UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradnj uro za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do b. pci oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi bo ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : •' . sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna tx> poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Oprsko m Bosno K 21-GO, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : : ostaio inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov .* .* / ob pol 11. dopoldno. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulief '*tm. S, II, ta uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od S. da 7. tvetmt Inserati: enostopna petifvrstica 30 vin., pogojen prostor, poalun ::: in reklame 40 vin. — ipiejeiua upravniStvo. s Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ...- Kcklamacije lista so poštnine proste. ■— Stev. 496. V Ljubljani, v četrtek dne 30. januarja 1913. Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna................................K 21 60 polletna.................................. 1080 četrtletna...................................540 mest čna . ............................... 180 Za Nemčijo: celoletna.................................K 2640 polletna..................................13 20 četrtletna................................s fi60 mesečna......................................220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo „ Zarje* v Ljubljani. Evropski koncert. Z veliko glorijo je šla Evropa urejevat razmere na Balkanu, in z razcefrano slavo mora zdaj gledati, kako se vrsti dogodek za dogodkom brez njene volje in proti njeni volji. Ko so začele pokati puške -na Balkanu, se je stara mamica nenadoma zdramila in se spomnila, da ima nekakšen visok poklic. Ali prenaglo ji je prišlo rrebujenje, pa ji je bilo nejasno v glavi, in nikakor se ni mogla domisliti, kakšna je pravzaprav njena velika naloga, o kateri se ji ie bilo pač nekaj sanjalo, pa ji spomin le ni hotel povedti, kaj. Ljuba Evropa se je pravzaprav začudila sama nad seboj. Njen geografični pojm se sicer lahko dožene iz raznih zemljepisnih knjig. Ali kaj početi s to znanostjo v politiki, če vidi skoraj slepec, da je že v naši najbližji bližini marsikaj bolj azijsko in afričansko. kakor evropsko. Za take tefleksie seveda ni bilo veliko časa, kajti na Balkanu je pokalo, in to je delalo Evropo nervozno. Tedaj se ji je zazdelo, da ima v teh orientalskih rečeh pravzaprav nekakšno stališče, ki je vsaj vsled svoje starosti častitljivo. In zasvetile so se ji naenkrat besede: Status quo ante. Stara Evropa je učena dama, in je vedela, kaj to pomeni; Stanje na Balkanu mora ostati -neizpieinenjeno. Dolgo je izhajala stem geslom. in ker je bilo že nekaj časa tako pokojno, da je lahko dolgo dremala, brez posebnih sitnosti, je bila prepričana — kolikor mora biti taka ljubezniva dama pač prepričana — da varuje geslo »status quo« evropski mir. In mamica ljubi mir, zlasti oni mir. ki vlada na pokopališčih. Ko sc ji je takorekoc pred duševnimi oč-nii zableščal glasoviti status quo, se ie pa tudi polagoma spomnila na čase. ko je še igrala koncert. Slika je bila nekoliko bleda, zakaj bilo je ze davno, kar je bilo res. Ali vseeno .— bilo }č; medtem so se pač godci razšli in vsak je igral svoj instrument po svoje. In po-Ltcni je Evropa postala tehriica s trojno zvezo na eni in s trojno vzajemnostjo na drugi strani. Ko je prinašal telefon odmeve strelov iz vzhodnih vremenskih kotov v civilizirane dežele, je bila Lvropa globok.) užaljena. Sicer ni tako mehkužna, da bi sploh ne marala vojne: EMi^E ZOLA: Rim, (Dalie.) Solze so vstajale zdaj tudi v Pierrove oči, medtem ko je še enkrat preživljal strašni dogodek; silno ga je pretreslo, ko je videl tega navadno tako visokega starca, tega običajno tako ponosnega, samega sebe oblastujočega svetnika in kneza jokati. Zdaj ni bil nič drugega kakor ubogo, v smrtnem boju in bolečinah se zvijajoče bitje — tako zapuščeno, tako slabotno kakor otrok. Dasi mu je bilo samemu, da bi se zadušil, je vendar hotel izreči svoje sožalje in se je trudil, da bi našel nekoliko dobrih besed, s katerimi bi mogel vsaj malo ublažiti ta obup. »Prosim Vašo eminenco, verjemite moji bolesti. Vaša eminenca me je obsipal z dobrotami. in bilo mi je veliko na tem ležeče, da takoj izrečem, kako je ta nenadomestna izguba . . .« Ali kardinal mu je dal s pogumno kretnjo znamenje, da naj molči. »Ne, ne, nikar ne govorite, prosim Vas, nikar ne govorite!« In vladal ie molk, v tem ko je kardinal, še vedno drhteč od svojega boja, plakal in čakal, kdaj b° zopet dovolj močan, da se bo mogel premagovati- Naposled je ukrotil svojo grozo in polagoma odstram! roke od obraza, ki se je počasi umiril, /.aaj je bil to zopet obraz v veri močnega, v božjo voljo vdanega vernika. Ker Bog ni hotel storiti čudeža, ker je tako strogo kaznoval njegov dom. je imel nedvomno svoje razloge, njemu, enemu njegovih slug, visokemu dostojanstveniku njegovega zemeljskega dvora pa ni ostalo nič druzega, kakor da se pokloni. Molk je trajal še trenotek — potem je iz-pregovoril in posrečilo se mu je dati svojemu glasu naraven in prijeten zvok: v njenih »pravih« deželah je militarizem prav velik gospod; ali da sc drznejo balkanski otroci tam doli — kar sami — brez dovoljenja.... To je vendar nezaslišno... Kaj ni več Evrope...? In celo zvezo so si ustanovili...?! In medtem ko je Evropa kuhala svojo prvo sveto jezo, je bilo njeno prvo načelo raztrgano, njeno geslo poteptano, status quo sežgan, razpihan, razkajen. Alali zavezniki so se pripravljali, da si razdela plen, da preurede balkanski zemljevid, Turki so vzdihovali po miru, in dotlej si je Evropa res izmela spancc iz oči, pa je zaklicala: »Oho! To je moja reč!« Evropa je hotela zopet zakoneertirati. Tri-pelalianca in tripelantanta sta sedli skupaj za mizo, in to je bila Evropa. Skoraj tako, kakor je nekdaj sedela na dunajskem, pa na ljubljanskem, pa na berlinskem kongresu. Ne da bi jo bil kdo klical. Ali hotela je varovati svoj) avtoriteto in ščititi svetovni mir. Ker so imeli balkanski nasprotniki svoj sestanek v Londonu, kateremu so dali ime »mirovna konferenca«, so se tudi poslaniki velesil naselili v Londonu, in jeli uganjati igro »diplomacije«. Našli so tam veliko dela, kakor ga lahko najde vsakdo, če ima voljo za delo. Nalagal jim ga sicer ni nihče, za to pa je bila njihova pridnost tern bolj vredna spoštovanja. Velesile, ki igrajo gosli, veliki bas in trobente v obnovljenem evropskem koncertu, so sklenile ne le, da ohranijo evropski mir, ampak da doženo tudi balkanski mir. Porogljivo so se veliki diplomatje velikih držav nasmihali malim zastopnikom malih držav na Balkanu, češ da ne morejo priti do sporazuma in do miril. In velesile so vzele to reč v svoje roke, seveda tako spretno kakor vedno. Napravile so »demaršo« v Carigradu. Po domače: Njih poslaniki so šli turški vladi svetovat. naj sprejme i>ogojc zaveznikov in naj sklene mir. Med pogoji zaveznikov so Odrin in egejski otoki. Velesile so imele srečo, in kdor ni preveč pazil na to, ie lahko verjel v njih izredno genialnost. Nekaj časa se je Turčija obotavljala. ker prvič ni turška navada storiti kakršnokoli kupčijo brez mešetarenja, in ker drugič le ni bilo prijetno kar na prvi poziv reči: »Tu imate vse, kai hočete, in če želite še več, pa kar povejte.« Ali obotavljanje vendar ni bilo predolgo. Kmalu je Kjamii sestavil svoj odgovor na evropsko noto, resigniral je že na Odrin in na otoke, in vse je bilo videti, da gre kakor po loju. Evropa je pomežiknila malim Balkancem: »Ali vidiš? Tako je, kadar se oglasim jaz. Vi ne veste, kaj je diplomacija, vi ste nevedneži v tej žlahtni igri, pred menoj pa imajo Turki rešpekt. Kadar jim jaz kaj svetujem, že vedo. kaj to pomeni. Mojim zahtevam se ne more in ne sme ugovarjati. Kajti posledice, posledice ...« Kvropa je dvignila kazalec, dvignila je obrvi na vrh čela. še ni dogovorila, polovica modrosti ji je še tičala, pa je prišel nenadoma mladotnrški puč. In Evropa je zinila od prekomernega začudenja, pa zija šc sedaj. Če ne bi bilo presenečenj, teli prokletih presenečenj! Zakaj to s > reči. s katerimi nihče ne računa. Reči, ki izpreminjajo položaj. Če ne bi bilo treba Evropi zijati od začudenja, bi bila že glasno zaklicala: Tako se ne gremo! Kajti Evropa še ni dovolila nobene revolucije, torej s<5 tudi mladoturki predrzni, da se upajo kaj takega. Toda kaj naj zdaj stori evropski koncert? Do sodnega dne vedar nt more zijati. Natančno je vedel, kaj da hoče, lepo je spisal svojo noto, dostojanstveno jo je izročil Noradungia-nu. In zdaj je naenkrat položaj izpremenjen. Oh, če ne bi bilo takih izprememb. Kjamil paša je hotel izročiti Odrin in otoke. Mahmitd Ševket pa pravi: Ne! Ali Bolgari zahtevajo Odrin. (Irki zahtevajo otoke. Ker ne marajo popustiti ne eni ne drugi, ni videti dru-z6ga izhoda, kakor vojna. Ali tega zopet nočejo velesile. Zakaj ono so šle na delo za mir. Kako pa preprečiti novo balkansko vojno? Razim »dobrega sveta« nočejo velesile porabiti nobenega sredstva, s svojini dobrim svetom pa ne opravijo nič. In tako je slavni evropski koncert zdaj kakor dlaka dlaki podoben onemu neznanemu starcu, o katerem pravi nemški verz: »Auf dem Dache sitzt ein Oreis, der sich nicht zn helfen weiB.« Redni občni zbor podružnice zidarjev v Trstu. (Konec.) IV. Član, ki zaostane brez vzroka s plačevanjem tedenskih prispevkov in ki hoče zaostanek doplačati, ne plača nikakršne globe, kakor se je dosedaj plačevala, ima pa pravico do bolniške podpore šele po tolikih tednih, kolikor je zaostal s plačevanjem. (Na primer, ako jc član zaostal s plačevanjem 10 tednov, mora čakati pet tednov, preden dobi zoptt pravico do bolniške podpore.) Sodrug Živlc predlaga, da naj se daruje iz lokalnega fonda 100 K »Zarji« in 100 K »Lavo-ratoru«. Soglasno sprejeto. Sodrug Purič predlaga, naj se daruje družinam članov, ki so mobilizirani, 100 K. Sprejeto. Sodrug Petejan predlaga, da naj zbor imenuje sodruga Sigona zaradi njegovega desetletnega delovanja v organizaciji za častnega predsednika naše podružnice. Nadalje je zbor sklenil, da sc odpošlje de-putacija v spremstvu 'enega naših poslancev k županu in namestniku, ker firma Union« noče sprejeti na delo tržaških zidarjev, dasi izvršuje vsa občinska in državna dela v svoji režiji. Sprejeto. Pri točki »Raznoterosti« se je oglasil za besedo sodrug Petejan in izvajal približno sledeče: Iz poročila odbora lahko razvidite delo in uspehe naše podružnice v tem letu. Iz blagajniškega poročila razvidite moč naše organizacije. V tem letu smo vkljub krizi in povišanju tedenskih prispevkov inkasirali 3000 kron več kot i)rejšnje leto. To je najboljši odgovor na na,)ade od strani N. I). O., katera ni svojega blagajniškega poročila niti objavila, ker se sramuje. da bi javnost izvedela za njeno mizerijo. V tem letu smo napravili v Trstu delovno pogodbo za 3000 zidarjev, za katere smo dosegli D) vin. na uro več plače, kar znaša 2700 kron na dan, 16.200 kron na teden in 540.000 kron na leto, ako se dela 200 dni v letu. Dosegli smo posiedovalnico za delo, katera po krivdi nezavednih zidarjev ne deluje, posledice tega občutijo domači zidarji, ki so brez dela. (Na to so tudi lahko narodnjaki ponosni, ker so pomagali podjetnikom na škodo domačih zidarjev.) Dosegli smo potom organizacije večjo svobodo na delu, da zidarji niso več taki sužnji, kakor so bili prej. A vzlic tem našim uspehom se dobe zidarji, ki pravijo, da nismo nič storili in da je organizacija kriva, da so danes brez dela, dasiravno vedo dobro, da so sami tega krivi, ker organizacija je vedno napravila svojo dolžnost. Eni kričijo, da ne plačajo organizacije, zato ker so brez dela, med tem ko delajo zunanji. Drugi ne plačajo zato, ker so se prispevki povišali itd. Mi vprašamo te zidarje, ali mislijo, da potem, ko ne plačajo organizacije, pojdejo mar de> lat). Ali bodo potem zunanji zidarji izginili Iz Trsta. Ali ne vedo, da ko ne plača i t rganiza-cije, si napravijo škodo sami sebi in svojim tovarišem. Kar se tiče zvišanja prispevkov. :e mora plačevati tako, kakor opravilnik zahteva, eno uro zaslužka na teden je za orgnizacijo. Večja ko je minimalna plača, tem večji so prispevki za organizacijo. In večji ko so prispevki, tem večje so podpore, tem lažje je vztrajanje v boju proti podjetniški organizaciji. Naša organizacija je razredno-bojna organizacija. V zadnjih dveh letih smo iz naše pokrajine poslali zvezi na Dunaj okolo 55.000 K. Zveza pa je izdala samo za stavki v Pulju in Gorici 46.000 K, za strokovne liste 9600 kron, skupaj 55.600 K. Kje so drugi stroški za potovalno podporo, pravovarstvo, smrtno podporo, agitacijo in drugo. Ako pogledamo te številke, potem šele vidimo, koliko denarja pošljemo na Dunaj in koliko ga nazaj dobimo. Kdo bo sedaj dejal: Lepo, ali mi Tržačani nismo bili v stavki. Tem boljše, ako nismo bili in smo pridobili uspehe brez stavke. Ali bili smo v stavki leta 1902. in 1904. Koliko smo takrat porabili. Vzemimo, da bi jutri podjetniki napravili izprtijo in bi nam predložili svoje zahteve. Kaj naj napravimo? Ako sprejmemo boj, je treba samo 2000 zidarjev podpirati, znese to 5000 K na dan, 30.000 kron na teden, 120.000 kron na mesec. Koliko let bi morali hraniti denar, da bi zdržali samo en mesec boja. Zato smo in moramo biti centralizirani, da se podpiramo drug druzega: v. vzajemni pomoči je moč proletari-jata! Na Primorskem smo imeli v zadnjih dveh letih sedem gibanj in vsa uspešna. Zvišali smo plače od 6 do 12 'vin. na uro za 5000 zidarjev, ki dobijo 800.000 kron več plače na leto, in skrajšali smo delovni čas za 1100 zidarjev. Odpravili smo akordno delo. To vse smo dosegli potom naše organizacije. To so številke, ki govore jasno. Kakor smo delovali do sedaj, tako hočemo tudi v bodoče. Braniti hočemo to, kar smo dosegli in pripravljati se za nove boje ter obenem zidarje izobraževati, da postanejo zavedni. Zavedamo se. da imamo v Trstu težko stališče, predvsem zato, ker je veliko naših zidarjev, ki ne poznajo vztrajnosti, ker mislijo da potem, ko je enkrat pogodba sklenjena, ni treba več organizacije. Ne vedo, da brez organizacije ni pogodbe, ker podjetniki upoštevajo pogodbo 1« t oliko časa. dokler so od organizacije prisiljeni Na drugi strani pa veie med našimi zidarji d"l. kampanilizma in zato sovražijo zidaria. ki pride od zunaj, naj si bo Slovenec ali Italijan. Proti temu se moramo upreti in zidarje naučiti, da fo »Zapuščate nas, ljubi moj sin? Jutri odpo-tujete?« »Da, jutri. Čast mi bo posloviti se še od Vaše eminence in se še enkrat zahvaliti za izkazano mi neizčrpno dobroto.« >Zvedeli ste torej, da jc kongregacija indeksa obsodila Vašo knjigo, kar je bilo seveda neizogibno?« »Da. imel sem izredno čast, da me jc papež sprejel in ob njegovih nogah sem se vdal in zavrgel svojo knjigo.« V vlažnih kardinalovih očeh se je zopet zalesketal plamen. »Ob, to ste storili! To je bilo prav, ljubi moj sin! Bila je le Vaša stroga duhovniška dolžnost, ali v naših dneh jih je toliko, ki ne izpolnjujejo niti dolžnosti! . . . Kot član kongregacije ser.i izpolnil svojo obljubo, ki sem Vam jo bil dal, da bom čital Vašo knjigo, in zlasti sem študiral mesta, ki jih je označila obtožba. Če sem pa pozneje ostal nevtralen in se delal, kakor da me ne zanima ta reč, tako da sem celo zamudil sejo. na kateri se je izrekla sodba, se je to zgodilo le zategadelj, da sem napravil veselje svoji ubogi, ljubi nečakinji — ona Vas je ljubila, ona Vas je zagovarjala . . .« Zopet so ga premagale solze; pomolčal je, zakaj čutil je, da mora zopet oslabeti, če zaroti spomin Benedete, oboževane, oplakovane. Zato je nadaljeval z bridko bojevitostjo: »Ali, ljubi moj sin, dovolite, naj Vam povem, da je knjiga vredna kletve! Rotili ste se mi, da ste spoštovali dogmo in še vedno se vprašujem, kakšna zmota Vas je mogla tako zaslepiti, da sle sami izgubili zavest svojega zločina* Spoštovali ste dogmo — veliki Bog, ko jc pa vse delo zanikavanje naše svete vere same! Torej niste čutili, da pomeni zahtevanje nove vere toliko kolikor zametavanje stare, edino prave, edino dobre, edino večne vere? To je zadostovalo, da je bilo Vaše delo najsmrto- nosnejši strup, sramotna knjiga, kakršne je nekdaj požigala rabljeva roka, dandanes pa se morajo po sili puščati v prometu, ker ni mogoče nič druzega kakor prepovedati jih in s tem še posebno označiti perverzni radovednosti, kar razlaga nalezljivo gnilobo stoletja ... O, predobro sem spoznal v njej ideje našega odličnega, pesniškega sorodnika, ljubega vikonta de la Choue! On je literat, da literat! Literatura, nič kakor literatura! Boga prosim, naj mu odpusti, zakaj on gotovo ne ve, ne kaj dela, ne kam brede s svojim elegičnim krščanstvom, ki je namenjeno lepobesednim delav.cem in mladim ljudem obojega spola, katerih duše so vsled znanosti izgubile vsak značaj. Svojo jezo ohranim le za Njega eminenco kardinala Bergerota, zakaj on ve, kaj da dela, on dela. kar hoče . . . Ne recite ničesar, ne zagovarjajte ga. On pomeni revolucijo v cerkvi, on je nasproten Bogu!« Zares je Picrru, dasi se je bil namenil, da ne bo odgovarjal, da se ne bo prepiral, vpričo teh besnih napadov na moža, katerega je spoštoval in ljubil najbolj na vsem svetu, ušla pro-svedujoča kretnja. Toda vdal se je takoj in se še enkrat poklonil. »Ne morem dovolj krepko izraziti svojega gnusa, da, svojega gnusa pred vsemi temi votlimi sanjami o novi veri,« je Boccanera grobo nadaljeval. »Gnusi se mi to pozivanje najgrših strasti, ki hujska siromake proti bogatašem, pa jim obljtibuje bogve kakšno delitev, kakšno dandanes nemogočo skupnost! To nizkotno prilizovanje pri prostem ljudstvu, kateremu se obljubuje. ne da bi se mogla kdaj izvesti, enakost in pravičnost, ki prihaja le od Boga samega, in zavlada le tisti dan. ki ga je Bog sam določil v svoji vsegamogočnosti! Ta samoljubna ljubezen do bližnjega, ki se zlorablja zoper sama nebesa, da se obtožujejo zaradi nepravičnosti in brezbrižnosti! Ta solzava, sla- beča, čvrstih in močnih src nevredna ljubezen do bližnjega! Kakor da ni človeško trpljenje potrebno za izveličanje, kakor da nismo večji, čistejši in da se ne bližamo tem bolj neskončni sreči, čim bolj trpimo!« Razgrel se je; bil je ponižen in prevzeter obenem. Kar ga je tako silno ogorčilo, je bila njegova žalost, njegova srčna rana; udarec s sekiro ga je za trenotek zrušil; ali zdaj je iz-zivaje vstal zoper bolest, trmasto se držeč svoje stoične predstave o vsegamogočnem Bogu, ki je gospod ljudi in hrani svojo srečo le za s\oje izvoljence. Zopet se je naporno potrudil, da se pomiri, in je potem blažje nadaljeval: »No, ljubi moj sin, ovčji hlev je vedno odprt, in Vi ste se itak vrnili vanj. ko ste se skesali. Saj ne morete verjeti, kako sem srečen zaradi tega.« Zdaj se je trudil Pierre, da bi pokazal spravljivost, da ne bi še bolj izmučil tega silovitega, užaljenega srca. »Lahko ste prepričani. Vaša eminenca, da se potrudim, da ne pozabim nobene Vaših dobrotljivih besed, prav tako ne pozabim na očetovski sprejem pri Njega svetosti Levu XIII.« Ali bilo je, kakor da bi ta fraza pehala Boc-canero nazaj v njegovo prejšnjo razburjenost. Začetkoma je dajal le zamolkle, na pol potlačene besede od sebe, kakor v boju, da bi neposredno ne izpraševal mladega duhovnika.« »Oh da, videli ste Njega svetost, govorih ste z njim. in gotovo Vam je dejal, kakor vsem tujcem, ki se mu prihajajo poklanjat, da hoče spravo, mir . . . Jaz. jaz vidim Njega sveto« le ob neizogibnih prilikah; zdaj je minilo že več kakor leto dni, odkar nisem bil poklican tu zasebno avdienco.« (Dalje.) sovraštvo škoduje njim samim in koristi podjetnikom. Zidarji se morajo med seboj ljubiti in biti solidarni proti skupnemu sovražniku. Kar se tiče povišanja prispevkov, moramo povišati, kakor opravilnik zahteva, to je na 60 vin. Ako izgubimo del članov, nič ne de, se že zopet vrnejo. Clan, ki odpade od organizacije zaradi desetih vinarjev, ni zaveden član in ga je treba podučiti, da vsled izstopa iz organizacije ne pridobi 60 vin., temveč da izgubi 4 do 5 kron na teden, ker ga podjetnik slabše plača. Člani morajo razumeti, da brez žrtvovanja ni uspeha. To je naš princip in tega se moramo držati, in gotovi smo, da uspehi ne bodo izostali! Zatorej na delo! Ker se nihče ne oglasi za besedo, zaključi predsednik ta važni občni zbor, ki je trajal od 5. do 8. zvečer. —t ........ ' I—.1'. II Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 29. januarja. Župan dr. Tavčar otvarja ob 6. zvečer javno sejo, konštatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika obč. svetnika dr. Trillerja in Lillega. Župan naznanja, da je opravičil svojo odsotnost obč svetnik Mally, ki je že dlje časa bolan. Ob priliki smrti najvojvode Rainerja je v imenu ljubljanskega mesta sporočil sožalje vdovi nadvojvodinji Mariji. — Zupan se spominja cesarskega svetnika Murnika, ki je bil dolgo vrsto let občinski svetnik in imel vedno odprte roke za mestne uboge. — Deželno pred-sedništvo je naznanilo mestni občini, da je minister za javna dela dovolil ustanovitev elektrotehnične delavnice na državni obrtni šoli v Ljubljani. — Dalje naznanja župan, da je interveniral podžupan dr. Triller v trgovskem ministrstvu na Dunaju glede telefonskega omrežja v Ljubljani. Tehnični referent Barth je pojasnil podžupanu, da je tržaško poštno ravnateljstvo že jeseni predložilo projekt za izpopolnitev telefonskega omrežja v Ljubljani. Ker pa ta projekt ni odgovarjal potrebam našega mesta, je bil zavrnjen. Trgovinsko ministrstvo pričakuje vsak dan, da vpošije tržaško ravnateljstvo nov načrt. Spomladi se bo prav gotovo pričelo z delom. Položila se bo dvojna podzemeljska napeljava in kapaciteta centrale se povzdigne na GOO naročnikov. Finančni referent Griesmayer je povedal podžupanu, da je bil že lansko leto dovolien kredit 250.000 K za izpopolnitev telefonskih naprav. Župan izreka dr. Trillerju za njegovo informacijo na Dunaju zahvalo obč. sveta. Župan odgovarja na interpelacijo obč. svetnika Marinka glede posipanja nekaterih cest in pojasnjuje zadevo g. I.. Kavčičeve glede odstona sveta v Streliški ulici. Da se ni sklenila pogodba z g. Kavčičevo, ni krivda stavbinske-ga urada, kakor je očital obč. sv. Štefe, temveč je g. Kavčičeva spremenila svoje prvotne, za mesto zelo ugodne pogoje. — Proti zapisniku zadnje seje ni bilo nobenega ugovora, torej je odobren. Personalnega in pravnega odseka poročila. Poročevalec obč. svetnik Višiiikar: Deželna vlada je pozvala občinski svet, da izvoli zastopnika občinskega sveta in njegovega namestnika v deželni šolski svet. Župan dr. Tavčar odreja takoj volitev in imenuje za skruti-natorja dr. Novaka in Rojino. Izvoljena sta profesor Reisner kot zastopnik, njegov namestnik pa je Engelbert Gangl. Dobila sta po 23 glasov. Po 14 glasov sta dobila dr. Zajec in Jeglič, po 6 glasov pa dr. Ambrositsch in Brandt. Občinski svet je sklenil 17. oktobra 1912, Ga se podeli podporo po 2000 K iz vseučiliškega zaklada profesorjem Zarniku, Nachtigailu in Rostoharju. Po preteku dveh let se podpora ustavi za toliko časa, da sc spet izpopolni vse-učiliški fond na prvotnih 50.000 K. Proti temu sklepu mestnega zastopa sta se pritožila občinska svetnika Stele in Kregar na deželni odbor, ki je tudi ugodil njihovi pritožbi. Deželni odbor pravi, da je glavnica 50.000 K osnovno premoženje občine, zato se po § 34 občinskega reda ne sme zmanjšati. Po §§ 80 in 81 občinskega reda pa niti ni treba odobrenja deželnega odbora, če votirani znesek ne presega 10.000 K. De/elni odbor bi torej lehko ugovarjal le znesku, ki presega 10.000 K, v tem slučaju je ta znesek 2000 K. Odsek torej predlaga: Proti odločitvi deželnega odbora naj se občinski zastop pritoži na upravno sodišče. 12. septembra 1912 je občinski svet sklepi!, da naj prevzame mestna občina vadnico 'društva »Maldike« v lastno upravo. Proti temu sl! n« se je pritožil obč. svetnik Štefe na deželni odbor, ki je pritožbi ugodil, češ da finančne razmere mestne občine ne dopuščajo tega. Odsek predlaga torej tudi v tem slučaju pritožbo na upra\no sodišče. 3. decembra 1912 je občinski svet sklenil, da se vstavi v proračun za leto 1913 znesek 6000 K, ki naj ga magistrat razdeli po svoji previdnosti med ljubljansko učiteljstvo, ki je definitivno nastavljeno. Tudi proti temu sklepu je bila Vložena pritožba na deželni odbor in deželni odbor jej je ugodil. Odsek predlaga tudi v tem slučaju pritožbo na upravno sodišče. K besedi se oglasi dr. Zajec: Stavil ne bom protipredloga glede pritožbe na upravno sodišče v slučaju podpor iz vseučiliškega fonda, ampak tudi glasovali ne bomo za predlog; o ostalih dveh pritožbah na upravno sodišče pa predlagam, da se opustita. Občina je avtonomna korporacija, ki ima pravico v svojem področju samostojno ukrepati; ampak nad njo stoji druga avtonomna oblast, deželni odbor, ki ima nad občinami nadzorstvo. Premoženjsko stanje ljubljanske občine pozna deželni odbor bolje nego upravno sodišče in vsled tega upravno sodišče, ki razmer ne pozna, ne more razsojati (!!). Pritožbe bodo zavrnjene in bodo povzročile le Stroške, ker bo morala občina imeti svojega advokata. Župan dr. Tavčar: Meni gre za to, da pridemo do jasnosti, do kam pravzaprav sega kompetenca občinskega sveta. Dr. Zajčeva opazka glede stroškov je bila neumestna, ker pritožbe bom zastopal sam. Glede podpor 6000 kron ljubljanskemu učiteljstvu naglašam, da bi jih ne razdeljeval jaz sam, temveč magistratni gremij. Pri glasovanju so sprejeti odsekovi predlogi: Finančnega odseka poročila. Poročevalec občinski svetnik Milohnoja: Južna železnica je povabila mestno občino, da »aj se udeleži razstave »Adria« na Dunaju. Ker južna železnica zahteva izdatne prispevke in izrecno pravi, da majhne zneske odklanja, zato predlaga odsek, da se vabilo iužne železnice odkloni. Občinski svetnik Pauuner ponavlja svoj predlog, ki ga je stavil na prejšnji seji, da naj prispeva mestna občina 500 K ali pa naj stopi glede udeležbe pri razstavi v stik z deželnim odborom kranjskim. Dežela se bo udeležila razstave, zato bi bilo čudno, da bi se je glavno mesto ne udeležilo. Pii glasovanju je bil odsekov predlog sprejet, Pammerjev pa odklonjen. Finančni odsek je sprejel dopis županstva, da naj izposluje pri občinskem svetu dovoljenje za piošnjo na deželni odbor glede deželnega prispevka za c. kr. državno obrtno šolo. Finančni odsek torej predlaga, da se prosi deželni odbor, da izposluje od deželnega zbora podporo letnih 10.000 K za dobo deset let v svrho amortizacije dolga. Svoj predlog utemeljuje finančni odsek s tem, da je obrtna šola namenjena vsej deželi, ne samo Ljubljani. Obč. svetnik dr. Zajec: Priznavamo nujno potrebo obrtne šole, a občina si je z njo naprtila nepotrebne stroške, ker zgraditi bi jo morala država. (Dr. Iriller: Nikjer je še ni!) To je vseeno, če bi bili složno nastopili, bi gotovo to dosegli. (Dr. Triller: Niti opeke ne!) Ce je dala država že 900.000 K, bi dala še ostalih 200.000 kron. Zato priglašam izpreminjevalni predlog: Mestna občina naj prosi ministrstvo za javna dela, da prispeva k zgradbi obrtne šole še ostali del stroškov". (Dr. Triller: Ta predlog je »foparija«.) Pri glasovanju je sprejet odsekov predlog, dr. Zajčevega predloga župan ne da na glasovanje. Nadalje je sprejet tudi odsekov predlog, ki pooblašča občinski svet za prošnjo na deželni odbor glede deželnega prispevka za zgradbo kanalov-zbiralnikov in obrežnih zidov ob regulirani Ljubljanici. Dežela naj prispeva po 20.000 kron na leto za dobo 10 let. Poveljstvo c. kr. pehotne vojašnice je mo-ralo povečati pisarniške prostore c. kr. pešpolka št. 27 za dve sobi. Potrebne so bile nekatere prizidave in poprave. Finančni odsek predlaga, da se odobre adaptacije in stroški. Sprejeto. Tretje korno poveljstvo je prosilo za zgradbo reniiz za vozove na dvorišču topni-čarske vojašnice. Finančni odsek predlaga, da se zgrade remize. Sprejeto. Predsedstvo prevzame podžupan dr. Triller. Nato utemeljuje občinski svetnik Milohnoja sledeči nujni predlog v imenu finančnega odseka: 1. Izvoli naj se komisija petih članov, ki naj pregleda stanovanja v mestnih hišah, v poslopjih meščanske imovine in ustanov; 2. najemnine naj se revidirajo in zvišajo ter naj komisija o tem poroča do 5. februarja; 3. najemnine se povišajo s 1. majem 1913; 4. mestnemu magistratu se naroča, da obvesti stranke pravočasno o povišanju najemnin. Ta predlog sprejme občinski svet. Pri volitvi v komisijo, ki se je izvršila ob koncu javne seje, so bili izvoljeni naslednji občinski svetniki: Višnikar, Pipen-bacher, Belič, Staudacher, Bahovec. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec občinski svetnik Štcinbov: Stavbni odsek predlaga, da se dovoli primanjkljaj pri mestni infanterijski vojašnici in izplača Scagnettiju in Eberlu polovico kavcije. Sprejeto. Stavbni odsek predlaga glede prošnje Marije Klobčarjeve za razširjenje regulačnega načrta za stavbišča med Gradaščico in Cesto v mestni log, da se odkloni prošnja. Sprejeto. Stavbni odsek predlaga glede samostal-nega predloga občinskega svetnika Srebota o ureditvi Holzapflove ulice: Da se odpelje voda in nasuje ulica in da se prepove vožnja. Sprejeto. Policijskega odseka poročila. Prva točka glede zgradbe mestne mrtvašnice odpade, ker ni še vse delo v odseku izgotovljeno. Poročevalec občinski svetnik Franchetti: Okrajni načelnik na Barju, Franc Črnagoj, je prosil, da bi se oprostili Barjani od pasjega davka za pse čuvaje. Nasvet mestnega magistrata je, da se oproste vsi lastniki psov na barjanskem ozemlju od pasjega davka. Odsek predlaga, da se odklflnita tako prošnja Barjanov, kakor tudi magistratov nasvet. Odsek predlaga namesto tega: Barjanom naj se zniža za pse čuvaje pasji davek na 1 K. Odsekov predlog je sprejet. Odsek predlaga, da se odobri poročilo gasilnega in reševalnega društva za 4. četrtletje 1912 Spiejeto. Poročevalec obč. svetnik Pippenbacher: Občinski svetnik Marinko je vložil samostalen predlog, da bi se dovolilo okoliškim kmetom v decembru, januarju in februarju že od 9. zvečer dalje, izpraznjevati greznice. Mestni magistrat nasvetuje, da iz prometnih in javnih ozirov ne gre izpreminjati za prevažanje fekalij doslej določenega časa od 11. zvečer do 5. zjutraj. Odsek predlaga, da se Marinkov predlog odkloni. Sprejeto. Šolskega odseka poročili. Poročevalec občinski svetnik Dimnik: Šolski odsek predlaga, da se odobri račun o porabi dotacije na mestnem dekliškem liceju za leto 1912. Skupna dotacija je znašala 3156 K, stroškov je pa bilo ravno toliko. Sprejeto. Občinski svetnik Stefe je predlagal, da naj se uvede kuharski in gospodinjski poduk na mestnih ljudskih šolali. Mestni magistrat jc naprosil nadzornika Maierja za strokovnjaško mnenje. Nadzornik Maier se jc izrekel proti ustanovitvi teh tečajev na ljudskih šolah, pač pa nasvetuje, da se ustanove samostojni tečaji za šoli odraslo žensko mladino. Temu mnenju se pridružuje tudi mestni magistrat. Odsel^ predlaga: L Predlog občinskega svetnika Štefeta naj se odkloni, 2. magistratu se naroča, naj proučuje vprašanje o ustanovitvi samostojnih tečajev za kuharski in gospodinjski pouk za šoli odrasla dekleta.. Sprejeto. Občinski svetnik Štefe predlaga naslednjo resolucijo: Skliče naj se anketa strokovnjakov, v katero pošlje zastopnike občina, deželni odbor in deželni šolski svet, ki naj proučuje ustanovitev kuharskih in gospodinjskih tečajev za delavske in obrtniške hčere. Sprejeto. Poročili direktorija mestnega vodovoda in elektrarne. Poročevalec občinski svetnik Reisner: V gluhonemnici so v drugem četrtletju porabili veliko množino vode čez navadno mero. Ker se je direktorij prepričal, da ne zadene krivda vodstva gluhonemnice, zato predlaga, da se odpiše polovica zaračunjenega zneska. Sprejeto. Vodstvo azila za neozdravljive bolnike jc prosilo za znižanje cen pri porabi vode in električnega toka. Direktorij predlaga, da se zniža cena za kubični meter vode od 24 na 20 vinarjev in za kilovatsko uro električnega toka od 70 na 60 vinarjev, počenši s 1. januarjem 1913. Sprejeto. Ob tričetrt na osem zaključuje podžupan dr. Triller javno sejo. Ljubljana in Kranjsko. — Uprava mestnih hiš. Na ponovno naše drezanje se je liberalna večina v občinskem svetu končno le odločila za revizijo stanarin v mestnih hišah in v hišah mestnih ustanov. Na snočnji seji je bila izvoljena komisija, ki ima nalogo, pregledati sedanje stanarine in jih spraviti v sklad z običajnimi ljubljanskimi najemninami. V času neznosne stanovanjske draginje je ljubljanska občina — v družbi države in dežele — jemala siromakom iz žepa trd in težak stanovanjski davek, na drugi strani pa je dajala bogatim ali vsaj dobro situiranim ljudem s splen-didno radodarnostjo najlepša stanovanja napol zastonj. Prav nič ne bi ugovarjali nizkim stanarinam v mestnih hišah, ako bi bili te radodarnosti deležni ljudje brez imetja; ljudje pičlih dohodkov, ako bi veljale te stanarine za manjša stanovanja in ne za razkošne apartmane, ako bi imela občina v svoji posesti mnogo hiš, da bi s svojimi stanarinami lehko obvladovala ali vsaj regulirala ljubljanski stanovanjski trg in ljubljanske stanarine. V sedanjih razmerah pa sc je v mestnih hišah dedno vgnezdil rod srečnih penzionarjev, ki je čisto po nedolžnem dobival od občine, na račun davkoplačevalcev, bogato, mnogo tisočakov vredno rento. Skrajni čas je, da občina brzda to svojo radodarnost na nepravem mestu in se veselimo, da je liberalna večina ubogala naš nasvet. Radovedni smo le, kako bo »Slov. Narod« sprejel snočnji sklep, ko nas je pred nekaj meseci vsled te zahteve prav surovo napadel in celo tajil grajane napake! — Ljubljanska podružnica planinskega društva »Dle Natiirfreuude«. Opozarjamo vse člane in prijatelje delavske turistike, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki bo danes v četrtek dne 30. januarja, ob pol 9. zvečer v društvenem prostoru (restavracija »In-ternaticnal« na Resljevi cesti). DneVni red je razviden iz vabil. — Kam pa pojdeino v nedeljo? Na veselico kranjske in škofjeloške podružnice »Vzajemnosti«, ki bo pri Jošku na Trati z zelo bogatim sporedom. Med drugim bo tudi koncert sve-tovnoznanih muzikantov (ki so igrali tudi na Silvestrovi veselici) na godala, ropotala, drgala in pihala, ki se na svojem umetniškem potovanju po Evropi ustavijo zopet na Trati in edino na naši veselici. Da pa jc ta svetovna godba tudi slavna, je dokaz to, da je bila pozvana od Silvestrove veselice naravnost na dvor samega turškega sultana, da je razveseljevala od Bolgarov prestrašene žene. Iz Carigrada prihaja zopet k nam, kar smo izvedeli po brezžičnem brzojavu. Ako Vam povemo, da znajo igrati najkrasnejše, srce pretresujoče komade in zraven uganjati take »hece«, da boste od smeha popokali, potem upamo, da pridete vsi v nedeljo k Jošku na Trato. — Predpustno veseilco priredi kranjska in škofjeloška podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo, dne 2. februarja 1913, v gostilniških prostorih g. Josipa Hafnerja (pri Jožku) na Trati (nasproti škofjeloškega kolodvora). Spored: Godba, srečolov. šaljiva pošta, ples, korijandoli korzo, maškarada, kotiljonski ples, šaljivi govori in prosta zabava. Začetek ob 2. popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. Otroci prosti. Ker je čisti dobiček namenjen podružnični knjižnici, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilen obisk najvljudneje vabi odbor, — - Odškodnina za tranzenalno hrano v letu 1913. Domobransko ministrstvo je sporazumno z vojnim ministrstvom določilo odškodnino, ki jo je plačevati v letu 1913 za tranzenalno hrano vojaškim osebam do praporščaka za Kranjsko: izven Ljubljane po 71 vinarjev (doslej 69 vinarjev), za Ljubljano po 76 vinarjev (doslej 73 vinarjev); za Štajersko: izven Gradca po 77 vinarjev (doslej 76 vinarjev), za Gradec po 80 vinarjev (doslej 77 vinarjev); za Primc rsko: izven Trsta po 80 vinarjev (doslej 76 vinarjev), za Trst 89 vinarjev (doslej 84 vinarjev). — Povprečna odškodnina za tranzenalno hrano v državi, ki jo omenja zakon o prispevkih rodbinam mobiliziranih oseb, znaša 78 vinarjev. — Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek, prvič za par burleskuo-vesela opereta »Orfej v podzemlju«, ki je doslej obakrat napolnila hišo. V soboto francoska veseloigra Gavaultova »Mala čokoladarica« v režiji gospoda Fišerja. V nedeljo popoldne »Naskok na mlin , zvečer »Mala čokoladarica« ob 7. — Vabila na veliki pustni korzo so razposlana, ako bi ga kdo po neljubi pomoti ne dobil, blagovoli naj ga pri odboru »Slavca« ali pr! predprodajah vstopnic zahtevati. Sicer pa je vsakdo dobrodošel, le maske morajo se pri na kupu vstopnic izkazati z vabilom, na katerega dobe vstopnice. Za nemaskirane bodi promenadna obleka ali narodna noša. — Veliki pustni korzo ali Slavčeva maškarada, ki se vrši v nedeljo 2. februarja, ima naslednji spored: Od pol 8. do 9. zvečer zbirališče skupin, mask in narodnih noš, nato velika maškarada in ples na korznem trgu s sodelovanjem popolne Slovenske filharmonije in raznih drugih godb. Pri plesu je vpeljana najnovejša amerikanska volilna pravica, to jc pri vsakem plesu volijo dame in gospodje. Med plesom se vrše vsakovrstni nastopi in prizori s predpustnega korza. Ob 11. sprevod mask. Vstopnice se dobivajo v trafiki ge. Češarkove, pri zlatarju g. L. Černetu v VVolfovi ulici ter na dan maškarade v hotelu »Union«. Maske dobe vstopmce le proti izkazu vabila na dotično ime. — Olepševalno društvo v Rožni dolini Vabi na plesni venček, ki bo v nedeljo 2. februarja v, gostilni g. Končana v Rožni dolini. Začetek točno ob štirih popoldne. Vstopnina 30 vinarjev za osebo; Maske dobro došle. Na veselico bo prišel tudi jud iz Zagreba in njegova soproga. Vse Rožnodolcc in prijatelje Rožne doline vabimo na veselico. Odbor. — Umrli so v Ljubljani: Frančiška Levin-ger, blagajničarka, 19 let. — Marija Urbas občinska uboga, 76 let. — Ivan Pavšner, rejenec 6 tednov. — Josip Tribuč, zasebni uradnik 70 let. — Josip Rainer, narednikov sin, 7 mesečev. -- Ivan Schatzer, skladiščnega paznika sin 4 leta. Alojzija Zajec, žena prekajevale;- ga posestnika, 49 let. — S trebuhom za kruhom. V torti,. j pripeljalo na južni kolodvor iz Amerike 25 Bolgarov. V Amcriko.se je pa peljalo 43 Slovencev in 12 Hrvatov. — Samomor vojaka. V torek sc jc v domobranski vojašnici s službeno puško ustrelil prostak Tau in bil takoj mrtev. Nesrečnež se je v sobo zaklenil in vrata zabarikadiral s sobno opravo, potem pa izvršil samomor. Prepeljali so ga v garnizijsko mrtvašnico. Vzrok samomora je neznan. — Znova tatvina v izložbenem oknu. V to* rek jc trgovec gospod Jožef Petkosig na Starem trgu št. 4 opazil, da v veži iz nahajajočega zaklenjenega izložbenega okna manjka 6 parov volnenih moških nogavic, vrednih 15 K. Tat je spodaj vpognil pri izložbi okvir in nogavice z neko rečjo skozi odprtino izvlekel. — Izgubila je delavka v tobačni tovarni Pavlina Štirnova rjavo, usnjato ročno torbico, v kateri je imela čez 6 K denarja in dva ključa. — Nek gospod je izgubil dolgo, zlato verižico, ki je imela za obesek angelsko glavo z napisom: »Gott schiitze Dich«. — Kuharica Marija Pišlan je našla denarnico z malo vsoto denarja. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan sijajne veseloigre »Mladost in norost« z Asto Nielsen. V tem filmu se predstavlja Asta Niel-sen kot moški in zbuja nepopisno veselost. Jutri »Kralj rudnikov«. V soboto »Tujska legija«, Štajersko. Hrastnik. Na pustno nedeljo priredi »Rudarski pevski zbor Hrastnik« veliko ljudsko maškarado v dvorani konsunmega društva. Spored: I. Nastop mask: Nastopijo udeleženci iz vseh delov sveta, med njimi: Kitajci. Kitajke, Japonci, Turki in Turkinje, Španci in Španjolke, klovni in Harlekini in še več drugih zanimivih prijateljev princa Karnevala. Maske bo vodil svetovnoznani klovn »Klemše«. 11. Šaljiva pošta. III. Ples. Pri plesu igra godba na lok. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Cisti dohodek je namenjen pevskemu zboru. Ker je to prva ljudska maškarada, pričakujemo, da bodo vsi sodrugi kakor tudi prijatelji pevskega zbora posetili prireditev v največjem številu. Koroško. — Nemško-nacionalno pobalinstvo v Celovcu. Graški »Arbeiterwille«, glasilo naših nemških sodrugov, piše: »Avstrija je zopet zaenkrat rešena jugoslovanske nevarnosti. Dober-nikovci so jo v Celovcu ukričali in upljuvali- V nedeljo med 8. in 9. zvečer se je zgodilo to narodno dejanje, o katerem bo meščansko časopisje te dni pisalo in na katero so Germani lehko ponosni. Stvar je bila nedvomno že dolgo pripravljena, zakaj na bojišču so se zbrali vsi nacionalni kričači. Nedolžna zabava Slovencev, ki so jo priredili v svojem domu, je bila Germanom povod, da demonstrirajo proti slovenskim narodnjaškim društvom in proti novemu deželnemu predsedniku. Proti temu zato, ker je baje sprejel povabilo na veselico; ampak v. nedeljo je bil na Dunaju, Srd nacionalcev se obrača proti njemu zato, ker ni petoliznik nemških nacionalcev, temveč objektiven mož. Vsa demonstracija je bila od kričačev dobro pripravljena, celo policija je nedvomno dobila posebno naročilo, da je pustila demonstrante na miru. To je lehko umljivo, ko je od podžupana in občinskih svetovalcev do časniških hlapcev, od »Freic Stimmen« poleg mladičev prisostvovalo demonstraciji prav vse. Iz oštarij so zbobnali junake in v oštarijah okolo bojišča so jih združili za narodno delo. Tam je najložje podkuriti narodno junaštvo in tudi časniški poročevalci so se tam nalezli narodnega navdušenja. Ko se je vodja klerikalnih Slovencev, dr. Brejc, v odprtem vozu pripeljal po Veli-kovški cesti, je množica ustavila voz in s »Fej«-klici opljuvala dr. Brejca. Na Slovenskem domu je bilo pobitih nekaj šip. Tu je bila policija takoj na mestu. Mi, ki nam je daleč vsak nacionalizem in ki vidimo v njem le kos kapitalizma in meščanskega nazadnjaštva, pa naj se izrab- Jia l Daily Telegraph« javlja, da je Mahmud Ševket v nekem razgovoru razvil obširen program reform. Pravi, da dobe vsa ministrstva evropske svetovalce. Vsa država se razdeli v okrožja, in vsako dobi evropskega nadzornika. Vlada študira, kaj je ukreniti, da se okrepča državni kredit. O vprašanju »vojna ali mir«, ie veliki vezir odgovoril: »Do miru pride, če nam Evropa omogoči mir. Na vlado nismo prišli, da bi izzivali Evropo.« Turske finance. Carigrad, 30. januarja. Neka finančna skupin mudila Porti, da prevzame za miljon turi untov bone turškega državnega zaklada. Finančno ministrstvo je o tem obvestilo Otomansko banko, ki ima ob enakih pogojiti po pravilih prvenstvo. ODPOVED POGAJANJ. Nota izročena. London, 30. jan. Srbski poslanik Gruič je ob 3. popoldne prišel v CarIto\vn hotel. Tam ga je sprejel tajnik turške misije in ga odvedel do Rešid paše, kateremu je Gruič formelno izročil noto balkanskih pooblaščencev. Potem se je Gruič odpeljal v zunanj’ urad in tam oddal državnemu tajniku Greyu prepis note. Besedilo note. London, 30. januarja. Nota balkanskih zaveznikov, ki jo je Gruič izročil Rešid paši, sc glasi: »Ker se pooblaščenci zveznih držav odkar je delo mirovne konference prekinjeno tri tedne znaman pričakovali odgovor otomanskih pooblaščencev na svoje zadnje vprašanje in ker se zdi po zadnjih dogodkih v Carigradu, da ie izključeno upanje na skier* miru. so balkanski pooblaščenci na svoje obžalovanje prisiljeni izjaviti, da je dne 16. deccinbra 1912 v Londonu pričelo razpravljanje dne 28. januarja 1913 v Londonu prekinjeno. — Noto so podpisali vsi pooblaščenci balkanskih držav. Razpoloženje v Srbiji. Belgrad. 30. januarja. V zunanjem časopisju krožijo vsakovrstne vesti o veliki razburjenosti, ki baje vlada v Srbiji. V merodajnih političnih krogih pa presojajo položaj zelo mirno. Mladoturškemu prevratu v Carigradu ne pripisujejo posebne važnosti. Mladoturki so smatrali zadrego turške vlade za svojo korist, pa so izrabili situacijo, da so sc polastili državnega krmila. Da opraviči}.) svr;o revolto, se bodo nekaj časa upirali. napo«(pd na bodo vendar sklenili mir. kakor ga bodo morali, to se pravi s predajo Odrina. Mogoče je da računajo mladoturki na kako tajno nemško ali avstrijsko podporo, toda tukajšnji muft^ajni po-litičarji so prepričani, da so taki upi jalovi. VELESILE SO SLOŽNE? Dunaj, 29. januarja. »Fremdenblatt«, ki služi zunanjemu ministrstvu, pravi: »Kolikor se morejo razhajati kombinacije in mnenja evropskega časopisja glede na predstoječe sklepe turškega ministrskega sveta, toliko sta trojna zveza in vzajemna trojica, popolnoma složni v tein pogledu, da ne sme Turčija računati na nikakršno pomoč od njih strani, če se novi turški kabinet ne bo znal prilagoditi željam, izraženim v skupni noti velesil. V tem zmislu je sporazum med trojno zvezo in vzajemno trojico pcpoln, in to se mora tem bolj naglašati, ker se je ob priliki revolte v Carigradu zopet storil poizkus, da bi se evropskemu javnemu mner.ju ponovila smešna bajka, češ da je Avstro-Ogrska skrivaj podpihovala zadnji puč in krepčala turški odpor proti sprejemu mirovnih pogojev. Sloga je popolna tudi v tem, da se opusti vsaka separatna akcija te ali one velesile, če bi Turčija v nasprotju s pričakovanjem (?) odgovorila negativno na skupno noto. Vzajemna trojica svetuje Turkom. Pariz, 30. januarja. »Tenips« javlja iz Peterburga: Ruski poslanik v Carigradu Giers je v prijatelski obliki svetoval velikemu vezirju Mahmud Ševketu. naj likvidira vojno in sklene mir. Enak svet sta podali Turčiji tudi Francija in Anglija, Z BOJIŠČA. Sv. Ivan Medua v turških rokah? London, 29. januarja. »l imes« beleži glas, da je skadrska posadka (?) zopet okupirala Sv. Ivan Medua, ko so Črnogorci praznovali novo leto. Nad Skadrom vihra samo albanska zastava. (Pravoslavno novo leto je bilo že pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Da bi ostal tak dogodek, kakor zavzetje mesta, pol meseca neznan?) Arnavti zoper Srbe. Belgrad. 30. januarja. Vojno ministrstvo dobiva poročila, po katerih se množe znamenja, da nameravajo Arnavti vstajo proti Srbom. Na doslej nepojasnjen način so dobili orožja in streliva ter ogrožujejo mesta, zlasti Prizren, Djakovo in Peč. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Rumunska zbornica. Bukarešt, 30. januarja. Včerajšnja seja ru-munske zbornice se je bavila z bolgarsko-ru-munskim konfliktom. Gradisteav je govoril o zakotnih potezah Bolgarske in vprašal ministrskega predsednika, če noče z energičnim dejanjem potolažiti javnega mnenja. Majorescu je dejal, da je Gradisteanu slabo poučen. Ni res, da bolgarski predlogi niso resni. Rumunski glas se bo resnično slišal. Bolgarska je želela, da se najprej konča vojna in da bi se potem pogajala, Rumunija je želela takojšnje pogajanje. Bolgarska je pristala na to, in pogajanje se vrši prijateljsko. Več ne more ministrski predsednik za sedaj povedati. Zbornica je izrekla vladi zaupanje. Bolgarski odgovor. Bukarešt, 30. januarja. I^uinunski poslanik Mišu v Londonu je Danevu izročil rumunske zahteve. Danev je naznanil, da odgovori danes. SLEPARSTVA V PULJSKI MESTNI OBČINI. Rovinj, 29. januarja. Sodnemu dvoru predseduje deželni sodni svetnik Signori, državni pravdnik je Sdeffe, na zagovorniški tribuni je šest advokatov. Razprava se pričenja ob tri četrt na deset s čitanjem obtožnice, ki je tako dolga, da je bila prečitana šele ob štirih dvajset minut popoldne. Natn je predsednik pričel zasliševanje. Najprej je bil zaslišan obtoženec Galante. Galante priznava, da je kriv, a pripoveduje. da je postal žrtev korupcije, ki vlada v Pulju. Ko je vstopil v računski oddelek, se je tamkaj seznanil z Horrakom, ki je bil prej stražniški poveljnik, pozneje pa avanziral do kanclista. Galante je opazil kmalu, da predlaga liorrak pretirano visoke račune. Pozval ga je na odgovor, a liorrak mu je zatrjeval, da delajo povsod tako in ga je pregovoril, da je še on tako delal, liorrak je za občino izdajal manjše svote. prenaredil račune in Galante jih je likvidiral. Polagoma so se jima pridružili še obtoženci Privilegio. Bigatto, Negri in Ouarantotto. Plen so si razdeljevali. Galante zanikuje, da bi bil od odgovoren za ves znesek 46.813 K, za katerega je po mnenju izvedencev osleparil puljsko mestno občino do leta 1908. Izjavlja, da je od leta 1899. do 1908. pri-sleparil le po 1000 K na leto. Pripoveduje, da je denar porabljal za ljubico, s katero je imel dva otroka. Svoji družini, da je malo dajal od tega denarja. Igral ni nikdar, pa je vendar na mesec porabil 600 -700 K. Pozneje bo povedal. kako si je prilaščal še drug genar. Priznava da je jemal denar tudi iz bivše benečanske bratovske skladniee in da je ponarejal knjige. Pripoveduje, kako da so potvarili računski zaključek za leto 1908. V občino, kjer je vladal največji nered, ni prihajal nikdar kak uradnik deželnega odbora v svrho kontrole. Priznava, da je vedno naprej izvedel, kdaj da bo revizija blagajne. To se je zgodilo tudi 20. septembra. Takrat mu je naznanil občinski svetnik Frank revizijo blagajne. Galante in tovariši so konšta-tirali takrat, da znaša blagajniški primanjkljaj 48.000 K. Zato so spremenili postavko občine puljske od 10.000 K na 50.000 K in zmanjšali postavko o računih za vojaško nastanjenje v Pulju za 13.000 K. Revizorji niso ničesar opazili. — Nato je bila preložena razprava na jutri. BEG DUNAJSKEGA EKSŽUPANA DR. NEU- MAYRA PRED SCHUHMEIERJEM. Dunaj, 30. januarja. Dr. Neumayer je brezpogojno umaknil tožbo zoper sodruga Schuh- meierja. SOCIALNO DEMOKRATIČNA ZMAGA V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. V tretjem razredu je izvoljenih pet socialnih demokratov. Dunajsko Novo mesto, 30. januarja. Včeraj je volil tretji volilni razred v občinski odbor. Oddanih je bilo vsega vkup 1160 glasov: za socialne demokrate 439. za nemške nacionalce 360, za krščanske socialce 250. Socialni demo-kratje dobe pet mandatov, nemški nacionalci 3 in krščanski socialci 2. 58 glasov je bilo zopet neveljavnih. UPRAVNO SODIŠČE IN EVHARISTIČNI KONGRES. Dunaj, 30. januarja. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo sodruga Schuhmeierja zoper subvencijo, ki jo je naklonil dunajski občinski svet evharističnemu kongresu. KARDINAL NAGL. Dunaj, 30. januarja. Stanje kardinala nadškofa Nagla se je poslabšalo. Snoči je bil zelo slab in je moral bljuvati. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Nezaupnica kancelarju. Berlin, 30. januarja. Pri debati o interpelaciji zaradi ekspropriacij poljskih posestev so Poljaki predlagali nezaupnico kancelarju, o kateri sc danes glasuje. Razun Poljakov glasujejo zanjo tudi socialisti. Če se pridruži centrum ki se postavlja na opozieicnalno stališče, se lahko zgodi, da bo nezaupnica sprejeta. Poslanska zbornica. Dunaj, 29. januarja. Poslanska zbornica je danes dovršila podrobno razpravo o prvi polovici zakona o kužnih boleznih in tudi debata o drugi polovici je dospela do izvolitve generalnih govornikov. Poljsko kolo hoče topot zopet zavleči prepotrebni zakon in namerava na jutrišnji seji predlagati, da se zakon vrne zdravstvenemu odseku. Ampak upati je.* da se poljske intrige izjalove, ker razen krščanskih socialcev ne bo nobena stranka glasovala za zavlačevalni predlog Poljakov. V naslednjem podajamo poročilo o seji: Zakon o kužnih boleznih Mladočeh dr. Šubrt se zavzema za zakon in se v svojem govoru obširno bavi z zdravniškim vprašanjem. Minister notranjih zadev baron Heinold zavrača pomisleke in ugovore zoper zakon in priporoča zbornici, da ga v interesu prebivalstva odobri. Tudi nemški nacionalec Huinmer soglaša s splošno tendenco zakona, toda predlaga celo vrsto izprememb, ki so deloma nemogoče, deloma pa obr rajo le drugačno stilizacijo. Slovenski klerikalec dr. Jankovič se izreka za zakon in Ie želi, da se zmanjšajo kazni na prestopke. Kot generalni govornik pro je sodr. Schacherl v temeljitem govoru razcefral vse ugovore polj*' skih in krščansko socialnih sovražnikov ljudJ skega zdravja. Z ozirom na kolero na Balkanu in na črne koze na Lloydovih parnikih in na Moravskem je dober zakon o nalezljivih bolez-J •lih tembolj potreben in je žalostno, da je prot* zakonu tako tr^v"a opozicija. Ugovori, ki jih ta, opozicija prot: a, so jalovi: Kazenske do* ločbe inozemske zakonodaje so mnogo strožje^ vlada ima v drugih državah pravico, da kar na-redbenim potom raztegne zglaševalno dol ' 1 tudi na nalezljive bolezni, ki v zakonih nis< vedene. Velik ne(’' k zakona Je, da se ne ra teza na jetike ak to je toliko časa neme goče, dokler nimamo dovolj zdravilišč za boln na pljuči'- nrav tako Je za sifilido potreben seben ■ V c ., besedah se obrača sodr. 3r. Selu-, cherl zoper zavlačevalno nakano poljskega kola. »Ako hoče poljsko kolo pred tujino vzeU na svoje rame sramoto, da skuša preprečiti za4 kon o kužnih boleznih, naj zakon naravnost odJ kloni in reče, da hoče pač živino ščititi predt kugami, ne pa ljudi. Socialni demokratje pripo-' ročamo v posebni resoluciji vladi snovanje tu-) berkuloznih zdravilišč in ustanovitev posebnega’ asanacijskega fonda. Zakaj v boju proti kužnimi boleznini ni nič manj potrebna kot epideniijski zakon splošna asanacija z zgradbo dobrih vo-1 dovodov, kopališč, kanalizacije itd. Generalni kontra - govornik Poljak doktor', WrobeI predlaga, da se zakon vrne odseku. j Poročevalec manjšine grof Lasocki potfi pira Wrobiov predlog. I V razpravi o drugem delu zakona predlaga krščanski socialec dr. Potzinger, da se znižajo globe na tretjino, zaporne kazni na četrtino. Italijanski liberalec dr. Pitacco omenjaj da je tržaško mesto, ki je kugam posebno izpostavljeno, v praksi izvršilo že vse odredbe, ki jih predlagani zakon obsega in da so se prav, dobro obnesle. Nato je bila razprava o drugem 'delu zaključena in za generalna govornika izvoljena: pro dr. Adler, contra Habermann. Prazna slama. Zbornica je nato razpravljala o »nujnem« predlogu dr. Tobolka glede na stanovanjščiuo uradnikov (predlog je bil vložen 6. oktobra leta 19111); govoril je o predlogu predlagatelj sam. Poslanec dr. Vrstovšek je interpeliral o postopanju štajerskega deželnega šolskega sveta, Mandič o razmerah pri tržaškem Lloydu. Ukrajinski protest. Ukrajinec Okunievskij je protestiral proti nameravani ustanovitvi poljske rudarske akademije v Krakovu. Z ustanovitvijo krši vlada načelo, da se imajo narodne zahteve v Galiciji 'rešiti le v sporazumu obeh narodnosti: poljske in ukrajinske. Zoper predrznost gosposke zbornice. Poslanec dr. Heilinger omenja, da je komisija gosposke zbornice ignorirala od poslanske zbornice soglasno sklenjen zakon o oficiantih. Član gosposke zbornice se je celo predrznil in označil sklep poslanske zbornice za volilno vabo. Govornik vpraša predsednika, ako bo zastavil svoj vpliv v varstvo dostojanstva poslanske zbornice. Konec seje ob 5. popoldne. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. TJB --------- IZ SOCIALNO-POLITIČNEGA ODSEKA. Odprava delavske knjižice. Socialno-politični odsek je danes razpravljal o predlogu sodruga Smitke glede na odpravo delavske knjižice. Vladni zastopnik dr. Mataja je izjavil, da vlada načelno ni nasprotna odpravi delavske knjižice pod pogojem, da ostane delavska knjižica v področju pomorske uprave in za mladostne delavce do 24. leta. Prihodnja seja bo jutri. ODVETNIŠKI RED V JUSTIČNEM ODSEKU. Justični odsek se je v razpravi o novem odvetniškem redu izrekel na današnji seji za znižanje pripravljalne dobe odvetniških kaudi* datov od 7 na 6 let. Dolga debata se je razvid o § 39, ki daje vladi pravico, da razpusti ouvrA-niško zbornico, ako le-ta neopravičeno odkl(,tii vpis v seznamek advokatov; debata je bik nr> kinjena. Novice. * Grozno dejanje blaznlka. Iz Miade Bo lesi ave na Češkem poročajo: Hlapec r*nc rj?v-las je napadel v nedeljo svojo ženo m svo,ega poldrugoletnega otroka in ju mučil na jtm način. Havlasova žena se je postavim r..ožu po robu in klicala na pomoč, a to ga je tako razkačilo. da je tolkel toliko časa po ženi in otroku' da sta se vsa okrvavljena zgrudila na tla. Nato je zblazneli mož vrgel ženo in otroka v veliko peč, čeprav še nista bila mrtva, in zanetil močan ogenj. Mati in otrok sta zgo;ela. tiavlas je nato razbil vso hišno opravo, potem pa zajezdil konja in odjahal na pod svojega gospodarja. kjer se ie zabarikadiral. Na podu je ostal Havlas ves dan. Med teni so izsledili grozno dejanje in kmetje so se odpravili, da poiščejo zblaznelega zločinca. Ko so ga dobili na podu, je pričel Havlas streljati na svoje zasledovalce. Potem je pa užgal pod in sam zgorel v gorečem poslopju. * Levinja je ušla. Iz Pariza poročajo: V predmestnem gledališču Believille je ušla levinja iz kletke, v kateri so jo nesli na oder. Levinja je tekla čez ves oder do ograje, kjer so gledalci. Tukaj se je pa prestrašila luči in je skočila v prazno ložo, letela po hodnikih in v rav- nateljevo pisarno, ki je bila pa k sreči prazna. V pisarni jo je krotilec ujel. Gledalci so prestrašeni bežali k izhodu. Več oseb so v gneči težko ranili. * Volilni slepar in železniški tat. Iz Lvova poročajo: 16. januarja so bile tukaj občinske volitve. Ko je bil skrutinij, je socialno demokratični kandidat Smulikovski konštatiral, da je potvarjal vsepoljski zaupnik Podulka oddane glasovnice. Prečrtaval je z rdečim svinčnikom ime opozicionalnega kandidata dr. Aškenazeja. Smulikovski je svoje razkritje povedal volilni komisiji in izjavil, da noče delati skupaj s sleparji. Nato je odšel iz dvorane. V pondeijek so aretirali Podulko. ki je visok železniški urad-uik, ker je na sumu, da jc bil udeležen pri zadnjih obširnih železniških tatvinah. Sodrug Smulikovski pa je priobčil odprto pismo, v katerem ponavlja svoje obdolžitve nasproti Podulku in ga dolži volilne sleparije ter zahteva, da se loti vse zadeve državni pravdnik. V vsepoljskih krogih so močno poparjeni. Vse časopisje napada Vsepoljake, ker^ imajo na zaupniških mestih sleparja in tatu. Župan je javnosti naznanil. Ja bo uvedel najstrožjo preiskavo. Državni pravdnik bo najbrže razveljavil skrutinij. * Zakaj je bilo pretečeno poletje tako Uladno. Od junija pa do decembra lanskega leta so bili vsi meseci nenavadno hladni. V poletnem času ni bilo po srednji Evropi nobene vročine, deževalo je močno in mnogo, tako da je mnogo rek preplavilo obrežja. V primeri s predlanskim vročim poletjem 1911 je bilo lansko leto prav malo dni. ki so bili prikladni za kopanje na prostem. Kadar je stal toplomer najvišje, še vedno ni dosezal navadno mero toplote. Tudi jesen je bila vsa hladnejša kakor običajno in september je bil najmrzlejši vseh mrzlih mesecev. 150 let ni bil september že tako mrzel kakor v letu 1912. Božični mesec je pa bil zopet mnogo toplejši kakor druga leta. V »Meteorologische Zeit-schrift« so pojasnila o vzrokih izredno mrzlega poletja 1912. Opazovali so, da so bile zgornje zračne plasti zelo kalne, kakor že več let ne. Nebo je bilo sivkasto belo, nikdar se ni bleščalo v čisti modrini, včasih je bila temačnost posebno pestra in zjutraj je bilo nebo navadno najbolj mračno. Te izpremembe nebesne barve so se pojavile vprvič 21. junija 1912. Opazovalci iz raznih delov Evrope so javljali o ska-Ijenju neba, ki je bila najočitnejša ob jasnih dnevih. V jasnih nočeh niso bile zvezde tako svetle in mesec je imel rdeč ali vijolčast svit. Profesor Woli iz Heidelberga je opazil, da sta bila solncc in mesec včasih rjava. Profesor Maurer iz Curiha je upozarjal na to, da je svetilo solnce poleti le medlo in na aparatih, ki zaznamujejo solnčni svit. so bile risbe drugačne kakor druga leta. Proge, ki jih užigajo žarki na poseben papir, so bile ožje kakor prejšnja leta. Včasih so bile proge celo le ozka, slaba nitka in žarki so začrtavali proge pogosto šele pol ure ali celo uro po solnčnem vzhodu. Takozvani Bishopov krog se i-e zopet pojavil. Ta krog je razkril pred leti Bishop po izbruhu Krakatava na Honoktilu. Bishopov krog. ki je raznobarven, se pojavi le tedaj, če plovejo po višjih zračnih, plasteh prašni delci. Višje zračne plasti so bile v preteklem poletju zelo motne. Vsi. ki so napravili polete z zrakoplovi, so to konštatirali. V višini 9000 metrov je bil zrak vse drugačen kakor navadno. Skalitev višjih zračnih plasti so opazovali tudi na Tirolskem, v Švediji in na Ruskem. Le v zapadni Rusiji je bilo pretečeno poletje lepo, suho in vroče. Hladno, mokro vreme v pretečenem poletju jc torej povzročila skalitev zgornjih zračnih plasti, ki je izginila šele v začetku oktobra. Prašni delci so se tedaj približavali zemlji. Da jc prišel prah v višje zračne plasti je pa povzročil izbruh ognjenika v začetku pQletja na Aleutih. Zaradi nečistih zračnih plasti niso mogli solnčni žarki tako močno prodreti na zemljo. * Duhovniki — policisti. Iz Los Angelesa. Cal., poročajo: Pred kratkim je bilo tukaj šest duhovnikov zapriseženih za policiste. Dobili so običajne uradne zvezde in pravico za izvršitev aretacij. Njih špecielna naloga je baje, da se izvršujejo postave z ozirom na otroke in da nadzorujejo javna plesišča. Le-ti svežepečeni duhovniški policaji so člani »Juvenile Protection League«, ki se vedno pritožujejo, da se zadostno strogo ne izvršujejo postave za varstvo otrok. Mestna uprava hoče s tem dati popom priložnost, da pokažejo, se li morajo zakoni bolje izvrševati, kot so se do sedaj. * Kako preganjajo stavkujoče delavce. 12. januarja sc je v Washingtonu vršilo zborovanje, na katerem je »mati« Jones, večletna organizatorca »United Mine Workers of America«, govorila o razmerah v premogovnih distriktib West Virginije. Ona zagotavlja, da ie pri zadnjem štrajku, pri katerem je stopila milica v akcijo, videla, ko so bile žene in otroci stavkarjev izgnani iz stanovanj ter so morali štiri dni in štiri noči prebiti v gorah. Nadalje trdi, da v enem slučaju, v katerem je ona oči-gledna priča, je bilo od ene skupine stavkarjev 21 premogarjev umorjenih med spanjem v njih barakah od policajev. Poslanec WiIson iz Penn-sylvanije, ki ie prisostvoval zborovanju, se je pridružil izpovedbi matere Jones na podlagi očividnega prepričanja. Zborovalci so sprejeli resolucije, s katero se kongres naprosi, da temeljito preišče dogodke, ki so se dogajali za časa stavke. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Ali sem že „Zarji“ pridobil novega naročnika? Splošna priljubi eno st preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka * pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. A. Kje pa pustite brusiti svoje in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju, fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3. VABILO domačo veselico ki se vrši na debeli četrtek dne 30. januarja ob 8. uri zvečer v gostilni pri Pavšku na Martinovi cesti. = Vstopnina prosta. = Na obilno udeležbo vabita Rozalija in Ivan Pavšek. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseli jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. ^ A CTON I ni ni^ amPak za * ^ 80 vin. Jobiš „Zarjo“ ves i/l IvrlUJ mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen. Žepni I koledar za delavce spl' h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in jc jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množična razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko olačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vo]ne takse. — Poštni in brzojavni tarii — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje". — Na|važnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za rZarjo". — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v iužnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival sc bo pri upravi :: „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. :: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po brez odbitka rentnega davka. 4 o v Ljubljani 0 od 1. januarja 1913 naprej Rezervni zaklad nad K 700.000 Okrajna bolniška blagajna ===== v Zagorju naznanja svojim delegatom in zastopnikom, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo dne 9. februarja 1913 ob 2. popoldne v gostilniških prostorih gospoda Josipa Repovža v Zagorju. Dnevni red: 1. Poročilo poslovanja v letu 1912. 2. Poročilo računskega sklepa za leto 1912. 3. Raznoterosti. Zagorje, dne 18. januarja 1913. Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Zagorja novejša stavba, bolj v sredini mesta in v bližini cestne železnice, se kupi. Ponudbe je nasloviti na A. P. poštni predal štev. ‘26, glavna pošta. Družinski koledar s slikami za navadno leto 1913. ki ga je izdala in založila Splošna delavska zveza „Vzajemnost“ za Kranjsko v Ljubljani. Vsebina: Libertaire: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarij. — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči 1 (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — PetOfi-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna« dežela (pesem). — Dr Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. Etbin Kristan: Na planine! (pesem). — (gn. A. Štebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Modema reklama jpoučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski „Vza-emnosti“ dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob S k e r b i c: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Stebi: Ali si socialistinja ? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke. Slike: 12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochen burger. — Nikolaj Njegus Vavrak. - Grof Karel Stttigkh 1 — Poslanec Franc Silberer | — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uršulinke gredo na volišče. — Orožništvo ral- fanja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanski« enskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih sodrugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred „Narodnim domom". — Valentin Pittoni. —. Giovad Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije — Opozicionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa ApponV* v parlament. — Vojaštvo straži ogrski oarlament - Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške Slavke pl. Čuvaj - Avgust Bebel. - Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem tabora — Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah — Emil j Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol j jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico i2: tovarne (2 sliki). — , Da veš: Ti si naš kandidat'1. — Planinske koče ..Prijateljev prirode" (5 slik). — Slike ‘z Postojnske jame (8 slik). —. Razne vrste zrakoplovov i letat t ih strojev (5 slik). — E. Rusjan |\ — France Zelein>.%a. f — Anton Grablovic f: — ..Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik — Praznovanje 1. trajnika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor „Vza-jemnost‘, v Mostah. — Melhijor Cobal. — Andrej Canžek — Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu Slov. soc klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc pevski zbor v MiU-vvaukcc. — Delavske Hše v Ljubljani. „Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in j* j trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti. , Cena: 1 izvod 120 K, po pošti 10 vin. več; 50 100 izvodov za organizacije po 1 Ki' nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V| kolportažo (proti poznejšemu obračunu) sepošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremljeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj. Naslov za narocbe: Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani. Ameriški sodrugi, za katere je prirejena posebna izdaja, dobe »Družinski koledar* pri Jugoslovanski« socialni tiskovni družbi" v Chicagu. — Cena enemu izvodu 30 centov.