GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. —----- Rokopisi	se	ne	vračajo.
Uredništvo
in
Upravniltvo
se nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6 I.
Naročnina t
za celo leto	.	.	K	7-20
za pol leta	.	.	„	3 60
za četrt leta	.	.	,	1'80
Posamezna številka 30 v.
Štev. 2.
V Ljubljani, 20. januarja 1919.
Leto XII.
Zgodba o žabi.
Ati ste že slišali tragikomično zgodbo o žabi, ki so je čez mero napihovala?
Eden ali drugi je še ni slišal — zatorej evo vatli:
Pod mogočnim imenom »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« se skriva nekaj omizij železniških uradnikov z nekaterimi pritiklinami, ki se radi mešajo med gospodo. To je znano! Znano pa je tudi, da je vseh teh ljudi na vsem jugoslovanskem ozemlju ravno toliko, da bj ž njimi zasedli in za silo vzdrževali službo recimo — na vrhniški progi in pa še morda — pri višjem železniškem ravnateljstvu v Ljubljani. Končno je o tej peščici še to znano, da je od zavisti in nevoščljivosti razklana in da se grizejo med seboj, odkar se je posrečilo nekaterim od te družbe, da so — ne glede na sposobnost — v splošni zmedi, ki je sledila polomu starega državnega reda, zlezli s protekcljo, osebnimi zvezami in ostudnimi intrigami na dobro plačana vodilna mesta. Ta osebna eksploatacija ugod-
i.e konjunkture od strani nekaterih »tovarišev« je zbudila v srcih ostalih »tovarišev*, ki si niso znali ali mogli pomagati naprej, toliko jeze in gneva in zavisti in sovraštva, da ne slišiš, če zaideš med nje, druzega nič kot razjarjeno zabavljanje nad »gibčnejšimi« »tovariši«.
Teh dejstev ne navajamo zato, da bi zmanjšali pomen te »zveze« ali da bi izročali zasmehu družbo, ki se skriva pod tem imenom. Toliko zlobe ni v našem peresu! Pač pa moramo navedena in splošno znana dejstva ohraniti v očeh, da moremo presoditi vso tisto bolehno megalomanijo, ki jo razodeva ta gospoda v svojih javnih nastopih!
15.	decembra lanskega letjj je imela ta »Zve- , za« svoj izredni občni zbor. Kakor rečeno, jih je ravno komaj za vrhniško železnico in pa — za višje železniško ravnateljstvo v Ljubljani, kar pa ni oviralo g. Borštnerja, da jo na občnem zboru proglasil načelo: Kdor ni v »Zvezi Jugoslovanskih železničarjev«, ni Jugoslovan in tudi ne spada v Jugoslavijo!
Od »Zvezo Jugoslovanskih železničarjev« smo vajeni še iz prejšnjih časov debelih neumnosti in v tem oziru zares nimamo občutljive kože, ampak tako gorostasne budalosti v resnici že dolgo nismo slišali. S. Borštnerju so dejanske razmere gotovo znane; nedvomno ve, kako siromašno je število »Zvezarjev« na Slovenskem in prav tako je gotovo poučen o razmerah na ostalem jugoslovanskem ozemlju, kjer je vse železničarstvo organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah, sodelujočih roko v roki s socialističnimi strankami delavstva. Ce vzlic temu spoznanju, da se le malo pšenice obeta tej »Zvezi« na jugoslovanski zemlji, g. Borštncr terja od vsakega jugoslovanskega železničarja, da pride k njemu po jugoslovansko državljanstvo in da bo vsak, komur ta gospod ne izstavi državljanskega certifikata, moral povezati culico, je to znamenje sumljive živčne prenapetosti — da se prav rahlo in milo izrazimo.
Pristaš »Zvezarjev« näm bo nemara odgovoril, da je ta neresna izjava g. Borštnerja le osebna govorniška nezgoda tega gospoda. Da temu ni tako, o tem nas prepričajo sklepi, ki jih je »Zveza* na občnem zboru sprejela.
Tako t tvori ena točka, da je »Zveza Jugoslovanskih železničarjev« kot »najmočnejša« železniška organizacija »e din a« upravičena zastopati napram železniškim upravam težnje usluž-boncev.
Druga točka pravi zopet, da pri oddaji vodilnih mest izražaj zaupanje uslužbencev e d i n o -1 e iZveza Jugoslovanskih železničarjev«.
Dovolj zgledov bolne megalomanije! Ponovili smo tragikomično zgodbo o žabi, ki sc je čez mero napihovala, da pokažemo železničarskemu svetu v Jugoslaviji, kakšni neresni in nezreli ljudje predstavljajo družbo, imenovano »Zveza Jugoslovanskih železničarjev«, da pokažemo železničarjem, Koliko preudarka in razsodnosti imajo ljudje, ki
skušajo rušiti in kaliti stanovsko disciplino jugoslovanskih železničarjev in hočejo slabiti in cepiti železničarsko organizacijo.
Ti zgledi pa so tuUi dokaz, da je resno in pametno sodelovanje z ljudmi takega duševnega kalibra popolnoma nemogoče. Glejmo, da pritegnemo tiste zapeljane trezne ljudi, ki so vsled lažnjive agitacije se pridružili »Zvezarjem«, v naše vrste in pojdimo preko zvezarskih generalov na dnevni rod.
Kako se je gospodarilo v stari Avstriji.
Ker- se najde še dosti blaznih ljudi, ki neprestano zmerjajo in jim ni nobena stvar všeč, te umestno, da razkažemo javno, kako se je gospoda-rilo v propadli državi in kako se je protežiralo plemiče in druge podobne oderuhe.
/nara stvar je, da se je neprestano zviševal davek iiP. žganje, da se je zamoglo bogatim tovar-ničaijem plačati iz državnih sredstev nagrade. Ce se je n. pr. plačalo po davčnem postavku za lite» alkohola 1 K 60 vin., so plačali tovaruičarji le 1 K 40 vir. za liter davka, dočini so ga vračunali v prodaji 1 K 60 vin. davka. Tako so imeli poleg drugega dobička še 20 milijonov posebne nagrade.
Poleg tega je vlada plačevala za izvoz špirita v inozemstvo po 10 K za hektoliter in končno so lahko bogati žganjarji ostali cravek dolžni 6 mesecev brez vsakih obresti.
Kdo pa so bili ti bogati žganjarji, katerim jo dajala vlada letne nagrade iz denarja divkoplAče-valcev 30 milijonov kron? Ti gospodje niso bili n; kmetje, ne mali obrtniki, ampak visoki in plemeniti gospodje, ki so dobili nagrado zato, da so sistematično zastrupljevali ljudstvo.
.Na Češkem:
1. Knez Egon Flirstenberg (1,1 tovarn) dobival le‘no 311.430 K.
2. Knez Karl Schwarzenberg (10 tovarn) dobival letno 144.700 K.
3. Knez Auersperg (8 tovarn) dobival letno 129.717 K.
4. Cesarska družina (5 tovarn) dobivala htno 127.124 K.
5. Škofije, Štifti in redovi (7 tovarn) dobivali leir o 109.147 K.
Na Moravskem:
1. Dreher Anton (12 tovarn) dobival letno '89.56U K.
“■ Grof Henrik Hangwitz (4 tovarne) dobival let:n 113.145 K.
3. Knez Liechtenstein (o tovarn) dobival letno 118.305 K.
S1 e z i j a:
1. Grof Larisch Mönich (12 tovarn) dobival letno 187.470 K.
2. Cesarska družina (12 tovarn) dobivala letno 143,385 K.
3. Grof Hans Wilczek (6 tovarn) dobival letno 118.085 K.
Galicija:
1. Grof Potočki (22 tovarn) dobival letna 441.887 K.
2. Orofi Badeni (16 tovarn) dobivali letno
363.952	K.
3. Grofi Baworowsky (12 tovarn) dobivali letno 345.895 K .
4. Grofi Goluchovsky (12 tovarn) dobivali letno 321.125 K.
5. Grofi Siemsčnski (12 tovarn) dobivali letno 337.121 K.
6. Grofi Dzjednozycki (14 tovaren) dobivali letno 305.147 K.
7. Grofi Lubomirski (10 tovarn) dobivali letno 197.440 K.
8. Grofi Borkowski (8 tovarn) dobivali letno 182.379 K.
9. Grofi Lanckoranski (7 tovarn) dobivali letno 175.450 K.
10. Škofije in samostani (10 tovarn) dobivali letno 170.097 K.
11. Grofi Tarnowski (8 tovarn) dobivali letno 101.260 K.
12. Grofi Sapieha (8 tovarn) dobivali letno 162.470 K.
13. Groi Plater Z^berk (3 tovarne) dobivai letno 119.755.
14. Grofi Koziebrodski (8 tovarn) dobivali letno 121.902 K.
15. Sommerstein (4 tovarne) dobival letno 117.205 K.
16. Bogucki (5 tovarn) dobival letno 115.802 K.
17. Kimmelmann (4 tovarne) dobiva! letno
111.952	K.
18. Horodyski (4 tovarne) dobival letno 107.855 K.
Zadni štirji žganjarji, po imenu sodeč Židje) vsi drugi kuharji žganja so bili pobožni katoliški grofi, nemški, češki in poljski; vboga cerkev je tudi bila poleg, v taki lepi družbi mora biti tudi cesarska hiša zraven. Vsi pa so bili navadni troti ki so pežirali plod dela drugih revnih slojev.
Sedaj se čisto nič ne čudimo, da so ti državni stebri se tako navduševali za črno rmeno Avstrijo. Socialni demokrati ki so pobijali to protek-cijo so pa zaničevani bolševiki.
Wilson ali Ljenin.
Odstop italijanskega ministra Bissolatija ki je v boju proti nasilni pol.tiki italijanske vlade začasno podlegel, je socialno demokratično stranko zje.linil v eno samo voljo, da prepreči s vsemi sredstvi podjarmenje Slovanske Dalmacije in nemške Tirolske, katero hočejo izvršiti italijanski nacijonaiisti. Turätti, eden izmed znamenitejših italijanskih socialistov kliče deželo k odporu proti roparskem poizkusu tujega posestva. Turatti pravi da mu je pri temu vseeno, če se gre za terito-rijalne ali za Wilsonove ljudskopravne principe. V glavnem se gre za to, da se poizve, če se je potom vojne, doseglo vsaj en del teh obljub katere se je delalo narodom, radi katerih so krvaveli, ali pa se gre za tem da, pogoltnejo vse te obljube. Ali naj se ves svet poruši, ali pa se mora zabraniti v 11 uri katastrofo, izbirati imamo le, med svetovnim mirom in svetovno revolucijo. Pa tudi za zmagovalce veljata le dva simbolična imena: Wilson ali LJeniu.
Bissolati je pošteno mislil, da je rešitev pod-jarmenih narodov mogoča le potom vojne; on pa m bil le tega mišljenja, ampak Je s dejanjem v onajstih bitkah v prvih vrstah dokazal navdušenost, trpel s zadnim prostakom vse muke ki jih piinaša Jako borenje. Ce se je vendar le zmotil in postal žrtev nizkotne zarote in s njegovim dejanjem podpisal nizkotno oderuštvo, katero naj b: Italijo na troške tujih narodov in proti njihovi volji in želji, za toliko in toliko kvadratnih kilometrov povečali, potem bi bil zadosti možakar, da bi podal šo druge demlslje. V njegovi velikodušnosti in dostikrat otroški naivnosti je lahko zašel, ali on ni nikdar pri igralni mizi, igral s nasprotniki pod enim klobukom. On noče, da bi i i tega za njega svetega boja za svobodo narodov, nastalo novo sovraštvo, ki bi povzročilo nove še hujše vojne.
Kaj je dolžnost socialne demokracije? Boj za zmago pravice proti živalski sili, ki -se naj odloči v prlhodnfh mesecih. To je skrb Italijanske socialne demokracije, da zastavi vse sile za vres-ničbo gori označenih tendenc in, da stem postavi na laž centralne države in pokaže poštenost in duševno čistost, svojih proklamlranih vojnih ciljev.
Socialna demokracija stoji s Bissolatijem v eni vrsti in s celim srcem in voljo se oklepa WU-. sona, ona mora povedati v obraz vsem onim, ki nočejo slediti njenim vzgledom, da so podli izdajalci interesov Italije in vesolnega človečanstva.
Kar sejejo Je veter in veter vodi v pogubo! »Wilson ali Lenin!«
Na nekem shodu je Bissolati govoril:
Pri mirovnih pogajanjih mora ostati Italija zvesta značaju njeno plemenite vojne. Vzroki ki sp dovedli Italijo v vojno, morajo biti vodilni pri mirovni konferenci. Bissolati je potem govoril o Londonskem paktu iž leta 1916, ki ni bil podpisan od vseh zaveznikov; ali nekaj točk v tem paktu je pač takih, o katerih ni dopustna diskuzija: To velja za sveto Italijanske ineje. Ali Londonski pakt zahteva okraje, katerd zahteve bi rinili Italijo k dejanjem, ki bi nasprotovala njenim temeljnim Interesom.	i
Konečno je protestiral proti aneksiji Nemško Tirolske ter označil vprašanje Adriie kot problem, ki se ima dogovorno s Jugoslavijo rešiti, da bode možno ostati z našimi sosedi v prijateljskih odnošajih.
Da so Italijanski naeionalci ugovarjali tem izvajanju je umljivo, saj bi najraje anektirala Dunaj, Budimpešto in tudi Berlin.
Domače vesti.
Zvezarjem raste greben.
Naši »Zvezarji«, ki so se že prod izbruhom vojne zarili globoko pod zemljo, potem ko so pometali puške y koruzo, raste greben. Imeli so namreč strah, da j.h bode kdo preganjal radi tega, ker so bili le strokovničarji in se niso »vtikali v politiko«. Tedajno »Splošno pravovarst. in strok, društvo« je pa delalo četudi politično (kakor pravijo naši Zvezarji) nevstrašeno tudi za časa vojne, in je neje lastnim članom, marveč vsem železničarjem pridobilo prav lepe vspehe. Uvedba draginj-ske doklade, otroška doklada, ponovno zvišanje draginjske doklade, 50 odstotno vračunanje dra-ginjske doklade ui>okojini, znižba čakalne dobe za imenovanje pri raznih prov. kategorijah- uračuna-njc vojnih let v napredovanje in «pokojnino itd. Za te pridobitve so se pošteno borili železničarji vseh avstrijskih uarpdov, učlanjeni v tej internacionalni organizaciji. S to pridobitvijo je organizacija delno odpravila marsikatero bedo v družinah vseh železničarjev. Njeni zaupniki so pretrpeli nešteto preganjanj. Upoklici zaupnikov k vojakom so bili na dnevnem redu. Ali vse to so tl pionirji za svobodo mirno prenašali — nikjer ni bilo slišati,' da so radi tega preklinjali organizacijo; še z večjo vnemo so tudi pri vojakih vršili svojo proletarsko dolžnost. In žal moramo lconšta-tirati, da je bilo tudi slovenskih uradnikov dovelj, kateri so marsikateremu pripoinogji, da je moral odriniti v vojno. V spominu so nam še danes vsi oni gospodje, ki se sedaj širokoustijo, da se kar kadi, kako da so bili preganjani ti reveži. V resnici je pa bilo le nasprotno — preganjali so sam» druge.
Nastal je preobrat, katerega so oni najmanl povzročili — sedaj je pa prišel čas tudi za te junake. Previdno so zlezli iz svojih brlogov in pričelo je tako vrvenje teh ljudi okoli narodnih svetov in vlad, da se je to početje studilo vsakemu poštenemu železničarju. Vsi ti ljudje, kateri so silili h koritu, so se trudili v potu svojega obraza, da dokažejo, kako so jih preganjali nemški tovariši — vsak nemški uradnik je bil lopov, vsakega slovenskega uradnika so pekli na ražnu in s solzami v očeh je dokazoval, kako hudo se mu je godilo, potem je pa prav skromno dostavil, da je sposoben za kako vodilno mesto — reci korito. In hvala previdnosti božji, nabrali smo se tdkih ljudi kakor berač golazni — mesta so zasedena — kdor je bil uren, ta je na varnem — ostali pa trkajo zaman na vrata hiše z železno ograjo v Knaflovi ulici. Zmožno uradništvo, kateremu se je tako prerivanje gnjusilo, nameščenci in delavci, so ostali praznih rok. Vsi upi, da bode potem, ko odrinejo nemški uradniki in nameščenci v tujino, raj v Jugoslaviji, so splavali po vodi — uradništvo žuga delavstvu z odpustom, če hoče izvesti osemurni delavnik v skladiščih in pri vrhstavbni službi. Na hrvaških progah pa žuga prometni kontrolor osobju, da bode zasedel vse postaje s slovencskimi uslužbenci, če bi se domače osobje predrznilo zahtevati priboljške.
Po raznih postajah, posbno v Ljubljani, se repenčijo slovenski uradniki nad člani naše organizacije; predvsem z lepimi frazami, češ, pristopite k nam, če hočete imeti boljša mesta; ako pa dobijo tj ljudje, ki zlorabljajo svojo uradno oblast, p< šten odgovor, pa žugajo s premestitvijo in drugimi podobnimi stvarmi. Po raznih postajah so uvedli črne listine, na katerih imajo zaznamovane vse one, ki nočejo postati veternjaki. Na vseh sestankih grme proti socialni demokraciji, katera leži na smrtni postelji in ji ni več pomači. Tl Politični neuki so smešni in pomilovanja vredni. Do-
čim pripravljajo bosanski, hrvaški in slovenski železničarji skupno železničarsko organizacijo, se navdušujejo po gostilnah in zakotnih lokalih naši Zvezarji za boj proti organizaciji, katera je tudi njim pridobila dokaj izdatnih priboljškov. Boj te bele garde ni naperjen proti podjetnikom, marveč proti lastnim tovarišem-železničarjem. Menili smo, da bo z ustanovitvijo »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« ponehalo to bratomorno počenjanje — ali motili smo se. Voditeljem Zveze ni na tem ležeče, da bi se srbsko, bosansko, hrvaško in slovensko'železničarstvo ujedinilo v eno močno centralno organizacijo v svrho dosege skupnih stanovskih interesov, marveč so istim le osebne koristi pred očmi'.
Naši otroci pa bodo preklinjali sebičnike, ki so povzročili ta razkol med železničarji.	—r—.
Železničarska veselica, ki se je vršila 5. t. m. v Ljubljani, j» sijajno uspela. In to vkljub proti-agitaciji Zvezarejev. Le-ti so nam s tem delali brezplačno reklamo, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Tudi Zvezarji so vsled tega postali radovedni in videli smo jih precej na veselici. Ali pa je bil to morda čut solidarnosti z včino Železničarjev? Bodisi tako ali tako, zabavali so se izvrstno na naši veselici.
V otvoritvenem nagovoru je sodrug Prepeluh pozdravil posetnike in pojasnil namen priredbe. Sodrug dr. Korun nam je v lepi obl.ki predaval o umetnosti sploh in o Cankarju, ki je le prerano šel od nas, posebej. Recitacije gdčne. Hartmanove, ki so bile v vsakem oziru dovršene, so nam isto-tako nudile lep umetniški užitek. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« je zapel štiri moške zbore. Burno ploskanje po vsakem komadu je pričalo, da je občinstvo bilo zelo zadovoljno z izvajanji pevskega zbora. Pohvalno omenjamo tudi izvajanja železničarske godbe iz Zidanega mosta. Ob tel priliki moramo tudi omeniti, da so Zvezarji skušali preprečiti sodelovanje godbe na naši veselici s tem, da so povzročili poziv g. kapelnika v službo. Kapelnik pa ie ostal mož-beseda in si je dobil prosto ter prišel na čelu godbe k nam.
Vsem, ki so vsak po svoje pripomogli k lepemu uspehu veselice, izreka odbor svojo prisrčno zahvalo.
•
Pa tudi gmotni uspeh veselice ie bil izvrsten, kar priča izkaz prispevkov za »Železničarski
dom«.
Osemurnih na železnicah. Z 20. t. m. se upelje za vse proge In delavske kategorije osemurni delavnik. Narodna vlada poživlja uprvo državne In južno železnice, da se glede delavne dobe pri vsčh ostalih kategorijah uslužbenstva medsebojno posvetuje In varujoč prometne in upravne železniške intereso našega ozemlja pripravita dogovorno s zaupniki uslužbenstva primerne predloge.
Opomba uredništva.
Kislo jabolko za Zvezarje, ki so hoteli onemogočiti to delavsko zahtevo.
Vojni dobičkarji.
Svevovna vojna je minila. V -tej vojni so se mnogi ljudje, glavno trgovci ter producenti, pa tudi drugi — silno obogateli. Med tem ko sta delavec in mali kmečki človek morala braniti »do-mov!t o«, so drugi, ki so ostali doma, izrabljali po-ma ijkanje živil, obleke, obuvala itd. v namen, da si pridobe silna premoženja. Prejšnja avstrijska vlada je sicer napravila razne institucije proti ode-ruštvu in ogeruhom, tako presojevalnice cen, komisije za preiskavo zalog itd. — ali vse to ni doseglo svojega namena, ker sta bila zvijačnost in h idobija »•< jnih dobičkarjev v vsakem pogledu zrasla rad spretnost vladnih organov. Napredne, ciemokratičre, ljudske korporacije, ki so bile priče nekrvave, a hujše in pogubonosnejše vojske, kot J? bila krvava, so si v tihosti sestavljale črne listine, na katere so zapisovale imena onih krvosesov, ki niso poznali drugega kot lastni dobiček.
J udi pri nas so bile take korporacije. Te dni jo našemu uredništvu bila dodana taka listina, na kateri so napisani vojni dobičkarji in na katero nas opozarja dotična korporacija. Na tej listini stoje v prvi vrsti nastopna imena; Andrej Šarabon, I. A. Hartman (Tomažič), neki Stadler, ki je bi! svoj čas potnik tvrdke Jos. Krisper, Jadranska banka, Kreditna banka, neki Rosenberg, neki De-renda, Medica, Meden, Mencinger, Zidar, Kmet & Co., Ant. Pesek, tvrdka Balkan, Drofenik, Vokač, Urbar.c, posebno velik dobičkar da je Orobelnik, neki Unšc, Robežnik iz Viča, Stepič iz Šiške, Podobnik in Oražem iz Vodmata itd. itd.
Cela vrsta jih je še napisanih. Listino bo naše uredništvo oddalo Narodni vladi s pozivom, da
ukrene vse potrebno, da se ti ljudje, ki niso poznali vojske od nobene druge strani kot od one, lei jim je donašala ogromnih dobičkov ter jim omogočila ves čas vejne kar najudobnejše in najsijajnejše ž.vljenje — pritegnejo k poštenemu obdavčenju ter postavijo na sramotni oder. Dolžnost Narodne \ Jade v Ljubljani kakor tudi Državnega Veča v Beogradu pa bo seve, da gre še dalje v tem pogledu. Dobro bi bilo, da se take listine sestavijo za vsako rbčin.i in da se tako napravi kataster vseli onih. ki so pili narodu kri in mozeg.
Dopisi.
Škandalozne razmere v Zagrebu Siseku.
Iz Hrvaške odhaja madžarsko osobje, katero se nadomešča z osobjein iz Ljubljane. Za to osobje se nikdo ne zmeni, ne za prenočišče niti za hrano. Prenočišče v Zagrebu je podobno kurjemu hlevu, nima ne okenj ne kljuk na vratih. Kadar je izmučen vlakospremljevalec zlezel pod umazano odejo, se prične pekleknski ples. Na tisoče bolh, stenic in hrvaških uši plane na tega nesrečneža, kateremu zasadijo sesalke globoko pod kožo. Čudež, je, če se more to izsesano truplo še vzdigniti iz postelje po tako težki operaciji. Na posteljah ni nikjer nobene rjuhe, pa tudi odeja je zelo tanjka in je prelahka v nezakurjeni sobi.
V Siseku je pa stanovanjske razmerje Še slabše. V eni majhni sobici je pet železnih postelj s strašno umazanimi slamnicami, brez rjuh in tenkimi odejami, peč je sicer v sobi, ali kaj to pomaga, če ni ne drv ne premoga. Osobje pride iz službe vse premočeno in nima kje posušiti svoje obleke. Prav nikdo se ne zmeni za ubogo osobje, po mestih se pa rinejo h koritu s trobojnico okrašeni lenuhi. Te vrste lenuhov nič ne pomisli, kako težko je opravljati pri mrazu na zavori odgovorno službo, če je gladen in do kože premočen.
Koliko smo pretrpeli v času, ko se je vračala* Soška armada, to ve le tisti, ki je bil noč in dan v službi. Kmeta in meščana smo obvarovali, da mu ni ta jrodivjana nedisciplinirana vojska uničila vse. Zahvala za to naporno delo je danes ta, da nas ošabno uradništvo priganja, ne skrbi pa nal-manj-ne za hrano, še manj pa za naša prenočišči. Ce gremo samo enkrat v restavracijo kosit ali večerjat, moramo več plačati za kosilo, kakor , zaslužimo v dveh dneh.
Železniška uprava bi morala kaj storiti, da se ti bedi odpomore. Sramota je, da mora železničar beračiti za malo moke, da si skuha žgance in nasiti svoj izpraztieni želodec.
Qospodje okoli železniške uprave, vi se bojite boljševizma, ker imate slabo vest. Za sebe ste preskrbeli ugoden kotiček, nas pa mislite še hujše izkoriščati, kakor so nas izkoriščali Nemci. Al motite se! Le kratek čas bode trajalo to stanje. Kakor en tnož se bode vzdignilo zatirano osobje, pa bode pomedlo trinoge raz njihovih prestolov.
To naj velja za tistim, ki se čutijo prizadetim.
Krajevna skupina Ptuj »Splošno železničarske organizacije za JugoslavUo« poživlja, vse člane proge Pragersko-Središče,- kateri niso radi preobrata v organizaciji dobili društveno glasilo »Železničar« od 20. decembra 1918. v katerem je bilo poročilo o konferenci ki se je vršila 15. in 16. dec.
1918.	in na kateri se je soglasno sklenilo zvišanje članskih prispevkov od 3 K na 4 K; pristopnina pa znaša 1 K. Pristopnino plačajo le nanovo pri-stopivši člani. Kdor 1 mesec zaostane, ta je izgubil svoje stare članske pravice in mora nanovo pristopiti. Izjeme so dovoljene le v naslednjih slučajih: dolga bolezen, nesreča v družini, beda brez lastne krivde. Vseh teh slučajih mora član pravočasno sporočiti svoji krajevni skupini, ki ima dolžnost poročati centralnem vodstvu, katero ima pravico podaljšati rok za vplačevanje.
Kdor je zaostal s prispevki za december 1919, ta je zigubil pravice do vseh društvenih ugodnostih, ker bode prejšnja centrala Dunaj, likvidirala ^ premoženje le za one člane kateri niso s prispevki do 31. decembra zaostali.
Vse te odredbe so bile potrebne, v interesi» skupnosti. Zvišek prispevnine je bil pa radi tega potreben, ker je bilo v skupni organizaciji cele nekdajne Avstrije 75.000 članov, sedaj pa imamo šele 8000 članov v Jugoslaviji. Hrvatje in Slovenci imajo začasno svoje deželne organizacije, katere se bodejo združile v skupno organizacijo šele ko izvedejo isto v svoji deželi.
Na delo toraj za našo »Splošno žel. organizacijo za Jugoslavijo« — vsak naj bode agitator, dokler ne bode zadnji železniški delavec-vsluž-benec, poduradnik in uradnik v naši organizaciji.
Na vas je ležeče, da si vstvarite o tej novi državi boljše službene in plačilne razmere, kakor ste jih imeli v prejšnji državi.
Naši zvezarji na dolu.
Sp. Šiška.
' Silo veliko je danes ljudi, kateri vpijejo na okrog: »Jugoslavija je demokratična, konec je vse korupcije, konec vse protekc'ijel Kako je pa to v resnici, naj pokaže slučaj strojevodje drž. žel. Jos. Škorpika. Povemo stvar tako, kakor je on sam v kurilnici pripovedoval: 2e pred več leti se je Škorpik zaradi bolezni potegoval za službo strojnega mojstra. Ali vedno brez uspeha ker vodstvo kurilnice je bilo nemško, prosilec — pa Ceh. Sedaj, po naglem preobratu se mu je pa vendar posrečilo, da je prišel v pisarno. Z unemo se ]e lotil sv< jega dela. Po nekolikih dneh se je prepričal, da to ne bo šlo gladko. Nekega dne je prišel v pisarno znani strojevodja Zvezar R. Ogrinc in ga le nahrulil: »Kaj pa ti tukaj delaš? Ti si vendar za Jugoslavijo naravnost nevaren, ker si rdeče pobarvan Nemec! Odgovor na tp duhovitost ni dobil. Poteklo je nekoliko dni ko je S. uvidel, da sc nekaj kuha. Gospodi Zvezarji so nam-teč rekli! Škorpik more ven! In notri eden naših! In kmalu je bila deputacija skupaj, in hajd k ravnatelju. Tam so kuhali naprej in kaj so skuhali, se je takoj pokazalo. Prišlo je od ravnateljstva povelje, da more S. zapustiti mesto strojnega mojstra, ker ga osobje nemara. Istočasno pa se je oglasil strojevodja R. Ogrinc v pisarni, da ie on kot strojni mojster sprejet. Potem takim )e popolnoma jasno, kdo je vodja tiste denuncijacije, ki je tako podla, da ie v sramoto vsem kurilni-škem osobju. Mi pa vprašamo: Jeli tako postopanje častno, da se spravi moža, ki se je od leta 1891 mučil na lokomotivi in si je nakopal v službi bolezen. Zakaj ni ravnateljstvo to zadevo preiskalo. Živela Jugoslavija! v kateri cvete taka protekcija. Nemogoče bi bilo drugod 50-letnega v službi osivelega moža napoditi nazaj na stroj, na-niegc.vo i- esto posaditi mladega in neizkušenega človeka ki je znan kot pretepač in revolverski lunak?
K stvari se še povrnemo. Z
Ljubljanski železničar nam poroča, da gospod inžener Selak izrablja železničarje za privatna dela. Dne 15. in 16. t. m. je dotični gospod za njegova privatna dela, to je za selitev družine, povabil šest delavcev in enega prožnega vravno-valca. Tako početje je v protislovju z naredbo, ki jo je svoječasno izdalo prometno poverjeništvo.
Opozarjamo na to nedostatnost gospoda p», verjenika za promet.
Obupen klic tržaških železničarjev. Bratje železničarji! Boj, ki ga vojujejo južni železničarji v Trstu pod italijanskim imperializmom, Je mnogo hujši in brutalnejši kakor je bil pod vlado države propale Avstrije. Južni železničarji so morajo boriti ne le za obstanek, ampak tudi za ohranitev starih pravic, ki so jih že imeli pred zasedbo Trsta po Italijanih. Italijanski uradniki~n vsi rene-gatski uradniki in na žal tudi nekateri uslužbenci občujejo z nami tako brutalno, da prekašajo v sl-rovosti še celo prejšnjo nemško uradništvo. Edine želje o.si bja so, da bi še doživeli tisti dan, ko de-fenitivno zapusto današnji mogotci poslopje obratnega ravnateljstva in bi prav radi sprejeli svoje nekdanje gospodarju. Službene razmere so neznosne, plače se izplačujejo zelo netočno, to n. pr. 5.,
10.	ali pa 15. v mesecu—kakor se gospodom zljubi. Intervencija zaupnikov le toliko izda, da naredijo po dva koraka bolj hitro, potem pa po starem kopitu naprej. Gospodje vedno priporočajo zaupnikom, da naj uplivajo na osobje v zasedenih jugoslovanskih okrajih, da naj mirno in vestno vršile svojo službo. Vsled tega smo sklieali strokovno komisijo v Trstu na sestanek, da obrazložim^ naše zahteve, in da v soglasju z ostalim delavstvom predložimo italijanskemu ravnateljstvu našo spomenico, ki vsebuje sledeče točke:
I. Vse dosedaj odpuščeno osobje se mora zopet sprejeti, isto velja za vodovodne delavce Av-rezine.
II. Do zaključka miru prevzame italijanska vlada garancijo za redno izplačilo vseh preimko*, katere je dobivalo osobje od prejšnjega gospodarja. To velja tudi za bolno in upokojeno osobje.
III. Službeni red južne železnice ostane tudi sedaj v veljavi.
IV. Plačilo mora biti enako v kronah, kakor V lirah.
V. Osobje se sme premeščati le s soglasjem.
VI. Osobju, ki je prosilo za premestitev iz okupiranega ozemlja, se dovoli izselba.
VII. Italijanska vlada naj prevzame izplačilo vseh upokojencev in nezgodnih rentnerjev.
VIII. V okupiranem ozemlju se ne sme delati na osobje nikakoršnih represalij.
IX. Do sklepa miru naj ostanejo vsi zdravniki bolniške blagajne v službi.
O smislu te spomenice se je poročalo na ra», nih shodih v okupiranem ozemlju. Položaj sta razjašnjevala sodruga Končnik in Prijatelj. Na shod pri Sv. Petru sta povabila tudi progo Gorenji Logatec.	—P—.
Volitev v provizljski zaklad južne železnice. Pri volitvah v provizijski sklad južne železnice so dobili naši člani absolutno večino glasov. Oddanih glasov je bilo 464.3, praznih 596, neveljavnih
7.	Vse postaje od Italijanov okupiranega ozemlja j niso solile, ker se ni moglo dostaviti glasovnice. Izvoljeni so: sodrug Glaser Fran, Po spihal Fr., Kova f Ivan, Brenner Leopold in Šmid Karl kot c; 'Dorniki; Ra v pl Leopold, Turk Andrej, Stark Albin, Kocjan Lavoslav, HI a v i a Autor kot namestniki. Glasov so dobili naši kondi-dati 3932 do 3975.
Predsedstvo Splošne železničarske organiza- -cijo v Ljubljani. Železničarji postaje .Pragersko, odločno protestirajo proti cenam na mesu, ki jih morajo od 24. decembra 1918. plačevati. Cena se je povišala za 2 kroni pri kilogramu od 6 K 4P vin. na 8 K 4U vin. Vzrok temu je, ker vlada nt> piispeva več 1 K pri nakupu živine. Ker se naši dohodki niso povišali, se energično obračamo na vlado, da nam pripomore k temu, da dobimo meso po Shalih cenah — to je po 6 K 40 vin. Mi ne protestu amo proti odredbi narodne vlado SHS, da no plačuje one .krone pri nakupovanju živine, temveč zahtevamo, da se nam železničarjem, oziroma našemu ptehranjevalnemu odseku povrne v gotovini plačana krona.
Organizirani žel. Splošne žel. org. za Jugoslavijo.
Brutalno postopanje strojnega mojstra Zakotnika in p.adkurjača Sadcrja v Novem mestu. 10.
t. rn. je imelo strojno osobje državne železnice priliko se prepričati o surovosti svojega predpostavljenega strojnega mojstra. Nadkurjač in strojni mojster sta vdrla v spalnico, v kateri je počivalo strojno osobje vlaka št. 2259, strojevodja Zorga ia kurjač Indof. Brez vsake besede je nadkurjač Sader planil po kurjaču, ga začel daviti In pretepati na postelji. Ko se je na to strojevodja, ki je še pe.čivM, zgražal nad tem živinskim postopanjem, se ic nadkurjač odstranil. Nato je pokazal strojni mojster, znani kričač zoper s-eialne demokrate, svojo moč nad ubogim trpinom ter ga tudi on začel pretepati, ga ranil na očesu in izbil iz ust zobe. 't ako postopanje je nesramno, in to tembolj, če predstojniki sami na to vplivajo in vrhtega ša sami pre(tepavajo železničarsko osobje. Tak; stvari sc dogajajo lahko le v takih krajih, kjer ima žolta oiganizacija »Zveza jugoslovanskih želemičarjev« vsa vodilna mesta zasedena v po-vei jeništvii za promet. Poverjeništvo za promer pa je tega don Kišota premestilo na višje mesto v Ljubljano z 18. t m. Železničarji zahtevajo, da Sb tak'1 osebe rdstrani od službe, tako. da z osobjem ne pride več v dotiko. Ker se bo to brutalno postopanje pred st diščem reševalo, že vnaprej opozarjamo merodajne faktorje, da se tukaj vpelje stroga preiskava. Osebje si ni niti življenja varno pred takimi okudreži, kadar se poda k počitku. To pa ni prvi slučaj tega Don Kišota. On je znani pretepač na državni železnici. danes samo to, drugič pa objavimo kaj več.
Državni železničarji.
Shodi.
Pragersko. Kakor smo že poročali se je vršil občni zbor kr. skupine Pragersko, na katerem se je razpustila kr. skupina »Spl. prav. društva« in ustanovila kr. skupino »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«.
Vsi člani kr. skupine »Spl. prav. društva« so rristopili v novo ustanovljeno kr. skupino, vsled česar je ta skupina tudi prevzela premoženje stare kr. skupine.
Izvolil se je nov odbor in sicer:
Stropnik Fran in Bračič Štefan, predsednika; Rataj Jernej in Marčič Franc, zapisnikarja; Vidovič Peter in Dornik Matija, blagajnika; podblagajnki:	Koller Sigmund,
Repnik Miha in Šegula Fran. Kirbiš Ivan in Brenkovič Fran, preglednika; Šramel Anton in Vok Fran, knjižničarja. Odborniki: Ogrinc Ludvig, B r g 1 e 5 Ivan, Berget Vinko, Plohl Ivan, Poglcdič Ivan, Ml k laži C
Ivan, Pa j Fran, Pogorenc Ludvig, Stein-b a c h e r Štefan, Kacjan Martin in S i n v e k Ivan.
Vsi dopisi tikajoči sc kr. skupine Pragersko, se pošiljajo na naslov Stropnik Fran, postaja Pragersko.
Celje. Občni zbor kr. skupine Celje »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« se je vršil ob obilni udeležbi dne 6. t. m.
Iz poročila predstojništva posnemamo, da je imela kr. skupina meseca maja 1918. 161 članov. Izstopilo je do danes 17, prestavljenih v nemško Avstrijo 14 in 4 člani so umrli; na novo pristopilo 57 članov. Krajevna skupina šteje s prvim januarjem 1919. 188 članov.
Pri volitvi odbora je bilo soglasno izvoljeno sledeče vodstvo kr. skupine:
Predsedniki:	Marn Josip, vratar Celje;
G u m s e j Martin, V i š n a r Alojzij, namestnika; blagajničarja: Kos Josip in Ko m pa m Ivan; tajnik: Orosel Vinko. Pregldovalca računov: Ri: bič Ivan in Gorjanc Josip. Odborniki: Knez Rudolf, Stolekar Karl, Cesar Karl, Jelen Anton. Breznik Anton, Brešak Alojzij. Zaupniki za progo Celje-Velenje: Jelen Franc, Umek Anton. Za progo Velenje spodnji Dravograd: Vi rt Franc in Gril Karl, oba stanujoča v Velenju. Za progo Štore-Ponkva: Čretnik Fr. Grobelno. Zaupniki za postajo Celje: Višnar Alojzij, Gumzej Martin, za premikalno osobje; Gorjanc Josip, za skladiščno osobje; Ribič Janez, za svetilničarje; Dobrajc Blaž in Vre-šak Alojzij, za bločne čuvaje; Rečnik Janez, T o r i n Franc in K o m p a 11 Janez, za postajne in skladiščne delavce; P a ve ta Mihael, Cesar Karl in Rojc Karl pa za vrhstvbno delavstvo.
Po končani volitvi odbora je prevzel besedo centralni tajnik sodrug Kopač, ki je v daljšem govoru obrazložil razvoj »Železničarske organizacije« s posebnim ozirom na njeno delitv po narodnostih. Sodrugi so soglasno pritrdili društvenim pravilom »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« in skupno prestopili v novo kr. skupino,
Po končanem nagovoru predsednika se je zaključil občni zbor.
V nedeljo, dne 12. t. m. se je ustanovila vpla-čcvalnica Splošne žel. org. za Jugoslavijo v Zalogu.
Na shodu so poročali sodrugi Zorga, Pretner in Kopač o pomenu železničarske organizacije. Iz Zagreba došli član centralne drž. aprovizacije je med burnim odobravanjem poročal o stanju naše prehrane, ki je dokaj žalostna in ki se tudi v doglednem času ne bode zboljšala. Vsi oni gospodje, ki so danes za svobodno trgovino, so iz krajev, kjer nimajo zadostne aprovizacije, oni pa, ki so za centrahio državno gospodarstvo, so iz krajev, v katerem je prebitek živeža. To pa jasno kaže, da hoče ta gospoda, ki se repenči proti centralnemu gospodarstvu, bi rada na lastno pest gospodariti in tudi v novi državi nadaljevati svoje dosedanje pregrešno veriženje.
Delali bodemo na to, da se te male množine Živeža pošteno razdele med vse, ne pa kakor je bilo to v stari državi, da so previligirancf si lahko nakupili po verižnih cenah vse potrebno blago, dočim je revni delavec trpel najhujše pomanjkanje in bedo v svoji družini.
Izvoz pa dovolimo le tem ljudem, ki prevažajo blago in ž njim trgujejo pod kontrolo centrale.
Izvolil se je odbor za vplačevalnico, drugi odbor za ustanovo kr. skupine kemičnih delavcev in odbor za ustanovo filijalke občnega delavskega kousumnega diuštva za Ljubljano in okolico.
V debati so govorili sodrugi Bolha, Zorga in Perdan.
članske prispevke za vplačevalnico Zalog nabirata sodruga Mislej Ivan in Bertossi Iv.
Po zaključni besedi sodruga Perdana je končal ta vrlo vspeli shod.
Opomba uredništva: Ko so naši krščanski bratci zvedeli, da imajo socialni demo-kratje shod v Vevčah, so na treh raznih krajih ob isti uri priredili shode, na katerih so svojim ovčicam razkladali pomen osemurnega dela za de-lavsivo, proti kateremu so vedno nastopali.
Škofja Loka. Dne 6. t. m. sc je vršil ustanovni občni zbor krajevne skupine Škofja Loka. Izvoljen je odbor, za katerega se je že prej potom pol glasovalo. Izvoljeni so: Fran Tonja, prožni vrav-navalec načelnik,- Jurij Berčič namestnik, Anton Kovač blagajnik, Fran Košir namestnik, Jožef Hafner zapisnikar, Luka Lebar namestnik, Mihael Šešek, Matevž Juvan preglednika, Valentin
Vrhunc in Fran Hafner odbornika. Podblagajnik za progo Medvode-Škofja Loka: Janez Porenta.
ProRul vravnovalcl imajo dne 2. februarja t 1. v gostilni »pri Združenju« v Spodnji Šiški sestanek, na katerega se vabi vse pripadnike te kategorije.
Nikdo ne manjkaj!	Sklicatelji.
V nedeljo, dne 26. januarja t. I. se vrši v Pol-čanah v gostilniških prostorih Bauman ob 2. url popoldne z dnevnim redoin;
1. Politični položaj v državi SHS.
2. Železničarji in njih stanovska vprašanja.
* * *
V nedeljo, dne 26. t. in. ob pol 7. url zvečer se vrši v Celju s istim dnevnim redom i a v e n shod.
Na obeh shodih poroča sodrug Kopač iz Ljubljane.
»Vestnik centrale.
Vsem članom »Splošne žel. organizacije za Jugoslavijo« na znanje!
Dogovorno s hrvaškimi sodrugi, se izdelju)«» spomenica, potoni katere hočemo urediti službeno in plačilno razmerje vseh železničarjev za Jugoslavijo. Radi gobezdičenja Zvezarjev naj se naši sodrugi nikar ne razburjajo. Mi ne hodimo z bob-njači okoli kakor klovni kake vaške šmire, da lovijo člane.
Kdor to dela je demagog* kateremu se ne gr* za stvar.	Tajništvo.
Vestnik uprave.
Vkljub temu, da smo že ponovno pozvali kra-icvne skupine, naj nam pošljejo sezname članov z navedbo stanovanja, dneva pristopa in rojstnih podatkov ter do kedaj imajo plačano, se dosedaj se niso odzvale vse skupine temu pozivu. Nekatere skupine pa so poslale zelo pomanjkljiv seznam. Ponovno poživljamo vse zaostale skupine, da nam takoj pošljejo zahtevani seznam, da ne bo pozneje kakih pritožb radi nerednega pošiljanja lista itd. Vsako skupino, ki nam v najkrajšem času ne pošlje seznam, objavimo v prihodnji številki, Seznami so nam nujno potrebni, da si moremo urediti natančen pregled.
Članske prispevke in obračune naj se zana* prej pošilja edino-le upravi »Železničarja« v Ljubljano, Šelenburgova ulica štev. 6.
Istotako naj se takoj pošlje centralni upravi Spl. žel. org. v Ljubljani vse zneske, ki jih imajo skupine nabrane za štokholmsko konferenco.
Do konca tega meseca bodo izgotovljene po-trdilne znamke in vse tiskovine, ki jih funkcionarji najnujnejše rabijo. Ostale tiskovine bodo do-viotovljene kasneje.
Da se olajša razdelitev, ozirama razpošiljatev tiskovin, naj krajevne skupine, katerim je možno, tekom januarja pošljejo k centrali kakega sodru-ga, ki bo tiskovine prevzel.
Obračune za mesec januar naj se izvrši tako, da bodo 10. februarja že pri centrali v Ljubljani.
Člani, ki najdalje do 10. februarja ne vplačajo svojih prispevkov ,zgube vse svoje pravice. Ta ukrep je potreben, ker sicer ni možno izpolnjevati prevzetih dolžnosti napram članom.
Da se prihrani na stroških za razpošiljanje strokovnega glasila, naj skupine in vplčevalnice naročajo dopošiliatev lista v zavojih in jih same razdeljujejo članom. Saino za tiste člane, ki se jim od tam ne more dostaviti lista, se bo tega še nadalje pošiljalo posamezno.
*
Železničarski dom. Stanovanjska mizerija v Ljubljani je velika. Centrala je sicer ustnovljena, nima pa potrebnih prostorov za točno funkcioniranje. Zato se je delegacijski zbor pečal tudi s tem vprašanjem. Sklenil je soglasno, naj se ustanovi > Zolezničarski dom«. Ker pa zgradba stanc mnogo denarja, se je na delegacijskem zboru sklenilo apelirati na železničarje, da povsod in ob vsaki priliki nabirajo prispevke za »Železničarski dom«.
Pa ne le sami med seboj naj zbirajo železničarji prispevke za »Železničarski dom«, temveč tudi med tistimi, ki so v stiku z železničarji in tudi med takimi, ki žive od železničarjev.
*
Železničarski koledar nam je pošel. Zaupniki, 'r;i še imajo neprodane izvode ln ni upati, da bi jih razprodali v svojem področju, naj nam iste pošljejo. da moremo ustreči tistim, ki še želijo ko-Jjdar.
V svrho redne dopošiljatve »Železničarja« naj tiam posamezne krajevno skupino s po roče število
izvodov, ki jih potrbuujejo za razdelitev. Obenem naj se nam naznani za progo in druge postaje v področju dotične skupine zaupnike, ki bi v zavoju sprejemali in razdeljevali list in koliko izvodov ga le-ti potrebujejo.
V članskih seznamih, ki nam jih imajo nekatere skupine še poslati, naj se zaznamuje tiste člane, katerim naj se list še nadalje posamezno pošilja. Omejiti pa se mora to samo na tiste člane, ki n» drugi način ne morejo prejmati lista.
Razno.
Internacionalizacija južne železnice. Ljubljanski korespondenčni urad naznanja:	Razno	ino-
zemsko časopisje poroča, da so se v Švici sestali razni intereeentje na razgovor glede internacionalizacije južne železnice.
tnkralni nabavni prispevki aktivnim ln upokojenim državnim uslužbencem. Narodna vlada je sklenila v seji dne 15. januarja 1919, da se aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem izplača v februarju enkratni nabavni prispevek v dosedanji višini.
Zvišanje draglnjske doklade za aktivne In upu-kojene državne uslužbence. Narodna vlada >o sklenila v svoji 47. seji z dne 17. januarja t. I., predlagati finančnemu ministrstvu v Belgradu, da zviša vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem za mesece januar, februar in marec 3v 19. dosedanjo draginjsko doklado za 50% (petdeset odstotkov). Po naročilu skupnega finančnega ministra dr. Ninčiča ne sme Narodna vlada dovoliti nikakih novih izdatkov brez dovoljenja finančnega ministrstva v Belgradu.
Zvišanje adjuta za praktikante ln -avskultanto. Narodna vlada je sklenila, predlagati skupni vladi v Belgradu, da se zviša pričenši s 1. januarjem
1919.	praktikantom skupine A (§ 52. službene pragmatike z dne 25. januarja 1914. drž. zak. št. 15) adjutum na letnih 2100 K in 2400 K, praktika»^ tom skupine B na letnih 1680 K in 1800 K, ostalim praktikantom na letnih 1200 K in 1500 K. Pravnim praktikantom in avskultantom se po predlogu Narodne vlade zviša adjutum na letnih 2100 K in 2400 K.
Žigosanje bankovcev je podaljšano, kakor smo poročali, do 2. februarja.
Kako se godi Jugoslovanskim ujetnikom v Italiji. Položaj jugoslovanskih ujetnikov v Italiji, zlasti v trJnjavi Rrccole pri Veroni je naravnost obupen. Parak v gorenji Italiji niti ne poznajo. Naši ujetniki spe v šatorih, postavljenih v vrsti po njivah okoli trdnjave. 8. jugoslovanska stotnija je dobila samo dve bali, tako da je imel vsak mož en kilogram slame V dveh mesecih smo samo trikrat izprenu nili šatore in malo peščico gnile slame nismo mogli vlačiti s sabo. 24. decembra je deževalo vs■* tioč in ves dan. Opolnoči so me hodili ljudje prosit, naj jim pomagam, da ne poginejo v vodi. Prosili smo italijanske stražnike, naj nas izpuste s premočenega sveta. Odgovor smo prejeli s palico r-o hrbtu. Ljudje so se za silo pokrili z mokrimi plašči, odejami in šatori, in tako dremali ob t di javi.kem obzidju. Voda je stala po 20 cm viso-kii. Dostikrat zaradi slabih drv ni bilo mogoče kuhati in stotnija je morala čakati nanjo do drugega dne, ali pa pojesti popolnoma sirovo. Včasih so sl naši ve jaki pomagali s tem, da so ponoči splezali skozi ž.čne ograjo do bližnjih njiv in si nakradli zeljnatih štoržev ter jih jedli sirove. Ako bi jih bil opazil sttažnik, bi#. ustrelil. Kruha dobivajo štirje možje po en hleb, dočim dobiva vsak italijanski vojak sani zase po en hleb. Naši ujetniki so vsled takega velikega trpljenja strahovom podobni. Italijani so jim pobrali ves denar in tudi britve, pe-rib in čevlje. Reveži so raztrgani, neobriti, zamazani in ušivi. Ker sva midva s prijateljem znala dob o ita'.jnnski, se nama je posrečilo za drag denar d obiti italijansko vojaško obleko iu ponarejene dokumente in sva dne 31. decembra ob treh zju-traj zapustila Verono. Preden sva pobegnila, sva potolažila prijatelje ,d jim pomagava, kolikor bo mogoče. Prosili so naju, naj poveva, da naj naša vlada v Beogradu posreduje z italijansko vlado vsaj zaradi hrane in stanovanja, ako glede drugega ni mogoče. Prosijo, naj bi se jih usmilili (n jfh oteli, da ne umijejo vsled prezebanja ln lakote. Sedaj pa pros'va še enkrat, pomagajte našim ujetnikom kar tajhitieje in kličeva »Živela in srečna bodi Ju-goslavja!« — Narednik Makso Dovžan, Dovje, Oo-ret jsko, r arednih Josip Moravec iz Idrije.
Vlada in umor Llebknechta ter Roze Luksem-burgovö. Nauen, 18. jan. (Lj. k. u. Brezžično.) Po smrti Liebknechta in Roze Luksemburgove je izjavila ct žavna vlada, da se bo uvedla najstrožjd p eisknva Krivci bodo kaznovani. Rajnika sta se
neJ /jmno piegrešila na nemškem narodu, vendar imata p: avl ako nedvomno pravico do zahteve, da se kaznujejo krivci. Linčanje Roze Luksembur-govi je nemškemu narodu v sramoto. Dogodki po-sleJrjit,a tedna kažejo, kako globoko je vsled vojne prodi la nravstvena jjosirovelost. Cas je, da se po\sodi povrne trezna zavednost, sicer bo slep fanatizem uničil vse nravne in gmotne vrednote narodnega življenja. —- Državna vlada in rsradojt svet sta se 16. januarja sestala in izjavila, da bosta nastopila proti vsem krivicam, pregre-Senim zoper Špartakovce, prav tako brezobzirno, kaknr proti vsem krivicam, pregrešenim po Špar-takovcih. List »Freiheit« zahteva, da se poveri preiskava rosebnemu sodišču, sestavljenemu iz vs«u sotiain h strank. »Oerinania« izvaja, da je umor obž.f.iovanja vreden, ako tudi je Liebknecht zaknvil svojo smrt sam. Umor Roze Luksemburgove se oe more dovolj ostro obsojati. Poizvedovalni koraki vlade so vsega priznanja vrednL Smrt obeh vodilnih duhov, vsled katere je zvez»-Spartakcvcev truplo brez glave, izboljšuje notranjo politično življenje v precejšnji meri.
Revolucija na Portugalskem. Amsterdam, 17. jan. (Lj. k. u.} Dun. kor. urad poroča: Po poročilu lista vT'rnes« poročajo osebe, došle preko portugalske meje, da je izbruhnila po vsej Portugalski meščanska vojna. Vse zveze so prekinjene. Očitno^ je, da je vejaška Junta (zveza) duša vsega gibanja. toliševiki baje podpirajo gibanje.
Svobodno potovanje po državi SHS. Kakor poročajo l:sti. je vlada v Belgradu odpravila vse omejitve za potovanje na teritoriju države SHS. V celem jupr slovanskem ozemlju je mogoče potovati bre? posebnih dokumentov in potnih listov. Za poti varje v ozemlje okupirano po Italijanih,, ostanejo v veljavi dosedanji predpisi.
Za železničarski dom
so prispevali: Alojzij Qnezda v Ljubljani 20 kron, Alfred Pičinin, Zidan most, zbirka 54 kron, prebitek železničarske veselice v Ljubljani 8795 kron 64 vin., prebitek železničarske veselice na Jesenicah 200 Kron, zbirka skupine Jesenice 240 K, od teh so prispevali Josip Pintar 50 kron, Josijv Mlakar 20 kron, Levstek 20 kron. Prej izkazanih 886 kron, skupaj 10.195 kron 64 vin.
Za železničarski dom je nadalje še ix>slala krajevna skupina Škofja Loka zbirko 49 kron in pa gosp. Jakob Parčina 100 K: skupaj 10.344.64 K.
Za železničarski dom je še prispeval gosp. Jakob Parčina 100 kron.
V Ljubljani, 15. januarja 1919.
Uprava.
IzdajaVli in odgovorni urednik Josip Koptič.
Tiska „Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
regUtrovana zadruga z omejeno zaveso»
Ml 6.
Tiskovine za šole, županstva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro» Sur, Itd.
Stereotlpfta. Litografij»,
Adalbert
Kassig
Ljubljana,
Židovska ulica
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. — Postrežba ločna.