Št. 303 (16.340) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v r	^ 1R wn-
88020000
1 FRANCE BEVK
TRS1' J. K '
GOMCA-Drev .	j33#k
CH3AD - Ul. Ristori 28 • Tet. ^	^11_ _____________________
M 2, corrna ZOb, legge 66236 - Hale <1 Tresle
CARSO
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
last. Giraldi R.
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
tel. 040/200238
SREDA, 23. DECEMBRA 1998
Bom dar, M dobro obeta
Vojmir Tavčar
Vlada je izpolnila svojo obljubo. Italijanski državljani so dobili kot božično darilo skupno obvezo vlade, sindikatov in podjetnikov, da si bodo prizadevali za uspešnejši boj proti brezposelnosti in da bo vsaj delno odvit davčni vijak v mejah, ki jih bo dopuščala uspešnost boja proti utajevalcem.
To je v bistvu socialni dogovor, ki je bil včeraj podpisan v Rimu po štirih mesecih pogajanj. Dogovor je lahko odskočna deska, ki bo jamčila italijanskemu gospodarskemu stroju večjo dinamičnost in s tem večjo konkurenčnost na svetovnih trgih, to pa bo tudi spodbuda za oblikovanje dodatnih delovnih mest in za nove proizvodne naložbe.
Socialni pakt, katerega utemeljitelj in glavni zagovornik je bil minister za gospodarstvo Carlo Aze-glio Ciampi, je tudi pomemben uspeh za novo italijansko vlado, ki jo vodi Massimo D’Alema. Kljub napetostim in prerekanjem v zavezništvu ima nova italijanska vlada zadosten politični ugled in zadostno verodostojnost, da je skupno s socialnimi partnerji lahko sklenila dogovor, ki po eni strani navaja podjetnike k večjim naložbam, sindikate pa k večji prožnosti o delu. Paradoksalno je politična kriza, ki je povzročila padec Prodijeve vlade, olajšala dogovor. Prodi je namreč moral upoštevati tudi mnenje SKP, ki je ostro nasprotovala socialnemu paktu, D’Alema pa te zavore nima in je veliko svobodnejši v dogovarjanju s socialnimi partnerji. In to je prispevalo k pospešenemu ritmu dogovarjanja.
Včerajšnji dogovor je pokazal tudi kako velik je Cut odgovornosti sindikatov in proizvodnih sil, ki so znale v težkih razmerah uskladiti večkrat nasprotujoče interese interese. Skupno z vlado so tudi stavili na metodo usklajevanja kot način za snovanje glavnih smernic italijanske družbene in gospodarske pohtike. Ta metoda se je obrestovala, saj je Italiji v zadnjih letih zagotovila sorazmerno nizko sindikalno konfliktu-alnost in možnost uspe-šne sanacije. Z novim dogovorom ima država Se dodaten adut.
»Božično darilo« ni zanemarljivo. Se bolj pomembno pa bo postalo, Ce bodo vsi podpisniki znali načelne smernice tudi udejaniti v opertivi.
RIM / OB PRISOTNOSTI PREMIERA D'ALEME, MINISTROV IN PREDSTAVNIKOV 32 DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
Po štirimesečnih naporih včeraj parafirali novi »socialni pakt«
Njegov pobudnik je bil minister Ciampi - Zamenjal bo onega iz leta 7 993
RIM - D’Alemova vlada je dosegla svoj prvi večji rezultat. Včeraj so v Palači Chigi v Rimu .predstavniki 32 organizacij delodajalcev in delojemalcev podpisali novi socialni pakt, ki bo zamenjal tistega iz julija 1993. Vsi podpisniki so izrazili zadovoljdtvo nad doseženim rezulta-' tom, še zlasti pa zakladni minister Ciampi, ki je pravi pobudnik pakta. Dogovor naj bi omogočil novo gospodarsko rast, predvsem pa odprtje novih delovnih mest. Pakt so vCeraj resnici na ljubo šele parafirali, dokoč-no pa ga bodo sklenili januarja.
Na 2. strani
EVRO / GLEDE ITALIJE PREPUŠČA ODLOČITEV FAZIU
Duisenberg: Obrestne mere se ne bodo spustile pod 3%
FRANKFURT - Predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg je včeraj v Frankfurtu po zasedanju vodstva te banke na tiskovni konferenci spregovoril o bližnji uvedbi evra in poudaril, da se obrestne mere ob tem ne bodo spustile pod 3 odstotke. Pri tem je posredno spregovoril tudi o Italiji in dejal, da Italija lahko zadržai svojo obrestno mero tudi do 31. decembra, saj je do tega datuma Banka Itabje povsem avtonomna in je od njenega guvernerja Fazia odvisno, Ce bo obrestno mero znižal in jo spustil na raven, ki velja v drugih državah Evrolandije.
Duisenberg pa je spregovoril tudi o nevarnostih, ki Se vedno grozijo zaradi negotovih razmer, v katerih se je znašlo svetovno gospodarstvo, in se zavzel za strogo spoštovanje pakta stabilnosti.
Mestni telefonski pogovori se ne bodo podražili
RIM - Mestni telefonski pogovori se ne bodo podražili: pristojni organ je namreč zavrnil predlog družbe Telecom o povišku, ki naj bi znašal 8, 7 ods., kot je tudi samo delno odobril ostale. Tako se bo naročnina na telefonsko službo zvišala od prvega marca dalje, zasebniki bodo morali plačati 500 lir na mesec vec, podjetja pa 1.000 (družba Telecom je predlagala 1.000 in 2.100 in takojšnjo uvedbo poviška). Sicer pa je pristojni organ tudi v
nasprotni smeri nekoliko omilil predloge Telecoma: tako se bo cena za medkrajevne telefonske pogovore znižala za 7 ods. namesto predlaganih 7, 9 ods., cena za mednarodne pa za 9, 6 namesto 10 odstotkov. Z ukrepom bo priliv sredstev nižji od tega, kar je družba predvidevala, vendar pa so za združenje potrošnikov Coda-cons poviški vseeno previsoki, medtem ko je ocena združenja Federconsumatori »v glavnem pozitivna«.
GORICA / POSVET SKGZ O MASELLIJEVEM OSNUTKU ZAKONA
Priložnosti za zaščitni zakon tokrat ne smemo zamuditi
GORICA - Slovenci imamo zgodovinsko priložnost, da se odobri zaščitni zakon, za katerega je Masellijev osnutek dobra podlaga. Posamezna določila je še mogoč e izboljšati, pomanjkljivosti pa niso take, da bi zaradi njih zavrgli cel zakon, ki je manjšini življenjsko potreben in to Cimprej.
To stalisce so predsinoci sprejeli elani deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ na razširjenem zasedanju v Gorici.
Predsednik Rudi Pavšič je ocenil, da je politični trenutek ugoden kot Se nikdar prej, manjšina mora zato aktivno, stvarno in konstruktivno sodelovati v postopku za odobritev zakona. Njen vpliv bo toliko
večji, kolikor večja bo strnjenost med komponentami. Izmenjava različnih mnenj je potrebna, žolčne polemike, ki so sledile predlogu Levih demokratov o namembnosti Narodnega doma pa nikomur na koristijo. Energije manjšine je bolje usmeriti v prepričevanje sredinskih sil vladne koalicije, ki o zaščitnem osnutku Se molčijo, je dejal Pavšič.
V razpravi je večina elanov soglašala s temi stališči. Posebej je bila poudarjena potreba po hitri odobritvi zakona, ki naj bo po vsebini tak, da se bo dejansko izvajal in koristil manjšini za današnje potrebe in bodoči razvoj.
Na 3. strani
Na Pokrajini o štirih višjih srednjih šolah
TRST -Tržaška pokrajinska programska konferenca o razsežnosti šolske mreže je vCeraj osvojila predlog slovenskih elanov: v Trstu naj Se naprej delujejo štiri slovenske višje srednje Sole, na ravni obveznih Sol pa je soglasno prodrl predlog o tako imenovani »vertikalizaciji« slovenskih Sol pri Sv. Ivanu, kjer naj bi osnovno in nižjo srednjo solo združili v skupno Šolsko enoto. Tržaški šolski skrbnik je predlagal delovanje samo treh višjih srednjih Sol in priključitev Slomška Prešernu, kar pa je konferenca zavrnila.
Na 6. strani
Razpad koroške koalicije SPO-OVP
CELOVEC - Dva dni pred božičem je Koroško prizadel moCan politični pretres: izredna seja deželne vlade se je končala z zlomom koalicije socialdemokratov in ljudske stranke. V ozadju dogodka je posel družbe Kelag.
Na 5. strani
Na Trbižu izdali trojezično knjigo
TRBIŽ - V ponedeljek so v prostorih kulturnega centra na Trbižu predstavili zanimivo knjigo z naslovom »Tarvisio-Tarvis-Trbiž«, ki jo je izdala občinska uprava skupaj z videmsko Pokrajino.
Na 5. strani
POTICE, PRESENCI, PINCE IN DRUGE BOŽIČNE SLADKARIJE IZ NAŠE PEČI
RIM / NADOMESTIL BO SOCIALNI PAKT IZ JULIJA 1993
Predstavniki vlade in 32 družbenih organizacij podpisali »socialni pakt«
Vsi podpisniki zadovoljni nad doseženim rezultatom - Kritike iz vrst SKR in desne sredine
Glavne točke pakta za razvoj in zaposlitev
RIM - Dokument, ki so ga včeraj podpisali predstavniki vlade in 32 družbenih organizacij, obsega 49 strani. V njem so podrobneje navedene smernice, ki naj bi v bodoče navdihovale sindikalne odnose .v Italiji ter prispevale h gospodarskemu razvoju in dvigu zaposlitvene ravni, hkrati pa tudi k nadaljnji sanaciji javnih računov.
Socialni pakt najprej navaja ukrepe za znižanje cene dela ter davčnega pritiska. Že finančni zakon, ki ga je parlament pravkar odobril, predvideva, da se bo cena dela v letu 1999 znižala za najmanj 0, 82%. To naj bi dosegli z raznimi sredstvi. Med drugim tako, da bi revidirali prispevke, ki jih podjetja plačujejo zavodu za preprečevanje nezgod na delu INAIL, a tudi tako, da bi družinske in porodniške doklade za odvisne delavce v bodoče krili s splošnimi davki in ne več sama podjetja. Davčni vijak bo nekoliko popustil, in sicer z zmanjšanjem drugega količnika davkov na osebne dohodke za 1%. To bodo krili z dohodki, ki jih bo državi zagotovil boj proti davčni utaji.
Pakt nadalje govori o razvojnih politikah. Vlada se je med drugim obvezala, da bo z Evropsko unijo na novo prediskutirala možnost, da bi lahko dali posebne javne prispevke tistim podjetjem, ki so pripravljena spraviti na svetlo delo na črno.
Kar zadeva delovne pogodbe, socialni pakt potrjuje dvojno raven pogajanj, ki jo je uvedel že pakt iz leta 1993: poleg vsedržavnih pogodb, ki bodo veljale 4 leta, bodo obstajale še decentrirane pogodbe z 2-letno veljavnostjo. Pri ugotavljanju gibanja življenjskih stroškov bodo po novem upoštevali srednjo stopnjo inflacije v Evropki uniji. Sicer pa se je vlada obvezala, da bo skušala boljše usklajevati dvojno pogodbeno raven. Decentrirane pogodbe bi morala bistveno prispevati h gospodarskemu vzponu manj razvitih dežel.
Socialni pakt govori tudi o strokovnem izobraževanju. Le-to bo postalo obvezno do 18. leta. Država bo v letu 1999 namenila 600 milijard lir temu sektorju, v letih 2000 in 2001 pa po 500 milijard lir.
Vlada namerava nadalje še poenostaviti birokratske postopke, s katerimi se spopada svet dela, pri uresničevanju socialnega pakta pa bodo sodelovale tudi krajevne uprave.
RIM - Včeraj ob 13. uri je bilo v Palači Chigi posebno slovesno. Po večmesečnih pogajanjih so predstavniki vlade s predsednikom Massimom D’Alemo na čelu ter zastopniki 32 organizacij delodajalcev in delojemalcev parafirali socialni pakt, ki naj bi navdihoval sindikalne odnose v državi v bližnji prihodnosti. Pakt nadomešča tistega, ki je bil sklenjen julija 1993, sicer pa ga bodo vse zainteresirane strani dokončno podpisale januarja prihodnjega leta, potem ko se bo vsaka izmed njih posvetovala s svojo bazo. To bo na neki način storila tudi vlada. D’Alema je namreč napovedal, da bo parafirani dokument posredoval parlamentu, da o njem izreče svoje mnenje, kar se bo prvič zgodilo.
Poleg predsednika D’Aleme so ob parafiranju vlado zastopali še popred-sednik Matarella, zakladni minister Ciampi, ki je pravi navdihovalec pakta, minister za delo Bassoli-no, minister za finance Vi-sco ter minister za industrijo Bersani. Prisotni so bili glavni tajniki zveznih sindikatov CGIL Cofferati, CISL D’Antoni in UIL La-rizza, predstavniki avtonomnih sindikatov, predsednik in generalni trajnik Zveze industrijcev Fossa in Cipolletta, predsednik združenja trgovcev Conf-commercio Bille, predsedniki drugih stanovskih organizacij trgovcev, obrtnikov in kmetov, predsednik konference dežel Chi-ti, predsednik združenja občin Bianco indrugi.
Že iz naštevanja podpisnikov je jasno, da je šlo za zelo pisano druščino.
kar je seveda tudi predstavljalo poseben napor pri pogajanjih. Zanimivo pa je, da so vsi pogajalci naposled izrazili zadovoljstvo nad doseženim rezultatom. To seveda v prepričanju, da bodo tako ocenile tudi »baze« posameznih organizacij podpisnic.
Posebno zadovoljen je bil seveda predsednik D’Alema, saj je socialni pakt eden izmed prvih večjih dosežkov njegove vlade. D’Alema je takoj po podpisu izjavil, da ima pakt »dinamičen značaj«, ki nalaga odgovornosti vsem podpisnikom, ne samo vladi.Veliko zadovoljstvo je izrazil tudi podpredsednik vlade Matarella. Minister za delo Basso-lino pa je na tiskovni konferenci med drugim
podčrtal, da so se podpisniki dogovorili tudi za to, da bodo pri predsedstvu vlade osnovali skupno opazovalnico, ki bo nadzirala izvajanje socialnega pakta.
Tajniki sindikalnih zvez CGIL Cofferati, CISL D'Antoni in UIL Larizza so dejali, da gre za »dober sporazum«. Sindikati pričakujejo, da bo socialni pakt omogočil nov vzpon gospodarskih dejavnosti in z njim tudi dvig zaposlitvene ravni, kar je bistvenega pomena še zlasti v sedanjem trenutku, ko se na vsedržavni in mednarodni ravni kažejo znaki zastoja gospodarske rasti. Sindikati pričakujejo, da bo pakt še posebej pospešil razvoj na italijanskem jugu.
Toda zadovoljstvo je iz-
razil tudi predsednik industrijcev Fossa. Dejal je, da socialni pakt predvideva znatno manjšnaje cene dela in davčnega pritiska, kar bo sprostilo sredstva za nove investicije in sploh omogočilo italijanskim podjetjem večjo konkurenčnost. Bolj previden pa je bil guverner narodne banke Fazio, ki je sicer pozitivno ocenil doseženi sporazum, dejal pa je, da bo dokončno sodbo lahko izrekel le, ko bo videl, kako ga bodo izvajali.
Seveda pa so se zaslišali tudi bolj kritični glasovi. Predstavnika avtonomnih sindikatov CISAL in UGL Cerioni in Nobilia sta rekla, da sta pakt sicer podpisala, a ta imata veliko dvomov o njegovi dejanski učinkovitosti. Predstavnika Cossuttove SIK Nesi
in Caponi sta pozitivno ocenila predsem dejstvo, da socialni pakt nikakor ne načenja pokojnin, za kar so mnogi pritiskali.
Odločno negativno stališče pa so zavzeli predstavniki Bertinottijeve
SKP in desne sredine. V imenu SKP se je oglasil Giordano in dejal, da pakt predstavlja veliko božično darilo za industrijce in da npr. spoh ne omenja zmanjšanje delovnega urnika. Se bolj kritična je ocena, ki jo je dal predstavnik Nacionalnega zavezništva Contento. P° njegovem pakt ne prinaša nikake resne novosti, medtem ko se splošne gospodarske razmere na vsedržavni in na mednarodni ravni slabšajo. »Manj paktov in več faktov,« je zaključil Contento.
____SOCIALNI PAKT / PREDLAGAL GA JE CIAMPI_
Štirimesečno rojevanje
RIM - Resnični pobudnik včeraj parafiranega socialnega pakta je zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi. Predlog zanj je iznesel 21. avgusta, se pravi v času, ko je bila itahjanska politika še na počitnicah. Časnikarjem je izjavil, da je treba socialni pakt, ki je bil sklenjen julija 1993, ko je med drugim on sam predsedoval vladi, posodobiti in okrepiti, tako da bi omogočili nov gospodarski razvoj in dvig zaposlitvene ravni, ne da bi zavrli prizadevanj za sanacijo državnih računov.
Ciampi je konkretno je predlagal, naj bi v tej perspektivi sindikati pristali na zmerno rast plač delavcev v zameno za razvojno politiko, ki bi omogočila odprtje novih delovnih mest, delodajalci pa naj
bi profite ohranili na lanskoletni ravni ter investirali dodatne dohodke, ki bi jih imeli od zmanjšanja cene dela. Ta predlog je takoj osvojila Prodijeva vlada, katere član je tedaj Ciampi bil. Že prve dni septembra so dali svoj načelni pristanek voditelji zveznih sindikatov CGIL Cofferati, CISL DAntoni in UIL Larizza, v krogih industrijcev pa so prevladovali pozitivni komentarji.
Konec septembra pa je do snujočega se socialnega pakta zavzel kritično stališče tajnik SKP Ber-tinotti, ki je bil tedaj še v vladni večini. Kljub temu je Prodi vztrajal in celo napovedal, da bo socialni pakt nared v prvi polovici oktobra. Toda oktobra je prišlo do vladne
krize. Nova vlada z D’Alemo na čelu je Ciampijevo zamisel polno osvojila in že na začetku novembra so se začeli novi pogovori med predstavniki vlade ter zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Bistven pospešek so pogajanja za sklenitev socialnega pakta dobila na srečanju med sindikati in ministrom za delo Bassolinom, do katerega je prišlo 25. novembra. Basso-lino je tedaj napovedal, da je treba sporazum doseči pred božičem. To stališče je na začetku decembra popolnoma podprl DAlema, ki se je tudi osebno vključil v pogajanja, da bi jih pomagal pospešiti. In tako se je zgodilo, da je novi socialni pakt dejansko pod streho pred božičnimi prazniki.
POLITIKA / ČEPRAV BO REFERENDUM NAJBRŽ NEIZBEŽEN
RIM / VČERAJ NA KVIRINALU
Novi »recepti« ministra Amata za spremembo volilnih zakonov
Posvet z načelniki senatnih in poslanskih skupin vladnega zavezništva Pretežno večinska zakonodaja z večjo ali manjšo proporčno kvoto
RIM - V pričakovanju januarskega sklepa ustavnega sodišča o napovedanem ljudskem referendumu, se vrstijo pogovori in pogajanja o novih volilnih pravilih. Morebitni referendum bo namreč lahko le odpravil del sedanjih volilnih pravil, ne bo pa odobril nove zakonodaje, za katero je pristojen edino parlament. Včeraj je bil na potezi minister za reforme Giuliano Amato, ki je načelnikom poslanskih in senatnih skupin vladne koalicije predstavili nekaj svojih predlogov o novem volilnem sistemu. Razgovorov se je udeležil tudi minister za odnose s parlamentom Gianguido Folloni, ki pripada Cossigovi stranki UDR.
Amato je v bistvu sestavil štiri predloge. Dva določata en sam volilni krog, ki ga že predvideva sedanja zakonodaja, dva pa uvajata drugi krog, ki je npr. v veljavi v Franciji, pri nas pa pri izvolitvi županov in predsednikov pokrajin oziroma občinskih ter pokrajinskih svetov.
Prva hipoteza enega samega volilnega kroga določa takoimenovano večinsko nagrado, ki bi jo »odvzeli« proporčnemu sistemu. Pravico do te nagrade bi imele koalicije, ki bi presegle 40 odst. glasov. Gre za sistem, ki v primerjavi s sedanjim uvaja najmanj novosti in v resnici ohranja precejšnjo proporčno kvoto. Drugi Amatov predlog (govorimo vedno o enem samem volilnem krogu) pa volilni sistem poslanske zbornice močno približuje sistemu, s katerim danes izvolimo senat. Gre za sistem, v katerem so vsi senatorji (tudi tisti, ki so v deželnem merilu izvoljeni proporčno) neposredno izbrani od volilcev.
Minister za reforme, kot rečeno, predlaga tudi dva sistema, ki previ-devata drugi krog oziroma balotažo. Prvi predlog določa, da gre v parlament v prvem krogu kandidat, ki preseže 50 odst, glasov, v nasprotnem primeru pride do balotaže med prvim in drugouvrščenim kandidatom v istem volilnem okrožju. Dru-
gi predlog je precej podoben prvemu, a predvideva balotažo ne v okviru posameznega okrožja, a v okviru širšega volilnega okoliša, najbrž na deželni ravni, ki je že v veljavi za izvolitev senatorjev. V obeh primerih bi morala tudi tako zastavljena večinska zakonodaja ohraniti večjo ali manjšo proporčno kvoto, ki bi do neke mere zaščitila manjše politične stranke. Amato vsekakor ni ravno navdušen nad napovedanim volilnim referendumom, čeprav priznava veljavnost načela, po katerem naj bodo izvoljeni v parlament le kandidati, ki bodo odraz ljudske volje.
Kot vidimo, ne gre za nikakršne »recepte«, a zgolj za konkretne predloge, o katerih se bo morala po Amatovem mnenju izreči tudi opozicija. Po možnosti pred razsodbo ustavnega sodišča, saj bo v primeru zelene luči za referendum potem propaganda za nekaj mesecev za-.senčila trezno soočenje o tem vprašanju.
Scalfarova voščila
RIM - Na Kvirinalu je bila včeraj, ob faro je govoril tudi o nedavnih upravn-prisotnosti najvišjih predstavnikov bih volitvah in poudaril, da mora biti oblasti, tradicionalna izmenjava voščil nizka volilna udeležba predvsem sva-pred božičnimi in novoletnimi praz- rilo za politike, ki se morajo zavedati, niki. V svojem nagovoru je predsednik da je prav v sodelovanju ljudi srž de-republike še zlasti poudaril, da mora mokracije. Predsednik republike, ki je biti leto 1999 leto boja proti brezposel- le bežno omenil nedavni napad na nosti in leto reform, pa tudi priložnost Irak, je politike tudi pozval k etičnemu za korektno politično dialektiko. Seal- zadržanju. (Telefoto AP)
GORICA - Slovenska kulturna gospodarska zveza meni, da Slovenci ne zmerno zamuditi zgodovinske priložnosti, da se odobri zaščitni zakon. Zveza se bo zato aktivirala na vseh ravneh, da bo parlamentarni postopek napredoval brez zamud in da vsebina zaščite ne bi padla pod raven, ki jo danes ponuja razmeroma dober Masellijev osnutek. Skupaj z drugimi slovenskimi komponentami se bo zavzela za nekatere izboljševalne popravke k posameznim členom, glavna skrb pa bo namenjena temu, da se zakon sploh odobri in da ne bi prevladalo transverzalno hotenje nekaterih sil v italijanski večini a tudi v manjšini, ki jim morda ustrezajo današnje razmere in zato zakona nočejo.
Te zaključke so pred-sinoci sprejeli na seji deželnega sveta, razširjeni na elane pokrajinskih svetov SKGZ v Gorici, ki je bila skoraj v celoti namenjena razpravi o vprašanju zaščitnega zakona.
Predsednik Rudi Pavšič je uvedel razpravo in poudaril, da je skrajni cas, da naša skupnost dobi zaščitni zakon, kot to velevajo ustavna določila in mednarodne obveze. Politični trenutek je ugoden tako v odnosih med Italijo in Slovenijo kot zaradi izjav in dejanj levosredinske vlade, ki so pokazatelj volje, da se
S
I
1
■
Slovenci ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti za odobritev zakona
vprašanje konCno reši. To voljo sta potrdila tudi nedavna obiska premiera D’Aleme in podtajnika Ranierija v Ljubljani.
V tem okviru mora biti manjšina pripravljena in primerno opremljena, da sodeluje v postopku za odobritev zakona. Pavšič se je navezal na izjavo ^slovenskega zunanjega ministra Frleca, da bo zakonsko zaščito možno »uresničiti v meri danosti« in dejal, da mora
manjšina zakon obravnavati s stvarnim pristopom in ne kot zastavo, s katero smo vihteli v Času, ko smo vedeli, da itak zakona ne bomo dobili.
V tem pogledu je Masellijev osnutek dobra osnova, četudi so potrebni nekateri popravki, ki jih je SKGZ skupaj z drugimi komponentami tudi predložila. Pomanjkljivosti pa niso take, da bi zaradi njih zavrgli cel zakon. Pozitivni stebri
osnutka so, da priznava manjšini vlogo subjekta, da priznava Slovence v videmski pokrajini in jim prvič namenja tudi ekonomsko pomoč, da je zakon zasnovan prožno in dopušča možnost sprememb določil, ki bi ne ustrezala potrebam manjšine. To bo mogoče v okviru paritetne komisije, ki jo je sama manjšina predlagala v skupnem osnutku in ki bo imela pomembno vlogo pri iz-
vajanju zaščitnega zakona kakor tudi drugih zakonov, ki se dotikajo manjšine.
Levi in laični del manjšine, večina županov in tudi sama Slovenija so pozitivno ocenili vsebino osnutka, večjo kritičnost pa je zaslediti v SSk in SSO, ki ocenjujeta, da izhodišče ni zadostno glede opredelitve teritorija, stopnje zaščite v mestnih jedrih Gorice in Trsta, zajamCe-
Na sliki:
del udeležencev ponedeljkovega srečanja (foto Bumbaca)
nega zastopstva. Pavšič je omenil tudi polemiko glede stališča Levih demokratov o namembnosti Narodnega doma. Ugotovil je, da so nasprotne reakcije temeljile bolj na zavajajočem Članku Piccola kot na realnih stališčih LD. SKGZ se je zato želela najprej soočati s predlagatelji in ugotovila, da ne gre za odrekanje Narodnemu domu temveč samo za različne koncepte
o uporabnosti, tj. za odpiranje ali ne italijanskim skupinam, ki so dovzetne za sožitje. Izmenjava mnenj je potrebna, je glede tega zaključil Pavšič, žolčne polemike in žalitve pa nikomur ne koristijo.
Predsednik SKGZ je ocenil tudi stališča drugih sil. Desnica je pognala »običajni« vik in krik, zaskrblja pa molk sredinskih strank iz konstelacije nekdanje KD, ki so tudi del vladne večine in utegnejo odločilno vplivati na sprejem in vsebino zakona. Bolj kot nepotrebno trošenje energij nekaterih manjšinskih komponent v medsebojnih polemikah o Narodnem domu bi zato manjšini koristilo, da se vse energije usmerijo v prepričevanje teh skupin.
Pavšič se je nazadnje dotaknil še nadaljevanja parlamentarnega postopka in poudaril, da si bo treba prizadevati za pospeševanje njegovega poteka, zato da ne bi v tej zakonodajni dobi zamudili vlaka zaščite. Cim bo ožja komisija dodelala popravljeni osnutek, kar pričakujejo že v nekaj dneh, bo SKGZ dala pobudo, da bi komponente skupnega zastopstva, med katerimi razlike niso nepremostljive, skupaj ocenile besedilo in predlagale popravke, saj bi bil skupen nastop najboljša vizitka v odnosu do Rima.
Marko Marinčič
_______BOGATA RAZPRAVA PO UVODNEM POROČILU PREDSEDNIKA RUDIJA PAVŠIČA_
Številni razpravljale! poudarili potrebo po hitri odobritvi zaščitnega zakona
GORICA - V razpravi, ki je sledila poročilu predsednika Pavšiča, so elani deželnega in pokrajinskega sveta SKGZ poudarili predvsem potrebo po hitri odobritvi zaščitnega zakona, ki ga manjšina po oceni vseh razpravljalcev resnično krvavo potrebuje in bi bilo nedopustno, ko bi zapravili ugodno zgodovinsko priložnost.
Posebno prepričljivo je to potrebo izrazil predstavnik iz Videmske pokrajine Renzo Mattelig, ko je vse Slovence na Goriškem in Tržaškem rotil, naj se glede vsebine zakona za božjo voljo nehajo prerekati o kozji volni. Slovenci v Benečiji nimajo veC Časa, mudi se jim dobiti zakon, nanj ne morejo veC Čakati leta, niti mesece in tedne. Takoj potrebujejo zakon, ki bi priznaval vsaj osnovne pravice in tako omogočil preživetje manjšine v tej pokrajini. Ko bo temu osnovnemu pogoju zadoščeno, se bomo lahko borili za izboljšave, Ce pa danes zamudimo priložnost, tudi to ne bo mogoče. Mattelig je tudi predlagal vključitev dodatka, ki bi zaščitil emigrante. Potrebo po hitri odobritvi zakona so pod-prli skoraj vsi razpravijalci.
Pred njim je Marino PeCenik iznesel bojazen, da ne bi paritetna komisija postala sredstvo za zavlačevanje izvajanja
zaščite. Pavšič je glede tega pojasnil, da SKGZ podpira amandma SIK, ki komisiji določa termin poldrugega leta za opredelitev zaščitnega teritorija. O Narodnem domu je PeCenik menil, da je lahko poteza LD taktično sprejemljiva, načelno pa ne bi odstopal od zahteve po vrnitvi.
Ace Mermolja je prispeval zanimiv pogled na smisel zaščitnega zakona. Navezal se je na misel predsednika slovenskega parlamenta Janeza Podobnika, da se manjšine ne smejo zanašati samo na podporo Slovenije, ampak se morajo uveljavljati tudi same. Manjšina mora torej na trzišCe, postati mora zanimiva za Italijane in Slovence. Uveljavlja se lahko samo s pozitivno integracijo, ker v nadaljevanju konfliktov zanjo ni bodočnosti. Zakon mora nuditi pogoje za aktivno sožitje, za to pa ni dovolj, da bo izglasovan, Ce ga potem prebivalstvo ne bo Čutilo za svojega in ga ne bo spoštovalo, kot v neapeljskem prometu malo koristijo pravila o rdečih semaforjih, ko pa jih avtomobilisti imajo samo za okras. Zato se moramo otresti peklenske verige zgodovinskih krivic, ki jim ne bomo prišli do dna, in se zavzeti za zakon, ki bo ustrezal potrebam manjšine danes in njeni nadaljnji rasti jutri. Tak pa bo le
zakon, ki ga bosta sprejela velik del manjšine in večine, Četudi na eni in drugi strani vsi ne bodo zadovoljni.
Ivan Bratina je posvaril pred nevarnostjo, da ponovimo napake iz preteklosti, ko je neka čudna naveza med deli manjšine in italijanskih nacionalistov preprečila dosego tudi delnih rezultatov, na primer, ko je šlo za vrnitev sve-toivanskega Narodnega doma ah ko so ustavih Cassandrovo komisijo. Spomnil je, da je manjšina v zadnjih dveh desetletjih že marsikaj pridobila (financiranje svojih ustanov, norme v specifičnih zakonih, številna priznanja obstoja v občinskih statutih). Bolj kot sama vsebina je pomembno to, da se zaščitni zakon sploh odobri in da tako Italija prvič uzakoni priznanje obsotja manjšine. Vsebino bomo lahko še nadgrajevali. Zakonskemu postopku moramo slediti prožno, upoštevati državni ustroj in težnjo po decentralizaciji, ki se jima zaščitni zakon ne more izneveriti. Glede vračanja domov je s posebnim poudarkom za Trgovski dom v Gorici ocenil, da je pozitivno to, da država vrne stavbo v uporabo mestu, torej slovenskim in tudi italijanskim kulturnim ustanovam.
Boris Siega je dejal, da tako kot v Be-
nečiji mi vsi ne moremo veC dolgo čakati na zaščito. Minili so Časi, ko je manjšina imela s trdno gospodarsko osnovo tudi možnost družbene emancipacije. Danes je v manjšinskem gospodarstvu delovnih mest dosti manj, kar pomeni, da bomo še bolj izpostavljeni asimilacijskemu pritisku. Niti ni pričakovati, da bi Slovenija lahko nudila izdatnejšo gospodarsko pomoC, saj tega ni zmožna in tudi ni njen namen. Odtod torej potreba po Čimprejšnjih jamstvih, ki nam jih lahko nudi le zaščitni zakon.
Edvin Švab je prav tako soglašal z nujnostjo hitre odobritve zakona. Menil je, da je treba zakonskemu postopku aktivneje slediti in v manjšinski javnosti podrobneje tako politično kot vsebinsko obravnavati zakon. Črnogleda pričakovanja nekaterih, ki zato odklanjajo zakon, so zmotna in nevarna, prav tako napačne pa so bile emotivne reakcije na problem Narodnega doma, saj to ni bistvo zaščite. Sklicujoč se na Darka Bratino je menil, da mora zakon ponuditi predvsem »opremo teritorija, na katerem živimo Slovenci«, torej strukture, zato da bo vsak lahko izbiral, da ostane Slovenec.
Branko Jazbec je omenil štiri amand-
maje LD in menil, da sta dva druga spornejša kot pa oni o Narodnem domu. Pomisleke je imel glede predlagane spremembe 1. člena, kjer bi po varianti LD z večjim poudarkom individualni zaščiti bila zapostavljena manjšina kot kolektivni osebek, in na račun amandmaja, ki glede varovanja značilnosti teritorija nadomešča oznako »etnični« z drugimi splošnejšimi.
Renato Kneipp je izrazil optimizem za odobritev in zaskrbljenost za vsebino zakona. S predlogom Levih demokratov o Narodnem domu ne soglaša še posebej zato, ker kot sindikalist ugotavlja, da tak predlog šibi pogajalsko moC manjšine. Nasploh je zaskrbljen za stališča sil, ki bi morale biti prijateljske. Nasprotovanje desnice je itak pričakovano, predlogi LD še bolj pa molk Ljudske stranke, Dinijeve in Cossigove skupine, torej sredinskih komponent vladne večine, ne obeta nic dobrega.
Igor Pahor je ugotovil, da Slovenija ne kaze velikega zanimanja za manjšino, pomisleke pa je imel tudi nad tem, ali bo italijanska vlada sposobna nam zagotoviti dober zakon. Paradoksalno bi zato bilo bolje, ko bi osnutek bil omejen le na priznanje manjšine.
MM
OGLEDALO
Zaščitni zakon naj bo sad priznanja in ne kompromisa

V zadnjem letošnjem Ogledalu bi želel dopisati nekaj misli ob dogodkih, ki so jih obširno komentirali in tudi kritizirali številni pisci. Domišljavo bi bilo, ko bi mislil, da dodajam kaj bistveno novega. Kljub temu bom pristavil povedanemu svoj piskrCek.
Prednost bi dal domači problematiki. NajveC komentarjev beležijo popravki k Masellije-vemu osnutku zaščitnega zakona za Slovence, predvsem pa popravek stranke Levih demokratov, ki se tiče Narodnega doma. Ker dom ni, tudi glede na prejšnje osnutke, osrednja točka zakona, bi želel zapisati, kaj osebno mislim o pojmu zaščite. Skratka, gre za moje mnenje o tem, kaj naj bi bilo bistveno za zakon. Vnaprej lahko povem, da je sedanji osnutek tudi z nekaterimi popravki soliden.
Naloga zakona je, da uveljavi v vsej deželi Furlaniji-Julij-ski krajini sistem pravic, ki se tičejo narodne specifike Slovencev v Italiji. Verjamem v pravice, ki slonijo na dvostranskem priznanju, in ne na kompromisu dveh strani, ki sta zgodovinsko sprti. Razlika je bistvena. Pravice, ki slonijo na dvostranskem priznanju se uveljavijo kot skupno dobro tako slovenske manjšine in italijanske večine, oziroma države. Menim, da se v vedno večjem številu pripadnikov večine ter med njenimi kulturnimi in političnimi predstavniki uveljavlja zavest, da je potrebno z zakonom preseči stoletni nacionalni spor. Obstaja seveda veC nedorečenih stališč in tudi nasprotovanj. Zato je ob sprejemanju zakona pomembno nadaljnje kulturnopolitično delo. Zaščitni zakon je namreč problem slovenske manjšine, istočasno pa je vprašanje italijanske večine in italijanske države. Zahteva po pavicah je ob prehodu v tretje tisočletje bistvena, med pravicami pa so vedno aktualnejše tiste, ki se tičejo tako staroselskih narodnih in etničnih skupin kot tudi novih priseljencev. Tradicionalna politika nacionalnih držav je bila šibka prav glede teh pravic in to zaradi etnocentriCne in »nacionalistične« kulture. Vprašanje torej presega slovensko manjšino in Italijo, saj sodi med osrednje evropske dileme. Evropski integracijski procesi so še danes politično šibki, oziroma ne znajo ob ekonomskem združevanju roditi učinkovito skupno politiko, ker so države vsaj delno še ujete v nacionalne egoizme. Nemogoče pa je zapuščati ustaljeno politično kulturo, Ce se v integracijskih procesih ne uveljavijo priznanje in pravice manjšin in manjših držav. Le zavest, da so te pravice skupno dobro, lahko omogoči pozitivno združevalno politiko, ki ne bo obtičala ob starih pregradah. V tej luči je tudi Italija kot pomembna evropska država poklicana, da doma uredi odprta vprašanja manjšin in posebno slovenske manjšine. Gre za pomemben znak odpiranja, ki bo pozitivno vplival tudi na odnose z bližnjo Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko itd. Zaščitni zakon za slovensko manjšino ima torej širok pomen. Pozitivni predpostavki priznanja in skupnega dobrega sta temelj, ki omogoča nadaljnji razvoj odnosov. Kot sem že omenil,
Ace Mermoua
verjetno še ni vse prebivalstvo kulturno in politično zrelo za takšen premik. Bistveno je zato, da večina Italijanov in Slovencev, ki se s temi načeli strinja, naredi konkreten korak in z zakonom ustvari pravno osnovo za nadaljnje zbliževanje, sodelovanje in aktivno sožitje. Masellijev osnutek ponuja to podlago.
Zakon, ki temelji na dvostranskem priznanju je zaradi omenjenih razlogov pozitivnejši od principa kompromisa. Kompromis je posledica pogodbe med sprtima stranema, ki ga lahko jutri ponovno postavimo v dvom. Medsebojno priznanje in zavest o skupnem dobrem odpirata pot v bodočnost, kompromis lahko doživi regrese, izigravanje zakona in druge nevšečnosti. Jasno je, da Cim širše bo priznanje in globlja zavest o dobrem, tem kvalitetnejša bo stopnja pravic. V tej luči pomeni zakon stopnico v smeri nadaljnjega razvoja.
Drugi bistveni razlog je prav v razvoju. Slednjega je treba razumeti v smislu besed, ki jih je na srečanju s slovenskimi manjšinami izrekel predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik. Ob načelni podpori manjšinam je dostavil, da morajo manjšine tudi same prevzeti odgovornost za svoj obstoj. V misli ni dvoumnih pomenov. Skrbeti za svoj obstoj ne pomeni le tega, da se manjšina oklene obstoječih kulturnih, izobraževalnih, medijskih in športnih ustanov in jih skuša s političnimi pritiski reševati pred stalnimi finančnimi težavami. Skrbeti za svoj obstoj pomeni postati aktiven dejavnik v srednjeevropskih integracijskih procesih. Podobnik je omenil odnose Slovenije s predsedniki parlamentov v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Na tem območju se pletejo in se bodo pletli stiki med gospodarskimi, kulturnimi in drugimi subjekti. Če manjšina kot organizirana struktura v tem kontekstu ne bo zanimiva za nove partnerje, bo ostala krajevna skupnost. Njeni posamezniki se bodo vključevali v dogajanje po osebnih zmožnostih in talentu. Iskali bodo stike, kjer jih bodo znali najti, manjšinske strukture in manjšina kot celota pa jim ne bodo pomenile bistvenega opornika. Da se temačna slika ne uresniči, je potreben pogoj, ki sem ga omenil kot prvega. Ob njem je nujna pozitivna integracija s sosedi, ki predpostavlja skupno skrb za ravoj celotnega teritiroja in vseh skupin. Nacionalna trenja in na-
sršenost večjega dela italijanske večine do sosedov je škodovala vsemu Trstu in vsej Gorici. Sistem pravic, ki izboljšuje medsebojne odnose je predpogoj za to, da bodo imeli v tem križišču naši otroci življensko perspektivo. Kot vemo, med sabo skregani sosedi drug drugega ovirajo. Tako je bilo v preteklosti, danes jo je treba preseči in zakon je eno izmed sredstev tega preseganja. Izziv velja za manjšino in večino. Ne delam si iluzij, da bo proces lahek. V tem trenutku se organizirano jedro manjšine muci z notranjimi težavami, večina Slovencev pa živi precej drugačno, rekel bi »normalno« in individualno življenje. Integracija tako z Italijo kot s Slovenijo je morda edina opora, da tudi organizirana skupnost premosti preži-vetvene skrbi in jih rešuje z občutkom za perspektivo. Pri tem je kakovost prioriteta. Ker je odstavek razumljiv bolj »poklicnim« Slovencem kot navadnemu bralcu, naj zapišem, da se danes veliko mlajših ljudi uveljavlja tako v italijanskem okolju kot v Sloveniji. Iz »Čudnih« razlogov pa se mnogi izmed teh ljudi oddaljujejo od slovenskih organizacij. Za širši svet in za stike so se namreč odločili individualno in ne zaradi integracijskih možnosti, ki jim jih je nudila kulturna, gospodarska in drugačna politika manjšine, oziroma večine. Zaščitni zakon je lahko vzpodbuda in sredstvo vzpodbujevalne politike. Ne jamči je vnaprej, ji pa daje kisika, ker odstranjuje apriorne spore in nezaupanje. Politika kompromisov in pogajalnih miz nosi v sebi drugačno »filozofijo«. Masellijev zakon je po koncepciji nov prav tam, kjer predvideva razvoj in nadaljnja dopolnila.
Zgodovinsko ozadje naj bi se podrejalo omenjenima ciljema. Zgodovinski spomin nam namreč nudi tako razloge za nadaljnje spore kot za sožitje in sodelovanje. To velja za manjšino in za večino. Dokaz tega so tudi zadnji verbalni spori glede zaščitnega zakona in popravka o Narodnem domu. Na račun Levih demokratov in njenega slovenskega predstavnika Budina so padle težke besede, ki so v določenih skupinah rodile odklonilno ozračje. Ce nekdo nekaj predlaga, je diskusija dobrodošla, upravičene so tudi kritike. Teža besed in emocij pa naj ne bi zameglila obzorja, v katerem se uresničujejo napori za zakon in niti ne politike kot umetnosti možnega. Ce bo namreč teža zgodovine prevelika tako za italijansko večino kot za slovensko manjšino, bodo ostali mrtva točka tudi osrednji in najpomembnejši členi Masel-lijevega zakonskega osnutka. Zgodovinske rane in spori so bili od nekdaj učinkovito sredstvo za izpodkopavanje razlogov za pravice manjšine. Skratka, spomin nosimo v sebi, ko gre zares, pa potrebujemo racionalne prioritete. Konec koncev je možno tudi boleče simbole spora in krivic prevesti v pozitivno politiko zbliževanja, ki služi dvostranskemu priznanju. O tem velja razmišljati brez morečih občutkov, da nam vedno nekdo nekaj jemlje.
PISMA UREDNIŠTVU
O zaščiti bi se bilo bolj pametno pogovarjati z Evropo kot z Rimom
Ob branju pogovora z Milošem Budinom, ki ga je objavil Primorski dnevnik v nedeljo, sem kot elan manjšine občutil globoko osuplost.
Budin namreč nakazuje, da kot manjšina smo na koncu in da je boljše za nas, Ce to dokončno sprejmemo in se temu narodnostnemu prepričanju odpovemo. Zaščitni zakon naj bi to samo zakoličil, ker v bistvu ne bo konkretno in takoj zaščitil manjšine.
Po mojem mnenju bo dal v bodoče večini možnost, da okrni pravice manjšine na podlagi njene realne ah pa, s strani večine celo predpostavljene, manjše pomembnosti.
Po stari in ustaljeni navadi italijanske politike se komisije ustanavljajo nalašč, da ničesar ne odločijo ah rešijo. Kar smo doslej v povojnih Časih sledili italijanski politiki, ni nobena od takšnih komisij uspela, kaj razrešiti. Eden od vidnih italijanskih pohtikov, ne spominjam se kdo, je enkrat izjavil, da je dovolj, Ce se imenuje eno posebno komisijo zato, da se problem de facto odloži v nedogled in s tem nikdar ne reši.
Potemtakem razumem, da zakon Ma-selli, ki takšno komisijo predvideva za reševanje bodočih vprašanj manjšine, nima nikakršnega namena reševati teh problemov - ne teritorialnih, ne predstavniških in še najmanj problema Narodnega doma, kot je postavljen v zakonu. V resnici niti ne razumem, zakaj ga Maselli sploh omenja. Tega ne bi niti pričakoval, potem ko je bil pred kratkim, po desetletnih obotavljanjih, predan univerzitetnim potrebam - torej za manjšino dokončno izgubljen. Ne pozabimo, da je velik problem predstavljala celo postavitev table, ki naj bi spominjala na dogodke, ki jih je utrpela manjšina že ob začetku fašistične uprave.
Vsi vemo, da Narodni dom razen moralnih ne predstavlja konkretnih potreb za manjšino. Zato mislim, da je polemika okoh eskluzivne ah delne uporabe Narodnega doma v bistvu popolnoma brezpredmetna. Bojim se pa, da je pogubna za samozavest manjšine. Mislim namreč, da je za manjšino, kot je naša, posebno glede na odnos, ki ga ima večinski narod do nje, samozavest poglavitna sila, ki jo lahko ubrani pred pretečo asimilacijo. To, da nekateri neslovenski starši dajejo otroke v slovensko šolo, da se naučijo slovenskega jezika, ni mehanizem, po katerem bi se lahko manjšina, kot jo mi pojmujemo, ohranila. Za uCenje slovenskega jezika, v kolikor bi italijanski sistem to ocenil za koristno, bi lahko mimo služila italijanska šola. Ampak tega ne bi ocenjaval kot reševanje manjšine. Kot mi ne rešujemo problemov manjšine Južnih Tirolcev s tem, da se učimo nemščine, Ce se v njej ne moremo prepoznati.
V zvezi s problemom evropske integri-ranosti je skrb za kulturni obstoj manjšin in celo narodov še bolj pereC, v kolikor se bodo druge razlike - socialne, ekonomske itd. - nekoliko poenotile ali izravnale. Nekateri narodi, na primer Francozi, že skrbijo za Čistost lastnega jezika.
Glede na takšne evropske težnje, bi lahko tvegal trditev, da se ni niti več pametno, Ce ne celo škodljivo, pogovarjati z Rimom o manjšinskih pravicah. Morda bi bilo bolj aktualno prenesti problem na evropske forume. Bi se vsaj poCutih bolj državljani Evrope, kot že prepričujejo sami italijanski in drugi evropski politiki svoje državljane.
O situaciji manjšine je potrebno resno razmisliti. Isti dan Primorski dnevnik poroča o nižanju sredstev v državni bilanci za slovensko radijsko postajo. Za dnevnikom je na vrsti še radio! To je, mimo vi-sokodonecih izjav in polemik okoh zaščitnega zakona, tiho a konkretno dejanje, ki kaže na državno odločitev, da prepušča manjšino samo sebi. To pomeni enostavno, da je že padla odločitev, da se manjšino spravi na raven folklorne skupine.
Morda ni naivno, Ce sumimo, da se Slovenija ne zoperstavlja tej pohtiCni strategiji Italije.
To, da do tega prihaja, ko je v Italiji na vladi levica, dodaja še večjo grenkobo in skoraj obup. Človek ne ve veC, kam bi se obrnil.
Edino kar upam, je, da manjšina dobi v lastni sredi moči in ponosa, da si neha delati utvare s tem zaščitnim zakonom in sproži mehanime, po katerih bi se zedinjeno organizirala v neko novo svojo stranko, ki bi kljubovala navzven proti zunanjim asimilacijskim težnjam in navznoter za lastno samozavest in povezanost. Vsako sodelovanje in povezovanje z zunanjimi dejavniki bi bilo dobrodošlo v
luči obrambe in promocije naše manjšine, ampak iz samostojnega izhodišča.
Boris Kuret
Nekaj vprašanj ob zasedbi naših šol
Spoštovani gospod urednik!
V današnjem PD berem izjavo neuCne-ga osebja v zvezi z zasedbo slovenske višje srednje šole »France Prešeren« v Trstu.
Ob poročanju PD, kateremu sem skrbno sledil, mi je misel šla v davna leta, ko sem kot deželni svetovalec spremljal podobne zasedbe naših slovenskih šol. Tako danes kot takrat imam vtis, da niso zasedbe naših šol nekaj povsem spontanega in narodno-politicno občutenega, Ce izvzamemo najbrž naravno nagnjenje vsakega študenta, da šolo »šprica« ah se gre »lipe-ta« kjerkoli in kadarkoli mu je to možno. Ce se ne motim, so naši dijaki letos protestirali tudi proti zasebnim šolam (tudi morda proti dvojezični v Spetru Slove-nov?) in se šli neko proslulo »samoupravo«, o kateri dovolj zgovorno priča vsebina pisma neuCnega osebja sole »France Prešeren«. Po tridesetih letih se je torej igra ponovila, tokrat z drugimi ravnatelji, z drugimi profesorji in drugimi dijaki seveda, a igra je, žal, vedno ista!
Rad bi k vsemu temu kot človek, ki mu je slovenska šola prav tako pri srcu kot naša kultura in naš šport, oziroma mu je na prvem mestu naših slovenskih zamejskih vrednot. V tem duhu si upam izraziti nekaj svojih mnenj, oziroma konkretnih vprašanj v zvezi z zasedbo, v upanju, da ne bom ranil nikogar, ker hoče moj prispevek biti le pozitivnega in konstruktivnega značaja za naše šole in vso našo javnost, ki je pri tem prizadeta.
Pet elementov oblikuje našo šolo: dijaki, starši, ravnateljstvo, neuCno osebje in profesorski zbor.
Pojdimo k prvemu elementu: dijaštvo.
Ste bili dijaki resnično prepričani o nujnosti in pravilnosti take in tako dolge zasedbe? In še: ah ste zares pustih za seboj tako razdejanje, ah pa neucno osebje v svojem pismu PD hudo pretirava? In Ce ste ga, ali ste navajeni delati isto doma, v baru, ki ga poseCate, v kulturni dvorani, v katero zahajate? Se zavedate ali ne, da je šola, tudi slovenska, javna last nas vseh in da smo tudi za ekonomsko škodo, ki ji je bila zadana, krivi vsi in bomo, Ce ne kazensko, pa vsaj z našimi davki morali škodo pac poravnati!
Starši: Oprostite mojemu morahsticne-mu vprašanji^ toda ali ste morda dajali potuho svojim otrokom, tudi Ce je šlo za stvari, ki so šle preko vseh obstoječih zakonov? Ce je tako, kako bo pa jutri, Ce bo vaš otrok sodeloval pri razdejanju kakih drugih javnih objektov, slovenskih ali italijanskih, in boste morali celo pred sodnika, že ko ste starši mladoletnih dijakov?
Ravnatelj: Ko ste na lastne oCi videli tako razdejanje po učilnicah in hodnikih, ste poklicali policijo, tako kot je to storil ravnatelj italijanske šole ob podobni letošnji »okupaciji«? In Ce ste, zakaj ni policija posegla?
In ob zaključku še vprašanje časnikarju, oziroma Časnikarjem, ki ste in boste še spremljali, vsaj upam, take zasedbe tudi v bodočnosti: Vam je res tako težko biti povsem nepristranski v takih stvareh? Slišati in zapisati veC mnenj, tudi tistih dijakov, ki se morda s takimi zasedbami ne strinjajo ali pa imajo drugačne poglede na bodočnost naše šole, ki mora biti Cim bolj strokovna in povsem nestrankarska!
Vam je nekaterim izmed vas res tako težko biti objektivni, ko pišete o teh dogodkih? Pa brez zamere za to vprašanje, saj vem, da imate kljub temu svojo bodočnost zagotovljeno pri PD, vsaj dokler bo izhajal in osebno upam, da še desetletja in desetletja, a vendarle - oprostite moji iskrenosti - bolj nepristranski in bolj naš, zares primorski in slovenski!
Drago Stoka
Na zadnje vprašanje v zvezi s poročanjem o zasedbi smo odgovorili že v pripisu k pismu neuCnega osebja. Zato le še drobna pripomba o pristranskosti. Novinarji PD smo ob vsaki priložnosti pripravljeni prisluhniti mnenjem vseh. Ob zasedbi drugačnih mnenj od tistih, ki so se strinjala z zasedbo, nismo slišali, sicer bi jih brez pomislekov objavili, kot je to vedno primer tudi pri drugih stvareh, o katerih poročamo na straneh Primorskega dnevnika.
Uredništvo
CELOVEC / NEPRIČAKOVAN RAZPLET
Razpad deželne večine na Koroškem
V ozadju spora med Zernattom in Aus-serwinklerejem je posel družbe Kelag
CELOVEC - Dva dni pred božičem je Koroško prizadel moCan politični potres: včerajšnja izredna seja deželne vlade se j d končala z zlomom koalicije socialdemokratov in ljudske stranke.
Razlog za dramatični razplet je bila poteza (socialdemokratsko dominira-ne) deželne energetske družbe Kelag, katere nadzorni svet je proti glasovom zastopnikov večinskega lastnika družbe, dežele Koroške, sklenil kupiti drubžbo toplarn WBG, ki je hčer avstrijske Shell. Posel je vreden približno 850 milijonov šilingov in je že postal pravnomočen.
Deželni glavar Christof Zernatto je nato - v dogovoru s svobodnjaki - za včeraj sklical izredno sejo deželne vlade, na kateri je ostro kritiziral postopanje poslovodstva in nadzornega sveta deželne družbe. Dejal je, da ga glavni organi deželne družbe o načrtovanem poslu niso pravočasno in tudi ne zadostno informirali. Seja vlade se je končala z razkolom v koaliciji: proti glasovom socialdemokratskega koalicijskega partnerja je Zernatto s po-
močjo svobodnjakov izglasoval sklep o sklicu izrednega občnega zbora deželne energetske družbe Kelga in o odpoklic predsednika nadzornega sveta družbe, socialdemokrata Gerharda Safro-na...
Sef socialdemokratov in namestnik deželnega glavarja Michael Aus-servvinkler je nato na tiskovni konferenci razglasil »popolno ohladitev koalicijskih odnosov« ter Zernattu očital, da je »kršil koalicijsko pogodbo in se podal izven koalicijskega prostora«. Napovedal je Se, da bodo socialdemokrati v ostalih dveh mesecih do dežel-nozborskih volitev 7. marca 1999 opravljali svoje resorje po lastni presoji.
Glede posledic dramatičnega razpleta v koroški deželni politiki za moreb-nitne koalicije po volitvah pa je Sef koroških socialdemokratov še dostavil, da bodo o tem odločali volilci. Vsekakor je Zernattova ljudska stranka s sklepom na včerajšnji izredni seji vlade »menjala koalicijskega partnerja«.
Ivan Lukan
POLITIKA / DEŽELNI SVET
Ugasi in desnica branijo proračun deželne uprave Pola svoboščin
TRST - V deželnem svetu so se tudi včeraj vse dan ukvarjali z obravnavo finančnega proračuna odbora predsednika Renza Antonioneja. Razprava poteka zelo poCasi, saj mora skupščina vzeti v pretres tako popravke opozicije, kot tudi skupne amandmaje Pola svoboščin in Severne lige. Prav ti skupni proračunski popravki naj bi bili uvod v oblikovanje nove večinske koalicije med li-gaši in desno sredino.
Nekoliko slabe krvi je povzročil popravek, s katerim sta Pol svoboščin in Severna liga skoraj razpolovila deželne dotacije za gorske skupnosti, vse dokler ne bo deželni svet odobril zakon za preu-stroj teh javnih ustanov. Popravek je doživel pod-
poro večine svetovalcev Lige in desne sredine, proti pa so glasovali vsi predstavniki opozicije, katerim se je pridužila zastopnica Bossijeve stranke Viviana Londero. To je sprožilo oster protest levih demokratov Renza Petrisa in Nevia Alzet-te, ki v tiskovnem sporočilu kritizirata zadržanje v bistvu nove upravne koalicije, »ki je že od samega začetka pokazala svoje pravo lice«.
Pred sedežem deželnega sveta je bila manifestacija kmetovalcev, ki protestirajo proti proračunskemu krčenju (10 milijard lir) sredstev za kmetijski sektor. Shod so skupno priredile vse stanovske organizacije iz Furlanije-Julijske krajine.
TRBIŽ / PREDSTAVITEV
Trojezična
publikacija
Knjigo z naslovom »Tarvisio-Tarvis-Trbiž« je izdala Občina
TRBIŽ - V ponedeljek so v prostorih kulturnega centra na Trbižu predstavili zanimivo knjigo z naslovom »Tarvisio-Tarvis-Trbiž«, ki jo je izdala občinska uprava skupaj z videmsko Pokrajino. Tej knjigi so dodali še eno, ki so jo izoblikovali učenci osnovnih šol iz Ukev, Zabnic in Bele peci.
Kot je na predstavitvi povedal občinski odbornik za kulturo Renato Carlantoni, knjiga ni obsežno delo in si tudi ne postavlja kakih visokodo-necih ciljev. Vendar ima jasen političen pomen, še zlasti v trenutku, ko je v državnem parlamentu aktualna razprava o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Publikacija želi pričati o tem, da v Kanalski dolini ob-
Sen. Camber se po vzpenja na politični vrti državne Fl
RIM - Senator Giu-lio Camber si hitro utira pot tudi v državni Forza Italia, potem ko politično že »nadzoruje« tržaško in deloma tudi deželno vodstvo Berlusconijeve stranke, ki je na Tržaškem v bistvu podružnica Liste za Trst.
Camber je bil na izrecno zahtevo Silvia Berlusconija sedaj kooptiran v vsedržavno predsedstvo FI, za krmilom katerega je seveda bivši ministrski predsednik.
BOVEC / DARILO ZADRUŽNE KREDITNE BANKE
Slovesna predaja naprave za analizo krvi
Bovški začasni ambulanti jo je podarila ZKB skupaj s prispevki, zbranimi na posebnem tekočem računu
BOVEC - V petek, 11. decembra je potekala v bovški začasni ambulanti slovesna predaja naprave za krvne izvide. Napravo je kupila Zadružna kraska banka skupaj s prispevki, ki so se zbrali na posebnem tekočem raCunu namenjenem obnovitvi prizadetega območja. Na krajši slovesnosti je direktorica Zdravstvenega doma Tolmin, pod katerega spada ambulanta v Bovcu, dr. Ljuba Gabršček - Li-pužic predstavila darovano napravo AVL Digicell DC 500+, s katero lahko pacient v nekaj minutah dobi vec kot deset različnih krvnih izvidov. Kot je poudaril novoizvoljeni bovški Zupan Simiša Germovšek, bo naprava za krvne izvide rabila vsem prebivalcem bovške kotline, ki bi drugače morali opraviti krvne izvide v trideset km oddaljenem zdravstvenem domu v Tolminu.
V bovški ambulanti je bilo še posebej slovesno, saj so
poleg naprave za krvne analize, dobili v dar tudi avtomobil znamke Fiat panda, ki ga je ambulanti poklonila Zavarovalnica Maribor d.d.
Na sliki: Predsednik Zadružne kraške banke Paolo Mi-
darjeni napravi za krvne izvide.
stajajo raznovrstne etnične skupine, ki med seboj tudi sodelujejo.
V	knjigi Tarvisio-Tar-vis-Trbiž je zapisanih nekaj pripovedi, točneje, po ena za vsako narodno skupnost. Vse so prevedene v italijanščino, fur-lanšCino, slovenščino in nemščino. Na predstavitvi so poleg občinskega odbornika sodelovali še Karl Lagger za nemško narodno skupnost, Mario Faleschini za furlansko ter Gabrijel Moschitz za slovensko, prisotna pa je bila tudi učiteljica otroškega vrtca iz Trbiža Nadia Campana. V posegih sta tako Lagger kot Faleschini spregovorila v svojem materinem jeziku, zato je vredno obžalovanja, da ni bilo slišati tudi slovenske besede. Vsekakor pa gre podčrtati dejstvo, da se sedanja občinska uprava na Trbižu trudi, da bi spodbudila zanimanje in ovrednotenje vseh domačih jezikov in kultur.
V	drugi knjigi z naslovom »i barabini si incon-trano« se predstavljajo otroci osnovnih šol Kanalske doline, ki so se v minulem šolskem letu zaceli soočati s kulturo soseda v okviru načrta o večkulturnosti, za katerega se je zelo zavzelo didaktično ravnateljstvo iz Trbiža. Tako so poleg že utečenega pouka nemščine zaceli tudi s slovenščino. Po oceni učiteljic Nadie Campane in Monice Rocco so otroci zelo pozitivno sprejeli novost in rezultat je troje-zicna knjiga s pesmicami, uspavankami, legendami in pripovedkami.
Anton Sivec
SLOVENIJA / PREDLOG ZAKONA O LASTNINSKI PRAVICI TUJCEV
NOVICE
Zakonska ureditev pogoja vzajemnosti na koordinaciji partamentamih strank
Podobnik napovedal, da bo vlada sprejela osnutek zakona o vzajemnosti
Drnovšek poziva k odgovornosti
LJUBLJANA - Premier Janez Drnovšek je vCeraj predsednikom parlamentarnih strank poslal pismo, v katerem jih je znova pozval, naj odnose s Hrvaško, predvsem pomembno vprašanje meje, obravnavajo trezno, odgovorno in v interesu slovenske države, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Premier v pismu ugotavlja, da so v zadnjem Času v nekaj primerih predstavniki parlamentarnih strank izpostavili vprašanje neprimernih slovenskih pogajalskih izhodišč do Republike Flrvaške, predvsem pri vodenju pogovorov o poteku prihodnje državne meje na kopnem in morju. Zadnji tak primer je bila Janeza Janše o me-drarodni arbitraži o vprašanju Piranskega zaliva. (STA)
LJUBLJANA - Koordinacija parlamentarnih strank o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo je na dopoldanskem sestanku ugotovila, da niso izpolnjeni poslovniški pogoji za tretjo obravnavo predloga zakona o lastninski pravici tujcev na nepremičninah. Zato je izrazila pričakovanje, da bo vlada državnemu zboru predložila nov zakon, ki bo urejal samo vzajemnost, državni zbor pa naj bi ga sprejel še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma s 1. februarjem prihodnje leto.
Kot je po sestanku dejal trenutno predsedujoči koordinaciji, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle, so na sestanku - tako kot konec minulega tedna matični parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje - ugotovili, da je bil zakon o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah v drugem branju tako spremenjen, da ni formalnih možnosti za tretje branje v državnem zboru.
Koordinacija v skladu s tem
pričakuje, da bo vlada rešitve, ki so bile predložene za tretje branje in zajemajo ugotavljanje vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah, vključila v nov zakon in ga predložila državnemu zboru, je dejal Peterle.
Čeprav naj bi bilo težišče novega zakona na vzajemnosti, pa naj bi bile v njem po Peterletovih besedah povzete tudi rešitve, ki jih je predlagala opozicija in so bile v drugi obravnavi zavrnjene. Po njegovi oceni obstaja volja strank za sprejem takega zakona, zato je prepričan, da je zakon mogoče sprejeti Se v januarju prihodnje leto do uveljavitve evropskega sporazuma. Slovenija mora namreč ugotavljanje vzajemnosti urediti zaradi določb ti. španskega kompromisa oziroma priloge 13 k evropskemu sporazumu o pridružitvi.
Podpredsednik vlade in koordinator za pripravo ti. zaščitne zakonodaje Marjan Podobnik pa je po sestanku koordinacije komentiral svojo izjavo ob drugem branju zakona o lastninskih pravicah tuj-
cev, da bo odstopil, Ce zakon ne bo sprejet. Kot je dejal, na tem vztraja tudi zdaj, vendar pa po današnjem sestanku koordinacije parlamentarnih strank ocenjuje, da ima zakonsko urejanje vzajemnosti polno podporo med parlamentarnimi strankami; to ni nepomembno, saj se zakon sprejema z dvotretjinsko večino. Podobnik je izrazil obžalovanje, da je bilo v drugem branju zavrnjenih veC zakonskih členov; po njegovi oceni je pri tem "šlo za napako tistega dela parlamenta, ki je te člene zavrnil".
Vlada naj bi po Podobnikovih napovedih že "na tej ah naslednji" seji sprejela zakon, ki bo urejal materialno vzajemnost in ga no DZ sprejel po hitrem postopku še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma. Na vprašanje, ali bo zakon urejal tudi pogoje za pridobivanje nepremičnin za tujce, ki niso iz držav Članic Evropske unije, pa je Podobnik odgovoril: "Ne, gre le za vzajemnost, kajti ta del je dobU zadostno podporo v državnem zbora." (STA)
Koledar ’99:150 »prostovoljk«
PORDENON - Dovolj je bilo nekaj oglasov v dnevnem Časopisju FJK in vzhodnega predela Veneta in na vabilo industrijskega obrata, ki je za naslednje leto želelo pripraviti koledar z 12 »nepoklicnimi« lepoticami, se je odzvalo nenadejano število kandidatk. Kot je povedal Gianfranco Angelico Benve-nuto, ki je v konkretnem moral izdelati koledar za pordenonski industrijski obrat, ki proizvaja klimatske naprave, je lahiko izbiral med veC kot 150 kandidatkami, ki so se oglasile po objavi oglasa. Rabili so jih dvanajst, eno za vsak mesec, kot je ustaljena praksa pri tovrstnih izdelkih. Kandidatke so bile stare od 16 do 30 let, mladoletne, kot so povedali, so prišle v materinem spremstvu. Izbrane so za njihov doprinos, ki je bil na visoki poklicni ravni, Čeprav nobena ni bila model ali manekenka, seveda honorirali. Koledar, natiskan v 5 tisoč izvodih bodo razposlali po Evropi in ZDA.
Nuni zaustavili tatu
VIDEM - Prikradel se je v samostan Dimesse v bližini videmskega sodišča, vendar so ga nune odkrile in ga »varovale« do prihoda policije. Moški, 61-letni TržaCan Giordano Buda, se je vtihotapil v samostan, vendar je zašel v spalnico 48-letne nune, ki ga je v ponedeljek popoldne zagledala in začela na vso moc vpiti. Pritekla je še ena nuna in s skupnimi moCmi sta moškemu onemogočili pobeg. Prišla je policija, ki je pri moškem našla 44 tisoč lir. Budi so vCeraj že sodili po skrajšanem postopku, moški »se je pogodil« in dosodili so mu osem mesecev zapora in 200 tisoč lir globe. Ker ne gre za prvo obsodbo, bo moral sedeti v zapora.
NOVICE
ŠOLSTVO / ŠOLSKA AVTONOMIJA
Neobdavčeni bencin: sklep po novem letu
Pristojna telesa Evropske unije bodo Sele po novem letu sklepala o usodi neobdavčenega bencina v naši pokrajini. Tako so neuradno sporočili iz Bruslja, kjer imajo očitno v teh dneh opravka s pomembnejšimi zadevami, kot je tukajšnje gorivo po znižani ceni.
Zastopniki Trgovinske zbornice in združenja črpalkarjev so vsekakor zmerno optimisti, saj upajo, da bo Bmselj, kljub znanim pomislekom o svobodni konkurenci, vseeno vsaj Se za leto 1999 potrdil prodajo bencina po znižani ceni. Gre, kot znano, za določen kontigent bencina, ki nima nic skupnega s t.i. deželnim neobdavčenim bencinom, ki ga, čeprav z različnimi cenami, prodajajo po vsej Furla-niji-Julijski krajini.
Umik trgovin za praznike
Občina Trst obvešča, da bodo za božič in Stefanovo obvezno zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte do 14. ure, in slaščicam, ki bodo lahko odpšrte ves dan.
V nedeljo bodo obvezno zaprte vse trgovine z izjemo trgovin z jestvinami in trgovin z umetnimi ognji, ki bodo imeli lahko odprto pol dneva (od 7. do 14. ure ah pa od 14. do 21. ure) in cvetličarn, ki bodo odprte do 14. ure. Predsednik pokrajine Co-darin pa je dovolil, da v nedeljo dopoldne odprejo izjemoma tudi pekarne.
Zaprta zahodnokraška občinska izpostava
Občinska izpostava za Zahodni kras bo zaprta od 28. decembra do 5. januarja. Naročene dokumente bodo občani lahko dvignili na vzhodnokraSki izpostavi.
Pomemben dosežek v boju proti raku
Amsterdamski Netherlands Cancer Institute bo v kratkem začel preizkušati na 40 pacientih novo zdravilo proti metastazam raka, ki je bilo pripravljeno v Furlaniji-Julijski krajini.
NAMI, kot so poimenovali novo zdravilo med laboratorijskim testiranjem, je po izjavah raziskovalcev zelo aktivno na metastazah in je preprečevalo razraščanje. Raziskavo so vodih skupaj raziskovalci Fundacije Callerio, Tržaške univerze in laboratorija POLYtech iz raziskovalnega območja pri Padričah. Laboratorijski rezultati so prepričah Amsterdamski zavod, ki je eden največjih v Evropi za zdravljenje raka, da začne eksperimentiranje na človeku. Gre za takoimenovano fazo 1, med katero bodo prei-, zkušali zdravilo na 40 pacientih in med katero bodo preverih, kolikšne doze prenese človekovo telo. Pred fazama 2 in 3, s katerimi se testiranje konča, so potrebna še štiri leta, dosedanji rezultati pa so po oceni raziskovalcev spodbudni.
Trebče: spet denar za nekdanjo deponijo
Pokrajinski svet je na sinočnji seji nakazal 135 milijonov lir za nadaljnjo strokovno ekspertizo v bivšem trebenskem odlagališču. Proti so glasovali svetovalci leve sredine, medtem ko sta se komunista Visioh in Zagabria vzdržala. Opozicija je mnenja, da je sklep nepotreben, ker nekdanja deponija ni primerna za novo »delovanje«.
Programska konferenca osvojila slovenske zahteve
Štiri višje srednje šole ter »vertikalizacija« šol pri Sv. Jakobu
Na Tržaškem naj še v prihodnje delujejo štiri slovenske višje srednje šole, na ravni osnovnih in nižjih srednjih šol pa naj bo zaenkrat predvidena le tako imenovana »vertikalizacija« šol pri Sv. Jakobu z združitvijo nižje srednje šole in didaktičnega ravn-teljstva v skupno šolsko enoto, položaj ostalih šol pa naj ostane nespremenjen. Ta predlog slovenskih predstavnikov je včeraj osvojila pokrajinska programska konferenca o razsežnosti šolske mreže na Tržaškem. S tem je'bilo povsem zadoščeno zahtevam, ki jih je pretekli teden izluščili enotni šolski odbor.
Vsa zadeva pa ni bila tako preprosta, kot bi kazalo na prvi pogled.
Programsko konferenco so sestavljali: predstavniki vseh občin tržaške pokrajine, in sicer dolinski odbornik za šolstvo Aldo Stefančič, devinsko-nabre-žinska podžupanja Mariza Skerk, zgoniška županja Tamara Blazino, repenta-brski župan Aleksij Križman, miljski odbornik za šolstvo Bruno Santoro, tržaška odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poro-pat; tržaški šolski skrbnik Ugo Mannini, predsednik pokrajinskega šolskega sveta Bruno Pizzamei ter predstavnik Kraške gorske skupnosti Andrej Berdon. Predsedoval ji je pokrajinski odbornik za šolstvo Emico Sbriglia.
Konferenca je morala razpravljati o mnenjih, ki sta jih pripravili podkomisiji (ena za višje, druga za nižje srednje šole in osnovne šole). Glede slovenskih višjih srednjih šol je podkomisija predlagala,
naj bi šolsko avtonomijo dodelili le trem zavodom, ker naj bi po njegovem mnenju morali pedagoški licej A.M.Slomška priključiti liceju F. Prešerna. Slovenski člani konference so odločno nasprotovali takemu predlogu in vztrajali pri stališču, ki ga je zavzel enotni šolski odbor. Tisti, ki se je še največ zavzemal za združitev pedagoškega liceja z licejem Prešeren, je bil prav tržaški šolski skrbnik Mannini. Ob glasovanju so se vsi člani konference (razen dveh) izrekli za ohranitev štirih slovenskih višjih srednjih šol. Tržaški šolski skrbnik je glasoval proti, predsednik pokrajinskega šolskega sveta Pizzamei pa se je vzdržal.
Programska konferenca je nato soglasno osvojila slovensko stališče o osnovnih in nižjih srednjih šolah s pedlagano »vertikali-zacijo« pri Sv. Jakobu, kjer naj bi nastal enoten šolski pol (od otroškega vrtca do nižje srednje šole). Slovenski člani so tudi predlagali, naj se občina obveže, da bo preuredila nekdanjo pralnico ob šolskem poslopju pri Sv. Jakobu za šolske potrebe, čemur pa je odbornica Bassa Poropatova nasprotovala. Namesto obveze je prodrlo »priporočilo tržaški občini, naj preuredi nekdanjo pralnico, da jo bo lahko slovenska šola izkoristila za lastne potrebe.«
Programska konferenca je vzela v pretres tudi stanje na italijanskih šolah ter sprejela več predlogov o združitvah, oziroma povezavah različnih šol, in sicer tako na »horizontalni« kot na »vertikalni« ravni.
Resolucija Zavodskega sveta liceja F. Prešerna
Vprašanje morebitne pridružitve pedagoškega liceja Antona Martina Slomška liceju Franceta Prešerna je bila na dnevnem redu izredne seje zavodskega sveta liceja F. Prešerna, ki je s tem v zvezi včeraj sprejel sledečo resolucijo:
»Zavodski svet Liceja F. Prešeren, zbran na izredni seji dne 21. decembra 1998, je pod 2. točko dnevnega reda obravnaval morebitni predlog pridružitve Državnega učiteljišča z eksperimentalnim programom pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek Znanstvenemu liceju France Prešeren in pri tem osvojil vsebino stališča, ki ga je zavzel Zavodski svet naše šole 9. aprila 1997. V tem smislu poudarja naslednje:
1)	Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu uživajo mednarodno jamstvo v smislu Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, potrjenega z 8. členom Osimske pogodbe. Odlok Predsednika republike št. 233 z dne 18. junija 1998 poleg tega zagotavlja, da bodo slovenske šole dobile avtonomijo ne glede na število vpisanih učencev.
2)	A tudi brez ozira na zgornje ugotovitve izraža Zavodski svet Znanstvenega liceja F. Prešeren svoje pomisleke ob morebitnem ponovnem predlogu o pridružitvi Državnega učiteljišča Slomšek Liceju Prešeren, zlasti z ozirom na naslednja dejstva:
- Glede na študijske smeri in glede na teritorij, od koder zajemajo učence, slovenski višješolski zavodi nimajo dvojnikov. Vsaka šola ima svojo nezamenljivo specifiko, ki je sad tako različnih študijskih vsebin kakor tudi dolgoletne zgodovine in tradicije.
- Znanstvenemu liceju F. Prešeren je že od leta 1948 priključen klasični oddelek, od šolskega
leta 1993/94 deluje tudi eksperimentalna jezikovna smer, sam znanstveni licej pa je razdeljen na prirodoslovno in fizikalno smer. Višja srednja šola s štirimi različnimi oddelki, oz. smermi, že sedaj v celoti zaposluje razpoložljive učne, vodstvene in upravne moči, ki bi se s priključitvijo dodatnega oddelka še dodatno razpršile v škodo obeh šol. K temu je treba dodati, da je upravljanje šole s slovenskim učnim jezikom prav zaradi njene specifike (dvojezičnost v upravnih postopkih itd) še bolj zahtevno in zamudno, a niso v ta namen priznane nobene dodatne delovne moči.
-	Strukture in prostori, s katerimi razpolaga Licej F. Prešeren, že v sedanjih razmerah ne omogočajo normalnega poteka skupnih zborovanj dijakov in staršev ter dejavnosti v okviru navodila St. 133. S priključitvijo učiteljišča A.M. Slomšek bi bile omenjene dejavnosti še težje izvedljive.
-	Parlamentu je bil predložen osnutek šolske reforme, ki naj bi povsem spremenila podobo tako obvezne kot višje srednje šole. Pričakovati bi zato bilo, da bi v tem trenutku ne sprejemali ukrepov, ki bi utegnili imeti značaj začasnosti in bi v šolsko življenje vnašali dodatno nejasnost.
-	Z ozirom na zgoraj navedena dejstva je Zavodski svet Znanstvenega liceja F. Prešeren mnenja, da bi pridružitev Državnega učiteljišča z eksperimentalnim programom pedagoškega liceja A.M. Slomšek našemu zavodu ne omogočila tiste kvalitetne rasti v duhu šolske avtonomije, ampak bi bila, nasprotno, še dodatna ovira plodnemu in učinkovitemu pedagoškemu in didaktičnemu delu.«
Zavodski svet Liceja F. Prešeren
AKCIJA SEVERNE LIGE / NEGATIVNI ODMEVI
ŠOLSTVO / PISMO RAVNATELJA IN PROFESORJEV POKRAJINI
»Ne padanski straži na meji«
Ostre kritike Gibanja za Oljko in pokrajinskega tajništva UIL
Bo imel zavod Žige Zoisa novo »krilo«?
Zgradili naj bi ga na zemljišču za sedežem - Vanj naj bi vselili bienij in oddelek za geometre
»Padanske obdhodnice« na italijan-sko-slovenski meji na Krasu so še naprej predmet zelo negativnih ocen, ki tokrat prihajajo iz političnih in sindikalnih krogov. Po stranki komunistov in po posegu senatorja Oljke Fulvia Ca-merinija, ki je glede tega posegel na notranjem ministrstvu, sta se oglasila Gibanje za Oljko in pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze UIL.
Koordinator Gibanja za Oljko Daniele Gouthier najprej obžaluje, da je bilo doslej premalo reakcij in odmevov na to obsodbe vredno početje »zelenih srajc«, saj bi molk lahko pomenil, da se javnost strinja s takim početjem. Nadzorstvo državne meje sodi med pristojnosti državnih varnostnih teles, zato »obhodnice« nimajo čisto nobene institucionalne vloge, a lahko le ustvarjajo zmedo in zlasti nepotrebne napetosti. Ghouthier glede tega ugotavlja, da je v naši pokrajini glede na število prebivalcev najvišja koncentracija policije in torej res ne drži trditev Severne lige, da je pri nas država odsotna.
Da ni tako dokazuje dejstvo, da v naših krajih varnostni organi dnevno ustavijo veliko število ilegalnih pribežni-kov. Pobuda »padanskih prostovoljcev« - meni nadalje Ghouthier - postavlja njene organizatorje na rob demokratičnega obnašanja. Nihče ne pravi, da je
treba kar tako sprejeti vse tiste, ki nezakonito pridejo v Italijo, družba, kot je naša, pa si ne more privoščiti dejanj na koži ljudi, katerih položaj lahko preverijo le za to poklicana uradna telesa. V igri sta solidarnost in spoštovanje človekovih pravic.
Ostre kritike na račun »zelenih srajc« prihajajo tudi iz vrst tajništva sindikata UIL, ki izraža zaskrbljenost in zaprepa-ščenost nad tovrstnimi akcijami na kra-ški planoti. Gre v bistvu za pobude na koži nesrečnih ljudi, med katerimi so tudi tisti, ki so prisiljeni k begu iz domovine iz čisto političnih razlogov, saj so doma preganjeni in podobno. Tisti, ki ilegalno prečkajo mejo, so podobni množici Italijanov, ki so morali dolga desetletja s trebuhom za kruhom.
UIL dodaja, da nihče od teh pribežni-kov ne bo ukradel službe Italijanom, za pobudo ligašev pa se v resnici skriva strah pred različnim in predvsem boja-zem pred prihodnostjo. Sindikat se tudi sprašuje, kaj bi naredile »zelene srajce« v primeru, da »zasačijo« nesrečnega pribežnika. Ga bodo prepričale, da se vrne nazaj, ga bodo preteple ali pa bodo poklicale na pomoč policijo? Vse to je po mnenju UIL popolnoma nezakonito, od tori poziv pristojnim telesom, začenši s kvestorjem, naj čimprej odločno posežejo.
Ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa Daribor Zupan in vsi profesorji, ki poučujejo na šoli, so pisali predsedniku tržaške pokrajine Renzu Codarinu ter odbornikoma Enricu Sbriglii in Giuliu Marini-ju pismo, v katerem zelo podrobno obravnavajo možnost razširitve šolskega poslopja na Vrdel-ski cesti oziroma dozidave novega krila k obstoječemu poslopju.
Vprašanje je postalo aktualno potem, ko je pokrajinska uprava napovedala, da namerava prodati tržaški univerzi šolsko poslopje na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, v katerem ima poleg poklicnega zavoda Jožefa Stefana svoje prostore tudi oddelek za geometre. Pred dobrim mesecem so si pokrajinski upravitelji ogledali zemljišče in poslopje za sedežem zavoda Žige Zoisa ter ugoto-
vili, da bi lahko na tistem terenu dogradili novo krilo za šolske potrebe trgovskega tehničnega zavoda. Zemljišče je dovolj obsežno, poleg tega je naprodaj in ima enega samega lastnika, kar pomeni, da bi imeli pri njenem odkupu manj težav kot če bi bilo lastnikov več.Upravitelji so takrat zaprosili vodstvo šole, naj pripravi podrobno poročilo o prostorih, ki bi jih potrebovali v novi gradnji.
Na zavodu Žige Zoisa so v nekaj tednih izdelali podrobno študijo. Po veljavnih normah bi morala obsegati nova gradnja 2.880 kvadratnih metrov, ki bi bili porazdeljeni v dveh nadstropjih s po 1440 kvadratnimi metri. V novem krilu naj bi namestili razrede bienij a trgovskega tehničnega zavoda (povprečno pet razredov) ter oddelek za geometre (pet razredov).
Nova gradnja bi mora-
la razpolagati torej z desetimi učilnicami, enim fonolaboratorijem, veliko opremljeno dvorano, knjižnico, tehnično knjižnico, profesorsko sobo, telovadnico, multimedi-alno sobo, sobo za knjigovodstvo in komercialno tehniko, fizikalni laboratorij, kemijski laboratorij, laboratorij za testiranje materialov (ki pa bi ga uporabljale tudi druge šole), risalnico, sobo, opremljeno za pouk tehnologije gradenj in sobo, opremljeno za pouk topografije in za topografsko risanje.
V sklepnem delu pisma so ravnatelj in profesorji izrazili legitimno zaskrbljenost: gradnja novega krila ob sedanjem sedežu trgovskega tehničnega zavoda bo zahtevala precej časa, v tem času pa bi moral oddelek za geometre delovati tam, kjer deluje danes, to je v poslopju poklicnega zavoda Jožefa
Stefana na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Tam bi moral ostati dokler ne bodo dela novega krila ob matičnem sedeču dokončana. Ravnatelj in profesorji namreč zavračajo možnost »začasne« preselitve oddelka za geometre v druge prostore, ker se upravičeno bojijo, da bi postala »začasnost« neskončna. Slovenske šole imajo namreč v tem pogledu že mnogo ne prav spodbudnih izkušenj...
V pismu so omenjena nedavna zagotovila predsednika pokrajine Coda-rina in odbornika za šolstvo Sbriglie slovenskim višješolcem. Tudi ravnatelj in profesorji trgovskega tehničnega zavoda 2ige Zoisa zahtevajo pisno zagotovilo, da oddelka za geometre ne bodo preselili iz sedanje lokacije, dokler ne bo zgrajeno novo krilo ob osrednjem sedežu šole.
TRGOVINSKA ZBORNICA / ZASEDANJE
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBBRAŽENCEV / PREDBOŽIČNI VEČER
Analiza podpor EU za kulturo
Predstavili programe Raffaello, Arianna in Caleidoscopio - Možnosti zaposlovanja
Pogovor s škofom priložnost za razmislek
Problemi mesta in bližajoče se jubilejno leto 2.000
Nova spodbujanja in podpore Evropske unije za promocijo zaposlovanja v kulturnem sektorju, obenem obširno informiranje državljanov o programih evropske komisije, kar zadeva kulturo in možnosti finansiranj na področjih umetnosti, kulturnih dobrin, literarnih del, tehnologij in manj razširjenih jezikov. To je smisel javnega zasedanja, ki je bilo včeraj popoldne na Trgovinski zbornici, priredila pa ga je TZ v sodelovanju z združenjem »Evropska hiša«.
Srečanje, na katerem je med drugim prišlo na dan, da lahko nudi kultura možnosti za zaposlovanje in da obstajajo konkretne možnosti finansiranja projektov s strani EU, je odprl predsednik TZ Adalberto Donaggio.
Zasedanje je povezoval podpredsednik »Evropske hiše« Giorgio Rossetti, ki je izpostavil dejstvo, da se je evropska integracija prvenstveno rodila iz gospodarskih razlogov, šele po sporazumu iz Maastrichta v začetku 90. let pa so se odločili tudi za »pridružitvijo narodov« k integracijskim procesom v spoštovanju njihovih kultur in tradicij (o tem je govor v členu 128), saj mora prav kultura prispevati k gradnji Evrope. Smo na dobri poti, je dejal, in moramo zaupati v prihodnost.
Besedo je nato prevzel predstavnik urada »projekt Evropa« podjetja Ari-es pri TZ Luca Perma, ki je predstavil ekonomsko analizo kulturnih sektorjev, ki so v Evropi v rasti in navedel nekatere zadevne statistične podatke. Poudaril je pomembnost formiranja kulturnih delavcev in pojasnil, da so finansiranja EU podpprni-škega značaja ter podal poročilo o treh programih EU. Program Raffaello predvideva posege na področju spomeniškega varstva, cilj pa je preko kooperacije podpirati delovanje raznih držav na tem področju (predvidenih je 30 milijonov ecujev, trajanje programa je 1997-2000). Program Arianna (1997-1999) podpira branje in knjižni sektor, vanj je vključeno tudi prevajanje (sklad 7 milijonov ecujev). Namen programa Caleidoscopio (kalejdoskop) so podpiranje in spodbujanje umetniških ter kulturnih dejavnosti in promocija kulture in življa evropskih narodov (1996-1999, sklad 26, 5 milijonov ecujev). Perma je omenil tudi formativne programe Leonardo da Vinci, Socrates in »Gio-ventu per 1’Europa« (Mladi za Evropo) in zaključil z mislijo, da gre vedno spoštovati tradicije.
Konferenca se je nadaljevala s posegom predsednika evropskega urada za manj razširjene jezike Bojana Brezigarja. Prisotnim je obrazložil nastanek in delovanje urada, ki zastopa približno 45 jezikovnih skupin iz 13 držav. Po-
membno je, da se razne jezikovne skupine med sabo srečujejo in soočajo. Glede na dejstvo, da ne sme evropska komisija dodeljevati sredstva, ko ne gre za specifične programe, je Brezigar napovedal, da bodo v okviru programa Socrates v kratkem predložili specifičen program za manj razSujene jezike »Ar-chipel«.
Na srečanju je spregovoril tudi občinski odbornik Mauro Tommasini, ki je občinstvu obširno obrazložil načrt Tergeste. Slednji je dobil finansiranja v okviru programa Urban in predvideva korenito prenovo starega mesta. Projekt prehaja v operativno fazo, je povedal, zadeva pa med drugim ponovno naselitev območja, valorizacijo zgodovinskih in kul-
turnih značilnosti, odprtje novih trgovinskih dejavnosti, socialno-podpome storitve, zaprtje območja vozilom. Take načrte, je dodal, gre v luči kakovosti ponavljati, saj je potrebna kontinuiteta. Naj omenimo, da si bodo danes območje ogledali Riccardo Illy, podžupan Roberto Damiani in sam Tommasini.
Predsednik kulturnega združenja Zooest Davide Ronchieri je nazadnje posredoval svoje izkušnje v okviru finansiranj EU. Zooest je s prispevki EU namreč pripravilo in udejanjilo program za šolo za gledališke tehnike (prva v Italiji), saj je v Italiji na tem področju visoko povpraševanje po specializiranih delavcih.
Aljoša Gašperlin
Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev je v predprazničnem vzušju sprejel tržaškega škofa msgr. Evgena Ravignanija (foto KROMA). Večer, posvečen voščilom ob prazničnem času Jezusovega rojstva in prihoda novega leta, je v Društvu skoraj stalnica, saj prinaša škof že vrsto let v Peterlinovo dvorano prijetno božično misel in besedo, na osnovi katere se nato razvije pogovor o iztekajočem se letu, o težavah in krepostih tržaške skupnosti vernikov.
Leto, ki je pred nami, nas bo popeljalo v leto 2000, v jubilejno leto dvatisočletne Očetove ljubezni, ki se vsem nam razkriva preko utelešenja Božjega Sina. Ob tem
STU LEDI / CD ŽENSKE PEVSKE SKUPINE
»Tam gori za našo vasjo«
Ploščo bodo predstavili nocoj v kmetiji Milič v Zagradcu
Tik pred božičnimi prazniki in zato tudi kot posebna ponudba za voščilo ali priložnostno darilo se na prizorišču pojavlja cd plošča Zenske pevske skupine S tu ledi: nocoj ob 20. uri, bo v turistični kmetiji pri Miliču v Zagradcu doživela tudi krst z občinstvom. Plošča je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, pobudo pa sta podprli tudi Zveza slovenskih kulturnih društev in pa Tržaška folklorna skupina Stu ledi, matično društvo, pod okriljem katerega ženska pevska skupina deluje. V roke dobivamo tako izdelek posebne kulturne vrednosti, saj je v njem »živo« zabeležen glas našega ljudskega izročila. Posnetek, ki ga plošča prinaša, nam obuja spomin na koncertni večer, s katerim je 2PS Stu ledi pred petimi leti počastila 15-letnico delovanja. Koncert je zazvenel v posebno žlahtnem okolju, v cerkvici sv. Martina
v Dolini, ki že vrsto let gosti med svojimi zidovi najrazličnejše glasbene dogodke. Po tistem jubilejnem nastopu ohranja cd plošča tudi naslov, Tam gori za našo vasjo, poleg te pa prinaša v svojem izboru vrsto pesmi iz naše najbližje do širše slovenske zakladnice ljudske glasbe. Posnetek dopolnjuje ovitek s krajšo predstavitvijo vsebin posameznih pesmi, kar lahko ponudi tudi primeren uvod v globlje spoznavanje čudovitega in - kljub vsemu - vselej novega sveta ljuske glasbe.
Kot rečeno bo uradna predstavitev cd plošče nocoj, z začetkom ob 20. uri v domačem okolju, ki ga ponuja turistična kmetija pri Miliču v Zagradcu. O izidu plošče in njenih vsebinah bodo spregovorili soudeleženi posamezniki, predvsem pa jo bo predstavila pesem ženske pevske skupine Stu ledi. (dam)
mejniku človeštva vabi do Očeta. V novem letu papež k spreobrnjenju, k naj zablesti odprt in po-izbiri dobrega v očiščeva- Sten dialog z velikimi nju grehov in ta pot vodi verstvi sveta, ki naj se
PONUDBA EPIC / DREVI
Pianist Stefana Furini in pianistka Cristina Santin
Glasbene produkcije EPIC, ki so jeseni priredile uspešen niz koncertov komorne glasbe z naslovom »... od Baroka do tanga«, predstavljajo drevi novo zanimivo glasbeno ponudbo. V Evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili bo Božični koncert, na katrem bo nastopil duo, ki ga sestavljata violinist Stefano Furini in pianistka Cristina Santin.
Stefano Furini je benečanski glasbenik, ki je že v mladih letih osvojil pomembne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sodeluje z raznimi orkestri in je koncertni mojster v orkestru tržaškega občinskega gledališča G. Verdi. Furini je tudi med ustanovitelji kvineta Triestetango.
Cristina Santin je mlada, a že izkušena pianistka, ki se je uveljavila v Italiji in tudi v tujini, tako kot solsitska kot tudi v komornem sestavu. Diplomirala je pred dvema letoma z najvišjo odliko na konservatoriju Tartini.
Kot je običajno za vse koncerte EPIC-a, bo tudi drevi-šnji program zelo pester, vseboval bo dve sonati iz romantičnega obdobja, dve fantaziji opernih napevov ter španski ples. Koncert se bo pričel ob 20.30. (ROP)
obenem poveže na dialog z današnjim načinom življenja, ko smo iz dneva v dan priče propadu vrednot. Prepogosto je teptanje človekovih pravic vakdan, tudi v našem mestu in teritoriju. V tem prazničnem čau in v vsem letu 1999 naj nas spremljajo mir, solidarnost in pravica svobode, ki so v Jezusu videli uresničenje.
Pogovor s prisotnimi je takoj izpostavil prav propadanje vrednot družine in življenja. Trst ima žalosten primat v Italiji: največji odstotek samomorov. In čeprav je organizirano prostovoljno delo zelo bogato, manjka tista vsakodnevna mala pomoč bližnjemu ali sosedu v stiski. Kristjani se lahko v tem svetu gibljejo s tremi vodili: s konfrontacijo z Božjo besedo, z nenadomestljivo pomočjo mladih in s trdim verskim prepričanjem, ki pa ima v sebi moč dialoga.
M.R.
SKEDENJ / V ORGANIZACIJI KD IVAN GRBEC
NOVINARSKI KROŽEK
Božična pesem v cerkvi sv. Lovrenca
Z domačim ženskim pevskim zborom nastopila še zbor Rilke in izolski komorni zbor
Tradicionalno srečanje v neobičajnih prostorih
KD Ivan Grbec je v nedeljo v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju priredilo božični koncert (foto KROMA).
Poleg domačega ženskega zbora, ki ga vodi Ksenija Kos, sta na večeru nastopila mešani pevski zbor R.N. Rilke, ki ga vodi Barbara Corbatto in Komorni moški zbor Izola, ki ga vo-
di Oskar Trebeč.
Izbira programa pesmi, dobra akustika, predvsem pa doživeto podajanje pesmi so ustvarili v cerkvi zelo prijetno vzdušje vzdušje. Skedenjke so svoj program z zaključno »Tri-kraljevsko koledani-co«izvedle brezhibno in prepričljivo.
Zbor Rilke, ki je nastal
leta 1992, na Zeljo nekaterih posameznikov, šteje sedaj 25 pevcev in pevk ter nastopa na številnih koncertih in prireditvah v dobrodelne namene (Rdeči križ, Amnesty International, Centar za pomoč bolnim v Avianu), je doživeto podal pet skladb iz zakladnice črnskih duhovnih, pa tudi klasične in obre-
dne pesmi. Komorni zbor iz Izole se je prvič predstavil tostran meje z osmimi skladbami in je s svojim nastopom utemeljil svoj sloves. Prav zborovodja Oskar Trebeč je za konec nedeljskega večera vodil vse pevce in pevke pri skupnem petju pesmi »Sveta noč«, pri kateri so se pevke oglašale s kora, pevci pa izpred oltarja. Ta pesem je bila lep zaključek koncerta, ki sta ga v slovenščini in italijanščini napovedovala Alessandro Radovini in Paolo Alfeo. Prispevki, ki so jih obiskovalci darovali, pa so namenjeni fundaciji Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin ter Centru za sprejem bolnih otrok v ul. Valussi.
Koncertu je nato sledila lepa družabnost v društvenih prostorih Ivan Grbec. Za pogostitev so v glavnem poskrbele pevke same, ki so se v noči med soboto in nedeljo vrnile z uspelega koncerta v Huminu.
NevaLukeš
Tradicionalno predbožično srečanje Novinarskega krožka je bilo tokrat »preneseno« v dom za otroke, žrtve vojn in njihove svojce, ki ga je v poslopju v Ul. Valussi uredil Sklad Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin. S tem so po eni strani novinarji želeli podčrtati pomen pobude, ki je v konkretnem zaživela nekaj mesecev pred peto obletnico smrti televizijske ekipe deželnega sedeža Rai, po drugi pa je bila selitev nujna zaradi stanja prostorov na Korzu Italija. Za mikrofonom pred drevescem, ki ga je tudi tokrat umetelno okrasila Fulvia Costantinides, se je zvrstilo več govorcev, ki so spregovorili o današnjem položaju v Trstu (f. KROMA).
NOVICE
»Naš Kras« išče par za Kraško ohcet 1999
Zadruga nas Kras obvešča, da bo 19. Kraška ohcet v nedeljo, 29.avgusta 1999. Par, ki bi si želel poročiti na ohceti, naj se najkasneje do 10. januarja 1999 javi v uradu turistične agencije Aurora v Ul. Milano 20 ali telefonira na številko 040-639000.
Voščilo Unicefa
Unicef iz FJK vošči Trstu vesele božične praznike in se zahvaljuje vsem, ki so prešli od besed k dejanjem. Letos bodo lahko dobili vse informacije, pa tudi predloge za darila lahko dobijo do 31. decembra v trgovini Godina na stičišču Unicefa.
Fotografski natečaj
V	sinji dvorani tržaškega županstva so nagraditi avtorje fotografskega natečaja »Trst v plavem«, ki ga je priredila revija Culturaviva. Žirija, ki ji je predsedoval podžupan Roberto Damiani, je nagradila Ma-urizia Pertota, Paola Pirono in Umberta Vittorija za črnobele fotografije ter Gualtiera Škofa, Martina Braica in Ermanna Pitacca za barvne izdelke. Nagrade in priznanja so prejeti še Scilla Sora, Roberto de Renzi, Isabella Isemia in Nevio Mikeu-cich. Prvo nagrado na temo »Spremenjeno mesto« je dobil Furio Scrimati, druga nagrada je šla Fabri-ziu Castiorini, tretja pa Edvardu Crismancichu.
Skupinska razstava Ženska umetnost
Včeraj popoldne so v razstavnih prostorih občinske oglasne dvorane (Albo Pretorio) odprti skupinsko razstavo Arte Donna - Ženska umetnost. Gre za zadnjo razstavno pobudo v tem letu, ki pa se bo tudi nadaljevala v prihodnjem. Kot so povedati organizatorji, so vzeli v poštev dela zelo različnih umetnic, tako po navdihu kot po tehniki. Iz njihovih del se riše odločna in nežna podoba Trsta obenem, so podčrtati pobudniki, ki so predvsem izpostavili pozitivno noto, kot jo odražajo kultura, domiselnost, ustvarjalnost žensk. Na razstavi, ki bo odprta do 11. januarja ’99, sodelujejo: Franca Batich, On-dina Bmnetti, Nora Carella, Maria Chiagigh, Luisia Comelti Lalovich, Maria Creglia, Patrizia Delbello, Elsa Delise, Renata De Mattia, Bogomila Doljak, Annamaria Ducaton, Tiziana Fantini, Silva Fonda, Elsa Gant, Maura Israel, Lucienne, Zora Koren Skerk, Elettra Metaltino, Nadia Moncheri, Brigida Nussdorfer, Aliče Psacaropulo, Claudia Raza, Eva Ronay, Adriana Scarizza, Mirella Schott Sbisa, Oti-via Siauss in Nelda Stravisi. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, 1. januarja pa samo popoldne.
Odobren statut Sklada operno gledališče Verdi
V	skladu z zakonskimi določili je včeraj upravni odbor Sklada operno gledališče Verdi odobrilo statut, ki meja možnosti sodelovanja javnih ustanov in zasebnikov tako pri premoženjskih zadevah kot pri kritju upravnih stroškov. V roku tridesetih dni od prejetja (dokument je bil včeraj že poslan) ga mora odobriti še pristojen vladni organ, seveda bo mogoče v bodoče statut spreminjati. Odbor je osvojil predlog notranjih sindikalnih organizacij, da bi v skladu sodelovati tudi uslužbenci gledališča. Statut predvideva tri oblike sodelovanja, in sicer ustanovnega, podpornega ati člana sponzorja.
NIZ BOŽIČNIH PRIREDITEV PO ŠOLAH IN DRUŠTVIH
Prireditve za gledalce prijetno presenečenje
Nastopajoči in mentorji so pokazali veliko prizadevnost in iznajdljivost
Božickovo potovanje od Afrike do Sv. Ane
Učenci OS »M. Gregorič Stepančič« in malčki iz vrtca pri Sv. Ani, so tudi letos priredili božičnico. Uprizorili so Bo-žičkovo potovanje po svetu. V Afriki si je ogledal ritmični afriški ples, v Angliji je poslušal tri angleške pesmi, na Kitajskem se je zabaval ob zanimivi pesmi in plesu.
Sodeloval je celo pri tomboli, ki so jo organizirali otroci iz vrtca.
Po sporedu, ki se je prepletal v duhu solidarnosti med narodi, medsebojnega spoštovanja, strpnosti in ljubezni, so starši odnesli božične pakete na sklad (Luchet-ta, Ota, D’Angelo), ki so jih s požrtvovalnostjo in radodarnostjo zbrali pod božičnem drevescu.
»Junaki« so ganili občinstvo
Na svetlem sončnem hodniku šole Cankar v Rojanu se je včeraj zbralo lepo število staršev, sorodnikov in bivših učencev, da si ogedajo božičnico, ki sta jo skupaj pripravili osnovna in srednja šola. Kot je marsikomu znano, na osnovni šoli Bazoviški junaki že nekaj let nezadržno pada število učencev, zato so zadnji trije, res »junaki«, kar ganili in obenem presenetili občinstvo, ko so pogumno, in-tonirano in razločno izvedli svoj program pesmi in recitacij.
LIKOVNI NATEČAJ ZADRUGE LA GUERCIA
Openskemu dijaku nagrada
Matija Dolenc dobil prvo nagrado, trije dijaki pa priznanja
Zadruga »La Quercia« je organizirala likovni natečaj na dijake srednjih šol tržaške pokrajine z naslovom »Ascolta im volta«. Natečaja so se udeležile skoraj vse srednje šole tržaške pokrajine, med katerimi tudi srednja šola S. Kosovela na Opčinah in na Proseku s 40 risbami pod strokovnim vodstvom mentoric prof. Ani Tretjak in Cecilije Čeme.
Pobuda kot taka je bila namenjena širšim vzgojnim smotrom. V ta namen je bila odprta razstava likovnih izdelkov od 12.
do 20. decembra na gradu Sv. Justa tudi za širše občinstvo. Strokovno nagrajevanje je bilo v soboto, 19. decembra na gradu Sv. Justa, kjer je bil kot absolutni prvourščeni nagrajen dijak E. A razreda srednje šole na Opčinah Matija Dolenc (na fotografiji) , medtem ko pa so priznanja prejeti tudi Martina Lisjak (Prosek), Jakob Jugovič in Maja Sancin (Opčine). Risbe slovenskih nagrajencev bodo ponatisniti v razglednice UMCEF-a za mednarodne humanitarne pobude v prihodnjem letu.
Na rojanski srednji šoli položaj ni rožnat, saj v tem šolskem letu niso imeli prvega razreda. In vendar bi bil vsak od staršev lahko ponosen, če bi videl, kako imenitno predstavo si tudi taka majhna šola lahko privošči. K njenemu uspehu je res prav vsak dijak lahko prinesel svoj delež, tako z likovno opremo prizorišča (snežinke in okraske so dijaki izdelali pod vodstvom prof. Dorine Cibic) kot s petjem (dijaki so pod vodstvom in ob klavirski spremljavi prof. Stefana Joba zapeli več znanih klasičnih in modernih pesmi v slovenščini in italijanščini in angleščini, nekaj v solistični nekaj pa v zborovski izvedbi), z recitacijami (splet pesmi o zimi in novemu letu je pripravila prof. Miriam Brajkovič) ali z naslovom v božično - novoletni igrici Čudežna
odborniki SKD Krasno polje izrazili s tem tudi vsoje želje ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih.
Božični koncert na Opčinah
Opčine so v preteklih dnefi bile priča slavnos-
tnemu in veselemu dogodku, božičnemu koncertu, ki je potekal v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah, v ponedeljek, 21. decembra. Koncert je bil pravo doživetje, saj so se učenci pod izkušenim vodstvom profesorice E. Kocjan ubrano zapeli enajst zelo zahtevnih pe-
smi. Med njimi sta bili dve gregorijanski, Reso-net in laudibus in Adeste fideles. Izkazali so se tudi pri dobri izvedbi Vodopivčeve Ave Marija in Gacnikove Aleluja. Milina glasov se je zlivala v prečudovito pesem in pričarala predbožični čas z rusko Uspavanko Je-zuščku. Prisrčni in navdušeni aplavzi poslušalcev so sproti nagrajevali mlade pevce, ki so program povezovali s posrečeno izbranimi recitacijami na temo.
Za krono programa je bila Gruberjeva Sveta noč, ki jo je z njimi vred zapela vsa cerkev. Ob koncu so se učenci zahvalili župniku Strublju in profesorici Kocjanovi za njun požrtvovalni prispevek k uresničitvi prazničnega doživetja. Dogodek je bil najlepše voščilo staršem, sorodoni-kom in vsem vaščanom za novo leto.
Vanda Husu
ura (napisala jo je in jo ob sodelovanju prof. Mire Starc pripravila prof. Lučka Susič). Mladi igralci so se vsi po vrsti (še prav posebej pa Lučka Udovič v glavni vlogi) imenitno izkazali, bili so sproščeni in naravni, vse je teklo brez najmanjšega zastoja ali zadrege od besedila pa do glasbenih vložkov in »Posebnih efektov« (tudi za te so skrbeli dijaki sami).
Skratka, lepo in spodbudno voščilo za praznike in novo leto tako za starše in za našo šolo!
Voščina tudi pri SKD Krasno polje
Letos so za predbožično prireditev poskrbeli tudi v Gročani: na pobudo SKD Krasno polje so v nedeljo popoldan v dvorani srenjske hiše gostovali malčki otroškega pevskega zbora Slomšek iz Bazovice. Zbor deluje pod mentorstvom zborovodje Zdenke Križ-mančič, ob tej priložnosti pa je vaščanom Gročane, Drage in Peska predstavil »tematsko« spevoigro z naslovom Oh, ti darovi! Kot rečeno je nedeljska prireditev imela poleg vsega še voščilni pomen, saj so
Večjezična prireditev
V ponedeljek je bila na naši šoli VEČKULTURNA BOŽIČNICA. Prepletalo se je namreč več jezikov: slovenščina, italijanščina, angleščina, hrvaščina, iranščina, fur-lanščina. Mali škratje iz vrtca so pomagali božičku pripraviti darila za otroke. Učenci 1., 2. in 3. r. so prikazali igrico o Čudežnem darilu, ki prinaša srečo in veselje vsem, ki ga prejmejo, a ga ne odvijejo...
Mucka Ciribucka iz 4. r. je hotela imeti dva repka, a ko ju je dobila, je ostale muce iz razreda niso več marale.
Učenci 5. r. so deklamirali Kosovelove vizije o Krasu v slovenskem in italijanskem jeziku.
Peti smo v slovenščini, italijanščini, angleščini, recitirali v furlanščini, italijanščini, hrvaščini in iranščini.
Gospa ravnateljica Stanislava Cuk je pozdravila in voščila res številni publiki, vzgojiteljica Marija iz Dijaškega doma je tudi izrazila vse najboljše vsem prisotnim.
Vsi otroci smo se posladkali ob okusnih slaščicah, ki so jih pripraviti starši za zakusko.
Bilo je res lepo.
Učenci šol »J. Ribičič« in »K. Širok«
Tfs Stu Ledi
Založništvo Tržaškega Tiska Zveza Slovenskih Kulturnih Društev
vabijo na predstavitev nove CD-plošCe ženske pevske skupine
Tam gori za našo vasjo
danes, 23. decembra 1998, ob 20. uri
v prostorih kmečkega turizma Milič v Zagradcu -------------VABLJENI!_____________
SKD FRANCE PREŠEREN
vabi v soboto, 26. decembra na
Ob 14.30 Lucanje na Gorici
Ob 17.00 Kulturni program v gledališču F. Prešeren
Nastopajo: Tamburaski ansambel SKD F. Prešeren in dramska skupina SKD Tabor z veseloigro L ArtaCa »Rusa riga Crjez uograde«, Režija L Malalan
- V fojerju razstava ročnih del-:---------
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
23. decembra 1998
JANEZ
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 21.10
Jutri, ČETRTEK, 24. decembra 1998
BOŽIČNA VIGILIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1023 mb ustaljen, veter 26 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja, vlaga 4/-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Nara Garro-poli, Nicola Cuk, Anna Godina, Eleonora Ciani, Matteo
Balbi.
Umrli so: 75-letni Romano Tomicich, 77-letni Aldo Trivisano, 84-letni Tullio de Leporini, 69-letni Silverio Della Santa, 82-letni Andrea Grasso, 76-letna Ida Pozzati, 85-letni Danilo Bartoli, 75-letni Augusto Cattaruzza, 77-letna Leonilda Sponza, 83-'letni Renato Buttignoni, 62-letna Marisa Maxia, 87-letna Lucia Sturma, 92-letna Wally Kailer.
LEKARNE
Od ponedeljka, 21. do četrtka, 24. decembra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
- Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 040 767391), Ul. Commerciale 21 (tel. 040 421121), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel.
, 040 274998).
Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 040 365840).
Petek, 25. decembra 1998
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 214441).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 040 767391), Ul. Commerciale 21 (tel. 040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998).
Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 040 365840).
Sobota, 26. decembra 1998
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Ospedale 8 (tel. 040 767391), Ul. Commerciale 21 (tel. 040 421121), Trg Unita 4 (tel. 040 365840), Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015), Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144), Ul. S. Giusto 1 (tel. 040 308982), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002), Istrska ulica 33 (tel. 040 638454), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998), Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 214441).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Milje - Lungo-mare Venezia 3..
Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 19.30
Goldonijev trg 8, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Mascagni 2, Istrska ulica 33.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine, Proseska ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 365840).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba
(od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 15.00, 16.45,
18.30,	20.15, 22.05 »II principe d’Egitto«, risani film, prod. Števen Spielberg. ENCELSIOR - 16.05,
18.10,	20.10, 22.15 »II mio West«, r. Giovanni Veronesi, i. Leonardo Pieraccioni, Har-vey Keitel, David Bowie.
EKCELSIOR AZŽURRA -
15.40,	17.15, 18.50, 20.25,
22.00	»La gabbianella e il gatto«, risani film.
AMBASCIATORI -15.30,
17.10,	18.50, 20.30, 22.15 »Mulan«, risani film, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo.
NAZIONALE 2-15.15,
17.40,	20.00, 22.20, »La ma-schera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Ban-deras.
BOŽO
COL 1
REPENTABOR - Trst
Tel/Fax: (040) 327113

/ Si že pomislil, kaj boš I . daroval za praznike
svojim najdražjim?
Takoj pokliči št 040 7786300
in z naročnino boš za celo leto razveselil svoje najdražje sorodnike in prijatelje!
PRIMORSKI DNEVNIK
BAIMILO CELO) IUETO
NAZIONALE 3 -15.10, 16.25, 17.45, 19.05, 20.30, 22.15 »La gabbianella e il gatto«, risani film.
• NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 Cele-brity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Caprio, Mela-nie Griffith.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Monia la pantera rossa«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.45, 18.20, "20.15, 22.10 »Gallo cedro-ne«, r.-i. Carlo Verdone.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Omicidio in diretta«, r. Brian de Palma, i. Nicolas Gage, Gary Siniše.
'St PRIREDITVE
GLASBENE PRODUKCIJE EPIC vabijo na Božični koncert, ki \>o danes, 23. decembra v Evangeličansko Luteranski cerkvi (Trg Pan-fili - Trst) s pričetkom ob
20.30.	Nastopila bosta violinist Stefano Furini in pianistka Cristina Santin. Na sporedu skladbe Edvvarda Griega, Paola Pessine, Roberta Schumanna, Pabla de Sara-sateja in Nicoloja Pagani-nija.
□ OBVESTILA
COS FRANA VENTURINIJA, MLADINSKI DOM BOLJUNEC in SKD F. PREŠEREN, PD SLOVENEC, KD KRASNO POLJE in KD J. RAPOTEC obveščajo, da se bodo za »te-pežnico« otroci zbrali v ponedeljek, 28. decembra ob 14. uri v Borštu pri cerkvi, na GroCani na placu in v Prebenegu pri lipi. Za »Zivi-torej« pa bo sestanek za otroke v ponedeljek, 28. decembra ob 11. uri v Mladinskem domu v Boljuncu.
SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil Msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obveSCa, da bo~v petek, 25. decembra ob 18. uri tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred maso.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK vabi vse domače organizacije, društva in vaščane na sestanek, v torek, 29. decembra. 1998, ob 20. uri, v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor podal obračun opravljenega dela ter poročal o pobudah in načrtih, ki jih ima v programu. Vabljeni!
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO	SLOVENSKIH
UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno	NOVOLETNO
DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski Soli v Izoli - Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a. Ul. Cicero-ne 8. Prevoz z avtobusom.
SOMPD VESELA POMLAD vabi na ogled razstave, ki v sliki in besedi prikazuje dvajsetletno pevsko pot mladih pevcev. Razstava bo odprta do torka, 29. decembra, s sledečim urnikom: od torkih in petkih, od 18. do
20.30	in ob nedeljah, od 10. do 12. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v
sodelovanju s FOTO TRST 80 in s Fundacijo Lucchet-ta, Ota, D’Angelo, Hrovatin vabi na ogled razstave SASA OTA - fotografski
RESTAVRACIJA
LOCM/O
gocottk SRorid,,
DRAGA (BAZOVICA) - TRST TEL. 040/228193 - 228173
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
ZAPRTO OB TORKIH
OBCI/13
OBČINA TRST
PODROČJE ZA TERITORIALNO NAČRTOVANJE SLUŽBA ZA UPRAVNO KOORDINACIJO
Prot. St. S. A. I. U. -98-39155/4/93/9
RAVNATELJ SLUŽBE
Na osnovi in v izvršitev čl. 45, 2. odstavek Dež. zakona st. 52/91 obveSCa, da je občinski svet sprejel:
-	s sklepom St. 104 z dne 9. novrembra 1998 P.O.R.N. na javno pobudo za »Večnamensko središče na Opčinah«,
-	s sklepom st. 106 z dne 23. novembra 1998 P.O.R.N. na privatno pobudo za trgovsko območje med ulicami Alviano - Doda - Svevo.
Zadevna dokumentacija je deponirana v tajništvu (Albo Pretorio, ul. Malcanton St. 2) za 30 (trideset) dni zaporedoma od 23. decembra 1998 do vključno 22. januarja 1999, da si jo lahko vsi zainteresirani ogledjo ob delavnikih od 8.00 do 14.00 ter ob praznikih od 9.00 do 12.00.
V Času deponiranja lahko vsakdo predloži občini opombe, lastniki z načrtom vezanih nepremičnin pa ugovore.
SLUŽBENI RAVNATELJ (VValter Cossutta)
&
3ke*Tavam.
draguljarno
Trst ■ Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012
DrujuJji Zonam
opus v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Fotografije bodo na vpogled do 30. decembra s sledečim urnikom: delavniki od 16. do 19,30; sobote, nedelje, prazniki od 10. do 12.30. Vabljeni!
OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI COS P. TOMAŽIČA vabimo vse starse, vaščane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi.Urnik: vsak dan od 9. do 17. ure do vključno 6. januarja 1999.
V TRGOVSKEM CEN-
TRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov šestih fotokrožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80.
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s ŠD BREG prireja smučarska izleta v Mokrine (Pramollo) 17. in 24. januarja ’99. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mau-ri. Za informacije tel. 0338-
5032176.
UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS FINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na št. 040-214300 ali naj se javijo na Solo v Trebčah št. 33, od 8.15 do 15. ure.
KD SLAVKO ŠKAM-
PERLE organizira v januarju teCaj latinsko-ameriskih plesov, pod vodstvom koreografa UroSa Andica. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št 040-213153 (ob večernih urah -Tatjana).
E3 ČESTITKE
V dolini tihi je vasica mala, v njej moj SERGEJ SMOTLAK rojstni dan proslavlja. Obilo tako željene-ga zdravja in sreče mu želijo njegovi Nada, Pavla, Saška in Gregor.
q SOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do
17.30.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
RIBOGOJNICA
GLINŠČICA
N. v Boljuncu
je odprta
danes, 23. in jutri 24. tm.
od 8. do 13. ure tel. 040.228297 imMnhltiiflhjihjtiikotski losos
MALE PSIČKE matere Golden retriver podarimo ljubiteljem živali. Tel. 040-201329 ali 0335-6835456.
SEAT MARBELLA ’90, z opravljenim tehničnim pregledom, novimi gumami, novimi zavorami ter neoporečno karoserijo, prodam za
2.000.000 lir. Tel. St. 040-314590 ob urah obedov.
TEKMOVALNE SMUČI Elan, za veleslalom, nove, še pakirane, 203 cm prodam za 400.000 lir. Tel. na St. 040-314590 ob urah obodov.
UGODNO PRODAM malo rabljene smučarske Čevlje St. 33-35 in 35-36 ter 150 cm visoke smučke. Tel. 040-281242 (v večernih urah).
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040-231255.
ISCEM v najem vinsko klet, približno 300-400 kv.m v Brdih ali okolici Tel. 0360-956540.
DAJEM v najem za krajše obdobje opremljeno stanovanje v Tržiču. Tel. 0481-711772, od 13. do 19. me.
PRODAM v okolici Milj dvonadstropno samostojno hišo, 180 kv.m z garažo in 1000 kv.m. ograjenega zemljišča. Tel. 040-272577, ob uri obedov.
DAJEM V NAJEM stanovanje v predmestju Trsta, pri Domju, za nerezidenene, primemo za studijo, laboratorij ali urad (tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno). Tel. na St. 040-828861 ob uri obedov.
PRODAM 2 gumi Pirelli P2000,165/70Rl3,tubless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skoraj novi. Tel. St. 040-220175.
AGRITURIZEM ima OstrouSka, Zagradec 1. Ob Četrtkih zaprto.
OSMICO sta odprla Pie-rina in VValter Mokor v Lakotišču št. 398.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekleničenih vin.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci, št. 22.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v BriSCah.
OSMICO ima Mavrica v Medje vasi St. 10.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. št. 220722.
PRISPEVKI
V	spomin na Minko Pahor daruje Roza Pockar
20.000	lir za Sklad za dvojezičnost.
V	spomin na Minko Pahor daruje Ljubomira Suro an 30.000 lir za Sklad za dvojezičnost.
Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov daruje Ljubomira Suman
50.000	lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na Jureta Can-cianija darujeta Fabio Zulia-ni in Daniela Ruppel 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Družina A. Pertot daruje
100.000	lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Lovrenca Straina daruje družina Salvi 100.000 lir za SD Breg.
Namesto cvetja na grob Ivanke Kralj daruje družina Carli (Gabrovec 36) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Vittoria Latina daruje Slava Škabar (Repen 74) 25.000 lir za Skupnost Dmžina Opčine.
V	spomin na teto Ivanko darujeta Oskar in Nives
100.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Anton KorsiC daruje
100.000	lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje.
Za nabavo ukradene opreme na OS Alberta Sirka v Križu darujejo Pizzeria Endelu 50.000 lir, Oskar Tence 50.000 lir, Maori in Aljoša Gregori 50.000 lir ter kriški letnik ’46 60.000 lir.
V	spomin na Minko Pahor darujejo prijatelji, somišljeniki in elani društva Edinost 150.000 lir za Sklad za uveljavitev slovenskega jezika.
V	spomin na brata Antona Ukmarja daruje Lado z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovef.
V	spomin na očeta Milana daruje Katja Pernarčič
100.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ivanke Guštin vd. Kralj daruje Tanja Furlan 20.000 lir za kapelico v Gabrovcu.
Ob priliki božičnih praznikov daruje družina Peric iz Cerovelj 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob smrti dragega elana Daria Marege izreka družini iskreno sožalje
VZPI-ANPI
GLASBENA MATICA / SOLA »MARIJ KOGOJ«
Mali gojenci so voščili s prijetnim koncertom
Na božičnici so se tokrat predstavili predvsem mlajši
Kaj bi božic brez glasbe? Prisrčne melodije in sladke pesmi so nenadomestljiv del božičnega praznovanja. Zato se je tudi tržaška glasbena Sola M. Kogoj s posebnim internim nastopom vključila v vrtiljak zvokov in barv, ki nas v tem Času uvede v vrhunec praznovanja. Vesela družba je v ponedeljek napolnila sedež Glasbene matice (f. KROMA); mali glasbeniki, njihovi starši in prijatelji ter najbolj različni instrumenti so ovirali hojo po stopnicah, ki peljejo do Gallusove dvorane.
Na božičnici, ki jo že drugo leto zaporedoma prireja tržaška glasbena Sola, so nastopih pretežno mlajši dijaki iz razredov klavirja, violine, violončela, flavte, harmonike, harfe, viole da gamba in solopetja.
Uvod v prijeten glasbeni popoldan je pripravil trio, v katerem je Jan Zobec, ves prevzet v svojo vlogo, podal na kljunasto flavto znano melodijo »Sveta noC«.
Ravnatelj šole, prof. Bogdan Kralj je nato pozdravil vse prisotne in izrazil upanje, da bi ta dogodek postal tradicionalno srečanje.
Sledil je nastop Otroškega zbora Glasbene matice, ki ga je vodil in spremljal pri klavirju prof. David Žerjal. Mah pevci so navdušeno zapeh tri živahne pesmice in pokazah, da je glas prvi instrument, ki se ga mora vsak bodod glasbenik uriti. Glasbena
»I
s y
pot, ko jo je spored predstavil, je vodila od najmlaj-ših do starejših pevcev; nastopila je tudi mezzosopranistka Lara Komar, ki je bila predstavnica oddelka za solopetje.Tadeja Kralj je na svojo harfo podala prisotnim del programa, ki ga je pred kratkim z velikim uspehom predstavila na tekmovanju mladih harfistov. Zanimivost glasbenega popoldneva je bil nastop Aleksije Leone in Martine StipandC, ki sta zastopati oddelek za violo da gamba, kar pomeni, da šola nudi tudi dragoceno uvajanje k izvajanju s starimi glasbili.
Sara Kos, Tjaša Bajc, Carlo Venier, Irma Perosa,
Meta Starc, Iris Risegari in Zinajda Kodrič so z nežnostjo svojih flavt ustvariti najbolj pristno božično ozračje.
Nastopiti so še harmonikar Cristian Vi-sintin in pianisti Benjamim Skrap, Evelin Bertolino, Jerica Sirk, Lucrezia Losurdo, Alja Sturman in Katrin Sedmak. Prisrčen zvok violončela je zavzvenel v izvedbah Emanuela in Margherite Panizon, medtem ko so Paolo Škabar, Katrin Stoka, Nastja Gherlani in Laura Venier poskrbeti za prisotnost napogrešljive barve violine.
Večina je nastopila ob klavirski spremljavi; nekateri dijaki pa so se predstaviti v duu, v triu ati v kvartetu; to pomeni, da vsi ob soloigranju se vežbajo tudi v sodelovanju z drugimi dijaki od samega začetka, ko se komaj soočajo z osnovnimi glasbenimi pravili.
Mladi izvajalci so se potrudili, da bi njihov nastop Cim boljše uspel, in so zavzeto in pogumno predstavili publiki izvedbe skladb, ki so jih za to priložnost pripravili. Tremo in koncentracijo je poplačalo navdušenje, ki jo dajeta aplavz prisotnih in pohvala profesorjev, ki so tako skrbno pripravili svoje dijake na nastop. Božičnica se je zaključila s Čestitkami in voščiti v najprijetnejšem vzdušju.
TRST / D021VET KONCERT
Fossoti mojster prefinjene glasbe in pesnik čustev našega vsakdana
Ivano Fossati je svojo umetniško kariero začel daljnega leta 1971 kot vodja in solist rock skupine Deliri-um, ki je leto kasneje nastopila v Sanremu in dosegla velik uspeh s pesmijo Hesael. Od takrat je posnel že 18 velikih plošC oziroma kaset (danes cedejev) in trenutno sodi med najbolj prefinjene italijanske kantav-torje, ki svoja Čudovita besedila in svojo glasbo »posoja« tudi znanim kolegom in kolegicam, kot so Mina, Gianni Morandi, Ornella Vanoni in številni drugi-Piše glasbo za film (II Toro in L’estate di Cesare režiserja Carla Mazzacuratija), ukvarja pa se tudi s prevajanjem.
PredsinoCnjim nam je Fossati v tržaški dvorani Tri-pcovich podaril res Čudovito glasbeno doživetje. Ob izvrstnih spremljevalcih je zapel svoje znane in manj znane pesmi o ljubezni, o intimističnih dilemah sodobnega človeka ter o iluzijah, ki spremljajo naš vsakdan. Originalna glasba in nikoli banalna besedila, ki jih je genovski kantavtor popestril z verzi Fer-nanda Pessoe, Giorgia Capronija in Cesareja Paveseja.
Zelo pozorna publika mladih in manj mladih je Fossatija v začetku sprejela morda nekoliko preveC odmaknjeno, kmalu pa se je vživela v koncert, ki se je končal z navdušenim ploskanjem umetniku in njegovim glasbenim spremljevalcem. To je bil (žal) zadnji Fossatijev koncert na turneji, ki ga je popeljala po vsej Italiji. Prihodnje leto se bo, kot je napovedal, posvetil glasbi brez besed. Kdor ga Zeli še enkrat poslušati, si lahko ogleda koncert, ki ga bo druga televizijska mreža RAI predvajala 2. januarja pozno zvečer.
VIDEM / GLEDALIŠČE »GIOVANNI DA D DIN E«
Ritmični utrip našega stoletja
Nada Matoševič je vodilia videmski Filfarmonični orkester
Medtem ko bomo v Trstu na simfonično glasbo Čakali do pozne pomladi, si lahko privoščimo krajši izlet do Vidma, kjer nam tamkajšnje gledališče Giovan-ni da Udine ponuja zelo pestro sezono, med katero se ob komorni, simfonični in operni glasbi srečujemo tudi z gledališčem, glasbeno komedijo in baletom; v prijetni gledališki kavarni lahko spremljamo bogat ciklus predavanj, ki so tematsko povezane s posameznimi prireditvami, videmskim šolam pa so namenjene glasbene in gledališke predstave in poučna predavanja o gledališki tehniki. S kratica, Giovanni da Udine postaja v naši deželi kulturni center, ki se odpira Evropi, pripravlja konkretna sodelovanja s Celovcem in Ljubljano in je brez predsodkov poveril glasbeno umetniško vodstvo slovenskemu dirigentu Antonu Nanutu. Prvi koncerti so bili po izbiri avtorjev (Dvorak, Čajkovski) res nekoliko konzervativni: mlada videmska Filharmonija si mora paC ustvariti železni repertoar in tu ne gre brez priljubljenih skladateljev iz 19. stoletja. Koncert, ki je bil na sporedu v soboto, 19. decembra, pa je pozno romantiko nadomestil z ritmičnim utripom našega stoletja. Nanut je tokrat taktirko zaupal svoji učenki Nadi Matoševič, ki se je programu posvetila z mladostniško svežino in energijo.
Ameriški glasbenik židovskega porekla Leonard Bernstein (1918-1990) spada gotovo med najvidnejše osebnosti druge polovice našega stoletja: vrhunski dirigent in očarljivi predavatelj je bil tudi genialen skladatelj, ki je predvsem s svojo »VVest Side Story« obogatil ameriško glasbeno kulturo. Zelo posrečena je tudi njegova glasbena komedija »Candi-de«, prosto povzeta po istoimenskem Voltairejevem romanu, ki je nastala leta 1956. Bernsteinova duhovita narava se je krasno ujela z ironičnim razsvetljenskim duhom in to je zaznati že v Uverturi. Briljantna glasba zahteva od orkestra natančno ritmično disciplino. Nada Matoševič je nelahko partituto dobro obvladala, mlademu orkestru je manjkala le sproščenost, da bi uvertura zazvenela res duhovito in brezskrbno.
Po Bernsteinu je bil na vrsti ameriški skladatelj - prav tako židovskega porekla - George Gershvvin (1898-1937), ki ga ob 100-letnici rojstva vendarle pogosteje poslušamo kot sicer. Njegovo glasbeno ustvarjanje je bilo nekje na meji med klasično in ameriško ljudsko glasbo, za-
to je prav tako priljubljen med glasbeniki, ki se posvečajo jazzu in bluesu, kot med koncertnim občinstvom. V klavirskem Koncertu v F iz leta 1926 je nastopil italijanski pianist Benedetto Lupo, ki je že dosegel laskava mednarodna priznanja. Lupo je že s prvimi notami pokazal primeren pristop do glasbe, ki ima klasično evropsko strukturo, zraven pa še tipične ameriške prvine, med katerimi prednjačita ritem in »svving«. Tudi nekateri evropski skladatelji, npr. Bartok in Stravinski, so v tistih letih zaceli uporabljati klavir kot perkusijsko glasbilo; Lupo je učinkovito poudaril istopajoCe ritmične kontraste, kjer je klavirska zvočnost izzvenela do skrajne meje, temperamentno, a ne grobo. Orkester je pianista spremljal konkretno; ponekod so se posamezni solisti lepo izkazali, manjkal pa je blišč, ki nam ga lahko nudi bolj izkušen in samozavesten orkester. Videmska Filharmonija pa vendar vztrajno raste in take preizkušnje utegnejo biti zelo koristne, Benedetto Lupo je z Gershvvinovim koncertom požel velik uspeh, zato je programu dodal song »-The Man I love« in Albenizov Tango.
Najtrši oreh celotnega večera je bil seveda Koncert za orkester, ki ga je poljski skladatelj VVitold Lutoslavvski spisal leta 1954. Sam naslov in nekatere pasaže namigujejo na istoimensko Bartokovo delo, Cigar stavki pa imajo jasnejšo in eno-vitejšo strukturo. Lutoslavvski je v 1. stavku »Intrada« lepo izkoristil orkestralne barve, od dramatičnih pa do srebrno pastoralnih. V 2. stavku, »Capric-cio notturno e arioso«, izstopajo ksilofon, harfa in zvončki, nato pa se zvočnost ojači, stavek pa zaključijo samo tolkala. 3. stavek, »Passacaglia, toccata e corale«, se zaCne s skrivnostnimi zvoki kontrabasa in harfe, katerim se postopoma pridružijo klavir in Celi, v koralu pa so polnozvoCna trobila preglasila vse ostale kolege, Nada Matoševič je jasno razčlenila ritmične in tematske spremembe, orkester ji je pozorno sledil ter se še kar zadovoljivo odrezal.
Videmsko občinstvo je spet polnoštevilno zasedlo svoje gledališče in pokazalo, da je željno bodisi klasične ponudbe z visokodonecimi imeni kot tudi mladih izvajalcev ter neobičajnih skladateljev. Dolgo ploskanje je nagradilo trud dirigentke in orkestra, ki sta za dodatek ponovila Bersteinovo Uverturo, tokrat bolj sproščeno in razbremenjeno.
Katja Kralj
Alternativna plesna predstava Artefetta
Umor v ožjem družinskem krogu, ki ga prežema moCna medsebojna napetost, to je tema predstave plesnega gledališča, s katero je minuli konec tedna nastopila tržaška skupina Arteffetto v dvorani nemškega instituta v Ul. Coroneo v Trstu (f. KROMA). Predstava nosi naslov Giallo, po rumeni barvi, ki italijanskim bralcem in gledalcem tradicionalno pomeni kriminalko.
Skupina Arteffetto je nastala leta 1991, njen namen je prav predstavljanje alternativnega sodobnega baleta tukajšnjemu občinstvu. Predstava Giallo, ki si jo je zamislil in postavil Corrado Canulli na glasbo vec sodobnih avtorjev, združuje elemente baleta in gledališča besede, vsekakor pa ima gib prevladujočo vlogo. Zasnovana je tako, da si vsak nastop lahko ogleda le omejeno število gledalcev, ki so postavljeni na sredo prizorišča. Dogajanje - umor in nato flash-ba-cki, ki osvetljujejo njegovo ozadje: izživet odnos med zakoncema, pretirana materina navezanost na sina in sovražnost do snahe, mo-
ževo ljubezensko razmerje z ženino sestro - se občinstvu razkriva na omejenih moCno raszvetljenih točkah zatemnjenega prizorišča, na koncu pa nastopajoči vdrejo med gledalce, ki se umaknejo na rob, da jim prepustijo središče.
Giallo je vsekakor zanimiva predstava in sili k razmišljanju. Štirje nastopajoči plesalci-igralci Cristina Ginevri, Manuela Del Pie-ro, Rita Gentile in Luciano Pasini se ji predajajo s požrtvovalno zavzetostjo. bov

Božična filma
ZA ODRASLE...
Novo ustanovljeni filmski studio bo skušal načeti Di-sneyjev monopol v tem božičnem času in sicer Dream VVorks SKG. Ustanovitelje tega studia je mogoče spoznati že po sigli SKG, kjer K stoji za Katzenberga, G za Geffena in S pa za enega izmed najvažnejših hollywoodskih režiserjev in producentov, Spielberga.
Snov za film so črpali iz Svetega Pisma. Zgodba pripo-
veduje namreč o Mojzesovem beg iz Egipta preko Rdečega morja do Svete dežele. Odgovorni v studiu zagotavljajo, da ta cartoon ni namenjen le najmlajšim, ampak bo prevzel predvsem starejše. Za promocijo tega filma se ne bodo, po besedah samega Katzenberga, posluževali cele vrste komercialnih domislic (majčke, čepice in drugi gadge-ti), kajti želeli bi si odpreti novo, resnejšo pot v svetu risanega filma, ki je umetniški, če je kakovosten, ne pa še ga producenti spretnopromovirajo. Pri oblikovanju glasbene kulise sta med drugimi sodelovali tudi znani pevki Mariah Carey in Whitney Huston. Naslov filma je The Prince of Egypt.
...IN OTROKE
Disneyjevi filmski ustvarjalci so uprli pogled v kitajsko narodno tradicijo, iz katere so Črpali snov za zgodbo o mlademu dekletu Mulan. V Časih, ko so Huni napadali kitajsko deželo, si je mlado dekle nadelo oCetov oklep, prevzelo moško ime in stopilo v cesarjevo vojsko, da bi branilo meje svoje domovine pred sovražnikom. Konec zgodbe pa bodo gledalci sami odkrili. Tudi ta film ima odlično glasbeno kuliso; med izvajalci je tudi zani Stevie VVonder s pesmijo Trne to Your Heart.
Disneyjev film Mulan bodo predvajali v kinu Ambasciato-ri, The Prince of Egypt pa bodo vrteli v kinu Ariston.
Igor Gregori
Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz
prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo strnjeni okoli
svojega edinega dnevnika.
NOVICE
POKRAJINA / RAZPRAVA
RAZSTAVA / V GALERIJI KULTURNEGA DOMA
Kriza Vouk: nobene novosti
Včerajšnje srečanje med predstavniki sindikalnih zvez kovinarjev, Združenja industrij cev in predstavnikov lastnikov podjetja Vouk ni prineslo bistvenih novosti. Lastništvo vztraja pri načrtu, da glavnino proizvodnje prenese v Brescio in da bi v Gorici opravljali samo montažo strojev. Sindikati takemu načrtu ostro nasprotujejo, ker vidijo v tem začetek zapiranja podjetja. Izhod iz krize je zdaj odvisen od vloge političnih predstavnikov. Sindikati zahtevajo, naj se vprašanje obravnava v okviru teritorialnega pakta in to čimprej, da bi lahko že sredi januarja sklicali novo srečanje.
Sodobna umetnost v Gradišču
V	likovni galeriji Spazzapan v Gradišču bodo danes ob 17. uri odprli zadnjo razstavo v nadvse zanimivem nizu »Contemporanea 98 - Sodobna umetnost 98«, ki je na pobudo Pokrajine v raznih središčih Goriške in čez mejo predstavil sodobno slovensko in italijansko obmejno likovno ustvarjalnost in to na vseh izraznih področjih likovnega ustvarjanja. V Gradišču bodo nocoj odprli razstavo »mojstrov« umetnosti. Predstavili bodo dela slikarjev, ki so bila do pred kratkim na ogled v Goriškem muzeju v Kromberku 'in nekaterih drugih. Skupno bo razstavljalo 18 slikarjev z obeh strani meje.
TV Primorka nocoj o šolstvu
V	tedenski oddaji iz zamejstva bo danes ob 18. uri na TV Primorki govor o šolstvu. Predsednica Sindikata slovenske šole Sonja Klanjšček in prof. Joško Prinčič, ki je nameščen za slovenske šole na skrbništvu, bosta govorila o perspektivah slovenske šole in novih izzivih.
Uspeh koncerta v stolnici
Okrog štiristo poslušalcev se je v ponedeljek zbralo v stolni cerkvi na koncertu godalnega orkestra »Or-chestra d’archi itahana«, ki ga vodi Mario Brunello. Glasbeni dogodek se uvršča v niz prireditev Goriškega decembra. Odziv poslušalcev je bil nad pričakovanji, zato so organizatorji odločili, da bo praznični koncert odslej med rednimi prireditvami Goriškega decembra. Izkupiček koncerta bodo namenih dobrodelnim ustanovam Anfass, Skupnosti Arcobaleno, Fundaciji Contavalle in nadškofijski Caritas.
Avtobusi APT ob praznikih
Pokrajinsko avtobusno podjetje (APT) obvešča, da njihovi avtobusi v medkrajevnem prometu na dan božiča in novega leta ne bodo vozili. Avtobusi na mestnem območju Tržiča in Gradeža bodo upošte-vali praznični vozni red. Do 6. januarja ne bo šolskih voženj.
Maratonska seja za odobritev proračuna
Glasovanje v jutranjih urah
Včerajšnja maratonska seja pokrajinskega sveta je bila v celoti posvečena proračunski razpravi, do glasovanja o financ-no-programskih načrtih pa naj bi prišlo v prvih jutranjih urah, v nasprotju z našo včerajšnjo napovedjo. Predstavniki svetovalskih skupin so se namreč dogovorili, da to zahtevno vprašanje spravijo z dnevnega reda še letos. V trenutku ko zaključujemo redakcijo se je v pokrajinskem svetu pričel drugi krog posegov o specifičnih poglavjih, oziroma področjih, medtem ko je bil prvi krog splošnega značaja. Po drugem krogu posegov se bodo svetovalci ukvarjali z amandmaji. Opozicija jih je predložila 32 in se nanašajo na različna področja. Najbolj aktivna sta bila, glede predstavitve amandmajev, predstavnika nacionalnega zavezništva. Vse kaže da bo večinska koalicija popravke zavrnila, ne toliko iz ideoloških razlo-
Moška oblačila ^ ODPRTO TUDI OB
nedeljah
gorica ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
gov, marveč zato ker je finančno poslovanje okleščeno do golega. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da pokrajinska uprava prosto razpolaga le s kakimi 600 milijoni lir. To pa so, preprosto povedano, drobtine.
Razpravo so začeli predstavniki opozocije, vanjo pa so posegli predstavniki skoraj vseh v pokrajinskem svetu prisotnih svetovalskih skupin. Pristop je bil seveda drugačen. Pozitivno so finančni in programski načrt ocenili predstavniki pozicije, kritike je bilo slišati iz vrst opozicije. Proračunska razprava je bila priložnost tudi za poskus zbližanja, oziroma ugladitve odnosov znotraj koalicije, s povabilom Pizzina zelenim, naj vendarle povedo svojo oceno in svoje stališče do Brandolinove uprave.
Razprava je bila umirjena (dolge in žolčne razprave, kjer so govorci pogostoma dvigovali glas so menda samo še spomin), posegi kratki in v glavnem omejeni na bistvene stvari. To bi lahko razumeli tudi kot odraz današnjega stanja v pokrajinskem svetu, kjer skorajda ni poklicnih "politikov”.
Obrazi Krasa skozi računalniško oko
Na ogled so s sodobno tehnologijo izdelane grafike Bogdano Sobano iz Vrtojbe
V galeriji Kulturnega doma so v četrtek odprli zanimivo in svojevrstno razstavo računalniške grafike Bogdana Sobana iz Vrtojbe pri Novi Gorici z naslovom Obrazi Krasa. Na otvoritveni slovesnosti se je zbralo zavidljivo število obiskovalcev in radovednežev, saj je pot računalniške tehnike Bogdana Sobana novost v tradicionalnem likovnem svetu.
Najprej je v imenu organizatorjev (Kulturni dom, ZSKD in Kulturna zadruga Maja) spregovoril ravnatelj doma Igor Komel, ki je poudaril ustaljeno tradicijo galerije KD, da redno vabi v svoj »razstavni krog« ustvarjalce iz Nove Gorice kot izraz pretoka kulturne ustvarjalnosti v obeh sosednjih mestih. Nato je umetnika predstavil kritik Joško Vetrih, ki je izpostavil, da oblikovanje Sobano-vih del »lahko razumemo na dva načina: ali kot spodbudno igro, s katero se
soočimo s pomočjo ene najpopolnejših tehnoloških iznajdb, ali pa da ga doživljamo kot priložnost, ki ga umetnikovi domišljiji nudi moderno, prefinjeno in vsestransko uporabljivo tehnološko sredstvo. Tehnologija torej nudi avtorju možnost, da z odločnostjo poseže v postopek prikazovanja, tolmačenja in spremljanja stvarnosti, ki nas obdaja.«
Nato je spregovoril še avtor sam in podrobneje obrazložil postopek nastajanja del in potrebno »navezo« z računalnikom, ki črpa človeško fantazijo in posamezne avtorjeve želje.
Razstava Bogdana Sobana bo odprta do 8. januarja po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter med prireditvami.
Na sliki (foto Bumbaca) z leve: Vetrih, Komel in Soban

MATERIALI IN NADOMESTNI DELI ZA OGREVANJE IN VODOVODNE NAPRAVE
CH L
'A
L\

radiatorji, črpalke 9relei' peci' ventili pla/tične cevi« pipe bakrene /pojniče armature
»ORICA
ulic* Montesanto 121 TeLeFon: 0481/5**28$ J
^	<♦	, '*% asaai '■"»j *^^ i
PNBU&EFMCE
DUŠAN MARAŽ
Prodaja in servis gum Michelin, Bridgestone, Toyo, Pirelli itd
8
Cf)
£
<
Bogata izbira alu-platišč
OZ, Antera, Momo, Alessio
Kakovost po najboljših cenah Gorica, ul. Montesanto 120
Tel. 0481 /533672, faks: 533752
_____OBČINA / ODOBRILI SO GA VČERAJ PONOČI_
Proračun 1999 sprejet z glasovi koalicije
Ponovno zavrnjena ponudba sodelovanja Oljke
KONCERT / NA POBUDO RAJONSKEGA SVETA
Pevski zbor M. Filej nastopil pri Sv. Ani
Pevci izvedli celovečerni spored božičnih pesmi -1. Devetak: Želeli smo povezati krajane
Goriški občinski svet je včeraj ponoči odobril proračun za leto 1999. Podprlo ga je 24 svetovalcev večine (Zamparo - FI ni glasoval), proti je bilo 14 svetovalcev vseh skupin opozicije, dva Ugaša sta bila odsotna. Pred tem je občinski svet prav tako z glasovi večine odobril prilagoditev raznih občinskih tarif, pri Čemer so se svetovalci Oljke vzdržali, druge opozicijske skupine pa so večinoma glasovale proti.
V proračunu je predvideno upravljanje 214 milijard lir, kar je občutno več kot lani (92 milijard) in tudi od predvidevanj za tekoCe leto (188 milijard). Razliko gre pripisati zlasti predvidevanjem glede investicij, saj bo porast izdatkov za tekoče upravljanje občutno manjši: od lanskih 54, 4 in letos predvidenih 59 naj bi stroški za redno delovanje občine prihodnje leto narasli na 59, 7 milijard. Preostali predvideni izdatki gredo večinoma na raCun investicij (skupno 140 milijard, kjer zasledimo mnoge postavke, ki se prenašajo iz leta v leto. Vsaj nekatere pa naj bi se končno začele uresničevati, kar najbrž velja za tretji sklop avto-porta (30, 9 ml d), ureditev vpadnic v mesto pri LoCniškem mostu in na Tržaški cesti (15, 1 ml d) in nekaj drugih. Večje postavke so še predvidene za novo avtobusno postajo blizu železniške (6 mld in še 3 v letu 2000), za ceste in pločnike (2, 75 mld), za obnovo telovadnice CONI (2, 25 mld) in zavoda Lenassi (2, 3
mld), sanacijo Koma (27 mld), depurator za odplake (10 mld). Precej milijard je namenjenih tudi sanaciji šolskih poslopij: v proračun sta vpisani tudi 2 milijardi za poslopje v Kapucinski ulici, za katero pa uprava še ni odločila, ali bo vanj dokončno preselila slovensko šolo Ivana Trinka.
Zupan Valenti je v proračunskem poročilu pudaril, da si bo uprava prizadevala za gospodarski razvoj in prilagajanje novim razmeram ob vstopu Slovenije v EU. Cilj je diverzifikacija gospodarskih dejavnosti, pri Čemer sta potrebna posodobitev tradicionalnih dejavnosti in razvoj novih. Med temi polaga
Goriška občina je letos spremenila prednostne kriterije za vpise v občinske otroške vrtce. V prejšnjih letih je namreč veljala prednost glede na Cas vložitve prošnje, kar je spričo velikega povpreša-vanja (občinski vrtci imajo nekoliko daljši urnik kot državni) sililo mnoge starše, da so celo noč Čakali v vrsti pred županstvom. Prihodnje leto (vpisovali bodo od 9. do 11. januarja) tega ne bo veC, je včeraj napovedala odbornica Marilena Fran-cioso. Razen posebnih primerov (absolutno prednost imajo prizadeti in so-
uprava pozornost zlasti turizmu z razvijanjem raznih kulturnih dejavnosti, promocijo tipičnih jedi in enoteko na gradu, o kateri je bilo precej polemik, vendar je župan prepričan, da bo z njo Gorica pridobila novo atraktivnost. Razvoju turizma bodo namenili tudi izredna financiranja za jubilejno leto (škofija bo odprla muzej zaklada stolnice v nekdanjem samostanu klaris) in za tisočletnico Gorice, ko naj bi dežela s posebno postavko financirala delno prenovo mestnega središča začenši s Travnikom.
V razpravi je Oljka predložila daljši dokument s svojimi pogledi na proračunske smernice
cialno ogroženi otroci, otroci z bratcem ali sestrico v istem vrtcu in otroci, ki so lani izostali in so na listi čakanja) bodo upoštevali kriterij bivališča kot sledi: za vrtec v Ul. Avel-lino imajo prednost otroci iz rajonov Madonnina in Podgora (kjer ni drugih vrtcev); vrtec v Ul. Roma-gna - otroci rajona Center in Rojce; vrtec v Ul. Marconi - otroci iz Centra; vrtec v Ul. Gramsci - otroci iz Stražic.
V primem potrebe poseganja po dodatnih kriterijih bodo upoštevali za prva dva navedena vrtca prej otroke družin, kjer
in dopolnili k programu uprave. Svetovalca Rupe-ni in Crocetti sta napovedala, da bi se levosredinska opozicija lahko vzdržala, ko bi večina pokazala posluh in pripravljenost sprejeti vsaj del teh priporočil in dopolnil. Načelnik FI Tri-pani je pokazal nekaj pozornosti za ponujeno sodelovanje, nakar pa so drug za drugim posegli misovec Cosma (ki»od zunaj dirigira« desno krilo koalicije), Gentile (NZ) in Marini (FI) in odločno zavrnili vsako možnost dogovarjanja z opozicijo. Dnevni red s predlogi Oljke je bil tako zavrnjen z glasovi koalicije in skrajne desnice, podprli pa so ga svetovalci Oljke, Zelenih in SKP.
delata oCe in mati, nato otroke staršev z daljšim delovnim urnikom; za vrtca v ulicah Marconi in Romagna, ki sta v centru mesta, bodo dali prednost otrokom staršev, ki delajo v centm.
Občina je te dni dostavila staršem otrok letnika 1996 dopis z vsemi informacijami o vpisu v državne, občinske in zasebne vrtce. Dopis vsebuje tudi vse informacije o treh slovenskih vrtcih v Ul. Brolo in Ul. Fabiani v Gorici ter v Standrežu, kjer bodo že v januarju vpisovali otroke, ki bodo v letu 1999 dopolnili 3 leta.
Moški pevski zbor »Mirko Filej« iz Gorice je občanom rajona sv. Ane poklonil koncertno božično darilo. Slovenski zbor (na sliki - foto Bumbaca) je namreč v četrtek zveCer nastopil na povabilo rajonskega sveta Podturn - Sv. Ana s celovečernim božičnim koncertom v cerkvi sv. Ane. Zbor je pod vodstvom dirigenta Zdravka Klanjščka poleg slovenskih nabožnih zapel pesmi tudi v italijanskem, furlanskem in angleškem jeziku, kar je še dodatno oplemenitilo večer. Poslušalci so se s toplim ploskanjem zahvalili nastopajočim.
Ob zaključku koncerta smo se obrnili do svetovalca rajonskega sveta Podturn - Sv. Ana Igorja Devetaka (Oljka), ki je bil pobudnik in organizator veCera. Devetak je pri tem poudaril, da je bil to prvi poskus rajonskega sveta, da bi omogočil ob
božičnih in novoletnih praznikih srečanje med občani tega mestnega predela, ki povezuje po eni strani Podturn, torej rajon z dokaj izostreno identiteto in čutom skupnosti, ter novejši predel Sv. Ane, kamor so se v
KINO
GORICA
VITTORIA 1 15.00-
16.45-	18.30-20.15-22.00 »Mulan«. VValt Disney (risani film).
VITTORIA 3 15.00-17.40-20.15-22.30 »La ma-schera di Zorro«. I. Antonio Banderas in Anthony Hopkins.
CORSO RdeCa dvorana:
17.45-	20.00-22.15 »Gosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giacomo.
Modra dvorana: 16.45-18.30-20.15-22.00 »II principe d’Egitto«. Risani film S. Spielberga.
Rumena dvorana: 17.00-
18.45-	20.30-22.30»I1 mio West«. I. Leonardo Pierac-cioni in Harvey Keitel.
TR23C
EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »Gosi e la vita«. L Aldo, Giovanni in Giacomo.
ČEDAD
RISTORI 17.30-21.00 »Gosi e la vita«. L Aldo, Giovanni in Giacomo.
\M PRIREDITVE
SCGV EMIL KOMEL in KG LOJZE BRATUŽ obveščata, da so na razpolago v Centru vstopnice za opero Prodana nevesta, ki bo 27. decembra v gledališču v Novi Gorici v okviru glasbene sezone. Cena vstopnice izven abonmaja je 40 tisoC lir. Za informacije tel.: 0481-532163 ali 531445.
M1PZ VRH SV. MIHAELA priredi 27. t.m. ob 11. uri božičnico v cerkvi na Vrhu. Po maši bo blagoslov otrok, odrski prizorček Je-zušckovo darilo in nastop vokalne skupine Sovodenj-ska dekleta.
2. PUSTNI SPREVOD bo
14. februarja 1999 v So-vodnjah. K sodelovanju vabijo še druga društva, skupine in posameznike. Prijave: do 25. januarja 1999 pri Ladiju Boskinu ah v uradu ZSKD v Gorici.
zadnjih desetletjih priselili stanovalci od drugod in torej ni med njimi tesnih vezi. Po tej poti namerava rajonski svet nadaljevati in prirediti še druga srečanja, ki bi povezala prebivalstvo teh predelov Gorice, (ik)
H OBVESTILA
DOBERDOBSKA OBČINSKA KNJIŽNICA
obvešča, da bo danes ter 28. in 30. decembra zaprta.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta avtobusa za silvestrovanje odpeljala po sledečem razporedu: i. avtobus z Vrha skozi So-vodnje v Standrež, 2. avtobus izpred gostilne Pavlin, skozi Podgoro v Standrež. Oba avtobusa odpeljeta ob 16. uri. Povratek je predviden ob 23. uri. Na razpolago je še nekaj mest; informacije in prijave pri poverjenikih.
OBČINA DOBERDOB
vabi upokojence na srečanje z upravitelji ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov. Srečanje bo danes, 23. decembra, ob 16. uri na sedežu občine.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešCa, da bo sedež društva (ul. Malta 2) izjemoma odprt za prijave in informacije v zvezi s smučarskim teCajem tudi danes od 11. do 12. ure.
I ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
DANES
Iz Gorice: ob 10. uri, Mafalda Benes vd. Magrin iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v cerkev sv. Ambroža in na glavno pokopališče.
Iz TržiCa: ob 10.45, Mar-cello Dreos iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče.
mld), za greznice (13
Profesorji nižje srednje šole Ivana Trinka nasprotujejo vertikalizaciji za slovenske šole
Pokrajinska konferenca, ki jo sestavljajo predstavniki pokrajine, občin, gorskih skupnosti, šolski skrbnik in predsednik pokrajinskega šolskega sveta, se bo sestala danes, da dokončno sprejme predlog preureditve šolske mreže na Goriškem. S tem v zvezi smo vcerajj prejeli sledeče odprto pismo profesorjev nižje srednje šole Ivana Trinka, ki ga v celoti objavljamo:
»Načrti o reformi vsedržavnega italijanskega šolskega sistema in racionalizacija šolskega omrežja sta nedvomno dve tematiki, ki zelo od blizu zanimata Slovence v Itahji. V našem tisku so se pojavila različna mnenja, prišlo je tudi do televizijskega soočanja; vsekakor javnost s problemom ni dovolj seznanjena. Enotni šolski odbor zelo dobro deluje in razvidno je, da se problematiko skuša reševati v vsej svoji zapletenosti na resen in strokovni način. Tak trezen pristop k problemu nedvomno odseva napore, željo in potrebo po skupnem reševanju celotnega slovenskega šolskega vprašanja.
Zal pa, kar se tiče Goriške in še
posebej problema vertikalizacije oziroma avtonomije nižje srednje šole Ivana Trinka in pa didaktičnih ravnateljstev Gorica in Doberdob, stvari ne potekajo tako zgledno. Profesorji nižje srednje šole Ivana Trinka opažamo, da prihaja na dan vse večji konflikt med stališči, ki jih zagovarjajo politične sile oziroma nekatere občinske uprave (kot je to razvidno iz Primorskega dnevnika iz dne 17.12.1998) in šolske inštitucije.
Preseneča nas dejstvo, da si nekateri slovenski župani in občinski sveti zamišljajo in načrtujejo razvoj slovenske šole mimo mnenja zainteresiranih šolskih organov. Dokaj nedelikatno posegajo v problematiko racionalizacije slovenskega šolskega omrežja in javno podpirajo dejansko ukinitev samostojne nižje srednje šole Ivana Trinka, ki bi jo razdelili in pridružili obstoječim didaktičnim ravnateljstvom (Doberdob in Gorica). V oblikovanju svojega mnenja pa ne upoštevajo stališč ne profesorskega zbora zavoda Ivana Trinka ne staršev prizadetih otrok. Sami avtonomno silijo v ukinitev treh šolskih ustanov, da
bi se na ta način ustvarili dvesosemletki«, ki bi na območju Gorice in Doberdoba zagotavljale šolske usluge vsem šoloobveznim otrokom.
Prav zaradi tega profesorji nižje srednje šole Ivana Trinka globoko obžalujemo dejstvo, da:
-	slovenski Zupani oziroma občinski sveti na Goriškem niso izoblikovali svojih mnenj v neposrednem pogovoru z zainteresiranimi ustanovami;
-	ne doberdobski ne sovodenj-ski župan oziroma občinski svet ne upoštevata želje p ohranitvi avtonomije nižje srednje šole, ki so jo izrazili tako profesorski zbor omenjene šole kot tudi starši dijakov;
-	doberdobski in sovodenjski župan oz. občinska sveta dejansko ukinjata pravico, ki jo sicer italijanske oblasti zagotavljajo, kot izhaja:
1.	O.P.R. St. 233 z dne 18. junija 1998 (... slovenskim šolam v Italiji se avtonomija prizna tudi Ce ne dosegajo predvidene minimalne razsežnosti);
2.	Odbor avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, (ki bo
sestavil dokončni predlog za šolsko omrežje v deželi) sklep 3089 z dne 23. oktobra 1998 (... da državni zakon predvideva, da se dodeljevanje šolske avtonomije šolam in zavodom s slovenskim učnim jezikom ne podreja upoštevanju parametrov, ki so predpisani za šolske ustanove na splošno in da se to upošteva tudi pri določanju razsežnosti ostalih šol (z italijanskim učnim jezikom) pripis pisca prisotnih na istih pokrajinskih območjih.)
-	Italijanske nižje srednje šole v Gorici so zaprosile za avtonomijo in jo bodo po vsej verjetnosti tudi ohranile (upirajo se namreč vertikalizaciji), Slovenci pa bomo svojo šolo v mestu izgubili;
-	s tako izbiro silimo slovensko šolstvo v še megleno in v marsičem pomanjkljivo reformo, ki se ji marsikdo v Italiji upira. Ker ni reCeno, da jo bo parlament odobril, tvegamo, da bi morebiten neuspeh oziroma le delni uspeh reforme pomenil zgolj izgubo obstoječih pravic in torej posledično ohromitev možnosti razvoja slovenskega šolstva v Itahji.«
Sledi 22 podpisov
OBČINA / PREDNOST OTROKOM IZ RAJONA
Novi pogoji za občinske vrtce
Januarja tudi v slovenskih vrtcih vpisovanje otrok letnika 1996
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Te!.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
rilSTAT / STATISTIČNI PODATKI -i
Predvidevanja o 1,5odstotni letni inflaciji potrjena
Včeraj objavili podatke o gibanju cen še za preostala 4 vzorčna mesta
RIM - Ponedeljskove vesti, da bo decembrska inflacija na letni ravni znašala 1, 5 odstotka in da na mesečni ravni rasti cen ne bo nobenih sprememb, so potrdili tudi včerajšnji podatki iz še preostalih štirih vzorčnih mest. »Teža« enajstih vzorčnih mest -včeraj je Istat objavil podatke še za Genovo, Bologno, Palermo in Neapelj - znaša približno 75 odstotkov celotne vsedržavne inflacijske košarice. Strokovnjaki pričakujejo, da bo končni podatek potrdil predvidevanja. Cene se decembra v primerjavi z novembrom niso spremenile predvsem zaradi znižanja cen pogonskih goriv in živil, letna inflacijska stopnja 1, 5 od-
stotka pa je enaka novembrski in tudi stopnji inflacije, kohkršna je bila decembra lani.
Ce pogledamo gibanja cen v zadnjih štirih vzorčnih mestih, vidimo, da so se cene v Neaplju decembra dvignile za 0,1 odstotka, na letni ravni pa za 1, 7 odstotka. Precej nad državnim povprečjem so se cene dvignile v Bologni, kjer so v primerjavi z novembrom narasle za 0, 3%, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 2,1%.
Pod vsedržavnim poprečjem pa je letna inflacija v Genovi (0, 9%), medtem ko so se v Palermu cene v letu dni v povprečju dvignile za 1, 4 odstotka (decembra 0, 2%).
STATISTIČNI URAD ISTAT
Zvišalo se je število zaposlenih, več oseb pa tudi išče delo
Oktobra 0,9 ods. več zaposlenih
RIM - Po podatkih statističnega urada Istat je dobilo zaposlitev več ljudi, istočasno pa se je zvišal tudi odstotek brezposelnosti. Kot so sporočili včeraj, se je oktobra zaposlilo 183 tisoč oseb, kar v primerjavi z istim mesecem lani znese za porast 0, 9 odstotka, medtem ko je julija letos tendenčna usmeritev nakazovala porast v višini 0, 6 odstotka. Več pa je tudi brezposelnih oz. oseb, ki iščejo zaposlitev: skupen podatek je porasel na 12, 6 ods., medtem ko je konec julija bil za 0, 2 ods. nižji.
Oktobra je bilo v Italiji zaposlenih 20.309.000 oseb, če odštejemo sezonske zaposlitve, pravijo strokovnjaki urada Istat, zasledimo v obdobju od julija do oktobra pozitivne premike s porastom 0, 3 ods. (oz. 62.000 več zaposlenih). V pretežni meri se je zaposlila ženska delovna sila, saj je pri slednji zaslediti 1 ods. okrepitev v primerjavi z julijem. Pri izračunih je treba nadalje upoštevati podatek, da se je zaznavno zvišalo število terminskih delovnih pogodb, kar velja predvsem za južni del države.
Oktobra se je za delovno mesto potegovalo
2.916.000	oseb, kar je v absolutnih podatkih največ od oktobra ’92. Največji upad zaposlenih je v kmetijstvu, podatek velja predvsem za odvisne delavce, v industrijskem sektorju pa so v zadnjem trimesečnem obdobju zasledili rahel porast.
VARČEVANJE / NOVOSTI Z NOVIM LETOM ^
Uvedba evra bo postopno spremenila naše navade
Čez nekaj dni bo mogoče imeti bančne račune v novi evropski valuti - Pri bankomatih vse po starem
RIM - Z novim letom, to se pravi z uradno uvedbo novega evropskega denarja, se bodo začele postopno spreminjati tudi naše vsakdanje navade na področju varčevanja ter splošnih odnosov z bankami. Vrednost naših bančnih računov, depozitov itd. bo seveda ostala nespremenjena, ob zneskih v lirah pa se bodo začeli pojavljati tudi zneski v evra.
S prvim januarjem bo mogoče zahtevati od bank, da nam sproti javljajo stanje naših računov tudi v novi evropski valuti, kar bo veljajo npr. tudi za čeke. Vrednost v evru bo (čeprav z majhnimi črkami) natisnjena torej tudi na čekih ter na vseh drugih bančnih papirjih in potrdilih. V začetku se bo to dogajalo le na izrecno željo odjemalcev, postopno pa bo to postalo vsakdanja praksa.
Italijanski državljan, ki bo potoval v tujino, bo moral lire še vedno obvezno zamenjati za domačo valuto, vendar bodo menjalni tečaji fiksni. To bo veljalo tudi za uporabo kreditnih in bančnih kartic, novost pa bo zadevala menjavo
evra z valutami držav, ki ne sodijo v ta Evrolandijo. V odnosu npr. s slovenskim tolarjem bo evro postal neke vrste izhodišče, čeprav so glede tega pravila še precej nejasna in nedorečena.
Pri bankomatih bo za sedaj ostalo vse pri starem. V Italiji bodo avtomatska okenca delila še naprej izključno lhe’ na posebnih listkih-potrdilih pa bo natisnjena tudi vrednost v novi evropski valuti, varčevalne knjižice bodo ostale nespremenjene vse do 31. decembra leta 2001, ko bo evro v celoti nadomestil sedanje valute zahodnoevropskih
držav. Do nekaterih sprememb bo prišlo pri t.i. potovalnih čekih, na katerih se bo postopno pojavljala tudi tozadevna vrednost v evra.
Kot vidimo, gre za novosti, ki bodo s časom spremenile naše navade v odnosu ne samo do bank, temveč do potrošnje nasploh. Te spremembe bodo precej bremenile tudi državne blagajne, saj bo morala država npr. natisniti vse svoje vrednostne papirje in obveznice, kar bo morala obvezno narediti v roku treh let.
BANČNIŠTVO / DESETA NEMŠKA BANKA IMA VEČJI PROMET KOT NAJVEČJA ITALIJANSKA
Italijanske banke palčki v primerjavi z nemškimi
Združevanje edina obramba - Centralne banke šibkejših držav nočejo povsem odpreti bančnega trga
RIM - Le bančniki in finančniki v Italiji vedo, kaj v bodoči finančno združeni Evropi pome-, ni j o nemške, francoske in angleške banke. Široka javnost iz medijev izve le, da se banke iz teh držav zelo zanimajo za nakup večjih paketov delnic in s tem pride do odločujoče besede v vodenju največjih italijanskih bank. To se je zgodilo pred kratkim, ko je nemška Deutsche Bank kupila pet odstotkov italijanske banke Comit in prišla navzkriž s prav tako nemško Commerzbank, ki je v tej italijanski banki prisotna že dalj časa.
Kakšna je dejanska moč nemških bank, širša italijanska javnost sploh ne ve. V zadnjih letih je v Italiji veliko govora o združevanju bank. Tudi nekateri bančniki menijo, da se nima smisla združevati, da se bodo tudi majhne banke obdržale, da se nimamo kaj bati pred nemško konkurenco.
Najbrž ni tako. Če pogledamo primerjalne lestvice nemških in italijanskih bank dobimo zelo jasno sliko: nemška banka, ki je
na desetem mestu na lestvici denarnih zavodov v tej državi, ima več prometa od banke, ki je v Italiji na prvem mestu. Konec leta 1997 je bila prva italijanska banka Istituto bancario San Paolo v Turinu. Imela je 214.762 milijard lir aktive. Banka na desetem mestu v Nemčiji, t.j. Kre-ditanstalt fiir VViederaufbau, je imela 249.284 milijard lir aktive.
San Paolu so sledili: Comit (165.085 milijard lir), Banca na-zionale del lavoro ((162.289 milijard), Cariplo (157.848 milijard), Banca di Roma (152.534 milijard), Monte dei Paschi di Siena (111.025 milijard), Credi-to italiano (103.093 milijard), Banco di Napoli (68.791 milijard), Rolo Banca (63.463 milijard), Banco Ambroveneto (63.328 milijard). V letošnjem letu so se nekatere od teh bank združile. Cariplo in Ambroveneto sta ustanovila Banco Intesa, vanjo so prišli še nekateri dragi denarni zavodi. Najnovejše številke so torej zelo različne. San Paolo se je združil z IMI, ki ga ni na tej lestvici. Prišlo je tudi
do združevanja med drugimi bankami. V letu 1999 bo torej panoramska slika v italijanskem bančništvu zelo različna.
Kljub temu pa ostajajo daleč za nemškimi bankami. Veliko govora je bilo v zadnjem času o največji nemški zasebni banki, t.j. o Deutsche Bank. Ta je konec lanskega leta imela kar 1.088.142 milijard lir aktive, t.j. skoraj petkrat toliko kot takratna prva italijanska. Na drugem mestu v Nemčiji je bila Bayerische Hypotheken (806.214 milijard lir). Sledijo Dresdner Bank (665.745 milijard), Nord Lande-sbank (613.316 milijard), West Landesbank (593.532 milijard), Commerzbank (513.405 milijard), Bayerische Landesbank (430.310 milijard), Landesbank Baden VViittenberg (375.903 milijard), DG Bank (356.119 milijard) in že omenjena Kreditan-stalt fiir VViederaufbau. Zanimivo je, da igrajo veliko vlogo deželne banke, ki so tudi odraz deželnih vlad (podobno je bilo tudi v naših krajih pred 1. svetovno vojno, ko je tu bila Avstrija), in jih izven Nemčije poz-
na malokdo. Bančniki so seveda izvzeti.
Te številke so zelo zgovorne. Ko jih prebiramo, tudi razumemo s kakšno lahkoto Nemci kupujejo pakete delnic bank v šibkejših evropskih državah, kot so npr. Italija, Španija ali Portugalska. Razumemo tudi odpor centralnih bank v teh državah, da bi na stežaj odprle vrata svojih poslovnih bank nemškemu kapitalu.
Nemške banke so že na samem začetku devetdesetih let vdrle na evropski vzhod, tam kupile nekatere banke in tudi izdatno finansirale nemške gospodarske pobude v tem delu Evrope. Zaradi sedanje ruske krize so nekatere nemške banke utrpele tudi izgube, Dresdner Bank je celo napisala rdeče številke v rezultate letošnjega tretjega tromesečja. Vendarle pa so takšne izgube zanje malenkostna stvar.
Pretresov in potresov v italijanskih bankah še ni konec. V prihodnjih letih bomo priča še drugim združevanjem, ki bodo le obrambnega značaja pred nemškimi vdori.	AWS
[HSLOVENIJA / GIBANJA CENT
Proizvodne cene v letu dni višje za 4 odstotke
LJUBLJANA - Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se novembra glede na mesec poprej povišale v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in v predelovalnih dejavnostih 'za 0, 3 odstotka, v rudarstvu za 0, 2 odstotka, medtem ko pa so v oskrbi z elektriko, plinom in vodo ostale nespremenjene, so ugotovili v slovenskem državnem statističnem uredu. Od predelovalnih dejavnostih so najbolj porasle cene industrijskih izdelkov v proizvodnji tobačnih izdelkov in v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Prve so porasle za 4, 4 odstotka, drage pa za 2, 7 odstotka.
Cene industrijskih izdelkov v predelovalnih dejavnostih so porasle še v proizvodnji komunikacijskih aparatov in opreme (+1, 1%), v proizvodnji oblačil, strojenja
in dodelave krzna (+0, 8), v založništvu in tiskarstvu (+0, 4%), v proizvodnji motornih vozil in prikolic (+0, 3%), v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov in dragih umetnih vlaken (+0, 2%), v proizvodnji hrane, pijač in krmil ter v proizvodnji električnih strojev in aparatov (+0,1%).
Upad pa je bil zabeležen pri proizvodnji koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (-0, 9%), v proizvodnji kovin (-0, 8%) in v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (-0, 6%).
Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so novembra skupaj porasle za 0, 3 odstotka glede na mesec poprej, za 3, 1 odstotka glede na mesec december in za štiri odstotke glede na lanski november. (STA)
	22, DECEMBER 1998	v LIRAH	
s*	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1.644,00	1670,00
eri n	nemška marka	983,00	999,00
	funt šterling	2.755,00	2.810,00
S 0	švicarski frank	1.203,00	1.228,00
OT N K	belgijski frank	46,97	48,97
<0 (fl	francoski frank	290,00	300,00
OC m rr	danska krona	255,00	265,00
O	Um *	3 .	norveška krona	209,00	219,00
	švedska krona	199,00	209,00
5C TJ	kanadski dolar	1.048,00	1.088,00
(Sl (0	portugalski eskudo	9,15	10,05
2 N	nizozemski gulden	863,00	888,00
cc	avstrjski šiling	138,60	142,95
o	španska pezeta	11,13	12,23
g^l	grška drahma	5,60	6,40
	irski šterling	2.418,00	2.498,00
	japonski jen	13,65	14,55
m	avstralski dolar	970,00	1.040,00
	madžarski florinf	6,50	8,00
	hrvaška kuna	240,00	265,00
• x._/ •	slovenski tolar	10,00	10,30
		
22. DECEMBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1.638,00	1.668,00
nemška marka	982,00	997,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	864,00	889,00
belgijski frank	47,20	49,00
funt šterling	2.736,00	2.826,00
irski šterling	2.417,00	2.512,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	5,70	6,17
kanadski dolar	1.049,00	1.084,00
švicarski frank	1.205,00	1.230,00
avstrijski šiling	138,60	143,10
slovenski tolar	10,15	10,35
hrvaška kuna	242,00	260,00
	
22. DECEMBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1.656,860
EKU	1.944,160
nemška marka	990,350
francoski frank	295,330
funt šterling	2.784,350
nizozemski gulden	878,830
belgijski frank	48,014
španska pezeta	11,639
danska krona	260,340
irski šterling	2.459,440
grška drahma	5,902
portugalski eskudo	9,659
kanadski dolar	1.069,500
japonski jen	14,132
švicarski frank	1.217,380
avstrijski šiling	140,760
norveška krona	216,020
švedska krona	206,940
finska marka	325.780
MILANSKI BORZNI TRG
22. DECEMBER 1998
INDEKS MIB 30: +0,37
delnica
cena
var. %
delnica
cena
var. %
Alleanza Ass.	22.344	+3,60	Mediolanum	10.870
Bca di Roma	2.782	+2,78	Mediaset	12.763
Bca Fideuram	11.212	+2,88	Mediobanca	20.078
Bca Intesa Compart	9.828 1.273	+ 1,57 +0,71	Montedison	1.965
Comit	11.172	+2,13	Olivetti	5.009
Benetton	3.215	+0,68	Parmalat	2.969
Edison	17.485	+ 1,63	Pirelli Spa	5.057
Eni	10.587	+ 1,49	Ras	22.365
Fiat Generali	5.266 66.882	+2,17 +2,10	Rolo	42.823
H.d.P.	1.214	+3,76	San Paolo IMI	27.526
Ina	4.287	+ 1,90	TIM	11.604
Italgas	8.871	-0,20	Telecom Ita	13.960
+3,19 +1,07 +2,77 + 1,97 + 1,39 +0,91 +0,49 +3,58 +2,27 +1,13 +2,46 +0,77
9
ljubljanska banka
Podružnica Milano
IRAK / V BAGDAD SE JE VČERAJ VRNILO PRIBLIŽNO STO USLUŽBENCEV ZN
Uslužbenci človekoljubnih organizacij ZN se vračajo
Trditve o novem raketnem napadu v ZDA in VB odločno zanikali
NOVICE
Sedem mrtvih v napadu izraelskih letal na položaje Hezbolaha
BEJRUT - Izraelska lovska letala so včeraj bombardirala položaje šiitskega proiranskega gibanja Hez-bolah na jugu Libanona. Libanonska policija je sporočila, da sta dve izraelski letali izstrelili štiri rakete, pri tem pa je bila ubita ena ženska in njenih šest otrok. Izraelci so nato še dvakrat napadli položaje Hezbolaha v vzhodnem delu doline Bekaa. Pri tem naj ne bi bilo novih žrtev. Do izraelskih napadov je
BAGDAD - Osebje Združenih narodov za humanitarne naloge se je včeraj začelo vračati v iraško prestolnico. Okoli sto elanov humanitarnega osebja ZN je z avtobusi odpotovalo iz Amana v Jordaniji, kjer so se mudili v Času ameriško-britanskega napada na Irak.
Nekaj ur pred vrnitvijo humanitarnega osebja v Bagdad pa je iz Jordanije proti Iraku krenil tudi konvoj stotih tovornjakov z nujnimi človekoljubnimi potrebščinami. Kot so sporočili ZN, se je odprava dobav včeraj zaCela tudi v pristanišču Um Kasr v Perzijskem zalivu.
Sodelavci ZN, ki se vračajo v Irak, so pristojni za nadzor izvajanja programa nafta za hrano, ki poteka od decembra 1996. V okviru programa so ZN Iraku kljub sankcijam dovolili izvoz omejene kohei-ne nafte v zameno za nakup živil in zdravil. Koordinator ZN za človekoljubno pomoč v Iraku Hans von Sponeck je tudi potrdil, da je bilo v operaciji Puščavska Usica uničeno veliko skladišče riža. Gre za skladišče v Tigri tu, v katerem je bilo vskla-dišCenih 2.600 ton riža iz Tajske, je diplomat povedal v pogovoru za berlinski radio.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer pa se zavzema za sklic izredne konference EU, na kateri bi razpravljali o izboljšanju življenjskih razmer Iračanov, ki so jih hudo prizadele sankcije ZN. Kot so včeraj sporočili z nemškega zunanjega ministrstva, Fischer pri 14 partnericah EU trenutno preverja, ali soglašajo s predlogom. Tik
pred nemškim prevzemom predsedovanja EU Fischer posveča veliko pozornost razmeram v Iraku in si prizadeva za uskladitev evropske politike do Iraka. Ta naj bi temeljila na nadaljevanju nadzora nad iraškim oboroževanjem, povečanju Človekoljubne pomoči in morebitni postopni odpravi sankcij proti Iraku. V tem vprašanju ima zadnjo besedo Varnostni svet ZN, so še poudarili na nemškem zunanjem ministrstvu.
ZDA pa so včeraj nadaljevale svojo diplomatsko akcijo, da bi dobile »odvezo« za napad an Irak. Tako je vCeraj ameriški predsednik Bill Clinton ruskemu kolegu Borisu Jelcinu poslal sporočilo, v katerem je izrazil upanje, da iraška kriza ne bo vplivala na ameriško-ruske odnose. Iz Kremlja niso navedli, kako se je Jelcin odzval na Clintonovo sporočilo.
Francoski premier Lio-nel Jospin pa je v spodnjem domu francoskega parlamenta včeraj ocenil, da je treba nujno zagotoviti celovito vlogo Varnostnega sveta Združenih narodov. Po ocenah francoskega premiera namreC nekateri premalo upoštevajo pristojnosti VS. Pri tem je imel premier Jospin v mislih ZDA in Veliko Britanijo, ki so minuli teden brez posvetovanja z VS napadle Irak.
Jospin je obenem ponovil francoske predloge za rešitev spora z Irakom, ki so med drugim nova organizacija in nove metode nadzora iraške oborožitve, preučitev odprave embarga na prodajo iraške nafte in izboljšanje življenjskih pogojev iraškega prebivalstva.
V Irak seje včeraj že vrnilo približno 100 uslužbencev ZN (telefoto AP)
za vključitev v »libanonsko odporniško vojsko«.
Politično krilo ETA sprejelo Aznarjev predlog
PAMPLONA - Politično krilo baskovske separatistične organizacije (ETA), Herri Batasuna, je danes sprejelo ponudbo o vzpostavitvi dialoga, ko jo je minuli petek oblikoval predsednik španske vlade Jose Maria Aznar. ETA v sporočilu izraža pripravljenost, da resno in odgovorno poglobi stike z Aznarjevo vlado, da bi podrobneje preučili razloge za baskovski spor in pripravili ustrezne rešitve. Poleg tega naj bi že navezala stike s predstavniki španske vlade, je še navedeno v sporočilu.
V Dublinu izpustili tri člane gibanja IRA
DUBLIN - V skladu z aprila sklenjenim severnoirskim mirovnim sporazumom so vCeraj iz zapora v Dublinu izpustili tri elane Irske republikanske armade, ki so bili sicer zaradi uboja irskega poheista obsojeni na 40 let zapora. Omenjeni trije elani terorističnega gibanja IRA so prestah manj kot polovico kazni. Sporazum, sklenjen 10. aprila, predvideva, da bodo iz zaporov v dveh letih izpustili vse zapornike, elane severnoirskih paravojaških skupin, ki so sporazum podpisale.
Včeraj pa je iz Bagdada prišla še ena novica o domnevnem raketnem napadu. Iraška vojska trdi, da so »sovražna letala« vCeraj na iraško ozemlje odvrgla dve raketi zrak-zemlja. Predstavnik vojske ni želel povedati, kateri državi so letala pripadala, sicer pa gre za prvi incident, o katerem poroča iraška stran po koncu operacije Puščavska lisica v noči s sobote na nedeljo.
Ameriško obrambno ministrstvo je takoj zanikalo, da bi ameriška letala izstrelila raketi na jugu Iraka. »Iraške informacije so napačne,« je za francoski tiskovno agencijo AFP zatrdil predstavnik Pentagona in dodal, da »nobeno ameriško letalo« ni izstrelilo raket.
Pred tem je vpletnost v incident zanikalo tudi britansko obrambno ministrstvo.
KOSOVO / TUDI VCERAJ NI SLO BREZ SPOPADOV
Vodja misije OVSE VValker kritičen do Beograda in OVK
Ubit en Albanec - Komisarka ZN Ogata pri Miloševiču
BEOGRAD - Vodja opazovalne misije OVSE na Kosovu VVilliam VValker je vCeraj Beograd obtožil slabega sodelovanja z opazovalci Organizacije za varnost'in sodelovanje v Evropi. Kot je povedal za radio B 92, pristojne oblasti v Beogradu ne odgovarjajo veC na prošnje opazovalne misije. VValker je obenem izrazil očitke tudi na račun Osvobodilne vojske Kosova (OVK), Ceš da njeni pri-
Nevarnost odstavitve za Billa Clintona vse bolj odmaknjena
VVASHINGTON - V ZDA so vse glasnejše zahteve, da bi ameriškega predsednika Billa Clintona zaradi njegovega ravnanja v aferi z Monico Lewinsky kaznovali le z ukorom in ne z odstavitvijo. Štirje republikanci v predstavniškem domu, ki so v soboto glasovali za postopek o Clintonovi odstavitvi, so se vCeraj postavili na predsednikovo stran.
Demokratski senator Robert Byrd iz Zahodne Viginije je nakazal možnost, da bi dosegli soglasje še pred začetkom postopka o odstavitvi predsednika. Obenem je posvaril Belo hišo, naj se ne vmešava v delo senata, ki je pristojno za postopek.
Predstavniški dom, v katerem imajo večino republikanci, je v soboto glasoval za postopek o Clintonovi odstavitvi. V senatu pa je republikancev 55 in tako nimajo dvotretjinske večine 67 glasov.
Tujci v enotah SS lahko zahtevajo pokojnino
BONN - Nemško zvezno sodišče za socialne zadeve je presodilo, da lahko tuji državljani, ki so bili elani nekdanjih elitnih enot Tretjega raj ha SS, od Nemčije zahtevajo pokojnino za vojne poškodbe tako kot vojaki redne vojske VVermacht.
Sodišče je s razsodbo odgovorilo na zahtevo dveh Latvijcev, ki sta se borila v latvijski legiji SS, ki je bila ustanovljena leta 1943. Nižjestopenjska sodišča so njuno zahtevo zavrnila. Zdaj bodo njune zahteve ponovno obravnavali.
Doslej so imeli pravico do pokojnine le nemški državljani.
V Orašju odprti prvi most, ki povezuje Hrvaško in Federacijo BiH
ZAGREB - Najvišji predstavniki Hrvaške in hrvaško-muslimanske federacije so vCeraj v Orašju odprli prvi most, ki povezuje Hrvaško s Federacijo BiH.
Slavnostnega dogodka so se med drugim udeležili hrvaški predsednik Franjo Tudman s elani predsedstva, elana tričlanskega predsedstva BiH, Hrvat Ante Jela-vid in Srb Živko Radisič, ter premier Federacije BiH Edhem Bicakcid.
Most, ki preko Save povezuje Hrvaško in Federacijo BiH, je dolg 790 metrov, v širino pa meri 10, 5 metra. Zgradili sta ga družbi iz Hrvaške in BiH, stroške gradnje, ki znašajo 6, 5 milijona dolarjev, pa je zagotovila Svetovna banka. Stari most je bil uničen med vojno.
Hrvaški predsednik Tudman je ob tej priložnosti pozval Hrvate in prebivalce Federacije BiH, naj si prizadevajo za sožitje in zagotovitev dolgotrajnega miru.
padniki izzivajo, ko na primer v javnosti nosijo orožje. S tem srbskim oblastem dajejo opravičilo za oborožene akcije.
Misija OVSE in mednarodna diplomatska misija sta položaj na Kosovu označili kot »zelo napet«. Vzrok za to je mogoče najti predvsem v vojaških vajah jugoslovanske vojske, ki potekajo na območju Po-dujeva, navajata opazovalni misiji v skupnem poročilu, ki je bilo vCeraj objavljeno v Beogradu. Prisotnost jugoslovanske vojske naj bi bila zaskrbljujoča predvsem zato, ker na tem območju ni enot OVK.
Časnik Danas, ki izhaja v Cmi gori, pa je poročal, da je na območju Podujeva nameščenih najmaj šest tankov. V ponedeljek je bil v tem kraju sredi ceste ubit inšpektor srbske policije.
Visoka komisarka Združenih narodov za be-
gunce Sadako Ogata pa je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča vCeraj v Beogradu (na sliki AP) pozvala, naj uresniči obljubo o pomilostitvi vseh, ki so sodelovali v oboroženih spopadih na Kosovu.
Kot je Ogata še sporočila po srečanju z Miloševičem, ji je slednji zagotovil, da bo vlada v Beogradu preučila možnosti za pomilostitev. Pred odhodom iz Beograda je Ogata, ki je v nedeljo prispela na tridnevni obisk v ZRJ, še izrazila zadovoljstvo, da so se na Kosovu izognili »Človekoljubni katastrofi«. Dejala je, da v pokrajini ljudje veC ne živijo na prostem, da pa je razseljenih še vedno 175.000 ljudi.
Miloševič je po sklenitvi sporazuma z ameriškim posrednikom Richardom Holbrookeom oktobra letos napovedal, da bo pomilo-
stil storilce vseh zločinov, povezanih s spopadi na Kosovu, z izjemo zločinov proti Človeštvu. Takrat je srbska vlada sporočila, da je 684 kosovskih Albancev zaprtih zaradi »terorizma«. Po podatkih človekoljubnih organizacij doslej ni bil pomilošCen še nihče.
Med včerajšnjo akcijo policije v kraju blizu mesta Peč na zahodu Kosova je bil ubit en Albanec, šest pa jih je bilo ranjenih, so sporočili iz srbskega informacijskega središča v Prištini. Do incidenta je prišlo, ko je skupina albanskih upornikov, ki se je nastanila v neki hiši, začela streljati na policijsko patruljo. Policisti so v hiši našli dve avtomatski puški, tri granate in strelivo.
Osvobodilna vojska Kosova pa grozi, da bo napadla srbsko policijo, Ce se ta ne bo umaknila s položajev ob cestah v osrednjem delu Kosova.
NOVICE
Triestina danes v Teramu
V nogometni C2 ligi bodo tekme 16. kola oditra-li Ze danes. Triestina bo gostovala v Teramu pri ekipi, ki je z 20 točkami na 9. mestu. Zmaga proti Trentu je ob ugodnem razpletu na ostalih igriščih Triestino spet približala vrhu lestvice, vendar je treba sedaj z dobrimi rezultati nadaljevati. Kaže, da je trener Mandolrini uredil obrambno vrsto, a zdaj je jalov napad. Navijači veliko pričakujejo od Gubellinija, Id je okreval, a doslej še ni igral.
Superveleslalom iz Megeva prestavili v Gortino
ZURICH - Mednarodna smučarska zveza (FIS) je odločila, da bo v ponedeljek v Megevu odpovedani Zenski superveleslalom na sporedu 22. januarja v Gortini d‘Ampezzo. Tako bo v tem italijanskem zimskošportnem središču kar Cetvorni spored tekem svetovnega pokala: 21. januarja smuk, nato dva superveleslaloma, v nedeljo, 24. januarja, pa še veleslalom.
Bosman se je dogovoril z belgijsko zvezo
BRUSELJ - Primer Bosman, ki je zrevolucioniral svetovni nogomet, je arhiviran. Belgijska nogometna zveza je namreč nogometašu Jean Marcu Bosmanu odštela 16 milijonov belgijskih frankov odškodnine (800 milijonov lir), zaradi Cesar je bil sodni postopek prekinjen. Spor se je vlekel vse od leta 1990, ko je Liege blokiral Bo-smanov odhod v Francijo in igralca suspendiral. Igralec se je pritožil, evropsko sodišče pa je leta 1995 razglasila odškodnine za nelegalne, kar je bil povod za kasnejšo popolno liberalizacijo pretoka igralcev.
Največja zaslužkarja med smučarji Eberharter in Meissnitzerjeva
ZURICH - Uspehi avstrijskih smučarjev in smučark v prvem delu letošnje sezone svetovnega pokala se odražajo tudi na lestvici zaslužkov, ki jo je v torek objavila mednarodna smučarska zveza (FIS). Skupno so rdeče-belo-rdeCi repre-zentantje pospravili v Zep Ze veC kot milijon švicarskih frankov, na prvih mestih pa sta pri moških Stephan Eberharter (160.760) in pri ženskah Alexandra Meissnitzer (242.850). Najboljša slovenska smučarja Jure Košir (18.000) in Urška Hrovat (56.000) sta najvišje med Slovenci.
- LJUBLJANA / ŠPORTNIKI SLOVENIJE '98
Bukovčeva, Peteika, hokejisti in jadralca Čopi in Margon
LJUBLJANA - V slovenski prestolnici so včeraj razglasili najboljše športnike Slovenije v iztekajočem se letu.
Naslova sta si v posamični konkurenci prislužila smučarski skakalec Primož Peterka in atletnija Breigita Bukovec (na sliki) V ekipni konkurenci je nagrada pripadla hokejski reprezentanci Slovej-nije, v ekipni konkurenci v individualnih športih pa jadralnemu dvojcu Tomaž Čopi in Mitja Margon, ki sta na svetovnem prvenstvu v rauredu 470 osvojila drugo mesto.
Nagrado za fair play, ki so jo tokrat podelili prvič, je prejel Dejan Kralj.
Nagrade podeljuje Društvo slovenskih športnih novinarjev.
Primož Peterka je v minuli sezoni postal prvi skakalec, mlajši od 20 let, ki je v 19 sezonah svetovnega pokala v smučarskih skokih dvakrat osvojil veliki kristalni globus. Brigita Bukovec je z osvojitvijo srebrne medalje na evropskem atletskem prvenstvu v Budimpešti dosegla svoj drugi najveCji uspeh karieri po nastopu na olimpijskih igrah v Atlanti.
Slovenska hokejska reprezentanca je dosegla lep uspeh: po petih letih nastopanja v skupini C se je lani pre-
bila v skupino B, aprila letos pa si na svetovnem drugoli-gaškem prvenstvu zagotovila sodelovanje v kvalifikacijah za skupino A. Žal pa ji je prodor v najima-nentnejšo hokejsko konkurenco spodletel za las.
Rezervni tekmovalec slovenske ekipe Bobri v raftingu Dejan Kralj je na popoldanskem treningu v kajakaškem spustu po slalomski tekmi v raftingu iz smrtne nevarnosti rešil utapljajočo se kapetanko slovaške ekipe Lucijo Misikovo.
Športnica Slovenije: 1. B. Bukovec (atletika) 27 točk, 2. Andreja Grašič (biatlon) 18, Meta Sparavec (plaanje 5), 4. Urška Hrovat (alpsko smučanje) 4, 5. Katja Srebotnik (tenis) 1 točka.
Športnik Slovenije: 1. Primož Peterka (smučarski skoki) 27, 2. Mitja Petkovšek (gimnastika) 16, 3. Rajmund Debevec (streljanje) 6, 4. Jure Košir (alpsko smučanje) in Zoran Zahovič (nogomet) 2, 5. Iztok Cop (veslanje) 1.
Ekipa ind. športnih panog: 1. T-Čo-pi/M. Margon.
Ekipa kolektivnih športnih iger: 1.
Hokejska reprezentanca Slovenije, 2. RK Celje Pivovarna Laško 6,
OLIMPIZEM / ZOI 2006	,
Možnosti skupne kandidature so zdaj večje
Ugodna ocena komisije MOK
LJUBLJANA - Predsedstvo skupnega kandidacijskega odbora treh dežel za zimske olimpijske igre "brez meja " leta 2006 je na svojem tretjem sestanku v Olimpijski hiši na avstrijsko -italijanski meji ugodno ocenilo nedavni obisk ocenjevalne komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in se dogovorilo o nadaljni dejavnosti.
Na sestanku, ki ga je vodil predsedujoči dr. Michael Ausserwinkler, na njem pa je sodeloval tudi podpredsednik skupnega odbora in predsednik slovenskega nacionalnega odbora dr. Ernest Petrič, so ugotovili, da je bil obisk izvedencev MOK imenitna priložnost za predstavitev prednosti skupne kandidature, ki so jo vsi trije partnerji tudi uspešno izkoristili. Odmevi iz krogov MOK so ugodni, tako da so možnosti mesta kandidata Celovca, ki predstavlja skupno kandidaturo treh sosednjih regij, po obisku gotovo večje kot so bile pred njim. V prid kandidaturi govori zlasti skupni nastop treh držav, Cesar doslej še ni bilo, smisel-
nost in realnost predlaganih rešitev, kratke razdalje med tekmovalnimi prizorišči in velike izkušnje, ki jih imajo vsi trije partnerji z zimskošportnimi prireditvami na najvišji ravni.
Predsedstvo je ugodno ocenilo tudi dosedanje skupne napore pri pripravi in promociji kandidature, tako družbe "Klagenfurt GmbH" s sedežem v Celovcu, katere ustanovitelji so Koroška, Furlanija - Julijska krajh na in Slovenija, kot tudi posameznih nacionalnih odborov. Predstavljanje kandidature in lobiranje zanjo bodo zdaj še pospešili - vse do 19. junija 1999, ko bo MOK na zasedanju v Seulu izbiral prireditelja olimpijskih iger.
Na sestanku so sprejeli tudi finančni naCrt družbe "Klagenfurt GmbH"; seznanili so se z dosedanjimi izdatki, med katerimi je bila tudi priprava dosjejev za posamezna področja dejavnosti, ki jih zahteva MOK; dogovorili pa so se tudi o stroških, ki bodo nastali v prihodnjih mesecih, ko bo kampanja za pridobitev iger na vrhuncu.
KOŠARKA
Borovci petič uspešni
Italmonfalcone - Bor Friulexport 87:88 (42:36)
BOR: Gaburro 9, Stefančič 12, Hrovatin 1, Smilovich 24, Paoletic 26, Lovriha 2, Guštin 4, Valente 10. Trener: L. Martini; SON: 19; 3T: Smilovich 3, Paoletic 3, Gaburro 1.
Bor Friulexport je v gosteh osvojil novo zmago. Gostiteji so v začetku vodili z izidom 6:0, a borovci so jih takoj dohiteli in odtlej je bil rezultat precej v ravnovesju. V drugem polčasu se je Bor odločil za consko obrambo 2-3, ki je bila nekaj Časa uspešna, nasprotniki pa so v nadaljevanju našli pravilno rešitev tudi proti taki obrambi in pet minut pred koncem vodili za deset točk. Tedaj so Mar-tinijevi varovanci branili bolj agresivno in so na ta način pridobili nekaj pomembnih žog. Ob tem so morali zaradi pete osebne napake stopiti iz igrišča trije igralci trziške ekipe, kar so borovci dobro izkoristili v napadu. Na koncu so zgrešili štiri proste mete, vseeno pa obdžali žogo in so zasluženo zabeležili peto zaporedno zmago. Omeniti velja Riccarda Gabur-ra, ki je polovil ključne skoke v napadu, Smilovich in Paoletic pa sta bila nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo. (M.S.)
Rolkarji ŠD Mladina proslavili uspešno sezono
Člani rolkarskega odseka Športnega društva Mladina so se preteklo nedeljo zbrali na tradicionalni zaključni družabnosti ob iztekajočem se letu.
Tudi minula sezona je bila za kriško društvo izjemno uspešna, saj se njeni rolkarji uveljavljajo tako na mednarodni kot državni ravni in je Mladina po osvojenih naslovih in kolajnahh med našimi najuspešnejšimi društvi sploh.
Tako je letos na mednarodni ravni blestela zlasti Mateja Bogateč, skupno pa je društvo osvojilo tudi osem državni naslovov v raznih starostnih kategorijah (štiri posamičnih z Ma-sierom, Schirro, BogatCevo in Paulinovo in štiri štafete). Ob tem je treba še beležiti porast števila najmlajših Članov, kar je janstvo za bodoCe uspehe.
Ob priliki so predstavili vsakolet-
no brošuro z navedbo vseh rezultatov in izborom Časopisnih člankov in nagradili svoje športnike, katerim so izročili novo društveno torbo, najbolj marljivi, tisti, ki so nastopili na večjem številu tekmovanj, pa so prejeli še trenirko.
Srečanja so se udeležili tudi član vsedržavnega odbora kotalkarske zveze Marino Kokorovec, deželna predsednica FIPH Zatova in pokrajinski predsednik Ladavac. Osrednji govor je imel vodja odseka Boris Bogateč.
Mladinini rolkarji se bodo pred pričetkom nove sezone bržkone preizkusili tudi na tekmovanjih v smučarskih tekih, če bodo za to imeli na voljo zadostna finančna sredstva in Ce ho seveda v prihodnjih dneh in tednih zapadlo kaj več snega.
Na sliki (foto KROMA): Mladinini rolkarji z osvojenimi pokali
ODBOJKA / V ŠKOFJI LOKI
ODBOJKA
Borovci in borovke na	Srečanje
Svaranovem memorialu	v Poreču
V	nedeljo so se odbojkarji in odbojkarice Bora udeležili že tradicionalnega Svarunovega memoriala v Škofji Loki, ki ga vsako leto organizna domaCe društvo Temio Lubnik. V moški konkurenci so poleg Bora in domačega Tenna nastopili še sešterki Elva Bled in pa odbojkarskega kluba Brezovica, med tem ko pa so se borovke pomerile samo z domačim društvom ŽOK Lubnik.
V	jutranjih urah so borovci v polfinalni tekmi, po dokaj skromnem nastopu, gladko izgubili z 2:0, proti domačemu Termu. V drugi polfinalni tekmi pa je Elvo Bled prav tako z 2:0 premagal Brezovico. Mali finale so borovci zaceli z napačno nogo, saj so prepustih igro nasprotnikom, ki so povedli z 12:1. Zaostanek je bil prevelik tako, da je set pripadel Brezovici. V drugem nizu pa so si borovci nekako opomogli in celo prešli v vodstvo 8:7, toda nekaj napak v sprejemu in neprodomost napada sta onemogočila plavim, da bi osvojili Častni niz. Srečanje je tako pripadlo Brezovici, ki je zasluženo osvojila tretje mesto. V finalu pa je Elvo Bled z lahkoto strl odpor domače šesterke in tako tudi osvojil letošnjo izvedbo turnirja. Blejci pa so si priigrali tudi prehodni pokal, saj so v zadnjih treh letih vedno osvojih prvo mesto.
V	prjateljski tekmi proti Lubniku so Borovke potegnile krajši konec. Po osvojenem prvem nizu, je trener Cella izkoristil priložnost in spremenil postavo, tako da je na igrišče poslal rezerve. Kljub dobri igri Bora pa je set osvojila domača šesterka. V tretjem in odločilnem nizu pa so v končnici bile odločnejše in bolj koncentrirane igralke Lubnika, ki je tako tudi osvojil srečanje. (RAS)
MLADINCI
Mirna Eurospin - Triestina Volley B 3:0 (15:3, 15:1, 15:3)
Mirna Eurospin: Grilanc, Košuta, Mikolj, Negrini, Pečar, Sancin, Spetič, Stopar.
Tekmo, ki je 4. decembra odpadla zaradi slabega vremena so odigrali v torek popoldne. Nasprotnik naše združene mladinske ekipe je bil tokrat skromen, saj igrajo za Triestino Volley B samo res zelo mladi odbojkarji. Igralci Mirna Eurospina so bili absolutno boljši in tudi Ce je v vsakem setu stopila na igrišče drugačna postva je bila učinkovitost povsem enaka. Po treh tekmah je Mirna Eurospin tako še nepremagana. Odločilna tekma v boju za pokrajinski naslov pa jo Čaka takoj po počitnicah, ko se bo pomerila s prav tako še neporaženim Riguttijem. (INKA)
Ce je Borovim odbojkaricam ob koncu sezone 1964/1965 uspel prodor v naj-visjo italijansko ngo, v kateri so se nato obdržale dve leti, se morajo v veliki meri zahvaliti tudi Odbojkarskemu klubu Poreč. V časih, ko se je ženska odbojka v Italiji pravzaprav Sele razvijala, ni bilo v bližini Trsta nobene ekipe, ki bi se lahko enakovredno kosala s plavimi, edini njihov resen sparring partner pa je bila ravno ženska ekipa OK Poreč, ki je v tistih letih petkrat zapored osvojila naslov hrvaškega mladinskega prvaka, leta 1965 pa se je tudi uvrstila v 1. jugoslovansko figo.
Pretekli konec tedna so igralke obeh ekip v Poreču spet stopile za mrežo, srečanje veterank pa je istrski klub pripravil v okvim praznovanj 50. obletnice svojega obstoja. Borovke, ki so nastopile s kombinirano ekipo bivših igralk in rekreativk, je že ob prihodu v obalno mesto Čakalo veliko presenečenje, saj jih je pred dvorano poleg nasprotnic pričakala tudi domača godba. Na igrišCu so plave uveljavile »svojo pesem« in zmagale z 2:0 (10, 9), tako da bo spomin na srečanje in gostoljubnost še lepši. Postavi:
Bor: Anica Skerlavaj, Sonja Pernarčič, Dušanka Gabrijelčič, July Da Pian, Dragica Hrovatin, Laura Carli, Loreda-na Kralj. Trener: UCo Jurkic
PoreC: Marija Božic, Vilma Jugovac, Dragica Cvek, Mariza VojinoviC, Anamarija Jakovčič, Slavica Božic, Dorina Luk, Djurdjica Orlic, Suzana KocjanCiC, Suzana Stiko-vic. Trener: Giani Segon.
KOŠARKA / SINOČI V MOŠKI 02 LIGI
Bor Radenska izgubil po enem podaljšku
Plavi so v rednem delu tekme zgrešili zadnji met - Dom Kmečka banka drevi v Kulturnem domu proti Pagnaccu
Danes AH stars game
Kot smo ze poročali bo danes v domu Ervatti pri Briscikih velik božični košarkarski praznik SZ Jadran s tekmami, tekmovanji v metih in zabijanju, eskhibicijskimi nastopi, nastop plesne skupine Show chanche in obiskov košarkarskih prvoligašev.
Spored:
15.00	dečki ZSSDI - Kraški zidar;
16.30 naraščajniki ZSSDI -Union Olimpija;
18.00 kadeti ZSSDI - Istrabenz Koper; finale meta na kos in zabijanja;
20.00	Jadran A -Jadran B.
Bor Radenska - POM TržiC 78:86	(35:33,
66:66)
BOR RADENSKA: Filipčič 6 (3:6, 0:4, 1:2), Susani 8 (-, 1:4, 2:2), PerCiC 10 (0:1, 5:8, -), Smilovich, Velinsky 14 (4:4, 5:7, -), Simonič 6 (-, 3:7, 0:4), Barini 7 (2:2, 1:2, 1:3), TomSiC 15 (5:6, 2:4, 2:6), Rasman 4 (2:2, 1:2, -), Pettirosso 8 (0:2, 4:6, -). Trener: Furlan.
PM: 17:27, PON: Simonič (38), Rasman (42). SON: 31.
CetrtouvrSCeni Tržica-ni se z vsemi močmi borijo za uvrstitev v »play off«, zato so sinoči prišli v Trst trdno odločeni doseči novo zmago. Borovci so se jim zelo dobro upirali, krajši konec pa so tokrat potegnili po enem podaljšku.
Tekma je bila izenačena od prve do zadnje minute in je bila hkrati tudi dokaj kvalitetna. V prvem delu sta se peterki izmenjavali v vodstvu, precej podoben pa je bil tudi potek drugega dela. Za hip je kazalo, da bodo TržiCani prejeli vajeti igre v svoje roke (+5),
vendar je Bor Radenska dve minuti pred koncem tekme spet izenačil, PerCiC pa je v zadnji akciji nekaj sekund pred koncem tekme s kakih treh metrov razdalje zgrešil zadnji met.
V podaljšku so gostje takoj poprijeli in po treh minutah vodili s 76:72. Potem ko so izgubili dve žogi v napadu, so se borovci sprijaznili s porazom in tako je POM do
konca tekme še povečal svojo prednost.
Skratka, plavi so tudi tokrat kot že večkrat doslej igrali solidno, a so spet ostali praznih rok.
Danes bodo na parket stopili tudi igralci Doma Kmečke banke. S pričetkom ob 21. uri bodo v telovadnici Kulturnega doma gostili Pa-gnacco, pri kateremu so v prvem delu izgubili s 75:56. Pagnacco zaseda na lestvici 5. mesto s 14 točkami, domovci pa so z eno samo zmago na zadnjem mestu.
»Od	igralcev
pričakujemo predvsem to, da reagirajo po izredno negativnem sobotnem nastopu. Tako nedostojne igre ne smejo veC pokazati, očitno je delo potrebno zastaviti na novo in tudi trener bo moral na novo motivirati ekipo,« pred tekmo pravi Livio Semolič.
Za Pagnacco igrajo Starejši in izkušeni igralci, proti katerim je treba igrati hitro in agresivno, s počasno igro pa se ne pirde nikamor.
KOTALKANJE n
Uspel božični nastop ŠD Polet
T. Romano navdušila
Preteklo nedeljo so kotalkarji SD Polet izrazili iskrena voščila s kotalkarsko božičnico. Pred Številno publiko so se kotalkarji predstavili z raznimi posameznimi in skupinskimi točkami, ki so pričarale praznično vzdušje. Da kotalkanje ni le šport, ampak tudi umetnost, je dokazala Tanja Romano, ki je kljub majhni poškodbi, ki jo je utrpela na treningu, odlično izvedla svoj program. Toplega aplavza so bili deležni tudi najmlajsi kotalkarji, ki se s tem športom ukvarjajo le tri mesece. Gledalce so navdušili tudi starejši kotalkarji s skupinskima točkama »Gospel« in »Knjiga o džungli«.
Iskrena zahvala gre predvsem staršem ter Ediju in Paoli, ki sta vedno pripravljena nesebično pomagati.
RIM / PRIZNANJE
Duško Švab izvoljen v državni atletski svet UISP
No skupščini deželnih delegatov odjeknil pozdrav v slovenščini
Predsednik Atletskega društva Bor Duško Švab je bil v nedeljo v Rimu izvoljen v državni svet združenja atletskih društev, včlanjenih v Športno organizacijo Unione ita-liaua šport per tutti (UISP). Državne skupSCine v centru Aquacetosa se je udeležil kot deželni delegat, AD Bor pa je na Tržaškem edini elan UISP in to že vse od njegovega nastanka.
Na skupščini v Rimu je Švab prisotne delegate pozdravil v slovenščini, na kratko opisal položaj slovenskega Športa v Italiji, posebno'pozornost pa vzbudil, ko je delegate opozoril, da iz Borovih vrst izhaja tudi trenutno najboljša italijanska metalka kopja Claudia Co-slovich.
Borovi atleti se bodo februarja prihodnjega leta v Bordenu pri Ferrari udeležili državnega prvenstva UISP v krosu.
MINIBASKET
Bor-DFL 35:27
BOR: Bernetti, Kralj, Batič 9, Gaggi, Indelicato 7, Trevisan 2, De Domo-
Duško Švab
nicis 2, Kalco, Corbatti 2, Pisani, Ukmar 9, N. Nad-lisek 2, Marconi 5, Norio, Malalan 4, Cossetto.
Borovci so po dveh zaporednih porazih končno spet prišli do zmage. Tokrat so premagali »železničarje« z odločno in občasno skupinsko igro. Prvič je nastopil na borovo ekipo Jasmin KalCo, odsoten pe je bil zaradi poškodbe Alex Indelicato. Minikošarkarji bodo spet nastopili po novoletnih počitnicah v prvi polovici januarja.
r[NOGOMET / PO 1, DELU PRVENSTVA MLADINCEV^
NAMIZNI TENIS / DEŽELNI KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA DP
Zarja Gaja se bo za naslov borila z Opicino
Doslej le enkrat premagana - Vesna doslej slabo
Ge potegnemo Črto pod prvi del nogometnega pokrajinskega prvenstva mladincev smo lahko le polovično zadovoljni. Ce moramo po eni strani Čestitati Zarji/Gaji, ki trenutno zaseda prvo mesto, istega ne moremo storiti z Vesninimi mladinci, ki so po lanskem uspešnem prvenstvu letos nekoliko razočarali. Razlogov za spremenljive rezultate je veliko, v prvi vrsti pomeni oviro vključitev mladincev v Člansko ekipo, kar pa je po drugi strani nujno.
ZARJA/GAJA : vzhodno-kraska enajsterica je nedvomno ena najboljših ekip prvenstva in je skupaj z veCno tekmico Opicino tudi kandidat za naslov. To potrjuje tudi vrstni red: »rumeno-modri« vodijo z 28. točkami, Opicina pa jim je hitro za petami, saj ima trenutno 25 točk in tekmo manj. Zarja/Gaja je skupno stirindvajsetkrat zatresla nasprotnikovo mrežo, vratar Jas Grego-ri pa je moral pobrati žogo iz svoje mreže le štirikrat. Edini poraz je vzhodno-kraska enajsterica doživela v Zavljah in to po res slabi igri, derbi z Openci na PadriCah pa s eje končal brez zmagoval-
ca. Za ljubitelje statistik naj povemo Se, da so »rumeno-modri« na domačem igrišču Se neporaženi. Z razliko od lanskega leta pa moramo povedati Se, da je razveseljivo, da se je zmanjšalo	število
rdečih kartonov, ki so bili na začetku lanskega leta na dnevnem redu. Edino negativno noto predstavlja resna poškodba »bomberja« Alessandra Manzina, ki ne bo mogel igrati kar leto dni. Prav on je do sedaj dosegel 6 zadetkov skupno z Banom. Oba sta hkrati najboljša strelca ekipe. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so po pristanku Primorja v ekipo vključili solidnega Mateja Škerlja, ki je pripomogel, da je Zarja/Gaja na vrhu lestvice. Sedaj Čaka »rumeno-modre« daljši počitek in to vse to zadnjega tedna v ja-
nuarju, ko se bo ponovno zaCelo prvenstvo in bodo naši gostili Pro Romans.
VESNA: »Plavi« letos igrajo nekoliko pod pričakovanjem in težko bo ponoviti dobro lansko uvrstitev na lestvici. Trenutno je zbrala Vesna skromnih Sest točk in skupno z Mon-tebellom/Don Boscom zaseda predzadnje mesto. Problem je prav ne-prodornost napada, saj so Križani dosegli le 13golov, od teh pa 4 v edini prvenstveni zmagi z Montebellom/Don Boscom. Trikrat je Vesna igrala neodločeno, kar sedemkrat pa potegnila krajši konec. Vesnin vratar pa je moral prav vsako tekmo vsaj enkrat povleci žogo iz lastne mreže, skupno ja Vesna prejela namreč 25 golov. Najboljši strelec je Luca Urdih s tremi zadetki, sledijo pa mu Se Millo in Martin-cich z dvema zadetkoma. Eno najboljših tekem je Vesna odigrala prav proti Zarji/Gaji. »Plavi« so takrat kljub porazu zadovoljili in zgrešili celo enajstmetrovko. Daljši počitek pa bo Vesni prav prišel, da strni svoje vrste.
(j-g-)
Na sliki: Martin Mase (Zarja Gaja)
Predstavniki Krasa Telital so v Zgoniku pobrali levji delež medalj
Brezhibna organizacija - Komisija bo odločila, kdo bo pripuščen na DP
Nina Milič zmagala med mladinkami
V Zgoniku je v soboto in nedeljo potekal deželni kvalifikacijski turnir, veljaven za prestop na državno prvenstvo, bil je drugi in hkrati zadnji. Lani so bile tri taksne preizkušnje, na državni ravni pa so štirje turnirji. Ker so društva v deželi organizacijsko šibka in ne razpolagajo s primernimi prostori, večina pa se jih otepa takšne zahtevne naloge. Drugi kvalifikacijski turnir je spretno in brezhibno izpeljal namiznoteniški odsek Krasa, ki je imel tudi največ udeležencev, ki so se potegovali za kvalifikacijske točke. Zato ni Čudno, da je bilo med nagrajenci največ Kraševih pingpongašev.
Prvi dan tekmovanja so nastopale mladinske kategorije, v katerih je po tradiciji kot najboljše društvo v FJK premočno zmagal Kras Telital z najštevilčnejšo udeležbo. V kategorijah od najmlajših do naraščajnikov je 14 zgoniskih pingpongašev ponovilo svoj nastop Se v višji starostni kategoriji. Pri najmlajsih deklicah so mlade krasovke »outsi-derko« iz Udine 2000 izrinile na 4. mesto, same pa so pobrale odličja: 1. je bila Mateja Križ-mancic (zmagovalka tudi pri deklicah), 2. Lisa Ridolfi (3. pri deklicah), 3. Paola Zavadlal (4. pri
deklicah). V kategoriji deklic so med seboj tekmovale zgolj krasovke, kjer je Eva Carli osvojila srebrno medaljo. Ista situacija je bila pri na-raSCajnicah. V sestrskem dvoboju šestih so kras o-ve kadetinje dosegle naslednje uvrstitve: 1. Martina Tretjak, 2. Roberta Zavadlal, tretji sta bili Sara Sardo in Giada Vi-doni.
Pri najmlajsih dečkih sta krstni nastop v pravem tekmovanju zabeležila Tommaso Ramella (4.) in Massimo Codiglia (5.) - začela sta z vadbo pri Krasu Telital letos, zmagovalec pa je bil
njun »starejši« sotovaris Matija Micheli. Pri kadetih sta Uroš Fabiani (1. mesto) in Boštjan Milic (2. mesto) v finalnem delu pustila za sabo nasprotnika iz Sakure in San Marca. Boštjana je že načenjala bolezen, a je pogumno zdržal do konca.
V najvisji starostni kategoriji je Kras Telital slavil dvakrat z mladincem Bojanom Simoneto in mladinko Nino Milic. Fabiani in Boštjan Milic sta osvojila bronasto kolajno, prav tako Roberta Ridolfi, med prvo osmerico pa so prišli Martina Tretjak, Roberta Zavad-
lal, Jasmin Kralj in Sara Sardo.
V nedeljo so bila na programu tekmovanja v združeni tretji in Četrti jakostni kategoriji. V zenskem sektorju je bilo pomanjkanje prisotnosti drugih društev še bolj očitno. Od 11 konkurentk sta bili samo dve od zunaj. Prvo mesto je ponovno osvojila Jasmin Kralj, drugo Martina Tretjak, kar je ponovitev rezultatov iz prvega kvalifikacijskega turnima oktobra v Centu Cao-maggiore. V finalni del so prišle še Nadia Blaso-ne, Sara Sardo, Roberta Ridolfi in Giada Vidoni. V moški konkuenci tridesetih igralcev so skoraj izključno igrali seniorji (večinoma veterani) z redkimi primerki mlajših igralcev, kar nedvomno ni v ponos in niti ne govori v prid razvoju moškega namiznega tenisa v deželi. Od petih krasovcev sta se dva prebila v finalni del (zmagal je Saltarini Udine 2000), Bojan Simoneta je za vstop v polfinale zgubil s Fredianijem (Udine 2000), Andrea Bertolotti pa se je uvrstil med prvo šestnajsterico.
Po pegledu rezultatov obeh preizkušenj bo deželna komisija določila kdo iz dežele si je pridobil uvrstitev na mladinsko oz. člansko državno prvenstvo. (J.J.)
_____LJUBLJANA / MODERNA GALERIJA_-
Od danes Slovenska zgodovinska avantgarda
Razstava je posvečena 100-letnici rojstva A. Černigoja, I. Čarga in A. Podbevška
V Moderni galeriji v Ljubljani so ob izteku leta, v katerem razstavišče proslavlja petdeset let delovanja, in ob stoletnici rojstva treh nosilcev slovenske likovne avantgarde - Avgusta Černigoja, Ivana Čarga in Antona Po-dbevska - pripravili veliko studijsko razstavo in jo poimenovali TANK! - Slovenska zgodovinska avantgarda. Razstava oživlja čas zgodovinskih avantgard na Slovenskem. Naslov je povzet po reviji z istim naslovom, ki jo je leta 1927 izdal režiser Ferdo Delak v sodelovanju s Černigojem. Glede na multimedijski značaj avantgardnih prizadevanj postavitev, delo skupine Novi kolektivizem, pokriva področja likovne umetnosti, gledališča, glasbe, fotografije, literature in arhitekture. Razstavo bodo slavnostno odprli danes, včeraj pa so jo novinarjem predstavili direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac ter kustosa postavitve Breda Ilich Klančnik in Igor Zabel.
Poseben poudarek na razstavi je namenjen predstavitvi likovnih ustvarjalcev Avgusta Černigoja in Ivana Čarga - slednjega bodo obilno počastili v začetku prihodnjega leta v Ajdovščini, Kanalu in Tolminu, gledališkega režiserja Delaka, pesnikov Antona Podbevška in Srečka Kosovela, skladateljev Marija Kogoja in Slavka Osterca ter arhitekta Iva Spinčiča. Skupno je predstavljenih več kot štirideset slovenskih avantgardistov.
Galeristi so v času pripravljanja razstave znova ugota-
vljali, da je iz obdobja avantgarde na Slovenskem ohranjenih razmeroma malo originalnih del, nekaj jih pa iz različnih razlogov ni bilo mogoče pridobiti za pričujočo postavitev. Kot zanimivost sta oba kustosa poudarila, da so komajda v zadnjih tednih "odkrili" vrsto del, denimo Avgusta Černigoja in Edvarda Stepančiča. Večina od približno 150 eksponatov so zatorej rekonstrukcije, reprodukcije, fotokopije in kako drugače reproducirani originali. Razstavo dopolnjuje glasba, video in film. Obiskovalcem bo na voljo čitalnica s kopijami avantgardnih publikacij, opremljena bo z originalnim pohištvom arhitekta Iva Spinčiča.
Kustosinja Breda Ilich Klančnik je spomnila, da je veliko del in gradiva o avantgardistih dolga leta trohnelo. V začetku 70-ih let je zanimanje za to obdobje oživelo, vendar tudi po temeljitem raziskovanju ni mogoče reči, da je evidentiranje avtorjev in obdobja zaključeno. O tem pričajo nanovo odkriti dokumenti, tudi v Sloveniji. V zapuščini fotografa in kronista Frana Vesela je kustosinja našla prepis vseh gesel, ki jih je Černigoj vključil v svojo prvo konstruktivistično razstavo leta 1924. S tem odkritjem se je razkril doslej neznani Černigojev manifest. Zal Vesel, ki je s fotoaparatom sicer skrbno beležil tedanje likovne dogodke, ni fotografiral tudi omenjene razstave. Pri zbiranju gradiva pa so naleteli še na posebne ovire, saj Na-
rodni muzej in Muzej sodobne umetnosti iz Beograda "iz političnih razlogov" nista dala na posodo del slovenske avantgarde iz znane Mi-cičeve zbirke. Kot je povedala Breda Ilich Klančnik, gre za osem del Avgusta Černigoja, dve deli njegove soproge ter dve deli Edvarda Stepančiča. '
Kustos Igor Zabel je povzel kronologijo avantgardnega gibanja na Slovenskem v 20-tih letih, ki se je delno - v glasbi in arhitekturi - nadaljeval še v trideseta. Moderni galeriji so pri uresničitvi razstavnega projekta pomagale številne ustanove iz Slovenije, med njimi Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane, Goriški muzej iz Nove Gorice, Galerija Avgusta Černigoja iz Lipice, Dolenjski muzej iz Novega mesta, Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki ter Mestni muzej iz Idrije. V razstavo so vključena tudi dela iz zasebnih zbirk. K uresničitvi projekta pa je pripomogel tudi muzej Re-voltella iz Trsta. Ta muzej se z veliko retrospektivo te dni sam poklanja spominu tržaškega rojaka Avgusta Černigoja.
Razstavo spremlja bogato ilustriran zbornik, ki naj bi na pomlad predvidoma ugledal luč sveta tudi v angleškem prevodu. Avtorji besedil so Stane Bernik, Tomaž Brejc, Aleš Erjavec, Marina Gržinič Mauhler, Ivan Klemenčič, Milček Komelj, Peter Krečič, Lev Kreft, Borut Loparnik, Denis Poniž, Tea Stoka, Franko Vecchiet in Janez Vrečko. (STAJ
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 28. decembra koncert ob koncu leta.
Od 5. do 10. januarja 1999 »Bestiario Venelo«.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Predstava »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija, bo Se danes 23. decembra ob 20.30.
Od 8. do 17. januarja 1999 bo na sporedu delo »II riformatore del mondo«, ki ga bo podalo gledališče Franco Parenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccarinelli.
Gledališče Miela
Do 27. decembra bo »6. festival A ve Ninchi.« V soboto, 26. decembra ob 17.30 »Stelio Mattioni«.
V	nedeljo, 27. decembra ob 16.30 »Mia fia«, Gia-cinto Gallina.
_______________SLOVENIJA
NOVA GORICA Kulturni dom
V	sredo, 30. in v četrtek, 31. decembra ob 20.00 Neil Simon: »Jetnik druge avenije«.
IZOLA
Kulturni center
Danes, 23. decembra ob 17. uri gostuje SSG iz Tj' sta z otroško predstavo J. in W. Grimma - N' KoSute »Palček«. Režija Marko Sosič.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Danes, 23. decembra ob 10.00 in 13.00 Curth Fla' tow: »Mož, ki si ne upa« ob 19.40 pa B. Tadel »Policija, d. d.«.
Jutri, 24. decembra ob 10.00, Boštjan Tadel: »Pob' cija d. d.«.
V	ponedeljek, 28. in v sredo, 30. decembra ob 19.30, Boštjan Tadel: »Policija d. d.«.
V	torek, 29. in v četrtek, 31. decembra ob 19.30. Curth Flatovv: »Mož, ki si ne upa«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA _
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V sredo, 6. januarja 1999 ob 17. uri novoletni koncert.
Evangeličansko-luteranska cerkev (Trg Panfili)
Danes, 23. decembra bo ob 20.30 v priredbi glasbene skupine EPIC božični koncert, ki ga bosta izvajala na violino Stefano Furini in na klavir Cri-stina Santin.
Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15)
19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershvvin, Hmeljak.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V ponedeljek, 28. decembra ob 20. uri, prednovoletni večer z igralcen Evgenom Carjem in Big band orkestrom Krško.
KOMEN
Zadružni dom
KUD »15. februar« iz Komna in Podružnična glasbena sola sekcija Vaška godba priredita danes, 23. decembra ob 19. uri 1. Božični koncert.
NOVA GORICA Kulturni dom
P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih.
Predstave bodo: danes, 23. dec. ob 10. in ob 19’ uri, jutri, 24. dec. ob 11. uri, v ponedeljek, 4. jafi' 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri.
V	nedeljo, 27. dec. ob 17.00 in v ponedeljek, 28. decembra ob 20.00, gostovanje Opere in baleta SNG Ljubljana. B. Smetana: »Prodana nevesta«.
V	ponedeljek, 4. januarja 1999 ob 20.15 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Mu-sicians International Symphonic Orchestra«. Dirigent Igor Kuret.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Danes, 23. decembra ob 19.30 Giacomo Puccini: »La Boheme«.
V	torek, 29. decembra ob 19.30 Johann Strauss: »Cigan baron«.
V	sredo, 30. decembra ob 19.30 Leo Delibes: »Coppelia na Montmartru«.
V	Četrtek, 31. decembra ob 19.30 Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«.
_______________KOROŠKA_________________
Mestno gledališče Celovec
Danes, 23. decembra ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta).
29. decembra ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi).
31. decembra ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta).
2. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi).
6. januarja ob 15.00 - Czardasova kneginja (opereta).
8. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laz o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri Brisckih.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške zidovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od
10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev' Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Do 6. januarja 1999 je na ogled razstava »Poklon Renatu Balestri«.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.«
Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
APT - razstavna dvorana (Ul. s. Nicold 20): do 29. decembra bo razstavljal svoja dela Pino Giuf-frida. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V galeriji TK je do 31. decembra na ogled razstava »Trije mladi tržaški likovniki - Vesna Benede-tic, Rado Jagodic, Stefan Turk«. Razstava je odprta ob urnikih Tržaške knjigarne.
GORICA
Kulturni dom: unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«, bodo na ogled do 8. januarja 1999 in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do
18.00	ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
ČEDAD
V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od
10.30	do 20. ure.
_______________VENETO_________________
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA________________
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
Pilonova galerija: do 6. januarja 1999 razstavlja svoje grafike Danilo Jejčič. Odprto od torka do petka med 10. in 12., ter 14. in 17. uro; v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija
starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure.
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
10.05
11.30
11.35
11.55
13.30
14.05
15.45
17.35
17.45
18.35 19.30 20.00
20.35 20.40 20.50
22.40
22.45
0.00
0.30
1.05
1.45
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Anto-nella Clerici), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II fantasma del pirata Black Jack (pust., ZDA '91, i. D. High Kel-ly, S. Jackson)
Dnevnik
Variete: Centoventitre Konferenca ob koncu leta predsednika Massima D’ Aleme
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
TV film: Natale a giugno (kom., ZDA '96, i. Shel-ley Long, B. Bostvvick) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Šport
Kviz: La Zingara Film: Angeli (kom., ZDA '94, i. Danny Glover, C. Lloyd, Ben Johnson) Dnevnik
Aktualna odd.: Angelo mio
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: II grillo, Aforizmi
Sottovoce - Potihoma Film: Dick Tracy e il gas misterioso (krim., ZDA '47, i. Ralph Byrd)
RAI 2
Varjete za najmlajse, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik ŠB Variete: I fatti vostri -VaSe zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali
Variete: Ci vediamo in TV Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
23.40
23.45
0.50
2.15
(16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G.
Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Variete: Serenate (vodijo Andrea Pezzi, C. D’ Ave-na, Licia Colo)
Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme, šport Film: La nonna Sabella (kom., It.-Fr. ’57)
Brezdelje utruja?
RAI 3
6.00
8.30
10.20
12.00
12.20
14.00
14.40
15.35
17.00 18.30
19.00 19.55
20.00 20.50
22.30
22.55
0.00
0.30
1.10
1.15
2.10
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Film: II principe di Do-negal (pust., VB ’67) Smučanje Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV, 13.25 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.55 Tgr - Leonardo, 15.05 Tgr Evropa Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Indiana Jones TV film: Infemo bianco -Avalanche (thriller, Kan. '94, i. M. Gross)
Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih: Misteri Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Šport
Aktualno: TeleCamere
S? RETE 4			> ITAUA 1	{r Slovenija 1		6	r Slovenija 2
	Nad.: Piccolo arnore, 6.50		Nan.: Očetovi prijatelji,		Vremenska panorama		Vremenska panorama
	Regina		nato otroški variete,		Napovedniki		Nanizanka: Vsi Zupanovi
	Nan.: Pregled tiska		vmes Ciao ciao mattina		TV prodaja		možje (ZDA, i. Michael J.
	Nad.: Guadalupe, 9.45		Nan.: Mac Gyver		Tedenski izbor: Glasbena		Fox, Carla Gugino, Alan
	Alen, 10.45 Febbre d’		Film: Forza Babbo Natale		šola (šala), 4. oddaja,		Ruck, 16. epizoda)
	amore		(kom., ZDA ’96, i. Hulk		9.45 nad.: Fenix in pre-		Matineja
	Dnevnik		Hogan, Ed Begley Jr.)		proga VB, 4. epizoda),		Nanizanka: Zamudniki
	Aktualno: Forum		Šport studio, 12.25 Odpr-		10.15 dok. serija: Tretje		(Avsbal., 5. ep.)
	Dnevnik		ti studio, Fatti e misfatti		oko (7. del), 11.10 Pogo-		Nanizanka: Pacific Drive
	Kviz: Kolo sreče	H	Kviz: Caccia alla frase		vor		(Avstralija, 126 ep.)
	Nad.: Sentieri - Steze		(vodi Peppe Quintale)		Nan.: Učitelj (Francija, 8.		Tedenski izbor. Nad.:
	Film: Vacanze di Natale	m	Risanke		ep.)		Anne Le Guen (Fr., 1.
	(kom., ZDA ’44)	H	Risanke: Simpsonovi		Poročila, vreme, šport		ep.)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Varieteja: Colpo di fulmi-		Vremenska panorama		^omp
	sto		ne, 15.00 Fuego! (vodi		Nan.: Murphy Brown (16.		Dokumentarna oddaja: V
	Dnevnik in vreme		Tamara Dona)		epizoda)		prihodnost (VB)
	Risanke		Nan.: Beverly Hills (i. J.		Film: Odkrila je roman-		Pajčevina
	Film: Jonathan degli orsi		Priestley, J. Garth)		tiko (ZDA)		Euronews
	(pust., It. ’93, i. F. Nero,		Variete za najmlajše in ri-		Obzorja duha		TV prodaja
	Floyd «Red Crow»)		sanke		Obzornik, vreme, šport		Film: Božična pesem
	Film: Africa Express		Nan.: Baywatch		Po Sloveniji		(ris., VB 1982)
	(kom., It.-Nem. ’75, i.		Odprti studio, 18.55		Oglasi		Nanizanka: Angel, varuh
	Giuliano Gemma)		Šport		Otroška oddaja		moj (ZDA, i. Roma Daw-
	Pregled tiska		Nan.: Otto sotto un tetto,		Slavnostna seja državnega		ney, Della Reese, John
	Variete: Hello Goggi		19.30 Innamorati pazzi		zbora		Dye, 9. epizoda)
	Film: Arrivederci e grazie		Glasb, oddaja: Sarabanda		Dok. serija: Tretje oko		TV igrica: Kolo sreCe
			Nan.: Dio vede e provve-		Obokom za praznike: Ca-		Videoring: Videospoti s
			de (i. A. Finocchiaro)		pek in Klara (3. odd.)		Tino
S CANALE 5			Film: Perseguitato dalla		Dnevnik, vreme, šport		DP v rokometu: Krim
			fortuna (kom., ZDA ’91,		Proslava ob dnevu samo-		Electa Neutro Roberts -
			i. D. Aiello, A. LaPaglia)		stojnosti		Robit Olimpija
			Odprti studio		Dobrodošli doma		Nad: Ekhaya, družinska
	Na prvi strani, vremen-		Fatti e misfatti		Nad.: Beck (VB, 5. del)		kronika (Kan., 4. del)
	ska napoved		Film: Do ve cresce la felce		Odmevi, vreme, kultura		Pajčevina
	Jutranji dnevnik Tg5		rossa (pust., ZDA ’74)		Šport, oglasi		Nočni pridih. Nanizanka:
	Dokumentarec				Osmi dan		Vsi županovi možje (ZDA,
	TV film: Fantaghiro				Drama: Ljubezenska gla-		i. Michael J. Fox, Carla
	(fant., It. ’92, i. Alessan-	# TELE 4			sba - La musique d’		Gugino, Alan Ruck, 17.)
	dra Martines, Kim Rossi				amour (Robert Schu-		Nan.: Leteči odred (VB, i.
	Stuart, Mario Adorf)				mann) (Francija, r. Jac-		Reece Dinsdale, Robert
	Nan.: Un detective in cor-				ques Cortal, i. Thomas		Reynolds, 1. ep.)
	sia, 12.30 Normo Felice		16.45, 19.30, 23.00 Do-		Langmann, vera Klitche-		
	Dnevnik TG 5		godki in odmevi		va, Isabelle Carre)		
	Sgarbi quotidiani		Innamorarsi		Napovedniki	IC Koper	
	Nad.: Beautiful	rm	Nan.: West Side Medical				
	Aktualna odd.: Uomini e	roj	Komični filmi				
	donne - Moški in ženske	Rgj	Aktualna oddaja				
	(vodi M. De Filippi)		Konjske dirke				Euronevvs
	TV film: Il Natale piri	Rnkjj	Zibaldone goloso				TV Sola
	bello della mia vita	HlBi	Film: Aiuto, ho incontra-				Igre naših babic in
	(kom., ZDA ’98, i. Debbie Reynolds, M. Fairman)		to 1’ amore Aktualna oddaja		TV PRIMORKA		dedkov Slovenski magazin
	Aktualna odd.: Verissimo		Film: L’ altra donna				Globus
	(vodi C. Parodi)						Pogovorimo se o...
	Variete: Superboll (vodi				16.55 Videosbani		Program v slovenskem je-
	Fiorello) Dnevnik	® MONTECARLO		B	Videospot dneva Klepet o glasbi z J. Svete		ziku: Rdeče morje (dok.) Primorska kronika
	Variete: Striscia la noti-			IflM	Oddaja za zamejce v Ita-	BBS	Tv dnevnik, šport
	zia (vodita Ezio Greggio				liji: Med Sočo in Nadižo		Oboška odd.: Gugalnica
	in Enzo lacchetti)		19.45, 22.50, 0.45 Dnev-	1	V mojem košku	jS	Sredozemlje
	Glasb, oddaja: Festa del		nik, 12.30, 20.10 Šport		Videostrani	»j	Ski report
	disco (vodi Pippo Bando)		Nan.: Agencija Rockford,		Dnevnik, vreme		Aktualno: Meridiani
	Aktualno: Lui - Vitttorio		13.05 Quincy		Iztiska		Vsedanes - TV dnevnik
	Gassman	ETO	Film: Maya (pust., ’66)		Nova Gorica moje ogle-		Film: Zanja zima (Izrael-
	Nočni dnevnik		Variete: Tappeto volante		dalo: Podelitev priznanj		ZDA ’83, r. R. Shelack, i.
■FHj	Striscia la notizia		Film: La corsa piu pazza		Za piko veC: Davek na		K. Quinlan, S. Macht)
	Aktualno: Laboratorio 5 -		d’ America 2 (kom., ’84)		dodano vrednost		Vsedanes - TV dnevnik,
	Kulture		Film: Betsy (dram., ZDA		Glasba: Postaja GO		vreme
EPI	TV film: Fantaghiro		’78, i. L. Oiivier)		Dnevnik TV Primorka		
Z"
A
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 7, del); 9.30 Pot-puri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 KZ Kras; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi val: Moja Afrika; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: skladatelj Ivo Petrič; 18.00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot);
18.30	Slovenska lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih"; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni sen/is; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-Ih; 18.00 Seja državnega zbora; 19.50 Lahko noč. otroci; 20.00 Dan samostojnosti; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost Izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena.odd. J. Webra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje;14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Izšlo je;
19.30	Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Ervin fritz; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna: Adventono petje Sele; Radio Ago-ra dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dči Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja I, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: rcdakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodiscu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
6
66
666
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SRED1SCE
HLADNA	SREDISCE AKTI-.
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
'V\ \ C
VREMENSKA SLIKA
Nad Alpami in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnikom doteka nad naše kraje hladen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.25.
Dolžina dneva 8.42.
Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 21.10.

PLIMOVANJE
Danes: ob 0.23 najvišje 34 cm, ob 5.53 najnižje -8 cm, ob 11.15 najvišje 30 cm, ob 18.08 najnižje -49 cm.
Jutri: ob 1.12 najvišje 33 cm, ob 7.00 najnižje -6 cm, ob 12.04 najvišje 20 cm, ob 18.53 najnižje -41 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C.
V
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv bo ugoden, le v krajih z meglo se bodo pri najbolj občutljivih ljudeh občasno pojavljale vremensko pogojene težave.
5
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije

TEMPERATURE V GORAH			
	°C		°C
500 m			0	2000 m...		-6
1000 m			-1	2500 m .		-8
1500 m			-3	2864 m..		-10
DANES
TRBIŽ

-15/-4
CELOVEC O -11/-5
cS
O
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ
-n m
ČEDAD—O -3/5 O	KRANJ
OVIDEM	,
-3/5	—^N. GORICA -2/5
GORICA q
.9/*; O	POSTOJNA
O -12/-2
KOČEVJE
§6 x °
PORTOROŽ	U * X
o 0/7
UMAG
GRADEC -8/-3
O
S. GRADEC -11/-5
<5
MARIBOR
O
M. SOBOTA
O +,-2
S

O fTU-1
CELJE O -9/-2



LJUBLJANA
N. MESTO -B/-3 O
ZAGREB -8/-3 _

RNOMEU
V zahodni Sloveniji bo pretežno jasno, drugod pa delno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla.
SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno bo, zjutraj bo ponekod v nižinah megla. V krajih vzhodno od nas se bo zmerno pooblačilo.
JUTRI
GRADEC
-12/-3
<3
—'I
TRBIŽ
<3
ČEDAD •4/5 O OVIDEM -4/5
GORICA
3
-17/-4
O
ANJSKA<
<3
M. SOBOTA
O
CELOVEC O -14/-5
O
KRANJSKA GORA q
TRŽIČ -14/-4
O
KRANJ
<3?
MARIBOR O -11/-1
GRADEC
-14/-5
3-
CELJE O -14/-2
3
^N. GORICA -5/5
LJUBLJANA -12/-5
TRST -2/7
33
POSTOJNA -15/-2
KOČEVJE
'N°
S
N. MESTO O
3-
-12/-3
ZAGREB -11/-4
O
3
PORTOROŽ
OPATUA PAZIN	q
REKA
-1/7

V četrtek bo sprva jasno in mrzlo z meglo po nižinah, čez dan pa se bo od zahoda postopno pooblačilo. V noči na petek bo ponekod rahlo snežilo. V petek bo zmerno oblačno, mraz v višinah bo popustil.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
V minulem letu sopo svetu ubili 50 novinarjev
BRUSELJ- V minulem letu je bilo po svetu ubitih 50 novinarjev, sta včeraj v Bruslju sporočila Mednarodna zveza novinarjev (IJF) in Mednarodni tiskovni institut (IPI).
Zaradi dela je moralo umreti 30 novinarjev in en sodelavec medijev, umori 19 novinarjev pa so še nepojasnjeni. NajveC primerov so zabeležili v Kolumbiji (10), Mehiki (6) in Rusiji (5).
»Ce je ubit novinar, je to napad na celotno prebivalstvo,« je dejal generalni sekretar IJF Aidan Whi-te. Kdor lahko utiša novinarja, po njegovih besedah lahko utiša celotno prebivalstvo. Zato bi morale po njegovem vlade narediti več za zaščito novinarjev. (STA)
Ariane utirila
nov satelit
KOUROU - Na evropskem iz-strelišču Kourou v Južni Ameriki so včeraj osem minut in devet sekund čez drugo uro zjutraj po srednjeevropskem času izstrelili 115. evropsko nosilno raketo vrste ariane.
Tristopenjska nosilna raketa Ariane 42L je za ameriško družbo PanAmSat 20 minut in 35 sekund po izstrelitvi v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit PanAmSat-6B (PAS-6B), ki bo za države Latinske Amerike predvidoma 15 let izvajal televizijske prenose.
Satelit je visok 3, 4 metra in širok 2, 8 metra, z razprtimi ploščami sončnih celic bo imel premer
26, 2 metra, ob izstrelitvi je imel maso 3594 kilogramov (v geostacionarni orbiti bo imel 2134 kg), izdelala ga je ameriška družba Hughes Space and Communications, ima triosno stabilizacijo, ionski (ksenonski) pogonski sistem in 32 Ku-band transponderjev. Polovica transponderjev je brazilskih.
PAS-6B bo za televizijske gledalce neopazno zamenjal PAS-6, ki je bil izstreljen 8. avgusta 1997 in je doživel več kratkih stikov na ploščah s sončnimi celicami, kar je zmanjšalo število uporabnih sprejemno-oddajnih naprav (transponderjev) na njem.
Stopetnajsti polet ene od različic ariane 4 je bil letošnji deseti (vsi so bih uspešni) in hkrati zadnji. (STA)
Mobitel rešuje življenja
KUALA LUMPUR - Neki Malezijec je sebi in svojim trem sorodnikom rešil življenje, ker je iz prevrnjenega ribiškega Čolna poklical policijo. Ong Peng Hong je s prenosnim telefonom, ki ga je imel iz previdnosti zavitega v plastično vrečko, poklical na pomoč. Policija se je nemudoma odzvala in na kraj nesreče poslala reševalno ekipo. Možak, njegova dva sinova in brat so jo tokrat odnesli srečno.
Nemci zaskrbljeni zaradi dogodkov v svetu
HAMBURG - Nemški državljani povečini z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov v svetu. Kot so pokazali izidi javnomenjske raziskave, ki jo je izvedel inštitut v Hamburgu, je skoraj 80 odstotkov Nemcev zaskrbljenih spričo kriznih ZarišC po svetu. Vse pa ni tako Črno: veC kot polovica vprašanih namreč meni, da se bo ugled NemCije v svetu prihodnje leto izboljšal; še bolj optimistični pa so glede svojega osebnega ekonomskega položaja (60 odstotkov). Tudi uvedbo evra 1. januarja 1999 kar 42 odstotkov vprašanih nemških državljanov pozdravlja z optimizmom. (STA/dpa)
Nenavadna nesreča
OSNABRUCK - Pobcija v Osnabriicku je v nedeljo zabeležila velikansko gmotno škodo, ki je bila posledica skrajno nenavadne nesreče. Kot pravijo uradni podatki, se je vse skupaj zgodilo takole: neko šestnajstletno dekle je šlo blizu letališča s svojim Štiriletnim konjem, ki pa ga je nenadoma splašil lajež psa. Prestrašena žival je zbezljala, stekla na letališče in z glavo oplazila levo krilo športnega letala, ki je malo pred tem pristalo in se ustavilo. Letalo se je prevrnilo in je po podatkih policije povsem uničeno. Konj se na srečo ni hudo poškodoval, jahaCica in pilot pa sta ostala nepoškodovana.
31 -letnik se je izdajal za sedemnajstletnika
PORTLAND - Neki 31-letni moški iz Portlanda, ki je bil že večkrat kaznovan, se je v šob, ki jo je nekoč obiskoval, veC mesecev uspešno izdajal za 17-letnika. Možak je bil pri tem zelo spreten, dokler ga ni izdal anonimen khc pobciji. Ko so pobcisti domnevnemu srednješolcu pod nos pomolih njegovo staro fotografijo iz leta 1986, je svojo prisotnost pri pouku pojasnil s tem, da je želel nadaljevati z življenjem tam, kjer ga je pred 12 leti končal. (STA/dpa)
Kitajci dovolili prelet, tako da se polet z balonom okoli Zemlje nadaljuje
PEKING - Se en poskus, da bi brez vrne- voljenje le izdah in Richard Branson, ki je snega postanka z balonom okrozih nas pla- skupaj s Steveom Fossetom in Per Lind-net, bi se včeraj že skoraj končal brez	strandom v petek poletel iz MarakeSa v Ma-
uspeha, saj kitajske oblasti najprej niso iz- roku (na sliki AP), s svojim balonom ICO dale dovoljenja za prelet. Nato so do- Global Challenger lahko nadaljuje polet