Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. • II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst: Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210
Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina :	Mesečna	L	85
Za inozemstvo: Mesečno L 150
m
Leto III. - Štev. 36
Gorica - 6. septembra 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Jngosl. komunizem v iskanju nove poti
Jugoslovansko komunistično državno vodstvo je zajadralo po svojem prelomu z Moskvo v kaj nevarne vode. Boljševiška Rusija ter kominfor mistični sateliti so o-tvorili proti Titu in njegovi gardi besno živčno vojno, da bi vžgali plamene revolucije v sami Jugoslaviji. Nedavni grozilni govori Molotova in Vorošilova so le člen v verigi groženj. Tito je kot bister u-čenec moskovske šole prav dobro doumel, da sovjetska anatema ne pozna odpuščanja in da z Moskvo ni poravnave. Po kratki medigri »vzvišene izolacije« ter »neodvisne politike«, pšeničnega zrna med dvema mlinskima kamenoma je pr?.šel v območje ztipadnega bloka. Titov-ci so se seveda iasno zavedali, da jim bo to uskoštvo utisnilo neizbrisljivi žig izdajstva nad načrti svetovnega komunizma, zato so se skušali kriti z nepretrganim zagotavljanjem, da so slej ko prej dosledni marksisti, in da če je kdo zagrešil odklon od pristnega marksizma, je to edini Stalin. Res je, so dostavljali, da so se naslonili na Zapad, to pa radi suše, ki je povzročila v Jugoslaviji težko pomanjkanje; sicer pa da sprejemajo pomoč brez vsakega pogoja in brez najmanjšega vmešavanja v jugoslovansko notranjo politiko.
»Božja modrosta, pravi sv. pismo, »se igra na krogu zemlje. »Včasih se poigra tudi s sovražniki božjimi. Tito in njegovi so bili res čudovito izigrani: bili so komunisti »prve uren; šli so skozi moskovske šole teoretičnega boljševizma ter skozi preizkustveni laboratorij boljševiš-kega dejstvovanja za španske vojne; da bi upostavili v Jugoslaviji komunistično diktaturo so pognali v smrt milijon sorojakov in zakrivili opustošenje lastne domovine; radi lepili Stalinovih oči so med vojno poklali nešteto bratov, ki so odklanjali boljševizem in ki niso hoteli peti: »Slovenija, sovjetska bodeš ti/« Malikovanje Stalina in Tita je prišlo tako daleč, da so pred 'njunimi slikami zažigali svečke ter da so z bogokletnim parafraziranjem oče-naša primerjali Stalina z Bogom Očetom in Tita z Bogom sinom... In tedaj se je zgodilo, da je Stalin preklel Tita, proglasivši ga za razkolnika, fašista, lakaja kapitalistov...
Jugoslovansko komunistično vodstvo se je znašlo v kaj tragičnem paradoksu: najdoslednejši marksisti so bili nepreklicno obsojeni za nekomuniste, proskribirani izvajanje petletke, ki bi moralo izvršiti dokončno elektrifikacijo, industri-jalizacijo ter socializacijo države, je dejansko privedlo Jugoslavijo na rob gospodarske propasti; pomoči je bilo treba prositi pri zapadnih velesilah, katere je malo prej ves jugoslovanski propagandni stroj proglašal za kapitaliste, vojne hujskače, sovražnike delovnega ljudstva.
Titovci so kljub vsemu ostali komunisti, čeprav jim Moskva £ ega ne priznava. Policijski minister za Slovenijo Boris Kraigher je v svojem govoru v skupščini v Ljubljani. ju-
nija 1951, odločno povdaril, da ostaja jugoslovanski režim pristno komunističen, da sploh ni govora o kakem »popuščanju ali vračanju na staro« in da ostane v polni veljavi »socialistična demokracija ene stranke«. Kritični mednarodni in notranji gospodarski položaj jih je sicer prisilil, da so začasno zapustili nekatere radikalne pozicije integralnega komunizma, h katerim se pa mislijo povrniti čim mogoče, seveda če jih tok življenja ne zanese predaleč. Ta tok jih danes usmerja, kot se zdi, v socialistične vode levega krila angleškega laburizma. Jugoslavijo so zadnje čase obiskali številni angleški laburistični levičarji, kot Crossman, Barbara Castle, in še zlasti Bevan, najbistrejši eksponent teh levičarjev, ki je bil več časa gost Milovana Djilasa, največjega teoretika jugoslovanskega komunizma.
Jugoslovanski komunizem preživlja tako globoko notranjo krizo, ki se javlja v izrazitem nasprotju med marksističnim dogmatizmom in med usodnimi časovnimi potrebami, med komunistično mistiko in med živim življenjem. Pod političnim vidikom se je jugoslovanski komu-
De Gasperi zopet v Rimu
Ministrski predsednik De Gasperi se je vrnil v Rim s poletnih počitnic. S tem se je zopet začelo s polno paro politično in diplomatsko življenje v italijanski prestolnici. Najtežja vprašanja, ki nujno čakajo na rešitev so mezdni spor državnih u-službencev in revizija mirovne po-godeb, podpisane v Parizu leta 1947. To bi De Gasperi moral doseči na svojem obisku v Ottawi in Washing-tonu. V zvezi z revizijo mirovne pogodbe je posebno pereče vprašanje Trsta, ki se zdi skoro nerešljivo, če bodo trije zapadni zavezniki vztrajali pri Bidaultovi znani izjavi iz leta 1948 proti stališču Jugoslavije, ki ne pusti, da bi Tržaško ozemlje prišlo meni nič tebi nič zopet pod Italijo. S te strani bi revizija mirovne pogodbe kršila interese tretjega, in to celo zmagovalca v zadnji vojni. Zaradi tega je imel prav De Gasperi, ko je zastopnikom istrskega CLNa povedal, naj ne pričakujejo glede Trsta kakih čudežnih rešitev.
Pri vsem kričanju okrog STOja, za in proti, se človeku vriva pomislek: del italijanskega naroda živi na Malti, v svobodni in neodvisni državi, del ga živi v Švici, v svobodni in neodvisni državi, in nihče ne protestira in se zaradi tega ne zgraža. Zakaj bi Italijani ne smeli živeti tudi v Svobodnem tržaškem ozemlju, v svobodni in neodvisni državi?
Bogokleten pisatelj izgnan iz Švice
Časopisi poročajo iz Berna, tla je švicarska vlada odredila trajen izgon iz zvezne države francoskega pisatelja Pierra Marre-ca. Obenem so švicarske oblasti prepovedale javno zborovanje, ki bi se imelo vršiti v Genfu in ki se ga je nameraval tudi Marrec udeležili, Oblasti so prepovedale tudi Marrecovo bogokletno knjigo »Sortez do Babjrlone« (Pojdite iz Babilona!), v kateri opisuje katoliško Cerkev kot sovražnico božjo.
nize m že presedlal iz vzhodnega bloka preko »vzvišene izolacije« v zapadni blok. Bo li ista jugoslovanska »progresivna demokracija« z enakim dialektičnim razvojem prešla s pozicije radikalnega komunizma preko skrajnega socializma v labu-rizem? Dejstvo je, da se današnji jugoslovanski režim kaj rad naziva »socialističen« in da cesto proglaša za svoj končni cilj ustvaritev »socialistične«. demokracije, »socializma«. Je to le prehodna stopnja v laburi-zem? Odgovor na to vprašanje ne bomo 4oli ne mi in niti ne Tito, pač pa deroči tok življenja, ki je po božjem pripuščenju močnejši in od-ločilnejši od krhkih človeških snovanj in utopij, saj v njem in po njem se v zgodovini javlja - Bog.
Dve važni konferenci
Ta teden se vršita dve važni konferenci, ki bosta brez dvoma imeli velik vpliv na mednarodno življenje. Prva je konferenca za sklenitev miru z Japonsko, druga pa je letna konferenca angleške Trade Union.
Konferenca v San Franciscu se je začela v torek 4. sept. O njej je ameriški zunanji minister Acheson dejal:	»Konferenca v San Franci-
scu, ki bo razpravljala o mirovni pogodbi z Japonsko, bo preizkušnja, ki bo pokazala, katere države res želijo mir in katere ga ne želijo. Prepričan sem, je dejal Acheson, da bo večina držav, ki bodo
Pomoč Jugoslaviji
Ameriški dnevnik Christian Science Monitor je objavil 28. avgusta uvodnik, v katerem navaja razloge za pomoč Jugoslaviji.
»Koliko pomoči« — piše list — »naj dajo Združene države Titovi vladi v Jugoslaviji?« To vprašanje je postalo še bolj nujno v zvezi z obiskom Trumanovega zastopnika Harrimana pri predsedniku jugoslovanske vlade.
Nobenega dvoma ni, da je Titova vladavina vsaj v dveh pogledih zelo daleč od ameriškega ideala: je namreč po svojem bistvu diktatura in se naslanja na marksistični socializem. Toda po grozečih bliskih, ki so zadnje tedne prihajali iz ust Kremljevcev Molotova in Vorošilova, je po drugi strani jasno, da Titova vladavina bode sovjetski komunizem kakor trn v peti.
V	takih okoliščinah je seveda vsakršna pomoč Jugoslaviji preračunano tveganje. Sovjeti lahko državo napadejo in jo pregazijo. Možno je tudi, da bi Tito in Stalin nenadoma spet postala prijatelja. Toda nepopustljivost, s katero so preganjali Trockega, kaže, da je sprava kaj malo verjetna. Po drugi strani pa bi tudi Združene države veliko tvegale, če bi Jugoslaviji to moč odklonile.
Vsekakor drži, da hoče Moskva spraviti Tita z oblasti, ker daje vzpodbudo za nacionalistične težnje med sovjetskimi podložnicami. Tito se je odločil, da bo svojo državo odkrito popeljal v zahodni tabor. Izjavil je celo, da bi njegova vojska sodelovala pri obrambi vsake druge države pred napadom, ki bi tudi Jugoslaviji grozil z obkolitvijo. To tem laže razumemo, če se pri svoji sodbi opiramo na gospodarski pritisk, kateremu je ta država danes izpostavljena. Ameriška, angleška ter francoska gospodarska pomoč je torej Jugoslaviji potrebna. Obisk Averella Harrimana daje slutiti, da ji je potrebna tudi vojaška pomoč.
Iz Jugoslavije še vedno prihajajo poročila, da se kmetje upirajo Titovemu načrtu za kolektivizacij zemlje.. Morda bi Tito lahko ojačil svojo državo tudi tako, da bi zmanjšal pritisk na svoje rojake ter jim vrnil zemljo, katero bi morali v primeru potrebe braniti. Kaže, da je največja nevarnost v možnosti
podložniškega napada na Jugoslavijo, ker si Sovjeti umišljajo, da bi taka vojna lahko ostala omejena. Nekateri zato menijo, da bi bilo treba februarskemu washingtonske-mu svarilu dodati še skupno izjavo Združenih držav, Velike Britanije in Francije, da bi Jugoslaviji "priskočile na pomoč, če bi bila napadena.
Pred novo ofenzivo na Koreji
General Ridgway je objavil poročilo vrhovnega stana 8. armade na Koreji, v katerem trdi, da je iz poročil, katera ima na razpolao njegovo poveljstvo, razvidno, da pripravljajo komunisti na Koreji novo ofenzivo. V ta namen so zbrali kakih 40 divizij na fronti in okrog 30 v zaledju. Te divizije so baje sestavljene iz vzhodnoevropskih tako zva-nih »prostovoljcev« in so opremljeni s tanki in zrakoplovi najmodernejšega sovjetskega tipa.
sodelovale na konferenci, podpisala pogodbo ,kajti ta pogodba je dokaz, da vsi svobodni narodi želijo mir in svobodo. Pogodba je plemenita, stvarna ter nudi Japonski krasno priliko. Enainpetdeset držav od 54 povabljenih je sprejelo povabilo za udeležbo na konferenci. Predvideno je, da bo trajala 4 dni do 8. sept.
Vendar je še v torek na otvoritveni dan konference, ko je govoril predsednik Truman, vladala še velika negotovost in tudi zaskrbljenost, kaj bo naredila sovjetska Rusija v oviro konferenci. Mnenje je bilo, da bo grozila z novimi komplikacijami v sporu na Koreji. Toda v tem oziru si zavezniki ne obetajo nič posebno novega, kajti utrjuje se prepričanje, da so razgovori za premirje že pogoreli. O tem govori glasno dejstvo, da je ameriška komisija za premirje odšla že v torek s Koreje v Tokio.
Druga važna konferenca je pa ona, ki se vrši ta teden v angleškem mestu Blackpool. Tam zboruje angleška Trade Union, zveza angleških sindikatov, v kateri je včlanjenih več kot osem milijonov delavcev. Tudi to zborovanje je važno, ker se bo moralo izreči o angleški zunanji in notranji politiki, ki jo vodi laburistična stranka, to je stranka angleških delavcev. Bodo zastopniki teh slednjih izrekli vladi zaupnico in odobrili njeno politiko oboroževanja, zvez z Ameriko, ponovne oborožitve Nemčije in Japonske? Ali pa bodo rajši sledili Be-vanu, ki odločno zavrača takšno politiko angleške vlade ter hoče znižati stroške za oborožitev, prepovedati ponovno oborožitev Nemčije in Japonske ter doseči mirovno poravnavo sporov s sovjetsko Rusijo? O tem bo odločal sedanji kongres Trade Union in njegove odločitve bodo imele vpliv na celotno usmerjenje angleške in zato tudi svetovne politike.
Jugosl. časnikarji v Ameriki
Hrvatski, srbski in slovenski protikomunistični časnikarji, ki žive v svobodi v Ameriki, so v začetku julija ustanovili svojo posebno stanovsko organizacijo, ki nosi naslov »Društvo svobodnih srbskih, hrvat-skih in slovenskih časnikarjev v Ameriki«. Društvo je bilo prijavljeno oblastem in ameriškim stanovskim tovarišem, ki so novico, da so se časnikarji vseh treh narodnosti Jugoslavije združili v skupni organizaciji, sprejeli z velikim veseljem. Predsednik društva je Grga Zlatoper, rodom iz Dalmacije. Poleg njega se nahajajo v odboru še po en Hrvat, dva Srba in dva Slovenca. »New York Times« je dne 5. julija 1951 objavil naslednje pismo tega društva:
»V svojem pregledu, ki ga je izdala Associated Press o stanju časopisne cenzure v današnjem svetu in ki je izšel v New York Times-u dne 1. julija, je bilo pravilno poudarjeno, da »Titova vlada drži najstrožjo kontrolo nad tiskom«, nadalje, »da ni v Jugoslaviji dovoljen
noben opozicijski tisk« ter »da liste, ki odhajajo v tujino ,strogo pregleda cenzor ministrstva za informacije«. K temu bi radi dodali še to, da sedanji režim v Jugoslaviji nadaljuje s preganjanjem nekomunističnih časnikarjev, ki se pri svojem delu nočejo podvreči Titovim željam. Vsi neodvisni časnikarji, ki so preživeli vojno in so imeli srečo, da so ušli smrti po vojni, a so ostali v Jugoslaviji, so se znašli v ječah in po prisilnih delovnih taboriščih kjer se še vedno nahajajo in živijo v nepopisno hudih razmerah. Zato se sprašujemo ali bi morebiti naši spoštovani in vplivni ameriški stanovski tovariši ne mogli s pomočjo moralne sile svojega tiska in s svojim osebnim vplivom doseči, da bi prenehalo trpljenje njihovih stanovskih tovarišev v Jugoslaviji.«
Gornje pismo je vzbudilo v javnosti pozornost in komentarje, zlasti ker je New York Times zadnje čase objavil mnogo, za Titovo vlado ugodnih člankov in poročil.
Kam pojdeš v nedeljo dne 9. septembra ?
W
V Steverjan na tabor slovenske pesmi
 .........................................................            uihiiihhiihiuhiiuihi.imimmimi.iimnmim.iiihiiiiihiiiiiiiiiihiiiiiiiiii.m..
Stran 2.
KATOLIŠKI GLAS
Leto III. - Štev. 36
MjndttHuui
Sedemnajsta nedelja po binkoštih
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22, 34-46)
Tisti čas so se sešli pri Jezusu farizeji in nekdo izmed njih, ki je bil učitelj postave, ga je hotel skušati in ga je vprašal: Učenik, katera je največja zapoved v postavi? — Jezus mu je odgovoril:	Ljubi
Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: ,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebeNa teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki. — Ko so pa bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je? — Odgovore mu: Davidov. — Reče jim: Kako ga torej David v duhu imenuje Gospoda, ko pravi: ,Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.’’ Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin? — In nobeden mu ni mogel ne besede odgovoriti in od tega dne se ga tudi nihče ni več drznil še kaj vprašati.
*
V	judovski postavi so našteli 613 zapovedi. Težko si je bilo zapomniti vse in še težje je bilo živeti po
Verige so ostale iste
»Pri nas vlada verska svoboda,« je rekel Tito ameriškemu novinarju. In smeje je dodal: »Cel dan lahko slišite zvonjenje zvonov po cerkvah!«
Tudi v Moskvi so leta 1926. zvonili cerkveni zvonovi, ko se je Cerkev umikala v katakombe.
Medtem ko je po prelomu z Moskvo jugoslovanska zunanja in notranja politika ubrala vsaj deloma novo pot. je verska politika ostala nespremenjena. Nasprotno, zdi se, da se je titovsko protiversko stališče prav zadnje čase še poostrilo. Kot bi bilo versko polje ono, kjer Tito lahko brez nevarnosti izvaja svoj integralni komunizem in tako dokazuje kominformistič-nim boljševikom, da ni nič manj marksističen, kot so oni. Cerkev nima topov', duhovniki ne grizejo, najboljši verniki ne vršijo sabotaž — cerkvejta tla so idealni prostor za komunistične poizkusne operacije na živem mesu.
Jugoslovanska cerkvena politika je tudi danes navdahnjena z neokrnjenim sovraštvom do katoliške Cerkve. V polni veljavi so ostali vsi ukrepi in zakoni, ki so bili povzeti takoj po vojni. V veljavi so ostale obsodbe škofov, duhovnikov in redovnikov: v jugoslovanskih ječah zdihuje, poleg nadškofa msgr. Stepinca, še vsaj 300 kat. duhovnikov; v polni moči so odloki, s katerimi so bili razpršeni redovi ter zaplenjeni samostani: vsaj kakih 200 bivših samostanov služi še vedno za kinodvorane, zavetišča, zabavišča; nespremenjeni so ukrepi in zakoni, s katerimi so Lile zatrte katoliške šole in zaseženi katoliški zavodi in semenišča: izredno bolestno je dejstvo, da v vsej Sloveniji ni niti enega malega semenišča, kjer naj bi se vzgajal duhovniški naraščaj; še vedno veljajo omejitve pri pouku krščanskega nauka zunaj in znotraj cerkvenih poslopij: za vsak prestopek plača duhovnik nekaj tisočakov globe; še vedno traja zatrtje katoliškega tiska, uničenje katoliških organizacij, zaplemba cerkvenega premoženja, itd.
Časopisna gonja vedno enaka
Protiverska gonja ni v ničemer popustila. Lansko leto je jugoslovansko časopisje ob vsaki priliki napadalo V atikan, Cerkev, papeža; grobo se je norčevalo iz svetega leta; kljub uradnemu Sporočilu, da se dovoljuje romanje v Rim za sveto-letni odpustek, se nihče ni mogel udeležiti rimskega romanju; posebno ostri so bili izpadi jugoslovanskega časopisja ob slovesni proglasitvi Marijinega vnebovzetja ter ob pripravah za beatifikacijo papeža Pija X., katerega so označevali za glavnega krivca prve svetovne vojne in za sovražnika Jugoslovanov. Tudi letos ni bila časo-
njili. Zato so bili med Judi pogosto prepiri, katere zapovedi so za zveličanje res neobhodno potrebne. Tako tu,di laže razumemo, zakaj se je nekdo obrnil do Jezusa, da bi izvedel, katera je najbolj važna zapoved. Jezus mu potem pokaže na zapoved ljubezni do Boga. Važno je pa tudi dejstvo, da Jezus s prvo zapovedjo vedno druži drugo — ljubezen do bližnjega.
Boga skoraj vsi kristjani premalo ljubimo. Navadno si ga predstavljamo daleč od nas in se nam zdi, da je neobčutljiv za dokaze naše ljubezni. A v tem se motimo.
Neka mati je nosila v naročju šest tednov starega otroka. Naenkrat pa je skoraj zavriskala od veselja. Otrok se ji je prvikrat nasmehnil, začel jo je prepoznavati. Vsa hvaležna se je mati pobožno pokrižala. Vprašali so jo, zakaj se je pokrižala. Lepo je odgovorila:	»Kakor
je mati vesela, ko zapazi prvi nasmeh na obrazu svojega otroka, tako je tudi Bog vesel vsakega dejanja ljubezni, ki se dviga k njemu z zemlje.«
Bog je ljubezen sama in zato želi od ljudi predvsem ljubezni. Naše misli naj se mudijo pogosto pri njem. Nešteto imamo prilik:	Pri
delu, na poti, pri knjigi. Povsod se
pisna gonja milejša: ostri napadi na sv. stolico in na katoliške škofe; lepa vrsta procesov proti duhovnikom, med katerimi je zaslovel oni proti zagrebškim bogoslovcem; praktično onemogočevanje birmova-nja, romanj, - procesij, cerkvenih slovesnosti. Tipičen primer: sto in sto ovir, da bi otežkočili slovesni prenos Marijine podobe na Sv. goro.
Poizkus »narodne cerkve"
Izredno bolesten je položaj kat. Cerkve v Sloveniji. Izvor vse nesreče je usodna napaka, ki so jo zagrešile slovenske komunistične oblasti. V kričečem nasprotju s cerkvenim pravom in brez vsakega pristanka pristojne cerkvene oblasti so izsilile od peščice aljudskih duhovnikov« ustanovitev tako zvanega »Ciril-metodijskega društva kat. duhovnikov LRS« (CMD). Namen državne oblasti je bil, da bi preko CMD kontrolira vse versko življenje v Sloveniji, ne meneč se ne za sv. stolico in ne za zakonito cerkveno hierarhijo (škofje, ap. nuncij v Beogradu). V bistvu je šlo za »narodno cerkev«, vpreženo v državni voz. Sv. stolica je najprej obsodila društveno glasilo »Bilten« in nato je izobčila vodilne duhovnike. CMD je bilo s tem diskreditirano v očeh katoliške javnosti. Toda komunistična oblast vzdržuje z vsemi sredstvi spačka pri življenju. Povečala je pritisk na duhovnike, naj se včlanijo v CMD; vpisanim je naklonila vse mogoče olajšave: dala jim je živilske, nakaznice, nakazala državno plačo, jim ustanovila posebno »nabav-no-prodajno zadrugo«, jim dovolila pouk kršč. nauka... S tem pa je postal silno težaven položaj duhovnikov nečlanov, ki so ostali brez sredstev, načrtno ovirani v izvrševanju svojih dolžnosti, proglašeni za sovražnike ljudske oblasti, brezpravni... Najtežji očitek, ki ga oblasti oh vsaki priliki naslavljajo na duhovnike nečlane je ta, da nočejo sodelovati z zakonito oblastjo za ljudski dobrobit, da nočejo pomirje-nja duhov. Komunistična oblast, ki je pahnila vpisane duhovnike v strašne krize vesti in v dvomljiv položaj pred cerkveno disciplino in ki je pognala nevpisane duhovnike v črno bedo ter jih izpostavila na sramotilni oder — vse to pa bega vernike in nasičuje ozračje z nezadovoljstvom in z več ali manj odkritim odporom — bi lahko na en mah rešila ves problem ter vrnila Cerkvi in sebi mir in složno sožitje: ukini naj CMD. uredi odnose s sv. stolico, prizna domačo hierarhijo, da Cerkvi pravo svobodo. Tedaj bo država imela v duhovnikih in katoliških vernikih svoje najboljše državljane.
Kalvarija slovenskih Škofov
Slovenska politična oblast vztraja na svojem zgrešenem stališču in misli, da bo
razodeva božja vsemogočnost in skrb do nas. Bog hoče vse naše misli. Vsaj nekaj naših misli vsak dan mora biti Bogu naravnost posvečenih. Druge naj bi bile posvečene vsaj posredno z dobrim namenom, ki naj bi ga naredili vsako jutro. Z dobrim namenom povemo Bogu, da hočemo njemu posvetiti ves naš dan: molitev, delo in trpljenje.
Tudi naše srce naj skuša čutiti ljubezen do Boga. Če bomo gledali v Bogu svojega dobrega očeta, ki za nas skrbi, ki nas ljubi, ki nam želi vse dobro, potem naše srce ne bo moglo ostati čisto mrzlo.
Če bomo ljubili Boga z mislimi in s srcem, potem se bo ta ljubezen prav gotovo pokazala tudi v naših delih.
Ljubezen nas najbolj približuje Bogu in nas varno vodi k Njemu. Po ljubezni vodi pot k večni Ljubezni v nebesih.
NEDELJSKA MOLITEV
DAJ SVOJEMU LJUDSTVU, PROSIMO, GOSPOD, DA SE BO VAROVALO OKUŽENJA SATANOVEGA IN BO ZA TEBOJ, EDINIM BOGOM. HODILO S ČISTIM SRCEM.
Koledar za prihodnji teden
9. septembra. NEDELJA. 17. pobinkost-na; Peter Klaver, spoznavalec.
10. PONEDELJEK: Nikolaj Toletinski.
11. TOREK. Milan, škof.
12. SREDA. Ime Marijino.
13. ČETRTEK. Filip, mučenec.
14. PETEK. Povišanje sv. križa; sv. Ci-prijan, m.
15. SOBOT A. Sedem žalosti Device Marije.
s pritiskom in s silo dosegla uklonitev. Predvsem izvaja pritisk na škofe: napada jih po časopisju, da bi jih očrnili; ovira jih pri izvrševanju njihovih nadpastirskih dolžnosti. Mariborskemu škofu msgr. Držečniku so prepovedali birmovati po deželi, ker so se »birmovanja izkazala kot protirežimske manifestacije«. Pa so dosegli čisto nasproten učinek:	Štajerci vozijo
otroke birinovat v Maribor na okrašenih vozovih, pevajoč, v večjih skupinah; ob njih prihodu se ustavi promet po ulicah in • tako doživlja Maribor kaj pogoste »verske manifestacije«. Ljubljanski škof msgr. Vovk naleti pri birmovanju na stotine ovir in težav: V Žireh so na dan birme tovarne obratovale do 2h popoldne in krajevna oblast je prav za oni dan organizirala izlet otrok na Primorsko: v Gorenji vasi v Poljanski dolini je učitelj zaprl v šolo otroke, ki bi morali škofa nagovoriti ob sprejemu; v Oselici so tik pred birmo podrli mlaje, potrgali vence in pobili sipe na župnišču; v Gorjah pri Bledu so gozdarji opozorili škofa, da ga komunisti čakajo v zasedi, nakar se je škof vrnil.
Kalvarija slovenskih duhovnikov
Vse mogoče šikane in zapreke se stavijo na pot duhovnikom, ki niso včlanjeni v CMD: preprečujejo jim vrsitev duhovniške službe izven lastne fare, ako nimajo predhodnega pooblastila: p. Ciril iz Sv. Križa na Vipavskem je moral v avgustu t. 1. prenehati z misijonom na Livku, češ da je na prepustnici rečeno, da prihaja na Livek. »po osebnih opravkih« in ne pa da bo vodil sv. misijon; isto se mu je zgodilo malo prej v Idrijskem kotu. Znani misijonar Mirko Rijavec, ki je prišel iz Ekvadorja v Gorico in šel na dom v Kamnje na Vipavsko je doživel veselo presenečenje, da so ga domačini sprejeli v triumfu in da so mu hoteli prirediti v cerkvi slavje, a doživel je še grenkejše razočaranje, ko mu je bilo onemogočeno celo maševanje v domači cerkvi, češ da nima dovoljenja za javno vrsitev cerkvenih obredov.
Veliko veselje je za komuniste, ako morejo moralno umazati kakega duhovnika. To je zanje praznik. Kako to dosežejo, priča naslednji dogodek, katerega žrtev je bil koncem maja župnik v Hotederšici nad Logatcem. Župnik nima sredstev, da bi vzdrževal služabnico, zato je sam. Pa sta prišli dve domačinki in se mu ponudili, da mu poribata sobe. Duhovnik je rad sprejel to uslugo. Ženski sta se z delom nalašč zadržali do noči in prosili g. župnika, če bi lahko prenočili v župnišču. Duhovnik je nič hudega sluteč dovolil. Drugega dne sta ga ženski bili sta najeti od komunistov — zatožili nemoralnih
dejanj. Sklicali so v Hotederščici javno razpravo, na katero je prišel sodnik iz Idrije ter milica in OZNA z več strani. Pa je vstala neka žena in povedala, da je obtožba kleveta, da je bilo vse pripravljeno od komunistov, med katerimi je tudi njen sin, ki ji je vse priznal. Ljudje so ženski ploskali, komunisti pa so škripali z zobmi. Milica pa je pometala skozi vrata one, ki so najbolj ploskali ženski in vzklikali: »Živel g. župnik!« Tožiteljici sta se zbali odločnega nastopa ljudi in priznali, da je njuna obtožba lažniva, kar pa je postavilo »sodnika iz Idrije« v dokaj smešen položaj, ker je moral priznati g. župnika za nedolžnega. Ljudsko sodišče je tako oprostilo duhovnika in razprava se je končala s sramoto in porazom partije.
Vsak povod je dober, da zaprejo duhovnika. Italijansko poslaništvo v Beogradu je pred par meseci poskrbelo za zopetno blagoslovitev v vojni oskrunjene cerkve sv. Antona na gričku pri Kobaridu, kjer so pokopani številni italijanski vojaki:	ko
sta na določeni dan prišla s svojim spremstvom italijanski beograjski poslanik ter zagrebški konzul, je bila slovesnost preprečena, ker so na predvečer aretirali župnika in kaplana v Kobaridu. Župnik g. Ivan Kobal, ki je bil pred časom nevarno bolan na pljučih, je še vedno v zaporu pod obtožbo, da je dobival od Vatikana zdravila in druge pakete živil...
Vsa Slovenija je letos zadrhtela zgražanja in obsodbe, ker so bili vsi letošnji no-vomašniki »internirani«, tako da da so
Pomanjkanje duhovnikov v Avstriji
V	Avstriji postaja pomanjkanje svetne in redovne duhovščine od leta do leta večje, kar vzbuja v katoliških krogih nemalo zaskrbljenosti. V sami dunajski nadškofiji je dandanes 785 nezasedenih duhovniških mest, medtem ko jih je bilo 1. 1937 samo 371. Cerkveni krogi predvidevajo, da bo manjkalo 1. 1954 v dunajski nadškofiji okoli 1500 duhovnikov.
Vzroki sedanjega duhovniškega pomanjkanja so razni. Predvsem je treba omeniti med temi vzroki zadnjo vojno, v kateri je padlo ali prezgodaj umrlo vse polno duhovnikov. Veliko škode so napravili nadalje nacisti, ki so zaprli bogoslovni fakulteti v Inomostu in na Dunaju, zasedli razne samostane ter razgnali njihove redovnike. Tudi poganski in brezbožni duh nacizma ni pripravljal ugodnih tal za duhovniške poklice. K temu je treba prišteti še dejstvo, da je usahnilo troje virov duhovniških poklicev; avstrijski kmetje, ki so dajali pred vojno relativno največ duhovnikov, preživljajo sami dandanes stanovsko in duhovno krizo. Odpadli so nadalje Sudeti (na Češkem), od koder so prihajali nekoč idealni in delavni duhovniki. Odpadel je slednjič dotok duhovnikov iz Nemčije, kjer jih tudi nimajo v preobilju.
Vprašanje duhovnikov je tem bolj pereče, ker hi potrebovali za pokristjanjenje mest, posebno Dunaja, veliko dobrih in
KONEC.
V	težkih preizkušnjah tam strokovničarji, gospodarstveniki, državniki in ljudstvo spoznavajo, da so to smrtna znamenja reda, ki je povzročil toliko gorja, obenem pa porodni krči novega, pravičnejšega družabnega reda, v katerem bosta obe slojni skupini - podjetniška in delavska nosili skrb in odgovornost za procvit in napredek narodnega gospodarstva.
SINDIKAT NI BIL PREMOČEN IN NE PREOBJESTEN
Iz navedenih dejstev tedaj vidimo, da se je ta najbolj kričeč primer »prevelike moči« delavskih sindikatov razblinil v nič. Rudarski sindikat ni izvajal tiasilstva nad nikomer. Svoje pravice in zahtevo, da naj
porast cen nosita obe slojni skupini _____
ne samo delavci, kot se to navadno zmeraj dogaja — pa je junaško hranil in z njo tudi zmagovito uspel.
SINDIKATI SO UPRAVIČENI V SEDANJEM DRUŽABNEM REDU
Stavka je v kapitalističnem družabnem redu nujno zutlnje orožje šibkejšega sloja. Zato imajo delavci do nje pravico. Šele, ko ho razredna borba popolnoma prenehala in bodo dehivske sindikate in podjetniške trustc nadomestile nove, skupne
odpadle vse vnaprej določene nove maše. Vzrok? Sprvega je bilo rečeno, da morajo bogoslovci pred odhodom na počitnice izvršiti predpisani rok »protiletalskih vaj«; nato je Slov. Poročevalec z 26. 8. 1051 prinesel strupen članek proti ljubljanskemu bogoslovju, škofu msgr. Vovku ter prorektorju dr. Pogačniku, češ da so bogoslovci izdajali tajni časopis »Med nami«, ki se je pozneje preimenoval v »Zlomško-ve drobtinice«, ki je seveda ogrožal državno varnost! Resnica je, da so te lističe našli podvržene na hodniku bogoslovniee in da je dr. Pogačnik sam prijavil zadevo javnemu tožilstvu v Ljubljani, da bi tako preprečil nakane gotovih plačancev, ki so utihotapili in podvrgli ta material, da bi lahko uničili ljubljansko bogoslovnico.
Satansko sovraštvo brezhožcev bi hotelo zbrisati s slovenske zemlje vsako sled krščanstva. Zato ima komunistični naraščaj še vedno nalogo, da ruši kapelice in sveta znamnja. Na kraju velike avtomobilske nesreče blizu Godoviča, ki je letošnjo zimo zahteval več smrtnih žrtev, so domačini postavili leseno znamenje na čast. sv. Jožefa z napisom: »Sv. Jožef, prosi za nasl« Čez nekaj dni so našli znamenje v grmovju razbito na kose.
»Peklenska vrata jo ne bodo premagala!« je napovedal Kristus. To je veliko upanje katoliške Slovenije, to je prepričanje slehernega Slovenca, ki opljuvan in krvav stopa preko slovenske Kalvarije s pogledom na goro Tabor, da zapoje pesem rešenja.
vnetih duhovnikov. Nekateri svetujejo, naj bi poklicali v Avstrijo tuje duhovnike, posebno iz dežel, ki jih imajo več, kot jih potrebujejo, kot n. pr. iz Holandske, Irske in Severne Amerike, kjer se pripravlja na duhovniški poklic kar 23.000 semenišč-nikov.
*
Indijski kat. za nadškofa Groesza
Glavni tajnik Indijske kat. zveze je pozval vse indijske katoličane in ostale indijske kristjane, naj praznujejo 26. avgust kot »dan nadškofa Groesza, kaloškega nadškofa, ki je bil obsojen od madžarskih komunistov na 15 let zapora. Ta dan, pravi poziv, naj vsi kristjani, katoličani in protestantje, darujejo svoje molitve in dobra dela za nadškofa mučenika in naj organizirajo zborovanja v protest proti preganjanjem, ki so jim izpostavljeni duhovniki in laiki na Madžarskem. Poleg tega je Indijska kat. zveza predlagala, naj kristjani naslovijo na indijskega ministrskega predsednika in na zunanjega ministra prošnjo, da bi ta dva posredovala pri Združ. narodih in v Moskvi za ukinitev protiverskih preganjanj.
Italija za misijone
V	preteklem letu so nabrali za misijone
v	Italiji skoro 274 in pol milijona lir. Društvo za razširjenje sv. vere je nabralo vštevši prispevke misijonske nedelje skoro 185 milijonov lir. Za dejanje sv. Petra
no s podjetniki upravljali podjetje, ko bodo soudeleženi na njegovem kapitalu, u-pravi, dobičku pa tudi izgubi, tedaj bo namreč stavka brezpomembna. Kajti, kdo bo sam sebi stavkal??? Vse do takrat *c tedaj tudi delavčeva dolžnost biti član ustreznega sindikata in delovati za nje-nov dvig.
POGLED V BODOČNOST
Na vsem svetu je danes morda kakih
10	sindikatov, ki so dosegli zgoraj popisano moč, da lahko res ščitijo v vsak-cm primeru pravice in koristi delavcev. (Rudarski v USA je med njimi). Ti sindikati so zreli za prestop v stanovski red, toda zreli niso njih partnerji podjetniki. Ko bo pa večina sindikatov na svetu dosegla tako idealno moč, tedaj bo tudi podjetniška miselnost dozorela. — Najpriporočljivejše pa je, ako se podjetniki in delavci skupno na stanovski red pripravljajo, kot to vrše v Franciji, Belgiji in še kje drugod po svetu. Na vsak način pa se na križpotju družabnih redov, na katerem se danes nahajamo, delati za zdrave in poštene delavske sindikate pravi:	pripravljati nov
družabni red in delati za njegov pospešili / prihod.
Položaj kat. Cerkve v Jugoslaviji
Iz življenja Cerkve
apostola se je nahralo skoro 45 milijonov.
Delavski sindikati in njih moč
stanovske organizacije, bo pravica do stavk in izprtij ugasnila. Ko bodo delavci skup-
Ljudje brez časti
Dolina je največja slovenska občina na tržaškem ozemlju. Sedaj se bije bitka, kdo jo bo vodil v prihodnjih štirih letih. Ko-munisti-kominformisti so se zakleli, da morajo zmagati za vsako ceno. Zvočniki že pojejo, plakatov je vedno več in tudi prvi mali incidenti so že na vrsti.
V	petek 31. avgusta je bila v Dolini sredi vasi javna kominformistična debata. {Debata je razgovor med ljudmi različnega mišljenja). Bilo je torej tako. Govornik je govoril in govoril in v par minutah podrl in obsodil vse, kar ni čistokrvno komunistično. »Demokracija«, »Primorski dnevnik«, »Katoliški glas«, Tito, Vatikan, tržaški škof, Babič in Sošič in Tončič in cela vrsta imen in naslovov — so se znašli kar naenkrat pred javnim ljudskim sodiščem. Vse, kar ni komunistično kot Kremelj, je bilo v Dolini napadeno in obsojeno. Od Svetega Cirila in Metoda do devetih zvečer 31. avgusta 1951 je Stalinov govornik proglasil vse nekomunistično za proti slovensko in proti ljudsko! Ko je pripovedkar končal, se je začela debata. Organizatorji so mislili, da se bo dvignila množica rok za besedo. Dvakrat, trikrat so pozvali nasprotnike na javni razgovor, toda nihče se ni oglasil, potem pa vse tiho je hilo. Komunisti so mislili in menda mislijo še danes, da so bili vsi prisotni (okrog 60 do 80 oseb in osebic!) nedeljeno govornikovega mnenja. V resnici je iz-gledalo, kakor da smo na Rdečem trgu sredi Moskve, kjer so tudi vsi enega mnenja, ker drugega sploh ne more biti! To3a če bi zmagoviti organizatorji oni večer prisluhnili po vasi in po hišah, bi videli to, kar se dogaja tudi po vsem sovjetskem zasužnjenem svetu. S krivično napadenimi drži veliko več ljudi kakor z napadalcem. Razen peščice kominformistov smo bili oni večer prav vsi prisotni in neprisotni tarča komunistične brutalnosti.
K debati so bili v prvi vrsti povabljeni pristaši slovenske narodne liste. Ponosni smo na vodstvo vseh političnih nekomin-formističnih strank, ki javno debato s
Kremljevci načelno odklanjajo. Laž je namreč tako očitno podla in način kričanja proti Cerkvi in vsem svobodnim ljudem tako ogaben, da resnica v takem političnem in vaškem in narodnem sovraštvu sploh nima prostora. Mi se držimo življenjskega načela: čim burnejši je pohod laži, tem veličastnejša bo zmaga resnice!
*
Par večerov prej so imeli v Dolini svoj privatni razgovor resni možje, ki jih »Delo« na Tržaškem imenuje liparje. (O tej besedi se bomo tudi še kdaj pomenili!) Ob tem privatnem razgovoru, ki so ga imeli pametni dolinski možje z vodstvom slovenske narodne liste, se je zgodilo več malih incidentov, o katerih pa »Delo« kar molči. Saj mora molčati, ker to je delo »Dela« in njegovega pisanja! Nerazsodni mladi komunisti so ves čas sestanek motili in ob zaključku, ko so tržaški gostje odhajali, tudi žvižgali in nekoliko kričali. Sam g. župan, poglavar kominformizma v Dolini, pa je pozneje v gostilni izzival imenovane može in jih s pikanjem vabil na petkovo javno debato, ko bo povedano vsemu svetu, da so moskovski komunisti za STO in za slovenske koristi na STO-ju, vsi drugi, da smo proti. Štirideset, petdesetletni možje so se iz mladeniča — župana, posmejali in se mu zahvalili, ker je vsa dolinska partija tako zvesto varovala in kontrolirala dvorano, v kateri je bil sestanek...
Te vrstice imajo naslov: Ljudje brez časti! Bralci naj presodijo, če je naslov upravičen ali ne! Komur pa med našimi zvestimi bralci ne bi ugajal tako napisan članek, tak naj se spomni, da je v evangeliju božja beseda o kačah in lažnikih in hinavcih in pobeljenih grobovih. Kakor je takrat veljala božja beseda le napačnim voditeljem judovskega ljudstva in ne zapeljanim in nepoučenim tako se ravnamo danes: naša jasna beseda in obsodba laži velja voditeljem kominformizma, vsem nepoučenim in zapeljanim pa želimo le spoznanje in — vrnitev!
w
Čudna volilna propaganda
Romanje na Sv. goro
Vsem primorskim katoličanom je beseda: Sveta gora in Barbana draga in ljuba. Premnogi smo bili na teh svetih krajih in se z največjim veseljem spominjamo božje in Marijine bližine na teh naših božjih poteh. Zato nam je zelo žal, da moramo po časnikarski katoliški dolžnosti danes zapisati nekaj, kar bo presenetilo mnoge naše bralce.
Že več časa se je na Tržaškem tu in tam šušljalo, da mislijo Titovi komunisti organizirati pravo romanje na Sveto goro. ki je sedaj v Jugoslaviji. Sedaj je šušljanja konec in to nedeljo peljejo tržaški Titovei prve primorske romarje na Sveto goro.
Romanje v svete kraje je dobra stvar in celo priporočljiva. Marsikaj se na takih
božjih poteh popravi in izravna. Prav želimo, da ima vsak vernik vsaj enkrat na leto priliko iti na božjo pot, saj je to za dušo tako koristno. Toda, sedanji sveto-gorski romarji! Kam pa gledate, kaj mislite! Kdo vas pelje na Sveto goro, kam in zakaj?! Pero se nam ustavlja, da moramo po tolikih letih komunizma v Jugoslaviji sploh še kaj takega pisati! Vemo sicer, da teh prečudnih romarjev ne bomo ustavili, vemo tudi, da vsi zavedni naši bralci tega pojasnila ne potrebujejo, zato povemo le na kratko naše mnenje o tej silno revni zadevščini, ki že meji na pravo zmešnjavo v glavah. Naše mnenje o titovskem romanju na Sv. goro je sledeče: dokler bo v Jugoslaviji zaprt zagrebški nadškof, dokler bo zadnji duhovnik na prisilnem delu, dokler bo v tej deželi vz«o.
K fatimski Materi božji na Opčine!
Skupni romarski shod na Opčinah v nedeljo 9. septembra
Zopet gremo na skupni shod k Materi božji na Opčine. Tako izvršujemo obljubo, ki smo jo naredili pred tremi leti, ko smo se prvič zbrali v tej naši lepi tržaški vasi in skupno vrnili Mariji obisk, ki gg jo naredila po vseh naših župnijah. Naš vsakoletni seplemberski shod spomin na Marijino romanje, ampak je v prvi vrsti skupno češčenje, skupna proslava, ki jo prirejajo svoji nebeški Kraljici vsi tržaški Slovenci. Prav zato skrbimo vsi, da bo velika procesija na Opčinah vsako leto večja in lepša. Prav vsaka župnija bodi na tem skupnem prazniku častno zastopana. Velikega skupnega romanja na daljne božje poti ne moremo vsako leto pripraviti, a tu blizu na Opčinah se lahko prav vsako leto zbiramo v velikem številu! Marijini častilci, pridite!
SPORED SKUPNEGA SHODA NA OPČINAH
Spored naše slovesnosti je sledeč:	Ob	štirih popoldne začnemo
skupno moliti pred kipom fatimske Marije sv. rožni venec. Takoj nato bo marijanski goior (č. g. Savelj), zatem se razvije slovesna procesija po isti poti kakor druga leta, ob zaključku bo blagoslov z Najsveteji^m. Zelo priporočamo, bodimo vsi točni! Ob štirih bodimo vsi na mettu. Hiše, mimo katerih^ se vije velika procesija, naj bodo lepo okrašene. Spored procesije: šolarji, dekletafantje - možje, mladinska godbte iz Trsta, pevski zbori, belooblečeni otroci in narodne noše, duhovščina, Marijin kip, žene in matere. Naj se nihče boji, da bi se zgubil, čeprav letos procesija ni urejena po vaseh. Zelo pazimo prav vsi pri znanih pesmih, ki jih igra godba in jih bomo vsi skupno peli. Tu je nujno potrebna zelo velika paznja, sicer ne gre skupaj. Med slovesnostjo bodo cerkovniki pobirali miloščino kakor navadno. Zavedajmo se vsi, da so z velikim praznikom tudi veliki stroški, lo končani pobožnosti bodo mladi salezijanski godci priredili godbeni koncert. Prevozno sredstvo naj si oskrbi vsaka vas zase. Vrnitev na domove se začne takoj po kon-. čanem koncertu. Opozarjamo, da sedaj opensko cerkev slikajo in čistijo, zato v cerkvi potrpimo. Ko bo ta lepa cerkev vsa^ preslikana, bo res dostojno svetišče za našo fatimsko Kraljico in za naše skupne shode.
ja mladine ovirana in prepovedana, tako dolgo primorski duhovniki ne bomo organizirali romanja na Sveto goro. Zelo nam je žal, da so med nedeljskimi romarji praktični katoličani, ki pa jim manjka katoliške zavesti ali po domače povedano, manjka jim — soli! Kako narobe se sliši, da komunisti peljejo katoličane na romanje v svoj paradiž! Njim taka akcija sedaj pred volitvami zelo koristi, tudi tržaške lire so kaj dragocene v Sloveniji in zato so se tega početja lotili. Žal nam je zlasti, da bo zaradi teh čudnih romarjev vsaj delno umazano ime vsake vasi, iz katera so ti nezavedni katoličani. Kdor ima priliko, naj naroči tem ljudem, naj poizvedo v Sloveniji, če tam Titovei tudi organizirajo taka romanja...
Še o Barbani
Kominformistično »Delo« še vedno piše o Barbani. Zadnja številka v soboto 1. septembra zopet poroča o našem velikem romanju na Barbano. Kakor vse kaže, meša ta naš velik pohod na Barbano komunistom račune. Možje so bili presenečeni nad tako udeležbo, zato so hoteli ves čas pravnik zaliti z lažjo. Toda dvatisoč prič drugače misli kakor »Delo« in tako so se pra-
vi	partijci skoro v vsaki vasi in celo v mestu prijeli za glavo, ker je njihov list prinesel tako debele laži, ki jih ovrže vsaka ženica. Laž je bila tako velika in strah pred tolikimi pričami tako velik, da »Delo« v zadnji številki saino od sebe pravi popolnoma zlagani članek z dne 18. avgi*-sta preklicuje. Sedaj pravijo, da se niso napačno obnašali slovenski romarji ampak neka skupina italijanskih. Dalje pravijo, da se je to godilo na nekem velikem parniku in pa ne na čolnih! Kaj takega more napisati le komunistični dopisničar, ki sanja, da smo vsi na svetu tako zarukani kakor on. Kaj pa nas briga, če drugi neslovenski romarji pojejo v svojem jeziku! Dalje, odkdaj pa vozi parnik med Barbano in Gradežem?! Kaj če bi se odločil urednik »Dela« s vsemi svojimi dopisničarji za pot na Barbano in tako na lastne oči videl, kako se pride iz Gradeža na Barbano! »Razjasnitev« v zadnji številki »Dela« je prava megla in sploh članek, ki nima ne repa ne glave. Stvarca pa je zavita dosti lokalno in tako je preklic še manj vreden! Vendar nas zadovoljuje v toliko, ker je »Delo« objavilo ta preklic samo od sebe, ne da bi ga mi z advokatom k temu prisilili. Ker morajo imeti komunisti v vsaki stvari zadnjo besedo, zato jim jo mi prepuščamo kar v naslednji številki. Za nas je ta zadeva že v arhivu! Slovenski duhovniki, ki smo to romanje organizirali, ga zapišemo na častno stran katoliške primorske zgodovine, »Delo«, ki ga je blatilo z lažmi in zato bilo brez procesa obsojeno od 2000 (dvatisoč) prič, pa naj si ga zapomni kakor hoče! Laž ima kratke noge, resnica je zmagala!
GIOISPODIAIRISTVIO
Mleko, temelj naše prehrane in kmetijstva
Srečna je delavska družina, če ima poleg skromnega zaslužka še svojo hišico in svojo kravico. Večkrat bo gospodinja rekla: »Že gre, 'a brez kravice bi šlo težko. Tako imamo vsaj mleko doma in vsi ga radi imamo«. — In če potem vlada v hiši brezposelnost?! Raje ne misliti!
Ce je za tako družino kravica velika pomoč, je za kmečko družino krava naravnost podlaga blagostanja.
Je pač tako: Kmetija brez živine je družina brez mleka, zemlja brez hlevskega gnoja, zemlja postane nerodovitna, pridelki pičli, dohodki majhni in — mizerija v hiši. In narobe!
' □
Na teletih se pozna, če so dolgo dobivala mleko. Tudi na ličkih otrok in vsem njihovem organizmu se pozna, ali so imeli in imajo na razpolago dovolj mleka. Kjer je vladalo pomanjkanje, so otroci bledi in suhi, premnogokrat tudi rahitični. Mleko pač vsebuje vse ono, kar otroški organizem potrebuje za svojo zgradbo. Pa mleko ne koristi samo otroku, temvep tudi odraslemu. O tem ni potrebno mnogo pisati. Potrebno je pogledati v hiše in med narode, kjer uživajo mnogo mleka. Švicar porabi letno okoli 200 litrov mleka, državljan ZDA nad 150 litrov, italijanski državljan pa nekaj čez 40 litrov, a to z ozirom na višjo potrošnjo mleka v severni Italiji; v južni Italiji in na otokih ne znaša letna potrošnja mleka niti 20 litrov na osebo.
MLEKO KOT HRANA
Rekli smo, da vsebuje mleko vse snovi, ki so potrebne za človeški organizem. Zato pa pravimo, da je mleko popolna hrana. Kaj vsebuje mleko v odstotkih, nam kaže naslednji pregled:
Navedene številke so srednje in med mlekom različnih živalih je lahko velika razlika, kar zavisi od pasme, podedovanih lastnosti, starosti, krmljenja, itd.
Pregled pravi, da je najbolj redko oslič j e mleko, zato pa je najslajše. Glede soli, ki so v mleku, pa bodi omenjeno, da jih človeški organizem skoraj v celoti uporabi, predvsem za zgraditev okostja: kako bi se moglo drugače razviti okostje dojenčka.
Poleg navedenih redilnih snovi pa vsebuje mleko vse polno vitaminov in drugih
—	še ne vseh raziskanih — snovi, ki so za organizem tudi nujno potrebne, četudi večkrat ne vemo za kaj.
PROIZVODNJA MLEKA V ITALIJI
Računajo, da molzejo v Italiji letno 72 milijonov hi mleka, od katerega se vpo-rabi v svežem stanju komaj 22 milijonov hi, doeim služi ostalih 50 milijonov lij mlečni industriji predvsem za izdelavo sira.
Navedena proizvodnja se takole razdeli po živalih:
Goveda: vseh je v Italiji okoli 8 milijonov glav, med temi 3.7 milij. krav, ki dajo letno 64 milij. hi mleka in od tega 19 milij. za vporabo v svežem stanju.
Koz in ovac je nekaj nad 11 milijonov glav, od teh mlečnih nekaj izpod 8 milij., ki dajo nad 8 milij. hi mleka, od tega pa 2.7 milij. lil za svežo vporabo.
Bivoličjega mleka se namolze okoli 100.000 hi; osličjega nekaj več.
d
Nespametno dela italijanski narod, da nekam prezira mleko kot hranilo. Redka so hranila, ki bi za isti denar nudila toliko redilnih snovi kot mleko. Mleku se da primerjati edino še kruh, ki je v Italiji sorazmerno po nizki ceni.
vrsta mleka	voda	mlečni sladkor	tolšča	beljakovine	soli
kravje	87.6	4.60	3.40	3.50	0.75
ovčje	83.10	4.60	5.30	6.20	0.83
kozje	86.20	4.20	4.50	4.30	0.80
kobilje	89	5 - 6	1 - 2	2 - 3	0.4 - 0.6
osličje	90.1	6.90	1.50	1.23	0.45
Trgatev se bliža
Letos bo najbrž za kakšen teden bolj pozna kot druga leta, a na vsak način moramo že sedaj misliti na to.
Sedaj je v tem oziru glavno opravilo, da poskrbimo za posodo:
Je imaš dovolj ali je moraš dokupiti? Sode, orne, brentee ?
V	kakšnem stanju je stara posoda? So
ZANIMIVOSTI
Na vsakega prebiv. piščanec
V	kratkem bo dosegla Velika Britanija spet normalno število 50 milijonov kosov perutnine, to je povprečno na vsakega prebivalca ena glava.
Pred tremi meseci je bilo v angleških kurnikih še nad 100 milijonov kosov perutnine, toda v tem času je bila sezona, v kateri konča veliko število piščancev v kozici. Na angleških otokih priredijo letno
REPENTABOR
zopet vabi
Kdor ve, kako lepi so zgodnjejesenski sprehodi po Krasu, kako sladak je počitek ob kapljici terana, tega ni treba vabiti v Tržaško okolico. Toda Repentabor zopet vabi...
Vabi najprej vse, ki se nam pretaka kraška kri po žilah...
Vabi vse tržaške, goriške in koroške prijatelja našega Krasa...
Vabi vse zavedne Slovence, ki ljubijo našo besedo in pesem na Krasu...
da tudi letos prihitijo v naročje repen-taborske trdnjave na
TRADICIONALNI TABOR
SLOVENSKE PROSVETE
Priprave za tabor so v teku. Sodelovanje so že obljubili pevski zbor »Škrjanček« in Veseli narodni godci. Prodram pripravljata režiserja prof. V. Čekuta in rad. ref. D. Petkovšek. Na sporedu bo med drugim tudi prava kraška »olicet po ta-starem«.
Dekleta, žene, pripravite svoje narodno noše in pridite v njih na naš tabor. Po prireditvi bo družabna zabava.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
50 milijonov piščancev, od katerih izvozijo približno 10 odstotkov z letali v Evropo, Južno Afriko in Latinsko Ameriko.
Prozorni avtomobili
Chrysler razstavlja v mnogih krajih Združenih držav avtomobile, katerih motorji in karoserije so napravljeni iz posebne prosojne plastične snovi. Tako si lahko vsakdo natančno ogleda delovanje posameznih delov.
Kajenje
Dve skupini zdravnikov, ena ameriška in druga angleška, ki sta ločeno preiska-vala zadevo, sta prišli do enakega zaključka : pretirano kajenje povzroča močno povečanje umrljivosti zaradi raka na pljučih.
Nevarnost je večja za	kadilce	cigaret kot
za kadilce pip, je pa	vseeno,	če	se	dim
vdihava ali ne.
Poročilo angleških zdravnikov sveta za zdravniška raziskavanja so predložili spodnji zbornici. Napovedujejo, da bodo izvedli preiskavo predelovanja	tobaka	in	s	tem
skušali odkriti vzrok vpliva tobaka na pljuča. Glede tega obstojata dve domnevi: da tobak naravnost škoduje nežnim in življenjsko važnim dihalnim organom, druga pa, da tobak slabi organizem	in	s	tem
pospešuje razvoj raka.
Louis Adamič umrl
Znani Titu naklonjeni ameriški pisatelj slovenskega pokolenja Louis Adamič je bil te dni najden mrtev s prestreljeno glavo na lastnem stanovanju v New Yersey. Policija je našla stanovanje nekoliko požgano. Ne ve se točno ali gre za samomor ali umor.
li	kakšne doge gnile, črvive ali drugače pokvarjene? Podrobno vse preglej in ukreni potrebno.
Predvsem pomni: Vsa posoda, ki je količkaj imela opraviti z raztopino modre galice, mora biti odstranjena iz kleti, da rie bi pomotoma rabil tako posodo za grozdje ali mošt. Okus po modri galici se zelo težko spravi iz vina in postopek je drag.
Če ni bila posoda primerno shranjena in zažveplana, poglej, če ne diši po plesni in eiku. Take posode ne smeš rabiti, (e je prej ne ozdraviš. Nato kontroliraj obroče. Najbrže bo potrebno pribiti marsikaterega, mnoge tudi premeniti, ker je stare rja zjela.
□
In prostori? Na stežaj odpri okna in vrata, skrbno prečisti vse prostoie, če -e moreš jih sveže pobeli. Ko bo vse suho, zažgi v kleti precej žvepla, da ho plin uničil morebitni mrčes (molji, ki razjedajo zamaške in drugi), predvsem pa vse bakterije in trose glivičnih bolezni. Vsaj dva dni naj bo dobro zaprta	tako zažveplana
klet.
□
Ne odlašaj s temi opravili, da bo res vse pravočasno pripravljeno za najveselejšo dobo gospodarskega leta. Ko bo vse pripravljeno, pa zatikaj!
Poraba umetnih gnojil v Italiji
V	1. 1950 je bilo v Italiji porabljenih umetnih gnojil
fosfornih	13,339.900	q
dušičnatih	6,517.700	»
kalijevih	400.300	»
Od fosfornih prednjači 18 - 21°/o super-fosfat, od dušičnatih pa žveplenokisli amo-nijak, potem apneni nitrat in apneni eija-namid.
Kalijeve soli ne poznajo v 20 provincah, med katerimi so vse na otoku Sardinija.
Pa tudi v naših krajih se gnoji zelo malo s kalijevo soljo, četudi bi bilo nujno potrebno v vseh neilovnatih zemljah. V vseh severnih krajih in tudi v sosedni Sloveniji rabijo kalijevo sol v mnogo večji meri kot pri nas. Marsikje je porabijo eelf) več kot fosfornih umetnih gnojil. Najpri-poroeljivejša je kalijeva sol za krompir.
»katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Z GORI
Akademija koroške mladine
V soboto ob 8h zvečer so nastopili v dvorani »Brezmadežne« na Placuti osnovnošolski otroci iz Št. Lenarta na Koroškem z lepo pripravljeno »Akademijo«.
Naš časopis je napovedal javnosti nastop, kar je imelo velik odziv pri naših ljudeh. Mala dvorana je bila tako natrpana, da je moral marsikdo oditi žalosten, ne da bi prisostvoval predstavi. Saj so prišli ljudje ne samo iz mesta, temveč iz bližnje okolice. V tem se vidi pri nas resnična in velika želja po zbližanju in spoznanju z brati Korošci!
Mladi učenci so nas s svojim nastopom presenetili, kajti nismo pričakovali tako lepega in dovršenega podajanja posameznih točk. V njihovih pesmih smo čuli otožen klic Korotana, ki noče umreti..., ki se hoče prebuditi in združiti z brati ob Muri, Savi in Soči! Mali prizorček »Punč-kina bolezen« je spravil vse poslušalce v prijetno razpoloženje. Simbolični nastop mlinskega kolesa in pa balet sta nam pokazala, da so se g. režiser in pa vsi posamezniki res potrudili. Občinstvo si je želelo ponovitve zgoraj omenjenih točk, kar so mali dobrodušno tudi storili. Publika jih je ob koncu vsake posamezne točke nagradila s ploskanjem. Omeniti moramo, da je bila vsebina programa lepo izbrana in razporejena po točkah, tako da ni prav nič utrujala poslušalcev. Razne pevske točke so nas spomnile na stare čase, ko so bile še te pesmi na dnevnem redu po naših vaseh. Res, prav prijetno nam je bilo, ko smo jih začuli!
Vsa pohvala gre režiserju —- učitelju g. Kurpus Arminu, ki si je vso stvar zamislil in tudi izvedel, kot smo imeli priliko videti v soboto zvečer.
Drugi dan ob 10.30 dopoldne so isto ponovili za naše najmlajše, popoldan ob 4h so pa nastopili na tržaškem radiu. Prav gotovo so se vrnili domov na Korotan veseli z zavestjo, da so želi uspeh za svoj trud. Takih obiskov bi si pa še želeli!
Nova maša v Batujah
Batujski rojak, č. g. Lojze Vetrih, je daroval v domači župniji svojo prvo slovesno sv. mašo dne 2. septembra t. 1. ob obilni udeležbi vernikov iz cele okolice. Pevski zbor se je postavil z Perosijevo latinsko sv. mašo, ki je mnogo pripomogla k dostojni slovesnosti. Novomasniku naša iskrena voščila za delo v Gospodovem vinogradu !
Razstava »Proste conea
V soboto je bila otvorjena običajna vsakoletna razstava produktov goriške »Proste cone«. Otvoritvi so prisostvovali
Spisal dr. IVAN CESNIK
Soetogocska pesem.
Povest
»Presrečna si, Urška, ker tc je Marija izbrala za tako vzvišeno nalogo. Z možem si štejeva v srečo, da sva ti krstna botra, stric in ujna!« je dejala botra Ančka.
»Po slabotnih močeh bomo pomagali, da dobi Presveta Devica svoj dom na Skalni-ci«, je omenil stric Štefan.
Mati Tinica in Urška sta bili ganjeni, prišle so jima solze v oči. Naglo sta se poslovili in opravičili, da se ne moreta dalje muditi, ker hočeta tudi drugim vaščanom poročati o Marijini prikazni in njenem naročilu. Šli sta v vse grgarske hiše in pripovedovali o jutranjem dogodku na Skalnici. Ljudje so začudeni poslusali in Urški verjeli, ker so poznali njeno pobožnost in globoko vernost. Spomnili so se rudi, da je na vrhu Skalnice stala do turškega napada 1. 1477 Materi božji posvečena cerkvica, in so menili, da si Marija
Š K E G A
razni odlični predstavniki tukajšnjih oblasti. Meščani jo pridno obiskujejo.
»Prosta cona« je rešila propada in obogatila samo nekatere industrijce, dočim pri priprostem ljudstvu se ne pozna nobena blagodat te ustanove.
Jubilej v Oseku
V	Oseku bo 10. septembra obhajal SO letnico svojega nepretrganega pastirova-nja v tej župniji č. g. Franc Franke, zlato-mašnik in upokojeni župnik, ki pa je še do danes sam izvrševal vse dušno pastirstvo v tej razhodni župniji zaradi pomanjkanja duhovnikov v apostolski administraturi. Dve vojni sta mu župno in podružne cerkve hudo poškodovali. Po prvi je vse 4 cerkve lepo popravil in preslikal, podružnico sv. Lucije skoraj vso na novo sezidal. Vipavcem priljubljeno božje-potno cerkev na Vitovljah pa so v drugi svetovni vojni nemški topovi tako razrušili, da je še sedaj v razvalinah, ker za popravo cerkva ni v novi državi smisla. Naj naš oseški patriarh vsaj zadnja leta ob strani svojega naslednika, ki ga te dni pričakuje, preživi v mirnem pokoju!
Zvišanje poštnih pristojbin
Ker so s 1. avgustom zvišali poštne pristojbine za notranjost države, je poštno ravnateljstvo odredilo s 1. septembrom povišek tudi za inozemstvo. Nove pristojbine so naslednje. Pismo do 20 gr 60 lir; dopisnice 35 lir; razglednice do 5 besedi in podpis 12 lir; vzorci brez vrednosti do 100 gr po 35 lir; za vsakih novih 50 gr pa še po 12 lir.
Tkanine za rjuhe
Urad za mednarodno pomoč poroča, da je ponovno naprodaj tkaninasto blago za rjuhe po kontroliranih cenah. Obenem javlja tudi, da je to zadnja razprodaja tovrstnega blaga. Cene so različne in sicer po visokosti:
tkanina visoka	80	cm	stane	lir	252	za	m
»	»	90	»	»	»	283	»	»
»	»	120	»	»	»	388	»	»
»	»	150	»	»	»	483	»	»
Prodaja se samo v nekaterih trgovinah. V Gorici v trgovini Kuštrin - Raštel štev. 5; v Tržiču v trgovini Lodi - ulica Del Popolo štev. 2; v Krminu v trgovini Torelli - ulica Matteotti.
Palača „Telve“
Te dni končujejo z deli pri gradnji nove palače »Telve« v ulici Crispi. Delo je odlično izvršilo goriško podjetje Zani pod vodstvom ing. Fornasari-ja. Gorica bo dobila s končno dograditvijo te stavbe novo krasno palačo in pa obenem primeren sedež za novo avtomatsko telefonsko centralo.
želi tam gori svoje svetišče. Najbolj veseli so bili Urškinc čudežne novice bolniki, bromi Šinigojev Marko, nadušljivi Jernej Filipič in jetična Marjeta Ambrožičeva. Veliko upanje je vstalo v njih srcih, da jih Marija ozdravi. Saj je Urški dejala, naj ljudstvo zida cerkev in jo prosi milosti. In zanje bi bilo zdravje največja milost! Še z večjo pobožnostjo je Markec molil: »Premila Devica Marija, še nikoli ni bilo slišati....«, Jernej in Marjeta pa rožni venec za rožnim vencem.
Ko se je sonce poslovilo od gorskih vrhov in se je njegova zlatordeča, žareča obla potopila v morskih valovih, so se grgarski verniki zbrali v cerkvi sv. Murtina k večernicam. Z gospodom Tomažem so molili častitljivi rožni venec in lavretanske litanije. Oče Gelazij je pa pral v spovednici grešne madeže. Ko sta veliki in mali zvon odpela Zdravo Marijo in so jo verniki odmolili ter prejeli blagoslov z Naj-svetejšim, so ubrano zapeli staro pesem iz dobe, ko je stala na vrhu Skalnice cerkvica:
Gorica
V	Gorici je dne 4. septembra po dolgi bolezni zapustila to solzno dolino Marija Seražin, vdova Dovgan. Pokojna je bila vzorna mati številne družine, saj je imela 6 otrok, ki jih je po zgledu dobrih kraških mater vzgojila v pravem krščanskem duhu. Med njenimi otroki je tudi učiteljica na goriških ljudskih šolah gdč. Mila Dovgan. Cenjeni gospodični in vsem preostalim sorodnikom izrekamo svoje sožalje. Pogreb blage pokojnice je bil v sredo ob 4h popoldne ob obilni udeležbi znancev in šolske mladine v župni cerkvi Srca Jezusovega.
Slovensko Alojzijevišče
Začetek novega šolskega leta se bliža. Mnoge starše skrbi, kako bi oskrbeli svoje sinove, da bi s pridom študirali in uspešno dokončali šolsko leto. V Gorici imamo zavod »Slovensko Alojzijevišče«, ki sprejema od 5. razreda ljudske šole naprej. Zavod jih z vsem oskrbuje, jih vzgaja v krščan-
S T R Ž A
Duhovne vaje za dekleta
Vsem udeleženkam sporočamo, da se bodo pričele duhovne vaje za dijakinje, uči-
Ali ste že videli Turnškovo dramo »DRŽAVA MED GORAMI?" Pridite na Repentabor!
teljice itd. namesto 7. sept. dva dni kasneje, t. j. v nedeljo 9. sept. Ob 6.30 zvečer naj se udeleženke zberejo pri čč. sestrah (Ancelle della carita) v ulici Ginnastiea 79. Zaključek 13. sept. zjutraj. — Vsaka pri-glašenka naj prinese s seboj: 2 rjuhi, brisačo, servieto in toaletni pribor.
Slovensko učiteljišče
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu se vrši od 1. do 25. septembra vsak dan od 10 do 12 ure. Učenci, ki imajo
Mačkoljani pripravljajo za naš Tabor pravo kraško „OHCET PO TA-STAREM" Pridite po konfete!
popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra.
Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah.
»Marija je na goro šla, v naročju nesla Jezusa.
Bil Jezušček je dete še, zato ni zmogel hoje te.
Marija k studencu je prišla, na trato dela Jezusa.
Tam prala je oblekice, jih prala in sušila je.
Nato je urno kvišku šla, pod vrhom se ustavila.
Z Jezuščkom počila je, spominek tam pustila je.
Ostal je v skali sedež tam, še danes v znamenje je nam.
Marija je prišla na goro,
Bogu se zahvalila je za to.
Prosila ga je prav lepo, da tam ostala bi lahko, delila ljudstvu milosti, za blagor dušni in telesni bi.
Jo Bog nebeški uslišal je, ji Skalnico posvetil je.«
Navdušeno jo je pomagala peti Urška. Naučila se je je še v otroških letih od babice. Pri pobožnem petju so jo sprelcta-
skem duhu ter podpira pri učenju. Starši, ki bi radi poslali svoje sinove v Alojzijevišče, naj vložijo na vodstvo kratko prošnjo za sprejem. (Naslov: Vodstvo Slov. Aloj-zijevišča, Gorizia, Via don Bosco 3). Ker razpolaga zavod le z omejenim številom mest, naj pošljejo prošnjo čimprej.
Vodstvo sprejema tudi pridne učence manj premožnih staršev po znižani vzdrževalnim. Da pa more tem dijakom nuditi vso oskrbo kot ostalim, rabi nujno pomoči
—	darov. Zato se z zaupanjem obrača do prijateljev revnih dijakov in do vseh, ki se zanimajo za naš zavod ter jih iskreno prosi pomoči. Če ne bo obilnih darov, zavod ne bo mogel vršiti svoje naloge, kar bo v občutno škodo našemu krščanskemu
ljudstvu. PODPIRAJTE TOREJ VELIKODUŠNO SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE!
Prednostne lestvice
Šolsko skrbnistvo javlja, da je na sedežu istega na ogled prednostna lestvica za učitelje osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom.
Š K E O A
Devin
Tu v Devinu nas je že nekaj tednov zbranih sto prav mladih deklic iz Trsta in njegove okolice. Krepimo si telo v tej naši slovenski koloniji, a veseli so nas tudi domačini. Včasih smo glasne, ko odhajamo na kopanje in se vračamo od iger po okoliških travnikih. Rade zapojemo naše drage slovenske popevke. Prihodnjo soboto, to je 8. septembra (in ne, kakor prvotno dolo-' čeno 9.) popoldne ob 5. uri pa priredimo poslovilno prireditev. Pridite, obiščite nas, mi vas bomo od srca vesele. Pozdravile vas bomo s svojimi preširno mladostnimi
Dekleta in žene! ne pozabite priti v narodnih nošah
nasmehi, a pokazati vam hočemo tudi, da nismo pri krepljenju telesa pozabile duha. Spored naše prireditve je naslednji:
1) Slovenske narodne pesmi, poje dekliški zbor;
2) Kunčič, Prstani moje mame, deklamacija ;
3) Globočnik, Cvetkina družinica, igrica v treh dejanjih;
4) Gregorčič, Domovini, deklamacija;
5) Slovenske narodne pesmi.
Vnovič, pridite, se bomo potrudile, da vas razveselimo. V naši vzhičeno mladostni sredini se boste razvedrili (upamo) do solz!
Deklice slovenske kolonije t’ Devinu
Film o Materi božji
V	Mačkoljah, na Prebenegu, v Dolini, Borštu, Boljuncu in Ricmanjih so predvajali v preteklem tednu najnovejši film o Materi božji. Tako so v vseh vaseh tržaškega Brega obhajali spomin na Marijino romanje. V vsaki vasi je bila udeležba zelo velika, največja v Ricmanjih in v Boljuncu. O tem izredno lepem barvanem filmu želimo povedati, da zadovolji skoro prav vsakega še lako razvajenega filmskega obiskovalca. Začetek filma je kaj skromen in recitatorski, toda kmalu po prvih minutah te vsega zajame. Znani prizori iz Marijinega in Jezusovega življenja so tako prepričevalno podani, da se jim človek ne more ustavljati. Drugi del filma, ki predstavlja duhovno in telesno pomoč Marije vernikom, nudi duhovni užitek prve vrste. Ob veličastnem slovospevu vsega stvarstva v čast Materi božji se budijo v vsakem srcu
vala čustva neizmerne in vzvišene radosti. Duša ji je pela zahvalo večnemu Bogu, Stvarniku in Dobrotniku, Jezusu v presveti Evharistiji in Mariji Devici nebeški Kraljici, ki se je ozrla na njo, revno grgarsko pastirico.
PRVI USPEHI. VZORNIK SV. ANTON PADOVANSKI
Tretja pobinkoštna nedelja. Lep božji dan je vstal iz jasne noči. Urška in mati sta se pražnje oblekli v tedaj običajno nošo. Urška je nadela do členkov segajoče temno krilo brez rokavov, snežno bel ošpe-telj z dolgimi rokavi, za vratom tesno zapet, žametast životnik, bel predpasnik z vezeninami, belo dolgo ruto na glavo in čeveljčke.
Gospod Tomaž je naročil cerkovniku Mohorju Mlečniku, naj pozove po prvi maši Urško, da pride takoj k njemu, ker ji mora povedati nekaj važnega. Urška se je pozivu odzvala. Gospod Tomaž ji je izročil pismo in ji dejal: »Urška, danes poj-deš v Lokovee, kjer boš po končani masi ob desetih ljudem razložila Marijino prikazanje in njeno naročilo. Tu imaš pismo
Prelepe so slovenske norodne pesmi. „Škrjanček“ bo spolnil spored našega TABORA.
najlepša čustva. Tako dosega ta katoliški film svoj edini namen: buditi v srcih ljubezen do Marije. Delo je sad italijanske filmske umetnosti, a v ameriški režiji* Film je v naravnih barvah in sicer v popolnoma novi tehniki, ki gledalca prav nič ne utrudi. Kadar se bo predvajal film v mestu, gotovo ne zamudite prilike. Res pa je, da bi bil lahko zlasti drugi del veliko bolj katoliški, vesoljni; saj vsi katoliški narodi pobožno častijo Marijo. Ko bi se gotovi režiserji in odločujoči možje že enkrat prepričali, da se katoliška vera ne neha takoj za Trstom in Gorico, tedaj bi lahko bila taka velika filmska dela lepša in vsemu katoliškemu svetu še bolj draga!
Državna nižja trgovska strokovna šola
Popravni izpiti jesenskega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 po vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole.
Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra 1951.
Podrobna navodila se dobijo v tajništvu zavoda vsak dan od 10 do 12 ure.
Potni vizum za Nemčijo
Urad za potna dovoljenja Svobodnega tržaškega ozemlja je prejel od Tristranskega urada za potovanja v Nemčiji (v angleško-francosko-ameriški coni) uredbo, po kateri Urad za dovoljenja v Trstu ne bo več izdajal vstopnih vizumov za Nemčijo. Vse osebe, bivajoče na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki žele obiskati Nemčijo, potovati skozi njo ali tam bivati, se bodo morale odslej obračati na nemški konzulat v Milanu.
Financa in vžigalniki
Zavezniška vojaška uprava je pred kratkim izdala ukaz štev. 143, ki ureja finančna določila glede posesti vžigalnikov, izdelanih na tem področju, v Italiji, ali uvoženih na STO od drugod.
Po tem ukazu lahko plačajo imetniki vžigalnikov, pridobljenih na zgoraj omenjeni način, določeno pristojbino v roku 6 mesecev od 1. septembra 1951.
Slovenska nižja srednja šola
1. Vpisovanje na slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu bo letos od 1. do 25. sept. 1951. Učenci naj ne čakajo do zadnjega, marveč naj se vpišejo čim prej, da ne bo v zadnjih dneh prevelikega navala in nepotrebnega čakanja.
2. Popravni izpiti čez I. in II. razred se bodo začeli v ponedeljek 17. septembra ol> 8.30h.
TABOR NA REPENTABRU kdaj! V ned. 23. septembra popoldan
3. Sprejemni izpiti 17. septembra ob 8.30h in
4. nižji tečajni izpiti 20. septembra tudi ob 8.30h.
Vse podrobnosti naj si učenci ogledajo na oglasni deski na šoli.
DAROVI za »Slov. sirotišče sv. Družine« Pevci iz Podgore, Pevme in Štandreža darovali za Sirotišče 1000; g. Sr. 1000; g. Marij Medvešček, da počasti spomin pok. staršev, 5000.— lir.
Vsem našim dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
za gospoda kurata Matijo Blažiča. Oddaj ga pred mašo ob devetih! Moraš takoj na pot, da prideš pravočasno. V pismu obveščam gospoda o stvari in ga prosim, da ti gre na roko. V torek pa pojdeš v Čepo-van, kjer imajo ta dan opasilo na čast župnijskemu zavetniku sv. Janezu Krstniku. Sedaj pa kar na pot!«
Izročil je Urški pismo in jo odslovil. Stekla je domov in se z materjo dogovorila, da bo ona danes gnala čredo na pašo. Použila je naglo zajtrk - mleko in kruh -in odšla. Mati Tinica je pa sklicala vaško čredo in jo v spremstvu zvestega Čuvaja gnala na pašo na Skalnico.
Urška je med potjo premišljala, kako naj govori lokovškim žebljarjem, ki so s svojo robo — drobnimi in debelimi žeblji za obuvalo — prehodili in poznali precej sveta, bili navihani in prebrisani kot malo prebivalcev goriske dežele. Priporočila se je nebeški Kraljici in jo prosila, da ji stoji pri govoru na strani. Mlada je, neizkušena, preprosta in ncizučena. Kako naj govori množici? Kako naj jo navduši zn Marijino naročilo?
VSI NA TABOR SLOVENSKE PESMI V ŠTEVERJAN,
ki bo v nedeljo 9. sept. ob 16. uri. Nastopili bodo pevski zbori iz sledečih vasi: mešani zbor iz Števerjana, Pevme, Gorice, Doberdoba in Jamelj. Mladinski zbor iz Števerjana, Podgore, Gorice in Štandreža ter ženski zbor z Vrha sv. Mihaela in iz Dola.
Za to priliko bo vozila koriera iz Gorice (od Ribija) od 14,30 naprej. Cene običajne.
V Števerjanu bo poskrbljeno še za dobro briško kapljico in drugo pijačo ter za sladko briško grozdje in sadje kakor tudi za shrambo koles.
Vsi zbori naj pridejo pravočasno, da se bo lahko začelo točno ob napovedani
uri. Zaključek bo okrog 18. ure.
Primorski Slovenci, Števerjan vas vabi. Pridite vsi na to edinstveno prireditev
sredi briških cipres in vinogradov!