TRGOVSKI LIST
Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko krajino: letno 100 Ur (za inozemstvo 110 lir), za V« ieta 50 lir, za >/< leta 25 Ur, meaetno B Ur. Te.
Časopis za trgovino. Industrllo. obrt In denarništvo
Številka
Urednlttvo: LjuHjaaa. Gregorčičeva ulica 31. Tal. 25-52. Uprava: Oregar. čičeva ul. 27. Tel. 47-«. Rokopisov ne
tild v Ljubljani tt. 11.»63.
Izhz/a vsak torek in »etek
Najvišje cene za domači čebelni med
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je na podlagi zakonitih določil ter na prošnjo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani določil naslednje najvišje cene za pristni domači čebelni med.
V prodaji na debelo: 1 kg 40 lir.
V prodaji na drobno: 1 kg 47 lir, Iranko prodajalna, vključno javne dajatve.
Cene se morajo v smislu odredb (d. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od ‘26. I. 1942, št, 8, Službeni list št. 8/42.
Lšubhana, torek 29. iebruaria 1944
Preis - Cena L O'80
Le$ni	problem v sedanji
Zvišanje rent pri Pokojninskem zavodu
Rente Pokojninskega zaveda so bile že s L novembrom 1941 zvišane od ‘20 do 5%, minimalne rente za invalide in starostne rent-nike za 163.15%, za vdove in si-r°te pa za 215.78%.
^ 1- julijem 1942 so se te rente znova zvišale za 30%, za ženo in za otroke pa je bila uvedena doklada po 80 lir na mesec.
Upravni odbor Pokojninskega zavoda je na seji dne 28. decem-kar 1943 sklenil, naj se rentam po slanju meseca junija 194*2 od 1. januarja 1944 dalje doda novih 30%, rodbinske doklade naj se pa zvišajo od 80 lir na 150 lir na mesec za osebo.
Ta sklep je nadzorno oblastvo sedaj potrdilo in bo Pokojninski zavod do 10. marca 1944 nakazal vsem upravičencem povišek rent za tri mesece skupaj, od meseca aprila 1944 pa bo nakazoval zvišane rente mesečno.
Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic za februar
Mestni preskrbovalni urad bo prevzemati odrezke nakaznic vseh racionii-"anih živil 'im tobaka za mesec februar v Mestnem domu, 11. nadstropje, tuti:o da pridejo ma vrsto ‘2. marca trafikanti z začetnicami A—Km in gostinski »-brati z začetnico A; 3. marca trafikanti Ko— Pi lin gostinski obraiti B; 4. marca trafikantu Pl—Z in gostinski obraiti C in Č; 0. mairca peki A—J in gostinski obrati Da—De; 7. marca peikii- K—Pi in gostinski obrati do konca; 8. marca peki Pl— Ž in gostinski obrati E do F;
9. marca trgovci A—Be in gostinski obrati G; 10. mairca trgovci Be—E in gostinski obrati H;
H. marca trgovci F in G in gostinci obrati I in J;
13. niarca trgovci H—J in gostinski ob™ti Ka—Km;
14. marca trgovci Ka,—KI in gostim*
i »brati Ko do konca;
15. marca trgovci Km—Kr in gostinski obrati L;
10. mairca trgovci Kn—L in gostinski obrati M;
17. marca trgovci Ma in gostinski obrati N in 0;
18. mairca Nabatvljatoa zadruga drž. železničarjev in gostinski obrati' z začetnico P;
‘20. marca trgovci Me—Ml im goetam-^ki obrati R;
21. marca trgovci Mo—N to gostinski obrati S;
22. mairca trgovci 0—Pe in goettoskj obraiti z začetnico Š;
23. marca trgovci Pi—Po in gostinski Obraiti T to U;
24. marca trgovci Pr—R to gostinski obraiti V;
25. marca trgovci z začetnico S to go, stiinaki obrati z začetnicama Z to Z;
‘27. marca trgovci Š in T; 28. marca trgovci U to V; 29. marca Z im Z ter trgovci z .boni od A—Z.
Vse navedene obrate opozarjamo, da 8e natančno ravnajo po gornjem naz-
Gozd in les se v sedanji vojni tako zelo uporabljata, ko Se nikdar dosedaj, piše »Internalionaler Holzmarkt« in nadaljuje v kratkem takole: Skoraj vsaka dežela je zaradi vojne prisiljena, da globoko poseže v svoje gozdne zaloge, ker je postal les ena najvažnejših surovin, da zavzema poleg železa in premoga vodilno mesto.
Ne samo vojskujoče čete potrebujejo za izgradnjo svojih pozicij velikanske količina lesa, temveč tudi za ceste in mostove ter za svoja prebivališča. Vojna pa zahteva les tudi zaradi mnogih posebnih stavb kakor za zračna zaklonišča, za Atlantski obrambni zid in podobno. Ce že ne kot ne-l>osredna stavbena snov, pa se poti ebuje les kot pomožna. Poleg tega pa se potrebuje les vedno bolj v kemiji. Kot generator je moral les nadomestiti bencin za prevoz tovornih vozil. Nadalje pa se uporablja les kot jamski les v rudnikih, za celulozo in papirno proizvodnjo, za železnišfeei prage in v delavnicah. Številke o potrošnji lesa naraščajo tako v gigantski obseg.
A tudi kot kurivo se porablja les v vedno večji meri. Dežele, ki nimajo lastnega premoga, si morajo pomagati 2 lesom. Treba tu opozoriti le na Švedsko, Finsko, Norveško, Slovaško, Švico in Romunijo. Ce se je na Švedskem določila letna sečnja na 56 milijonov polnih m’, sie; to ni zgodilo, ker naj bi bil izvoz lesa posebno velik, temveč ker se bo les v zelo veliki meri porabil kot kurivo. Samo naravno je, če je zaradi tako velike porabe lesa sečnja v vseh državah izredno visoko, in sicer tudi v sovražnih državah. Ni danes dežele, ki bi se mogla zadovoljevati le z naravnim lesnim prirastkom, temveč presega uradno določena sečnja v veliki meri normalno sečnjo.
V odstotkih je sečnja v celinskih državah v Švici največja, ker tu je sečnja že več let določena na ‘200 odstotkov normalne. Poleg tega je Švica, da poveča kmetijsko proizvodnjo, mnogo gozdov posekala ter izvedla prisilno krčenje gozdov, kjer se to še ni izvedlo. Švicarski gozd mora torej v sedanji vojni prevzeti silno breme.
Švedske sečnje so manj visoke, vendar pa presega 56 milijonov plin' daleko naravni prirastek. Tudi Finska mora globoko poseči v svoje gozdove. Tu kot tudi v drugih deželah je sečnja omiljena samo zaradi pomanjkanja delovnih sil, težkoči lesnega odvoza in drugih težav. V Veliki Nemčiji je sečnja tudi izredno visoka in je dosegla najvišjo mero 80 milijonov plms. Tudi na evropskem zapadu, v Nizozemski, Belgiji, Franciji in Španiji je sečnja zaradi izostanka čezmorskih lesnih pošiljk izredno visoka. Italija, ki je morala že tedaj, ko je bila vojna velesila, globoko poseči v svoje gozdne rezerve, j,e danes navezana edinole na lastne gozdove.
V zavezniških državah se dostikrat še bolj globoko posega v gozdni kapital. V tem oziru je ne-
dvomno na prvem mestu Anglija, ki je sploh revna na gozdovih in mora sedaj zaradi ustavljenega lesnega uvoza krčiti tudi zadnje gozdne rezerve. Celo gozdovi za divjačino in grajski gozdovi »o morali pasti. A tudi v dominijonih in kolonijah so globoko posegli v gozdove. V zapadnoafriških kolonijah Francije zlasti na ozemlju Konga je Anglija izvedla naravnost pustošno sečnjo. Sečnja v Združenih državah Severne Amerike je zadnja leta nazadovala, ker je pustošim sečnja v prejšnjih letih vsako zvišanje proizvodnje lesa onemogočila. Rekordi v lesni proizvodnji niso več mogoči.
Gozdovi pa niso trpeli v mnogih državah le zaradi silno narasle potrošnje temveč tudi zaradi direktne škode, ki jo je povzročila vojna. Nemčija je bila doslej od vojne neprizadeta, v mnogih evropskih državah pa je vsekako vojna gozdovom v veliko škodo. Finska je n. pr. pred kratkim ocenila od vojne povzročeno gozdno škodo. Nič manj ko 200.000 ha gozda je bilo na Finskem od vojne uničenih. Celo pri najbolj previdni cenitvi znaša ta Skoda 600 milijonov finskih mark. V Franciji je vojna škoda primeroma nizka, mnogo bolj pa so zaradi vojne trpeli gozdovi v Italiji. Zlasti na lesu itak silno revna južna Italija je izgubila svoje zadnje gozdove. Tudi v bivši Jugoslaviji je zaradi komunističnih tolp nastala v gozdovih silna škoda. Najbolj pa so na vsak
način zaradi vojne trpeli gozdovi v vzhodni Evropi. Ostrost bojev v teh krajih ter trde naravne razmere so cele gozdove popolnoma uničile. Vsak si lahko predstavlja, kako malo ostane od gozda, čez katerega je šla tudi po večkrat vojna vihra. Poleg tega pa evropski del Rusije nikakor ni tako lx>-gat na gozdovih, kakor se dostikrat misli. Pa tudi boji partizanov so napravili v gozdovih silno škodo. Predaleč bi zašli, če bi tu naštevali vse primere, ko je vojna zahtevala od gozdov svoj delež.
Ni pa namen teh vrstic opozarjati le na škodo, ki je nastala zaradi vojne in večje lesne potrošnje v gozdovih, temveč težišče vseh izvajanj je v posledicah, ki so zaradi te škodie nastale. Ne sine se zgoditi, da bi zaradi teli škod bila Evropa brez gozdov, temveč vse mora delati na to, da gozd zopet dobi to, kar mu gre. Država, občine in vsi državljani morajo najti pota, da se gozdovi ohranijo in da se poveča nato, lesna proizvodnja. Morajo se v celoli izkoristiti vse možnosti, ki jih dajejo hitro rastoča drevesa. Kjer je le mogoče se morajo zasaditi nova drevesca. Kjer je le prostora za ono drevo, mora to Uidi vzrasti. Gozd se mora gojiti in čuvati. Veliko preizkušnjo, ki jo je sedanja vojna naložila gozdu, mora ta uspešno premagati. Vse drugače ko dosedaj, se mora po vojni skrbeti za vse, kar more biti gozdu v korist!
napredek, kajti leta 1941. so obsegali nasadi bombaža samo 17.000 hektarov, naslednje leto pa 20.000 hektarov. Leta 1942. so pridelali 790 vagonov bombaža, lani pa nekaj več, a še daleč ne toliko, kolikor so pričakovali in kolikor bi bili dosegli, če bi bilo vreme le malo ugodno.
Povečanje proizvodnje bombaža je glavna skrb vlade in tekstilne industrije. Odkupne cene za bombaž so lani dosegle že 200 lejev za kilogram, leta 1940. pa so znašale še 50 lejev. Posamezni obrali tekstilne industrije imajo koncesije za nakup bombaža v določenih okrajih, večje zaloge bombaža pa so naročili tudi v Turčiji. Uvoz tega bombaža bo finansiral Nacionalni industrijski kreditni zavod.
Problemi
tekstilne
poredu ter prinašajo odrezke od 8—10 La od 14.30 do 10.
Znova opozarjamo trgovce dn peike, da obračunavajo enotno oziroma koruzno moiko na 'temelju dnevnih odrezkov, ne 'pa celih mesečnih kart kol je to pri ostalih žhiiilih.
/ Sudost-Echo« naglaša, da je med vsemi industrijskimi panogami Romunije tekstilna najbolj odvisna od uvoza inozemskih surovin, pri čemer pa se je vladi posrečilo obdržati tekstilno proizvodnjo na višini, ki zadošča vojaški in civilni potrošnji. Pri tem pa je treba upoštevati, da je civilna potrošnja zaradi visokih cen tekstilnih izdelkov tako omejena, da tudi racio-n i ran je doslej še ni bilo potrebno.
Romunska tekstilna industrija je razmeroma že stara. Prva romunska tovarna sukna je bila ustanovljena leta 1766., do večjega pomena pa je prišla domača tekstilna industrija po letu 1886., ko so bile odpovedane trgovinske pogodbe z- Avstrijo, Nemčijo in Anglijo ter je bil ustavljen uvoz tekstilnih izdelkov iz teh držav. Leta 1913. je imela Romunija 81 tekstilnih tovarn, v katerih je delalo okrog 7000 delavcev. Po prvi svetovni vojni se je tekstilna industrija razvijala še bolj kakor druge industrijske panoge in leta 1938. je bilo v Romuniji že 574 tekstilnih obratov z delavskim staležem okrog 70.500. V tekstilnih obratih je bilo vloženih blizu 7000 milijonov lejev, vrednost letne proizvodnje pa je dosegla 14.228 milijonov. Delež tekstilne industrije je bil takrat pri skupnem številu industrijskega delavstva ‘25 °/o, pri skupnem kapitalu 15 %>, pri skupni vrednosti proizvodnje pa 22 °/o. Razvoj tekstilne industrije se tudi med sedanjo vojno ni ustavil. Leta 1942. so delniške družbe v tekstilni industriji dosegle kapital 7.269.7 milijona lejev.
Proizvodnja romunske tekstilne industrije v zadnjih petih letih je
razvidna iz naslednjega pregleda, ki navaja v tonah mesečno povprečje proizvodnje:
predivo 1939.1910.1941. 1942.1943.
i/. bomb. jn
..tnniiičnliine	1272	950	583	325	443
iz volne	633	567	358	490	527
iz u met. svite 103	83	104	140	142
tkanine
bombaž	1803	922	567	465	444
volna	484	481	250	280	354
svila	89	69	92	120	118
konoplja	31	15	21	35	66
Lanska proizvodnja zaostaja sicer za proizvodnjo zadnjega predvojnega leta, kaže pa napredek v primerjavi z letom 1942. in tudi z letom 1941., kar je dokaz zadovoljivega razvoja v vojni dobi.
Cene vseh tekstilnih izdelkov se stalno dvigajo od začetka vojne in so zdaj približno desetkrat višje kakor leta 1939. To je predvsem v zvezi s podražitvijo surovin. Surovine v tekstilni industriji so se od začetka vojne zvišale za 800 do 1800 °/o.
Ce se bo proizvodnja romunske tekstilne industrije letos v večji meri zmanjšala, bo to predvsem posledica nezadostnega pridelka bombaža. Za pridelovanje bombaža so lani določili 100.000 ha, zaradi neugodnega vremena in drugih ovir pa so od tega obdelali samo 27.448 ha. Sicer je tudi to
Švica se boji krize
V	Švici se v zadnjem času mnogo govori o grozeči brezposelnosti v švicarskem gospodarstvu. V časopisju se poudarja, da je dosedanja dobra konjunktura že prekoračila svoj višek in da bo manjša proizvodnja povzročila brezposelnost. To naziranje potrjuje tudi apel zveznega gosjx>darskega oddelka na švicarske delodajalce, z ozirom na možno omejitev obratovanja in brezposelnost. V tem apelu se pravi; Zvezni uradi upajo, da skoraj neodvrnljive spremembe v obratovanju industrij, trgovine in o hrta ne bodo povzročile prevelikih slresljajev. Že dalj časa se pripravljajo uradna ukrepi, ki naj preprečijo preveliko obremenitev delovnega trga z brezposelnimi. Oddelek se zanaša na solidarnost delodajalcev in delojemalcev in upa, da bodo delodajalci sami storili potrebno, da preprečijo najini jše trdote odpusta iz službe. Delojemalec na noben način nei sme dobiti vtisa, da bi bil odpuščen iz službe zaradi nenujnih razlogov. Nameravani večji odpusti se morajo gospodarskemu oddelku takoj prijaviti. Dolgo let nameščeno osebje z rodbinami in zlasti starejši ljudje, ki se ne morejo zlahka preučiti na nov posel, i naj se ne odpuste.« Zvezni gospodarski oddelek pa se je obrnil tudi na delojemalce, o katerih upa, da bodo pokazali razumevanje za položaj, v katerega je zašlo švicarsko gospodarstvo. Apel oddelka sta podprla tudi švicarsko društvo industrijcev in organizacija trgovcev, nadalje zveza obrtnikov in osrednji odbor švicarskih delojemalcev.
Zunanja trgovina Švice
Lani decembra je znašal švicarski uvoz 33.445 desettonskih vagonov v vrednosti 134.2 milijona šv. frankov, izvoz pa 5079 vagonov v vrednosti 211 milijonov šv. frankov. Od novembru do konca leta se je uvoz povečal po količini za 14.4 %>, po vrednosti pa za 11.7 milijona. Vrednost izvoza se je dvignila od 66 na 211 milijonov, l>o količini pa se je izvoz zmanjšal za 4.3 °/o. Zunanje-trgovinski indeks (1938 = 100) je bil lani decembra pri uvozu 44.7, pri izvozu pa 90.7.
Ves lanski uvoz je bil 397.119 vagonov i>o 10 ton v vrednosti 1727.1 milijona, izvoz pa 36.560 vagonov v vrednosti 2049.3 milijona, izvoz pa 39.896 vagonov v vrednosti 1571.7 milijona.
OKVIRI * UMETNINE
GOSPOSVETSKA 3
GALERIJA „OBERSNEL“
Strtui 2.
»TRGOVSKI LISTc, 29. februarja 1944.
Štev. 18.
MM«
Gostilničarski vestnik
Gostilničar g. Josip Maček 80letnik
Gospod Maček Josip, gostilničar v Krojaški ulioi v Ljubljani je praznoval te dni 80 letnico svojega rojstva.
O tem redkem jubileju se ga ne spominjamo samo kot uglednega in najstarejšega gostilničarja, ampak v prvi vrsti tudi kot zavednega stanovskega tovariša in odličnega organizatorja gostilniških strokovnih organizacij.
Ob lepem jubileju izrekamo jubilantu najiskrenejše čestitke v imenu vseh gostilničarjev z zahvalo za vse njegovo veliko delo in požrtvovalnost, ki jo jo izkazal in jo še izkazuje kot še vedno delovni član Sindikata gostinskih podjetnikov Ljubljanske pokrajine
G. Maček je še danes član uprave Bolniške blagajne Sindikata ter vestni in marljivi upravitelj Gostilničarskega doma na Privozu.
Do izbruha te vojne je bil člao uprave bivšega Združenja gostilniških podjetij, kateremu je dal na razpolago svojo bogato življenjsko izkušnjo, zlata vredne nasvete in navodila, da je Združenje poslovalo v splošno zadovoljstvo in skrbelo za poVzdigo gostilničarskega stanu.
Velike zasluge si je jubilant pridobil pri zidavi Gostilničarskega doma, zlasti pa tudi kot ustanovitelj bivše Zadruge gostilničarjev, pozneje Združenja gostilničarjev, danes Sindikata gostinskih podjetij in se je krepko zavzemal za ustanovitev Gostinske strokovne nadaljevalne šole, ki je v svojem 15 letnem delovanju vzgojila že veliko število odlično kvalificiranih gostinskih podjetnikov. Na Ui način si je jubilant g. Maček ustvaril nepozabni spomenik v vrstah naših članov ter v uspešnem
Mednarodni trg rud m
tzovan
Normalna potrošnja bakra v mirni dobi je bila okrog 2 mil. ton na leto, leta 1937. pa se je potrošnja zaradi oboroževanja dvignila že na 2.4 milijona ton. Svetovna proizvodnja bakra znaša zdaj približno 3 milijone ton na leto, k temu pa je treba prišteti še 1 milijon ton, ki se pridobi iz starega bakra. Znatnega presežka produkcije še dolgo ne bo, ker se bo po vojni dosti bakra porabilo za popravila in obnovo. Glavni potrošnik bakra bo tudi po vojni električna industrija. V Severni Ameriki je prišla tudi v mirni dobi polovica potrošnje bakra na industrijo električnih strojev, brzojavnih napeljav in radijskih apara-Icv ter na hladiL.ice.
Mangan. Združene države Severne Amerike so prevzele vso
85°/o, ker je bilo mnogo rudarjev in delavcev mobiliziranih. Proizvodnja je znašala leta 1939. okrog 105.000 ton, lani pa blizu 180.000 ton. V državah Oregon, Washing-ton, Kolorado in Minnesota so odkrili nova ležišča rud, ki vsebujejo do 13°/o niklja. Močno se je povečala tudi proizvodnja niklja na Kubi, kar že zdaj vzbuja skrbi, da bodo v povojni dobi presežki produkcije preveliki in da bodo morali kanadski obrati počivati, kakor so počivali že 1. 1921.
Kositer. V USA je pomanjkanje kositra vedno večje, ker se je povečanje proizvodnje v Boliviji izjalovilo. Najbolj se občuti pomanjkanje konserv za sadje in sočivje, ker se pri proizvodnji konservnih škatel niso obnesli razni nadomestki za kositer. Proizvodnjo ko-
čilensko proizvodnjo manganovih's it ra pospešujejo predvsem v Bel-rud, ki je lani znašala 800.000 ton. jgijskem Kongu, kjer se je od leta V Španiji so odkrili novo ležišč«1 j 1942. do lani proizvodnja zvišala manganovih rud, ki bo dajalo na od 21.000 do 26.000 ton na leto. V leto okrog 25.000 ton. Proizvodnja ! Nigeriji se je proizvodnja povečala feromangana je v Španiji v prvih od 17.000 do 22.000 ton, iz Boli-osmih mesecih lanskega leta zna- vije pa so lani pričakovali 42.000
la forma srajc pozneje zaradi skrčenja blaga pri pranju.
Zdaj med vojno se v mnogih dunajskih obrtnih delavnicah perilo popravlja in predeluje. Delavnice, ki imajo 6 do 8 delovnih moči, popravijo na teden nad 100 moških srajc. Sto popravljenih srajc prihrani približno 50 novih.
Dunajski obrt za izdelovanje perila ima tudi svoj Lago (dobavno središče in zadruga), ki je med največjimi v alpskih in donavskih pokrajinah. Njegov promet je zdaj sedemkrat večji kakor je bil leta 1939.
Občni zbori
Tovarna zaves »Štora«, d. d, v Ljubljani ima 21. redni občni zbor 22. marca v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke. Dnevni red običajni. Vsaj 10 delnic z ne-zapadlimi kuponi je treba položiti pri blagajni Zadružne gospodarske banke najkasneje 3 dni pred občnim zborom. Vsakih 10 delnic j daje pravico do 1 glasu na občnem zboru.
.sala 5430 ton, v enakem razdobju prejšnjega leta pa 5270 ton. Letos bo proizvodnja precej povečana, ker so obrate razširili.
N>kelj. International Nickel Com-pany of Canada lahko izkorišča kapaciteto svojih podjetij samo do
ton, dobili pa samo 38.380 ton. Zaloge kositra v USA so lani ob koncu leta cenili na 100.000 ton. K temu je treba še prišteti proizvodnjo v Kanadi in Afriki, ki je lani znašala skupaj okrog 85.000 ton.
Angleške skrbi zaradi bodoče ameriške konkurence
Bojazen angleških industrijskih in trgovskih krogov, da v bodoče ne bodo več kos ameriški konkurenci, se neprestano veča. Zaradi tega se pošilja naprej že druga garnitura angleškega kabineta, da opozarja na to nevarnost. Parlamentarni državni tajnik v angleškem produkcijskem ministrstvu Garro-Jones je nedavno govoril na
delovanju strokovnih organizacij, j nekem 'zborovanju v Liverpoolu o
/.a kar ga^ moramo staviti kot ble-: tendencah ameriškega gospodar-
Istva. Anglijo da hočejo popolnoma
ščeč zgled vsem tovarišem.
Predsedstvo Sindikata gostinski li podjetij se pridružuje čestitkam ob 80 letnici svojega uglednega člana, s spoštovanjem in iskrenimi čestitkami ter v priznanje za vse njegovo nesebično delo in mu želi kot zavednemu Slovencu še mnogo zdravih let.
Pozor pred ponarejenimi odrezki živilskih nakaznic
Pokrajinski prehranjevalni zavod nas je z okrožnico št II/7 z dne 23. II. 1944 obvestil, da je kontrolni odsek med predloženi mi odrezki ugotovil falzilikate januarskih živilskih nakaznic.
Ponovno opozarjamo gostinske podjetnike, da ne sprejemajo že odrezanih odrezkov živilskih nakaznic, bilo za kruh, bilo za druga racionirana živila, in da se vselej prepričajo, če je živilska nakaznica pnedpisno izpolnjena in opremljena s pečatom in podpi som oblastva, ki jo je izdalo, in če tudi sicer ustreza živilski na kaznici izdani za dotični mesec.
V sumljivih primerih sprejem odrezka in oddajo živil odklonite, ker bo Prevod prijavil policiji
izriniti s trgov, ki jih je imela pred vojno. Očital je Amerikan-ceni, da ipresojajo položaj zelo enostransko. Vendar pa da ni treba bodočnosti angleške izvozne industrije presojati preveč pesimistično, ker da so mnogi proizvajalni stroški v Angliji nižji kakor v Ameriki. Tudi upa Garro-Jones, da bo sčasoma padla vrednost ameriškega dolarja proti angleškemu funtu.
Odločujoči angleški industrialci pa presojajo položaj bolj pesimistično. Tako je izjavil lord Mc Govans, vodja Imperial Chemical Industries, da angleške industrije že zato niso dorasla ameriškim, ker je angleški premog danes dražji od ameriškega. Kljub zvišanju mezd, ki ga je dovolil Roosevelt ameriškim rudarjem v pre-
mogovnikih lansko poletje, je proizvajalna cena v USA pri toni za
10 šilingov nižja ko v Angliji. Cene za angleški premog so v zadnjih šestih letih naraste za 70 odstotkov. To nerazmerje v cenah pomeni veliko obremenitev za angleško kemično industrijo ter tudi za druge angleške izvozne industrije.
Istočasno ve izjavil član preiskovalnega odbora konservativne stranke, da se more izguba angleških kapitalnih investicij v čezmorskih deželah izravnati samo na ta način, če bi se angleški izvoz i>o vojni zelo močno dvignil. Po podatkih londonske City je morala Anglija do konca lanskega leta likvidirati v čezmorskih krajih investicij za približno 2.8 milijarde funtov. Proti svojim domi-nionom in Indiji je danes Anglija dolžnik. Poleg tega so vsi domi-niji (povečali isvojlo industrijsko delavnost in danes izdelujejo izdelke', ki so jih prej uvažali iz Anglije. To velja zlasti za Kanado. Skrbi Anglije glede svojega bodočega gospodarskega položaja so torej zelo utemeljene in čim dalj traja vojna, tem manjša postaja angleška gospodarska sila.
(■»Deutsche Adria Zeitung«.)
Dvig varčevanja v Nemčiji
Javne nemške hranilnice' upravljajo danes za 77 milijard mark vlog, od katerih odpade na tekoče račune 12 milijard. Skupno so se vse vloge v 1. 1943. povečale za približno 16.9 milijard RM, za 1.7 milijarde več ko v 1. 1942. in za 3.8 milijarde RM več ko v 1. 1941. Čiste hranilne vloge so narasle za 14.3, vloge na tekoči račun pa za 2.6 milijarde RM. Slednje« so se povečale zaradi stabilnejših nakazil plač po pošti in preselitve obratov v manjše kraje.
Gospodarske vesti
V Bruslju so ustanovili izravnalni urad za izvozne in uvozne oene. S pri-1 mernim določevanjem iz voznih cen naj bi se dobita sredstva za pocenitev uvoza.
Švedska je leta 1938. uvozila skupno 37.000 it ibombaža, od lega »amo 1000 t iz Braaiildje. Lani ipa je uvoziiia skoraj 09 odstotkov vsega ibombaža iz Brazilije. Švedski uvozniki nameravajo 'ustanoviti v Stockholmu švedsko-bra-' ziljsko trgovsko družbo, da bi se trgovina z Braziiliijo še povečala.
Anglija izda na leto nič manj ko ‘200. milijonov dolarjev za pocenitev živili. Samo za pocenitev kruha ,in moke izda Anglija 60 milijonov dolarjev.. Iz tega se vidi, da se v Angliji ni posrečilo preprečiti dviga cen samo z nadzorstvom nad conami.
Vež angleških poslancev 'je naprosilo zakladnega ministra, da ne sprejme nobenih prenagljenih sklepov glede mednarodnega valutnega sporazuma. Sodijo, da ije ibila ita prošnja poslancev od angleške vlade naročena.
Javne investicije ameriške vlade od leta 1940. dalje se cenijo na 20 milijard doLairjev, zasebno lnvei*tdoije jva na 10 do 12 milijard dolarjev.
Vodja ameriškega urada za vojno proizvodnjo je izjavil, da so izgledii za povojno trgovino med USA (in SSSR ugodni. Sovjetska unija se atesta zanima za stroje za izdelavo orodja, za airooofora-letola, za male avtomobile An za tovorne avtomobile z nosnoetjo 2.5 tone.
Proizvodnja surovega jekla v USA
se po novem letu zaradi etavik im slabe o&kribe s premogom že ni mogla dvigniti. Premogovne zaloge so se v USA v letu 1943. zmanjšale za 30 milijonov ton, ker je znašala proizvodnja premoga le 590, potrošnja ipa 620 milijonov ton.
Nemški notranji minister je zaradi zmanjšanja papirne potrošnje izdal za vse občine v. manj ko 3000 prebivalci okrožnico, v kateri odreja, da «mejo te občine za blagajniške, proračunske in obratu neke zadeve uporabljati le
določene vzorce.
Z bombažem zasajena površina ae je na Bolgarskem v zadnjih dveh letali j povečala že šestkratno. Hektarski donos se je zaradi razmiii melioracij zvišal za 20 odstotkov. Posebno dobri uspehi so se dosegli v okrajih Veles, Dojran, Gjievgjeli, Stip, Strumioa, Radovih in Ovčje polje. Z melioracijami v še neobdelani zemiljii upajo letno pridobiti 3000 ha novih bombažnih plantaž. V ta namen se bo moglo uporabiti še 10.000 ha.
Za kritje vojnih izdatkov je rotmun-eko vojno ministirstvo znova najelo pri ikrediitnih zavodih dežele posojilo 4 milijard lejev in je aa obresti in amortizacijo ii>otTebine zneske vstavilo v državni proračun. Kot podlago za posojilo bo izdalo finančno ministrstvo zakladne liste, 'ki se bodo mogli lorobar-diratti pri Narodmi banki.
Romunija je načeloma dovolila izvoz lesenih barak proti plačilu v švicarskih frankih. Za vsak tak iavoz pa je f c’ robno pošiebno izvozno dovoljenje.
Obrt za izdelovanje perila na Dunaiu
V oblačilni stroki je na Dunaju obrt še vedno na važnem in vplivnem mestu, kar je posledica stare tradicije dunajskega obrtništva, ki i	je	imelo	že od nekdaj zelo važno
'	^°'i-	V	ir’-	k	j1	nrpd	l	vl°go	pri določanju mode. V obla-
se bodo našli ali, ki bi ev. pred- *	J
ložil odrezke falzificiranih živilskih nakaznic.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
Nemška trgovinska zbornica na Finskem
Dvajset let že deluje Nemška trgovinska zbornica na Finskem. Ustanovljena je bila 8. februarja 1924., da bi podpirala izmenjavo Iblaga in gospodarsko vzajemnost obeh držav. Ze a lem, da je zbirala za gospod a-raka pogajanja potrebno gradivo, je ziboruiea dobro služila svojemu namenu ter postala važen, faktor finskoinemškega gospodarskega sodelovanja. To je raz vidno tudi iz števila članstva. V 21. letu svojega delovanja ima zibomica že 900 članov, od katerih jih je 412 na Finskem, 548 pa v Nemčiji.
čilni stroki je tudi še danes zelo važno obrtno izdelovanje vsakovrstnega perila in ta obrt je na Dunaju bolj zastopan kakor v drugih nemških mestih in pokrajinah. »N. Wiener Tagblatt« navaja, da je na Dunaju okrog 2800 obrtnih obratov za izdelovanje penila, v Berlinu pa samo še okrog 440.
Dunajski obrt za izdelovanje perila obsega danes kakih 28 skupin: moško, žensko, otroško perilo, kopalne in nočne obleke, posteljnina, prti in zastorji, odej« itd. Delavnice za izdelovanje ženskega perila so po večini modni saloni, kajti v modi finega ženskega perila je Dunaj nekdaj tekmo val s Parizom. Zensko perilo so izdelovali tudi veliki obrati s ka-
mm
Zahvala
Vsem, ki so nam ob smrti naše ljubljene mamice, gospe
Justi Ose:ove
izkazali svoje sočutje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo čč. očetom frančiškanom, gg. zdravnikom: dr. J. Volavšku, primariju dr. R. Blumauerju, dr. Čadežu Gvidonu in dr. Poljanšku Radu za nadvse skrbno nego in požrtvovalnost v času njene bolezni, ter čč. sestram v Lconišču, ki so ljubeznivo skrbele za pokojnico v zadnjih dneh njenega življenja. — Prav prisrčna zahvala tudi združenim pevskim zborom pod vodstvom g. Prenielča za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti.
Ljubljana, 26. februarja 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Zi?
itd.
u
paciteto 600 do 1000 kosov na teden, ki so zalagali trgovino na debelo in na drobno ter dosti delali tudi neposredno za izvoz. Dobi r sloves so imeli tudi modni obrati za moško p5>rilo. Delavnice, ki so imele i>o 20 do 25 delovnih moči, so izdelale na teden po 800 finih moških srajc. Za osnutke modnih kreacij finega perila so imeli večji obrtni obrati svoje risarje.
številne delavnice perila so izvozile do 70 odstotkov svojih izdelkov. Najbolj živahen je bil iz-v o/ v južnovzhodne ievropske dežele, precej izdelkov pa je prevzemala tudi Skandinavija. Dosti so dali zaslužiti tujci, ki so prihajali na Dunaj. Naročali so perilo tudi po meri in bilo je precej delavnic in modnih salonov, ki so od jutra do večera izgotovili po 2 do 3 ducate naročenih srajc. Večji obrati so imeli pralnice, v katerih so izpirali platno in drugo blago za perilo pred krojenjem, da ni trpe-
barva, plesira in kemično tnaži obleke, klobuke Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgo^a 3 Telefon St. 22-72.
Eiektro - podjetje
wBOKOw
Ljubljana - Bleiweisova št. 18
Palača Kmetske posojilnice
Izborno, pristno, zdravilno vino „Lovska kri" (»Jtigerblut") toči
GOSTILNA ..PRI LOVCU
li
Ljubljana, Rimska cesta 24 — Telefon 46-95
JERAS MAKS
Ljubljana, Miklošičeva 34
Čokolada • bonboni • keksi
Telef.
38-36
Fttr das Konsorttum »Trgovski liat< a le Verlas — Za konzorcij »Trgovski list< kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Sehriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Filr die Druckerei »Merkur< A. O.
Za tiskarno >M«rkur< d. i: Otmar Mihalek. — Alle — v»j ▼ Ljubljani.