških prehodov na Dunajski, Gosposvetski in dovozni cesti na gorenjski kolodvor.
Ker se vedno odlaša rešitev, češ, da ni denarja, ugotavlja govornik, la imajo denarni zavodi dovolj sredstev za taka posojila, ki bi se potem iz vsakoletnih anuitet državnega proračuna amortizirala. Ljubljanski glavni kolodvor ima, odkar je bila podržavljena južna železnica, bistveno drugačne funkcije kot jih je imel poprej, in doseže danes odprava potnikov na leto 1,100.000 ter dnevno 48 parov osebnih vlakov. Vse to se odigrava na napravi, ki je bila .pred 80 leti zgrajena za trikrat manjšo Ljubljano. Končno je izjavil, da gospodarski krogi pričakujejo od te konference, da se bo končno vendarle zasadila lopata in pričelo z deli.
Podžupan prof. g. Evgen Jarc je nato podal gotova pojasnila ter navedel želje mestne občine, kako se naj reši vprašanje preureditve glavnega kolodvora.
Predsednik društva hišnih posestnikov g. Ivan Frelih je nagalašal, da se je treba postaviti na ožji program in je treba varčevati s stroški.
Podala sta nato strokovna pojasnila inženerja ljubljanske direkcije državnih železnic inž. Hoffmann in inž. Miiller-Petrič..
Predsednik železniškega odseka gosp. Ivan Hribar je resumiral potek debate, nakar je generalni direktor državnih železnic inž. Dimitrije Šreplovic podal izjavo, v kateri je naglašal, da je sedaj Ljubljana v popolnoma novem položaju in da je pač nujno potrebno, urediti tri glavna kolodvorska vprašanja, ki se nanašajo na kolodvor v Ljubljani, Beogradu in Skoplju. Prometni minister inž. Ra-divojevič je že dal nalog, da se izdelajo podrobni načrti. Generalni direktor je izrazil zahvalo zastopnikom mesta Ljubljane za sprejem in za stvarno debato o vseh vprašanjih, ki se tičejo v zvezi žel. prometa ne samo našega državnega gospodarstva,
nego naše obče jugoslovanske kulture in prosvete. Posebej je povdaril, da je želja g. ministra za promet, da se Ljubljani kot enemu najavažnej-sih gospodarskih, kulturnih in prosvetnih centrov ter prestolici Slovenije in Dravske banovine v vsakem oziru pomaga, kolikor je to z državnega vidika mogoče, ter da bo njegovo delo na težkem in odgovornem mestu generalnega direktorja jugoslovanskih drž. železnic vedno usmerjeno za tem, da zadovolji vsem potrebam slovenske prestolice bele Ljubljane. V finančnem pogledu pa je podpiral predlog tajnika gosp. Ivana Mohoriča, da se v te svrhe najme posojilo pri Državni hipotekami banki. Povdarjal je dalje, da je predvojni načrt inž. Blumenthala za preureditev ljubljanskega kolodvora tehnično idealna rešitev, da pa so po vojni nastopile povsem druge razmere. Tre baje vpoštevati načrte za daljšo bodočnost in sigurnost za potnike. Po-vdarjal je tudi, da se mora čimpreje pričeti s prvimi deli in da je umestno, da se razpiše mednarodni natečaj za adaptacijska dela na glavnem kolodvoru.
Predsednik železniškega odseka minister g. Ivan Hribar je nato zaključil oficijelni del konference, na-kar se je vršil skupen obed v restavraciji »Union«. Popoldne se je nadaljevala informacijska debata, v kateri so posamezni zastopniki naših gospodarskih krogov podali še podrobnejša pojasnila o vseh težnjah, ki jih ima Ljubljana za ureditev ljubljanskega glavnega kolodvora.
Konference so se med drugimi udeležili: generalni direktor inž. Dimitr. Šreplovic, pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije inž. klodič, načelniki direkcije inž. Benedek, inž. Hoffmann, inž. Muller-Petrič, dalje obč sv. dr. Vinko Gregorič, gradbeni direktor inž. Matko Prelovšek, postajni načelnik Ludvik, inšpektor !van Deržič, inž. Fine, podpredsednik Zbornice TOI s tajnikom g. Ivanom Mohoričem in predsednik Društva hišnih posestnikov g. Iv. Frelih.
Popoldne se je general, direktor g. inž. Dimitrije Šreplovic v spremstvu podžupana g. prof. Evgena Jarca odpeljal na Gorenjsko v Bohinj.
Potek konference je pokazal, da slovenska prestolica Ljubljana in pa Dravska banovina lahko gleda v novem generalnem direktorju jugoslovanskih drž. železnic objektivnega in prepričanega prijatelja in pospeševanja slovenskih gospodarskih, kulturnih in socijalnih interesov Slovenije, oziroma Dravske banovine.
TEMELJNI KAMEN MOSTA BEOGRAD-ZEMUN.
19. t. 111. so položili temeljni kamen za ta most, ki se bo imenoval po Nj. Vel. kralju. Kljub veliki potrebi mostu se je pričetek dela pričel šele sedaj. Po sredi novega mosta bosta vodili dve železniški progi, ob krajih bo prostor za vozove in avtomobile ter za pešce. Most bo dolg 411 metrov in širok 21-7 metrov. Most bo počival na petih stebrih; dva bodo zgradili na obeh obrežjih. Pri prvem mostnem stebru pod sedanjo rečnoplovbno direkcijo bodo po možnosti napravili umetno nabrežje. Glavna dela se bodo pričela šele v novembru, most sam bo dograjen v treh letih. Z delom so pričeli na beograjski strani Savinega brega.
Osemdesetletnica g. Feliksa Urbanca.
0 obrestni meri bančnih zavodov.
Ljubljanski trgovec nam pošilja k vprašanju obrestne mere obširen dopis, ki jasno kaže, kako živo je trgovina zainteresirana na tem vprašanju in kako ogorčenje vlada med trgovci v pogledu trdih obresti. Dopis, iz katerega smo izločili pretrde in žaljive besede na naslov naših denarnih zavodov, se glasi:
»Trgovski list je v štev. 82 z dne 17. t. m. priobčil hvalevreden in za gospodarske kroge nad vse vežen članek, v katerem razpravlja o vprašanju obrestne mere v naši državi. Ni trgovca, obrtnika in industrijalca, ki bi danes ne občutil peze sedanje obrestne mere. S polnim upanjem se je pričakovalo, da bo Zveza denarnih zavodov, ki je imela pred kratkim svoj kongres,sklepala tudi
o	znižanju obrestne mere. Kakor pa vidimo, se biš v tem prašanju, ki je bilo sicer na dne vnem redu kongresa, navzlic temu, da globoko posega v naše celokupno gospodarstvo, ni definitivno sklepalo. Presenetilo nas je suhoparno poročilo Zveze denarnih zavodov, da za definitivno ureditev vprašanja obrestne mere še niso podani pogoji. Ta ugotovitev zveni nekam čudno, če vidimo na drugi strani, da Narodna banka, Državna hipotekarna banka itd. obrestno mero sproti prilagodujejo razvoju in gospodarskim potrebam v naši državi.
Naše trgovstvo, ki je upravičeno pričakovalo pozitivnih sklepov glede znižanja obrestne mere, je danes razočarano. Vsak dan slišimo tarnanje o slabili kupčijah 'itd. in pomanjkanju obratnega kapitala, ki naj bi dal možnost razmaha v kupčijah. Tega pa ne more dobiti, ker je obrestna mera za današnje prilike pretrda in marsikateremu trgovcu pripomore, da omahne pod pezo bremena. Danes je trgovec, ki je navezan na kredit, odvisen od milosti denarnih zavodov, ki pa po našem mnenju nimajo zadostnega razumevanja, kako bi našega trgovca dejansko dvignili in mu dali možnost za boljše uspevanje.
V tresorjih bančnih zavodov pa leži ogromno bogastvo neplasiranega denarja, ki bi pri velikopotezni in umni gospodarski politiki mogel mnogo koristiti gospodarstvu in mu olajšati položaj. Ce Zveza denarnih zavodov trdi, da obrestne mere ne more znižati, ker so državne dajatve občutne, nočem še posebej opozarjati, da se je davčno breme za družbe z novim zakonom izdatno olajšalo, ugotoviti pa hočem, da naše trgovstvo ne more uspevati, ker ni obrestna mera bančnih zavodov v nikakem razmerju z obrestmi, ki jih nudijo inozemske banke trgovstvu. Ugotavljamo, da je obrestna mera naših bančnih zavodov višja, kakor kjerkoli v inozemstvu. Izgovora, da so edino državne dajatve krive visoke obrestne mere, pač ne moremo resno uvaževati, vzrok je drugje, in bančnikom ni treba šele dopovedovati, kaj drži obrestno mero na sedanji izmeri.
Mnenja sem, da ako bančni zav.odi ne morejo nuditi trgovcu in ostalim gospodarskim panogam nižje obrestne mere, naj vsaj v kakem drugem oziru pokažejo koristno udejstvovanje za naše gospodarstvo.
Tega dosedaj še niso pokazali.
V gospodarskih vprašanjih nam velikopoteznosti in pogleda vbodočnost manjka. Zato pa se nikar ne jezimo, če se inozemski kapital nemoteno udejstvuje v naši državi in odnaša vsako leto lepe dobičke v inozemstvo na račun naših nepodjetnih činiteljev, ki drže denar v tresorjih, mesto, da bi ga plasirali nekoliko cenejše v splošen naroden in gospodarski blagor. Mnenja smo, da bodo morali naši bančni zavodi ponovno sesti k mizi in spremeniti v interesu njih samih, kakor tudi v interesu našega gospodarstva, prvotne sklepe glede obrestne mere, ki niso v skladu z duhom časa in s potrebami našega gospodarstva.«
Konferenca balkanskih držav se bo
vršila 5. okt. v Atenah. Povabljene so Albanija, Grčija, Jugoslavija, Bolgarija, Rumunija in Turčija. Vsaka država bo imela 30 glasov. Obravnavala se bodo tudi gospodarska vprašanja.
Te dni je praznoval 801etnico svojega rojstva ljubljanski veletrgovec Feliks Urbanc. Jubilant je eden najuglednejših ljubljanskih trgovcev. Iz skromnih po-četkov je svojo trgovino tekom let s svojo pridnostjo in strokovnim znanjem povzdignil na sedanjo višino. Izučil se je trgovine v svojčas sloveči Krisperjevi trgovini v Kranju, kjer je bil tudi po izučitvi zaposlen, dokler se ni osamosvojil in otvoril v Ljubljani pod Trančo lastne manufakturne trgovine. Po njegovi marljivosti in podjetnosti je trgovina zavzemala vedno večji obseg. Ko so mu prostori pod Trančo postali pretesni, je računajoč s tokom časa postavil na voglu iSv. Petra ceste in Miklošičeve ulice moderen trgovski doni, ki 'še danes nima primere v Ljubljani. Omejeval pa se ni samo na manufakturo, temveč je, bistro motreč položaj našega domačega gospodarstva, bil prvi, ki je organiziral izvoz zobotrebcev, ki se izdelujejo v krajih pod Ljubljano v hišni industriji. Revnemu prebivalstvu je s tem, da mu je omogočil vnovčevanje izdelkov, veliko pomagal.
Nervoznost, ki se je pojavila na newyorški borzi po zadnjih tečajnih zgubah, je zopet nekoliko ponehala. Delniški trg ima tendenco za utrditev, čeprav le v neznatni meri. Najbolj so se utrdile železniške delnice. Od zadnjih izgub dalje se občinstvo za borzne kupčije izredno malo zanima in ni mogla tudi trdnejša tendenca borze zanimanja poživiti. — Vzrok borznih padcev ja gospodarski položaj Amerike, njegov neugodni razvoj nikakor ne opravičuje upanja na skorajšnje zboljšanje konjunkture. Pač pa se obratno celo zdi, da se je gospodarska depresija v U. S. A. v zadnjem času še poostrila. Gospodarske številke za junij nam pravijo, da je industrijska produkcija Amerike v preteklem mesecu ponovno padla.
Produkcija surovega železa je znašala v juniju 2,930.000 ton, v maju 3,230.000, v lanskem juniju 3,720.000 ton. Surovo jeklo izkazuje sledeče odnosne številke: 3,440.000 ton, ca 4 milijone in 4,880.000 ton. Kljub močno omejeni produkciji je število ne-izvršenih naročil ameriškega jeklenega trusta padlo v juniju za 91.000 ton na 3,970.000 ton proti 4,270.000 tonam ob istem času preteklega leta. Produkcija avtomobilov v U. S. A. in v Kanadi se je znižala v juniju na
343.000 voz proti 441.000 v maju in
567.000 v lanskem juniju. Stavbno delovanje zaznamuje po poročilih iz 215 mest 12odstotni padec proti maju in 30odstotni proti lanskemu juniju. Poraba volne v ameriških predilnicah je padla od lanskega do letošnjega junija za 35 odstotkov. Celo blagovne hiše in mnoštveni podružniški koncerni, ki so prenašali gospodarsko krizo doslej še razmeroma dobro, za-
Jubilant je vedno budno zasledoval prizadevanje stanovskih korporacij in organizacij za interese trgovstva. V zbornici za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani je bil dolgo vrsto let zbornični član. V povojni dobi se je v tej lastnosti prvi zanimal za interese razpošiljal-ne trgovine in stavil za ureditev poštno-prometnih in carinskih razmer veliko praktičnih nasvetov, ki so pripomogli, da so se v tem pogledu trdote po možnosti omilile. Zanimal se je tudi za vprašanje davka na poslovni promet in marljivo sodeloval pri prizadevanjih, da se je trda oblika, v kateri je bil ta davek prvotno zamišljen, vsaj nekoliko olajšala in prilagodila potrebam praktične trgovine. Jubilant pa je sodeloval tudi v gremiju ljubljanskih trgovcev in prevzel v gremiju, ko je prešel v slovenske roke, mesto odbornika.
Številnim čestitkam, ki jih prejema jubilant ob svoji osemdesetletnici, se pridružuje tudi naš list s srčno željo, naj mu bo jasen in veder večer njegovega življenja in naj v zdravju in zadovoljnosti učaka še dolgo vrsto let.
znamujejo v zadnjem času znaten padec v prodaji. — Tako na primer je padla prodaja Woolworthovega koncerna, znanega po njegovih enotnih cenah, od maja do junija za 20 odstotkov, v primeri z lanskim junijem pa za 30 odstotkov. Spričo tega neugodnega prodajnega razvoja skušajo sedaj razna velika trgovska podjetja poživiti nakupno veselje občinstva z znatnim znižanjem cen. Obe veliki razpošiljalni podjetji Sears-Roebuck in Montgomery Ward sta pravkar znižali svoje prodajne cene povprečno za 10 odstotkov in deloma tudi do 25 odstotkov. Montgomery Ward je izrekel poleg tega tudi svojo pripravljenost, da nudi svojim odjemalcem do srede septembra kredite, ki tečejo do 60 dni. Splošno se kaže pojemanje kupčijske delavnosti tudi v nazadovanju clearing-prometa pri ameriških bankah, ki je bil v juniju z 49.900 milijoni dolarjev za 3400 milijonov manjši kot v ianskem juniju.
V	Newyorku je padel računski promet za 4 odsotoke; iz tega sledi, da se izraža gospodarska depresija v notranjosti U. S. A. veliko ostreje ko v Newyorku, posebno še v poljedelskih okrajih. Dokaz za to, da je padec clearing-prometa v bistvu posledica manjšega blagovnega prometa, dobimo v močnem padanju naročil tovornih vagonov pri ameriških železnicah.
Splošno kaže torej junij občutno nazadovanje, pa naj se obrnemo tja ali sem. Seveda pa Amerike še vedno ne smemo primerjati z Evropo; ona je bila doslej na nedoseženem višku prosperite in jo tudi še bolj občutna gospodarska depresija ne spra-
vi	dol na nivo večine evropskih držav.
ife wclu
I	.	-------
šibeniško pristanišče je pasiralo te dni osem vagonov rotacijskega papirja iz Brucka a. Mur, namenjenih pa Argentino. To je po vojski prva inozemska pošiljatev preko Šibenika v preko-morje.
Standardiziranje konoplje in paprike.
V	Beogradu se je vršila v trgovskem ministrstvu konferenca, ki se je bavila z vprašanjem standardiziranja in kon-Irole v produkciji konoplje in paprike. Konference so se udeležili tudi zastopniki Zagrebške in Novosadske TOI.
Trgovska in industrijska banka v Beogradu je zvišala z emisijo 10.000 novih delnic po 500 Din delniško glavnico od 5 na 10 milijonov Din. Stari delničarji imajo opcijsko pravico.
Investicijsko posojilo v znesku 4 milijard dinarjev hoče najeti mesto Beograd; služilo naj bi konverziji dosedanjih občinskih, posojil in izvedbi raznih novih investicijskih del.
Odpravo uvozne carine na superfos-fate zahtevajo jugoslov. zadružne zveze; v fin. ministrslvu so opozorile, da so cene superfasfatov v domačih tovarnah tako visoke, da poljedelstvo tega važnega gnojila ne more uporabljati. Od merodajne strani so dobile zadruge zagotovilo, da se bo njih želja upoštevala.
Pogajanja za sklep trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo bi rada pričela Bolgarija, in je stavila tozadeven predlog na jugosl. vlado.
Stock-Cognac-Medicinalna tovarna d. d. v Slav. Požegi je spremenila svoje ime in je v smislu trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo zamenjala izraz »Cognac« z izrazom »Brandv«. Tovarna se bo v bodoči pomladi razširila in bo pomnožila zlasti produkcijo čokolade.
Sodelovanje pri stabilizaciji dinarja bo po poročilu »N. Z. Ztg.« ena prvih nalog Banke za Mednarodna plačila.
Rumunsko žito si išče trgov v Franciji, in je obljubil min. predsednik Tar-dieu tej akciji svojo .podporo.
Svetovna živinorejska razstava se je vršila v Londonu. Nuša vlada bo nakupila za 200.000 Din plemenske perutnine, ki jo bodo izročili posameznim vzorčnim fanmam.
Londonska cena surovega kavčuka je zopet padla, in sicer na rekordno globinsko točko 5n/io cenls. V Amsterdamu so holandski interesenti razpravljali o britanskem restrikcijskem predlogu, ki meri na 25 odstotno omejitev produkcije.
Velika poljska tovarna manufakture v Bgierzu je s 17. I. m. svoj obrat popolnoma ustavila, potem ko je bila že pred kratkim vsled občutne prodajne krize odpustila 1000 delavcev.
Avstralsko gospodarstvo volne je znižalo plače strižcev za 20 odstotkov. Dohodki avstralskih producentov volne bodo znašali letos 46 milijonov funtov proti 71 milijonski povprečnosti v zadnjih petih letih.
Uvoz zlata v USA v prvi letošnji polovici je bil za 200 milijonov dol. večji kot izvoz iz USA; za to vsoto so torej USA pomnožile svoje zlate rezerve na stroške inozemstva.
Glede financiranja hmeljske kampanje v češkoslovaški se je med hmeljskimi interesenti dosegel sporazum. Pogajanja o trgovski organizaciji za prodajo hmelja, o ustanovitvi informacijskega urada itd. se nadaljujejo.
Industrija bazaltne lave v Nemčiji se je spojila v trdno organizacijo, ki obsega 95 odstovkov vseh obratov.
»Chardonnet« je nova označba za umetno svilo, in je sedaj nemška tozadevna industrija sklenila, da bo to označbo prevzela.
Izvozna trgovina bombaževine v U.
S.	A. hoče ustanoviti eksporlni kartel, kojega prva naloga bi bila poenotenje plačilnih pogojev v eksportni kupčiji.
Uprava Steyr-a je sklenila z delavci dogovor, po katerem se akordne mezde znižajo za ca. 15 odstotkov.
Insolventno je postalo veliko nemško tekstilno podjetje Schindler v Kennel-j bachu; razpolaga z 28.000 bombaževi-: mi vreteni, 410 sukančevimi vreteni in s
I	470 statvami.
Iz Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Priključitev telefonskih vodov na železniške telegrafske vode.
Na predlog gremija trgovcev v Ribnici in na podlagi sklepa zveznega občnega zbora je predložila Zveza ministrstvu predstavko, naj bi se nove telefonske zveze v krajih, iki leže ob železniški postaji, priključile na železniške telegrafske vode.
Prometno ministrstvo je sporočilo Zvezi mnenje ljubljansike železniške direkcije, po katerem je priključitev telefonskih vodov na železniške telegrafske vode nemogoča, ker priklopna telefonija za večje razdalje sploh ne pride v poštev, medtem ko nastanejo tudi že pri manjših razdaljah običajno tako močna motenja pri govoru, da ni mogoče sporazumevati se.
Slepi tir v Žalcu. Pred kratkim je postajna uprava v Žalcu zaprla slepi
tir na zahodni strani postaje, baje zaradi slabih pragov. Tega tira so se
posluževali doslej zlasti lesni in pa hmeljski trgovci, ker je ležarinski in nakladalni prostor na vzhodnem delu postaje za velik lesni in hmeljski promet mnogo premajhen. Zveza je na inicijativo združenih savinjskih hmeljskih trgovcev in komisijonarjev v Žalcu posredovala pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani da nujno j pokrene vse, da bo tir vsaj do pri-I četka hmeljske sezone, ki prične pri-| bližno v treh tednih, zopet odprt.
! Zamude osebnih vLakov na progi j Celje—Dravograd.
j Na željo sresikega gremija trgovcev
v	Celju je intervenirala Zveza pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, da se prometne ovire na tej progi čimprej odpravijo. Osebni vlaki prihajajo v Celje z velikimi, celo polurnimi zamudami, čemur je baje vzrok -temeljitega popravila potrebna proga.
Gospodarska bilanca U, S. A.
ANTANTA AGRARNIH DRŽAV.
Vzporedno s konferenco v Sinaji gre nekaj drugega: Poljska vlada je stavila jugoslovanski vladi predlog za osnovanje gospodarske antante, ki naj bi obsegala vse agrarne države Evrope. Njen namen bi bila zaščita skupnih poljedelskih interesov, placiranje agrarnih produktov po kolikor mogoče ugodnih cenah in tvorba enotne fronte proti Ameriki. Dalje predlaga Poljska osnovanje urada za gospodarsko raziskovanje, s sedežem v Ženevi, ki naj bi bil nekakšno tajništvo evropskih agrarnih držav. Poleg Jugoslavije je doposlala Poljska ta predlog tudi še Češkoslovaški, Ogrski, Rumuniji, Bolgariji, Latviji, Estonski in Finski. Ne beremo pa nič o Litvi; s to je Poljska zelo navzkriž, a bi v ta- # kih skupnih vprašanjih ne smela biti.
• * *
DIREKTEN BLAGOVNI PROMET MEI)
NEMČIJO IN DALJNIM VZHODOM.
V Berlinu in v Moskvi so se vršila pogajanja Nemške državne železnice z zadevnimi inozemskimi železniškimi upravami in plovbnimi podjetji, da se uporabi železniška pot preko Sibirije, za katero obstoji že direktna osebna tarifa, tudi za blagovni promet. Čeprav je za veliko blagovno izmenjavo med Nemčijo in Daljnim vzhodom dosedanja pot preko Sueškega prekopa izdatno cenejša, hočejo vseeno otvoriti blagovni promet preko Sibirije, in sicer zaradi bistveno krajšega prevoznega časa. Sovjetska vlada je izrekla svojo pripravljenost, da zniža prevozni čas na njenih progah na 22 do 30 dni. Izdelana je že tozadevna blagovna tarifa in bo stopila v veljavo, ko jo bodo udeležene uprave potrdile.
* * *
RUSKO DRŽAVNO POSOJILO 850 MILIJONOV RUBLJEV.
Vpeljana je kampanja za podpis novega notranje-ruskega posojila, ki je bilo sklenjeno že po zimi z imenom »Državno posojilo za petletni načrt v štirih letih«. Posojilo predvideva prisilno izmenjavo obligacij prejšnjih posojil in je posebno neugodno zato, ker se morejo v nasprotju s prejšnjimi posojili nove obligacije prodati ali zastaviti le od slučaja do slučaja v posebnih izjemah s specialnim dovoljenjem. Posojilo teče z običajnimi modalitetami deset let; najvišja premija znaša 5000 rubljev. Končnoveljavna višina posojila bo določena šele pozneje; zaenkrat so namenili za prvi dve leti 850 milijonov, od 'katerih bodo dobili 500 milijonov z izmenjavo starih posojil in 350 milijonov na novo. Zakonito ima to posojilo značaj prostovoljnosti, a so vsa delavska društva, organizacije itd. obvezana delati za posojilo tako močno propagando, da ne ostane noben delavec, nastavlje-nec ali kmet brez obligacij.
*	* *
SAMO ENA TOVARNA LOKOMOTIV
V	AVSTRIJI.
Avstrijska lokomotivna industrija, obstoječa iz 5 tovarn, se pogaja o fuziji, in naj bi ostala v obratu samo ena tovarna, namreč ona v Floridodorfu pri Dunaju. Ker ima dunajska Kreditanstalt sedaj v rokah delniško večino vse avstrijske lo-komotivne industrije, je bilo koncentracije itak pričakovati. Dve od petih tovarn že itak več ne delata; za ostali dve, v Wiener-Neustadt in Linzu, predlagajo nove produkcijske panoge, a to bi prišlo v poštev šele po izvedeni racionalizaciji.
*	* *
NEWYORŠKE BORZNE IZGUBE
V	JUNIJU.
Iz New Yorka poročajo: Junij bo ostal s svojimi številnimi tečajnimi padci v zgodovini newyorške borze v spominu kot ena najtežjih dob glede izgub. Samo lastniki uradno notiranih delnic so po podatkih borznega predsedstva utrpeli v preteklem mesecu tečajne zgube v skupnem znesku 11.100 milijonov dolarjev. Skupna tržna vrednost teh delnic je padla za 14-8 odstotkov od 75 milijard dolarjev na 63-9 milijard in je s tem skoraj dosegla globinsko točko, ki so jo pc oktoberski deruti zaznamovali v začetku decembra. V dinarsko vrednost prestavljena bi pomenila ta izguba vrednost vse naše zunanje trgovine — im-port in eksport — v dobi več kot trideset let.
DOSTAVA PAKETOV NA BLEDU.
Po odločbi gospoda ministra za grad-be P. T. štev. 34.861 od 20. junija t. 1. se uvede na Bledu vsako leto v času od 15. maja do 15. septembra dostava vseh paketov, neglede na težo in vrednost, v krajevnem okolišu pošt Bled 1 in 2 po pošti Bled 1. Letos se začno dostavljati vsi paketi na dom s 1. avgustom.
Zato morajo zaračunavati letos od dne 1. avgusta do 15. septembra, naslednja leta pa od 15. maja do 15. septembra dostavnino za vse pakete, ki se glase za krajevni okoliš pošt Bled 1 ali Bled 2.
*	* *
DRUŽBENI DAVEK.
Iz krogov denarnih zavodov smo prejeli in priobčujemo sledeči dopis: »V zadnjem času dobivajo denarni zavodi postopoma pozive, da naj za odmero družbenega davka podrobno detajlirajo razne bilančne postavke in dokažejo njihovo pravilnost. Tako se'postopa z denarnimi zavodi že par mesecev, izvzete niso iz tega postopanja tudi banke, organizirane v zvezi denarnih zavodov, ki je imela pred kratkim svoj kongres. Na kongresu se je razpravljalo marsikaj aktualnega, sklenilo marsikaj koristnega, ni nam pa znano, — vsaj v javnost ni ničesar dospelo — da bi se kongres pečal tudi s sedanjo prakso davčne uprave pri preizkušanju bilanc. To vprašanje sega globoko v interese denarnih zavodov, pa bi želeli vedeti, kaj je organizacija denarnih zavodov v Ljubljani ukrenila, da prepreči prakso, ki ima tako izrazit značaj veksatornosti. Psaksa, kakoršna se uvaja, daleč presega meje, ki se po davčnem zakonu stavljajo na tozadevno kontrolo. Radi tega je tudi razumljiva naša želja, da strokovne organizacije zavzamejo interese denarništva, če je že kongres šel preko' tega aktuelnega vprašanja.«
*	* *
STOODSTOTNO JAMSTVO ANGLEŠKE VLADE ZA DOBAVE V JUGOSLAVIJO.
Jugoslovansko prometno ministrstvo se pogaja že dalj časa s skupino angleških. in jugoslovanskih finančnikov glede dobave večje množine angleškega premoga oziroma briketov za jugoslovanske državne železnice. Glavna tež-koča je bila doslej ta, da Angleži niso hoteli dobavljati blaga na kredit. Čeprav prevzame angleška vlada za dobave angleških industrijcev v inozemstvo običajno sama jamstvo do 70 odstotkov vrednosti dobavljenega blaga, je prevzela angleška vlada za gori omenjeno dobavo v Jugoslavijo polno lOOodstot-no jamstvo. Gre pri teh dobavah za svoto ca. 10 milijonov Din.
*	* *
TOVARNA ALUMINIJA PRI MOST ARU.
Iz Mostara poročajo, da hoče neka nemška tvrdka zgraditi v neposredni bližini Mostara tovarno aluminija. Ker bi tovarna potrebovala na leto 120 milijonov KW ur, se je obrnila na direkcijo državnega premogovnika v Mostaru s prošnjo za dobavo potrebne električne sile iz tamošnje centrale. Neki sarajevski list poroča, da je podala direkcija pozitivno izjavo. Kapaciteta elektrarne bi se v tem slučaju morala povečati, kar bi bilo vsej Hercegovini v prid.
*	* *
IZVOZ PRAŠIČEV IZ JUGOSLAVIJE
V	JUŽNO FRANCIJO IN EGIPET.
Po statističnih uradnih podatkih je bilo v juniju odposlanih iz Jugosla\uje v Bordeaux 95 vagonov živih prašičev, to je za 35 odstotkov več kot v maju. Prašiči so bili v Bordeauxu zaklani in po vsej Južni Franciji razprodani. Preko Soluna je odšlo v preteklem mesecu 50 vagonov zaklanih prašičev, v prvi vrsti v Aleksandrijo (Egipet).
OBČINSKE FINANCE V NEMČIJI.
Vprašanje občinskih financ dela tudi Nemčiji svoje preglavice. V Nemčiji se je v povojni dobi napravilo za njihovo ureditev že več poizkusov. Po sedanjem položaju občine ne pobirajo doklad na direktne davke, ampak jim pripade namesto doklad celoten donos realnih davkov. Tudi doklad na trošarino občine ne pobirajo razen na pivo, vendar pa je tudi doklada na pivo jako nizko maksimirana.
Za ureditev občinskih financ predvideva veliki finančni program Nemčije, naj se občinam dovoli pobirati glavarino pod imenom »Biirgersteuer«. Novi davek so nemški gospodarski krogi simpatično sprejeli. Po načrtu naj bi bile občine upravičene, pri povišanju realnih davkov na dolgove, da pobirajo od’ vsakega občana v starosti preko 20 let glavarino, ki mora znašati najmanj 6 mark. Glavarine naj bi se oprostile samo osebe, ki so navezane na javno dobrodelnost, in invalidi. Novi davek naj bi ne imel samo namena, da poviša prejemke, temveč naji bi kot nepopularni davek silil občine k štedljivosti. Ravno radi tega veže načrt povišanje realnih davkov na povišanje glavarine. Velik del občin je sicer že uvedel skrajno štedljivost, vendar pa se ta spričo vedno naraščajočih potreb ne more dosledno izvajati. Radi tega hoče vlada občinam dati še pravico, da povišajo davščine na pijače do neomejene višine. Naša vlada se z ureditvijo občinskih financ že dalje časa intenzivno peča, želimo le, da bo te finance čimpreje tudi uredila na način, ki bo dajal občinam možnost, da razvijajo neovirano svoje poslovanje, ne da bi bile prisiljene, stavljati na svoje občane pretirane zahteve.
KAKO DOLGO BODO TRAJALE ZAMUDE OSEBNIH VLAKOV V SAVINJSKI DOLINI.
Sreski gremij trgovcev v Celju dobiva v zadnjem času iz vrst svojega članstva slična vprašanja in zahteve, da se voz-noredni nered, ki postaja že kroničen, odpravi. Vsi osebni vlaki iz Savinjske doline prihajajo v Celje s konstantnimi zamudami in kot j© videti, ni upanja na zboljšanje. Občinstva mine potrpežljivost, ker mu niso znani vzroki, samo ugiba, kaj bi moralo biti, da se rednemu prometu postavljajo ovire.
Naj bo karkoli že, interes prizadetih je, da se nemudoma odstranijo vse tehnične hibe — drugo ne more biti — da ne bo redni promet oviran. Sreski gremij je s svoje strani ukrenil potrebno akcijo z zahtevo po remeduri. Za enkrat le toliko.
^>iiLidbg.pouDaSeujiiH
Zastopstva v Avstriji. Tvrdka Alfred Paul Oesterreichischer, Drogen- Kolo-nial- und Chemikalien-Grossliandlung, Wien I, Mahlerstrasse 11, bi prevzela zastopstvo za razpečavanje v njeno stroko spadajočega blaga iz Jugoslavije. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno.
Tečaj 28. julija 1930.	s-o p«s-iensnje ni,.	Ponudbe Dl,
»BVIZB:		
Auu>t«rdam 1 h. fokt. , , Berlin 1 II	 Bruselj 1 belga		I 1 1 f f f	22-70 13-4750 7-8916 9-9016 1097-40 7-9833 274-54
BudimpeSta 1 pengS . . Burih 100 fr	 Dunaj 1 Šiling		 London 1 funt		9-8716 1094-40 7-9533	
Uewyork 1 dolar . . , , , Pam 100 fr		56-19	56-39 22P92
Praga 100 kron		166-84	167-64
Trat 100 lir				295"48
»Zakon o pobijanju nelojalne konku-		
lista v založbi tiskarne »Merkur«. Posebno opozarjamo, da obsega knjižica tudi objavo in navodilo ministrstva za trgovino in industrijo, ki nazorno tolmačita ves zakon in dajeta za vse slučaje potrebna pojasnila. Cena knjižici je Din 6-— in se dobi v vseh knjigarnah ali pa se naroči naravnost v tiskarni »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23.
Pogled v izložbeno okno.
Za1 trgovca zelo važno.
Obratnogospodarski zavod za raziskovanje trgovine na univerzi v Kol-nu je statistično obdelal najvažnejša vprašanja posameznih delov male trgovine. Prav zanimive so ugotovitve o povprečni ogledovalni (lobi pri izložbenem oknu. Leta 1928 so opazovali 3402 ogledovanj in je znašala povprečna ogledovalina doba 16’7 sekund, to se pravi: od 3402 ogledovalcev se je mudil pri izložbenem oknu vsakdo okoli 17 sekund. Lani so ugotovili pri 2924 ogledovalcih dobo 17-3 sekund. Torej je ogledovalna doba vobče 17 sekund. Sedaj se vršijo poskusi glede ugotovitve ogledo-valne dobe za posamezne vrste blaga, to se pravi, pri katerem blagu se ogledovalec najdalje zamudi. Dalje so opazovali tudi pozornost za razne točke izložbenega okna in so prišli
na podlagi 11.602 opazovanj do sledečega zaključka, v odstotkih:
Izložbeno okno na levi v sredi na desni zgoraj 24	40	2-2	zgoraj
vsredi 83	13 4	7.6	vsredi
spodaj 17-5	28-6	161	spodaj
Kakor vidimo, se obrača pozornost ogledovalcev najbolj na srednji del okna spodaj, na katerega pride več kot četrtina ogledovanja. Za tem pa pride levi spodnji kot, nato desni spodnji kot. Sredini okna je posvečenih 13-4% pozornosti, levi strani v sredi samo še 8 3 in desni 7-6%. — Zgornja tretjina okna je najmanjši predmet pozornosti; na sredino zgoraj pride samo še 4% pozornosti, na levi zgornji kot 2-4 in na desni 2-2 %.
V	splošnem je leva stran za malenkost boljša kot desna.
Letina v češkoslovaški je letos dobro izpadla, kar pa poljedelske krize ne more omiliti, ker je tržni položaj neugoden. Kmetom bi se dalo pomagati samo z znižanjem cen za premog in za industrijske izdelke.
O podpori za avstrijsko poljedelstvo
smo pisali pred kratkim. Pridenemo še nekaj o načinu razdelitve. Za vsak hektar obdelane zemlje v letu 1929-30 bi dobil kmet pri pšenici in rži 160 šilingov, pri ječmenu 70 šil. in morda še pri ovsu 50 šil. Upoštevala se bo tudi sladkorna pesa. Glede mlinske industrije in gorskih kmetov smo že pisali. Vse to velja le za preteklo leto 1929-30; pridelku leta 1931 hočejo pomagati z nameravano močno zvišano carino na žito, ki naj stopi v veljavo že 1. julija 1931.
Letopis poljskih delniških družb. Centralna zveza poljske industrije, rudarstva, trgovine in financ je izdala pravkar drugi letnik informacijskega letopisa o delniških družbah v Poljski za leto 1930. Letopis je obdelan od T. Szo-berja s sodelovanjem redakcijskega odbora, obstoječega iz zastopnikov industrije, bank in Varšavske borze. Letopis je pisan v poljščini, francoščini in nemščini. Obsega podatke o 1450 podjetjih, med katerimi je 1314 delniških družb. Dopolnjen je z obsežnim seznamom vseh važnih gospodarskih osebnosti Poljske.
Večji konsum piva v Nemčiji. Produk-cija piva v Nemčiji je znašala v lelu 1928/29 54,550.000 hi, v lelu 1929/30 pa
57,650.000	hi, je narasla torej za 57%. Na vsakega prebivalca je prišlo v letu 1928/29 856 litrov piva, v letu 1929-30 za 90 litrov. Uvoz piva v Nemčijo je bil v primeri z domačo produkcijo prav majhen; 198.450 in 208.885 hektolitrov. Uvoženo pivo prihaja slejkoprej skoraj izključno iz Češkoslovaške.
American Telegraph and Telephone
Co je imela v drugem letošnjem četrtletju 41,230.000 dol. čistega dobička ali dol. 2-88 za delnico.
Avstrija hoče kupiti pšenico na Ogrskem, in sicer dva milijona met. stotov. Tako poroča budimpeški »Az Est«.
Nemški hmeljarji zahtevajo, naj se pogaja vlada s Francijo in Belgijo o reviziji carine na hmelj, ki znaša sedaj 100 mark za 100 kg.
Gospodarski položaj Nemčije v ameriški luči. Mesečno poročilo ameriškega trgovskega atašeja v Berlinu ozna-ča splošno gospodarsko depresijo v Nemčiji kot nadalje nespremenjeno, čeprav se javljajo v raznih industrijah malenkostni dvigi in padci v prodaji. Svetla točka so ugodni izgledi za sprejetje nove davčne predloge. Drugače je sicer malo blaga v skladiščih, a trajno kolebanje cen je preprečilo po-življenje poslovnega prometa. Zelo pe-similično se je izjavil trgovski ataše o vprašanju brezposelnosti, ki zna v bodoči zimi postali akutno. Ataše pravi, da bo nastopila najbrž potreba nadaljnjega obsežnega obdavčenja za knlje podpor za brezposelne ali pa celo potreba drastične reorganizacije vsega podpornega sistema.
Philips grozi nemškim tvrdkam z bojkotom. Uprava Philipsovih iovarn žarnic (v Holandiji) je poslala nemškim dobavnim tvrdkam okrožnico z opozorilom, da je kupilo Philipsovo podjetje leta 1929 za 85 milijonov mark nemških izdelkov, Nemčija pa da je kupila njegovih izdelkov samo za 7 do 10 milijonov mark. Okrožnica priporoča nemškim tvrdkam, naj opozorijo nemško vlado, da Philipsov koncern ne bo oddal nobenih naročil več v Nemčijo, če mu bo prodaja v Nemčiji še nadalje onemogočena.
Eksportni sindikat industrije čevljev \ Češkoslovaški. Pred par dnevi je bil ta sindikat, od katerega si obetajo ozdravljenja eksportnih razmer, v Praški TOI ustanovljen. Priglasilo se je 36 tvrdk, ki predstavljajo večino čevljarske industrije. Delovanje sindikata bo obsegalo v prvem času zlasti organizacijska in eksportna vprašanja. Osnovali so odbore za vprašanja cen in kondicij ter za stvarne in finančne zadeve. O češkoslovaški in nemški industriji čevljev priobčimo poseben članek.
Inozemski kapital v Nemčiji prodira dalje; belgijsko bakreno podjetje Union Miniere du liaut Katanga upr. je kupilo sedaj delniški paket nemške Hir-schove bakrene družbe; ta paket obsega 18 odstotkov vrednosti vse delniške glavnice Hirscha. 25 odstotkov glavnice ima pa v rokah ftritish Chemical Co.
Tujski promet v češkoslovaški v 10 največjih kopališčih izkazuje lani 463.982 oseb, med njimi iz inozemstva 237.629. Na čelu so bili Karlovi vari s 66.802 obiskovalci (iz inozemstva 50.257); sledijo Marijine Lažne z 41.226 (35.976) in Francovi vari 7.	18.560
(10.700).
Dogovor Forda s podjetjem Isolta Fraschini je perfekten; nova Fordova družba bo opremljena z delniško glavnico 100 milijonov lir. Ker bodo nove gradbe trajale ca. 9 mesecev, je računati z začetkom produkcije v novih Fordovih tovarnah šele v pozni bodoči pomladi. Izdelovali bodo Fordov vzorec 1930. Tovarne Isotta bodo neodvisno od Forda izdelovale v svojih starih obratih svoje lastne vozove nai:;c).
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov vijakov, 700 kg žičnikov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 80. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg katrana; do
6.	avgusta t. 1. pa glede dobave ‘2000 kg tovotne masti, 100 kg kolofonije, 250 steklenic sidola, 20 škatelj rujave masti za parkete, 50 kg angleškega cinka, stauferjevih mazalic, ključev, raznih žebljev, balat-jermen, 1000 kg svinca, 50 kg gumijevih plošč, raznih vijakov in drugega orodja. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg rafiniranega petroleja; do 7. avgusta t. 1. pa glede dobave 2700 kg vijakov z maticami, 1500 kg kovanih žebljev, 3000 komadov groverjevih obročev in 800 metrov jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do
4.	avgusta t. 1. ponudbe glede dobave T' komadov navadnih preizkuševalcev za električne vžigalnike in 50 zavitkov sveitlopisnega papirja »Ozalid«. — Direkcija državnih rudarskih poduzeča v Sarajevu sprejme do 5. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave naprav za obvarovanje kotlov od kotlovnega kamna. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Direkcija državnih železnic v Zagrebu sprejema do 31. julija t. 1. ponudbe glede dobave livarskega peska. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri gradbenem oddelku iste direkcije.)
Nabava 825 parov čevljev. Dravska poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 825 parov čevljev. Licitacija bo 2. sept. t. 1. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije. Najkesneje do desetih na dan dražbe
morajo položiti domači ponudniki 10% kavcijo (inozemci 20%) pri pomožnem uradu, kjer lahko vpogledajo in kupijo pogoje. (Št. 67982/IV ex 1930.)
Nabava ca. 500 m3 drv. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje za dobavo ca. 500 m3 drv drugo pismeno licitacijo, ki bo dne 21. avgusta t. 1. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani. Najkesneje na dan licitacije morajo položiti ponudniki 10% kavcijo pri pomožnem uradu, kjer se lahko vpogledajo in kupijo pogoji, ki so isti kot za prvo licitacijo. (Št. 67481/IV ex 1930.)
Dobave. Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. julija t. 1. ponudbe glede dobave 230 komadov signalnih rogov za vlakovodje in kret-nike. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 10.000 kg riža.
— Direkcija državnega rudnika Senjski Hudnik sprejema do 5. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave kadi, štedilnikov, kotlov. — Ravnateljstvo Velike Medreso Kralja Aleksandra 1. v Skoplju sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 štedilnika. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do dne 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg olja, 5000 kg riža; do 13. avgusta t. 1. glede dobave 1000 kg cilin-derskega olja, 100 litrov špirita, 3000 kg bencina, 1000 kg petroleja, 2000 kg koni-presorskega olja, 1000 kg belih krp za čiščenje, 1000 kg bombaža za čiščenje,
21.000 komadov opeke, 50.000 komadov strojne opeke, 3000 kg strojnega olja in glede dobave ene blagajne-Wertheim.
— Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave lopat, svedrov, žag, uži-galnikov za karbidne svetiljke in igel za čiščenje istih. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. avgusta t. 1. pri Dierkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 6000 kg jekla; do 13. avgusta t. 1. glede dobave stenja, gorilcev, pločevinastih škatljic, usnjatih torbic (futrolov) za fignalne zastavice itd.; do 14. avgusta t. 1. glede dobave 480.000 komadov razne opeke; do 16. avgusta t. I. pa glede dobave 20 tisoč komadov kockastega kamenja. — Dne 9. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave
49.000 komadov železnih nosilcev in 5000 komadov matic; dne 16. avgusta t. 1. pa glede dobave 8000 kg pločevine.
— Dne 14. avgusta t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Beo-
gradu glede dobave 2,600.000 komadov vreč. — Dne 14. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bombaža za čiščenje in za ležaje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 8. avgusta t. 1. se bo vršila pri ra-čunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave raznega telegraf-sko-telefonskega materijala; dne 14. avgusta t. 1. pa glede dobave 4735 metrov sukna. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 12. avgusta t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 2000 komadov žimnic in 1000 komadov blazin; dne 14. avgusta t. 1. glede dobave zdravilnih kemikalij; dne 16. avgusta t. 1. glede dobave svilenega papirja in zamaškov; dne 21. avgusta t. 1. glede dobave medicinskih stekel; dne 23. avgusta t. 1. pa glede dobave konjaka, ruma, špirita. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem slagalištu.) — Dne 14. avgusta t. I. se bo vršila pri Komandi mesta v Bihaču licitacija glede dobave mesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Prodaja starega papirja. Dne 16. avgusta t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala v Subotici ofertalna [licitacija glede prodaje 65.000 do 60 tisoč kg starega papirja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa trgovskih lokalov v palači »Ljubljanski dvor« v Ljubljani se bo vršila potom licitacije dne 15. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Triu poročila
Sejmsko poročilo iz Maribora. — Na
svinjski sejem dne 25. julija je bilo pripeljanih 198 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči: 5—6 tednov stari Din 100—150 kom., 7—9 tednov 200—250, 3—4 mesece 300—350, 5 do 7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 600 do 850, 1 leto 1000—1100, 1 kg žive leže 11—13, 1 kg mrtve teže 15—17. — Prodanih je bilo 155 svinj.
NAZNANILO.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani tem potom vljudno javlja cenjenim vlagateljem, občinam ustanoviteljicam, č. župnim uradom in ostalemu občinstvu^da se preseli z dnem 1. avgusta 1.1. v nove poslovne prostore v palačo Vzajemne zavarovalnice^ na Miklošičevi cesti.
RAVNATELJSTVO HRANILNICE KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI.
•MiOCCj-
v	tovarna	^
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I
TISKARNft
Merkur
Veletrgovina
raznovrstno žganja, moko in deielne pridatka - Raznovrstno
rudninsko vodo
^uMjana
prlporoCa
Špecerijsko blago
TRG.-IND. D. D
Lastna prazarna za kavo in mlin za diia ve z elektr. obratom
Ceniki na razpolago!
\ KUVERTA
dkuCha i 0.1.
TVoralca kiivsrt in konfekcija papirja
L) 5-1 H L|ANA Vo»er»kl pot j Karlovtka c. a
St S Trgovski list
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t d.. Knjigoveška dela ii-i. vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako- industrijsko d. d. »MERKUR« kot iedajatelja in tiikarja: O. MICHALEK, Ljubljana.