Štev. 190.
V Ljubljani, četrtek, 25. avgusta 1921.
>tov8nS>
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
^ celo leto K 144-— pol leta K 72-—
litaSBCHHi
Uredništvo in upravnfttvo « Ro* cltsrievi ulici štev. S — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon s=s upravnlštva štev. 328 e=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12’—
TDPKAVI STANE HESEČN0 KlO*— TMCT,	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	@0	VIN
Rušila o rokah tujega kapitalizma.
. Snoči nam javlja dopisni urad deželne ■ l&de sledečo vest iz Pariza:
, .^Matin« priobčuje pismo, ki ga je nalovil Ljenin na svojega švicarskega prija-
. L'’enin priznava v tem pismu, da je vpajno utrujen. Ugotavlja, da so tri leta v hi 6 raz^nih faz ljudske revolucije pridale le to tega, da se je izkazalo, da so se j i . vi^i hudo zmotili, ker so razbili raz-. j. 1 duh, ki je po njegovem mnenju le juno sposobno, da se pride do metod, ki govarjajo potrebam sedanjega časa in ki uzijo le posebnim interesom vladajočega in?e^a’ -te danes prepričan, da sta le •^dualna volja in ustvarjajoč duh _ ozna vnaprej napovedati »za in zoper«, bir V L!enin ugotovil, 'i je boljševiška kak -a zagrešila prav tiste napake, j °r njene prednice, zaključuje z izjavo, 'or'rlTa P° njegovem prepričanju Rusija Te t kapitalizma, ki bi bil edino zmožen 8«? revolucionarno Rusijo.
Hin • ^*e *° *u tako pismo res pisal Lje-Sa ’ Pa ga je »Matinov« urednik spisal ® Po svojih željah, ne vemo. To c. vsa j, r°cila soglasno vele, da je Rusija danes Js Popolnoma v oblasti tujega kapitalizma, ekai podatkov!
Glasom »Chikago Tribune« je dobila ^Dglija v Rusiji koncesije v višini nad u mjlijon funtov. Vsebujejo 1000 J® železnic in veliko ozemlje z zla-lrtli) srebrnimi, platinovimi in cinkovimi j^dniki. — Amerikanski bankir Vander-*|P> ki je bil pred kratkim v Rusiji, je ku-
od boljševiške vlade več milijonov ,v a d r a t n i h m et r o v bogate sibir-> e jemlje. Druga amerikanska družba je ^ milijonov juter zemlje okrog s j^Selska. Neko švedsko društvo je do-gio monopol ribarenja na ruskih obalah Han". ®0rj’a' Neko nemško društvo iz Poz-j je kupilo eno č etrtinona j plodovit- ! -	’	•	1	-
tf^Yi’:ejše zemlje na polotoku * bogate in še nedotaknjene šume okrog
?rejeia
je kupila amerikanska za papir. Neka angleška družba je gu- - eksploatacijo neizmernih Oi v P o d o 1 i j i. Razen navedenih kon-
Je dala boljševiška vlada samo maja seea 7-^ koncesij.
t,, ^avkaški gdratnih
premogovniki, okrog 3000 . kilometrov so prešli v roke VrpT°ev> *U(*1 .i9 velikanske petrolejske 10(11 n?ed ^mim in Kavkaškim morjem za cin vze^ v naJem tui kapital. Tudi ve-■ a ostalih ruskih rudnikov je prišla v ro-nemških in švedskih kapitalistov.
V V ^ar se tiče trgovine, se že pojavlja k • *° va n g 1 e š k o n e m š k a družba, ^.hoče prevzeti vso rusko t r g o -^ n o, uvoz in izvoz v svoje roke po nači-
Severoameriških trustov. jj Velik angleško - amerikansko - nemški str se P°Ka.!a za koncesijo za rekon-dPlUkci,i° Petrograda in Odese, popravo lni?. etc- za dobo 40 let.
V t? ..•!* kapital se kar trga za koncesije 11(j ,Usvlii- Celo Italija, ki se dosedaj še ni 2a ?evala »restavracije Rusije«, skuša ski j'eno popraviti in je sklenila trgovin-ftik "0vor z Rusijo, ker po izjavi zastop-fact azu.nanjega ministra vlade v Rusiji de str, 0,ni mogoče ignoriti In se Italija ne
«ati prehiteti.
aem|J>?cU moramo pripomniti, da je §ki vCl .milijarder Stinnes tisti, ki za nem-tudj ^daHuipuje ruske zaklade. On dela čes0r Pai z angleškimi kapitalisti, vsled Seda:	je tudi jasno, zakaj se Anglija
Vidi, R ° Poteguje za Nemčijo. Kakor se P°litikVetovni kapitalizem še vedno vodi se pa * Narodov po svojih interesih. Vidi od of»r^5‘ to, da delovnemu ljudstvu preti
ilika nevtllTlG£a svetovnega kapitalizma ve-države 9rriost- Rusija, Jugoslavija in druge gospodn^hoda in zaPa(la na.i postanejo Bko in ifS v zasužnjene in z njim delavski v ^čko ljudstvo. To preprečiti, ru-Jseviki niso bili zmožni.
GRKI IN MALA ANTANTA,
ski posU?i 25‘ a	^Izv^	Jwfioslovan-
janja	ic.	^K>vil,	da	poga-
Slede vcf	Kumujnjo	in	Jugoslavijo
GrHt,! v- M*'“ Antanto v -Multate. rsena ln Pnnesla prav ugodne
Kdo nas prodala pod Jarem tafega l?apiisls?
Hugo Stinnes kupuje jugoslovanske naravne sekire,
Znani nemški, velekapitalist in indtii-strijalec, lastnik premogovnih in železnih rudnikov, lastnik velikega števila ladij in časopisov, miljarder Hugo Stinnes dela poslednji čas z vsemi silami, da razen čaoo-pisov kupi tuidi razna podjetja izven Nemčije, da bi s pomočjo svojega ogromnega kapitala vplival na politiko in gospodarsko življenje poedinih dežel.
Razen Italje, Švice, Rujmunije, Rusije, Avstrije, Madžarske in Bolgarske, kjer je do sedaj kupil že mnogo podjetij se je Stinnes sedaj vrgel na Francijo, Belgijo in Jugoslavijo. Belgra;jska »Epoha« poroča o tem: Kakor zvemo iz zanesljivega vira, bo prišel v kratkem času v našo državo sin Huga Stinnesa, ki ga spremlja znani dr. Krauz iz Dunaja z več inženirji in finančniki. Mladi Stinnes bo pregledal v naši državi razne premogovne in železne rudnike in kovinska podjetja, ki bi jih odkupil. Zvedeli smo ravnotako, da se v Stinnesovi bližini nahaja tudi dosti naših ljudi, ki zavzemajo v državi ugledne pozicije in kateri bodo Stinnesove kupčije z vsemi silami podpirali«
Tako poroča belgrajska Epoha, O Stinnesu je naše časopisje že poročalo. Govorilo se je, da so jeseniške tovarne že
v njegovih rokah, Epoha nam sedaj odkriva, da padejo v njegove roke tudi druga podjetja in naravni zakladi naše zemlje. Zanimivo je poročilo Epohe, ki pravi, da mladega Stinnesa spremlja znani dunajski jud dr. Krauz, ki je s pomočjo social-dsmokraškega ministra Antona Kristana že lani hotel dobiti v svoje roke bosanske šume. Naravnost osupne pa nas poročilo Epohe, ki pravi, da se v Stinnesovi bližini nahaja dosti Jugoslovanov, ki zavzemajo ugledne pozicije in ki bodo te kupčije z »vsemi silami podpirali«. Kdo so ti, list ne pove. Možje ugledne pozicije so vsekakor ministri in bivši ministri. In ne čudili bi se, ko bi se nekega dne v družbi Krauza zopet pojavilo ime Antona Kristana, sccialdemokraškega ministra in voditelja . •,
Jugoslavija naj postane kolonija tujega kapitalizma s pomočjo lastnih sinov! Ljudstvo strmi 111 obupuje nad tako brez-stidno kupčijo. Dolžnost vlade in parlamenta je, da te naklepe tujih kapitalistov in njihovih domačih plačanih hlapcev razkrinka in prepreči. Delovno ljudstvo jugoslovansko hoče na svoji zemlji biti svoj gospodar.
Poročilo sooletsbe da de o Sabcfi o Rosili.
Dunaj, 25. avgusta. »Neue Freie Pres-se~ poroča: Sovjetska vlada priobčuje prvo uradno poročilo oficielne osebnosti o položaju v okrožjih, kjer vlada lakota. To poročilo, od komisarja Mjaskova, ki se je po naročilu vlade podal v ozemlje Volge, pravi, da so opisi o lakoti pretirani. Brez dvoma grozi gubernijam ob Volgi lakota, toda poročila o prihodu beguncev, o umi-
ranju v masah na tisoče so brezmejno pretirana. Na koncu svojh izvajanj ugotavlja Mjaskov, da leži vzrok lakote v tem, da je izza prejšnjega leta žetev močno trpela, vsled česar je vse prebivalstvo prisiljeno, že od aprila dalje uživati kruh pomešan z do 50% surogatov. Uspeh žetve se bo mogel po njegovem mnenju pregledati šele v septembru.
mirsona pogodba used H«stri|a in Hmeribo.
Dunaj, 25. avgusta. (Izv.) Včeraj je bila v zunanjem poslaništvu podpisana mirovna nota med Ameriko in Avstrijo. Avstrijo je zastopal dr. Schober, Ameriko pa njen dunajski poslanik. Ta dogodek pozdravlja vse časopisje in se o njem izraža zelo simpatično.
Voiitoe 99 obrtno sodišče.
V nedeljo, dne 28. t. m. ob' 10. uri dopoldne se vrši sestanek zaupnikov ter zaupnic ljubljanskih skupin in okoliških JSZ in DZ v knjižnici Jugoslovanske Tiskarne III. nadstropje. Na dnevnem redu je določitev kandidatov. Vabijo se vsi zaupniki k zanesljivi udeležbi s pozivom, da prineso seboj vabila in vpišejo na vabila svoja imena.
NEULJUDNOST IN ŠE VEC. Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) Pri pogrebu kralja Petra ni bila zastopana Bolgarska. Kakor doznava vaš dopisnik, je bolgarska vlada prijavila svojo deputacijo ali jo je naša vlada odbila z motvacijo, da bi iijena pristnost slabo vplivala na ljudstvo.
Istotako je vlada odbila tudi mažarsko delegacijo, toda mažarski poslanik se je kljub temu kot reprezentant mažarske države udeležil pogreba. Tako se sovraštvo neti, ne pa blaži. Taka je politika naše vlade. Ur.)
SbrioHostaS tiiHim.
L Skrivnostni milijon zlatih ruskih carskih rubljev. Belgrajska ^Tribuna« prinaša sledečo notico: »Vsepovsod.se ustanavljajo odbori za pomoč gladni Rusiji, kar je gotovo prav lepo. Kajti ogromna vsota denarja je že pripravljena in ker je pomoč nujna, bi se morala čim preje odposlati. Predsednik vlade g. Paški hrani darilo ruskega carja in moskovske občine, katero znaša približno milijon ruskih carskih rubljev. Dasiravno se je naša dežela nahajala že v zelo slabih položajih, vendar se ta denar dosedaj še ni uporabil. Sedaj pa, ko se Rusija nahaja v taki nesreči, bi bilo prav in pravično, če bi se ta denar vrnil tja, od koder je bil poslan. To bi bilo zelo lepo od nas in bi se celo lahko reklo: Hvala g. Pasic, da si te denarje tako skrbno hranil. Za usodo tega denarja pa se bomo še nadalje interesirali, kakor smo se tudi za njegovo dosedanjo.« Natančnejša zgodba o tem milijonu zlatih rubljev bi bila zanimiva. Še zanimivejše pa je to, da je //Tribuna«, ki prinaša to . ost, last
Pismo o oečnosf.
(f Jožetu Pibru ob sedmini.)
Moj dragi, stopil si pred Očeta in si dejal; Ti si tu, moj Bog, in to je dovolj; kdor je okusil Tvoj molk, ne potrebuje nobene besede več,
V dlaneh pa nosiš vse ono plemenito, kar je trepetalo in zorelo v Tvojih mladih letih. Lahko onim, l*i brez velikih bojev, s tihim in preprostim srcem sprejmejo vse misli, ki jih jim nudi preteklost. Nam ta milost ni bila dodeljena, v borbi in z muko smo gradili v sebi dom Duhu. Če so Tvoje oči hitele tja v oni veliki čas, ko so trume verujočih hitele v smrt za Gospoda Jezusa, •— si iskal tam moči za boje mladeniča. In ko smo šli v fabrike, si hotel postati eno z brati delavci, z onimi, v katerih trepeta orjaška želja po pravici. Morda ne Tebi ne nam ni bilo povsem jasno, kje
naj zastavimo sile, da sodelujemo pri osvoboditvi delavnih stanov. Nesmrtna je pa misel, ki bo šla od roda do roda; da je naše mesto tam, kjer so ubogi in zatirani, v svojih pravicah prikrajšani. Jezus Kristus je prišel zato na svet, da odreši du,še in jim odpre vrata v večno življenje. Pri-
šel je pa tudi zato, da postanejo celi rodovi, narodi, stanovi srečni po njegovem nauku. Ta misel je most, ki veže nas mla-
de katoličane z delavnim ljudstvom.
Jože Fiber, položili sc Te v grob. Nam vsem je zapisano: če žitno seme ne pade
v zemljo in ne umrje, ostane samo in ne obrodi, šli so pred Teboj in za Teboj bedo še šli milijoni, a od vseh boš ostal v naših srcih zaklenjen Ti, tihi modrooki mladenič, ti svetla postava krščanskega soci-lista.
Stopil si pred Gospoda: Ti si tu, moj Bog, in to je dovolj, Nai bi on bil dovolj Tebi in nami	I.	K.
prvega pomočnika v zunanjem ministrstvu znanega Popoviča in tudi šef uradnega presbiroja se šteje med njene solastnike. To dela zgodbo še zanimivejšo.
tfoliii?«! dogodki.
Šovinizem na tretjo potenco. Kadar naši demokratski listi nehajo za čas s protiklerikalno gonjo, da si nekoliko oddahnejo, si privoščijo Nemce. Če kakšen nemški dimnikarski vajenec kje v Celju ali drugod mimogrede omaže kakšnega demokratičnega u Krapa tri ota, začnejo dr-žavotvori regljati o nemški nevarnosti, kjer pa dejansko obstoja, je seveda ne vidijo. Nemci si seveda iz takega bedastega vpitja, ki je itak samo na videz, nič ne storijo. Kaj naj n. pr. reče pameten človek na sledeče vrste notico, ki jo nahajamo v »Taboru«, katerega urejujejo baje sami profesorji in ljudje z akademično diplomo: »V frančiškanski cerkvi najdemo poleg nemškega križevega pota, nemških večernic in splošno latinskega petja tudi na al-tarnih prtih, kateri visd do tal, nemške napise, kakor n. pr. »Im Kreuze ist Heik. Frančiškanska cerkev se je pač spremenila iz prejšnje slovenske cerkve v nemško. Ne vemo, zakaj očetje frančiškani naš in njihov jezik tako prezirajo.« če je kakšna pobožna nemška duša kedaj kak oltarni prt z nemškim napisom podarila, bi se moral zdaj seveda odstraniti. Svetemu Leopoldu Babenberškemu, predhodniku Habsburžanov, bi se morala krona z glave zbiti. Sv. Elizabeta mora iz oltarjev doli, ker je bila Nemka. Ravnotako so svojčas italijanski nacionalisti v Primorju preganjali slovenske napise na pokopališčih. Naši nacionalisti seveda kakor opice posnemajo vsako neumnost, ki se dela pod imenom narodnosti. Sami seveda se ženijo z Nemkami, doma z otroci nemško govore, berejo večinonfa samo nemške knjige in so veseli, če jih kak Nemec sploh ogovori, da pokažejo svojo »svetovno izobraženost«. Seveda, če se kak proletarec kaj podobnega predrzne, pride v časopis in celo policijo kličejo na pomoč proti takemu »izdajalcu«. Bog nam oprosti, ampak veliki tepci morajo biti, ki take notice pišejo.
-f Radikalna stranka pred novo ori-jentaeijo. Takoj po svojem prihodu v Belgrad je pričel Stojan Protič konferirati z raznimi politiki. Te dni je bil pri njem bivši ban Laginja, katerim se je dolgo časa razgovarjal. Ob enem pa je Protič pričel konferirati s poedinimi člani radikalne stranke. Z njegovim prihodom je v radikalni stranki nastopilo novo razpoloženje. To se prav dobro vidi iz pisanja centralnega glasila radikalne stranke »Samouprave«, ki odkrito izraža svoje nezadovoljstvo nad Pribičevieevim absolutizmom; še jasnejše in ostrejše pa piše proti Pri-bičeviču in demokratski stranki vse pokrajinsko časopisje. V stranki sami pa pridobivajo pristaši Protiča. Ljuba Jovanovič vodi sedaj v klubu glavno besedo in bo skoraj gotovo izvoljen za predsednika radikalnega kluba. Dalje zahtevajo mlajši člani, da ljudje kot so Marko Trifkovič in Gjuričič in drugi odstopijo s svojih mest, na katera naj pridejo mlajši elementi. V političnih krogih se spravljajo vsi ti dogodki v zvezo z akcijo Stojana Protiča, ki bo v najkrajšem času pričel izdajati svoje glasilo in se pričel aktivno udeleževati politične borbe.
+ Netaktnost demokratskega predsednika narodne skupščine. Čehoslovaška deputacija, ki je odpotovala na pogreb kralja Petra, je zaprosila dr. Ribarja, da jo seznani z vsemi narodnimi poslanci in parlamentarnimi klubi, da bi se informirala o razmerah v naši državi. Dr. Ribar jih je nato vodil v klube, edino Narodnega kluba ni niti omenil, dasiravno je bilo v Bel-gradu 8 poslancev Hrvatov. Ta čin demokrata dr. Ribarja je v vseh političnih krogih izzval ogorčenje in Narodni klub bo stavil tovadevno interpelacijo. Demokrati se trudijo na vse načine, da bi to afero spravili mirnim potom s sveta, kar pa jim najbrže ne bo uspelo, ker stoje člani Narodnega kluba na stališču, da je dr. Ribar iz političnih vzrokov namenoma napravil to najblažje rečeno netaktnost, in bodo zahtevali, da se javno opraviči eventualno izvaja konsekvence. Dr. Ribar se v posebnem komunikeju sedaj izgovarja in pere zamorca..,
Stran
»Novi čas«, 'dne 25. avgusta 1921,
d!'-
Št«#. 188.
> -f Vedno grše. Znano je, da liberalci
jtlolže g. Peska nemoralnih dejanj. Kakšnih, tega nihče nc ve, ker so te lepe ob-idolžitve spravljene v tajnih aktih pri Pri-bičevicu. Liberalci so sicer trdili, da je akte videl posl. Deržič, ta pa izjavlja, da mu jih Pribieevie ni hotel pokazati. Mi pravimo: Če je g. Pesek kaj storil, pred sodišče ž njimi Skrivnostno namigavanje pa ni ne lepo, ne zdravo za politično moralo. Danes poroča Peskova »Jugoslavija« sledečo zanimivost, ki kaže, kako se demokrati bore: . 0 gonji mladoliberalcev zoper g. Peska prihajajo lepe reči na dan, kako lovijo priče in zbirajo »dokaze«. Znani g. Tr., prijatelj gosp. Praprotnika, bivšega ravnatelja Jadranske banke je prišel v Zagreb k uradniku drž. železnic g. V. ter ga nagovarjal, naj izpove kaj^ zoper gosp. Peska. G. T. mu je ponujal ček za i 100.000 K (enstotisoč kron) naslovljen na Prvo hrvatsko štedionico, s katerim lahko vsak čas dvigne tam vsoto 100.000 K, če izpove kaj zoper g. Peska. Podkupovalec je povedal, da jc prišel po naročilu s;g. dr. Žerjava in Praprotnika in da ima omenjeni ček od njiju. Železniški uradnik g. V. pa se ni dal podkupiti, temveč je ponudbo ogorčeno odklonil in g. T. je odšel z dolgim nosom nazaj v Ljubljano. Stoti-soč kron za eno pričo!! Upravičeno je vprašanje, koliko so mladoliOeraici potrošili v Ptuju za skrivnostne priče in za skrivnostne izpovedi?! Ali ,ie mogoče okrajni glavar g. dr. Pirkmajer bil deležen tudi kake nagrade za svoje »objektivno« »uradno« poslovanje?!« — To so reči, da ge mora poštenemu človeku gabiti!
JDnevni dogodki
— Nekaj o dohodninskem ilavku. Dan Aa dan prihajajo pritožbe o ubogih delavcev, da ne zmorejo nositi bremena, ki ga jim nalaga davčna oblast. Pisali smo že dosti o teh stvareh. Tako občutno davčno breme osebne dohod ari no	zadene ne »marsikaterega delavca kakor svoj čas piše »Naprej:, ampak skoro vsakega. Dostikrat naravnost katastrofalno, ker ga oropajo vseh prihrankov, ki si jih je pristra-dal za obleko ali za kurjavo. Vprašamo gospoda finančnega miristra ozir. gosp; delegata financ, kako naj siromaki preživljajo danes sebe in družino in kako naj plačujejo te ogromne vsote davka. Splošna nevo-Jja zoper davčni sistem naj se s pravičnimi odredbami odpravi. Kdor prekomerne dobičke dela, naj tudi sorazmerno nosi bremena.
— Nova žrtev lakote v Rusiji. Iz ho-danja poročajo dne 19. avgusta vest^ iz Hel-singforsa, da leži ruski pisatelj Vladimir Korolenko na smrtni postelji. Ponudbo sovjetske vlade, da se mu izboljša hrana, je odklonil, češ da itak ne bo več dolgo živel in da noče živeti bolje kakor ostali ruski inteligenti. Kljub bolezni nadaljuje s svojimi spomini.
— Napad na zakonska Sotlar. Dne 26. junija 1921 zvečer sta se vračala zakonska Ivan in Terezija Kovač z neke veselice z Brezovega na Moravsko Soro domov. Na cesti ju je dohitel Leopold Sotlar iz Brezovega, ki je na Kovačeva hud in je udaril z nekim trdim predmetom Ivana Kovača po obrazu, z burkljami je pa uda-iril Terezijo Kovačevo in ji prelomil cbe kosti leve pcdlehlnice. Leopold Sotlar, kateri je bil že štirikrat predkaznovan je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe dopolnjene in poostrene s postom in trdim ležiščem na 14 dni-
— Krivo pričevanje. Jožef Srčej iz Zgornjih Laz je bil obsojen na 3 mesece težke ječe dopolnjene s postom in trdim ležiščem na 14 dni, ker je v sporni zadevi Petra Rozmana zoper Anton Kržišnika v Radovljici kot priča zaslišan krivo pričal. Srčejev zagovornik (dr. Koblar) je prijavil ničnostno pritožbo,
— Vlomilci v Zg. Kašlju. Zločinci so poskušali vlomiti v kuhinjo in živinski hlev Terezije Blaž v Zgornjem Kašlju. Gospodinja je vlomilce prepodila.
ljubljanski dogodki.
lj Kandidatna lista Ljudske stranke za
dopolnilne občinske volitve je vložena kot tretja, Imena kandidatov: Jože Gostinčar, dr. Rožič, železničarja Čop in Raj-ner, izvošček Moser in dr. Mohorič, ki smo jih včeraj priobčili, so vzbudila med ljudstvom splošno zadovoljstvo,
lj Obolel je g. dvorni svetnik Franc Trenz.
lj Kako se širi griža? Včerajšnje tedensko zdravstveno poročilo izkazuje zopet 85 slučajev griže. To so samo prijavljeni, koliko pa jc še neprijavljenih. Da se la bolezen tako širi, je v veliki meri krivo vodstvo magistrata, ki za čistoto in red popolnoma nič nc skrbi. Predvsem je tu vprašanje javnih stranišč. Le teh je po Ljubljani tako malo, da na nje sploh ne moremo računati, kolikor pa jih je, se nahajajo v takem dezolatnem stanju, da so za kulturnega človeka neporabna. Naravnost škandal za Ljubljano pa je to, kar se dogaja za vodo, kjer prodajajo zelenjavo, sadje in meso. Znano je, da je griža po deželi veliko bolj razširjena. Ljudje prihajajo na trg prodajat. Tu pa ni niti enega stranišča in vsak, kdor je imel priliko iti v dopoldanskih urah preko trga, je lahko videl, kako ljudje opravljajo svoje potrebe za stojnicami. Da potem muhe raznašajo bacile na sadje, zelenjavo in meso, ni treba povdarjati. To se dogaja vsak dan, leto za letom in se je že prav mnogo o tem pi-
salo, kljub temu pa se«magistrat za to ne zmeni in je zato sokriv na razširjanju griže in drugih bolezni. Skrajni čas je, da se tudi v tem oziru nekaj stori.
lj Izgred na vojaškem poveljstvu. Včeraj ponoči je bil v pisarni komande mesta Ljubljane na Dunajski cesti velik izgred. V pisarni se je pelo, kričalo in razgrajalo. Kraval je trajal nad eno uro. Končno je prišel stražnik, ki je s ceste zaklical: »Če mislite delati kraval, zaprite vsaj okno k Neki vojak je prišel nato na cesto in se je norčeval iz stražnika, ki je vestno vršil svojo dolžnost.
lj Pretep na Dunajski cesti. V neko gostilno na Dunajski cesti je včeraj popoldne ob 3. uri prišel v družbi tovariša nek mož in udaril brez vsakega povoda nekega gosta po glavi; neki gospod ju je miril, a jo je še ta skupil. Eden od pretepačev se mu je rogal: »Pustite pijance pri miru, ker vam to nič mar ni k Drugemu gostu sta raztrgala kravato in ga vrgla na tla. Ko je od otrok poklicana varnostna straža prišla, so trije pretepači skočili na kolesa; dva sta jo srečno odkurila, tretjega pa so aretirali. Surovo se je obnašal, kričal in suval. Ko se je iztreznil, so ga izročili sodišču.
lj Vlom v Florijanski ulici. V noči 22. na 23. avgust so vlomili tatovi v podstrešje Ivane Bayer v Florijanski ulici 29 ter pokradli salonsko suknjo vredno 5000 K, črne navadne in vojaške jahalne hlače 1000 K in ženski pled vreden 1200 K. O tatovih ni sledu.
Iz organizacif.
it:
£ag@slm. Simk. '£m%
Seja ljublj. okrožja JSZ se vrši v ponedeljek dne 29. septembra ob osmi uri zvečer v prostorih pisarne na Starem trgu št. 2, I. nadstr. — Predsednik.
Promeins zmzg
V nedeljo ob 10. je seja F. Z. v Jug. strokovni zvezi, Stari trg 2. Vodstvo presi, da se je vsi udeleže.
Zastopnikom koalicijskega odbora P. Z. naznanjamo, da je danes ob 8. uri sestanek tega odbora v spodnjih prostorih konzumnega društva.
Iz Hrvatske. Prosimo vodstvo Prometne zveze, da nam pošlje v najkrajšem času dva zastopnika organizacije v svrho ustanovitve Prometne zveze. Teror, ki ga izvaja članstvo Z. J. Ž. proti železničarjem, kateri niso v njeni organizaciji, je tako velik, da rabimo zaščito. Železničarji, kateri so že tolikrat nasedli gotovim organizacijam, pa imajo največ zaupanja do P. Z. K Z. J. Ž. ne priVt"?imo zbog tega, ker vemo, da bi bili, ako pristopimo k njej, še bolj na milost in nemilost izročeni gotovim osebam. Navajamo vam samo en primer. Železničar N. (Ime in kraj iz tehtnih vzrokov zamolčano. Opazka vodstva.) je prišel • prosit za dopust, češ da ima ženo na porodu. Ker pa ni bil pri Z. J. Ž. organiziran, ga od posta jenačelnik a, kateri je predsednik skupine Z. J. Ž., ni dobil. Nekaj dni pozneje je dobil brzojavko, da mu je mati njegove žene, katera stanuje v Sloveniji, umrla. Radi rodbinskih razmer je zaprosil zopet za dopust, toda brez uspeha. Sele po njegovem energičnem nastopu mu je bil dovoljen dopust, toda s pridržkom, da se mu plača za te dni odtegne. Ta človek ima rodbino v Sloveniji, mora živeti torej na dve strani. Pripomnimo še, da se nahajajo tukaj trije železničarji, nekdanji italijanaši, kateri pod nekdanjo Avstrijo niti besedice slovensko' niso hoteli spregovoriti. Ti trije igrajo vlogo vohunov, špijonov in obrekovalcev. Njihove žene pa zmerjajo druge s »sehiavi«. Seveda so sedaj zvesti narodni pristaši in Zvezarji ter obrekujejo nas, ki ne trobimo v njihov rog. Priče so vam na razpolago; pismo ima še dosti zanimivih črtic, katere pa nočemo priobčiti. Pristavljamo: Pri vsem tem terorju in trpljenju
od strani te narodne žel. organizacije se oni ne uklonijo ter upajo pomoči od P. Z. Mi vam pa kličemo: Vztrajajte v boju za resnico in pravico, kajti resnica in pravica boa-l.! zmagale. Vodstvo.
Položaj progarjev je od drugih železniških kategorij mnogo slabši. Ne zavidamo nastavljencem njih ugodnosti, a mislimo, da nas bodo oni pri naših pravičnih zahtevah podpirali. Zahteva po nastavlje-nju je ena glavnih, preko katere ne bode mogla iti nobena organizacija, ker čut pravičnosti in bratstva to učita. Princip: enaka izobrazba in enako naporno delo bodi enako plačano, veljaj tudi za progar-je. Ugotavljamo, da so kategorije, ki imajo samo ljudskošolsko izobrazbo, kot jo imajo progarji, toda napornost službe progarjev je v vsakem oziru težavnejša in bi pri enaki ugodnosti še vedno rajši izbirali n. pr. čuvajsko službo.
Miiika (fefaesfoo
Tržič. Delavstvo predilnice je vložilo zahtevo za povišanje plače ter obenem naprosilo poverjeništvo za soc. skrb za posredovanje. Na omenjeno prošnjo razpisuje poverjeništvo razpravo za prihodnji torek t. j. 30. t. m. na licu mesta. Razprava se prične ob 9. uri dopoldne.
StoDissar.
Mežica. V tukajšnji kladivarni je delavstvo skrajno slabo plačano. Povprečni akordni zaslužek znaša dnevno 30—40 K. Vsakdo ve, da s tem ni mogoče izhajati. Ravnateljstvo sili delavce, da se mora izgotoviti vsak dan 100 komadov, to zna, da bi pa pošteno plačali, pa ne, Vsled tega je vložila oganizacija zahteve, ter naprosila »Pokrajinsko oblast za Slovenijo odd, za soc, skrbstvo« za posredovanje-.
(V tem se vidi potreba organizacije. Obstanek delavstva je mogoč le, ako je isto združeno.)
Jesenice, 19. t, m. so se vršila pogajanja pri K. J, D. na Jesenicah, Z ozirom na to, da je podjetje v krizi, se ni moglo priti do pravih in izdatnih sklepov- Sestavila se je komisija, ki bo proučila aprovi-zacijo, ter uredila mezde, Upeljan bo tudi nov sistem zaupnikov, o katerem bomo še o priliki spregovorili. Samci, ki stanujejo
v privatnih stanovanjih dobe stanarino, Poročenim delavcem v privatnih stanovanjih, kjer jim je bila stanarina povišana,
dobe od tovarne stanarino povišano.
Iz kratko tukaj navedenega se da posneti, da je vkljub krizi, v kateri se nanajs podjetje, dosežen uspeh.
Natančnejše se bo poročalo, ko bo komisija končala svoje delo in bo dogovo* podpisan,
Hšiii£ar.
Viničarski red teži že
časa na vladi, da bo ali postal plesniv a« pa bo segnil. Vse intervencije, naj se 3®* prej potrdi, oziroma predloži v potrdite na pristojno mesto, ostanejo brez usp®"®* Kaj gospodom mar, če na stotine ubog1 družin strada in v največjem strahu pri04" kuje približujoče se zime. Oni se pač *a' vedajo, da je njihova eksistenca kljub temu zasigurana, če prav viničarji trpe 0» vseh koncih in krajih. Gospod poljedels* minister se rajši pozabava na kaki sako1, ski veselici, kakor pa da bi se lotil »** kega tako skrajno potrebnega vprašanj1*
V Mariboru se je vršila 21. marca anker o viničarskem zakonu. Navzoči so bili stepniki viničarjev, kakor tudi posestni*1 iz mariborskega, ljutomerskega in Paškega okraja. Po ljuti debati se je koflCiM dosegel sporazum, na katerega s® pristali tudi posestniki- Vsi smo se nadejali, dia nam bo vlada šla na roko in p°*f' dila, kar smo ji predložili, toda čakamo 10 čakamo, pa zastonj. Apeliramo v obUpu še enkrat na merodajne faktorje, naj sep^ trudijo in nam doprinesejo vsaj malo & mokratične svobode in nas rešijo te stl*“ njosti,
s&d&fflis.
Ljubljana. Pevski odsek Zveze služ' kinj ' priredi v nedeljo dne 28. t. m. pop0*" dne zlet v Sostro k sv. Lenartu. Odhod ob 14. uri. Zbirališče v društvenih prostor® na Poljanski cesti št. 4 (Krekova prosveta.) Vabljene so vse tovarišice, da se v obilnem številu udeleže izleta.
Nagrada. V novem poselskem redu je določba, da dobi služkinja po desetletne® nepretrganem službovanju nagrado v zne1 sku četrtletne plače, za vsako nadaljno le' to pa 5 odstotkov letne plače, dokier nf doseže višino letne plače. Nekaj gospoditt je že izplačalo omenjeno nagrado. S tem sc pridobile dotične služkinje gmotno, gosp*1 pa na ugledu.
Delauslte zadrniniSfoB
Skupščine prodajalen I. del. koiiS' društva bodo po sledečem redu: 28. gusta t. 1. po prvi službi božji v BreZ' nem, po litanijah v Rušah.
4. septembra po prvi službi božji J S v. K r i ž u pri Litiji, po litanijah v Šmartnem pri Litiji.
8. septembra t. 1. po prvi službi božj' v Križah, po 10. službi božji v Ti" ž i č u.
11. septembra po 10. službi božji v Škofji L o k i, po litanijah v Kranja
Na skupščinah se bodo obravnavah vse važne zadrugine zadeve, volili se bodo tudi zaupniki. Člani udeležite se polno' številno svojih skupščin!
JCaža društva.
d Orlovski tabor šentjernejskega okrožja in blagoslovitev novega Katoliškega doma se vrši namesto 21. avgusta dn® 4. septembra t. 1. v Sv. Križu pri Kostanjevici. Prijatelji, prijateljice orlovske misli-na veselo svidenje v Sv. Križu. Bog živi!
Odgovorni urednik Anton Marinčak,
Izdala konzorcij »Novega Časa*.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ir Ljubljani.
IfiKaBafiMSttiS
rastmi paviljon na ljubljanskem velikem sejmu 3. do IZ. sept. 19Z1.
■■ME 5.«.*SWiS*S*Si
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, delniška družba v Ljubljani.
Telefon it. 1-07 (Ljubljana) Brzogaol: Papirnica Ven£e,
t. C. centrala: Papirnica o IfeoCah, Polt a: D. m. o Polisa pri Ljubljani. Postala iuine železnice: Zalog.
•■‘žspjnsice o lleočah, papirnica, toornlca celujtoza la flesiaoine o Goričanah in toornSca lesnoisie o ilMoodab.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja:
Papir \z tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- In risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - me bran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice.) Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir.
Sili
sili
Sli