izdaja cp -gorenjski tisk« • urejuje uredniški odbor * glavni urednik slavko &eznik - odgovorni itred-nlk gregor kočij an - tel.: Uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - tekoči rac. pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ. PONEDELJEK, 9. OKTOBRA 1961 ŠT. 115 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA MSf KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 19S0 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO HITREJŠE DVIGANJE družbenega standarda ni le domena nekaterih podjetij Posebno zanimiva točka dnevnega reda skupne seje obeh zborov ObLO Kranj, ki je bila v četrtek, 5. oktobra, je obsegala razpravo o finančnem poslovanju občine v letu 1960. v nadaljevanju objavljamo le nekaj izvlečkov iz poročila Sveta za plan in finance. ^OCTTEK NA JEZERSKI GLADINI Foto: Predvidevanja, ki se jih je občina nadejala ob sprejemanju družbenega plana in proračuna za leto 1960, so bila bolj aH manj v celoti izpolnjena. Tako je v občinski proračun spričo objekti v-nejše delitve skupnih dohodkov doteklo 843,760.000 dinarjev, kar je za 7 % več kot jih je predvideval plan dohodkov in izdatkov. Primerjava z 1959. letom pa kaže naslednjo sliko. V letu 1960 so bili skupni proračunski dohodki za 259 milijonov sli za 44 % višji od leta 1959. Takšen porast dohodkov ni bil rezultat povečanih PERDAN virov, temveč zgolj rezultat ob- Mladi likovniki z Gorenjske v ospredju ^ Moderni galeriji v Ljubljani Je t* dni v okviru Pionirskih iger ^Prta razstava mladih likovni- ,v z vse Slovenije. Razstavlje-Je okoli 250 del. med njimi stvaritev mladih likovnikov z 60 gorenjske. Pred dnevi je poseb-7* komisija tudi pregledala vsa *^avljena dela, jih ocenila i«i •belili diplome in pohvale. Re-JWt*t le ocen? je bil nadvse ugo-*a razstavljavce % Gorenjske. j^Jenih je bilo vsega 17 ko-od tega pa so Jih gorenjski "^'•rji ndn?$li kar 7 (1 zlato -J"**. 3 srebrni - lotrica tn 3 ^aste — zvezdica). Samo učen-* osemletke -Luoijana Seljaka-* Kranja so dobili 3 kolajne, to **°iiko kot vsi pionirji - likovni iz celotnega ljubljanskega k *.ia. Razen lega so pionirji z f^njske prejeli tudi 13 pohval ^ skupnih 50. Tolikšen uspeh 'adih likovnikov na tej po-cj&bni razstavi je vsekakor ve-Priznanje tudi njihovim pe-J^^Som, ki jim bo dalo prav go-h 0 še novih pobud z* še uspeš-iSp tf''n r:\ tem področju v pridaje. - n. F. jf Članov zn ze polo2ilo •*pit za kvalificirane »elavce u^^nice (u.) - V petek in so-& polagala tretja skupina b0^nl*kih žeJezarjev - bivših l izpit za kvalificirane de-^Ce- To pot je pristopilo prod ^no komisijo, ki ji je predse- Večji pridelki pšenic Jesenska setev je v polnem teku oziroma je že za nami. Nanjo so se ponekod pripravili bolj, drugod manj intenzivno. V kranjski občini so o jesenski setvi razmišljali že ob žetvi. Kmetijski strokovnjaki in pridelovalci 6ami so spoznali, da bo treba tudd pri pridelovanju pšenice ubrati drugo pot, sicer ne bo »-kruha-«. Predvsrn bo treba vse domače sorte zamenjati z novimi, boljšimi. Zakaj so se v kmetijstvu prav letos odločili za ta korak? Predvsem zato, ker so domače sorte dale zelo skromen pridelek. Pa to še ni vse. Domače vrste so mnogo manj odporne proti vremenskim prilikam, kakor pa intenzivne sorte pšenice. Zato je letos naša pšenica večinoma polegla in zaradi tega so lahko želi le s srpi in ne s stroji. Tako delo pa je težko in zamudno ter za današnji čas izredno drago. Nove perspektive >**no % l m5poktoir Vilko Kufi» 42 kan" ^*V- Vsi, razen onoga, so posel id no znanje in izpit opravili. V dosedanjih ,.f*u!)inah J<* opravilo izpit za ^lflcir;mc delavce že 109 61a-~~ delavcev kolektiva Zelezar-^Mce, ki so člani ZB. Pred leti so se v Cerkljah ukvarjali z mislijo, kako bi pripravili ugodna tla za razvoj turizma. V ta namen so ustanovili tudi Turistično društvo, ki naj bi se ukvarjalo s konkretnimi nalogami. Spričo resnice, da Cerklje nimajo najboljših pogojev za razvoj turizma, pa so vse pobude zamrle. Tako lahko ustanovitev takratnega Turističnega društva obravnavamo zgolj kot poizkus. Z leti pa so se možnosti obrnile v prid Cerkljanov: na Krvavec so speljali žičnico in zdaj bodo zgradili še letališče v Brnikih. Vsekakor sta to činitelja, ki sta potisnila Cerklje v ospredje. Ker so Cerklje v obeh primerih prohodno področje ,so se spet lotili nekdanjih razmišljanj o turizmu. Letos spomladi se je Cerklja-nom končno le posrečilo ustanoviti Turistično društvo. Dosedanje delo in pobude kažejo, da ne bo zamrlo. Ne gre jim za oživitev turizma, kakršnega srečujemo v nekaterih naših turističnih središčih, temveč skušajo ustvariti ugodne pogoje za prehodni turizem (žičnica Krvavec, letališče Brniki). Vsekakor pa požrtvovalno iščejo oblik«- dela, ki bi storilo kraj bolj privlačen. Zdaj urejajo hiše in njihovo okolico, parkirni prostor, dalje avtobusno postajo z mično prodajalni co kart. obogatili so vas z javno razsvetljavo itd. Za nedav- Zato imajo nove vrste pšenice prav v odpornosti veliko prednost pred domačimi vrstami, da večjega pridelka sploh ne upoštevamo. Toda kljub vsem tem odlikam novih sort so vsaj nekateri kmetovalci v njihov uspeh še vedno dvomili. Zaradi tega mišljenja 60 imele strokovne službe v kmetijskih zadrugah nešteto problemov in ovir. Prav letos pa so si napredni kmetijski strokovnjaki prizadevali, da bi slehernega kmetovalca navdušili za setev intenzivnih sort pšenice. Kmetovalci so tako spoznali, da so nove sorte res boljše in da so tudi proti po-leganju bolj odporne. Kmetijske zadruge na Gorenjskem so bile pred letošnjo jesen jektivnejše delitve dohodkov. Ker je bil lani dotok sredstev sorazmerno skozi vse leto enak, je bilo občini zavoljo prožnejših metod finansiranja, ki jih je omogočil novi zakon, omogočeno tudi lažje poslovanje. To se je zlasti pokazalo v tem. da občini ni bilo treba najemati kratkoročnih kreditov za izpolnjevanje proračuna izdatkov in ne nazadnje v tem, da se je likvidacija raznih proračunskih obveznosti lažje izvršila. Kljub razmeroma ugodnemu stanju proračunskih srestev pa k emu odboru še vedno primanjkuje denarja, da bi lahko kril nekatere potrebe v občini. Se vedno je namreč odprta vrsta komunalnih, kulturnoprosvetnih Ln socialnih vprašanj, ki nujno zahtevajo rešitve. Seveda so za to potrebna dodatna sredstva, ki pa jih lahko prispevajo le gospodarske organizacije iz svojih skladov. Svet za plan in finance je mnenja, da bi bila ta sredstva, lahko večja, če bi se vsi kolektivi enako odgovorno zavedali vloge in mesta, ki ga imajo v komuni. — Zanimiva je naslednja primerjava: leta 1959 je deset kolektivov prispevalo 153, 965.000 dinarjev, leta 1960 pa 13 kolek- tivov le 103,900.000 dinarjev ali 33 % manj. Prav zaradi tega bi moral v prihodnje ljudski odbor skupno z organi družbeno-politič-nfli organizacij posvetiti akciji zbiranja sredstev gospodarskih organizacij več pozornosti; akcija naj bi zajela sleherno podjetje, zakaj le tako bo mogoče doseči, da bodo prispevki v pravilnem medsebojnem razmerju. Podjetja, ki doslej niso sodelovala v akciji zbiranja sredstev za družbeni standard občine, ne bi poslej več smela stati ob strani. Zbiranje sredstev za hitrejši dvig družbenega standarda v naši občini navsezadnje ni zgolj domena nekaterih kolektivov. Posvetovanje o tekstilnih standardih Pretekli teden Je bilo na Bleda zvezno posvetovanje o problematiki standardizacij - tekstilnih izdelkov. Posvetovanje sta organizirala Zvezni zavod za standardizacijo in Zveza inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije. Posvetovanja se je udeležilo nad 300 strokovnjakov tekstilne industrije iz vse države. Na posvetovanju je bil navzoč tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov tekstilne industrijo Jugoslavije, Delo organizacij SZDL tokrat v številkah ni krajevni praznik so razpisali i sko setvijo obveščene, da je na tudi tekmovanje za čimlepšo ure- J zalogi dovolj semen novih sort pšenice. Kmetijci so se zanimali predvsem za Helkorn in Leonar-do. Ti dve sorti sta namreč ra Gorenjce najprimernejši, za področje Tržiča pa prideta v poštev še sorti Elija in Verna. Kmetij-(Nadaljevanje na 2. strani) ditev hiš. Najlepše urejene hiše so nagradili tudi s tremi nagradami. Začetek dela Turističnega društva Cerklje je dober, kar tudd jamči, da prizadevni prebivalci tokrat ne bodo odnehali. — s. S. Občinski odbor SZDL v Kranju je zbral podatke o dejavnosti organov ObO SZDL in o krajevnih odborih SZDL, ki jih je 38. Po številu sej krajevnih odborov od novembra lani do julija letos (kar se lahko šteje za tako imenovano delovno sezono) so na prvem mestu na Primskovem. Tam so imeli *r tem času kar 11 sej krajevnega odbora. Brž za njimi so na Golniku in v Šenčurju z 10 sejami, dede Trboje z 9, Gorenja Sava in Program, ki mnogo obeta KAJ PRIPRAVLJA DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU y Kranju bodo usposabljali inštruktorje tekstilne stroke iz vse države "V^' k vlada F1-IU na podlagi Urna z mednarodno organi-£| J° - l),lrw^ 'nstruktorjov za različne Ha K<*»podarstva. V okviru kc*t •parazuma je bil v Kranju lu^ . °^<'in centru tek tilne In- Ustanovljen /.vi-zni »•'•n ke ? inNtruktorj<- tekstilne etro-Vr,.v "•'"atiov.i, i;..:. ■ pravice Je Sv<'t tekstilne rnduetrije tyj)R inveih. Vendar pa to nI ar« delo ,4 'h*10'*1*, zakaj vzporedno bo 2? up. ent*fr r^v^ti »e celo vi -**°^W^ naloii, kot na primer: ^ aT\Jt» organizacije deiov-^>UVi[^*«a, organizacije dela, uspehe. Spričo objektivnih in subjektivnih težav pa ustanova le ni mogla zadostiti vsem predvidenim načrtom, željam in potrebam. V letošnji sezoni Delavska uni verza stopa na bolj iz-hojena pota: nekaj zavoljo izku-.šenj, predvsem pa ji je odmerjen primeren življenjski prostor v obliki učnih prostorov. Poseben problem so sicer finančna sredstva; vstkakn- pa se lahko nadejamo, da bo ObLO Kranj spričo potreb in delovnih uspehov ustanovi bolj naklonjen. — To pot pa nas predvsem zanima, kaj pripravlja Delavska univerza za letošnjo sezono. Na pobudo Okrajnega in Občinskega odbora SZDL je Delavska univerza pripravila predavanja o konferenci ncblokovskih držav v Beogradu — Štiri predavanja so bila v Kranju, dvajset pa na podeželju. Novost pri predavanjih na podeželju je bila v tem, da sta pri tej akciji delovali dve skupini, vsaka s 4 predavatelji. Torej so snov vsakega predavanja tolmačili 4 ljudje. Tako je bila snov obdelana s političnega, gospodarskega in geografskega vidika z dodatkom mnenj in zaključkov. V podobno zvrst sodijo tri predavanja: arabski, azijski in črn-st(i svet, ki so bila v Kranju na programu te dni. Ta predavanja bodo kasneje posredovah tudi šolam. Razstava o ledeni dobi Kranj. 7. oktobra (M. S.) - Na pobuda Sveta za šolstvo ln Mestnega muzeja je bila dane« dopoldne v prostorih Delavskega tiiuui v Kranju otvoritev razstave pod naslovom LEDENA DOBA. Razstavo Je pripravil Prirodoslovni muzej Iz LJubljane Septembra je začela s poukom Ekonomska srednja šola za odrasle, ki jo v sklopu ESS v Kranju. Formirana sta bila po dva prva in dva druga letnika in en tretji letnik. Programsko in vsebinsko plat šole uravnava Ekonomska srednja šola, medtem ko za organizacijsko stran skrbi Delavska univerza. S poukom sta začela tudi dva letnika Administrativne šole nižje stopnje in en letnik višje stopnje. Prav za to šolo je zanimanje preseglo še tako optimistična pričakovanja. Zabeležili so 66 prijav, vendar so lahko pri sprejemu upoštevali le 33 kandidatov. Izredno veliko zanimanje je tudi za študij na višji Komercialni šoli; kranjska šola je sekcija Višje komercialne, šole v Mariboru. Prispele je 31 prijav. Studij na tej šoli nudi razne ugodnosti: vpis v Kranju, skupinski čludij za težje predmete, posamezne izpite kandidati lahko opravijo v Kranju, če je prijav za izpite več kot deset, itd. OBRAZI IN ^ .0 J a v i Posebno mesto v programu zavzemajo jezikovni tečaji: 9. oktobra začneta z delom dva začetna in en nadaljevalni ter po en začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika. Pri tem kaže omeniti, da pri jezikovnih teia-jih ne upoštevajo klasičnih oblik pouka, temveč gre predvsem za konverzacijski pouk po najsodobnejših učnih metodah. Bazen tega pripravljajo tudi cikluse vzgojno zdravstvenih predavanja za starše in za mladino od 27. do 25. leta. Lanrki poizkusi so namreč pokazali, da to zvrst izobraževanja ne kaže omalovaževati. Razen tega pripravljajo tudi družbeno-politično izobraževanje v obliki večerne politične šole. Namenjena je mlajšim članom ZK, ki imajo že dokaj izbru-šen pogled na naše in svetovno družbeno dogajanje. In še ena oblika šole: sindikalna šola. Le-ta j" namenjena predvsem kadrom, ki naj bi v prihodnje opravljali funkcije v sindikatih in v orga-(Nadaljevanje na 2. strani) Voklo po 8, Zlato polje 7, BAtnj«, Britof, Stražišče in Trstenik po 6 sej itd. Večina odborov je imela po 5 sej. Preseneča pa, da iz Pod-blice, Podbrezja in Preddvora ni poročila niti o eni seji. Število sej seveda še ni merilo za dejavnost in uspeh organizacije, vse pa se ocenjuje in upošteva tudi pri odmerjanju članarine iz občinskega odbora na krajevne organizacije. Do začetka septembra na primer 6 organizacij ni še dostavilo članarine ndti za prvo niti za drugo četrtletje. Te organizacije so: Kranj-center, Vodovodni stolp, Bitnje, Mavčiče, Pod-blica in Zabnica. S tem pa so te organizacije izgubile pravico na udeležbo pri članarini, kar znese v skupni vsoti 425.304 dinarjev. — V zaostanku s članarino samo za drugo četrtletje pa je bilo 8 organizacij, med katerimi je znova v ospredju organizacija Primskovo. Eno o:l bistvenih meril pri delitvi članarine po krajevnih odborih je tudi število članstva SZDL v primerjavi s številom volivcev. Devet organizacij SZDL ima manj kot 70 odstotkov volivcev vključenih v svoje članstvo in zato sploh ne pridejo v poštev pri delitvi sredstev iz občinskega odbora. To so organizacije v Desnici, Bifcnjah, Brnikih, Cerkljah. Mavčičah, Podblici, Volesovem, Vcklem in Zalogu. Cim bolje delajo krajevni odbori, tem več pogojev imajo, da dobijo iz skupne članarine sredstva za svoje pofrebe. Tako merilo za delitev skupne članarine ' v okviru občine so sprejeli ob soglasju večine članMva. Toda za uveljavljanje po teh merilih oziroma za odpravljanje dosedanjih ovir in slabosti lahko krajevnim organizacijam pomagajo samo državljani s svoiim sodelovanjem v SZDL. - M. K. llllllllllllllllltlllllilll ^l!lllli!llll||||||l||!im rudi on doživetij, prelistali sezname znancev in prijateljev. Zdaj pa zdaj, kakor so padali z drevo-a na tla orumeneli listi, sta se spomnili Petra, Jožeta, Tineta in kdo ve ! koga še... J Da, Peter! Tisti svetlolasi hudo-mu.''než. Sicer o njem ne vem dosti, vem le to, da je v sosed- Sodobna resnica Nekega jesenskega dne sta se njem mestu in da ima avto. Ce srebali. Prisrčno svidenje! Seve- se ne motim, bo zidal tudi hišo. da! Minilo je že nekaj let, odkar In, oh, neumno vprašanje, prav sta zapustili šolske klopi in na dobro vem, da ga poznaš. MLsiim pisano šolsko družbo BO ostali sa- Braneta, tistega, ki je pogosto mo še spomini. Da, ti spomini, ti dremal v zadnji klopi. Eh, pa nič strahotno vojne, in na tistega večni spremljevalci človeškega zato. Danes ima televizijisiki apa- Vinka, ki bo dan za dnem zara- tivljenja. rat, pa tudi pešačil ne bo veC- di nesreče v tovarni nemo tipal Razgrnili sta knjigo nekdanjih dolgo. Ruparjev Franck, ta pa ta. z bolo palico po cesti. - P. Ali veš, da že ima ima in on tudi. Sonce je čmerikavo bedelo na jesenskem nebu in znanki sta si imeli mnogo povo!el nalog za obisk. Sestanka v Brli hHi ne splošno niso obesili na veliki zvon. Večina namreč v tem kr.it-bem rosvetu v B?li h:ri ne v"di nekega preobrata v o:*»**\v.jTC| terih je vse polno raznih &1 lojtric, posteljic itd. . g Toda skladateljevi probio"11 ^ s tem, da je zložil popevko, končajo. Kako plasirati med ljudi? Poklicni zabavni!' sambli skoraj ne igrajo č!oH^ zabavnih melodij, če pa jih. največkrat skladbe tistih, kl ^ igrajo v teh ansamblih. je to njihova pravica: toda pomagati skladateljem. skladb ne izvajajo posamezfi' ^ sambli. še manj pa jih P^j- predvaja RTV Ljubljana. ■ w grebu so ustanovili svoje z ^ji« njo hrvatski komponisti ^^pir glasbe, ki skrbi za listanje pevk svojih članov. BcoiT p » Met r on Om « ob.; n vi j a P0^?* vseh jugoslovanskih i''^a^a\i i* razen 6loven.skih. Pri nas nobenega sistematičnega Pr^ ff Vanja v tej smeri in zato j^s zuml.iivo, da slov m, ko P0*- zaostajajo za drugimi. nje pa je le navidezno i»* V dica nerazsirjenosti. M0^,^' l kazalo tudi pri nas u*'t,.,tfč ; zdruv.enje, podobno hrva 'Morda bi bila dobra ZotV^Tm m:sol o pe.dicnem ^"i'vm- ^y PtTV. ki bi igral skladbe pevko domačih avtorjev? bi pomagala posebnu radi.*' flv& daja, v ke!eri bi izvaja'* « (Nadaljevanje ra str« iililiiMiiiiiiiiiiTi-^iMiiiriiiniiiiiM^MriiitH*^ to s'oril, pa som videl, °B _ p mUičnik, ki potem se upal. Vsekakor pa menim, da ^mm kilo nemorne'M vredni ?c ^ pozor-- otfi kot pa s«rnn *r ■ krajev, kjer so po.V k*'n jo prišel mifl^ pa enostavno Zbori volilcev bodo obravnavali probleme šolstva Za humanizacijo odnosov gre ... Šolski sistem, za kakršnega se zavzemamo, se v svojem bitstvu v mnogočem razlikuje od preživelih vzgojnih metod in pedagoških prizadevanj pred vojno. V naših novih prizadevanjih gre predvsem v bistvu za dve stvari, za podajanje snovi in za nov odnos do dijaka (ta odnos se v največji meri odraža pri ocenjevanju dijaka). Zato bi želeli nekaj spregovoriti o učnih uspehih, ki jih beležimo v tednjih letih na naših osnovnih šolah. Včasih je šola beležila predvsem pozitivistična dejstva, kako in kaj je dijak znal. Dosti mani, če 6ploh je, je šola skušala ugotavljati vzroke, zakaj dijak ne zna. Ni upoštevala objektivnih okoliščin, v katerih dijak živi. Posledica te kratkovidne pralne 60 bih izredno slabi učni uspehi; ti pa so nedvomno ustrezali kapitalističnemu družbenemu sistemu. S podobnimi problemi smo se pričeli ukvarjati tudi po vojni. Ce-orav smo nričeli Dostavljati teme- lje novemu šolskemu sistemu ta-| koj po osvoboditvi, je vendarle trajalo deset let, da smo šolo pri-! lagodili (in jo iz dneva v dan pri-j lagajamo) naši vsakdanji družbeni praksi. Vsa ta naša prizadevanja na področju šolstva pa razumljivo sodijo v okvir vseh naših vzgojnih prizadevanj: vzgojiti mladega človeka v kritično človeško onebnast. Tako namreč v sistemu široke demokracije potrebujemo. Naša prizadevanja so so najprej odrazila v odpravi nižjih gimnazij in v uvedbi enotnega osemletnega obveznega šolskega sistema. Bilo bi napak mislit!, da osemletka zahteva od dijaka manj kot pa prejšnja nižja gimnazija. Se zdaleč ne! Ob vsem tem gre namreč za humanizacijo odnosov v šoli. Pri naših novih prizadevanjih v ocenjevanju je predvsem ja^no, da svet, v katerem živimo, terja znanja. Znanje ni več torej domina nekaterih, marveč stvar vseh nas. Torej v bistvu gre za stopnjo izobrazbe, za snov, ki jo dijak obvlada in ne več za spričevala. Tako se iz dneva v dan prizadevamo številnim mladim ljudem omogočiti napredovanje, tako da odhajajo iz šol z najmanj osemletno šolsko izobrazbo. Ob tem pa je treba upoštevaiti, do, če e1110 povsem pravični do človeka kot osebnosti, nimajo vsi islih možnosti za sprejemanje učne tvarine, niti vsi enakih intelektualni sposobnosti. Prav zato določa novi zakon, da je treba pripraviti vzgojno-izobraževalno delo na tak način, da je napredek zagotovljen veliki večini; namreč takim, ki snov hitreje dojemajo, pa tudi takim, ki dojemajo poč;isneje. Vae to postavlja šolo v povsem drugačen položaj. Nujno je. da jo tesneje povezuje z življenjem, 2 družbenimi političnimi organizacijami, z ustanovami. Ob dodatni pomoči dijakom pa dobivajo ve naloge tudi šolski odbori. 'H so se namreč v tem času svoštevati razen njegovega znanja ln intolcl-.tuala-sposobnOMli tudi okolje, v katerem živi, in možnosti, ki jih mu to okolje nudi. Nnj navedemo nekatere polal-ke o učnih usoehih po šolah v Kranju: na 27 šolah v Kranju je bilo preteklo leto f,.87R učencev. Od tega Je napredovalo s pozitivnimi ocenami 5.786 učen-o v ab 04.1%, z negativnimi ocenami ja napredovalo 475 učencev. Še vodno pa je zaostalo G10 učeieev ali 8.8%. V Bolekem letu lCr>9/Gl jena kranjskih šolah bilo 482 učencev, ki so napredovali z negativnimi ocenami v viSJl razred. Od teh 482 dijakov Jih j« v šol«k»m letu 1960/61 Izdelalo razred brez negativne oceno 161. To je prav gotovo velik uspeh. V preteklem šolskem letu je blk> v prvem razredu osemletke 912 učencev. • ^ j povprečna mkljttčne °rcnae(i.i ]i bile &.P.9; v drugem ro*r J>[ bilo 9:14 učencev, povpreč^, m pe 3.75; v tretjem r»71T. v J učencev, srodna ocene 3-f,t' gfF trtem razr>d'i P7L i!Č-n'('v' nja ocena 3.53. v P«,,crn 3.25: l 941 učencev, srednja oC«"1* ^(R šestem rnz-edu !VS1 »»^"''''^jf**, nvi odno?'. K ^('\ dalje bolj uveljnvlajo ^ šolskem eietemu, «o prisnih pa tudi gospodarski'1^! & vanj naše družbene <8'a'° rfvi^ sploh. Krožna pot, ki '^^i eija /aht.-va. i" povvforti v^ v.a. V.vja potrošnja 28»' ^ ■ jo proizvodnjo. Zlvlj«"11 - r?v'l^|, množic je odvisna °^p0i«Vfl^r proizvajalnih sil. <*' 0 'nosov; vse to pn 79 -«*'u veka ln tn človek *«ht*l Vo ;" • r dan'ik prizadevanja nu tem toliko ttshtnejšu ln P0^ se le odvisno od ^oV^noi0M trak: razvo) zahteva "je 9. oktobra 1961 Wlllllllll!llllllllll!lllill!ll!ini!l!llllllllllllllli!!lll!lt|||inil!!l!!ll NAŠ RAZGOVOR Hoteli so najbrž že obrali letošnje orehe. Prihaja obdobje, ko v hotelih iščejo streho predvsem ponovni ljudje s potnimi nalogami ™ dnevnicami. Turisti so prepustili nočnine trgovskim potnikom, tovarniškim mkupovalcem in potovalnim uslužbencem. Pozanimali smo se v kranjskem hotelu »Evropa«, na kakšen način zapažajo, da je »»poletna gneča« v hotelski avli izginila izpred oči. V pomen-ki smo ga vodili z Milko Sko-k^o. uslužbenko v receptflji tega hotela, smo zvedeli marsikaj zanimivega. Ah še vedno dihate s polnimi Pljuči? — Pretekli teden je bil v pogle- du noenin še kar ugoden. Opažamo pa, da je naval ponehal. Sobe smo imeli zasedene zaradi sejma gradbeništva v Ljubljani. Veliko ljudi, ki v Ljubljani ni dobilo sta sprejeti m prijaznim nasmehom, nam je povedala, da ima že več kot 25 let opravka z ljudmi, ki iščejo uslug v gostinstvu. Kakšne vrline pri vašem delu najbolj cenijo? — Rekla bi vljudnost in manje tujih jezikov. Predvsem je važno, da na prišiece že ob sprejemu napravimo dober vtis. Pravijo, če je Kdo je bil letošnji najuglednejši gest v vašem hotelu? Neki francoski župan. S katerim jezikom se v hotelih najdalje pride? — Z angleščino. O čem vas gostje največ sprašujejo? — Najbolj pogosto me sprašujejo Še o slovenski popevki s prijaznim obrazom prenočišča, se je zateklo v Kranj. Poslovni ljudje pa se v hotelu nc zadržujejo do?.7o. To so muhe enodnevnice. Zalo časi niso več takšni kot so bili pred mesecem. Ta uslužbenka, ki ima predpisano obleko in mora vsakega go- začetek dober, potem je vse dobro. Ta pregovor za gostince popolnoma drži. Sta ti dve vrlini dovolj? — Včasih je dobro znanje tujih jezikov premalo. S Turki se je recimo zelo težko sporazumeti. za bencinsko črpalko. Sprašujejo gosti za ceno prenočišča? — Večina ne. Za ceno vprašajo običajno tujci. Po tem je mogoče zaključiti, da tujec preračuna vsak izdatek. Zdravko Tomažej ininmiiiiiiiniiin mmiii;in!;i!iunn:!!ii!i!i!iiin!Rii!!i!!H Kam z odpadno opeko? ^ot malone sleherna proizvodna j^^oga tako so tudi Kranjske ope-*ai"ne iz dneva v dan srečujejo s Problemom odpadnega materiala Zaradi tatvine s. je letos poleti obiskal blejski grad. Tam je 23. julija iz hezakljenjene sobe vzel dva fotoaparata ter svetlomer v vrednosti 150.000 dinarjev. Ukradene predate so našli pri obdolžencu. De~ *nJe je priznal, saj so mu dejanje dokazali e pričami. Ob upo-*«vanju, da doslej ni bil kaznovan da gre za mlajšega in nepremišljenega človeka, ga je sodišče obsodilo na 6 mesecev zapo-pogojno za dobo 4 let. Kazen bo verjetno spametovala, da "e bo v prihodnje posegal po tuji ^stnini. Neizkušeni voznik '•• V. je 14. maja letos v nočnih urah vozil osebni avto iz Kranja proti Preddvoru. Na ovinku gostilni Kokra je peljal po le-yi strani ceste — sekal je ovinek. * nasprotne strani je pripeljal Pravilno po desni strani ceste ko-tesar I. B. Prišlo je do trčenja, Pri čemer je kolesar utrpel hude plesne poškodbe. Obtoženec se |6 zagovarjal, da je za nezgodo delno kriv, češ da je kolesar ^Kil brez luči vštric z nekim družni kolesarjem. Ta zagovor pa je J^rgel sam poškodovanec in nekatere priče, ki so dogodek videle. Tudi ugotovitve na kraju nezgode 150 ta njegov zagovor ovrgle. Sodišče je bilo prepričano, da je obtoženec sam kriv za nezgodo, zato te bil obsojen na 10 mesecev za-Por^. Ker pa je šlo za mlajšega Morilca in ker je bil to njegov P^i prekršek, mu je sodišče ka-2en odložilo pogojno za dobo 4 let. G mesecev zaradi tatvine. A. B. jc prišel pred sodišče za-^di tatvino. 5. avgusta letos je iz Nekega stanovanja v Poljanski JpUni, in sicer iz predala mize v kuhinji, ukradel 700 d i nar j ev, » ^dnice pa 7.000 dinarjev. Obdol-••Oec je dejanje priznal, izgovar-tel Pa se je z vinjenostjo. Kar s^ tiče vinjenost, sodišče obdolžencu n> verjelo, ker se je malo pred tatvino pogovarjal z oškodovanih, pa takrat ni bilo videti, da J bil pijan. Ker jo bil storilec že kaznovan, ga je sodišče obsodilo n* 6 mesecev zaipora, oškodovancu Pa mora povrniti ukradenih 7.700 dlnarjev. — se pravi — vprašujejo se, kaj naj storijo z razbito opeko. Ce so posamezni kori zgolj okrušeni, je Ic-te še vedno možno porabiti. Teže pa je z opeko, ki se zdrobi na manjšo kose, Računajo, da je takšnega loma 2% od celotne proizvodnje. Ta številka na oko sicer ni posebno visoka, ee pa izračunamo lom od letne proizvodnje 20 milijonov kosov opeke, tedgj se številka odpadne opeke povzpne kar na 400.000 kosov. Večje kose, ki jih je še mogoče porabiti pri gradnji, naše opekarne prodajajo po proetorninskih metrih, medtem ko so zdrobljeno opeko pred časom še odvažali v jame. Da je mogoče tudi takšno za gradnjo neporabno opeko smotrno porabiti, pravzaprav ni več skrivnost. Tega vprašanja so ^se najprej lotili pri Gradisu. Uspeli Napeljali bodo so. Temu zgledu pa so pred časom sledile tudi Kranjske opekarne. Čeprav brez posebnih izkušenj, so začeli iz povsem neoo-rabne opeke izdelovati plošče za oblaganje sten, dalje montažne dimnike, plošče za prekrivanje tal itd. Kakšen je pravzaDrav proizvodni postopek tega stranskega pro- j dukta? Opeko zdrobijo, tako dobljenemu drobirju pa primešajo ustrezne količine la*arge cementa, ki ga dobivajo iz Pule. Pravijo, da so ploščo, ki pridejo iz kalu- i pov, zelo trdne in obstojne, pa j tudi zrnata struktura je na pogled kar prijetna. Razen t^ga. da i proizvodni postopek ni posebno drag, pa je posebno pomembno to. da so opekarne — kot 6e ha- j dej a jo — za vselej redile problem 1 odpadne opeke. — S. S. Zelje po 10 din za kg Ali ni tudi to tipičen jesenski motiv? Seveda, toda ne za vse kraje* Predvsem velja to za Sorsko polje. Kakor hitro pride v deželo oktober, se v Bitnjah, v Zabnici in drugod pojavijo na cestah in kolovozih vozovi obloženi Iz zelnjatimi glavami. In vsi vozovi |l škripljejo v eno in isto smer. Na zbirno mesto, kam pa drugam!»Kdo ve. če se bo Beljerkc vrnil?« jc dejal Grundm?.nn. "Američani so ga ulovili.« Je odvrnil Guchler. *D»,« j« dejal Maeder, »tisti zadaj se gredo vej-ao- To bi morali videti!« "Ce zagledajo bombnike. Imajo takoj polne ^»če. Voznike pa kljub temu podijo proti vrhovom. N°Prestano, pa brez municije ln strojnic. Padali *°> kakor muhe.« "Pri trm ognju,« jc dejal Guehler. "Da,« j«, spet dejal Maeder. »Američani so unl-j!1' najprej deveto. Tam jc ležal Buchuald 8 svo-*',ni minomctalci, vendar Jc Imel samo slepe naboja V8| naboji so bili slepi. Pripeljali as mu novo *t**livo, t)a so bili spet sami slepi naboji.« ''Ta vojna Je en sam slep naboj,« jc dejal Grund- "No, živeli!« Je dejal Guehler. "Tiho!« je nenadoma šepnil Grundmann. h z«naj so zaslišali korake. Kamenje se je kota-'° (H»(eni bo /uslišali Klasove in spet korake. "Da.« j,. ,t,.j,ii Grundmann, -končano Je.« "Tukaj so.« j« dejal Guehler. . "Človek,« Je dejal Maeder, »ven in pogumno ee ar*Ue!» Pograbil Je svojo čelado In br/oitrelko. j. *Tuk»j je končano,« Je dejal Guehler in egrabll **l,*lerla za iztegnjeno roko. »Ce nas slišijo, nam bodo zmetali v luknjo ročne granate,« je dejai Pochler, ki je bil naenkrat huden. »Kdo zna angleško?« je vprašal Grundmann. »Poklicati jih moramo,« je dejal Guehler. Prisluškovali so. Koraki in glaaovi so bili še vedno blizu. »Angleško govorijo,« je Šepnil Grundmann. »Kako se pravi: nc streljajte!« je vprašal Poeh-Icr. »No shot!« je odvrnil Grundmann. Guehler jc pogledal Grundmanna ln ga porinil naprej. »♦faprej,« Je dejal, »poklicati jih moraš.« Grundmann Je odmaknil odejo pri vhodu in pogledal ven. Vse Je bilo Uho. V luknjo J« sijalo dopoldansko sonce. »No shoi!« je za vpil Grundmann. ZvenHo Je Uho ln bedno. Glasovi so onemeH, koraki so se zaustavili. »Tovariši!« so zaslišali v nemščini. »Da,« so zavpill vsi. »da!« »Človek,« je dejal Grundmann, »kaj rjovete!?« »Odvrzltc orožje in pridite ven!« so zaslišali. V luknji jc zavladala tišina. Guehler je prijel Poehlerja za roko in dejal: »Pojdi, vse je minilo!« »Hvala bogu,« je Šepetal Poehler. »hvala borni« »Kdo pojde prvi?« je dejal Guehler. Nobeden ni odgovoril. Sedeli so in strmeli dru* v drugega. »Ko bi to vedel,« jc dejal Maeder. »Naprej. Grundmann!« je dejal Gnehler. »Da,« Jc odvrnil Grundmann, »že grem.« »Sranje.« Je dejal Maeder. Drug za drugim so lezli iz lutnje in dvigali roke. Pred njimi ao stali trije Američani. Eden Je nameril nanje revolver, druga dva pa brzostrelke. »Človek, kako mu drhti revolver,« Je zaSepctal Grundmann. »Tiho bodi!« Je dejal Guehler. »Ce bi ga lopnil, bi lahko ušli.« »Poslej po hriba!« mu Je šepnil Guehler. Povscd po pobočju nad njimi so stali ameriški vojaki. V rokah so držali pripravljene brzostrelke. Vmes so stale strojnice — s cevmi proti nJim. »Da.« je dejal Grundmann. »Končano je.« Ameriški vojaki so jim preiskali žepe. »Človek, Grundmann.« je dejal Guehler, »najbrž smo videti, kakor cestni razbojniki.« »Se huje. brado imaš. kakor italijanski oslar.« Prekrižali so roke nad glavo. Pred Prohaskovo luknjo se je nenadoma pojavila umazana bela srajca. »Bedak,« je dejal Grundmann. Ostali trije so zlezli iz luknje in se postavili poleg njih. »Vas je Se kaj?« je vprašal eden izmed vojakov. »Človek, skoraj bi pozabili Schnelderja,« je kriknll Grundmann. Odšel je z vojakom k luknji, stopil noter in privlekel ven Schnelderja. Dolgi in suhljati Sehnelder je neprestano mrmral. V upadlem Hcu so mu zmedeno plamtele oči. Lasje so mu viseli na čelo. »Naprej, Sehnelder, za nami pojdi.« »Kam?« je Šepnil Sehncider. »V nebo,« je dejal Grundmann. Prijel jc Schnelderja za roko in ga pričel vleči. »Znorel Je.« je dejal Grundmann ameriškim vojakom in sc potrkal po čelu. »Crazy,« je dejal neki vojak. Potem so odšli navzdol po hribu. Stopali so dru? za drugim. Roke so prekrižali nad glavami. Fo golih stenah je pripekalo sonce. Sestopali so v dolino. »Kje neki je Beljerke?« je nenadoma dejal Grundmann. »Menda ga ni zadelo prav sedaj, na koneu,« Je odvrnil Guehler. Grundmann je za trenutek pemolčal. Potem je dejal: »Cemu sem ga nagnal ven.« Za njimi sta Sla dva ameriška vojaka. V rokah sta držala pripravljeni brzostrelki. Eden Je šel pred njimi in jih vodil. »Se vedno 6e bojijo, da bi pobegnili,« je dejal Grundmann. »Lahko bi nas pustili same, pa bi tudi šli,« je odvrnil Guehler. Cim niže so prihajali, tem bolj so bili utrujeni. Spotikali so se ob kamenje, povesili glave in klecali. Imeli so raztrgane uniforme in blatne obraze. Smrdeli so po potu in umazaniji. Guehler je videl Grundmanna, ki se je opotekal pred njim. »Drži ac!« je dejal Guehler. »Da,« je šepnil Grundmann. Sli so dalje in prispeli do ceste, U je vodilo v dolino. Poehler je nenadoma omahnil in padel na kolena. Pot mu je v potočkih curljal po obrazu, ki je bil vročičen in bled, kakor stena. »Sit down!« je dejal vojak. Vsi so posedli na rob ceste. Eden vojakov je vzel pločevinasto čutaro in jo ponudil Poehlerju. Guehler je gledal proti hribovju. Skalovje jc trdno i u raztrgano strmelo v sinje nebo. »Tam zgoraj smo sedeli,« je dejal. Grundmann Je dvignil svoj utrujeni obraz in pogledal navzgor. »Go on!« so dejali ameriški vojaki. XIII. Prispeli so do majhne kmetije v dolini. Za njo je bila postojanka ameriških minometalcev. Na-sproU ao prišli ameriški vojaki in jim pobrali ure. Guehler jim je ravnodušno izročil svojo uro. »Ze štiri tedne stoji.« »Kaj mrnfl • vojni?« ga je v nemščini vprašal vojak, ki je radovedno ogledoval uro in jo potem strpal v žep. »Nič posebnega!« je dejal Guehler. »Da,« je dejal vojak. »Hitlerja, MussoliniJa, Stalina ln Roosevclta bi morali stlačiti v vračo in jih vreči v morje. Sele potem bo mir.« »Morda,« je dejal Gnehler. GLAS DOKUMENTI! IVAN JAN POMEĐBLJEK, 9. oictribra M*1 DOKUMJEMTI1 DOKUMENTI 21 mam Napore Nemcev, ali še bolje njihovo oferraivo prsti Cankarjevemu bataljonu v decembru 1341 in januarja 1942 — lahko razdelimo — zar«* boljše preglednosti, na tri dele, na tri razdobja: Prvo razdobje: od začetka decembra tja do udarca 12. decembra v Rovtah pod Blegasem, točneje pod Mladim vrhom. Drugo: — boji od 24. do 27. decembra na Vaiterskem vrhu. Kovskem vrhu in na Pasji ravni in Tretje: — dražgoški boji od 9. do 12. januarja 1942, katerim je treSa dodati tudi boje na Jelovici, na Mo-šenjski planini 13. januarja. Drugo in tretje obdobje so Nemci imenovali s skupnim imenom »Grosseinsatz«. In ker je vrelo tudi v Bohinjskem kotu ter okoli Jesenic in na Dovjem in v Mojstrani, so- se odločili udariti naglo in z vsemi razpoložljivimi silami. Bili so prepričani, da brez uničenja Cankarjevega bataljona dežela ne bO*j> »pomirjena«. In imeli so prav! jrfl » 5. roESELJEVALCT SO SE MORALI UMAKNITI Revolucionarna povodenj je Poljance odnašala v upor. Oživele so vasi, ki so jih raznetili predvsem streli I ▼ Rovtah, ki so jih razvneli poljanski in škofjeloški komunisti. Bataljon je pridobil veiiko tudi na oborožitvi. Kljub temu pa zaradi množičnosti vsi niso bili oboroženi. Ti neoboroženci so poprijeli kar za sekiro, žage in cepine, s katerimi so uničevali mostove in drogove električnega omrežja. Del teh domačih upornikov pa je bil za vodiče enotam Cankarjevega bataljona. Ljudje so tedaj računali, da bo po uspešnem upora vojske kmalu konec. Cveto Novak, ki je prišel na Gorenjsko z Rašiško četo, o teh razvnetih dneh pripoveduje: »...Takrat je bataljon naglo naraščal in v ne-kaj dneh se je število potrojilo. 2e to, da je glas o partizanih prodrl med najširše sloje slovenskega prebivalstva, je bil velik uspeh, pa če se ne bi zgodilo nič drugega. Seveda je bilo še važnejša to, da smo okupatorja prisilili k spremembam njihovih načrtov. Tistih nekaj dni, ki smo jih preživeli s Cankarjevim bataljonom na Pasji Ravni, so bili edinstveno doživetje. Mi, ki smo z Matijem Blejcem prišli iz Dolomitov, smo na Ožbolt prispeli prvi. Tam smo si kljub mrazu uredili ji taborišče kar pod šotori. Z vsem smo bili dobro opremljeni. Mraz in težave smo preganjali ob velikem ognju, ki smo ga kurili podnevi in ponoči. Včasih nam je bilo * že tudi to odveč, a nas je Matija spet znal navdušiti. Naj- i II teže nam je bilo sdhajati k počitku, čeprav nas je zeblo, i1 Zjutraj pa tudi vstati ni bilo prijetno, ker so bili čevlji f zmrznjeni. Omehčali smo jih pri ognju in take potem ? navlekli na noge. Se teže pa je bilo sredi noči vstati in ^ iti na stražo ... Nazadnje smo ^a vso stražo iz smrečja •.apravilj veliko zavetišče,, kjer smo kurili in si kuhali čaj.« šport »šport . šport I šport • šport 3W. t:-. KILGLJASIBO PR^MSTVG GORENJSKE Krsmj, 8. oktobru - Včeraj is., glavami, ki so imeli tudi največ danes je biJo na kegljišču TrigLa va okrajno prvenstvo za članice, mledinee m starejše člane. Naj-številneje so bili zastopani Trt- K R.AN j (R. C.) - TVD -Parti-n«< iz Stražnica pri Kranja se ie dije pripravi j« na praznovanje 40-letnicc svojega obstoja. Za to obletnico člani društva pripravljajo svečano akademijo, ki bo ob Dnevn repnhlike, obenem pa bo posvečena tudi 20-letiMcl vstaje. Pokroviteljstvo nad to pomembno priredttvijo za Stra'i-ščane m bližnjo okolico Je previ;©! državni podsekretar za indo-*tri?o pri ZTS. Vinko Hafner, ki je bil pred vojno tadi aktivni član tega društva. - Ob tem jubileja bo društvo izdalo tudi Zbornik, v katerem bo opisano 40-Ietno deio tega društva. uspeha, saj so osvojili kar pet naslovov gorenjskih prvakov. Največje presenečenje je pri ženskah pripravila Miheiičeva. ki je dosegla dober rezultat, razen tega pa prehitela vse klubske to-varišice in osvojila prvo mesto. Nepričakovano se je na drugo mesto uvmtila mlada Petkova iz Kranja. Mladinci so dosegli slabe rezultat?, saj je le zmagovalec Bratun na obeh nastopih presegel 400 kegljev. Tako kot pri ženskah so se tudi pri starejših članih uvrstili na prva mesta le Kranjčani, od katerih je bil daleč najboljši Puhar. V ekinnem tekmovanjii so mladinci Kranjske gore odnesli edini naslov gorenjskega prvaka iz Kranja. Pri ženskah so nastopile le tri domače vrste, pri starejših članih pa razen Triglava še Jesenice. Letošnje prvenstvo ni zadovoljilo z rezultati, še manj pa z ude- Gorenjska rokometna Mga ZMAGE GOSTOV ležbo. Le kranjski Triglav je nastopil v vseh disciplinah 6 solidno zasedbo, kar mu je tudi navrglo največ uspeha. Kaže, da imajo v Kranju še največ razumevanj za razvoj kegljanja tudi med mladinci, članicam^ in starejšimi člani, medtem ko v večini ostalih klubov uspešno deluje le članska vrsta. Rezultati: Članice: Mihekč fT), 390. Petek (T) 378, Cadež (T) 372. Jakopin (KG) 372, Stražnik (T) 368, Ribm-kar (T) 381, Rozman (T) 348, Mar-tinčič (B) 347. Harc (B), 317 itd; ekipno: Triglav I 1107 (Rozman 372, Cadež 383, Stražnik 352), Triglav II 999, Triglav m 910. Mladinci: Bratun (T) 402, Jako-pin (KG) 372, Rešek (T) 371, Končan (KG) 370, Kalan (Podreča) 367, Lovše (KG) 364, Hvasti (P) 361, Odar (KG) 360 itd; ekipno: Kranjska gora 1110 (Odar 385, Jakopift 343, Končan 382), Triglav 10"» Ljubelj »94. Starejši člani: Puhar (T) 399, VreČek (T) 366, Cenčič (T) 365, Bukovnik (T) 361, Knific (T) 356 itd.; ekipno Triglav I 1137 (Cenčič 369, Puhar 389. Vrečck 379), Jesenice 1112, Triglav II 1050. L. Stražnik Fhraie reptiblfškega atletskega prvenstva TRIGLAV PRVI Si \ Zdaj torej Nemci niso več mirovali. Poljanska dohna je bila v ognju. Nemci so naglo zbirali svoje sile. Toda najprej so poskušali zlepa, s prevaro. Tako so sporočali predvsem po svojcih, po ženah. »Povejte svojim, ki so prišli med upornike, naj N vrnejo. Nič se jim ne bo zgodilo. CE PA SE NE BODO VRNILI, BOMO VSE SKUPAJ PRESELILI, DOMAČIJE UPORNIKOV PA TUDI POŽGALI!« J Tako so v bataljon začele prihajati ženske. Vendar t so jim poleg takih razjedajocih novic najbolj udarne med J njimi prigovarjale: j »Ce ste že začeli, potem nekaj napravite! Nemcev je j v dolini čedalje več.« J DOKUMENT*! $£ DOKUMENTI! Kranj, 8. oktobra - Peto kolo v moški okrajni ligi je bik> odigrano v slabem vremenu, zato so bili strelci to pot manj uspešni kot v prejšnjih kolih, saj je le Triglavu v Tržiču in Križam v Kranju uspelo vsaj dvajsetkrat zatresti nasprotnikovo mrežo. Značilnost današnjega kola so zmage gostov, saj eo kar v treh tekmah gostujo- PIOVIPSKO PSV^NSTVO V ROKOMETU PRELOŽENO Radovljica, 8. oktobra — Danes bi moralo biti tu jesensko prvenstvo Gorenjske v rokometu za pionirje. Zaradi močnega de^vja pa je prireditelj moral oreložiti to tekmovanje na kasnejši čas. Odigrana pa je bila zato le ena tekma m sicer med kranjsko Mladostjo in domačim Partizanom. Prepričljivo so zmagali kranjski pionirji s 11:3. Zaradi tega bo prvenstvo za pionirje bržkone prihodnjo nedeljo prav tako v Radovljici. — J. ROKOMET (žensk r) STOi>2*C : MLADOST B 1:S Golote, 8. oktabm - Danes kj bila na Golniku odigrana prvenstvena tekma GRP med Storž^Vm in Mladostjo B. Zaradi rno^nefta naliva eo rokornetašice odigral? le en polčas. Tekma ni biln zanimiva, ker je bilo igrišč-* namočeno, žoga pa spolzki. Zmazale so Kranj čanke z rezultatom 3:1. Mladost: Cesnik (D. Krilen rZ), Mitevski, Gros S., Gros O., Koza mernik. Golnik: Gorjnn. Dolen M. (1). Dolen O., Srež, KraSovor. Jak V. Sodnik Gorjan'- 7 Golnika j-s zelo dobro sodil. - Meri K. če ekipe odneale obe točki, dvakrat pa je bil rezultat neodločen. V derbiju kola je na Golniku iskra šele po boljši igri v drugem pokčasu premagala Storžič. Domači igralec Lik^.r I je bil zaradi bitov* igre izkiiuijen do konca, no zadnjem sodnikovem žvižgu pa je spet stopil v akcijo, ko je »ju-nnško«« Tizično napadel sodnika. Po dah?čnjem in včerajšnjem porazu s Triglavom v zaos+ali tekmi so Golničasti odpadli od favoritov za prvo mesto. Ostala sta le še dvn kandidata Iskra in Triglav, ki se bosta v odločilni tekmi za naslov Jesenskega prvaka pomerila v nedeljo na iprišču Mladosti. Radovljica je doma že tretjič dosegla neodtečen rezultat, za kar se ima tokrat 7ahvaTiti todj slabemu sodniku. Prvo točko so danes osvojile Duplje- v tekmi z Mladostjo B, Krti« in Triglav pa sta brez težav zmagala v gosteh proti zadnjima na lestvici. Reraltnil S. Radovljica : Borac T0:T* Duplje : Ml.-*Sost B ISkt« Sava : Križe B&1 Novo mesto, 8. oktobra — Danes je bil v Novem mostu finale republiškega atletskega prvenstva v B programu za moške ki ženske ekipe. Litija, Kladivar B in Jesenice se tega tekmovanja niso udeležili, zato so se med seboj pomerili le atleti domačega Partizana, Triglava iz Kranja in Partizana iz Črnomlja. Kljub razmočenim atletskim napravam je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Omenimo lahko metalce Spilarja. Penka in Ble?*usa, skakalca Potrča in sto-metra?a Galjota, pri ženskah pa obe kranjski telcačici na 800 metrov. Na koncu tekmovanja je prišlo do neljubega spora zaradi registracije novomeškega tekmovalca Iote-niča, zato tek na 400 m ni upoštevan in so končni rezultati neuradni. Rezultati: moški - 106 m: Galjot (T) 11,3, Pavlina (C) 11,8, Pa- Storži* TržV B Lestvica: Iskra Triglav Križ* Mladost B Bom- Bforli$ Radovljica DvdT<-> TT*M B Sava Iskra G:13 Triglav 12*21» dovan (NM) 11,9; 400 m: Arko (N#D 55,3, Kleč (T) 55,4. Krek (T) 58.2 (Istenič 54,5); 1500 m: Hafner (T) 4:14.0, Pavlin (T) 4:31,0, Lakši* (NM) 4:35.8; 3000 m; Florjančič (D 9:30,1, Kordež (T) 9:33,8. Dergai* (NM) 10:15.3; 4X100 m: Novo mesto 47,6, Triglav 48,1, Črnomelj 48.3; visina: Potrč (NM) 180, Bav-dek (NM) 175. Svab (T) 165; daljina: Spilar (NM) 6,19, Svab f>j 596. Galjot (T) 5.92; krogte: Fe»", ko (NM) 14,74, Blenkuš (T) ekipne: Triglav 10194, Novo me* 101082 Črnomelj 6,713. Ženske - 109 m: Tolar (T) I3.& Pravst (T) 13.9. Novak (NM) 1*W? 800 m: Udovč (T) 2r29.0. Tolar (D 2:29,3, Cemič (NM) 2:46#; 4X100 m: Triglav 56.2, Novo m«^ 56.5; višina: Stok (T) 135, Sali**8 (T) 135 Hude (NM) 130; da$P«*: Hude (NM) 4.38, Pravst (T) 4{tf Pukman (NM) 4,17: krogla: v*** mar (NM) 9-54. Mežek (T) 9^0« Vrhunc (T) 8,30: kopje: Vidm*" (NM) 30.75. Mežek (Tj 29.05. Vrhunc (T) 20.05; ekipno: Trrel»f 7309, Novo mesto 6057. - M. Je* KOŠARKA Jesenice, 8. oktobra (*L) - T« je bila danes dopoldne prvenstve* na košarkarska tekma med mošlo* ma ekipama KK Jesenice in KS» Tivoli ie JL.jublja.no. Tekmo j* močno motilo izredno slabo vre* me. BoljSi gostje eo igrali požrt'1 vovalnije in tudi zmagali z rezu!*" ^ tatom 55:23 (37:6). ŽENSKO PRVENSTVO GO*KNJS»4E V ROKOMETU Ma vrhu Tržičanlce DOKUMENTI! Kranl, 8. oklobm - Danes jed Lwrtw:a bilo ra sporedu v gr-ren.js*d ž^-ida**»olc: ski rokometni ligi drugo ka*>.v T'•>.';'• j- ..' pred dnevi v&mnfitt* r.'-^ Iz Kranja z 9:3. Dotiesrpn-jn. bil na Golniku zarodi slafeega vre-m*avn odigran le en polčas v tefcmi' med domačim Storžičem in drugo ekioo Mladosti, ki se je končal s Jfcl v korist Kranjčank. po drugem kolu izgle- TflKč 2 0 0 30:5 1 RH6 1 0 0 S:» n MtedrSit B 1 0 0 5:21 0 Storil 1 0 0 0:5 0 Današnja teJkma Storži č dost B ni upoštevana. — J. Mla- neprezenianca GoronJ«fcc, ki je bila povsod pri;no sprejeta« si Je ogledala tudi Benetke. Na sliki: z ladjo v I.ido (od leve proti ASfAJ rede IvCmbar, Dobra vec, Brejc i« Jekovec). Judo TRJGLAV : AT^RTM 14MH Kranj, 8. oktobra — V prvenst" vonem srečanju slovenske ju;k> H* *e Kosedan-rs Kranjčani pomeri*' z judoieti Alpine iz Zirov. ZiroV-•i nima.jo v judu toliko tradicij* '-at Kranjčani. im~ajo pa odliSne^| renerja Micka iz Ljubljane, |9 Je v kratkem času pripravil dc**f ekipo, le-ta je v današnjem dvf boju tesno podlegla Triglavu t rezultatom 10:14. Pri domačih bila najboljša Stare in Bavcc. P*1 gostih pa Mlakar in Naglic. - S. IGRA S TOČKAMI Oeprav j« za n«ss>tere hfcrjUrt-.-mrdnoroehri šfrfiovnlni juteil^čr*« r**«±uradr že. pozat*j««V je vemdar is p*wtežna v#b« t-stih, ki bodo o bleurdcth Sakovrid-h deffodklih ie do1-*r> ra»orav%Jrdi in jih kome-n-tirafi. Letednji jukikijni turnir no Bledu bo prav gotovo vedno imel lepo mesto v z^edovini šaha, saj s» na nJem sodelovali trenutno skoraj vwi najmočnejši šahovski velemojstri z vsega sveta. Ce bi na nJem sodeJovali še Botvinik, fSmislov. Spnski, Korčnoj in Re-sehewsky, bi lahko zapisali, da bi bil to resnično turnir za svetovno prvenstvo in vprašanje je, če bi bil sedanji svetimi prvak Botvinik res svetovni prvak. Blejski turnir bo tudi za Šahovske teoretike prijetno gradtvo za obdelavo, čeprav ni dal večjega števila novih odkritij v raznih variantah. Posebna poslastica pa je bil ta turnir za tiste, ki se radi i«?rajo k številkami. Igra s temi šteVlkami - točkami - pa je tudi zanimiva, saj lahko tako pomemben turnir, kot je bil blejski, razdelimo v nešteto manjših turnirjev aH dvobojev. Toda pojdimo kar k igranju s točkami: NaJV-č ***** n* Bled« do- zraasjDvaler Tašj, m sicer M. Njema slednjo Fischer tn Pe-trosjs« m », Glujjorič *n Keres s 7, rVvHR^srrO, Gstter in 01a*sson po 5, Parava, MsJtsnovič, Dcrmer, Najdorf in I-v*tov pn 4, TrrJUnovič 3, Darsn, Portisch, Bertnk in Ger-rnek po 2, Pachman 1, DdOvčič pn je ostal brez zmage. Neporažm je ostal samo Flscher. Po enkrat eo podpisali kapitulacijo Ta+j, Gli-gorič, Keres ln Trifunovič, dvakrat j«e bil prerna»-ain Petroajon, tri ničte imajpo v tumirski razpredelnici vpisane OnHcT. Parma in Darga, fttiri Masatsovtč, po pet Donner, Najdorf m Portipeh, po šest B*s*p«ier in Pacljmnn. po 7 Ohvltason m Ivkov, JB Bertok. 10 Gesmek in 11 U<*twčič. Najbolj mirwljuben je bil TrMwnovtč s 15 remrh pred Dasfo M, Psjsne-m, Portischem in PacnrrMSSsnpo ta, rtscherjem, Gtipfot ičem, Kere-nnm, G fi Ver jem in M«(tawwatdee-n po 11, Donner jem kt Najdorfom po 10, Petrosjanom ki Bertok«*« po 9, Ivfcovom in Udovčl<5km po 8, Taljem, Oiafsonom in GVjwwc kom po 7. Velemojstri so proti «>s*aHd> ck> Be^fli naslednje rezultate- Tatj im lMn«nn po L*> tesl Geller po 4, Bisguier, Naklcrf, Matanovič, Trinjnovič in ffarefl po 3,5, Fiseher m Poi-ti^h 3. po Pnchman, Ivkov in Oloiason 2,5 ter Dormer 2 točki. Proti v^ernojatrom so ostali udeleženci turnirja zbrali naslednje število točk: Parma 7, Da gi •,5, Bertok 4,5, Germe k in Udov-Čw6i po 3,5. Ce bi igralo samo petnajet velemojstrov, bi bil konec blejskega nirnirja naslednji: Fiseher 10,5, Taij 10, KeTes 9, Gligorić 8,5, Petrosjan R, Donm^r in Trt-tunovtć po 7, Gellv 6 5, Ble m tal l-iiih de-I -1 N ee končal t.i.k<>le: Pischer 8,5. Tal j 7,5, Ke-es 7, Pe^POSjSJi g, olafsBon 5.5. I)ji vrstiti rwfl: Glsfori^ fl. Prima 5, Trifunovič 4.5, Matanovič 4, Bertok 3, Ivkc*r »,5, (krm«* m Udo/V pa ta bnu zadnja z 1,JI tofkr. Bi Fajon lr> en:«v*. 8. oMobr* (V.) - V te-'ovadnH-i Osnovne tol^ na Jaoenl-j j ceh je brki odigrniM dM»«? dopol- točke. Turnir prve desetorice - bi oj-J dne prvenstvena ' odbojka r»* a tok skih nasrajfmrev - bi e» končni ma'1 Stov(-vfke lire mod OK takole: Flscher 7, Talj 5,5, Gli- / tenn>r msn«M, k"kr:Jne r-n Jcae-gorič in Petroejnn po 5. GeJler, I OK Hoše pri Moribosu. Matanovič, Trifunovič in Keres'Tekme je btta w*o karbunn m po 4, Btaguier 3,5 in Parma 3 ni ah ie dolgo nI bilo. Osprav sU Ivgkf bili moštvi enakovredni, proti Jugoslovanski Šahisti so proti •'tinc" P* iivčnl, so unagali ostalim /teali na rHed*i nsslt«laje 1 d^maisu x re»tfut*«» S:2 LU.VZ, n*m» ks»»c *■ -Pa«s»eC*««.'tMfc- M ^^/^ L s fotokameiro Poročali smo ž<», da je hila prejšnjo nedeljo v Furlemji prezentanca strelcev z Gorenjske, ki se je v Cedodu srečala s tom-'■fe«nrk, da : i ensasie, Vi\-» Otrlnova (prva t isšsvri teknjcd s 5115 krog*. n<> H Ima tudi vso t***]^ isih atrelišMh še manjka. lahke tlosogfi A \ desne) pa Je oeso dosett^^1^