t^O Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 I K PRVJ PREOHODNIK TíDNÍ* GORENJEC LETA JQOO TOREK, 18. AVGUSTA 2009 Leto LX1I. št. 65, cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Mari|a Voičiak Časopis izhaja ob torkih in ob pitkih : 22.00Û IZVODOV WW\t'. GO R E N JS KI GIAS.S 1 Vojska je začasno ustavila letenje vseh vojaških plovil na letališču v Lescah. Lahko peščica nestrpnežev ogrozi prihodnost slovenskega padalstva? URiUPnïRNEL gîasia," je pojasnil tiskovni da bo postala popolna in ..................................................predstavnik Slovenske vo]- trajna. "Vojska ima za svoje Radovljica • Vojaško letalo ske Simon Korez. Prav voja- potrebe prenovljeno ietališ- pilatus, s katerim leški pa- ško letalo pilatus, iz katere- če v Cerkljah, za katerega dald opravljajo treninge, na ga trenirajo padalci. ]e naj- smo davkoplačevalci name- letališču v Lescah do nadalj- bolj paralo živce najbolj nili ogromno denarja. Tre- njega ne sme več leteti. Tak glasnih Članov Društva giba- ninge padalcev naj zato pre- ukaz so prejšnji teden izdali nja proti širitvi In hrupu le- selijo v Cerklje!" je odločen na generalštabu Slovenske tališča Lesce; Marjan Mer- Mertclj. Meritve hrupa pila- vojske zaradi nenehnih pri- telj je tako vzletanje in pri- tuša. ki niso pokazale pre- tožb članov Društva gibanja stajanje pilatusa poimeno- komerne ravni hrupa, je proti širitvi in hrupu letaliS- val kar "vsakodnevna vojna Mertelj označil za goljufijo, ča Lesce. "Slovenska vojska nad našimi glavami". Pre- saj naj bi meritve opravili v si ne želi nasprotovanj lokal- poved letenja pilatusa in le enem dnevu, pilatus pa nega okolja, zato bDmo preveri]] navedbe civiinc inicia- vseh drugih vojaških zrako- naj bi bil tisti dan letel bis plovov Jiâ Icškcm letališču je tveno drugače kot sicer. tive o prekoračitvah hrupa za zdaj 2ačasna, a MerteJj v in z njimi uredili vsa neso- Imenu iniciative pričakuje. ^ 4. stran Vojska je začasno zaustavila polete s pllatusi, ki jih za trening uporabljajo padalci Voglje imajo novo podobo V Vogljah so obnovili vodovod, ceste in vaško jedro ter zgradili kanalizacijo in optično omrežje. Vrednost izvedenih del je štiri milijone evrov. S]mon šubic Voglje - Vas Voglje je v zadnjih štirinajstih mesecih dobila povsem novo podobo. S pomočjo Evropske unije oz. Evropskega sklada za regionalni razvoj so obnovili vodovodno omrežje ter Vogljansko in Letališko cesto, s p>odrtiem gospodarskega poslopja so razširOl tudi dostop v središče vasi (dela je izvedlo Cestno podjetje Kranj). Občina Šenčur fe investirala še v gradnjo fekalne in meteorr.e kanali- Zadovoljni z opravljenim (z leve]: Drago Štrafela (Gratel), zacije ter javne razsvetljave Branko Žiberna (Cestno podjetje Kranj)» ^upan Miro Koželj in obnovo vozišč preostalih in Franc Tičar (KS Voglje). / f©»: m«ik zotm^r, vaških cest (dela izvedel Gratel), Telekom, Gratel in pa so s pomočjo Agencije v petek popoldne, ko so pre- Elektro Gorenjska so na za kmetijske trge in razvoj rezali otvoritveni trak, več novo zgradili ali obnovili uredili še valko iedio. Raz- kot dovolj, svoja omrežja, za nameček logov za veselje je bilo torej ^ S' ^^^^^ Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.sî m. Lk h L t K V \ s ^ i 1 "t 90« 14 M « M Gorenjska ^^ Banka A OTVORITEV V Četrtek 20. avgusta 2009 iiv w eie hmân n Fužinska cest d 8 4270 Jesenice Ugodna obutev blagovnih znarr^k* DEtCHMAMN Ndjveili crMajđt«e ob u lve v Cvrcpr« 65 AKTUALNO Na polnost smo pozabili Vsako leto ra prainik velikega Šmarna v Marijinih rortiarskih sveti!Čih mašujejo slovenski Tako kot l)ubtianski nadikdf Alojz Uran na Breziah so tudk drugi v pndigah opozarjali na posledice krize ter na duhovne in gmotn« sti&ke ljudi. 3 SNOVANJA Naključja, ja, tudi to so j Kristijan Krdjnčan irt Kaja Draksier sta z odlřko zaključila lolanje na jazzov skem oddelku Sok Pnns Ciaus Con» seiv^tory v Groningenu na NIzozem- skem. SeniSno in Trboje sta Se vedno njuna domova, a vedno znova ju v iirni svet vabi glasba. 10, 11 EKONOMIJA Br^posdnost se še povečuje Brezposelnost se U vedno povečuje. Kone: julija je bilo na Gorenjskem gistnraniii 6.620 b ezposelnih a l 77 odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu, julija letos se je v evidenco brezposelnih na novo prjjaviío 90$ ljudi. 17 ZADNJA "Vrtec" za starostnike Na Jesenicah sta zasebnid Nevenka Malenšek In Marula Srebrnjak odpr- i center za dnevno varstvo starejllh, kamor svojci tahko vsak dan pnpetjc-ostarele starše cz. sorodnike. Po skrbljeno je za druženje, hrano in za vse drugo. 24 VREME Danes bo sorično, popoldne bodo posamezne nevihte. Jutri in v četrtek bo pretežno jasno, v sredo zjutraj bo pondcod meda ali nizka oblačnost. iS 15/29 jutri: pretežno jasno n: Kranj • Vlada je na dopisni seji minuli teden sprejela uredbo o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo, Id med drugim uvaja shemo šolskega sadja. Gre za nov ukrep Evropske unije v okviru pomoči v sektorju sadja in zelenjave, so pojasnili pri uradu vlade za komuniciranje. "Šole, ki se bodo vključile v shemo, bodo laliko pridobile finančno pomoč Evropske unije in Slovenije za nabavo svežega sadja in zelenjave, ki ga bodo nato brez* bodo lahko pridobile finančno pomoč za nabavo plačno razdeljevali otrokom." svežega sadja in zelenjave. / f««.- cors^d Pomoč se bo začela izplačevati v prihodnjem letu za Čemer naj bi vrednost pomo- Evropske komisije na podia- svežega sadja oziroma zclc- obdobje sheme, fci traja od 1. či Evropske unije za Sloveni- gi pripravljene slovenske let- njave, obenem pa bo morala avgusta 2009 do 31. iulija jo predstavljala 419.200 ev- ne strategije sheme šolskega poskrbeti za izobraževalne 2010. Slovenija za to obdobje rov oziroma 75 odstotkov, sadja. Strategijo sprejme mi- oziroma promocijske aktiv- načrtuje do 558.954 evrov ''Natančna višim evropskih nister za kmetijstvo v soglas- nosti, ki so nujne za učinko-proračunskih sredstev, pri sredstev bo določena s strani ju z ministrom za šolstvo in vitost ukrepa. ministrom za zdravje," so pojasnili pri uradu vlade za komuniciranje in dodali, da je v strategiji za leti 2009 in 2010 Slovenija v seznam proizvodov za shemo vkljutí-]a le tiste vrste sadja in zelenjave, ki jo pridelujemo v Sloveniji, razen tega pa naj bi bili proizvodi sveži in za takojšnjo uporabo ter iz okolju prijazne pridelave. Vrednost pomoči na posameznega učencd ^laád Še^al eviuv na šolsko leto, v kar ni vračunan davek na dodano vrednost. Šola bo morala, so še dodali pri uradu vlade za komuniciranje. v šolskem letu zagotoviti najmanj dvajset obrokov K rešitvi težave naj pristopi tudi ministrstvo Matîia Rant « 'Ker gre za izredno po- bi jih, na podlagi ugotovljene- stveno raziskovalna služba ...........:..........................- membno naravno okolje v ga, minister za okolje moraJ Triglavskega narodnega par- Ljubljana • Vodja poslanske Sloveniji, ministra pozivam, nemudoma aktivirati. Verja- ka v sodelovanju z različnimi skupine Zares Cveta Zalokar da s pomočjo strokovnjakov me, da lahko ministrstvo 2 domačimi in tujimi partnerji Oražem je v zvezi s poruše- Triglavskega narodnega par- aktivnejšim ozaveščanjem že pripravila več projektov na nim naravnim sistemom v ka in ministrstva sestavi planincev in obiskovalcev temoneavtohtonihvRtvTri- I>vojnem jezeru na ministra ustrezno skupino, ki bo spo- osrčja Iriglavskega narodne- glavskem narodnem parku za okolje in prostor Karla Er- sobna jezeru vrniti njegov ga parka pripomore k delni in se je za izvedbo posamez- javca naslovila pobudo, naj s strokovnjaki Triglavskega na- življenjski krog," ;e poudarila Cveta Zalokar Oiažem. Pre- rešitvi težave, razen tega, še nih projektov prijavila tudi na dodaja Cveta Zalokar Ora- razpise za pridobitev sredstev rodnega parka pristopi h pričana je namreč, da so za žem, pa bi bilo treba z ustrez- Evropske unije. "Take projek- kompleksnejši obravnavi ohranitev narave poleg pla- nim dogovorom oziroma te bi po moji oceni moralo problematike, pa naj bo glav- nincev v veliki meri odgovor- predpisom preurediti tudi podpreti tudi pristojno mi- ni vzrok onesnaženja naseli- ua tudi piislojna jniiiistislva delovanje planinske koče, tev rib ali obratovanje koče. oziroma strokovne službe, ki Opozorila je še, da je znan- nistr^tvo," je poudarila Cveta Zalokar Oražem. VeČina Kovorjanov bi sprejela kranjske odpadke Mate\'ž Piktar V Tržiču se ob nadaljnji njih med prebivaid Kovorja, deponije in s tem zapolnitev v ga dela odpadkov iz MO celoti Dobre tri četrtine (77,8 Kranj pa podpira 64,3 odstot- Zvirč in Loke. Za pridobitev mnenj so po- odstotka) sodelujočih v anketi ka vprašanih, dovozu pa na-usodi deponije Kovor že dol- klicali fd^ene in inobilne števil» nadaljnje delovanje kovofskc sprotuje tretjina vpraSanih. go lomijo politična kopja, ke v KS Kovor, ki so objavljene deponije podpira, nasprotuje Med Kovorjani dovoz odpad-Občina Tržič je zato želela v telefonskem imeniku. Razis- pa mu petina vprašanih (20,2 kov podpira slabih šestdeset odstotkov, na Loki skoraj sedemdeset odstotkov in v Zvir- ugotoviti, kakšno mnenje o kava je potekala med 9. in 13. odstotka). Med knjani Kovor-prihodnosti deponije imajo julijem v popoldanskem času, ja in Zvirč podpira nadaljnje prebivalci krajevne skupno V anketi je bilo pripravljenih delovanje deponije dobrih se- čah slabih petinšestdeset od- sti Kovor, ki jih problematika sodelovati 252 prebivalcev KS demdeset odstotkov, na Loki stotkov vpraSanih. najbolj zadeva, intudi, ali ob- Kovor. Vprašali smo jih, ali pa skoraj devetdeset odstotkov V petek bomo objavili §e staja kakšna razlika v mne- podpiiajo nadaljnje delovanje vprašanih. Sprejem omejene- raziskavo o obvozni cesti. AH podpirate nadafjn^Q đdovanie deponije in C t*m sapelflitav v teleti? cř' i Ne Neopredeljen i 2.0% N-2&2 Mi se sti njste s tem, da d^cnija v Kovorju sprejm« 9f?te|en del odpadkov b MO Kranj In se $ tam zagotovi njeno nanljnje d«)ovanie? Da Neopredeljeni 2, N« N-2S2 L v GORENJSKI GLAS torek, 18. avgusta 2009 KTU LNO info@g'^s.si 3 Na poštenost smo Tako kot ljubljanski nadškof Alojz Uran na Brezjah so tudi drugI slovenski škofje v svojih pridigah opozarjali na posledice krize in na duhovne ter gmotne stiske ljudi. ložE Košniek Brezje • Vsako leto na praz> nik velikega Srnama v Marijinih romarskih središčih maSujejo slovenski Škofje, Na letošnjih mašah so se posebej spomnili iela duhovnikov, ki ga katoliška Cerkev praznuje letos, znova pripo- roûli slovenski narod Mariji in napovedali, da bo 13. juni* ja prihodnje leto slovenski evharistiáii kongres. Osrednja pc^titev velikega Šmarna v ljubljanski nad-Škofiji je bila v soboto dopoldne pred Marijino baziliko na Brezjah. Udeležilo se jo jeveć tisoí romarjev iz razliůiih krajev Slovenije, največ z Go- Sobotna slovesnost v počastitev velikega šmarna na Brezjah. /^owiTinaOoH renjskega, Ljubljane in osrednje Slovenije. Maáo je daroval bolečino, stisko. Za pravo in no bitje. Krivične strukture dejal» da se Slovenija in svet ljubljanski nadškof in metro- učinkovito reševanje krize je ustvarja človek z neodgovor- utapljata v apatičnost, brez-poiit Alojz Uran, ki je svoj na- potrebno iskati njene vzroke, nim ravnanjem in zakoni, ki brižnost in brezvemost, v go\'or vernikom začel z bese- V ozadju je dolgotrajna kriza ne spoštujejo človekovega novo poganstvo. To je bolj dami o sedanji g<^spodaisk). vrednot, ki so za osebno in dostojanstva in zastrupljajo nevarno kot nova gripa in socialni in duhovni krizi. družbeno življenje nujno po- odnose med ljudmi in do bi- vse neozdravljive bolezni "Razmere, v katerih se haha- trebne: poštenost, pravičnost, vaujskega okolja. skupaj." Celjski škof in ma jamo, niso lahke: globalna enakopravnost. Zadnji temelj ekonomska in socialna kriza pa je ljubezen v resnid." Tudi drugi škofje so v pri- riborski nadškof pomočnik digah poleg opisovanja ver- Anton Stres pa je v 1'etiov- je zajela tudi Evropo in Slove- Spomnil je na zadnjo skega in doveškega pomerïa Čah opozoril, da "nimamo nijo. Vidimo, kako smo v do- okrožnico papeža Benedikta Marije opozarjali na sodalne pravice delati, kar se nam brem in hudem odvisni dnig XVT. s tem naslovom, ki je v in duhovne težave ljudi. No- sdjubi. Ni vse dovoljeno. Good drugega. Propadanje pod- presoji sedanjega položaja v vomeški škof Andrej Glavan spodarska kriza nas poziva, jetij, brezposelnost, razkorak svetu zapisal, da je Človek (do odhoda na ljubljansko da varujemo vsako življenje med bc^atimi in revniir.i... spregledal svoje bistvo, saj nadSkofijo in nato na škofov» in mislimo na druge. Ne Napovedujejo tudi pandemi- ne živi le od kruha, imetja, sko dolžnost v Novo mesto smemo skrbeti za zase, am- jo nove gripe. Vse to v nas denai^a, užitkov in časti, am- je bil župnik v Stari Loki • pak tudi za druge, za skupno po^roča strah, negotovost, pak je telesno in tudi duhov- op-p») je v pridigi v Zaplazu blaginjo." slovo je okrcala občine Bernarda Podlipnik ni več generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije pri ministrstvu za okolje in prostor. Nasledil jo je Bojan Dejak, Suzana P. Kovač tč Kranj • Bernarda Podlipnik po odločbi Vlade ni več generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in inve- stid je pri ministrstvu za oh> Ije in prostor {Direktorata). Na ta položaj so jo imenovali junija 2007 za petietni mandat. "i\o je za osebno odločitev oziroma za dogovor z ministrom Karlom Erjavcem zaradi moje preobremenjenosti s številnimi pro- čju investidj v različnih íd za različna podjetja, bil je tudi direktor Sklada za regionalni razvoj in direktor Agencije za regionalni razvoj. Razrešitev Podli pnikove je komentiral kranjski župan in predsednik Konzorcija C ERO Damijan Peme: "Glede na vse težave gorenjskih smeti v preteklih ietib veliko pričakujem od novega direktorja Direktorata. Verjamem, da bodo sedaj postopki stekli v pravo jekti. Ne zdi pa se mi pri- Bernarda Podlipnik je po novem v Kabinetu ministra Karla smer, saj vemo, s kakšnimi memo, da državni sekretar Erjavca zadolžena za strateške zadeve. / Tm» Zoran Kus v inojeiii ali irii- Dokl težavami se je kranjska občina srečevala v komunika- nistrovem imenu javno ko- nik, obenem pa poudarila, samo na področje ravnanja z dji z ministrstvom za okolje mentira razrešitev in mi oči- da občine še vedno premalo odpadki, ampak tudi na sa- in prostor v preteklem manta zamude pri kohezijskih naredijo za projekte gradnje nadje posledic naravnih ne- datu. Rezultat je bil tudi v projektih: naslednik bo na- regijskih centrov za ravnanje sreč, na področje kanalizad- zaprtju enega bolje oprem-mreč dobil urejen Direkto- z odpadki in da pri zamudah je, pitne vode... Minister od Ijenih odlagališč v Teneti- rat. Moje novo delovno me- prednjači Gorenjska. sto je v Kabinetu ministra za mene pričakuje, da bom šah. Upam, da bo stroka sto- ca Podiipnikovo je nasledil predvsem pospešil delo na pila pred politiko in osebne okolje in prostor, kjer bom vršiiec dolžnosti generabiega črpanju kohezijskih sred- interese in da se bodo stvari pomagala pri strateških za- direktorja Bojan Dejak. stev," je povedal Dejak, 'd je na področju ravnanja z od- devah, " je za Gorenjski glas '^Delo Direktorata je precej po izobrazbi ekonomist, padki končno izpeljale' do povedala Bemarda Podlip- obsežno in se ne nanaša dvajset let je delal na podro- konca." 280 let sedanje cerkve na Primskovem Suzana P. Kovačič njem letu smo v celoti obno- ........................................................................vili zakristijo ter fasado cer- Kranj-Minuli konec tedna je kve in zvonika," je povedal bil slovesen za župnijo Prim- Franc Godec. skovo. Poleg slovesnosti ob Po petkovi slovesni večerni • prazniku Marijinega Vne- maši, ki so se je udeležili bovzetja so slavili tudi 280- tudi farani v narodnih nošah, letnico sedanje baročne cer- je bila procesija z lučkami, v kve, ki so jo pozidali leta kateri so spremljali starodav. 1729, potem ko je bila prejš- ni kip primskovške Matere nja gotska cerkev ob turštóh Božje. Nadškof je opozoril vpadih požgana. Slovesno da je letos tudi leto duhovniš- maSo, ki se jo je udeležil tudi tva, ko se spominjamo 150. dekan kranjske župnije, pre- obletnice smrti arškega žup- lat Stanislav Zidar, je v petek nika sv. Janeza Marije Viane- Tveler daroval ljubljanski ja. leto duhovniŠtva, ki se bo nadškof metropolit msgr. končalo u. junija 2010 na Alojz Uran. Nadškof je po- praznik Srca Jezusovega, je hvalil lepo obnovljeno in priložnost za teološko du- okraSeno cerkev, za kar si hovno poglobitev duhovniš- zeio prizadeva domači žup- tva m za poživitev pastoral- nik Franc Godec, "V letoš- nega poslanstva Cerkve. Slovesno mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran. / p«© t ^idovi , Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak NAMC5T>JIKAODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnlk Danica Zavrl Žle^V UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: BoStjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavâe, Suzana P. KovaSč, Urla Petemd, Mat^ Rant, Stefan Saje, Vllnia Stanovnik. Simon Ši Cveto ZapkTtnIk. Danica Zavrl Žlebir, Štefan wddavc Adr^na Ahaóč. Maja Batoncelj, Ma^až GregcnČ, Ana Hartman, jože Kc^njek Mikna Miklas^č, Miha N^ič. Ja$na Paladin, Marjeta Smolnibr, Ana Vokjsk OBU KOVNA ZASNOVA jemejStPtar, llovarbtntar d .0. o. "TCHNIČNI UREDNIK Gtega FL^nik FOTOGRAFI) A TînaDoW.GorazdKavâe LEKTORICA Marjeta Vozlič VO D) A OG LASNEGA -TEŽENJA Mateja Žvižaj COftÊNjSKt CLAS (ISSN 6666) je reglstnrana blagoviia Jn swíMr^a inamkí pôH U. 9771961 pri Uradu ŘSn inlekktuilno lastnino. Uslanevtl«!) In f2d«|at«lj; Gercnjskl gla^, Krati) I Dlr^tQncâ: Marija VolCjak / Nafiuv! Blehveisova anzA. 40^0 Kranj 1 Tel : 04/2014ž 00» hx: 04/2014313, e>ma.l: info^gglas.s'; inali o^asiin csmrtnic«: tel. : 04/201 42 I Delovni ča«: od ponsddjka do («trtVa neprekrijeno od S. do 19, ute, petek od 8. do 16. ur«, sobote, nedejje In prazniki »prlo. / Corenjs^i ^las |e poltedrik, Isbaja ob lorbK in petkli. v nakladi a 000 izvodov / Redne prMoge: Mo|a Corenjsk», letopiv Gotstjakd (cnkial letno) in dcv«t lokalnih pftlog/ Tisk Druck Orlrrth:a GmbH & CoKC, St. V«H'Ctan (Št. Vid na Gllr>0» Avslřija / Narodnina; l«t : 04/20» 45 41 /C«na Izvo^Ja: 1,35 EUlï, letra na« reenina: 140,40 EUA; Rcdnr plc^rviki imajo 10 % popusta, polletni 30^ popusta. I«lni25$6 popusta; v cene je vračunan DDV p« stopnji n^roinlna se upošteva od teko£« itev^l- b« jasopisa de pisn»ea prckliu. ki «elja od začetka naslednje^ obta^unTke^a obda^ta Oglasne'Sloriive: po ceniku; oglasnoirlenje: tel.: 04/201 42 4S- 1 i 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, i8. avgusta 2000 * Padalce bi pregnali v Cerklje i 1. stran dolgo tradidjo, je zato skraj- no neokusno!" je dejal Sko- Nad odločitvijo Slovenske fic in se vprašal, ali demokra-vojske pa je začuden direktor cija res pomeni nadvlado Letališča Lesce Pavel Škofic. peščice najbolj glasnih posa* Kot je zatrdil, so vse dejavno- meznikov. In kaj bi prepo-SÚ. ki potekajo na letališču, ved letenja piktusa pomeni- zakonite, opravljajo pa jih z la za prihodnost slovenskega letali, ki so registrirana in padalstva? Trener slovenske _ padalske rcpresentancc Drago Bunčič, ki je z ekipo trenutno na svetovnem prvenstvu na Slovaškem, je izrazil prepričanje, da do popolne prepovedi ne bo prišlo. Menil je, da so se na generalâta* "Padalstvo je marginalan šport adrenalinskih samozado vol j evalcev! pravi Marjan Mertelj. il* zakonodaj o bu vojske za začasno prej ved letenja odločili zato. da je opozoril, da gre pri na- bodo s dvilno iniciativo sedJi sprotovanju dvilne inidative za skupno mizo in razrešili ki probleme. Sestanek naj bi ima zo nestrpnežev, ki vse, tudi padalstvo, bil, kot nam je dejal Marjan :em okolju dolgolet- Mertelj iz civilne iniciative, cijo in velikanske že canes. Orago Bimdč pa je iu. napovedal, da resno ra23niš- ki Ijajo o vložitvi tožbe zoper svetovnem Poditi z letališča padalce, ki t.ajo takšne usoehe in tako dane društva. KRATKE NOVICE Bctrica pri Tržiču Gradbišče na Kovorski cesti Na Kovorski cest) v Bistrici je občina Tržič lani obnovila vodovodno omrežje in kanalizacijo. Letos poteka tam od začetka avgusta vgradnja električnih m telefonskih kablov v zemljo, kar financirata podjetji Elefctro Gorenjska In Telekom. Občina bo po končanih delih poskrbela za polaganje novega asfalta po cesti, ki ima že dalj časa uničeno vozišče. Vozniki bodo morali do konca avgusta potrpeti tudi zaradi delne zapore na odseku od gasilskega doma do križišča za naselje Na jasi, kjer je enostranski promet urejen s semaforjem. S. S. Kamnik Požar v KIK*u še kar odmeva v zadnjih treh tednih je v Kamniku in okolici zgorelo pet kozolcev, več kontejnerjev za smeti ter skladišče Rdečega lal» ža In očitno je, da je na delu požigalec, ki je minuli četrtek podtaknil tudi požar znotraj obzidja kamniške smodnišnice, ki je precej prestrašil okoliSke prebivalce. Kamniški župan Tone Smolnikar je zato pisal ministrici za notranje zadeve Katarini Křesal In ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Pozval ju je za čim prejšnjo ureditev razmer. "Zastavlja se vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi bil požar znotraj območja Kemijske industrije Kamnik na drugi lokaciji, na območju, kjer bi lahko prišlo tudi do stika z nevarnimi, eksplozivnimi snovmi. Občinska uprava In tudi sam že dolgo časa opozarjamo pristojne inšpekcijske službe in ministrstva, da naj ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi in preprečijo mo-reWtne požare in eksplozije, ki lahko povzročijo katastrofalne posledice. Poudariti je treba, da je očitno območje slabo varovano in dostopno vsakomur," je Se opozonl župan. ). P. Leteli reaktivci, helikopterji • • • Nebo nad Lescami so zavzele leteče makete pravih letal. Največ pokalov so odnesli slovenski modelarji. UrSa Peternel Lesce • Na letaliáču v Lescah je v soboto potekal 21. Alpski pokaj letećih radijsko vodenih maket modelov letal. Nebo nad Lescami so zavze-ie.leteče makete pravih motornih letal z batnimi in reaktivnimi motoiji, jadralnih ietal in helikopterjev. Po besedah vodje tekmovanja iz modelarske sekcije Aeroklu ba ALG Lesce Bogdana Žni* darja se je srečanja in tekmovanja udeležilo skoraj šestdeset modelarjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Avstrije. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah, sodniki pa so ocenjevali vi» dez modelov in prikazano le» len je. V kdltfgoriji lau turni Avstrijec Michael Wurm je zmagal v kategoriji motorni model na reaktivni pogon s svojim modeli z batnim motorjem atraktivnlrTi, 2,65 metra dolgim modelom Thunderbolt A10. je pr/o mesto osvojii /anko Rant z modeîom Extra 330L, čič z modelom EXTRA 330. proti šest, tehta 25 kilogra- soč evrov. sestavljanje pa je v kategoriji motorni modeli Kar nekaj modelov je bilo mov, ima pa dve turbini, bilo izredno zahtevno, z na reaktivni pogon Mlchae! posebej zanimivih za obis- Njegova vrednost je kar 17 ti- ogromnim številom vijakov, Wurm iz Avstrije z mode- kovalce. Tako je veliko po- soč evrov. Da modelarstvo ni aluminijastih delov ... Tudi lom A-io, v kategoriji jadral- zornosti vzbujal zmagovalni ravno poceni hobi, je potrdil letenje je precej drago, saj ni modeli Michael Adunka reaktivec Thunderbolt, dolg tudi Borut Oblak iz Logatca, model heliJcoptetia v osmih iz Avstrije z modelom MG 2,65 metra, pomanjšana ko- ki je s svojima helikopterje- do desetih minutah izprazni 19, v kategoriji helikopterji pija letala ameriške vojske, ma Thunder Tiger Raptor poUitrski rezervoar nitrome- Žiga Rozman z modelom T- Kot je povedal njegov lastnik osvojil drugo in tretje mesto tana. Liter tega posebne- rex6oo,vkategorijiatraktiv- Michael Wurm iz Avstrije, je v kategoriji helikopterjev, ga goriva stane kar dvanajst ni modeli pa David Koqan- model izdelan v merilu ena Večji model ga je stal štiri ti- evrov. Ob tromeji spet veselo Minulo soboto se je na vaškem trgu na Gorici zbralo veliko ljudi, ki so prišli na i8. tradicionalni Vaški dan v Rateče. Moníka Kern Rateče - Na Vaški dan, ki ga v Rateiah praznujejo na veliki šmaren, so krajani in krajan- ke odprli svoje skrinje, v katerih kot zaklad čuvajo narodne in ljudske noše» ki so jih ob različnih priložnostih nosili že njihovi pradedi in prababice. Prireditev je posvečena lokalni etnološko dediščini njen namen pa je seznanitev z zgomjesavsidmi običaji, narodnimi nošami in domačo obrtjor sem spadajo predelava ovije volne, izdelava "žokov", tipičnih rateških obuval in vezenje na laneno platno. Di-rektortca Gomjesavske^ muzeja Irena Benedičič je povabila na ogled Kajžnkove hiše, ki se lahko pohvali s triletno stalno etnološko zbirko in pred katero je stala stojnica jeseniškega gomj esavskega muzeja. Ponujali so razne izdelke, od koledarjev do skrinjic s potiskom, največ zani- manja pa so zagotovo požele kratke majice s potiskom "Bočke in Bajse", ljubkih ov- de, ki so bile včasih pomemben vir preživetja. Pa ni bila to edina stojnica. Mize so se Ši- Otroci Iz vrtca Rateče/^io: Mg-gl(is, si GORENJSKI GLAS torek, i8. avgusta 2009 Crn vikend za gorenjski nogomet Mata Bertonceit 5:0. Stane Bevc, trener Tri-..............................................................................glava, po tekmi razumljivo ni Kranj • Pretekli konec tedna bil dobre volje: "Vvsehpogle- je bil za gorenjske klube v dih je Slo narobe» poleg tega prvi in drugi nogometni ligi smo nastopili še brez stebra neuspešen. V prvi slovenski obrambe Stjepanoviia, ki se nogometni ligi so Domžalča- je poSkodoval na enem iz- ni v 5. krogu doma gostili med treningov. V eldpi tudi Maribor, doživeli poraz z 1:3 §e ni Smoleja. Mura se je po- (0:1) in padli na zadnje. 10. kazala kot kvalitetna ekipa. mesto na lestvid. Pred sezono so pripeljali dva- Visoka poraza pa sta doži- najst igralcev, v ekipo veliko vela gorenjska dnigoligaSa. V vložili, ^ako da so po prikaza- petek so nogometaši Garmin nem in po vložku zagotovo Šenčurja doma pred tristo fevoritiljge. Imajotudiveliko gledala gostili Aluminij. V podporo s tribun. Mi smo prvem polčasu so prejeli dva im^ nekaj priložnosti za za- zadetka, v drugem pa še štiri detek, Id pa jih nismo izkori- in kon6ii rezultat je bil 0:6. stili. Manjka nam kvalitete v Na lestvid so na šestem me- napadu. V drugem polčasu stu, naslednja tekma pa jih v smo se bili prisiljeni odpreti, nedeljo čaka v gosteh pri Pri* ža2 pa na klopi nimam igral-morju, drugi ekipi na lestvid. "Tako slabe tekme šc nismo cev, ki bi lahko spremenili potek igre. Pred sezono sem odigraliinupam,da je nebo opozarjal, kje smo šibki» a več. Za ta poraz smo krivi vsi, usmeritev kluba je. da se da od trenerjev do igralcev. Sku- priložnost domačim igral-šali ga bomo čim prej pozabi- cem, kar je dolgoročno gledati in upam, da bo že v Ajdov- no verjetno tudi prav. Potrebščini veliko bolje. Žal pa nam no bo delati naprej. Na vrsto je, da .<;mo se doma predstavi- bodo priSIe tekme, na katerih li v takšni luči, " je povedal se bomo pomerili z naspro-Suad Beširovič, pomočnik tniki iz našega kakovostnega trenerja Garmin Šenčurja. razreda Kljub dvema porazoma meilm, da po lakovosti sodimo v sredino lestvice." Triglav Gorenjska, ki na lestvid zaseda zadnje mesto, bo sedaj dve tekmi odigrala doma. V 3. kr<^ bodo v nedeljo gostili Kt^ko, predzadnjo ekipo na lestvid. Tekma se bo začela ob 17.30. Bo kaj sprememb v sistemu çre? "Proti Krškem bo potrebno pokazati drug obraz. Sistem pa je po mojem mnenju zadnja stvar, Id je sporna. Sporno je delovanje znotraj sistema. Mura igra v kiasičnem starem sistemu, pa so nam dali pet zadetkov," je še pojasnil Bevc. Začeb se je tudi tekmovanje v 3. SNL • zahod. Rezulta-Visok poraz so v nedeljo v go- ti: Kranj : Adria 3:0 (1:0), steh pri Muri 05 zabeležiJi Sava Kranj : AH Mas Tech tudi nogometaši Triglava Go- 2:1 (1:0), Jezero Medvode : Stane Bevc, trener Triglava Gorenjske / «"«»rvii» renjske. Poraz je bil pričakovan, saj so se v Murstó Sobo- Kamnik 1:1 (0:0), Krka : Brda 0:0 in Šobec Lesce : Tolniiii ti pred sezono okrepili in so 1:1 (0:1). Razpored za krog: odločni, da osvojijo vrh lestvi- Roltek Dob : Tolmin, Kamnik ce in si znova priborijo status : Krka (obe tclani 22. avgusta prvoligaši». Na Fazaneriji se ob 17.30), AH Mas Tedi : Je- je zbralo kar 1500 gledalcev, zero Medvode; Zagorje : Šoki so videli zmago domačih. bec Lesce, Brda : Kranj, Kal« Po prvem polčasu so vodili z cer Vodoterm : Sava Kranj 1:0, konóii rezultat pa je bil (23. avgusta ob 17.30). Gorenjski Glas m. ckreatiwee^i 19. Tek po Dovžanovi soteski j I i I i i f 1 as km Tek za Gorenjski pokal mladine Nedelja. 23. avgusta, ob 10. uri. Jelendol Info: Polde Steiner, 031/37&-306. sportna.zvezd. tr2ic^-2. not www. klu Hrmastih. si prave Na prvi tekmi nove sezone je dolgoletni kapetan hokejistov Acroni Jesenic Dejan Vari uradno zaključil tekmovalno kariero, trak kapetana ekipe predal Tomažu Razingarjii ter dobil mesto pomočnika trenerja članskega moštva. Vilma Stanovnik jesenice • Minuio nedeljo se je ekipa moštva Aaoni Jesenic prvič v no\i sezoni predstavila svojim navijačem. V prijateljski tekmi so se pomerili z moštvom VSV iz Beljaka ter se na koncu razšli s prijateljskim rezultatom Ko je na semaforju kazalo 10 minut in 10 sekund igre, se je ura na njem za kratek ćas ustavila, dolgoletni kapetan Dejan Vari, ki je za moštvo Acroni Jesenic nastopal v dresu Itevilka 10, pa je pomahal več kot tri tisoč zbranim. Izkušenega, 36-ietnega športnika smo po tekmi prosili za kratek pogovor. Čeprav ste bili na slovo od igralske kariere prijavljeni, so bili zadnji trenutki na ledu gotovo nekaj posebne^? "Ko je sodnik zapiskal za prekinitev, me je malce stisnilo pri srcu. Za kratek Čas, ko so me soigrald pozdravili s pa-Hrami in so navijači začeli vzklikati, so mi v oči prišle tudi Dejan do vseh naslednjih. Nekaj posebnega je bilo igrati tudi proti velikim hokejskim zvezdnikom, kot so Fedo- rov in ostali, tudi turnir v Mosikvi in svetovna prvenstva so bila svojevrstno doživetje. Moram pa poudariti. da je bil vsak trenutek v garderobi nekaj fK)sebnega, vedno smo bili res doba ekipa in to mi je veliko pomenilo." Trak kapetana ste predali TomaŽu Razingarju. Je prišel v dobre roke? "Stoodstotno. Nisem pa se odločil sam. saj smo imeli pred tekmo nekakšne volitve in na njih je z veliko prednostjo zmagal Tomaž. Vsi namreč vemo, da je on pravi za to delo, ekipa ga spoštuje in mislim, da bo on znal v vseh trenutkih, tako v garderobi kot na ledu, spodbujati ceio raoštvo." solze. Bil sera presenečen nad vsem, kar so mi pripravili, V mislim pa, da sem imel tako z n navijači kot soigrald skozi vsa ka lepih Id tud leta korekten odnos in rad bi trenutkov. Česa se jim zahvalil za vse." ra^ spominja]^ letih igranja za jeseniške Dštvo |e bilo zagotovo veli-lepih Id tudi mani lepili o Z nekaterimi dani ekipe ste bili do sedaj soigrald. Kako vil od igralske kariere. je sedaj, ko ste v vlogi po- močnika trenerja? "Lepih spominov je res "Kljub prijateljstvu smo ogromno, od prvih let, ko se spoštovali že prej in ko sem kot mladinec prišel k pridejo resni trenutki, ni te-fesenicam in sem z ekipo žav. Sam pa se v novi vlogi osvojil prvi naslov prvakov, dobro počutim," Mltrič pripravljen za nov rekord Zdravko Mitrič na triatlonu jekierîih v Bohiriju načrtuje čas pod dvema urama in dvajsetimi minutami. Bo to dovolj za tretjo zaporedno zmago? Mai a Bertoncsli Ribčev Laz • Zadnjo soboto v a'v^ustu bo že tradicionalno dan za triatlon jeklenih v Bohinju. ki poteka v organizaciji Triatlon kluba Bohinj. Poleg številnih rekreativcev je ta vzdr žl j i vostna preizkušnja izziv tudi za profesionalne športnike. Do la^iskega leta je bil tako rekorder proge bi-atlonec Janez Marič, ki je na triatlonu v samostojni izvedbi zadnjič nastopil ieta 2006. ' Rekord mu je prevzel re-kreativec Zdravko Mitrič, ki pred letošnjim, 23. Teva triatlonom jeklenih napoveduje, da je pripravljen za izboljšanje svojega časa. Lani je za S kilometrov veslanja po Bohinjskem jezeru, 16 kilometrov kolesarjenja do pod planine Konjščice in 8 kilome- trov teka do Vodnikove koče Zdravko Mitrič bo na triatlonu jeklenih naskakoval svojo potreboval vsega 2 uri 21 mi- tretjo zmago. nut in 49 sekund (59:35 čoln, 49:31 kolo, 52:43 tek). "Pri- ral čas že izboljšati, nekje za Bomo pa videU, če bo to do- skušal priti v dlj v času pod dvema lirama in dvajsetimi minutami- Na boljši čas računa predvsem v kajaku. Letos ima novega, za mirne vode. Na zanj tekmo ieta se pripravlja povsem po lastnem občutku, brez trenerja. Kot pravi, se s konkurenco (trenutno je prijavljenih 139 posameznikov in 40 Itafct) ne obremenjuje preveč: "Grem samo na svoj rezuhaL" Mu bo uspelo zmagati še tretjič zapored? Zagotovo je favorit Številka ena, si pa zmage želi tudi Marjan Zupančič, kar šestkratni zmagovalec jeklenih, lani drugo-uvrščeni, medtem ko biado-nec Klemen Bauer tretjega mesta ne bo branil. Kandidatov za stopničke pa je še kar nekaj, med njimi tudi domačin iz Stare Fužine Robi Mi* kelj, ki je pred kratkim na bohinjskem kajakaškem maratonu pokazal, da je v Čoinu zelo hiter. Po 20 kilometrih pravljen nisem nič slabše kot dve. Cri minute, odvisno seve- volj za zmago/ je previden je bil za tri minute in pol hi-lani. Če bo vse v redu, bi mo- da od pogojev na progi. Zdravko Mitrič, ki bo torej trejši od Mitriča. GORENJSKI GLAS torek, iS, avgusta 2009 REKREACIJA m iroslav.cvjetica nin @g'gias.si 1 Naučimo veslati Veslanje na mirnih vodah je primerno za vsakogar. Več o tem Športu, ki je poleti zelo priljubljena oblika rekreacije, je povedal Stane Klemene, predsednik Kajak kanu kluba Bohinj. Mata Bektowceiî nih širine 51 centimetrov. "Takšnega vozim tudi sam. RIbčev Laz - Ko gledaš neko- začetnike je ta širina pri-ga, ki vesla po jezeru» se vse mema. Po dveh urah vsak sbapaj zdi zelo enostavno, zvozi» v nadaljevanju tečaja Pa ni. še posebej, če imamo pa izpopolnjujemo tehniko, nestabilen Čoln. O veslanju, o Po enem tečaju se vsak lahko že samostojno vozi po jezeru s čolnom za mirne učenju kaja](a na mimih vodah, smo se pogovarjali s Sta- netom Klemencem, predsed- vode/' še doda. S čolnom se nikom Kajak kanu kiuba Bo- sicer lahko peljemo tudi hmj, ki je bilo ustanovljeno brez predznanja, se pa lovi- pred tremi leti. Ima več kot sto mo pri smeri in že na daleč članov, tistih, ki redno veslajo se vidi, da je to veslanje brez in tudi tekmujejo, je okrog tri- pravilne tehnike, Številni deset V slovenskem pokalu tudi vesla ne dižijo pravilno. so zeio uSpešni predvsem Klemene obrazloži pravilno otrod do 14. leta, saj starejših tekmovalcev se nimajo. tehniko veslanja in prijem vesla: "Tehnika čolnov za V klubu pa organizirajo mirne vode je kar zahtevna. tudi tečaje kajaka na mimih Tudi mi smo vsa leta v glav- vodah za rekreativce, ki traja nem veslali na moČ, ko smo jo štiii dni po dve uri. Nauči- delali tečaj za učitelje, pa Stane Klemene je pojasnil osnove veslanja. mo se torej veslati. Za to po- smo se naučili pravilno mir- tiebujemo čoln za mime vode in veslo. Cena? "Čoln novodaško tehniko. To je naprej," pravi, in nadaljuje: metrov, {az sem visok 174 dcio z nc^aini, gibanje, rota- "Veslamoprtdtelesom. Ves- centimetrov, uporabljam pa stane od šeststo evrov na- cija telesa - veslanje s celim lo vbodemo v vodo čim bolj vesla dolžine od 110 do 116 prej, večina okrog osemsto telesom, ne samo z rokami, spredaj, dm bliže špid čolna centimetrov, Test za pravil- evrov, veslo od sto do tristo Vse to ni ravno enostavno in ga potem povlečemo ob no širino drže vesla pa je: evTov. Potem pa je potrebna pojasniti. Treba se je usesti v čolnu, zaveslaj končamo ob veslo primemo z obema ro- samo še volja. " pojasni Stane Klemene. Čolni za mime Čoln in poskusiti. Prvo uro je telesu, ne vlečemo ga za lii- kama, ga postavimo nad gla^ tako kot bi se prvič usede! v bet Kar se tiče vesla, je treba vo in roke morajo biti v pra- vode so hitrejši in lažje vod- avto. Naučiti sc jc treba pra- - najprej povedati, da mora vem kotu.". Saj se ne sliši Ijivi kot čolni za slalom, so vilnega sedenja, pravilne biti ravno prav veliko. 2a 180 pretežko? Vredno je posku- pa bolj nestabilni. Začetnike drže telesa. Telo je v čolnu centimetrov visokega dove- siti, saj je veslanje zelo lep in v Bohinju učijo veslati v Čol- vzravnano in rahlo nagnjeno ka je to okrcQ 118,120 centi- zdrav Šport. Kranjsko Goro zavzeli tekači Kranjska Gora • Gorenjski pokal v rekreativnih tekih seje po dvomesečnem premoru nadaljeval v Kranjski Gori, kjer so organizatorji na nivoju izpeljali priljubljen cestni tek v dolžini točno deset kilometrov. Z odličnimi rezultati sta tekmo po pričakovanjih dobila Marko Pintar med moškimi, ki je slavil s časom 33:26, in Mateja Šimic, ki je progo pretekla v 35:52. "Začel sem v svojem ritmu, saj sta na začetku Zorman in Medved potegnila make premočan tempo, vendar sem kmalu nato prevzel vodstvo, na pet kilometrov obrnil nekaj sekund pod sedemnajstimi minutami in nato samostojno odtekel do cilja," je na kratko povedal Marko Pintar Iz Sorice, ki ga je maU ce motila le /ročina, tekmo pa pohvali! iz vseh vidikov. J. F. Na kranjskogorski desetki je nastopilo 257 tekačev ir progi navijačev in turistov. Tekli iz Coričkega v Piran 1 Kranjčan Iztok Boitez si je umislil nov organizacijski izziv in pn/ič organiziral ultra maraton iz Coričkega v Piran, ki je pod imenom Trans Slovenija potskal od 12. do 16. avgusta. Tekači so v petth dneh, v petih etapah, morali preteči slabih 400 km. Pn/a etapa je bila od Hodoša do Ptuja (81 km), druga od Ptuja do Sevnice (91,5 km), tretja od Sevnice do Upe (75 km), četrta od Lipe do Postojne (66,5 km) in peta od Postojne do Pirana (80 km). Za celotno traso je bilo prijavljenih 28 tekačev, startalo jih je 18, le devet pa jih je ultra maraton tudi končalo. S časom 39 ur 58 minut In 27 sekund je v mednarodni konkurenci zmagal Kranjčan Zdravko Ba-ričt ki ima z maratoni že veliko izkušenj in nastopa tudi v tujini. Izmed Slovencev sta preizkušnjo končala lë še Darko Pave (6i:4g:s8) in Boris Kolman (67:17:32), prav tako Gorenjec, doma iz Škofje Loke. "Ultra maraton iz Goričkega v Piran je uspel. Prezgodaj pa je še, da bi lahko odgovoril, ali bo potekal tudi prihodnje leto, saj je to vedk organizacijski zalogaj," je povedal Iztok Boitez. M. 5. Rekreatur letos med gorami Bliža se start Rekreatura, ekipnega kolesarjenja po Sloveniji, Trasa je letos speljana med samimi gorami. Rekreatur se bo začel 27. avgusta s prologom v Bohinjski Bistrici, 1. etapa bo potekala od Bohinjske Bistrice do Nove Gorice, 2. etapa od Nove Gorice do Postojne, 3. etapa pa od Postojne čez Suhi Dol do cilja, H bo tudi letos v Kranju. Skupna dolžina trase je več kot 360 kilometrov. Prijavljenih je kar ekip. M. B. 1 to. Svetovno novinarsko prvenstvo v cestnem kolesarjenju 2009 garmin 11.-15. september 2009 Kranj, Siovenijo » www. to u risat-kra ni si GÎAJTESEZNAM - Miroslav Braco Cvietičanin Jl^J^A..... Napad no Podno letenji àopMSt sem preživel ih in ni popustilo vse do dvajsc' na noS stranijaàrarw, kursem U ure zvečer Ravno, ko sem že sit odgovaijanja na vpraša- pomislil, kje so obtičali vsi obla-nja: Zakaj bi dnar Hrvatom ki, ki bi vsaj za nekaj minut nosu? Zakaj? Scy imamo tudi prekrili njegov vpliv, sem opa-mi morje. To drži. Drži tudi, zil, da sta sonce in mistrizi poda je treba v težkih Časih vkup stala složna v boju proti njimi, stopiti in si medsebojno poma- Pet dni super pripeke je premagati, da lažje preživimo težke lo, da bi me odvrnila od kole- čase. Torej v težkih časih pcjdi- mo na naše mone in v naše hri- sofjenja. ' Preberite si tole: Strunjan, be, doline in ravnine, tako da Fijesa, Portorož, Lucija, Seča, bomo sdidami z našimi, ti ži- Dragonja, Padna, Nova vas. vijo od tega, kolikor mi zapravi- ragqnja. Nova vas. Hišica v mo, jVíí zapravljamo» oni preži- Padni, Dragonja, Seča, Porto- vijo. Mi, ki (Še) imamo službe, rož. Cacao, Kanela bar, Playa, moramo biti solidarni tudi s ti- Fijesa, Strunjan. Petdeset kilo- stimi, kije nimajo več, zaio mo- metrov, vendar to ni toliio po- ramo zapraviti Še v nji}^vem membno, kot je zanimivo, da imenu in žepu. Moja destínad- sem se peljal po takem klancu, jaje bila Strunjan. apartma pn da mi je Garmin pokazal p- Silvanu. To je omembe vreden odstotno strmino klanca. Mat- apartma, ker je edini, ki nima vola, to te že r^ hrbet prevrača, pčgigda na morje, a ima k ved- Vzpon na Padno dosežt naj- enako ceno kût večji 27-odstotni naklon in je rtafcpšcm delu sosed- žc kar smcSrw, čc zagicdaie ko- Dalnuid lesarja na tem klancu. Ko pa se smo bili v luksuznem apartma- vzpenjate na Novo vas, vas pa ju, ki nima pojedo ima pa vse drugo, k« res čudno ^edajo mimozavira-joii. Klanca nista dolga, sta pa zi^raviš konkretno vsoto. Kdor zares zanimivo strrrxa. Priporo- jamra, da je vse dragQ, naj osta- čam ju vsem sadomazohicMi- n$ doma in §eda skozi ckno. st^m. Plačilo za trud dobite v Ne bom jamral čez dopust, vasi Padna, ki nima gostilne, ker se potem zna zgoditi, da ga ima pa cerkev'svetega Blaža z dolgo ne doživim več. z^nj^tskimi elementi iz 13. Super smo se imeli! OdříČcn in 14. stoletía in marmornatim dopust smo preživeli! sem imet s sabo in tu ri! sřm. Brf^ Isoířsfl s podstavkom kropilika iz 9. sto-ieýa ter prekrasen raz^ nad celo slovensko in pol krvť^ke Stavljam dopusta. Izbira, ne Istre. Zdi se mi, da se cdo Be- iši netke vidijo in najvišji vrhovi za slovenskih Alp, če pridete do- ostanemc moija, seje izkazala več kot posrečeno. To pomeni, volj spočiti do razredne točke, da sem imel na razpolago Ne vem, kako seje znc^l Boži- Istre, dar Jakec v Padni, vender mo- izje- ram omeniti, daje ob cerkvi same znane ceste prelepe Istre, ki so mi znane predvsem iz jesenskega, zimskega in pomlad- adaptirana zgradba in v n^a obdobj stalna razstava njegovih risb valovile ceste spoznal Še v Času, in grafik. Ttstegajutra, ko sem ko je sonce v najbolj Si fortni. « povzpel na Padno,jc bilo w Prejšnji teden seje resnično kozah. Ne bom pretiraval nap išem, da je postalo pj deloholik. Pnžealo se ie ob, Zííprto. Vas me je spominjala na zapi^no in znova sem doživel občutek, da vas brezgostil- neje kot knjig» brez črk. Trasa Glasove ture za jutri za skupini B in C: Gorenj* ski glas-Drulovka-Breg-mimo štal-Škofia Loka-Že* lezniki-Dr a žgoše-famnik-Podblica-Besnica- Kranj-C ilj pred picerijo Gorenc. Skupina A: Gorenjski glas- Drulovka-Breg-Mavčiče-Zbilje-Smlednik-Trboje« Šenčur-Britof-Kokrica-Gorenc. 8 K I ■ O si mon.$ubic@g-^5. si GORENJSKI GLAS torek, 18. avgusta 2009 ncsreCe Torka Nd glavo mu je padla veja S Policijske uprave Kranj znova poročajo o sinrtnl nesreči pri delu v gozdu, ki se )e tako kot pred dobrim tednom zgodila na območju občine Železniki. V petek popoWne sta yy-letni sin in yi-leini oče sekala v bukovem gozdu na strmem pobočju Ratitovca. Podrla sta tudi deblo bukve, ki je imela košato vejevje, zato se je med padanjeVri zapletla v sosednje drevo, s katerega je odbilo suho vejo debeline deset centimetrov. Ta je s približno desetih metrov padla 27-íetniku na glavo in ga ubila. Pokojnika so v dolino prenesli reševalci Postaje CRS Škofja Loka. S. S. Jelovica Pomoč je prišla prepozno v soboto okoli 18. ure je na gozdni poti na )elovici nad lamnikom pohodnica izgubila zavest Kot so sporočili s kranjskega regijskega centra za obveščanje, je ponjo poletela dežurna ekipa gorskih reševalcev na Brniku, a je pohodnica do njihovega prihoda že umrla. S. Š. soqiška planina jadralec "pristal'' na smreki Škofleloške gorske reševalce so v soboto zvečer poslali na Soriško planino, kjer so pomagali jadralnemu padalcu, ki je neprostovoljno obvisel na smreki. RfTNJE Zgorela baraka in avto Nasproti r^ekdanje tovarne Rog v Retnjah sta v nedeljo popoldne nenadoma zagorela lesena baraka in osebni avtomobil, ki je bil parkiran poleg nje. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Kranja ter njihovi «prostovoljni kolegi iz Bistrice pri Tržiču in Kfižev. S. Š. Kranj Tudi minuli konec tedna gneča na cestah Sredina avgusta, ko se Številni turisti že vračajo z dopusta na jadranski obali, in praznik Marijinega vnebovzetja, ko se številni verniki odpravijo v romarska središča, sta zadnjo soboto največ prispevala k pogostim prometnim zastojem tudi na Gorenjskem. Najdaljša, nekaj kilo metrska kolona se je tako že dopoldne vila proti Jesenicam, kot prikazuje tudi zgornjd fotografija. S. S. I RAoo^^gs Odnesel mobilna telefona Neznani storilec je pred dnevi vlomil v gostinski lokal v Radomljah. Zapustit ga jez mobilnima telefonoma. Gmotna škoda je ocenjena na okoli tisoč evrov. S. Prisluhnite nam -polepšati vam bomo TU dan. tf lf tv 91.0 MHz uiului.potepuh.coffl vozniki Do nedelje bodo slovenski policisti znova poostreno nadzirali hitrost, ki je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, od katerih se mnoge končajo z najhujšimi posledicami. Simon Šubic pun» vodja Sektorja prometne pclidje v Upravi iinifor- Kranj - Z že dobro uveljavlje- mirane policije. no enotedensko preventivno Tudi statistični podatki akcijo Hitrost - počasneje je pritrjujejo ugotovili, da se je i^ameje želi policija pred- prometna varnost na sioveu« vsem zmanjlati §tevUo mrt- skih cestah v prvi poióvid vih zaradi prevelike in nepri- leta malenkostno izboljšala; lagojene hitrosti ter povečati manj je prometnih nesreč, spoštovanje predpisov o mrtvih in poškodovanih omejitvi hitrosti, s tem pa oseb. Znova pa se je potrdib prispevati k večji varnosti dejstvo, da teža poškodb v vseh udeležencev v cestnem prometnih nesrečah narašča prometu. Letos akdjo izvaja- sorazmerno s hitrostjo. Na jo že četrtič, pred tem so jo slovenskih cestah je namreč izvedli aprila, maja In v za- v prvem polletju zaradi ne- četkujulija. "V prvem poDet- prilagojene hitrosti umrlo 56 ju je bilo v primerjavi z ena- ljudi, 185 jih je bilo hudo, kim obdobjem lani manj 1.249 P^ ranjenih. V prometnih nesreč, vendar še enakem obdobju lani pa je vedno i^tavljamo, da je hi- zaradi hitrosti umrlo 46 Iju* trost, zlasti v povezavi z alko- di, 181 je bilo hudo, 1.312 pa S sistemom Pro vid a ne ugotavljajo samo prekoračitve holom, poglavitni razlog 2a lažje ranjenih. dovoljene hitrosti, temveč tudi druge kršitve./Fot« : ArKiv CC najhujše prome:nc nesreče. Prometni policisti odsici Zato bodo polidšti v tem ted- za nadzor prometa uporab- uprava Kranj. Na državnih temveč tudi druge kršitve, nu z vsemi razDoložljivimi liajo še pet novih civilnih cestah in avtocestah je sicer kot so nepravilno prehite- tehničnimi sredstvi merili hitrost in pri tem bili Še po- vozil z vgrajenim videonad- zomim sistemom za nad- sedaj že enajst belo-modrih in dvanajst civilnih vozil s vanje, neupoštevanje varnostne razdalje, menjave sebej pozorni na najhujše zor prometa Provida. Ene- sistemom Provida. Z njimi prometnih pasov, vključe» prekrike in kršitelje/' je bil ga od novih osebnih vozil so polidšti dnevno navzoči vanje in izključevanje iz ob napovedi poostrenih nad« Ford Mondeo 2.5 Titanium na cestah, ne ugotavljajo pa prometa, uporabo varnost- zorovodločen mag. Ivan Ka- ie prejela tudi Policijska samo prekoračitev hitrosti, nih pasov ipd. Nevihta planinko zadržala na Triglavu Zaradi hude nevihte s strelami je morala tik pod vrhom Triglava prenočiti 74-letna planinka. Močno podhlajeno so jo rešili gorski policisti. SlMOří ŠUBIC •iiii se za njo odpravila gorska dne si je na poti proti Sed- senicah. Popoldne je na j ............................................................policista, da bi preverila, ie merim jezerom na Prodih po Žagarjevem grabnu z Vo- Trigîav • Precej nespametno je z njo vse v redu, vendar ]u planinka zvila gleženj. Na gla v dolino zdrsnilo planin- se je v četrtek zvečer 74-letm je med vzponom ujela moC- pomoč so prispeli gorski re- cu, ki si je poškodoval nogo planinka iz Šmartnega ob na nevihta s strelami, zato Sevalci iz Bohinja in dežxuiía in dobil več odrgnin, Posre- Paki odpravila s Kredarice sta se morala vrniti. Ker se ekipa reševalcev z Brnika, ki dovali so gorski reševald po- na vih Triglava, kjer jo je planinka ni vrnila v dom, sta so ponesrečenko z vojaškim staje GRS Bohinj in dežurna nato ujela močna nevihta s naslednje jutro navsezgodaj helikopterjem prepeljali v je- ekipa na Brniku. Tudi njega strelami, zaradi katere je dva policista spet odpravila seniSko bolnišnico. Helikop- so s helikopterjem prepeljali morala prenočiti tik pod vr- proti Triglavu. Našla sta jo terski prevoz do jeseniške v jeseniško bolnišnico. hom. K sreči so jo že med približno sto metrov pod vr- bolnišnice je kmalu zatem V nedeljo pozno popoldne vzponom opazili gorski poli- hom na poti proti Tržaški potreboval tudi plezalec, ki so planinci z Nemške smeri cisti, zato sta ji dva od njih nameravala pomagati §e isti na poti s Triglava zaslišali klice na pomoí. Kasneje se večer, a je bi]a narava moi- Vročinske nevihte se v gorah najpogosteje pojavijo v je pokazalo, da sta v Triglav-nejša in sta se morala umak' popoldanskih in večernih urah, zato se jim boste ski s^mi steni v navezi ple- mti v v^o zavetje Triglav- najlažje izogníH. če se boste na pot odpravili zelo ^^ ^^^ alpini^, v Í2£topu skega doma na Kredarici. Močno podhlajeno so jo zgodaj zjutraj, tako da boste z vrhov sestopili že pa je eden padal in obvisel na vtvi v navezi. Pri tem si je nato rešili naslednje jutro, dopoldne. Manj pogoste, a še bol) nevarne so nevihte, poškodoval desni gleženj in Ker so gore v zadnjih dneh ki spremljajo prehod hladne fronte, zato ob napovedi desno stegensko mišico. S zelo obiskane, imajo gorski reševalci tudi sicer veliko dela. prehoda hladne fronte raje ostanite doma. pomočjo vojaškega helikopterja so bili gorski reševalci iz Mojstrane v pol ure po V četrtek so se na Triglav koči na Doiiču. Čeprav je mu je med plezanjem na Ve- prejetem obvestilu pri po- organizirano odpravili slo- prenočila v spalni vreči, je likem kupu na nogo padla nesrečencu in ^ prenesli na venski policisti, ki so jih bila že močno podhlajena in skala. Poleg dežurne ekipe z kraj, kjer ga je helikopter spremljali tudi njihovi kolegi tudi lažje ranjena, zato so Brnika so se v reševanje lahko pobral. Peljali so ga v iz gorske enote. Popoldne so poklicali dežurno ekipo na vkJjudli tudi gorski reševald jeseniško bolnišnico. V ne- lako v Triglavskem domu na Brnik,kijenaTriglavpolete- postaje GRS jezersko. Niti deljo malo pred 21. uro so na Kredarici opazili tudi 74-let- la s helikopterjem Slovenske ura ni minila, že so pomoč območju Pršivca videli lučko no planinko iz Šmartnega vojske. Onemoglo planinko gorskih reševakev z Jezer- in kiice na pomoč. Ko ob Paki, ki se je kasneje so prepeljali v jeseniško bol' skega in Brnika potrebovali so se zbrali gorski reševald kljub bližajoči se nevihti od- nišnico, kjer je ostaJa na na Grintovškem stebru, kjer iz Bohinja, klica na pomoč pravila na vrh Triglava. Koso zdravljenju. jo okoli 20. ure videli na gre se je poškodovda plezalka. in signalnih znakov z luČjo Na območju Gorenjske so Ponesrečenko so z vitlom nibiloveč.Zaradinočisoak- benu malega Triglava, ko se imeli gorski reševald precej dvignili v helikopter in jo djo prekinili, z iskanjem pa je še \zpenjala proti vrhu, sla dela tudi v nedeljo. Že dopol- prepeljali v bolnišnico na Je- so nadaljevali včeraj. J Priloga Gorenjskega glasa urednix: Miha.Naglič{^siol.net Bi! sem na morju, ko sem izvedel, da je 10. julija umrl pisatelj Peter Božič. Rodil se je 30. decembra 1932 na Bledu, postal pa eden od drznih mladih mož, ki so konec petdesetih in v šestdesetih v zavračanju socialističnega realizma v slovensko literaturo uvedli evropski modernizem... Mali V moz velike besede Miha Naguč Vrhunec nem sistemu poštenosti, roba družbe ali sredi vqne razlog, da se je družina po- teljišče vTolminu. Bil je zelo pridnosti in drugega, saj ve- bede • ljudem, kakršen je bil gosto selila. V času njegove- počaščen in po vrnitvi ra- etra Božiča mi je ste, kako to poteka. Nato ie dobršnem ddu svojega živ- bilo dano osebno nekega dne šlo vsev maloro. ljenja tudi sam. 0 tem lahko ga rojstva je bil oČe postajni načelnik v Naklem in tam so dostno govori] o tem, še posebej mu je godilo, da so ga poznati. Sredi Še huje, vojno sem nekaj preberete več pri bolj znan- tudi živeli. Njegove službe v občudovala tamkajšnja de- osemdesetih sem v časa sprejemal kot veliko stvenih piscih. Tu pa se na jeseniški knjižnid pa se spo- kleta. Igral je tudi neko vlogo njegovi družbi pre- avanturo, potem pa sem za- kratko ozrimo Še na gorenj- minja Marko Hiidnik, njen v jeseniškem gledališču, bil živel veliko ur in tudi nekaj čel zaradi nje trpeti. V sebi sld obdobji njegovega življe- tedanji ravnatelj. Po pogovo- je navdušen igralec. S Hud- dni. Z njim me je seznanil sem nosil neverjetno senco nja. Ti sta: rqstvo na Bledu ru 2 njim mi je Pavle zaupal, nikom sta dosti diskutirala slikar Tomaž Kržišnik. Ko maščevanja. Videl sem smo leta 1983 izdali prvenec ogromno tDljenla, in to v in služba v jeseniški knjižnici. v časovni stiski ml ne o kar sledi. Bilo je v letih 1958- in se pogovarjala o Reviji 57. 60; ko (e Božič priSel na Je- v tem času mu je zelo spoS- lani umrlega pesnika Franca človeku ostane. Vrednote pa- enem ne o dmgem ni uspe- seníce, je nekaj časa stanoval tljivo pisal Dominik Smole Kopača, je Peter v imenitno dejo. Ruski ujetniki so ležali ío izvedeti prav veliko. Aloj- kar pri Hudniku, nato pa v in ga povabil za sodelavca ... cnjigo, kakršno ima lemalo- ria tleh, in ko so jim nemški zij Pavel Flonančič, loški . gledališki stavbi. V knjižnici Toliko za zdaj, mogoče o kateri slovenski pesnik-obli- civilisti dali kos kruha ali kaj kulturni delavec in Petrov je izposojal knjige, bil zelo njegovih gorenjskih epizo- koval jo je Tomaž - napisal podobnega, je esesovec stopil prijatelj iz študentskih let, duhovit, prijeten in dober. V dah Izvemo še kaj več. Slej nekaj uvodnih besed Pozne- jetniku na roko. To se je do- mi je sporočil, da je bil Pet- tem času je bil povabljen ko prej pa lahko preberemo je sem se v Radencih dvakrat gajalopetmctrovodmenein rov oČe železničar - in to je tudi na literarni večer nauči- katero njegovili del. udeležil celo tedenskih iite- zame je bilo to konec sveta, ramih delavnic, vodil (du* konec humanizma. Potem hovno) jih je seveda Peter, ki smo se vmili pokii navduše- se je mJajšim literatom kan- nja. Pri dvanajstih sem \'erjel didatom posvečal tudi kol v obnovo. Šel v organizacijo mentor. Vrhunec našega in hodil na partijske sestan- druženja pa je bila ekspedid- ke, kjer pa sem moral ovajati ja v Pleteqe in Šentjernej, sošolce, s katerimi smo deia- Peter je poznal priorja, ki nas li skupaj. Meni se je dobe- je tudi osebno sprejel. 2e v sedno zrolalo. Nenadoma samostanu smo začeli poku- sem ugotovj, da sem tam, šino njihovih tekočih pridel- od koder sem pobegnil. Tako kov, pozneje smo v cvičku sem postal absolutni niJiilist, yiGSC^d íknraj iitonjli. Kadar sem šel radikalen, sflj se nisem mo- J ^ • • J «t ^ Ljubljano, sem tam nekje gel zadovoljiti s fioskulami o UmZeflJU JC bllU okrog Name obvezno srečal socialističnem humanizmu. - J • • • ^^ njega. Vedno sem ga po- Šel sem tudi v cerkev in sem ekspcdicija vabU -na kavo" tn po krajšem poslušal škofa Tomažih, ki J , odlašanju, ki je ceno njegove mi je bil všeč že zaradi tega, V 1 ICtCtlô privolitve Še dvignilo, je po- ker se je uprl ustanovitvi bele , v , , vabilo sprejel: "No, pa pejva." garde, a ko sem ga poslušal Iti é Kaj sem pil, se ne spomnim med pridigami, mi ni mogel . J več, kava gotovo ni bila, zanj povedati ničesar, moja izkuš- i CtCTJC pOZKUl pa sem prepričan, da je pil nja je bila veliko globlja. Ko , , - , , "rum s čajem". Pozneje je danes govorimo o vojni, vsi pnona, ki nas je postai uradnik in najina sre- govorijo o trpljenju, psiholo- tudi osebno čanja so postala bolj redka. O njegovi osebni zgodbi nisem vedeî niČ in o teh re- giji itd. Larifari, niČ ni res, gre za problem vrednostnega sistema. Ko človek nima več sprejel. Že Čeh ga tudi nisem spraševal, vrednostnega sistema, se za- Lani sem bral, kakšna so bila čne pekel." V samostanu njegova "srečavanja" s Tara- Će vemo za to njegftvn ^ , som Kermaunerjem. Pred eksistencialno (pre)Í2kuš-SmO zaceli poletjem je v Božičevi zadnji njo, je bolj razurnljivo tudi knjigi (Šumi. 2009) izšel dejstvo, da je postal ravno on (ob Jožetu Javoršku) začetnik drame absurda na Slo* pokušino imeniten retrospektivni in- 'M J. 1 XJÍ teniu, ki ga je z njim naredil —.................... njlnOVin tekočin Gašper Troha. !z tega pogo- venskem. Za slovensko dra- , J -- vora zvemo tudi. kako odlo- matiko sta Božič in Javoršek pridelkov, âlno je na njegovo osd>nost- to, kar sta Beckett in Ionesco , no rast vplivala vojna. "Ta- za evropsko. Nove avtorske pozneje smo krat so zame padle vse vred- postopke je uvajal tudi v pro- . ^ - . note. Nismo veddi, da sla na- zo, eksistencialističnega in V CVlCkU SKOrai donalizem in vojna vkorpo- absurdi stično nadrealistič- , rirana v evropsko zgodovino. nega. Kot umetnik se je poli t Ort lil. Vzgojeni smo bili v vrednost- svetil predvsem ljudem z Na Gorenjskem ro)enî pisatelj Peter Božič (1932-2009) in naslovnica njegove zadnje knjige k V IO GORENJSKI GUS torek. 18. avgusta 2000 POGOVOR Snovanja Kristijan Krajnčan in Kaja Draksier sta mlada glasbenika. Konec letošnje pomladi sta z odliko zaključila šolanje na jazzovskem oddelku šole Prins CIaus Consen/atory v Groningenu na Nizozemskem. Violončelist, ki so mu glavo zmešali bobni, in pianistka, ki je nekoč uživala v igranju popevk, sta zdaj na začetku profesionalne glasbene poti. Senično in Trboje sta še vedno njuna domova, a vedno znova ju v širni svet vabi glasba. Jazzovske zasedbe, v katerih igrata, novi mednarodni glasbeni projekti, priznani profesorji tam čez veliko lužo, zgolj želja kaj dobrega odigrati... tudi ta so azz Kaia Draksler in Kristijan Krajnčan, pianistka in bobnar Igor Kavčič o uspešnem za* Idjučku študija preživljata dolgo vTofe pcrfetje ali v teh mesecih predvsem svo je glasbeno znanje predstav« ijata na ^zzovskih festivalih doma in v tupni? Kaja: "Mislim, da 2a večino glasbenikov, Id študirajo oa glasbenih akademijah in kon- servatorijih, ni velike razlike med tem, kaj počnejo med šobkim letom, in kaj preko poletja. Običajno se večino iasa tako ali drugače ukvarjamo z 0asbo. le pa res. da poleti več koncertiramo, več je Časa za kakšer nov avtorski projekt, snemanje plošče, ker pač nisi obremenjen s predavanj. Letošnje poletje je zame vendarle nekoliko drugačno od prejšnjih. Že pred koncem študija sem se odločila, da jeseni ne bom vpisala nobenega novega študija in si boin raje vzela eno leto prosto. V precejšnji meri tudi zato» ker sem letos zmagala Kaja in Kristijani pianistka in bobnar na zadetku dolge poti / ^o^o- ^^^ na nekem tekmovanju, kjer sem tudi fmančno gledano ma s Kristijanom nama je Pa vi, dobila zelo lepo nagrado. Za dve leti nazaj uspelo pridobiti življate poletje leto dni sem tako preskrblje- tudi tamkajšnjo štipendijo, nekaj festivalih Kristijan, kako i poletje ierali na, pa sem si rekla, da si bom Za nagrado sem izvedela na KrisliUn: nekoliko privoščUa in šla šoli, češ naj se prijavimo, poš- tošnje poletje kar pestro, V da sem s posnetki zelo zado- preteklosti menda ni dogaja- voljen, lažje prodřeš pri orga- lo ramo pogosto... Kristijan: "Na jazzovskem oddelku Prins Claiis Conser- vatorv smo v dosedanji zgo- nizatorjih raznih festivalov po Evropi in v svetu. Potem sem bil še v Rotter- rnab naokrog. Zaiiin^ me. Ijenio demo posnetek, bio^-kaj bhko naredim sama, brez fijo... Ta nagrada je zelo širo- začetícu juiija sem damu s pianistom Anneguu- dovini samo Štirje opravili z jo zasedbo ContCTn- som Teerthuisom igral na fe- najvišjo oceno, od tega trije šole oziroma institucije, ki bi ko zastavljena, saj se lahko porary Jazz Ensemble tumejo stivaJu North Sea jazz, v letos. Poleg naju s Kajo se je KnStyUft' stala za mano in skrbela, da pri javi tako študent kot nj^ov po Sloveniji, med drugim Nemčiji pa smo potem po- odlično izkazal še en pianist, bom imela sobe za vaje, ljudi, profesor, če je mlajši od 35 let, ZCimlCfTlC vanje oziroma nagrado je šlo izbrana za najboljšo." in kakšen je bil torej vaš 'iz* Stopnice in tatn plen">Novavtoaliklavk? Kaj je pisalo v obrazložitvi Kajar "Ha, ha, res dobrega k nagradi? sneli še njegovo prvo ploščo. Libanonec po rodu, ki med dr\igiin igra tudi v mojem bandu." ki delujejo na Nizozemskem, cu Potem smo na Radiu zagotovo pa bom Šel že jese- Profesorji niso skrivali nav* V poifinalu nas je na koncu Slovenija posneli še ploščo, ni pogledat v New York» dušenja ob vajinem muzid- ranju ... Kako je sploh videti en tak diplomski korKert? Kristijan: " Pravzaprav ne -e za klasičen izpit, ampak ft A 1 J J •er*— — . -—- -- "i-t»- - r- • • r-«-— AtnVdrC fld $ katerimi bom igrala ». Aha, velja pa za glasbenike 2 railič- Ljubljani, na mariborskem To leto si bom tudi jaz vzel J .. v p rekla sem maJo naokrog. Kot nimi inštrumenti, tudi perce, festivalu Lent, pa tudi v Celov- nekoliko študijskega počitka, srednji soli so glasbenica seveda." bile še ene take Rekli $te finančno močna ostošest, trije smo se uvrsti- ki bo verjetno izšla konec kakšna je tam [azzovskasce- nagrada. Za kakšno tekmo- li v finale, kjer pa sem bila laz ieta. Gre za moje skladbe na. Nekaj časa nameravam aranžmaje. Ksodelova- ostati kot svobodni glasbe- nju sem kot gosta povabil dva zelo znana amerilka jazzovska glasbenika, to sta katerimi imam tudi nekaj cert, ki ga moraš v celoti pri nik. V New Yorku je sicer ogromno glasbenikov, med je to približno enoumi kon- £0r V VlSJCfn klavirja ne bi dobila za tak Kaja; "Da sem dobro sode- saksofonist Jimmy Greene znancev, ki mi na začetku praviti sam. Moj profesor me denar, avto pa rmsUm dâ nadstropju Nagrada tako imenovana De- imela dobre ideje glede aranž- nekoliko bolj lovala z ritem sekcijo» da sem in trobentač Ambrose Akin- lahko pomagajo." musire. Marsikateri mladi je pred njim celo opozoril, naj občinstvo pozdravim z loitte jaz2 award je vredna majev in tudi preoram v celo- gJasbenik na račetku svoje V maju oziroma juniju sta dobrodošli na koncertu in ne ti, da sem dobro izbrala. Nav- poti ravna podobno. Prvo vsak s svojim zaključnim z dobrodošli na mojem izpi- 20-o 00 evTOv- dušeni so bili nad priredbo ploščo posnameš s kakšnim SpTOSCCni Le tisočaka manj kot Prešer- obv^e skladbe, igrala sem znanim, uveljavljenim glas- koncertom na najboljši mož* ni način končala štiriletno tu. K igranju lahko povabiš, kogar hočeš. Koncert pripra- nova nagrada Chopir^a v jazz izvedbi, pa benikom, kar šteje kot refe- šolanje na glasbenem kon* viš sam, izbereš glasbenike, ljUÚje m JUZZ Kaja: "Nizozemska precej lastno skladbo... Rekii so, da tenca tako pri zaiožbi kot pri servatoriju v Groningenu na tonskega mojstra, luči denarja nameni podpiranju so jim všeč moje ritmične poslušalcih. Predvsem pa s Nizozemskem. Prejela sta Tudi pri programu tako re- OUudlCK ... kulture in umetnosti. Obe- kvalitete." takimi izdelki, moram reči, namreč čisti desetki, kar se v koč nimaš omejitev. Dobro I À \ GORENJSKI GLAS torek, 18. avgusta 2009 11 POGOVOR Snovanja je )e. če igral skladbe iz raz- sem jo "sparnetovai", da se je Za boboe va£ je navdušil stric ličnih zvrsti in se tak:> kar odločila za klavir. Za šolo v Oominik, sicer trobentači najbolje predstaviš. Ampak, Groningenu je Izvedel moj Kristijan: "J^- In potem ko profesorji podajajo konč- oče, ki je pred leti na novo- sem jih enkrat dobil za rojstni no oceno, ne oceniujeio meškem Jazznityju v komisi- dan. In potem se je začelo. Ig- s«mo koncerta, ampak tudi ji za Jazzon sedel skupaj s tal sem v kranjskem pihaJ- napredek, ki si ga dosegel v predstojnikom jazzovskega nem orkestru, se učil pri Rat- štirih letih Šolanja, in je viden na koncertu. Od Štirih oddelka lorisom Teepejem. ku Divjaku, na srednji šoli pri S Kajo sva potem šla na in« Alešu Rehdli, zadnji dve leti profesorjev, ki so na koncu tbrmativni dan, kjer sem vi- pa je bQ moj protesor Janez podali svoje ocene, so trije del igrati svojega bodočega Gabrič, ki je bii ključen, da moji profesorji, dva redna in profesorja, in ko sva se kas« sera se kasneje odločil za Štu- eden iz ZDA, ter nekdo, ki neje še pogovarjala, sem ve- dij bobnov." me sploh še ni slišal igrati." del, da je to študij, ki si ga že- Kaja: "Moji starši so bili po Raja: "Šola ti da na voljo lim. Zakaj ne v Avstriji... Ne moje precej presenečeni, ko vem, zdi $e mi dobro, da sva sem se odlodla za študij kia« dvorano, vse drugo orçanizi- raS sam. Glede muzike si povsem svoboden, lahko Igraš karkoli. Res pa to ne morejo biti neke "x skladbe", ki so všeč samo tebi, dobro je namreč igrati raznoHko, da pokažeš, kaj so te v šoli naučili." bila malo dlje in nisva hodila domov na "govejo juhico". Sta igrala vsak s svojo stalno zasedbo? virja v tujini. Nismo niti vedeli, koliko bo to stalo. Ce ne bi ampak sva se povsem posve- Sla s Kristijanom, ne vera, ali tila študiju in glasbi. Hkrati bi me pustili. Moja stara pa je tam študentska scena mama Zinkaje rekla, tako do-zelo mednarodna, kar je zelo bre točke si imela na maturi, dobro." pa ja ne boš šla zdaj m-aziko Študirat. No, zdaj mislim, da Kaja, latinščina? je kar zadovoljna z mano. " Kaja: "Ja. Že od nekdaj sem zaljubljena v latinščino Se spomnita prvega dne. ko Kajar "Ni nujno. Pri obeh in staro grščino. Vzporedno s sta prišla v Groningen? je bila zasedba glasbenikov srednjo glasbeno šolo sem de- Kaja: "Se. Moj oče naju je zelo pisana. Odvisno od 2»k]adb<ť, ki avu ju i^ala. Študenti smo se v teh letili med lala tudi Škofijsko gimnazijo, peljal gor s sposojenim Ne, moji diiiaači res mso kombijem, v katerem sva glasbena družina in marsikaj, imela vse knjige, bobne, kla- seboj zeio dobro razumeli in kar se je zgodilo na moji glas- viature, čelo, cedeje, k.ihar- vsak se je biJ za svojega kole- beni poti, je nekakšno na- ske knjige..." ga pripravljen maksimalno ključje. Dva meseca sem ho- Kristijan: "Ko sva prišla tja, potruditi, , še posebej na di}a v Glasbeno šolo v Kranj sva ugotovila, da sva preko in- igranja.ne sodi toliko v glas- Je mlada đoveka pri dvajse- končnem izpitu. Nama so ir kmalu ugotovila, da to ni temeta najek stanovanje, kjer bo, ki jo Kristijan dda sedaj, tih in nekaj umestno vpraša- tako prišli pomagat tudi kole- zame. Potem seni obiskovala je v trikrat tri metre veliko faz pa si tieiiutiio Še ne pred- tí, kakšno prihodnost naČi- gi iz klasičnega oddelka." zasebno glasbeno šolo vTrbo- Kristljan: "Pokazati moraš, jah, kjer sva z učiteljico Diano sobo komaj Šla postelja noter ... Po treh mesecih sva našla stavljam» da bi koga drugega tujeta? Kje se vidita po na povabila za bobne, saj je prav slednjih dvajsetih letih? da imaš neki koncept, ki ga vseskozi suvereno držiš sku- preigravali tudi popele, v če- precej boljše stanovanje." mer sem res uživala. Po nekaj Kristijan tisti, ki najbolj po- Kajar "Odvisno, kaj nare- zna mojo glasbo, hkrati pa je di§ v tistih dvajsetih letih. paj. V Šestih skladbah sem letih se ji je zdelo, da sem pri* Pri osemnajstih letih, sama dobro, da je zasedba stalna." Mislim opraviti še en "ma- imel recimo štiri različne pi- pravijena za srednjo glasbeno v belem svetu. Sta se v šoli aniste. Svojo skladbo sem ig- šolo. Naredila sem sprejemne ral s kvartetom, duet s Kajo, v izpile in se vpisala na klasični eni skladbi sem imel štiri vi- oddelek. Tam sem ob neki lahko sporazumevala v an- ^čini? ster degree" (magisterij). Poleg tega, da sta oba moj- moje velike sanje pa so, da stra svojih instrumentov, bi bila enkrat dirigentka. Kaur "Seveda, tam vsigovo- tudi komponira... Spet se bo potrebno potru- olončela, ki so držali zgolj starejši profesorici kmalu rijo angleško. Na srečo se ni Kristijan: "Pri jazzu je sko- diti s klasiko..." eno noto, spet drugič štiri ugotovila, da ne bo šlo..." bilo treba učid Samskega jezi- rajda nujno, da tudi sam pi- homiste. II Kristijan: "Ampak na sred- ka. Znava kake tri besede." K0ja.' "laz sem dve skladbi nji šoli so bile še ene take bolj Kristijan: "Dober dan, hvala igrala s svojim kvartetom, v zanilone stopnice in tam gor lepa in nasvidenje . «« katerem igra tudi Kristijan v višjem nadstropju nekoliko pa tubist Goian Krmac iz bolj sproščeni ljudje in jazz Slovenije in kitarist George oddelek..." in kakšno kletvico šeš." Kaja: "Kristijan več piše za ser. male zasedbe, |az pa raje komponiram za orkestre. Kristijan: "]çst bom pa reži- II Kristjan: ' Got verdomen. Prva večja s^ar, ki sem jo na-ha. ha." umitriu, ki prihaja iz Ro- Kaja: "Pisalo je jazz in za- Filmski režiser? Kristijan: ' Ja. Film me že pisala, je Koncertzaharmoni- dolgo zanima. Sem tudi že ko tn orkester v treh stavkih, posnel tri kratke filme. munije. Ena skladba je vklju- bavna glasba. Sem si rekla. Zagotovo je bila prednost, da osnovan na zgodbi Orfej in Upam. da si bom enkrat lah- čevala vokal, ki ga je dodala oIl, to bomo poskusili. Spo- sta študirala skupaj, sicer Evridika. Koncert je bil leta ko privoščil bolj izobraâti na pevka Í2 Turčije. Z njo smo znala sem ljudi, ki so Že imeli vsak svoj inštrument, ampak 2006 napisan za harmoni- to temo in se M\ poglobil v sk:er tudi že posneli ploščo, nekaj pojma o jazzu, ki so mi mnoge skladbe in izpite sta karja Janeza Dovča in Orke- področje režije." Id naj bi izšla novembra. Sle- prinesli plošče, da sem vede- najbil preigrala skupaj. Naj- ster. Slovenske filharmonije. dil je duet s Kristijanom, pri» la, kaj sem sploh prišla igrat več sta ste tudi družila s kole» Sodelujem z Big bandom Jazzovske prihodnosti v Slo redila pa sem tudi skJadbo Po končani srednji šoli je gj s šole... lakoba Gallusa, v kateri so ig- Kristjan predlagal, naj grem rali tudi violončelisti il » tudi jaz z njim študirat glas- Kaja: "Mi smo tam gor vsi živeli samo za muziko. Na RIV, letos sem bila na Nizozemskem na delavnici za • •• vem)i vúf Kristijan: "V Sloveniji ni mlade aranžerje pri znameni- lahko preživeti kot jazz glas- bo, Saj nisem točno vedela, neki način je še vedno tako, tem Vinceu Mendozi in nje- benik. Big band RTV seveda Pri vas, Kristijan, )e glasba v latinščina aL glasba. Odloči- tam sva se tega naučila. Sicer gov Metropole Orchestra je zaposluje toliko in toliko družini doma, mama Roma* la sem se za slednjo, najbrž pa sva, lahke bi rekla, slcupaj izvedel tudi mojo skladbo glasbenikov, ampak kot jaz- na je uspešna pevia. oče Loy se mi je zdelo tudi Bno iti štu- nsla gor že od. srednje šole. Creation." ze pozavnlst. skladatelj, aran- dlrat v tujino ..., saj pravim, veliko sva delala skupaj, igra- zovski glasbenik se tam ne moreš raviio realizirati, saj žer. dirigent... Najbil imate sama naključja. ' la številne duete, pa mdi sve- Govorila sta že o prihodnjih orkester jazz igra v manj kot dasbo že v genskem zapisu. Kristijan: "Tudi sam sem tovaJa eden drugemu in načrtih... medtem ko vi, Kaia, ne pri- vseskozi mislil, da bom študi- mnogokrat bila prva poslu- Kaja: "Tudi jaz septembra 50 odstotkov." Kaja: "Jaz sebe bolj vidim hajate iz dasbene družine, ral violončelo, s katerim sem šalca skladb, ki sva jih napi« nameravam v New York, kjer kot profesorja na eni od pri- Kako sta se odločila za študij začel kot otrok. Zavedam se. sala. na Nizozemskem in ne red- da je bila to odlična podlaga II naj bi bila tja do novega leta. znanih univerz ah fakultet. Rada bi imela še nekaj lekcij kot pa pianista v orkestru. Ce nio v avstrijskem Gradcu aH za moj nadaljnji glasbeni raz- Hkrati tudi drug drugemu z določenimi profesorji, ki nadaljujem s pisanjem Linzu, ki sta bližje in kjer je voj. V tem je mogoče razlika igrata v vajinih zasedbah? jih zelo cenim. Potem se za aranžmajev, je moč več za študiralo kar nekaj sbven- med mano in drugimi bob- Kaja: "Kristijan me jemalo duet dogovarjam s trobenta- služiti, če pišeš za pevke, ne skih jazzovsldh glasbenikovi narjl Ce se to, da sem bobne ven vrgel iz svojega banda. Je čico iz Portugalske, podobne pa tisto, kar je tebi všeč. Če si Ko sla odhajala na študij, sta začel igrati kasneje, mogoče dobil ameriška gosta . ha, načrte imava s saksofoni- profesor na kakšni dobri uni- bila tudi zasebno par... pozna pri tehniki, pa imam ha. Trenutno je njegov pia- stom Juretom Puklom, aha, verzi, pa to zna biti prav fma Kristijan: "Kaja je celo ho- zaiadi violončela prednost pri nist študentski kolega, sicer s kvartetom bomo imeli kraj- služba. Tudi z učend se učiš tela Študirati latinščino, pa komponinmju." Libanonec. Mogoče moj stil šo turnejo po Slovernji..." in ostajaš dejaven.' Kaja: "Sem si rekla, 0. k., « to homo poskusili. Spoznala sem ljudi, ki so že imeli nekaj pojma o jazzu, ki so mi prinesli plošče, da sem vedela, kaj sem sploh prišla igrat..." 12 GORENJSKI GLAS torek, avgusta zooo ESEJ Snovama Tole pisanje je spodbudilo branje. Branje knjige, ki jo je napisala novinarka in pisateljica Naomi Klein in ji dala naslov Doktrina šoka. Na naslovnici je tudi trditev, da bi jo moral prebrati "vsak, ki želi razumeti, kako zares deluje ta svet"... Miha NAf;tTf nih programov in uvedli ka- po vzdušju že jesenski dnevi: pripadnike, si zataknili nože podobno vlogo odigral gene- ........................... pitalizem v njegovi najtrši Še bolj me je pretreslo zato, in pištole za pas, oprtali pali- ral Pinochet, asistirala pa mu es, kako deluje ta obliki; pokola na Trgu nebe- ker sem bil takrat še ves pre- ce na rame in se odpravili je ekonomska mafija» ki se je svet? Gotovo se še škega miru v Pekingu (1989) dan ideji, da bo enkrat ves opravljat nafc>go, ki so jo dol- s podporo Fordove fiandadje spominjate nekate- in uvedbe kapitalizma v kitaj- svet zajda komunistična ide- go pričakovali." Neko drugo izšolala na univerzi v Chica- rih dogodkov in do- ski komunizem, s čimer je ja, tista prava in ne takšna, poročilo pa pravi, da so popo- gu ("los Chicago Boys"). Ne v gajan) iz novejše zgodovine tega sveta: dižav- Kitajska postala "najbolj ga- kakršna je vladala pn nas in tniki, ki so bUi na vzhodni Indoneziji ne v Čilu ni šlo za raSka delavnica vsega sveta"; se mi je zdela premalo radi- Javi, pripovedovali "o manj- spopad idej, komimistićne in nega protiudara v Indoneziji Jeldnovega državnega udara kalna. Predsednik AUende je ših rekah in potokih, kjer so kapitalistične - kakor so mis- (1965). s katerim je genera] v Moskvi (199}) in njegovega poosebljal upanje Latinske struge dobesedno zamašene lili taki naivd kot jaz; šlo je za Suharto odrinil predsednika poziva partijskim mladcem Amerike, in ko so 2 odra od- s trupli; ponekod je oviran to. da se omogoâ neoviran Sukamá ("Huga Chav^za ti- ("tržni boljševiki", ki so po- straniii njega, se je moralo to rečni prevo2". kapitalistični rop naravnih stega časa"); državnega uda- staii "oligaihi"), naj oplenijo upanje spet skriti. Spomi- Pobijali so po "strelskih bogastev in izkoriščanje de ra v Čilu (Î973), ko je general rusko državno gospodarstvo; njam se tudi predsedniJca spiskih", ki jih je pripravila lovne sile prebivalcev teh de- Pinochet strmoglavil demo» azijske krize (finančnega zlo- Sukama, ki je bil eden prva- CIA, dopolnili pa domačini, žel. Ironija zgodovine pa je kratično izvoljenega sociali- ma azijskih tigrov konec de- kov gibanja neuvrščenih in Glavni namen likvidacije Su- poskrbela, da se je to dogaja» stičnega predsednika Alien- vetdesetíh); razmaha kom- se je na njihovih srečanjih kama in komunistov pa ni lo v imenu visokih idej svo- deja; cele vrste vojaških uda- pleksa uničevalnega kapita- slikal skupaj s Titom. Sukar- bil ideološki, biJ je v tem, da bodnega trga in politične de- rov v Latinski Ameriki s ka- lizraa v ZDA (po 11. septem* no sicer ni bil komunist, bil onemogočijo nacionalizacijo mokracije, kakor sta jih pri- terimi so z oblasti odstranili bru 2001); uničevanja Iralca je nacionalist, v svojem via- velikih indonezijskih narav- digala velika guruja neolibe- levo ali nacionalno usmer- po invaziji vletu 2003; uved- danju se je opiral tudi na in- nih bogastev - baker, nikelj, ralizma Hayek in Friedman. jene predsednike in vlade (BrazilijaAreentiha ...ťi voj- be kapital is ične šokterapije po cunamitd v Aziji (^004) donezijsko KP, ki je imda tri millione Članov. General Su- ies, guma in nafta - in omo- In še en velik paradoks je v gočijo njih privatizadjo. Ker zgoraj navedenih dogajanjih: ne 2a Falklande» {1982), po in pustošer^u orkana Katri- harto je z državnim udarom general Suharto ni imel poj- da ljudje niso hoteli zlepa kateri je železna lady Mârga- na v New OSeaiisu (2005)... preprečil komunistom, da ma o ekonomiji, mu je na sprejeti blagovesti svobodne- ret Thatcher naredila red In kaj imajo skupnega ti pridejo na oblast in nato pomoč priskočila "berkeîey- ga trga in zahodne demokra- rudi doma, ko je zlomila stav» dogodki? Prav to bomo sku- sprožil pravi genodđ nad n)i- jska mafija", To so bih mladi aje; zato so morali njihovi kajoče ruda^^je (i9S4-85); vo- §ali pojasniti v nadaljevanju, mi. še danes se ne ve, koliko indonezijsld ekonomisti, ki "odrešeniJd' najprej sprožiti liJnih zmag Solidarnosti na Mene je najbolj prizadelo, ko so jih pobili, ocene so od pol so se izšolali na znameniti krizo, jih prestaviti v stanje Poljskem (1989) ter predsed- sem izvedel, kaj se je prime- do celega milijona. V pokolu kalifornijski univerzi Berke« šoka in jim zgrda podeliti nika Nelsona Mandele in Af- rilo 11. septembra. Pa ne leta so z vojsko sodelovale desni- ley. Naredili so mu program kapitalistični blagoslov. Fri- riškega nacionalnega kon- 2001 v New Yorku; še bolj Čarske milice, v njih pa so privatizacije in v dveh letih edman se je tega dobro za- gresa v lužnoafriSki republi- me je ganilo, ko sem izvedel, prednjačili "religiozni štu- so se največje rudarske in vedal in je zapisal: "Samo ki (1994), po katerih sta sc kaj se jc tega dne v letu 1973 dcnti". Naomi Kícin citira energetske družbe na svetu kriza - dejanska ali dozdev- vladi odpovedali socialnim zgodilo v Santiagu de Chile, novinarja, ki je zapisal: "Z polastile tako rekoč vsega, na • ustvari resnične spre- zahtevam iz svojih předvolil- Bili so otožni pozni poletni, užitkom so poklicali svoje Osem let pozneje je v Čilu membe. Ko kriza nastopi, je Kaj so počeli moški med starimi Grki, kaj je bil njihov glavni poklic? Vojna in priprava na vojno; kadar niso bili na vojnem pohodu, so se nanj pripravljali in hkrati uživali sadove prejšnjega Nobelovec Mihon Friedman in predsednik Ronald Reagan (za njima Nancy), idejni in dejanski vodja neoliberalneea kapitalizma GORENJSKI GLAS torek, 18. avgusta 2000 ESEJ Snovanja delovanje odvisno od idej, deregulacijo in čim veije kr- Za kaj gre v tej slavni globa- dobili in sprejeli kapitalizem mijo (Keynes je ni)» so v svoji Slcfutlcci' ki ležijo naokoli. To je po Čenje socialne porabe, potem lizadji, zdaj že dobro vemo: v njegovi bolj blagi, sodalde- "čisti", knjižni obliki nadvse mojem naSa osnovna funkd- pa na| se umakne in trg bo za 10, da b! t. i. nerazviti svet mokratstó obliki, Oziroma v radonalni in povsem spre- ja: razvijati altemative oosto- sam poskrbel, da bo šlo vse v še naprej poceni delal za raz- tisti, ki jo je v ZDA svoj čas jemljivi. Ce pa pomislimo, ječi politiki, jih ohranjati žive redu. V resnid pa so ^vsod vitega. Nad tistep, ki se uvajal in zagovarjal Friedma- koliko ljudi je moralo xunreti h'n^i ig YYiOXoXo In Hrt^řAnnp rinlcW iv>lit)^n r»n wptii Wpr «n iivpMavliali t^mii imrp na vnicVn nnv anťinriH Kpvm^ç Ính*ÍpV- ali Životariti V revŠČini pOVSOd ^ vtc kot milijon m dostopne, dokler poutično po svetu, kier so uveljavljali temu upre, pa pošlješ vojsko nemogoče ne postane poli- njune nauke, to počeli v iz- ali poskrbiš, da njegova last- nov antipod Keynes, intelektualni oče načrta New Deal tično neizogibno." V začet- rednih razmerah, ku naštetim zgodovinskim na vojska z državnim uda- In modeme scdalne države, uveljavili s šokterapijo, bi ga tam, kjer so njegove nauke umrCti ZUtO, dtt Sicer pa je, če malo pomis- rom zagotovi, da se plenilski Po njegovem mora država lahko označili tudi za eko- \)X SC V flUhovih dogodkom j€ skupna Šoktc- limo, že od Iliade sem naj- interes tujih družb v tvoji de- posredovati j interve ni rati) nomskega zločinca, pobudni- rapija, ki jo je predpisal Mil- bolj donosna gospodarska žeL svobodno uveljavi - kar na t^, kadar ta sam po sebi ka in zagovornika ekonom- dcZcldH luHho ton Friedman, izvajali pa panoga plenjenje v izrednih je še bolj perverzno. Ko sta so jo raziični desničarski razmerah. Ko sem v letih komunista Deng in Jelcin t povzroča prevelike socialne razlike ah se celo zlomi. skih genoddov. V zadnjem režimi ob podpori vlade med indonezijskim in čil- dopustila oziroma spodbudi- "Zlom trga 1529 je ustvaril pretresljh'o visoke številke žr- času je bao moderno navapti uVcljaviU) flOČelo skim Šokom kot gimnazijec la uvedbo kapitalizma v do- prepričljivo soglasje, da je tev komunizma po vsem sve- Idisscz^fciirc ^ Kral HAmpriPun lIiaHn ntp ip tipi crncnnHarchni ntî«tr\t> laîççp^.fôirp nrnnaHpI hi Pa nnolpími> íp VaÍíVa î^ J pustite trgu in Friedi^ove blagovesti u«. kupltulu, havlîah cunIvxSm ira V InHo. i ' naj delujeta ZDA, CIA, IMF, Svetovne banke in drugih "neoliberali- bral Homerjevo lliado, rae je tlej državnem gospodarstvu, pristop laissez-feire propadel tu, Pa poglejmo še, koliko je stičnih" ustanov. bolj očar«do to, kako ljudi že- sta poskrbela vsaj za to, da so in da vlade morajo posredo bilo žrtev (manj, a kljub temu Tako deluje doktrina nejo njihove strasti in kako pri tem obogateli tudi doma- vati v gospodarstvu, da pre- veliko) tam, kjer so v imenu šoka: prvotna katastrofa • dr« se bogovi vmešavajo v dove- d in ne le tuji plenila. Na Ki- razporejajo bogastvo in regu žavni udar, teroristični na- Ške red. Na ekonomsko plat tajskem in v Rusiji so biii to lirajo korporadje. V teh, za Ijavijali svobodni trg. V Indo-pad, zlom trga, vojna, cuna- te človeške epopeje sem po- mladi potoma starih partij- laissez-faire temnih časih, neziji so pobili več kot pol mimi, orkan • spravi celotno mislil šele, ko sem videl skih elit; Kitajd svojim pravi- ko je Vzhod osvojil komuni* lijona komunistov. V Čilu je prebivalstvo v stanje kolektiv- ameriški film Troja (Troy, \o "prinčki", Rusi "oligathi". zem, Zahod sprejel sodalno bilo ubitih ali pa je "izginilo" SVohodflO nega šoka. Padanje bomb, iz» 2004). Kaj so počeli moški Pri nas smo svoje poimeno- državo, na postkoionialnem 5200 ljudi, vsaj osemdeset ti- bruhi terorja, sunki vetra med starimi Grki, kaj je bil vali tajkuni: ti so v primerja- jugu pa se je ukoreninil go- soč so jih zaprli, čez dvesto ti- omehčajo celotno družbo, njihov glavni poklic? Vojna vi s tujimi vrstniki pravi pal- spodarski nadonalizem, sta soč jih je iz države pobegnilo, tako kakor tuleča glasba in in priprava na vojno; kadar udarci v mučilnili celicah lúio bili na vojnem pohodu, omehčajo zapornike. Tako so se nanj pripravljaii in kakor terorizirani zapornik hkrati uživali sadove prejŠ- izda imena tovarišev in se njega. Homer nam poje, da odreče svoji veri, se tudi je bil glavni namen njihove- družba v šoku odreče stva- ga obleganja Troje ponovna rem, ki bi jih drugače divje pridobitev lepe Helene, ki jo branila. Janw Perry {era od je Paris ugrabil Menelaju. To žrtev Katrine v New Orlean- se lepo sliši, a je ravno tako su) in drugi evakuirana v za- malo res, kot če danes Ame-vetišču v Bâton Rougeu naj bi se odrekli socialnim stano- ričani trdijo, da so šli nad Irak zato, da bi osvobodili vanjem in javnim šolam. Po iraško ljudstvo izpod tiranije cunamiju naj bi se ribid na Sadama Huseina in ga osre- Srilankî odpovedali dragore- čili s svojo demokrarijo in ni obali in jo prepustili hote- evangelijem Miltona Fried- lirjem. Iračani naj bi bili, če mana. V Iraku so zato, da na bi šlo vse po načrtu, v takem kraju samem čuvajo tretje Soku in strahos poštovan ju, največje najdišče nafte na da bi nadzor nad zalogami svetu in jo črpajo po nizki nafte ter državne družbe in ceni. General Jay Gamer. svojo suverenost prepustili prvi začasni dviini upravitdj vojaškim oporiščem Združe- íraka, je to povedal povsem nih držav Amerike in zele- naravnost: "Po mojem bi nim območjem." (v izrednih razmerah), pa ho vse dobro (za kapitaliste.) morali zdaj na Irak gledati Salvador Allende, predsednik Čila, ki je moral svoj upor svetovnemu kapitalizmu Tako doktrino šoka razloži kot na svoje skladišče za plačati 2 življenjem. Naomi Klein, 'Ta knjiga gorivo na Bližnjem vzho- spodbija osrednjo in najbolj du." Politiki pa to preprosto čki, a še teh hi se najraje od- Friedman in njegov mentor V času vladavine generalov cenjeno trditev v uradni zgo- dejstvo ovijejo v zveneče flo- križali. Slovend smo bili vo- Friedrich Hayek potrpežljivo (1976-8}} je v Argentini izgi- devini: da se je zmagoslavje' skule o reševanju tega sveta jaško vedno prešibki, da bi si varovala plamen čiste vizije nilo trideset tisoč ljudi, mno- dereguliranega kapitalizma pred orožjem za množično blaginjo zagotavljali z osva- kapitalizma, neomadeževa- ge so žive pomeûli iz leal v rodilo iz svobode, da neome- uničevanje in uvajanju svo- jalnimi vojnami in plenom; nega s keynesianskimi po- blatne vode Srebrne reke (Rio jen svetovni trg stopa z roko bodnega trga in demokradje v roki z demokradio. Name- v nesvobodni in nedemokia- svoj knih smo si morali prislužiti s trdim delom in ne skusi, da bi kolektivno boga- de la Plata). Ne ve èé, koliko stvo usmerjali v vzpostavlja- sojihpobiJinaTrgunebeSce- sto tega bom pokazala, da 10 tični deželi. Kakorkoli že: do prenesemo, da bi kdo ob<^a» nje pravičnejše družbe." V ga miru 4. junija 1989. ocene fundamental i s tično obliko juJija 2006 je moraJo umreti tel brez tega. le s špekulacijo pismu generalu Pinochetu se močno razlikujejo: od dve- kapitalizma dosledno poma- 655 tisoč Iračanov - ki ne bi in prevaro je Friedman leta 1975 zapi» sto do tri tisoč. Na Poljskem gajo vzpostavljati najbmtal- umrli, če ne bi bilo Busheve nejSe oblike prisile, ki jih pri- invazije in okupadje. zadevajo kolektivnemu poli- Ob branju te monumen- sal: "Glavna napaka je, po in v Rusiji več kot polovica dr-talne knjige se dovek vpraša, mojem mnenju, verjeti, da je žavljanov živi pod pragom Grki so torej šli nad Trojo kako bi bilo danes v Sloveni- mogoče delati dobro z de- revščine. Število ruskega pre- tičnemu telesu, pa tudi brez- predvsem zaradi plena, ki so ji, de bi po osamosvojitvi tudi narjem drugih ljudi." Z de- bivalstva se dramatično številnim individualnim tele- ga tam naropali. Da je rim- pri nas ravnali po Friedma- narjem, ki mu država ene- zmanjšuje: vsako leto jih je som. Zgodbo sodobnega ski imperij živel od osvajal- novih naukih, Peterletov po- mogoči, da bi se stekal v sedemsto tisoč manj - po svobodnega Uga • bolje jo je nih vojn in plena, je splošno skus, da k nam povabi Jefrre- icpc tajkunov in vdikih kor- vsem, kar so morali preživeti mogoče razumeti kot vzpon znano. Križarji so odhajali ya Sachsa, arhitekta bolivij- poradj - in nato s proračun« po revoludji in po Gorbačo- korporativizma - so zapisali na svoje pohode s pobožno ske, poljske in naske privati- sko porabo razdeli tistim, ki vu, odtno nima jo več vol je ro- šoki. ' Ekonomista Friedman željo, da osvobodijo božji zacije, je k sreči spodletel, so ga najboij potrebni. A na jevati otrok. V času ameriške (po starših madžarskega grob; a če ne bi bilo med po- Mičo Mrkaič, veliki Fried- tem svetu nas je pač veliko okupadje je bito ubitih že tri- rodu) in njegov mentor Frie- hodom kaj pleniti, bi jim manov častilec (zanj je zapi- takih, ne le komunistov, ki četrt milijona Iračanov ... drich Hayek (rojen Dunaj- zmanjkalomotivadježeveli- sal da je "eden največjih ge- smo prepričani, da je mogo- Skratka: več kot milijon ljudi Čan), oba nobelovca, sta pri- ko pred Jenizalemom. Do- nijev vseh časov, ekonomist. če in potrebno ravno to. je moralo imireti zato, da bi poročala, naj se država ne bro vemo tudi, kaj so počeli humanist in borec za svobo- Spoznanja Miltona Fried- se v njihovih deželah lahko vmešava v svobodno deiova- španski konkvistadorji ob do"), pa se zadnje čase, od- mana, kakor jih je objavil v uvëjavilo načeio laissez-fairer nje trga, naj ga ne regulira osvajanju Amerik. Ropanje kar so bili nauki čikaške šoJe svojih spisih (Kapitalizem in pustite ti^ ir. kapitalu, naj (laissez-taire, pa bo vse O. K. in poceni izkoriščanje je bilo postavljeni na laž, komaj še svoboda, 1962)' in predava- ddujeta svobodno (v izrednih Država naj poskrbi za do» temelj angleškega in franco- kaj oglasi ... Slovenci smo sledno privatizacijo, vladno skega kolonialnega imperija, imeli veliko srečo, da smo njih ter zanje leta 1976 prejd Nobelovo namdo za ekono- razmerah), pa bo vse dobro (za kapitaliste.) ij GORENJSKI GIAS torek, iS. avgusta 2009 DEDIŠČINA Snovanja zšla je tematsko obarvana številka Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, posvećena biseru gorenjskega vzhoda - gradu Tuštanj pri Moravčah. Grad v se biser ajoci Moravski dolini asna Paiadik jem vred je še vedno v zasei> ..................................... nih rokah in ni protokolarni iLÍtanj predstavlja objekt, namenjen zgolj obif?» enega redkih kovalcem in kulturnim prire- ohranjenih gra- ditvam. V gradu dejansko že dov, ki je še nase- 150 let prebiva ista rodbina. en in ima origi- kar je v slovenskem prostoru nalno opremo. Poleg tega je svojevrsten fenomen. Tudi relativno neznan« saj ga veli- sicer o Tuštanju doslej ni ko ljudi še ne pozna. Največ- bilo napisanega prav veliko, ji pomen TuŠtanja je že v ni bil §e sistematično obde-tem, da sploh je, dâ se je lan/ opozarja urednik, zgo- ohranil do danes, in to ne le dovinar po izobrazbi, ki se je kot gola stavba, temveč tudi z doslej tudi sam največ ukvar- vso svojo notranjo opremo, jal z zgodovino plemstva na Usoda je TuStanju očitno na- Slovenskem in slovensko grajsko zapuščino. Sodelavce za strokovno obdelavo gradu TuŠtanj je poiskal med zgodovinarj i, umetnostnimi zgodoWnarji, arhitekti, &áolom in dnigimi menija posebno nalogo: ker je bila med drugo svetovno vojno in po njej delno ail v celoti uničena večina slovenskih gradov, grad TuŠtanj kot "preživeli" priča za vse tiste gradove, ki sami o sebi ne strokovnjaki, Id so tematiko morejo več pričevati," je ne- skuáaii predstaviti v kar naj- katera dejstva, ki so pritegni- širšem obsegu, z vrsto slikov-la pozornost stroke. opisaJ nega gradiva, ki stavbo sku- Miha Freiné, urednik Kro- paj s kapelo in okolico v vsej Crad Tuštanj se že vrsto let postopoma obnavlja pod budnim očesom konzerva tor je v s nike, časopisa za slovensko zgodovini približa širokemu kranjskega zavoda za varstvo kultume dediščine. krajevno zgodovino, ki izhaja krogu bralcev. že od leta 1053. Zadnjih pet Strokovnjaki priznavajo, sam ponuditi vso svojo zgo- do današnjih dni ostal v gra- spremenil svojo podobo, je let, odkar je urednik Frein* da je bilo raziskovanje zgo- dovino, ki je bila do sedaj du samem in v lasti grajske danes v lasti Fetia Piniata. k f^k, so praktično vsako leto dovine gradu Tuštanj prav praktično povsem neznana," drxižinc. Po spletu okoliščin ohranjene predmete in pros izdali tematsko obarvano šte- posebno doživetje. "Zgodovi- priznava Mihsr Preinfalk. je grad Tiištanj namreč prak- tore z veseljem pokaže obis vilko in zadnja Kronika je že narji se namreč z arhivskim Grajska notranja oprema je v- tično nepoškodovan preživel kovalcem in strokovnjakom četrta, posvečena slovenskim gradivom v današnjem času določenih predelih gradu ne- politično motivirane požige gradovom • po Snežniku, srečujemo zgolj v javnih ar- spremenjena zadnji dve sto- in plenjenja med 2. svetovno Brdu pri Kranju in Strmolu hivih. Tukaj pa smo imeli letji, nekateri kosi pohištva vojno ter povojne razlastitve, nike ne bi mogla nastati. Ne "Brez sodelovanja Petn Pir nata ta tema'^ka števUka Kro na Gorenjskem. priložnost, da raziskujemo pa sodijo še v Čas prvih last- Grad Tuštanj so najbolj za- le, da je vsem raziskovalcem UT7' ' J • ; • 'Tudi tokrat je glavna tema Mn situ", se pravi v povsem Tiikov, grofov Lichtenbergov, znamovale tri rodbine • Lich- odprl vrata in razkazal pros- i\0 VlulfnOf iC(y grad, njegova zgodovina, avtentičnem okolju, in ob ki so grad zapustili že leta tenbergi, rodbina Scaria in tore, ki jih sicer običajni obis- J M stavbni razvoj, notranja opre- vsakem našem obisku se je 1800. NeprecenljWe vredno- Pimati, ki so lastniki §e da- kovald ne vidijo, pokazal je V svetih nCUrirl ma ter okolica, zato je tudi ta našlo še već gradiva, ki se je sti je tudi ohranjen grajski nes. V raziskavi je bila poseb- tudi predmete in gradivo, ki J , py-. v • Številka zasnovana podobno skrivalo po različnih omarah arhiv, katerega dokumenti SiCnVU i UStdfXJ, kot prejšnje. Pa vendar se in predalnikih in je dobesed- segajo vse od 16. stoletja na- Tuštanj bistveno razlikuje od no kar vrelo na piano. Včasih prej, natančneje od leta 1547. preostalih treh gradov. Grajska stavba z vsem inventar* ki ni sodil med najveće in najpomembnejše gradove na Slovenskem, si lahko predstavljamo, kakšno neprecenljivo dediščino smo izgubili v vojnem in povojnem času. " peter Plmat z grajsko knjižnico na pozornost namenjena sami grajski stavbi in vsem arhitekturnim so bili do sedaj skriti in še ni* koli raziskani. Zlasti to velja spremem- za grajski arhiv, Id se je izka- se mi je zdelo, kot da bi bil Gre za edini v Sloveniji ohra» bara skozi zgodovino, grajski zal kot zlata jama za bodoče grad živ in nam skuša kar njeni graščinski arhiv, ki je kapeli sv. Janeza Nejjomuka raziskovanje Tuštanja, Moin baročnim poslikavam v ravške doline in slovenske njej, vrtni ureditvi ob dvorcu zgodovine. Ko danes vidimo, ter bogati stanovanjski opre- kaj v svojih nedrih skriva Turni. Zgodovinarji in dr\igi štanj, ki ni sodil ne med naj-strokovnjaki so obdelali tudi večje ne med najpomemb- ohranjene slike in grafike, ki so v grad prišle najverjetneje nejše gradove na Slovenskem, si lahko predstavija- šele po letu 1800, steklo in mo, kakšno neprecenljivo keramika, pri čemer izstopa dediščino • ne le grajsko, am- nekaj izvirnih okrasnih pred- pak obče slovensko, smo Slo- metov in namizne posode venci izgubili v vojnem in po- različnih zvrsti in kakovosti, vojnem času. Zato moramo pohištvo ter bogata grajska narediti absolutno vse, da knjižnica, ki zajema pred- ohranimo vsaj tisto, kai nam vsem literaturo v nemščini, je ostalo. Tuštanj zato nedvo- Med knjigami je treba ome- mno je biser, prebujajoči se niti predvsem Valvazorjevo pa zato, ker zdaj pod Petrom Topographic ducatus Cami- Pimatom znova dobiva lepšo oiiae modemae iz leta 1679, podobo - kar je najvažnejše» ki je tudi najstarejši prime- tudi novo vsebino, saj stavba rek v knj ižnid. brez življenja in dogajanja Grad, kije v svoji večstolet- nima prihodnosti," je še poni :^odovin3 trikrat temeljito vedal Miha Preinfelk. GORENJSKI CIAS torek, 18. avgusta 2009 NAJDBA Snovanja Človek ima posebno dober občutek, kadar odkrije umetniško delo velikega umetnika, ki ga uradna umetnostna zgodovina še ne pozna. V letu, ko se spominjamo stoletnice rojstva slikarja Maksima Sedeja (1909-74), zapišimo, da je v njegovem rojstnem kraju še nekaj "neodkritih" del... Maksim Miha Naguč osle j največja in najbolj temeljita razstava Sedeje-vih del je bila v le- tih 1994.05 v Modemi galeriji v Ljubljani. Takrat je izšla tudi monografija, v kateri so evidentirana vsa njegova dotlej znana dela. Nekaj let po tistem pa sem na obisku pri Milanu Seljaku v Som pri 2ireh "odkril" ie štiri. Resnid na ljubo nimam pri tem nobenih zaslug. na slike me je opozoril Sedej, Portret mladca mehkega, najbrž avtorja gostitelj. Doma sem nato preveril, aB so tudi v mono- rafiji, in videl, da jih ni! Gre Maksim Sedej, Dobračeva, slikarjeva rojstna vas, 1927 samega / FoEonpo«3ukcipa: PoloruMlakjf Saidatin / I» ^lona M^iVa'Baldasin za štiri slike, risbe in akvarele. Prva, največja in najbolj zgodnja je podoba umetnikove rojstne vasi DobraČeve z datumom 7. VI!. 1927; to pomeni, da jo je naslikal med počitnicami, kot i8-let- ni dijak Umetnoobrtne šole v Ljubljani, kjer sta biia njegova mentorja slikar France , Kralj in kipar Alojz Repič. iiC^VCCjd Druga je podoba matere z otrokom (1930). Na tretji je razstava mladi umetnik s štafeiajem v J , 1 1 • naravi, v ozadju domača vas, Sedejevin del je h jo slika (brez datuma). Tn ... Ï M na" četrti portret mladega mo- bila v letin Skega, najbrt slikarjev avto- portret (1931). Dela so torej ^994'95 ^^stala v času, ko je bil Maksim študent v Zagrebu (i928-32)> vsaj eno pa že pred tem. Umetnik jih je po- V Modemi lA 3 s C i S t o s SalerUl darll Ivanu Seljaku (Abrahto- Maksim Sedej, Mladi umetnik slika domačo vas, 1931 Maksim Sedej, Mati z otrokom, 1930 vemu Ajnžetu, ki je bil Mila- V Ljubljani. nov stric), v zahvalo za njego- zerija je v tvojem življenju ŠiČ in Zoran DIdek. Skupaj šverc. Doma sem rasel v kar stra Jakoba Gabra v vaški cer- „ 1 4 « vi ^^ deiiiiiiu podporo pri štu- nastopila v akademskih letih, smo tavali po mestu, men- se da skromnih razmerah, kvi sv. Lenarta, v neposredni i akVat je IZSla dlju. Ajnže (brat duhovnika v času, ko sta se s Franči- zah in 'podrumih', kjer so re- Oče je po vasi zbiral mleko in bližini našega doma. Oče me ^, in skladatelja Koste) je na- škom Smerdujem hranila na klamirali 'fini mčak sa me!- ga potem vozil v mlekarno, je vse bolj navajal k branju, k fflOftO^afya, mreč nadebudnemu študen- portí neke dobrodelne usta- špajzom i bištekom'; v mle- Zaslužil je premalo za spo- ljubezni do knjige, ki je v - , tu vsak mesec poslal nekaj nove na Tuškancu in jedla iz kami Horvatič, blizu Akade- dobno preživetje. Ko sem bil meni ostala vse življenje..." V katen so denarja, o tem so pričali pločevinastega krožnika in z mije, smo imeli Slovenci stardveleti.smoodšlivVest- Umetnik je imel torej svoj odrezki starih poštnih nakaz- žlico, priklenjeno na verigi." 'odprt račun', kjer smo se vsi falijo in tam je oče služil rodni kraj v lepem spominu, pOplSayia vsa nic, zgorelih v požaru, ki je Tako GostiŠa, nakar Sedej: po vrsti zadolževali... " Gosti- kruh kot rudar v rudniku. obiskal pa ga je pc študentski W hišo prizadel pred leti; Mi- "Imaš prav. To je bilo prvo ša: "In kjer ste po mojem Nobene blaginje toref, letih le poredko. Zakaj, ne • J à1 ' p...... • njegova aotiej lan se jih Se dobro spominja, leto Študija v Zagrebu, ko znana dela. Nekaj let po To je približno vse» kar vemo o navedenih delih in okoliščinah njihovega nastanka. Več o umetnikovem smo s Frančiškom ' Smerdujem in Francetom Miheli« čem najeli skupno sobo na prepričanju mnogi od vas Še dandanes dolžniki „." V takšnih razmerah je prišlo našemu štjdentu v Za- skrorrmost mi je bila. Če že vem. Bil pa sem zraven, ko ne prirojeria, po sili priučena. Vedno sem moral biti z ma- smo mu leta 1988 v parku pred Osnovno šolo Ziri po- lim zadovoljen. Ko smo se po slavili spomenik- Slikarja je Mirogoju pri Ivanki Maslič. grebu res prav, če je iz doma- štirih letih vmili domov, se je upodobil kipar |akov Brdar. študiju in odnosu do rodne- A se je moral France zaradi Čega kraja dobil kako nakazi- oČe zaposlil kot čevljarski po- Ob odkritju spomenika smo tistem Setïl na ga kraja pa si lahko prebere- pripetljaja z lepo Ivankino lo. Svoj odnos do Zirov pa močnik, mene pa je vpisal v postavili tudi priložnostno -, - , mo v "umišljenem" intervju- hčerjo po kratkem postopku naj bi Sedej v pogovoru z Go- žirovsko osemletno osnovno razstavo Sede jevih najboljših OblSlCll pri ju. ki ga je s siikarjem naredil izseliti." Gostiša: "Kakor stišo povzel, kakor sledi- "Oh, šolo. V teh letih sem se začel del. kijih je posoiiila Moder- - n 1 • T njegov rojak in Častilec Lojze vem, je dobil nekaj sobi po- Žiri! 'Frečuden kraj' bi rekel navďaSevati nad nebeško na galerija v Ljubljani. (Kar Milanu oeljUKU GostiSa, umetnostni zgodo- dobnega na Ilici pod Gor- Cankar. Iz podzavesti se mi lepo krajino okoli sebe: vse se ne bi zgodilo, če tega ne bi , , ^, J vinar. Tu izvemo, kako trdo njim gradom. Vem pa tudi, oglaša daljni spomin na ču- pogosteje sem se zadrževal v omogočil dr. Jure Mikuž, te- V SOVn pn Zirch so živeli nekateri slovenski da ste kljub temu incidentu' dovito krajino, na pridne, de- okolid Krošljevega čebelnja- danji direktorte ustanove.) O študenti v Zagrebu, tudi ostali s Francetom v Zagrebu lovne (judi, na hribovske ka, ogledoval poslikane skii- }jubljanski razstavi ob stolet- takšni, ki so pozneje postali nerazdružljivi prijatelji." Se- kmetije, na čevljarje in klek- nje in slike na steklu. Nika- nid njegovega rojstva smo v nacionalni prvaki v svojih dej: "Res je. Večkrat sta se Ijarice, na trpežne krampi- kor se nisem mogel nagleda- Snovanjih že pisali, jeseni jo f> odkril ff se stm... clisdplijiah- Vsesplošna rrd^ riarii pridružiJaSeFidiiLc Ui- žarjc, na klekljane čipke in ti oltarjev ljubljanskega moj- načrtujemo tudi v Žireh. i6 GORENJSKI GLAS torek, i8. avgusta 2000 GALERIJA Snovama Zoran Srdić Janežič, v osnovi kipar, sicer pa multimedijski umetnik in oblikovalec lutk, zaposlen je v Lutkovnem gledališču Ljubljana,je s svojimi umetniškimi postavitvami že večkrat šokiral Kranj. Leta 2000 je veni od izložb v starem delu mesta ležal v kadi in slikal akvarel, pred dvema letoma je v galeriji Izložba razstavil fotografije vecejev in pisoarjev in jim dodal človeške dlake, pobrane na tistih mestih ... Julija je v Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavljal na temo... Zoran Srdić Janežič, multimedijski umetnik Igûr Kavčič ONCEPT. "Zasno- va in koncept umetniške postavitve sta bila pre-vpraševanje medi» ja. Kaj ie kip? Za osnovno izhodišče sem vzel zgodbo Michelangela Buonarrotija, ki je rekel, da je kip tisto, kar izkJeSeš, zvališ po klancu navzdol« in kar na koncu ostane, j€ kip. S tem umetniku seveda ni narekoval 7%o\\ recepta. Bolj kot to. gre za nekakšno morálko. Namreč, kip mora zdržati va- ljenje po hribu, torej mora ^ . ^^^^^^ biti trajen In monumenta- len. Jaz sem to logiko preobrnil. Kip ni nekaj trajnega, §e posebej v sodobnem Času ne. Kip je nekaj minljivega. Pii tem velja dodati, da vsako preobraćanje logike lahko deluje šaljivo, zato je mogoče bila tuđi ta razstava nekoliko humoma. " KEP. "Kip sestavlja beseda kip. To govori o dobesedno sti mojega načrta in na neki način kaže tudi na prepros tost v primeru. Dobesed nost koncepta namreč terja da je izbrana beseda kip ko objekt. S tem ne obrača gledalčeve pozornosti na ka drugega. Če bi naredil ribo Na vrhu kanjona Kokre ... in ob galerijski postavitvi. in jo valil po hribu, bi še reševanjem "P^-ja, ki ga je odneslo po reki... vedno rekli, kako fina je riba, ki se vali po hribu. Kot tem poselil različne plesni, performativnosti. "K" je minevanje najbolj vidno. V so del akcije. Provokacija material sem uporabil jekle» Gre za povezavo z osnovnim lepo padel v globel, prav začetku galerije je bila ste- veČ • ljudi predramiti, ko no pločevino, iz katere sem izhodiščem minljivosti." zvaril besedo kip. Potreboval sem nanueč nekaj rela- tako "I". "P", ki je imel naj* klena posodica, tako imeno- gredo preko mosta, in njiho-večjo težo, pa je padel v vodo vana petrijevka, v kateri je bil ve poglede in misli usmeriti AKCIJA, "Kip iz kovine je in ga je odneslo po reki. 3D print besede "kap"." , - . tivno velikega, kar bi lahko bil izdelan. Po iskanju pri- Skoraj mi je zastalo srce. ^tt UtnCtVllSKl konkretno prikazalo učinek merne lokacije za valjenje stekel sem v kanjon, zabre- na umetniški dogodek. Tudi razstavni prostor, v katerega PROVOKACIJA. ^Vseka- damo žive organizme, ples . • . ^ deformacije. Kovina pa tudi kipa navzdol sem se s sode- del v vodo in "P" ujel nižje kor je bila umetniška posta- ni, se napolni z neprijetnim projekt je Zoran zato. ker je biJ projekt od lavd pri akciji odločil za del dol na oni strani mosta. Po- vitev Mediacija za kip provo- vonjem, muhami ... To za J, , ^ vsega začetka načrtovan, da na zunanji strani mostu čez tem smo deformiran kip kacija. Že samo prevpraše- tujino ni provokacija, za brdlC JClHeZlC bo razstavljen v Kranju. Ko- Kokro, od koder v reko pozi- prenesli v galerijo. Dogodek vanje medija je lahko provo- Kranj je bila." - vina pa je tista, Id spominja mi stresajo sneg. Najprej porabil na mesto, konkretneje na smo preverili sicer z rastli- mmevan)a oblike )e bil kativno. Da deiansko vza-uspešno posnet in je na raz- me§ neko zgodbo, za katero KAM? • Pločevina je tre- Globus in rjavenje. njem zaraščeno pobočje in stavi bil predvajan v izložbi je neumnost, da bi jo vzel nutno pri meni v ateljeju. 4 J I «I ^^^ i^^mw « • ámtA t 11 > A ^v # # V M-S 4 441VO S ^ ^^ W4 JV T k44 w 35 KVCKtratnirl En del razstave jeprint(ra- poskrbeli, da ne bi bilo niko- galerije, ter tako kot plakat kot navodilo, je provokativ- kruh smo vrgli proč. Projekt pid prototyping), Izdelan s gar spodaj» potem smo zgo- vsbiJ ljudi z ulice." metrov tehnologijo hitrih printov. raj odvili kovinsko ograjo. Tretji del razstave so forme, na katero smo postavUi po- no. Provokacija je na en na- je zaključena cclota, ponovit- čin razširjen pojem kipa. ve najbrž ne bo. Nisem se POSTAVITEV. "Galerijo Kip ni nastajal v ateljeju in §e odločil, mislim pa, da kip pločevine, sestavljene iz besede kip. ki samezne črke kipa, "K". "I" sem vzel kot kvadrat in črke tam skupaj z mano kot ne bo preživel. Će bi ga ohra sem Jih zgnetel iz kruha, in "P", Snemalec je spodaj "K", "I" in "P" postavil v cen- ustvarjalcem ni čakal na nil, bi čez petdeset let naredi AO struc kruha, Vzel sem sredico, jo zmočil z vodo in zgnetel. Kruh mi je na produ snemal, kako pori vam črke čez rob in kako se ter prostora. Ob straneh so kustosa, da ruju obišče. Na- 11 retrospektivo, kar pa se mi na stenah bile steklene poso- sprotno, že sama akcija v ne zdi več pomembno. Kip vec razllčnin omogočal tako imenovani ki- te valijo navzdol. Črke sem de s kipi, oblikovanimi iz javnem prostoru je del raz- bom prej ali slej razrezal in - . parski dotik, saj se je gnetel, metaJ dol eno za drugo, saj kruha, na katerih so rasle stave. Tudi naključni ljudje, plesni, kot glina. Na kruh sem po- se je tako tudi podaljšal čas plesni. V teh kipih je bilo ki so se ozirali preko mosta. uporabil za kaj drugega. Ostal bo dokument o razstavi. " J si GORENJSKI GLAS torek, i8. avgusta 2009 EKONOMIJ / FINANCE sUjhn.za rgi@g-gUiS.$i 17 Brezposelnost se še povečuje Kljub vladnim ukrepom za preprečevanje rasti brezposelnih, ta še vedno raste. Vlada subvencionira nadomestilo za čakanje na delo dobrih 500 Gorenjcev. Boítan Booatm Kranj - Koncc julija jc bilo na Gorenjskem (območje Ob-moâie službe Kranj, Zavoda RS za zaposlovanje) registriranih 6.620 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z mesecem prej za 34 odstotka vei oseb, v primerjavi z julijpm 2008 pa kar za 77,3 odstotka, julija se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 905 oseb, največ iz (Urada za delo) Kranja -312 oseb in Škofje Loke • 221 oseb, še najmanj pa jih je brez dela ostalo v Tržiču. V Sloveniji je danes Konec julija je bilo na Gorenjskem dobrih šest tisoč brezposelnih, kljub gospodarski krizi skoraj 89.000 brezposelnih. pa je zaposlitev dobilo čez 400 Gorenjcev. / fokk corud Kjve*« Julija zaposlitev za 4n Gorenjcev nanašalo na zaposlitev za določen čas. Su bve ncio n i ran j e nadomestila Največ bi jih zaradi prihaja- v ITO podjetjih Bled invalidsko podjetje (25), TCG Unitech Lth iz Skofie Loke (150), Lip opaž-ne plošče Bohinj (100) in Večina, to je 350 oseb, se je jočega šolskega leta dobilo za- na zavod prijavila zaradi pre- poslitev v dejavnosti izobra- Zavod RS za zaposlovanje podjetje Kopt z Bleda (zz). nehanja pogodbe o zaposlitvi ževanje, že več mesecev pa se včeraj sklenila (in obja- Doslej je enajst gorenjskih za določen čas, 201 oseba je kažejo prosta delovna mesta vila na internetu) pogodbe podjetij prejelo potrjene po- izgubila zaposlitev zaradi po- v predelovalnih dejavnostih, ^ subvencioniranje nado- godbe za subvencioniranje slovnih razlogov, 136 oseb gostinstvu, trgovini in grad- mestila plač s sto desetimi nadomestil za skupno 506 zaradi stečaja, 53 je bilo mla- beništvu. Giede na stopnjo slovenskimi podjetji. Prva delavcev, zagotovo pa je veli' dih iskalcev prve zaposlitve, izobrazbe je bilo prijavljenih izplačila jo-odstotnih sub- ko več gorenjskih podjetij Med prijavîjeiiLïu jifi je sko- največ prostih delovnih mest vendj nadomestila bodo iz- napovedovalo vključitev v raj tretjina brez izobrazbe, za delavce brez izobrazbe in vedli v teh dneh, med njimi ukrep subvencij nadomestil dobra četrtina ima tretjo, če- delavce s tretjo in četrto stop- tudi nekaterim gorenjskim čakanja na delo. Razlogi, da trto âli peto stopnjo izobra- njo izobrazbe. Zaradi razko- podjetjem. jih ni na seznamu, so zelo zbe, skoraj 13 odstotkov pa vi- raka med povpraševanjem in V zelo nepreglednem sez- različni, od tega, da pogodbe soko stopnjo izobrazbe. Po ponudbo je Območna služba namu smo našli podjetje §e niso podpisane (na sezna- drugi strani se je prejšnji Kranj letos do julija izdala Trival Elektroizoiadje iz mu ni Hidrie Perles, čeprav mesec iz evidence brezposel- i.946 delovnih dovoljenj ali Kamnika (v ukrep so vključi- so nam že pred mesecem nih odjavilo 683 oseb, od le 0,4 odstotíca manj kot v li 15 zaposlenih], Steeltrans z zagotovili, da so vlogo odda- tega jih je 413 dobilo delo (76 enakem obdobju lani. Odav- fesenic (1), Sim šport ser/is U), pa tudi do bolj razveseljl- se jihjesamozaposlilo),delo- gusta naprej vse vrste delo- iz Kranja (1), CSS-IP izškof- vega - tik po uvedbi ukrepa dajala pa so sicer prijavili vnih dovoljenj izdaja central- je Loke (19), Mapro iz Žirov $e je število naročil za (vsaj) 1.021 prostih delovnih mest. na služba Zavoda RS za zapo- (3), Iskra vzdrževanje iz Kra- poletna meseca zelo poveča- Dobrih 80 odstotkov se jih je slovanje v Ljubljani. nja (a8), Lip Bled (152) in Lip lo (Aaoni). Pohod na nemški in italijanski trg jelovica prevzema kupce nizkoenergijskih varčnih hiš v Nemčiji in navdušuje italijanske kupce. Boštian Bogataj Ško^a Lokd « jelovica je lansko poslovno leto zaključila s skoraj 700 tisoč evri dobiřka, skupščina pa je tretjino le- tega nanlenila izplačilom dividend. Lastniki so na delnico prejeli 0,175 ^^^ o^oina skupaj približno 250 tisoč ev- rov. Kot kaže, si bodo lastniki kljub gospodarski krizi tudi prihodnje leto meli roke, saj Jelovica z energetsko varčnimi hiSami vse bolj osvaja tudi zahtevne trge. Pred časom smo že poročali. da so začeli z dobavo pr-vih hiš za nemške kupce, Id so sprva montažne hiše naročili pri nemškem proizva- Gr^or Bencina, jelovica jalcu Kampa. To podjetje je držav, jtlovica pa je na nein- njeru - potresno aktivnem Škem trgu na leto prodala delupa nam prednosti prina- okoli 50 hiš (skupaj na vse šajo lastnosti potresno vame- trgenekaj čez 200). V Škofji ga objekta," pravi Gregor loki orenjujpjp, áíi bodo §e Benčina, predsjednik upra- letos uspeli dobaviti prek vnega odbora skupine Jelovi- (dodatnih) 20 objektov za ca, m dodaja, da o velikem 'kampine' kupce, še več si zaupanju tujih kupcev do obeUjo v priliodnjem letu. njihovih hiš pričajo tudi pre- Jebvica, ki hiše izdeluje v cej višje povprečne vrednosti podjetju Jelovica Hiše v hiš kot na domačem trgu. Preddvoru, pa je vse bolj pri V lelovid so se kljub razgi- sotna tudi v Italiji, kjer so bani arhitekturi, ki jo sreču- pred dnevi postavili že stoto, jemo v Italiji, s svojo tehnclo- Pred več kot desetletjem so gijo znali prilagoditi zahte- sodelovali pri popotresnih vam kupca in poiskati prave obnovah v severni Italiji, in- rešitve, za zahtevane razgiba- tenzivneje pa so prisotni v ne tlorise, več vrst strmin na zadnjih letih, ko so se naroči- isti hiši, številne nadstreške, la iz leto v leto podvojila. "Ita- stebriSCa, balkone in velike lija je zagotovo zanimiv trg terase. Jelovica Hiše na leto tudi za Jelovico, saj na sever- izdela okoli 250 hiS. veČino zašlo v težave in razglasilo Podjetje Kampa je letno izde- nem - hladnejšem alpskem jih izvozijo, še vedno pa so stečaj, na njihovo mesto pa lalo približno tisoč hiš, ki so delulahko izpostavimo ener« najbolj prepoznavni po pro- vstopa škofjeloška Jelovica, jih tržiii v večino evropskih getsko varčnost hiše, v osred- izvodnji lesenih oken. Septembra prva posojila z državnim jamstvom Jamstvena shema za prebivalstvo bo v praksi zaživela sredi septembra. Cvrro Zapiotnik lani zaradi stečaja ali prisilne poravnave v podjetju izgubili Kranj • Vlada je prejšnji te- zaposlitev, 50 milijonov ev- den na dopisni seji sprejela rov. Zaposlenim za določen uredbo o izvajanju zakona o čas in mladim družinam bo jamstveni shemi za prebi>al- za posojila jamčila 50-odstot- stvo, ki določa, na kakšen na- no, brezposelnim pa 100- čin upravičenci do posojil z odstotno. Upravičenci do po- jamstvom države dokazujejo sojila z jamstvom države izpolnjevanje pogojev za pri- bodo lahko pridobili posojilo dobitev posojil, kakšno doku« pod približno enakimi pogoji mentadjo morajo predložiti kot cstali posojiiojemald, ven- banki, pri kateri zaprosijo za dar pa bodo lahko unovčili posojilo, kakšen jc postopek izdajanja jamstev, kakšna so jamstvo države, če posojila zaradi finančne stiske ne bodo pooblastila SID banke, kako več mogli odplačevati V takš- poteka izterjava v primeru nih primerih jim bo država unovčenja jamstva ... SID na njihovo prošnjo lahko od- banka bo na podlagi uredbe Jožila plačilo posojila za Čas, začela s postopki avkdje za ko jim bodo finančne razme- banke, jamstvena shema pa re spet omogočale odplačeva- naj bi v praksi predvidoma nje. Izterjava unovčenega zaživela v sredLii septembra, jamstva bo potekala tako. da Z izvajanjem jamstvene bo pDslovna banka svoje jam- sheme naj bi olajšali dostop srvo unovčila pri SID banki, ta do posojila ljudem, ki jih je pa bo dolžnijcu poslala zahte-gospodarska in finančna kri- vek za plaâlo zneska unovče-za najbolj prizadela. Država nega jamstva. Če dolžnik žabo za posojila zaposlenim za htevku ne bo ugovarjal, bo iz- določen čas in za mlade dru- terjava potekala preko davčne žine namenila )oo milijonov uprave, posojilojemalec pa bo evrov jamstev in za posojila lahko dal prošnjo za odlog ljudem, ki so po 1. oktobru plačila posojila. Probanka z 2,2 milijona evrov čistega dobička cvfio Zaplotnîk oz. bolj, kot je slovensko banč-..............................................................................no povprečje, Ustvarila je 2,2 Kranj • Banke vSloveniji so v milijona evrov Čistega dobič- letoânjem prvem polletju ka, ob tem pa je oblikovala močno občutile posledice tudi za 5,1 milijona evrov osla- globalne gospodarske in fi- bitev in rezervadj. Obseg po nančne krize. Bilančno vsoto sojil podjetjera in drugim so sicer povečale za tri od- pravnim osebam je povečala stotke, vendar je bil bruto do- za šest odstotí(ov, medtem ko biček kar za 46 odstotkov je bU celotni bančni sistem v manjši kot v primerljivem povprečju na lanski ravni. Ob- lanskem obdobju. Kar pet- seg ^c^ prebivalstva je pove- najst bank je imelo slabše re- čala za 22 odstotkov, bančni zultate kot lani. oslabitve in sistem je v povprečju beležU rezervacije pa so glede na le 4-odstotni porast lánská junij povečale 4,2- kraUio. Kot je ob objavi polletnih lezullâlov pošlo vail ja pouda- Tudi polletni rezultati po- rila predsednica uprave Ro- slovanje Probanke odražajo mana Pajenk, se je banka z težke razmere v širšem oko- nedavno izdajo podrejenih lju. Banka je v letošnjem pr- obveznic PRBii še kapital- vem poile^u z 2,55-odstotnim sko okrepila in tudi izboljša- tržnim deležem ohranila svoj la količnik kapitalske ustrez- tržni položaj in zasedla dva- nosti. ki zdaj znaša 11,2 od-najsto mesto med slovenskimi bankami. Bilančno vsoto stotka. Jeseni bo v Ljubljani odprla prenovljeno in pove- je povečala za pet odstotkov čano poslovno enoto. Kramj Banki prodali zasežene delnice Družba Infond Holding je v četrtek od Nove ljubljanske banke fn od Gorenjske banke prejela obvestilo, da sta banki v postopku unovčenja zavarovanj na podlagi zapadlih posojilnih pogodb prodali delnice Mercatorja In Pivovarne Laško. Nova ljubljanska banka je 5. avgusta prodala 404.832 delnic Mercatorja in 2.056.738 delnic Pivovarne Laško, Gorenjska banka pa 10. avgusta 142.920 delnic Mercatorja in $4^.448 delnic Pivovarne Laško. C Z. è f # 4 é I è 1 8 KMETIJSTVO cveto.2 aplotnik ^g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, i8. avgusta 2009 Posojila za kmetijstvo Slovenski regionalni razvojni sklad je objavil javne razpise za posojila v kmetijstvu in podjetništvu. Cveto Zaplotnik namenila za gradu [o ali na* ..............................................................................kup objektov, naioip strojev Kranj • Kmetije, kmetijska in opreme, nabavo osnovnih podjetja in samostojni podjet- sredstev in še za nekatere dm- mki se na podlagi prvega raz- ge naJožbe, je na skladu na pisa lahko potegujejo za 1,5 voljo poldrugi milijon evrov milijonaevrovposojilzagrad' poselil z obrestno mero In- njo in obnovo hlevov, nakup mesečni Euribor + od 0,90 opreme, materiala in strojev, do 1,65 odj^tntVa in z odplartl- posodabljanje kmetijskih go- no dobo največ dvanajst let spodarstev ter za urejanje paš- Rok za oddajo prijav je 9. sep- nikov, kmetijskih zemljišč in tember. Tretji razpis je name- do^tcipov. Zadnji rok za odda* njui vtdikiiii, ^lediije velikL'i], jo vioge je 11. september. Ob- malim in mikro podjetjem, restna mera je trimesečni Eu- samostojnim podjetnikom, ribor + od 0^5 do 0,35 odslot- obrtnikom, zadrugam in za- ka, doba vračanja posojila je družnim zvezam, za posojila do petnajst let Drugi razpis je za nove naložbe jim je na raz- namenjen mikro, malim, polago 11,1 milijona evrov po- srednje velikim in velikim sojil 2 obrestno mero trime- podjetjem {z manj kot 750 za- seční Euribor + od 0,90 do poslenimi ali manj kot 200 1,65odstotkaindobovračanja milijonov evrov prometa}, ki do dvanajst let Prvi rok za od- se ukvarjajo s predelavo kme- dajo prijav je 7. september. tijskih pridelkov in trženjem dru^ 15. oktober in tretji 30. izdelkov. Za posojila, ki bi jih nov«nber. krani Podpore drugom in strokovnim prireditvam Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano je objavilo tn javne razpise za dodelitev finančne pomoči. Za podporo strokovnim prireditvam in za delovanje združenj, ki povezujejo društva podeželske mladine» podeželskih žensk in sindikat kmetov, je na voljo 90 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Za delovanje zvez, združenj in društev, povezanih s kmetijstvom, ki pomagajo pri izvajanju strokovnih prireditev, obveščar>ju in usposabljanju podeželskega prebivalstva na področju predelave in trženja, je na razpolago 101 tisoč evrov» enak znesek pa tudi za podporo strokovnim prireditvam in združevanju na področju osnovne kmetijske pridelave. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo vlc^e sprejemala do vključno 31. avgusta. C Z. Dve novi cesti v gozdovih nad Gozd Martuljkom so prejšnji teden dokončali sedemsto metrov dolg odsek gozdne ceste, v gradnji pa je še 1,4 kilometra dolg odsek ceste na jelovici. Cvno Zaplotník Bled • Kot je povedal Bojan Bajželj, vodja odseka za gozdno tehniko v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, so na območju Šantica nad Gozd Martuljkom približno sedemsto metrov nekdanje vlake preuredili v gozdno cesto, ki bo olajšala gospodarjenje predvsem v nadškofijskih gozdovih. Cesto so s strokovnim ogledom uradno prevzeli v sredo. Za naložbo so tri petine denarja zagotovili v okvi- Ija za obdobje 2007-2013. se morajo strinjati vsi lastniki Druga cesta je Še v gradnji, gozdov, to je treba zavesti poteka po državnem gozdu tudi v zemljiško knjigo» tu pa Ojstrica na Martinčku na Je- pogosto nastanejo problemi, lovid in je dolga 14 kilome- ker dedni postopki niso kontra, investitor je sklad kmetij- čani, lastniki živijo (neznano skih zemljišč in gozdov. Z kje) v tujini in podobno. Zna- deli so začeli julija, končali čilen primer je gradnja gozd> bodo jeseni. Kot so ob tem povedali v toja Jelovice, ki bi "odprla" blejskem zavodu, gradnjo del gozdov na pobočju Jelovi- gozdnih cest v zasebnih goz- ce in skrajšala pot s Kupljeni- dovih zeio otežuje razdroblje- ka na Jeiovico s 35 na pet kiJo- nost gozdne posesti in s tem metrov. Lastniki gozdov se za povezani zapleteni in dolgo- gradnjo že nekaj časa priza- trajni postopki pridobivanja devajo, med drugim so za po- soglasij oz. dovoljenj. Z grad- enostavitev postopka ustano- ne ceste s Kupljenika do pla- ru programa razvoja podeie- Bojan BajŽelj ^Pwo.cvetoz«ptetiHk njo na načrtovani trasi ceste vili tudi društvo. Kmečke žene na Mariborskem PoKorju cvfto Zaplotnik Kranj • V Društvu kmečkih žena Kranj vsako poletje pripravijo dvodnevni planinski izlet. Letošnjega, že osemnajstega po vrsti, se je udeležilo triintrideset kmečkih žena (in tudi nekaj moških), njihov cilj je bilo Mariborsko Pohorje. Predsednica društva Majda Urbane je skrbela za organizacijske zadeve, vodnik Fran- ček jim je razkazal nekatere Andrejevem domu, kjer so ki nameni! skromno daril- v petek pa so se srečale pri pohorske zanimivosti, veli- prespale, jih je nepričakova- ce. Kam bodo šle kmečke dveh udeležencih izleta, )o-ko so tudi hodile - prvi dan no obiskal preddvorski žu- žene na planinski izlet pri- žici in Francu na Sv. Lenar- pet ur, drugi dan šest. V pan Miran Zadnikar in vsa- hodnje leto, še ni znano, že tu pod Krvavcem. ALť h à «d • • il v mm A r V' v A t .m Û H I \ I * f • M v . 1 • I i N i 1 nuHlí>oíndoi oiojckt l^i 1^'Kl vts h.51 K. l v . ' ' J à un }U( {}(' i L I ŽEIZŠUAV A • i. . It ' r» I' . r > . Mynako, Fraacno, IlJlijo, Svico. Liechti^nstem. Nomcijo. Avstrijo Slnv&hiiD Rednn kniK^^ 49,90 EUR Cctiti Z'ù njroťnikc Gorcii)>kr.'ga glti^uí I - ) U 44,91 EUR - Oi^^ifnrna 04/?01 42 41 r ^ • narorninc ' y-çjhis.&t MONOGRAFIJA • -II ii^o' J ' - '}'<,•) ^^^^ M slfûin Sl^ Matevž Lenarcfćj«- . u.-n jc^ii i...... Î !()ii i^^cn f -.vih fuf. Bcsođilr sO OcipiSr'li Jňtíe? b'.'Jà» in - .ll'iJilSkih «trOkC",'iliJKO. f'iOlUulUiiMti \i\ iisia v slcvonškvjm ví 01 cj|. ^ko^1 iLÀikit 111 S( jo íahk< ogledate v našem uredništvu, Mešetar Cveto Zaplotník odstotka, živalskih "pridel- kov" za 20,9 odstotka, cvetja, okrasnih rastlin in sadik za 5 Cene kmetijskih pridelkov odstotkov, živaU za zakol pa Po podatkili statističnega odstotka. Krompir urada so bUe v drugem letoš- ^utno s semenom) se je njem četrtletju cene podražii 2a 4,6 odstotka. skih pridelkov pri pridelovalcih za 14 odstotkov nižje kot v enakem lanskem obdobju, pri tem pa so se cene rastiin- skih pridelkov znižale za 17,3 odstotka in cene živali in živalskih "pridélkov" za 12,2 Cene reprodukcijskega materiala Cene izdelkov in storitev za tekočo porabo in za naložbe v kmetijstvu so bile v le- odstotka. Med rastlinskimi to^km drugem četrtletj pridelki so se najbolj znižale cene industrijskih rastlin, odstotka nižje četrtletju in ; Cena znižale so se tudi cene žit, ^^^ ^ lanskem krmnih rastlin in sadja, cene drugem četrtletj v preostalih skupinah pa so bile v povprečju višje. Cene živali za z^ol so se v povpr^ četrtletjem znižaU čju znižale predvsem zaradi nižjih cen prašičev in perut- lanskim dnisim odstotka, krmil stotka ter gnojil in sredstev nine, cene živalskih "pridel- za izboljšavo ta] za 6.3 od- kov" pa zaradi nižje cene stoika. Semena in sadike so se v enem letu podražila za 5,6 odstodca, sredstva za varstvo rastlin za odstotka. mleka. Cene industrijskih se rastlin so se v enem letu zni- žale za 78,7 odstotka, žita za stvo rastlin 44 odstotkov, krmnih rastlin veterinarske za 15.; odstotka, sadja za 36,5 odstotke. é I I » f 4 GORENJSKI GIAS torek, 18. avgusta 2009 i nfa @g-das.si 19 Znižajmo holesterol • v jajcevci Če sodite med ljubitelje jajčevcev, ste na dobri poti, da se zavarujete pred kopičenjem slabega holesterola, zmanjšate škodljive posledice mastne hrane in tveganje za nastanek ateroskleroze Pavia Kliner i»" Vijolični, beli, rumeni jajčevec (Solanum melon-gena) izvira iz tropske vzhodne Indije, kjer so jih že v davrih časih cenili kot odlično začimbo. V Evropo so jih 5de v 17, stoletju prinesli Portugalci. Od jajčevcev pri nas najbolj dobro poznamo tiste z lesketajočimi se, tem« no vijoličnimi plodovi. Obstajajo pa tudi vrste, ki imajo rumene ali bele barve plodov. Kar sc oblike Hčc, so najpogostejši jajčevci jajča- ste, hniSkaste in podolgovate oblike. V prvi vrsti ie slastna vrtnina Sezona jajčevcev je na vrhuncu Če se vaš vrt še ne ponaáa z gladkimi, svetlečimi se vi- zine, nasoljene pustimo pol Varujejo jollčnimi lepotci, Id naj bi bili ure, d« izteče sok (izgubijo pred holesterolom botanično sicer sadje, v prak* tudi grenkobo in kovinski si pa zelenjava, se bo prav priokus), nato jih popečemo Antodan nasuin, ki le od- lež nih ledvic, išiasu in rev-mi. Cenijo jih tudi kot odlično prehrano za diabetike. bomo na ro okusno vrtruno, to kmalu. Morda še ne v avgu- na žaru ali v Će jim na g^oren za vijolično barvo, stu. pa nič zato. Z veseljem konai pridamo kakšno kap- slovi kot izjemno učinkovit H Jjico oljčnega olja in dodamo antioksidant - preprečuje na- ^^ svežih plodov jaj- ki premore zdravilne učinke, še nel^j sesekljanega česna, stajanje prostih radikalov, čevca pospešuje izločanje po&kali do septembra ia jo se lahko nadejamo nebeških ^âti celične membrane pred Uživamo ga pri sla- poškodbami in pred kopiče- tem delovanju želodca in pri njem slabega holesterola ter preveliki količini holesterola. Listi jajčevca se obnesejo kot takrat pripravljaij na vse na- kulinaričnih užitkov, čine. lajčevec, ki mu pogo- vorno pravimo tudi melanca« na ali melancan. je odličen. Namesto mesa zmanjšuje tveganje za nasta nek ateroskleroze. Z uživa- obi^f zz opekline, ture, blaži- naj si ga dušimo, pečemo, V zdravi prehrani ga vse "jem jajčevcev bomo znižali U pa naj bi tudi težave s he-cvremo. Ste že poskusili vlo- bolj uporabljamo kot nado- holesterol v krvi in zmanjša- moroidi in luskavico, ženega? Dušen je lahko sa- mestek za meso in kot hrano li nekatere škodljive posledi- mostojna jed ali ga kumbini- z nizko vsebnostjo maščob. ce mastne hrane, jajčevci po- j^j^ey^ev ne lupimo! ramo z bučkami, papriko, Jajčevec se lahko pohvali z spešujejo delovanje jeter m paiadižn^om. MesojajČevca visoko vsebnostjo železa, ka- žolčnika ter prebavo maš-)€ m men ozelene barve, kompaktno in krhko, obda- ř/I elancan a premore veČ lija, natrija in fosforja, malo čob. Pozitivno naj bi vplivali kot devetdeset odstotkov manj pa z vsebnostjo vitami' na presnovo ogljikovih hi- vode in le nekaj hranilnih no s ćvrsto kožico, ko pa ga nov. Vsebuje le vitamine C, dratov in na delovanje tre- snovi. Slednje so v glavnem opečemo ali skuhamo, dobi- Bi, B2, B9 oziroma folno bušne slinavke. Pripišemo v lupini, zato plodo\ ne lupimo mehko in sluzasto zmes. kislino in karoten. Od učin- jim lahko tudi diurctičnc in mo. Tudi pri kuhanju, peče- Okusno jed dobimo, če jaj- kovin so najpomembnejši antibakterijske lastnosti, iz- nju, dušenju aJi cvrtju ohra- čevce narežemo na tanke re- tanini in eterična olja. kazali pa se bodo še pri bo- ni vse zdravilne lastnosti. KUHARSKI RECEPTI Za vas tzaiRA Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • kosilo: zelenjavna juha iz bučk in píščančjíh kostí, medaljončkí iz píščančjih prsi po pariško, pečen krompir z majaronom, zeiena solata, češpijeva pita; večerja: mešana solata s sirom, toast Ponedeljek • kosilo: telečja rižota z zelenjavo, endivija s fižolom v solati, breskvina kupa; večerja: pečen mlad krompir s kumino, paradižnikova solata z mladim slanim sirom Torek • kosilo: krompirjeva zloženka z mletim mesom in paradižnikovo omako, mešana solata; večerja: široki rezanci z orehi, kompot Sreda • kosilo: golaž iz stročjega fižola z mesom, s kutne palačinke, kompot; večerja: piščančje perutke z žara, zeljnata solata s kiompirjem Četrtek • kosilo: zelenjavna juha, babičin bîftek, kumarice s krompirjem in kislo smetano; večerja: jetrna pašteta, zrnat kruh, jogurt Petek • kosilo: paradižnikova kremna juha 2 ortganom, ribji zrezki po pariško, krompir v koscih s peterSiljem, stročji fižol v solati; večerja: dušena blitva z zelišči in jajci, čebulni kruh, kislo mleko Sobota • kosilo: mešano meso na žaru, zeljnata solata s krompirjem in majonezo, ajvar, lepinje; večerja: ostanki z žara, zeliščna skuta, marnirani jajčevci, zrnat kruh, grozdje Babičin biftek Sestavine: 50 dag zelo drobno zmletega govejega meso (iz stegna, kot za tatarzki hifiek), 3 jajca. 2 Žlici nariba nega parmezana, pol žemljice, 1 dl beŠamela, sol, poper Bešamel, to je gosta bela omaka, pripravimo iz malo masla, moke in mleka ter dobro zmešamo, da ni grudic. Iz mletega mesa, 2 jajc, parmezana, žemljice, ki smo jo namočili v mleku in oželi, ter bešamela pripravimo maso, jo še sohmo in popramo, dobro premešamo in oblikujemo pol petke. Te povaljamo najprej v moki, nato v stepenem jajcu, jih zlato rumeno opečemo z vseh strani, nato pa jih pri zmanjšani vročini pečemo tako dolgo, da so pečeni. Solata s salamo, sirom in z rženim kruhom Sestavine: 20 dag posebne salame, 20 dag sira, 2 mladi čebulici, J rdeča čebula, 4 paradižniki, 4 rezine rtenego kruha, nekaj lističev zekne solate, 1 kumara, 4 žlice olja, 6 žlic jabolčnega kisa, 5 žlic jabolčnega soka, šopek drobnjaka, sol, poper Posebno salamo, paradižnike, sir, čebulo, kumaro in mlado čebulico narežemo. Olje, kis, in sok zmešamo, začinimo s soljo in poprom. Vse narezane sestavine prelijemo s to marinado, premešamo in postavimo v hladilnik. Preden postrežemo, solato obložimo še z zeleno solato in potřeseme z na koščke narezanim rženim kruhom in nasekljanim drobnjakom. Mir v srcu 109 V RAKOVIH KLEŠČAH. 2.DEL lvtAft;rTA SMOI>íikar Zdrav Človek ima tisoč raz- Bog je ljubezen in vse, kar težek trenutek v drapcen dar V župniji seje rodilo nekaj pogovarjali, in ko smo se zbra ličnih želja, bolan eno samo: nam daje, so darovi ljubezni; za to, da bi fcili vsi eno. In mir novega. Vîi so molili za moje li vsak dan pri maši, smo lah- ozdraveli. Kdo je to misel ne more nam dati kaj druge- bo vedno, kakor je zdaj, v va- zdravje in skušai sem vračati ko vse svoje trpljenje darovali prvi izrekel, ne vem, vsekakor ga. Ta misel je že bila v moji šem srcu. Prosim Marijo, naj njihovo ljubezen. Na obisk je tistemu, ki je na križu umrl drži. duši, po teh btsedahpa seje še bo ob vas m vam pomaga tre- priiel prijotelj zdravnik in re- za nas. Ntka žena je zadnji Gostod Draearv Adam se okrepila. nutck za trenutkom izrekati kel sem mu, da se zelo zani' dan po mafi rekla: Zdaj dosti Svojo izkušnjo sem delil z 'da' Božji volji, 'da', poln Iju- majo zame. Odgovoril mi je, laže nosim svojo bolečino. soočenja z boleznijo in vnovič- vsemi, s katerimi sem pove- bežni." kdaj se bomo. Če ne v takih tre- Bogu sem hvaležen za to nega rojstva, če se izrazim s zan. V popolno predanost Tren uťiov, k i sem jih preži - nutkih. In dodal, veš, v nolr obdo bje svojega ž ivljenja. prispodobo, takole spominja. "Čutil sem. da bolezen nI Božji volji meje usmeril tale vel v bolnišnici, se z veseljem cerkvi je podobno kakor tedaj. Zrasla je povezanost z Bogom odgovor: "Hočem vam zaeoto- spominjani. Vsi so -ni zago- ko jc apostol Peter v ječi: in z vsemi, s katerimi skupaj sa mo moja, ampak jo mora m viti, da molim za vas. Še na- tavljali molitve m to nas je vse vsa cerkev je za nj molila. hodimo po poti življenja. Vse nositi skupaj z drugimi. O prej živite sedanji trenutek, obdajalo z nebeškim ozraČ« njej sen takoj povedal v žup- tesno zedinjeni z zapuščenim niji, v skupnosti Marijinega Jezusom, da se kakor On jem. Vsak dan smo ú telefonirali. Na novo sem izkušal res- Tudi z bolniki na Hmiki, s stvori gledam v novi luči, v sestrami in zdravniki se je novi razsežnosti: sred^ na-vzpostavil ^obok odnospozor- šega življenja je samo On. In dela {duhovnosti, ki ji pripa- izročali v roke Očeta, ki vas nico, edinost je jezus. Jezus mi nosii, naklonjenosti, skratka, v srcu vlada še močnejše spo- dam), duhovnikom in ško- neizmerno ljubi. Imejte z vse- je bil blizu in z njim vsi njegO' Božje ljubezni. Videl sem, znanje: Gospod, res je, vse, fom. Jn iz skupnosti je p rite- mi Jezusa med sehcj in On vi darovi: mir, veselje, sreča, kako zelo si lahko bolniki po- kar se v našem življenju zgo- kala luč za vsakdanje življe- vam bo dal luč in moč, da bo- polnost življenja. In ta Jezusov magamo, Če skupaj nosimo, di,je dar tvoje ljubezni." nje. I^ekdo, ki zelo trpi, mije, ste nadaljevali sveto pot ova- mir se jc prelival tudi na vse, s kar nam pošilja Božja previd- na primer, rekel: Víš, Dragan, nje, da boste spreminjali vsak katerimi smo se srečevali. nost. Z mnogimi smo se veliko (Se nadaljuje,) 4 » 4 à é à 20 ZANIMIVOSTI info@g-das,si G0REN)SK1 GUS torek, 18. avgusta 2009 Na žegnanju štiri tisoč ljudi Janez Kuhar Krvavcu ...................................... prvo nedeljo po velikem Cerklje • V lepem vremenu šmamu» to je po 15. avgustu. se je v neiieljo na žegnanju Letos je bilo še posebej slo- na Krvavcu zbralo več kot šti» praznovali ri tisoč ljudi. Naivei udclc- 8o-lctnjco po3vctkt>c kapcHcc žencev je bilo iz vasi pod Kr- Marije Snežn vavcem, veliko pa je bilo tudi no žegnanjs pohodnikov, kolesarjev z pri kapelid gorskimi kolesi, planincev in seijski župnik in cerkljanski Tradidonal o sveto maš( daroval oredo obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije, ki so izkoristili obis^ Krvavra hjdi vzpon jak Ivan Jenko, s petjem pa bogoslužje poiepšaii člani rkvenega pevskega zbora iz na Zvoh. Številni so prišli Cerkelj. Po končani maši je peš od planine Jezerca in iz bilo zabavno pri vseh gostin- Sv. Ambroža, ves dan pa je sfcih objektih, kjer so poskr- vozila mdi žičnica. Žegnanje beli tudi za pestro ponudbo i • oziroma semeni ima o na domaČih Med redetiskim žegnanjem na Krvavcu MKJimkA»JIXM «/». Gorenjska 96 MHz RADIO Z A D C v DNE Predelava lanu še zanimiva Dan teric s prikazom predelave lanu od bilke do platna je v Davčo privabil številne obiskovalce. Ana Hastman ricam tudi tokrat šlo dobro od rok, čeprav jim vaški fantje Davča - V nedeljo se je na kot ponavadi ponagajâli tradidonalni kultumo-etno-grafski prireditvi Dan teric pri Vrhovcu v Davči po oce- i, ki se ni kaj dosti zmenila fante, pripravili slamnate' moSkega- Obiskovala so 2 nah organizatorjev zbralo zanimanjem spremljali tudi okoli štiri tisoč obiskovalcev druge postopke, ki so potreb- od blizu in daleč. "Zelo smo veseli, da je za predelavo lanu od bilke do platna še vedno iz lanene bilke dobimo : mikanje, s katerim predivo ločimo od sla- tako veliko zanimanje. Sicer bega, tresenje prediva, prede- pa so prireditve dobro obis kane vse od leta 19Č9, odkar ohranjamo to tradidjo," je kolovratu, zvijanje pranje zvijanje bila zadovoljna Zdenka Ket- tkanje platna na statvah Tericam so med trenjem lanu ponagajali vaški fàntie. žar. predsednica Tuiističn^ prikazali še vrtanje društva Davča, ki je priredi] lesenih cevi in pletenje lane- tudi župan Železnikov Miha- skečem Fina gospa avtorice vrvi. "Prikazi so bili zelo el Frew: ter dodal, da Dan te- Ludje Kavčič, nazadnje pa je no- ric in tudi Čipkarski dnevi v sledila še veselica z ansam- . iz- Železnikih predstavljajo iz- blom Tonija Verderberja. V nïm nn 24. Dan teric Predelava lanu je sicer v Davči zamrla v 6o-tih letih stalgija, saj sem kot otiok prejšnjega stoletja, pri Vrhov- viram namreč z Rudnega - vrstno promodjo občme. sklopu Dne^ teric pa je bilo v cu pa ga zdaj posejejo le še za spremljal predelavo lanu Dan teric je v nedeljo popes- Davd pestro že v soboto, ko potrebe Dneva teric Tako so tudi letos na njivi lahko prikazali puljenje lanu in vezuje v navdušen Janez Me^iŠar trii tudi Pihalni orkester Al- so si obiskovala lahko <^eda- Medvod, ki je biJ na Dnevu ples z mažoretkami, za smeh li igro Antonije Oblak iz Ži- turističnega so poskrbeli humorist Mar- rovskega Vrha z naslovom snopke, tó so jih nato osušili v društva je za prizadevanja ian Šareč in igrala Turistič- Otrok prihaja in se zabavali s taneni jami Trenje lanu je te- tradidje pohvalil nega društva Zirovski Vrh s skupino Mambo kings. Blso Infor maci j skd tabla za tekače okrc^ jezera Na Grajskem kopališču sta sindikat Šport ob jezeru in Športna zveza Radovljica poskrbela za namestitev nove informacijske table z uro, ki je v prvi vrsti namenjena tekačem okrog jezera. Natančno so izmerili tekaški krog jezera in ga naiorno označili na tabli. Sindikat Šport ob jezeru sicer ob Blejskem jezeru organizira vrsto športnih dogodkov, med drugim tudi organizirano vadbo teka Life is good - sobotni tek. Vsako soboto sem jím je mogoče pridružiti ob 8. uri pri Grajskem kopališču in se v spremstvu usposobljenih va- diteljev odpraviti okrog jezera. Tek na koncu popestrijo z jogo, atletsko "abecedo" in drugimi aktivnostmi. M. R. Kriške pngode ODLOMEK IZ PRIGODE ZBETOV FRANCELI Jan ez Ka var Kmí/U Ďři^í^ "la, mazerja id," je najbri peljali k "druéinskemu" Čev- mom. Pionirske uniforme so ravnaj se so sledih Fran- pocinkani vedri - "lambana" stavek, mije najhdj ostal v Ijatju. V petdesetih letih v kri- takrat imeli samo Člani prve ušesih v spominih na Franca Scem koncu teh ni bilo malo. desetine. Najmlajšim pa so celjnova povelja. Z orientacijo smo v tistih otročkih letik Se in vaja seje začela. "Desetina, zbor!" Ko smo stali strumno Dohreta, Dohretnvega ata, Kn sf> te pripeljali mustru, nam kot edini dd un^rmc se- imeli nekaj težav in ko si ^ ne- postrojeni, je Franćdj povelje- Žbetov'ga Francdjna. Sam se mama je pred tem obvezno fiii kapo titovko kar lokalni kajkrat zapored polomil in se val: "Smer požara levo, od- je navadno predst^ivil takole: "Franc Dobre. Žbetov Fran- preverila, kakšno je stanje no- krojači. Meni jo je ukrojil in se- namesto levo obrnil desno, je vzem vode zadaj, v napad!" In gavic in higiena tvojih nog, si Šil mojster Pavel Jane iz Se- ob smehu ostalih v desetini smo se zagnali eni po "lamban ulf!" In zraven je vbvtnno do- siopil na kurion iz lepenke. bcnj. Zu na kupo imo potem France^ pvvišal ^iui: "Ju, mu- je", dru^i po "brenU^". Desetar dal: "Tokle star'gfi i beta (žre- Mojster je potegnil obris tvoje dobili a lumin ijasto gasilsko zerja ja .. .1 " Navadno je zale- se je postavil ob Franceljna in beta) pa Še nis vidu, a' ne?" noge. Čez kak teden aii dva si značko. "Pozlačeno" (rume- k malo stopil na prste, daje bil Kadarkol i se ga spomn i m, se nato dol il nove čevlje, sandale no ) verzijo značke je imel le de- Postrojit/enemu delu gasil- videti večji íři pomembnejši. mi znova in znova o njem riše- ali ^jzarice, odvisno od sezo- setar prve desetine. A do te skih vaj $0 sledile bolj prave ga- Najmanjši in najmlajši smo Jo same šaljive zgodbe, izza čr- m, pa vsaj za dve štei^ki večje dolžnosti je bila ob mojem ga- silske vaje. Pionirska desetina hiteli z natckanjem v vedra iz nih, strogo pristriženih brk, rdečih lù: in iskrivih oĆi. n/i. od odmerjenih. Nogp m ulcem silskem začetku še dolga in z smo tedaj od ga siiskega orodja pipe. Mavadno je ^ pol vode pač hitre rastjo. Nài "družin- mnogimi konkurenti poslana smeli upravljati z brento • toč- zraven, pol pa v vedro in nato videzTU) strogim obrazom seje ski" čevljarje bii mojster To- pot. Vendar je bil takrat nekak- no brizgalno. To ni Hlo tako le pol v brentačo, pol pa zra-skrivala ena sama šaljiva do- maž Dobre iz Sebenj. Pri nJem šen zakon, da srru> na gasilske enostavrw, kot se danes diši! V Smeha ni manjkalo, mo- bričina, velik prijatelj rrdadine, pa je bil kot čevljar - pomočnik vaje prihajali z ffisilskimi ka- desetini smo imeli točno razde- kri smo bili navadno do kože. izvrsten vzgojitelj. Marsikatero jkriřfeo podroâe je zaznamoval zaposlen njegov brat, Franc Dobre. Kadarkoli so me starfi pami na slavah. Ijene ddžnosti in na si^ojih ko- Ko je na vaje, navadno na pah tudi oznake dolžnosti, ki ymes pa "strogi" Franceljnovi: "]a, mazenaja...!" Žbetov Francelj. Najbrž pa bi že pripeljali 5'a. meje Francelj kolesu, prišel še Žbetov Fran- so določale tudi hierarhyo v de- tudi sam potrdi/, da bolj zapn- vedno zbadljivo ruigpvoril. Ve- cdj, seje začelo zares. "V vrsto setini: desťXiT, prvi napadalec, sežen, kot je bil kriškim gasil- del sem, da vodi gasilsko pio- zbor, " se Je kmalu zasltíalo drugi napadalec, prvi cevar, Knjigo lahko kupite tudi na cem, posřbno pri ddu z mladi- nirsko sfcupino in čim pr^ sem njegovo povelje. Kakorkoli smo drugi cevar, sel, prvi vodar, Gorenjskem glasu, Blelweí- mi, ni nikjer druQe. hotel tudi sam biti zraven. Ko poznali vratni red po velikosti, drugi vodar itn. Po navedenih sova cesta 4 v Kranju, vsak Dobrstov^a ata se ti*di sam mi je ob nekem "čevljarskem" nasje moral Franedj znova in dolžnostih sme tudi stali pc- dan od 3. de 19. ur«, v petek ruxjbolje spominjam od gasil • obisku omenil: "Zdaj imaŠ pa znova prem^Čati, saj smo ras-cev. V mojih otroških letih že tako velike čevlje, da moraš li kot gobe po dežju. Prve &trt str(yeni v vrsti, četudi je bila za dolžnosti navadno osnova kar do 16. ure, tel.: 04/20142 41 ali narocnine^e-glas^. Red- nam starši čevljev še niso kupo- priti h gasilcem," sem bil seve- ure vaj so bile navadno postro- velikost oziroma starosL Na na cena knjige je 14,90 evra, voii v trgovinah. Okoli velike da že naslednji ponedeljek na jitvene vaje, "Na levo, na levo dvorišče gasilskega doma smo naro6iikom priznamo 20-0d-noči in pred zimo so nas otroke vajah za kri^m gasilskim do- okrog, na desno, na desno po- prinesli ročno brizgalno in dve stotni popust á é é 4 v J» 4 GORENJSKI GLAS torek, 18. avgusta 2009 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT 21 ustvarili kevdar Hotaveljski praznik so znova popestrili z veseloigro - mestni gospodični so pokazali, da je utility navaden kevdar. bo&nan Bogataj Hobv)}e - Turistično društvo Slavka Hotavlje ie tudi ob letošnjem Semanjem dnevu in Veieni slovenskih podoknic pripravilo program v donuČcnt jeziku. "Igia je v poljanskem nareiju, saj pravimo, da drugače sploh ne bi znali sporazumevati," pravi predsednik Ciril Buh in dodaja, da so tudi dnigi sodelujoči v kulturnem programu natopili, kolikor je le mogoče v narečju. V igri je nastopalo okoh 30 igralcev, §e več članov društva je sodelovalo pri postavitvi in izdelavi kulis, Še več je skritih, a nepogrešljivih sodelavcev. Igra je v za- V igri so Novakovi vihali nosove nad vaškim življenjem, vaški mojstri pa so pokazali, kako se uredi *en čist navadn kevdr*. > ot^i« iczy^iHr dnjih letih sicer izpodrinila mišljenih. Vsi skupaj pa so in vodovodarji, vse skupaj so se dogovarjali vse od naslovno nit sobotne prire- tu, da nasmejijo gledalce," pa je povzročilo salve sme- konca maja, na koncu jim je ditve • podoknice • pa ven- je povedal Demšar. Igra go- ha med gledalci. uspelo. "Na štirih slikah je dark ao bili glcdalci, ob na- vori o mesUii gospodični 'DomaČi igicdci so pri igri skupaj 42» sovaŠČanov ali Stopu kvarteta Krehovci, Novak, ki se je poročila z va- s srcem in to je čar naših 99 odstotkov vseh. Zagoto-skupine Štedientje in žirov- škim fantom. Na obisk sta povezanih Hotavelj. Sema- vo smo najbolj povezana ske pihalne godbe, z doma- prišla gospod in gospa No- nji dan je temeljni kamen vas v Sloveniji in znamo dr- čo igro nadvse zadovoljni. vak z otroki, ki so nad no- naše enotnosti, iz tega Črpa- žati skupaj," je še povedal Avtorstvo, scenarij in re- vim domovanjem vihali no- mo našo moč in tokrat že Buh. Tako je bilo tudi milija igre je bilo že četrto leto sove, po odhodu pa se je ta 39-tič obeležujemo naš naj- nuli konec tedna, saj je pri z^ored v rokah Romana mlada' odioČila za ureditev večji praznik," je še povedal nastopu ali pri pripravi in Dernšarja, letošnjo veselo!- urilityja., Vaščani niti ne Demšar. V nedeljo so po izvedbi veselice sodelovalo ^0 je poimenoval Kevdar: vedo kaj to je, takšen pros- maši pri vaškem obeležju okoli 130 domačinov, na po- "Spommli smo se naših do- tor poznajo kot kevdar ali pripravili še prodajno raz-nučili poscbncžev, ki siiiv sobo za Saro ... Pri ureditvi stavo fotografi) vseh Hota- moč pa so jira priskočili tudi sosedi iz Voiake. Zaslu- jih in jim imamo še radi, utilityja ali kevdra so poma- veljcev, ki so si junija vzeli žek dvodnevne prireditve nekaj oseb je seveda tudi iz- gali hotaveljski kamnoseki čas in se slikali. Za slikanje • bo šel za razvoj vasi HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 N^rofllo vKraniu otconrilk- M/201 fekw -42-13 dlí osebne na Sl^iweisci« ( nielMkaiU ^IGOutr^Cmofll^Minunvilbvriibrilu: rtednovcodru }ANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVy ICA, TEL: 04/33 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 27. 8. - 30. S.. 30, 8. • 2. 9., 31. 8. - 5. 9., 3. io -6.10: TRST: 17. 9.; KLJESAC 21. 9, - 2t 9.: KOPALNI IZLFT - JZOLA 19. Z., 24. 8.; DUCI OTOK: )8. 8. • 22. 8.; MED-ŽOCOffJE: 9.10 • n. 10.Î COU OTOK: 7. 9.: BERNARDIN: 7.9«. 4. - 7. io, 15 . i8- n; RIM 19.11. • 22. n.; TOPOLŠĆICA: 31. S. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Kranjskogorski dnevi športa In zabave 2009 Kranjska Cora - Tradicionalna prireditev bo tudi letos od 21. do 23. avgusta nudila možnost ogleda ali sodelovanja na športnih turnirjih v odbojki na mivki, košarki, malem nogometu ali na festivalu teka. Zabavni del se bo odvijal v prireditvenem šotoru Arena, kjer se bodo zvrstili Številni glasbeni nastopi. Srečanje Jeseničanov Jesenice - Planinsko DruStvo Jesenice vabi na 2. srečanje Jeseničanov pri Koči na Golici, ki bo v nedeljo» 30. avgusta, 2 začetkom ob lo. uri. IZLETI Na Stegovnik in Ženiklovec Kranj- Planinsko druStvo Iskra Kranj vabi svoje člane in ostale planince v soboto, 29. avgusta, na Stegovnik in Ženiklovec. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Hoje po deloma zahtevni označeni poti bo 6 do 7 ur. Informacije in prijave z vplačilom akontacije pri vodnikih: e-poš- ta sebastjan.potocnik@gmail.com ali po tel. 031/408-439 in bukovsek@gmail.com ali pote). 03^^3-467. Na Debeli rtič Sko^a Loka - \z Društva upokojencev ^kof)a Loka vabijo na kopalni izlet na Debeli rtič v sredo. 26. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri zjutraj izpred avtobusne postaje v Škoiji Loki. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 9. do 11. ure, oziroma do zasedenosti avtobusa. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PfiOSTA DELOVNA MESTA Nft GORENJSKEM (m/i) delavec brez pokuca řř* 998fKi; ftfiFí^KD fiKtIfliC P. ' VODOVODNAC. 101.UUBUANA mk 24.S.09: KZ METUKA, Z.O.O.. SAV- i UE69 UUBUANA Ti3k 27.8,09; NATON, d.o.o., C. 24, JU- ; NUAdS. UUBUANA ĆRKJUĆS rok 6.9 09: OGREX, doo.. PODF^A ! 5, MAVCICE OSNOVNOŠOLSKA iZOBfUZBA proizvodni delavec: rok i9.e.09; ? adeccû h.r,. u.0,0.. brnćičevaul ! 15 e. UUBUANA- CRNUCE (t>k 38.6.09; AfíOJSMEOi- ; CA, a.0.0.. [NDU5TRL8KAC. 2 E, ÍZOLA i ŽELHZOKPIfVEC; rok 1.10.09; DRAGAN I iubv, 5.k, sihažakj:va ul 13. uub- ! UANA DELAVKA ZA Pf=iOl2VOOf4JO; rok i 22.8.0&. MA/^POWER, O.O.O.. KORO- ^ SKAC. 14.KRAKJ OELAVECV PROIZVODNJI; roK22.8 09; MANPOWER, D.O.O.. PE UUBUANAII, , dunajska c. 49, uubliana MESAfî -«ZKOŠĆEVALEC: rok 19.8 09; SIMON KODEUĆ S.P,. STARA C. 47. ^ UOTOMER POMOÎNI 2ÍV1LSW 06LAVEC; rok 19 8,09; simon kooeuč s p., stara c. 47. ujtomsr VARNOSTNIK RECEPTOR: rok 10,9.09; PLUS ORerTA. đ.o.O., VRTNA UL 24, KRtŽE K0Mur4ALNI DELAVEC 1.: rok 26.8.09; JEKO • IN. d.o.o., 0. MARŠALA TTTA 51, jesenicf kuharski pomočhik; rok 19.8 09. novi KITAJSKI ZID, 0.0,0., CANKARJEVA ul 78. RAOOVUlJCA slaščičar, rok 6.9.09; RESTAVRACIJA AnooneruM, d.^.o., volčji po TOK 43 Q. RAOOMUE kuučavničar; rok 24.8.09; TINA, d,o.o., Nasovie I8a, NASOVĆE 13 A, komenoa VARILEC rok6.9.D9:IVANGOREř4JAKs.p., GRA. j 0lSĆA143A.CIW valioov, 6RILEJEVAUL4, UU8UANA rok 29,6.09, SENTPRIMA.Zavod zâ svetovanje, usposabijanje In rehabi^tadjo nv valtdov, BRIL£JEVA UL A. UUBLiANA višja stt^okovna odbrazsa referent; rok 23.6.09; alfa sp, d O 0 , LETWJŠKA C. 15. UUBUANA INSPEKTOR IGRALNIH AVTOWATCV; rok 19.6.09; HFT LARK, d,đ,. BOROV- àKA C. 99, KRW^KA GORA STROKO^t SODEUVEC: rok 26.8.09: CESTNO PODJETJE KRANJ d.d.. JEZERSKA C. 20. KRANJ SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA ZA DELO htó PROGRAMU PANTHEON; rok 22.Ô.09: RAČUNOVODSKI SERVIS ZEUS, d.o.o., KOGOVSKOVA UL 12, UUBUAfJA UNiV. DIPL mŽ. ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO; rok 16.8.09: B-ZA- VOD ZovoG za pro|e^4r»o razi»- kovanje in razvci oekMtih reáítev. ČUČKO- VA UL 5, PTUJ UNIV. 01PL EKONOMIST rok 16.8,09; E-ZAVOD Zavod za VCJiti- tno svetcw^. rasskpvanjç in rozvojcei> sftři reste', ČUČKOVA LU 5. PTUJ RNANČNIK VII/2.1; rok 6.9,09; 066-NA SK LOKA, P0UA^aKA C. 2, SK LOKA 01 PL. EKONOMIST (VS) rok 26.6.09: BG^JIŠNICA GOLNIK - Kinini oddelek za çifjàné bcfezni in aiersi-io Golnik. GOLNIK 66, GOLNIK rok 26.9,:>9; EL^. d.o.o.. UL ANTONA TOMSiCA 35, VIŠNJA GORA DIPL VZGOJfTEU PREDŠOLSKIH OTROK iVS>; rok 22.8.09; VZGOJNO- VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, C. CIRILA TAVČARJA 21, JE^MCE PROF. ANGLEŠČINE; rok 19,6.09; EURO ŠOLA UUaUANA, Z£Nod 23 eot>- ražMnie, avetCMenje in or^afuzaccio. u- TOSTROJSKA C. 40. UUBUANA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE: rok 26.8.09; OSNOVW ŠOLA NAKLO, GLAVNAC. 47, NAKLO univ. oipl psiholog rok 22.8.09: ŠENTPRIMA-Zavod za svs- tos^te, usoosaDllarie In rehabilitacio Irv vaMov. B^ILEJEVAUL 4, LJUBLJANA PSIHOLCO; K* ř9.8.09; ŠEf^TPRIMA-Zavod Z3 si^tovanje, usposablianie in r^ habilitaciio InvaIktov. BPILEJEVA UL. 4, UUBLJANA UNIV. DIPL PEDAGOG rok 19.8.09; OSNOVNA ŠOLA MATIJE ČOPA KRANJ, UL TUGA VIDMARJA 1. KRANJ rok 2S.8 09; OSNOVt^A 60LA NAH^-O. i GUVNAC 47, NAKLO ! AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST ! r^ 24.8.09, GLASBENA ŠOLA KR^ i POŠTřiAUL 3, KRANJ : DR. MEDICINE ! rok 10.9.09; OE ZDRAVSTVENI DOW ! RACNDV1JI2A, KOPAUŠKft C, 7, RADOV. . UICA • rok 27.8.09: OE ZDRAVSTVENI DOM TRŽJČ. BLEJSKA C, lO."TiŽIČ DR. DEKTALNE MEDICINE rok SO.8,09; OE ZDRA'/STVENI OOW ŠK. LOKA STARA C. 10, ŠK. LOKA rok 20.8.09; OE ZDRAVSTVENI DOW i TRŽfČ, BL£JSKA C. 10. TRŽIČ [ DR. MEDICINE SPECIAUST PEDIATRY i JC i rok 27.6.09; OE ZDRAVSTVENI DOM I RADCMJICA, K0PAUSKAC.7.RAD0V. ; UICA ! rok 29.6.09; OE ZDRA^/STVENI DOW I $K. LOKA, STARA C. 10, SK. LOKA i DR. MEDCINE SPECIAUST ANESTE-: ZIOLOGUEZREANlMATOLOQUO;rok j 26.6.09; UNIV. KUNIČNI CENTER i UUBUANA, ZALOŠKA C. 2. UUBLJA- I NA ; UNIVERZITETNA IZOBRAZBA ' SAMOSTOJNI NEPREMIČNINSKI PO-^EDNiKZ UCE^K:;0; rek 21.6.09; ANI- MACUAdX),0,.A^RCEVAUL1,PTUJ ; LOGOPED; n^k 29.8,09; OE ZDRAV- : 5TVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. tO. ŠK. LOKA . Prosla delovna mesla obfavljarno po ^ podatkih Zavoda RS z9 zaposlovanje. - Zaradi pomanjkanja prostora niso otv : tovljena vsa. Prav tako zaradi pregle<^ i nosti objav i2pu$čamo pogoje, ki jih ; poslavljaj delodajalci Idelo za dol. 6, ' zahtevan« del. Izic. posebno znanje in ; morebftnadrugezahtesa). Vsi navedb ; ni In manjkajoči podatki so dostopni: : - na oglasnih deakah obnvočnih aiužD ; In ursdovza delo zavooa; i • na A>mačl strani Zavoda RS za : alovanje: http!//wvAv.ess,gov^l; . - pri dek'dajalcih I Bralca opozaaamo, da ao morebitne • nope ko pri objavf mogoče. i. ¥ à i MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENfSKI GLAS torek, 18. a%^sta 200c Na srečanje upokojencev Gorenjske $kof)a Loka • DtuStvo upokojencev Škofja Loka vabi na udeiežbo na 19, srečanju upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 3. septembra, ob lo. uri v Predosljah, Odhod avtobusa bo ob S4S z avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave vplačili sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 9. do 11. ure do vključno 28. avgusta. PREDSTAVE Prekrokana noč jesenlce • V okviru Poletnih prireditev na Stari Savi bo v soboto, 22. avgusta, ob 21.309 v Letnem kinu na sporedu komedija Prekrokana noč. Vstop je prost. LOTO Rdzultatr 65. kroga • 16. avgusta 2009 16, 20,22, 27,33, 37. 39 in 3 Lotko: 31 8204 Loto PLUS: 3, 6,7,14.21,23,26 in 27 Garantirani sklad 66. kroga za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad 66. kroga za Lotka: 70.000 EUR Predvideni sklad 66. kroga za PLUS: 147.000 EUR Trikrat dve vstopnici za Festival Radovljica Če želite prejeti brezplačni vstopnici za ogled kateregakoli koncerta v sklopu Festivala Radovljica, jutri pokličite po tel.: 04/201 42 41. Festival traja do nedelje, 23. avgusta, vstopnici pa vam bomo posíali po pošti. OSMRTNICA Sporočamo i^alostno ve.st, da nas je po hudi bolezni v 96. letu starosti zapustila naša drama mama. babica in prababica, tašča Rozalija Humerca rojena Urevc Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 18. avgusts 2009. ob 17. uri na pokopališču v Lescah. Žara bo na dan pogreba od 9. uie dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: hčerki Rozalija Janša io Marta Humerca z družinama ter sinova Jože In ]ane2 Humerca z družina ma, vnuki, pramuki in drugo sorodstvo Lesce, 16. avgusta 200Q OSMRTNICA V 104. letu je umila draga tdîCn. stara inarua, prababica in teta Ana Mrgole Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek. iS. avgusta 200Ç), ob 16. uri na pokopališču na Kokrid. Vsi njeni OSMRTNICA Ko sonca žarki so u^sni/i, ugftsnUo tixýejc sxc, a misd nate bo ostala Z žalostjo sporočano, da nas )e po dolgoletni bolezni zapustila naša diaga sestra, svakinja in teta Milka Razpet Od nje se bomo poslovili jutn. v sredo. 19. avgusta 2009 ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba v tamkajšnji mrliški vežici od 10. ure dalje. Žalujoči: sestra Angela, brat Peter, svakinja Cilka, nečakinje in nečak z družinami in drugo sorodstvo Kranj, 15. avgusta 2000 MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE 0ÉL0, soletm marketing, do.o.. Podutiik 1000 Ljubljana. Slovenija. T: 01 51 35 700 Vić )NPORMACU IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV NA; w v/w.niojôde to.com, in fo^mojede lo.com Vod^ nabave (elektro 8me<) m/2 Če óžete KfeatM>o celo, poten âe prïM 2a nas. MeOse spre^meno novega za Mk^ me$n nabave m/t Vaáe riaio^e bodo nadrtMinia, usffi^tarie, ij8»t»jManie, ewagan^ in nadara*^ riab9i4it> ówmeň Nudimo pri)9irK) dekMK) c^^oije, sOmuiaOi/no ptaôtto, možnosi napfeowar^. nagrajevanje uspdSKtsti, delo v friadem in hov^vnefn otolu. $0S inženiring, d. o. o.. TrzaâKa 2. 1000 UÉ^na. pna« zísirafTo do 10.09.2000. Wi nassww.moed^.com. Vodja sektor^ splolne, pravne In kadrovske zadeve m/i (ëkû^ Loka) Pogoji. VIL stoonia žobrazbe pravne smed, óobf^ pozrâugnte detosrie zskinods^, » žefen pfaiiiosodni zp0. zaželene deic^ne (zkLfinje prt v^^ podroqa. NijATttvampf^e)rnr.stabt>)deiowrooto|evi..epeáni«s9>^^ sja^, Iqer» cm^ mro^ ncu (zM in pricênseti zs no^ prtSope, sOmás^/m pla* čte za ^.isfwno h oáiÝíMlio ccrgv^eno delo. SCP Tehnik, d. đ.,Sb3 cssb 2,4220 ŠhotlaLaka. pr^ ztirarTV> do '3. Od. 200d.V^navMw.rTK«edelo.com. Razvojni inženir m/2 (sleeeniCB) Poleg pnmeme izobrazbe pnćakuiemo: S let delovnih ekviáe-i), i2kuén)e Iz krnske predel»«, sMivno znanje aigte&keçalaziKa. pos^avanja programskega pake-td MS Office (£xcel, Wofd), vozniški izpit kaiegonje B, NuOIftio vam: zaposlltav za úotóčen àas (6 moaocf^l 7 mafrw^in rwMjAvilA ta rwvMr/^ ^Aâ. rAftCAlitev za poird čas. anozmensko delo, dinanbćno, zanimivo delo poirto izzivov. d. o. o.. Cesta Boftsa Kidriča 44. 4270 Jesenice. pn)aw« zUramo do 27.08. 2009. Več na MVW moiedelo. com. bhuft«» m/l (Kranj) Iščemo žtosenega. samoskyiega slašéicaíd OprsM^ ae vsa dala. od ptv^ n z- oelaie pišKottM r> tort, kot tudf&sćen^. Pnčáki^env? marlMga. prkbega n tzrajdlýi^ gasodelai^ca^ Nhxln)oredrtodelo^fazTTieije, dobre deh^nepogc^indelov^ pc*Jani*ii»T) času. Slaščičarstvo M.M. Marko Zomwi s.p., S'nledniakâ cesta 21< <000t 12.09. 2009.NMna wMw.mofedeto.ccn. Voz/)ifc v domaČem In mednarodnem tran^wrtu m/2 (Lesce • tuiha) Pogoii: vaaj III. stopnjo ustrezne izobrazbe, vozmski izpit kâi. C tn E z vpisano k3do, dekm (Zkuànje, natančnost in vestnost. Azman, d. o. 0., Lesce Jrz^ka 1. 424d Lesce, pr^ zËMramo d > 20.08. 200d. Več na www moiedete.com. Vuikanixer-mehanlk m/2 (Lesce) Od vas pričakujemo; v^ ÍV. stopnja ustrezne izobrazbe, kjšnie, znanje loorabe računalnika, vozniška eon Kal. 8. delo v bmu. Airrtan, d. o. o., Lesce, Tiiààka I, 424S 11. 09. 2009. Več na www.rrKiedelo.com. zaželene so oe^a/ne iz> n3tánčrx>st. vestrwst in pniav^ zbiramo do StroitovnI sodelavec za ekonomsXo področje VII/1 m/ž ( 2 osebi) (3olniK) v svojo snedtrio vabiTio 2 strokovna sodelavca za okonomsko področje za dek> ra področju notranje kontrole in področju finančne podpore na raziskovalnih prpjek« tJh. Pogoji: zaključena VIL stopnja ^(onomske usnerltve, pokhc dpi. ekonomist, pozrevanje računovodskili, finančnih in davčniln predpisov, zazeeno poznavanja zd'fr^'St^'eoe zakonodaje 'm znanje angleškega jezjka. 6okilirvca Golnik, I^Nčni odd. za pljučne iMtezni In ďergJjo. Golnik 36,4204 Golnik, prijav« zbiramo do 26. 06. 2009. Več na www.rnQjedelo.com. Sodelavca v slu2bi komerciala m/2 (Ško^ IMi Priifki liftmn: VI. aH VII «ir>nnjrt tAhniène izohfstfb^. dobro pozmavar^ v^jainih pfed3isov za področje delovnh nalog, aktKir« znsnje Moga Jezika; angle^ina ali nemičlna. Nudimo vom delo v prijetnem In stabinem delovnem okolju, odlične motnosti za sbok^^nJ in osebni razvoj ter možrrosl zaposlitve za nedoločen čas. SGPTennik. d. d.. Stara costa 2, 4220 škoQa Lúka, pnjave zbliarDo do 10. 09. 3000. y/oè na wwMmojedelo.eonv Delavka v proizvodnji (Lonfca (Gorenjska)) Pricskujemo priio/e kand«alk, ki tzpomiujeio nastechje pogo^' c^pravljenost na 2'snteneKo deiovddlavnci plastike. veprevoz oa-roiiiâprvUv-diièCttv jfUÁiikidjď(i«le, odymsnio^tln n«ftančnosl. IkV^NPOWER, d. o. o., PEKfard. Korodka cesta 14,4000 Kranj, prijave a^iramo do 20. OB. 200d. Več nawww.moiaddo.com. SamostoK)! računovodja m/ž (LjJbliana, êko^ Loltâ) SarTy>stotnernu računovodni ponujeno tfnamično delo, prilagodljrv delovni čas, zaposttev za nedoločen čas, stimulalivno piačo. možnost (%apredovania. Tajništvo, d. o. o., FUbičičevadka33.1000 Ljubljana, prl^ zbiramo dc 09. 09. 2009. Več na Mw.mojedelo.coni. Vodja martotinga m/2 ièivj^ Lcka) Pričakujemo; znanj« in veéčm markebnákih strategij motř^odjo za doseganje arrh bidoznth prodajnih dljev, praktično raz^nâjanje za reševanje mart^tinšklti protrie- mov.žeijo za ra^ in sresesanje ciljev, univerzitetne ali visoko strokovno aR viàjeâd- sko kcbnabo ust(«zr>e smei1< 2â29Jgoe vsaj 3- do &-letne izkuèn^o na podrocjj marketinga. Jelovk». d. d., Kkjrtóeva c. 58.4220Škofia Loka, pn>ve zbiramo 63 03.09. 2009. Več na vuMvw. moiedek>.com. Nagrajenci na^ne križanke AH VTTAČ KRAN), objavljene v Gorenjskem glasu št 5721. julija: Pravilno geslo se glasi: NOVI POLO PRILOŽNOST ZA PRAVO ODLOČITEV in kdo so prejemniki nagrad? i. nagrada • enodnevna uporaba novega VW Pob: UKka Kranj; 2. nagr^^d:^ • enodn^^v- na uporaba novega VW Golfa: Luka Debeljak, Ško^a Loka; 3, nagfada • paket obvezne opreme: Uroš Fnc, Medvode. Na« grade Gorenjskega glasa prejmejo: Milka Ribnikar, Preddvor, Mhja Ur^ Radovljica, )ožef Kocijančič, Radovlji Nagrajencem iskreno Čestitamo! MEDNARODNI ČLANSKI VATERPOLSKI TURNIR 'TRISTAR** Letno kopališče v Kranju Petek. 21.8 2009, ob 20.30: SLOVENIJA-TUAČUA Sobota, 22. 8. 2003. ob 20.30: SLOVENUA • SLOVAŠKA j Nedelja. 23.8. 2009, ob10.30: SLOVENUA - AN6LUA VSTOPNINE NL VABUENI Mali oglasi tet.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malioQlasi@g-glas.$i Male sprejemamo: za objavo v petek • v sredo do 1Î.30 in 2d ITD NEPREMIČNIN£> d.0.0. MAISTROV TRG 7, 4000 KRANI TEL:04/23-8vi20, 040/204^61, 041/900-009 pA^ra: itd, Wtvw.ttd-plus.sl objavo V torek dO Utka dO 14.001 VIKENDI, APARTNIAJI tèv. od ponedeRka do (etit- prodam ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od S. do 16. ure, sobote, nedelk in prauiild zaprto. BRUNARiCO, 4 X 4 2 2 m nadstreška, prmema za vikend al^ vrtno ulo, «041/515-139 ÍOO-7M POSESTI NEPREMIČNINE prodam HlèE PARCELA 7 Qr?)f1hAnim rlrrtX>)|RnÍAm tu c^rOićka v PredCkN^ru. 9 051 /308-62? prodam DVOJČEK - energetsko zasrtovar>a polovica enote $ta ncvan|$ke ga dvoi- ćka, IV. pod. faza, la lepi lokaciji, J U R/^T- A N JURTAN, nepremíinít>e, d o. o. PE Cankarjeva ulica 03 (sta ro-rri estno jedro), 4000 Kranj, tři î C)4/2y6-$i-\4, ' mobi : 04^/45^857 e-poita: info(^jur-tan.si PRI NAKLEM prodarr parcelo z gradbenim dovoljenjem za dvoićka. v PRI SKOFJI LOKI prodamo parceloz gradberiim dovoljenjem za dvojčka in NáO, « OÔI /36&«22 acme» www.jur>tan,si HAPNARJEVO NASEUE- prodamo polovico Stanovanjskega & 051 /388-822 /ojčka, V 9004^ Hlâo novogr., Medvodas • okolica, 155 m2, V. gr. faza, ňovo^r. 09, 230 mS ietnije, P*1*M, sdptl pogled »a gora, $onćna lokacija, 217.000 EUR, «051/371-112 ODDAMO poslovne prostore r>a Jesenicah. Cesta maršala Tfta 8 Pisarniški prostori te nahajajo v poslovnem objektu Gorenjslo$ta; Internet: www.fesst.si V PODREĆI pfodam $fanovant$ko rt> ODDAMO prostor - k>kal v Cerkljah, Trg Davoriru Jenka 10 Prostor se naha^ v pritličju Hribarjev« hiše v centru Cerkelj ir meri 50,80 m'. Cena najema: 6 EUR/m'. Več na: www.gDkr.si, telefon: Oi<;208'44-77. tr v STARI LOKI ie v pripravi gradnja stanovanjskega dvojčka. VIRMAŠE • Šk. Loka prodamo stanovanjsko hiièo ter dvcjćka v gradnji, ugodno, Q 0S1/3a&d22 9094997 Stritai^eva ulica 7,4000 Kranj www.nepremjcnine.gnd.si tel: +386 4 28139,04, fax ^^èG 4 2S1 )9 07 gsm: +3«6 31536 578 OOOAMO poskivne prostore v Radoyl|lci. Gorer^jska cesta 16. PisamiskJ prostori se nahajajo v poslovnem objektu &orenj^ banke in v I. nadstropij 54.20 m', I na:^strop;u 2 w m2 in v nadstropju 96 m'. Cena najema: 6 EUR^m . Več na: www.gbkrsi, t^efbrt 04/206-44-77. à L à i COREN)SKI GLAS torek» i8. avgusta 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info^e-MS.si 23 KsKERN^ NEPREMIČNIN E Maistrov trg 12:4000 Kranj Td. 04/sds 1} 2ot ss CSM 051/320 700, Email: inb^kj-àem.si VIRMAŠE - prodam ze^o leco parcelo ru robu zazkjl ivih zemifišc s čudovitim razgledom. 0051/338-822 NJJVO, primemo ^udi za vrbčkárje. 01-ievek - Preddvor • 180C m2. 9 051/616-929 9co4e«i MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPJS rabljenih vozil» 90l0vmeki odkap, prodaja na obroke, MÊPAX, d o. o.. Rfamna 5, Kranj, « 041/773-772, 040/773-772 FlATPuntO 1.3 4x4 Die^eL I. 2008, 0.000 Km, seri/i»na Knjrga, prvi lastnik, Kot nova, « 04/50-22-000, 041/ 630754 HYUNDAI Sdnta Fe 2.2 CHOI Styl«. I 2007 , 44.000 Km, prvi lastniK, vsa oprema, 754 Skoda Feticia i.6, l. 1997, 88.000 km, reg. aprl iO, ohranjen, rove pnevmatike. z vlečno klluko. o C4/20-42' 765 9004756 MOTORNA KOLESA PRODAM MOTOR Tomoe avtometik A3, prenov-jen za 250 EUR, tř 04/23-10^67 wo«'«« AVTODELI IN OPREMA PRODAM PRTUAŽNE desno slekfo 041 /8i za Meo^na in prvo Golfa 3, U9o0rio, 0 STROJI IN ORODJA PRODAM SEKULARza !a9an|e drv s kontom, V 04/2>-»6-87«, 031/812-210 K047eđ GRADBENI MATERIAL KURIVO PRODAM DRVA, metrekâ ali rajia^a, možna dostava, 9 041/718-019 aox^sa BUKOVA drva. 6 m, možen razrez in dostava, tř 041/214-500 DRVA, moŽTKSt plačila na obroke, metr^ all razžagana, možrto$4 dostave. 040/338-719 seoMU DRVA • m«isnat buk«v, $aber, javor, lesen, hr38t, možnost razreza m dostave. cena 40 EuR, tP 070/323^333 «004494 SUHA bukovs drva, « 04i;787-339 ■ooanA SUHA bukova drva. metrska ali razža-gana, lahko dostavim. In čb bikca, sta- rega en tader., tr 040/358-876 SPORT, REKREACIJA PflODAM ŽENSKO gorsko In moško športno kolo. Oba obfKMjani, cena: po 15,00 EUR. PodIfonK. « 070/213-738 STARINE KUPIM STAR DEHAn. srebmtke, zlatnike Srebmino. zlatnino in druge stvari, MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA octla, okulístíčni pf«gl»<í za in kontaktna fec9. Popust za upokojanca m študante cb nakupu o6al* Optika /Ueksandra, Olandia 04/59-22-802 MO 3007 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM VSAK DAN s/eze rezano cvetje gladi- ol, prodam tudi svežo rdečo peso, Smole), Luže 22/A, tt 04/2S-38- 585, 04V789-808 PODARtM DVE MUCKI, arvo-beh,atan2meseca. Zasip pri Biedu, « 031/874-521 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM HRIBOVSKO nakiadaJko Mengele, dvobfazdni oOraČaht plu9< puhalnik za seno, «07Û/826-433 KUPIM MLIN za 630 sadja. 9 04/25-58. POLJSKI pre bira Inik krompirja, ff 041/991-983 «004764 PRIDELKI PRODAM HRUSKE-VILJAMOVKE, 0,80 EUR kg In ĆEŠPIJE za marmelado ugodno ppodaiamo KmeK|a Prirtc, HlkIo 1» Tržič. (pri Kovoiu), »041/747^23 KRMILNI, jedilni Krompir, 9 041/ 869-791 M047ei B EU EN JE in glaienje ^en, ant^bvien! premazi, ba^^nje napuéčev in lasad, dekorativni ometi in oplesKi Pavec Ivo, S, p., Pod&rezje 179, Naklo, 9 031/392-9C9 ' OfKUSOi Ptxllubnik n on fn:^! OA Î12 08«8 .1X1 Vabimo vas. da se vpiseie v programe: PREDŠOLSKA VZGOJA (SS! in PT) EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI) GASTRONOMSKOTURISTIČNl TEHNIK (SSI) ADMINISTRATOR (SPI) PRODAJALEC (SPI) BOLNIČAR-NEGOVALEC (SPI) MATURITETNI TEČAJ (MT) FrogranU srednjega strokovnega izobraževanja (SSl) trajajo od dre do štiri leta, program poklicno tehnilkeia izobraževanja (PTI) dve kti. programi srednjega poUicnega izcbrazevai^ja (SPI) eao do dre leti, poUicm in matxiritetni tećaj (PT ID MT) «no lelo. informacije: 04/506 13 60 www.lu-skofjaloka. si BELJENJE, baA^nje oken, vrat, na» pusćev, ograj, odstranjevanje tapet in plesni, aniinikotinskj premazi, p(^lka- va otroških sob, za upokoieoce 10 % popust, Zupen Pnmož, s. p., Golniška C. 99, Kranj. 9 031/888^93 9W7M IZVAJAMO VSA GRADBENA DEtA od temeljev do strehe, kvalitetno, Loanina 2007. Gradbentdr/o, d. o. o., Glavni trg 14, Kranj, loanina.guta ^marl.com, ® 041/257-328 ZASEBNI STIKI DEKLE, će Si želié skupnega dela. živ-lenja. poklicj razočaranega oćka s samostojno dejavnostjo, © 041/9S9-192 MCHU4 ZENITNA posredovalnica Zaupanje za vse generacije, zastonj za mitjàe dame. «031/505-495 »CMe33 ŽENSKE želijo enih starosti in pokiicev, resne oartnarfe. tr PREVZAMEM vsa zidarsko-fasaders-ka dela, Aluloski Georgie, s. p,. Alpska cesta 13, Sled, 9 040/719< 388 RAZNO PRODAM SVETOVANJE Î2 angelskih Kart po telefonu aH na domu, Patrtcija Kolarič. s. p., Za žago 2, Bled. 9 051/385-903 »004699 TESKJEKJE OKEN IN VRAT, iMse-na tesnila, d:> 30 % pnhranKa pri ogrevanju. Pr^iha m prahu nî već! Zm&ij-âan hrup, 10 let garancije BE 4 MA. d. o. o,, Ekslerjeva 6. Kamnik, 9 01/e&-1 &-057, 041/094-229 sotmrtfil LESENE A leswe, dol 1-4 m (3-12 kli- 22. N^edvode. 9 04i , Zbi 981-210 WVi'W.CORÊNjSKiCLAS.Sl zahvala svaks Franca Benedičiča iz Doienje Žetine, p. d. Skundiovega, se iskreno zahval)ujerr.o vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in dar za svete maŠe. Še posebno se zahvaijujemo zaposlenim v domu za st^ejše občane v Skof^i Loki za vso skib in pomoč v iasu njegove bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku Cirilu IsleniČu, pogrebnemu zavodu Hipnos in pevcem za lep o'^red. NajlepSa hvala vsem, ki ste ga imeL rad) in ga spoltovali ter ga v času njegove bclezni obiskovali in mu vlivali upanja Hvala vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. * Vsi njegovi Doi. Že trna, Šk, Loka. Brda, Dob je ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša sestra in teta Marija Lužan Čukova Minka iz šutne 15 Is!o Šenčur, Tupaliče, Orehovlie, Srednja vas zahvala v S4. letu starosti nas je za vedno zapustila naia draga mama, stara mama. sestra, teta, taiča in botra i Milka Sajovic Hribar Visoko 3 S Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti, Hvala gospodu župcdku za lepo opravljen obred, pr/cem za zapete Žalostlnke in zaigrano Ave Marijo. Hvala dr. Tatjani Primožič za skrb in lajšanje bolečin pri njeni boleziu. Hvala vsem, ki ste rum v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spoiTiinu. Naj počiva v miru. Žalujoči: sin Jure 1 družino, sin Marko z druEino» hČi Marta z družino in drugo sorodstvo Visoko pri Kianju, 12. avgusta 2009 i i 24 info^g-^s.si GORENJSKI GLAS torek, i8. avgusta 2009 Ankcta Obeta se zanimiva sezona Vilma Stanovnik Minulo nedeljo so se hokejisti Acroni Jesenic pn/lČ pred novo sezono predstavili domačim navijačem, ki so na ledeni ploskvi lahko videli tudi nekatere mlade upe in letošnje okrepitve. Navijače snto vprašali, kaj menijo o moštvu in kakšna sezona se obeta./Foce.Tina Doki Zoran Rozman z jesemc "Eitipa je mlada, všeč pa mi je, ker igra veliko domačinov. Upam, da se bodo fantje borili po svojih močeh, čeprav bo v ligi EBEL težko doseči odmevríejší uspeh." Peter Eržen z Zgornjega BHnja: "Po prvi tekmi )e težko presojati, Česa je mošt/o sposobno. Sezona pa bo gotovo zanimiva in fantje bodo imeli dosti možnosti, da se izkažejo." G rega Vav poti Č iz Radovljice: '*G)ede na to, kako je kazaio na začetku, je sedaj ekrpa res super in mislim, da lahko tudi v ligi EBEL kaj dosežejo. Tudi okrepitve iz tujine so prave. ' MonikaSu$an| I Blaž RejclzTolmina: s Koroške Bele: f "Mislim, da so nove okrepit- | ja sem navdušen in mislim, ve ekipe iz Rusije dobre in : da je moštvo super. Dobili da se pomlajeno moštvo : so dobre okrepitve in mis- lahko izkaže. Pomembno pa : lim, da se nam obeta tudi je, da bodo prek sezone vsi : končnica lige E6EL" pozitivno razmišljali." i Na Jesenicah sta dve zasebnici odprli ceriter za dnevno varstvo starejših, kamor svojci lahko vsak dan pripeljejo ostarele starše oziroma sorodnike. Poskrbljeno je za druženje, hrano ... Urša Petervel jesenice • Nevenka Malen« šek in Maruša Srebrnjak sta na Jesenicah uredili prostore dnevnega centra, ki je namenjen dnevnemu varstvu starostnikov. Vanj bodo svojci lahko vsako dopoldne pripeljali ostarele starše oziroma sorodnike. "Lahko bi rekli, da gre za nekakšen 'vrtec' za staiost- niVř. Pri nas jih svojo lahko pustijo za največ osem ur» lahko tudi samo za uri' co ali dve, da sami skočijo po opravkih. Imamo urejen dnevni prostor s televizijo, dnižabnimi igrami, sanitarije, kuhinjo sta pojasnili sogovomid- Tako bodo starostniki preživeli nekaj ur ob druženju, pogovoru. igranju družabnih iger, v prihodnosti načrtujejo tudi sprehode po mestu in izle- Nevenka Malenšek in Maruša Srebrnjak v prostorih dnevnega centra za starostnike te, starostnikom pa bodo priskrbeli tudi malico in sano Maruša, ki je izšolam ko. Domovi za ostarele so z obîinami za sofmancira- kosilo. Kot sta poudariJi so- bolničarka negovalka in je polni, veČina starostnikov nje. Uporabnikom nege na govornici, poleg dnevnega tri leta delala v radovljiškem pa tudi veliko raje ostane domu, ki jo izvajajo domovi varstva izvajala ludi nego domu sUiosUiikov. MaruŽi- doma. če ima le zagotov- za starostnike, namreč ob- na domu in gospodinjsko na bodoča tašča Nevenka, Ijeno določeno pomoč," sta čine običajno pokrijejo del nego. Tako pomagata sta- sicer izučena šivilja, pa bo poudarili. Ker sta šele na ekonomske cene. Tako tre- rejšim pri osebni negi, ku- zdravstveno šolo zakjjuíiia začetku samostojne pos- nutno cena osemurnega hanju, hranjenju, preobla- v kratkem. Obe sta prepri- lovne poti (registrirali sta dnevnega varstva pri Maru- čenju postelje, lahko jih pe- čani, da bodo v prihodnje družbo z neomejeno cd- ši in Nevenki stane trinajst ljeta k zdravniku, jim prine- potrebe po pomoči starej- govornostjo Malenšek in evrpv, v ceno je všteta tudi sera stvari iz trgovine ... Za šim še naraščale. "Ljudi, ki družbenica, d. n. o.), se hrana, ura nege na domu zdaj nego na domu opravlja potrebujejo pomoč, je veli- jima še ni uspelo dogovoriti pa osem evrov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo sončno, popoldne bodo nastale posamezne nevihte. V sredo in četrtek bo pretežno jasno, predvsem v sredo zjutraj bo ponekod zjutraj megla ali nizka oblačnost. TOREK 16/30^C SREDA AgeicijJ ^ zj otcdlj», ZI fi^etM^o^fijo I ČETRTEK 15/29°C I 16/30°C o «/16 C o _ Î3/2' "C Kamnik Mamut bo le stal v Kamniku Po večmesečnih nesoglasjih med občino in kiparjem Miho KaČem \z Bistričice, ki je izdelal kip mamuta v naravni velikosti, je bila pred dnevi le podpisana pogodba, ki bo omogočila izdelavo bronastega odlitka te največje skulpture v Sloveniji, ki bo stala na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice. Ko je že kazalo, da bi utegnil kip kamniškega mamuta odkupiti Prirodoslovni muzej v Ljubljani, in ko je bilo jasno, da model na avtorjevem vrtu še ene zime ne bi preživel, sta vpleteni strani le našli skupen jezik. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, so že objavili razpis za izdelavo negativa, tako da bi mamut v Kamniku lahko stal že pnhodnje leto. Občma se mora z zavodom za varstvo kulturne dediščine dogovoriti te še za dostop do sotočja, saj bo treba do mamuta zgraditi most. ]. P. Kranjska Gora julija za petino ve£ nočitev r Poletna sezona v Kranjski Gori je bila kljub gospodarski krizi doslej uspešna. Samo v hotelih Hit Holidays so julija ustvarili dvajset odstotkov več nočitev kot julija lani, so sporočili iz delniške družbe Hit. Najbolj se je povečal delež nočitev slovenskih gostov, ki predstavljajo 38 odstotkov gostov hotelov Hit Holidays. Za trideset odstotkov se je glede na iansko poletje povečalo Število italijanskih gostov, ki so po Številu nočitev na drugem mestu v poletnih mesecih. Za 16 odstotkov je poraslo Število angleških gostov, nekoliko manj pa jih je prišlo iz Izraela, Belgije in Nemčije. V družbi Hit pričakujejo, da bo - glede na julijski rezultat in obseg rezervacij • podobno uspešen tudi mesec avgust. U. P. POKyUKA Zapora ceste pri Mrzlem studencu Zaradi obnove regionalne ceste na delu od Mrzlega studenca proti Rudnemu polju bo cesta zaprta, so sporočili iz promet-no-informacijskega centra za državne ceste. Popolna zapora ceste pri Mrzlem studencu bo trajala do petka. M. R. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 45 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 12 dečkov In 11 deklic. Najtežji deček je tehtal 4,120, najlažja deklica pa 2.450 gramov. Na jesenicah se je rodilo 11 dečkov in 11 deklic. Najlažji deček je tehtal 2.320, najtežji pa 4.150 gramov. * 97,3Míí RADIO KRANJ d.0.0. Strilaríovd uL 9. KRANJ 7&.EFON (04)t81 (04) ZB1 2221 fmM (04) 2022 cooi> FAX; <04) 2ai <04) i^mm/ mmtu e do^u: r»dioK r« n|Qracllo-lip«nJ.9i www.radio^kranj.si é