148. štev.
V Ljubljani, petek 20. junija 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . .	K 84--
POl leta . . .	„ 42 —
{etrt leta . . .	„ 21-—
mesec . . . i-________
inozemstvo:
Ia celo leto naprej K 95— Za Pol leta „	„ 50—
» Četrt leta „	„26—
za mesec	q	_
n	m zr
m ^
Na pismene naro6be brez pošiljatvo denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino mr po nakaznici. 'VB
Oglasi se računajo po po-rab,:°ne... prostoru in si-visok ter 45 mm ‘"ir za enkrat a večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trga Štev. 19. Telefon ~ Upravništvo je na Marijinem trgu ===rr===.- štev. 8. — Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frunklrajo. — Rokopisi sc ne vračajo.
Žalostna usoda naših in-ternirancev na Koroškem.
Slovenski interniranci v Trebe-cinRu so poslali deželni vladi za Slovenijo obupno pismo, datirano 13. t. UL kjer prosjo nujne pomoči.
. Mislili smo, da so Netnci na pod-ffii	P°g°dbe	izpustili naše
dot Jla ?a. naša viada zahtevala in tern r. takoIšni<> oprostitev naših in-
Sn,	'“i13	!°	« "i ZgOdilO.
nači i' ^e.razv,dno iz dotičnega pisma, W V,	vedno	trpijo v nemških
ma- ' x g°spodje pri vladi res nizaš1? Ca.i>a in znlisla> da b' energično skis i311 takojšnjo oprostitev sloven-našl orr-0^kih internirancev ? Kje so V2n„ P°?'anci ? Ljudstvo je po pravici ri;u.P,,rJ6n° nad malomarnosijo vo-krogov.
Medtem ko trpijo naši ljudje od eniških koroških oblasti, izpuščajo Pri nas nemške internirance, katerim j*® *iak ni slabo godilo na varnem. — Nismo ; a neusmiljeno interniranje, "Jda dokler Nemci arže naše ljudi na Koroškem, ne smemo poznati nobenega sentimentalnega »človekoljubja".
,neinške internirance hodijo inter-
enirat slovenski voditelji, za ubogo
10vensko rajo na Koroškem se ne zmeni nihče 1
V ilustracijo, kako postopajo naše merodajne oblasti, navedemo par dejstev Ko je prišel odposlanec naših internirancev na Koroškem k blago-goredmmu vitezu Pogačniku na Dunaju s prošnjo, naj kot jugoslovanski poslanik izposluje, da izpusti Nemška Avstrija ruše ljudi, je odgovoril gosp. vitez: „Se boje pač za svoj trebuh!" K deželni vladi v Ljubljani pa je prišla Posebna deputacija v imenu nesrečnih “dfrnirancev, da prosi vlado za ta-ojšnjo pomoč. V deuntaciji so bili a, Grafenauer, župnik Trunk, di. In^f’ žopan Šala in ičiteij Kovač. jenik1 ^ zgodilo? Gospod pover
. & r uoapoa pover so reki n’ bote! sprejeti. Deputaciji svoii da 8a n'> dočim je sedel pri . uradni mizi.
da
1 uradni _______
Take stvari se godijo v času, ko
spuščajo pri nas nemške internirance | na svobodo, naši ljudje na Koroškem pa so izročeni na milost in nem lost ošabnemu Nemcu. V znamenju „kul-ture in človekoljubja" se ne sme pri nas Nemcu skriviti niti las, slovenski interniranci na Koroškem pa niti tre-notek niso varni pred nemško dru-haljo.
Mi in Italija.
Trst, 15. junija 1919.
Italijanska politika je bila vedno sovražna slovanstvu. Italijansko sovraštvo do bivše avstro - ogrske monarhije je bilo najtesneje združeno z mržnjo in preziranjem Slovanov, ki so tvorili državno in vojaško moč habsburških trinogov. Med vojno se je Italija hinavsko približevala Slovanom, celo nam je ponujala v eni roki svobodo, v drugi pa veliko mater Italijo, toda v resnici je bila ona prva, ki nam je želela slavni konec na razvalinah stare Avstrije. Odkar je zadnjič zamahnil z reoom beneški lev na naši zemlji, od tedaj je raslo italijansko sovraštvo do prebivalcev na vzhodnem bregu Jadranskega morja. Za levom sv. Marka je zavladal ob našem morju dvoglavi avstrijski orel, ki nas je navidezno ščiti! pred itali janskim levom, v resnici pa je brez usmiljenja kljuval naše meso in pil našo kri. Ko te je ustvarjala zedinjena Italija, so italijanski politiki klicali zaman na pomoč stare Rimljane in be heškega leva v muzeju, kajti Avstrija ni izpustila iz rok našega Primorja, brez katerega ne bi mogla dihati.
Italijansko sovraštvo do habsburške monarhije je rasilo sporedno z našim narodno - političnim delom.
I alijani so dobro vedeli, da smo zato . Avstrijci", ker nočemo Italije. V Italiji so imenovali dosledno vsakega avstrijskega Slovana »austriaco", dočim jim je bil tudi avstrijski Nemec samo „tedesco“. V Trstu in drugod ob s aši Adriji so Italijani nastopali predvsem; proti Slovencem in Hrvatom in so se b> lj bali našega nacionalizma nego avstrijske protiitalijanske
politike. Živeli so v prepričanju, da bo Avstrije gotovo enkrat konec, ne pa Jugoslovanov in naše zemlje.
In tako se je zgodilo. Avstrije ni več. Dvoglavi avstrijski orel je poginil, kakor nekdaj slavni beneški lev. Jugoslovani pa smo ostali na svoji zemlji in smo prepričani, da berno doživeli kmalu čas, ko bo razpadel v prah tudi savojski križ in ž njim italijanska megalomanija. Naj ne mislijo Italijani, da so za vedno prevzeli avstrijsko dedščinol Muč sile je sicer velika, toda kjer ni moralne sile, tam ni uspeha. Delo, ki smo ga začeli v Avstriji, bomo nadaljevali v Italiji, dokler ga ne dovršimo v Jugoslaviji. Italijanska politika in sovraštvo nas ne bosta nikdar t ničila. Z nami so svobodni bratje Jugoslovani, z nami bo svobodna utajita Rusija in ves slovanski svet — saj ,, naj več sveta otrokom sliši SIave“!
Naši kresovi.
Prvič po petih letih bodo zopet goreli naši kresovi v vsej svoji krasoti. Staroslovanski običaj kresov se ni ohranil v nobenem narodu tako živo, kakor v našem, kakor da bi se bili ravno mi vedno najbolj [zavedali velike nevarnosti. S kresovi smo si dajaii Slovenci preko vseh gorskih grebenom, ki dele našo domovino, znamenje, da še ži.imo, da v nas živi stari slovanski duh, da smo eno.
Letos pa imajo naši kresovi še poseben pomen:	zažigali jih
bom o prvič na svobodni svoji zemlji. Zato bi bilo potreba, da bodo letošnji kresovi veliki, ve ličastni, spominski. Združijo naj se p o možnosti z malo slavnostjo, z go veri in pesmijo, da bodo ostali v sem v spominu.
Prvi kres svobode! Kakšna krasna misel. Na naše najvišje vrhove pojdemo, da jih tam zažgem o, da se bodo videli daleč na okrog, da bomo s temi ognji dokazali, da v vseh naših dušah gori živ ogenj, da čutimo in mislimo vsi eno, da naša srca gere v ljubezni do svobode in do mtvir. e.
Kjer ne bomo videli kresa, bomo mislili, da tam ni gorečih src.
Letošnji kresovi naj kažejo posebno našim neodre-š eri im bratom, da mislimo nanje. Kresovi iz svobodne Jugoslavije naj kažejo bratom v nesvobodni domovini, da jih ljubimo z žarkim ognjem, ki bo nekoč osvobodil vso domovino. Naši kresovi pa naj kažejo tudi na sever našim bratom ob meji, da stoji ves slovenski narod pripravljen za boj, da ohrani zemljo svojih dedov. Od gor do gor, od ene meje do druge naj se pozdravljajo naši kresovi, ki so tisoč let goreli na nesvobodni zemlji, kakor da so prerokovali dan, ko bodo zagoreli po svobodnih vrhovih naše domovine.
Vpiašanje pa je, ali naj žgemo svoje stare kresne kresove, ali naj jih postavimo ha predvečer Vidovega dne. Oboje ima svoj pc men. Ker smo žgali stare kiesove svoji preteklosti, bomo žgali letošnji kies svoji bodočnosti, zato bi bilo mogoče prav, ko bi žgali letošnje kresove ni večer 27. t. m., to je pred Vidovim dnem. Ker je želeti, da goie vsi kresovi na en večer saj vemo, kako je v njih lepa naša domovina, bi bilo dobro, de se določi dan, da ne bo zmede. Mislimo, da imamo sto vzrokov, da pozdravimo z Vidovimi krešo vi letos brate Srbe, ki so osvobodili naš Korotan. To bi bila najsijajnejša manifestacija vsega naroda za naše bratstvo, u j edine n je in osvobojenje naše zemlje. Pozdravi izpod Triglava naj gredo po Savi nizdol do Bel-graca, v znak, da se zavedamo, kaj je bil Vidov dan v zgodovini našega odrešenja. Tudi bi b;lo umestno, da bi tudi mi, kakor se to godi na Češkem, v vsakem kraju zasadili »lipo svobode" in la dan bi bil zelopri-meien za tako priprosto vaško slavnost. Zato naj bi se v vsakem kraju sešla vsa društva in naj bi se pripravila na to, da se Vidov dan lepo proslavi in
D- Čebin:
V osvobojeni Koroški.
c.	(Dalje.)
bicer nas pravzaprav jako malo
«nee k« °0 in“'hnJ'°bra 191 ® lanski
sneg, ker so in bodo naše oči poslej
uprte v Beograd. Slišal sem pogovarjati se o tem dva nemška sopotnika ^ vlaku, v razgovor pa se nisem vmešaval, ker sem se hotel drugje pre-Pr>fati o istimtosti trditev gospoda iz pednje Štajerske. Prišedši v G. sem osianUsli* v razgovor z nekaterimi tam sem iih nemSkimi krceti. Predvsem »Pod Vpraša|. kako se počutijo zdaj tnogij '^slovanskim jarmom." Niso rektL ?-°y°^i prehraniti skrajno ko-discipliniranega nastopa v0ru v°jaŠtva. V nadaljnem razgo-ime Sem se začel zanimati za prej-Pod^ano »Los von Wien Bewegur.g." m0eA2'1 sem jih, kako da je vendar Svoi^i ' ravno tisti Nemci, ki so SertJlu najb.°lj upili, kako so „Kai-Jesar * J naenkrat ne marajo ni-hain c? s|išati o „cesarskem“ Du-kakn , da so bili hudi name, ne morem razumeti, da je
Dunaj gotova poguba za Nemško Avstrijo. Ta državica, ki bo imela okoli 6 milijonov prebivalcev, naj ima za prestolico-mesto z nad 2 milijona ijudmi. Ta „Wa3serkopf ‘ — ia<o sedaj nazivljejo Dunaj — bo vendar vse »požrl", kar bo ostalih 4 milijone ljudi pridelalo. In še od teh 4 milijonov prebivata 2 milijona v goratem nerodovitnem ozemlju in se ne moreta zi veti. od lastnih pridelkov. Na ta način si«. , n.aiholj obremenjena srednja .j, ®rska in Koroška, ki bi morala vse DniL:»r f-Iice »J0Šiljati »požrešnemu ‘
Srn iS»1S to Pa nC bi ^tal° nili toliko da bi se sami živeli. — Kdo je
začel propagirati idejo odcepitve
od Dunaja, mi ni znano, dejstvo pa
Le,i u m Se?ije aP° imenovanih južnih delih Nemške Avstrije globoko ukoreninila Ce se bo ta ideja udejstvila in kako, je za nas precej vseeno, važno pa je dejstvo, da trezno misleci Nemci v obmejnih pokrajinah nikakor ne nasprotujejo p r i -klopitvi k Jugoslaviji, nego si naravnost žele, da pridejo v državo, ki nudi svojim državljanom tako sijajne pogoje za obstoj, kot je to ravno v
Jugoslaviji. Z ogorčenjem in sveto jezo sem se v tistem hipu spomnil onih naših nezadovoljnežev in zabavljačev, ki dan na dan tarr ajo in jadikujejo, da je življenje kot je pri nas v Jugoslaviji neznosno, da jim ni živeti in kaj vem še vse I Ker pa vemo, kake baže, oziroma kakega mišljenja so ti ljudje, vemo, kam pes taco moli. Pa se jim še dolgo ne bo posrečilo. Idoč iz G. po stranskih poteh proti Celovcu, sem moral vedno znova občudovati to krasno zemljo, premre-ženo z belimi cestami, ki jih križajo žuboreči potočki, levo in desno bogata žitna polja, sočnati travniki in gozdovi. In vsepovsod tako blagodejen mir, zdelo se mi je, da vidim, kako se razprostirajo prsi matere zerrvlje, da vdihava vase novi sveži zrak pod svobodnim Jugoslovanskim solncem. Kakor da je vsa narava, ki marsikod še nosi sledove nemškega opustošenja, sama vesela, da je jugoslovanski junak ubil nemškega zmaja in osvobodil Kraljično ... In ko zjutraj prvi zlati solnčni poljubljajo to z nedolžno krvjo napojeno, tako izmučeno zemljo ter se v gajih oglasi ptičji spev in se vse cvetke po prostranem polju leskečejo
v rosnih biserih, se človeku razširijo prsa, srce mu utriplje hitreje in ustne šepečejo iskreno zahvalo vsem onim, ki so potožili svoje življenje na žrtve-nik domovine, da osvobode ta biser jugoslovansko zemlje.
Prišedši do Krke, sem moral kreniti na cesto, a tudi tam nisem mogel naprej, ker je most čisto razdejan. Moral sem se obrniti in iti do železniške proge. Tudi železniški most so Nemci razstrelili, a naši vrli železničarji, ki so svojo službo opravljali nepre«-stano noč in dan pod vodstvom gos. Škerjanca, so most še isti dan ko je bil razstreljen, v toliko popravili, da se je moralo peš priti čez. Kako velikansko delo so vršili naši železničarji, ki so v sovražnem artilerijskem ognju neustrašeno dovažali municijo in prehrano, niti pe moremo dovolj oceniti. In ne samo, da so vršili svojo žel. službo! Ker ni bilo na razpolago tehničnih Čet, so se brez obotavljanja podali tudi na vsa druga dela, da 'tako čimprej omogočijo redni promet. To se jim je tudi v polni meii posrečilo in za našo hrabro armado gre v prvi vrsti njim priznanje in zahvala nas vseh.	(Balje.)
da bo njihov kres oznanjal po vsej Jugoslaviji, da se vsaka vas pri nas zaveda velikih časov, v katerih živimo.
Kako Italijani izvajajo ljudsko glasovanje v Dalmaciji ?
Knin, 16. junija. Italijani izvajajo ljudsko glasovanje. Dosedaj nam je znano toliko: V Pramini so podpisali 400 oseb, ki niso dale svojega podpisa, niti niso bile sploh pozvane, da kaj podpišejo. Izdajica, načelnik sela Razvadja Mile Nadrčič, vodi karabi-nirje od hiše do hiše in popisuje vse družinske člane, ne da bi jih sploh kaj vprašal. Pred dvema dnevoma so Italijani spekli na prostem dva vola, da bi ljudi privabili, a nihče se ni •dzval. Italijani ne dajejo ljudstvu več moke, nego le še nekaj aspirina in drugih malenkosti, ker pošiljajo vse po vaseh za ovaduhe, da pripravijo ugodna tla za ljudsko glasovanje. V Kninu hodi od hiše do hiše znani giupi, zapiti ovaduh, učitelj Pichler v spremstvu karabinerjev in preti ljudem, da ne dobe več hrane, če se ne izjavijo za Italijo. Njegova mati ga je opominjala, on pa jo je radi tega izgnal iz hiše.
Splošna stavka proti mirovni pogodbi.
Internacijonalni proletarijat je za-počel po vseh deželah z obsežno propagando, da se uprizori 24 urna splošna stavka proti mirovni pogodbi, katero namerava vsiliti imperijalistična ententa premagani Nemčiji in njenim zaveznikom. V Parizu so se vršile konference delavskih zastopnikov Francije in Italije, dočim se teh konferenc niso udeležili Angleži, ne Belgijci. Italijani so takoj izjavili svojo pripravljenost za stavko. Konferenca ni imela pozitivnega uspeha.
Politični, pregled,
p Narodno predstavništvo
obstoji pravzaprav le na papirju. Čeprav nimamo še pravega parlamenta in ne pravih poslancev, ki bi zastopali pred državo voljo in zahteve svojih volilcev, vendar bi se dalo marsikaj storiti zlasti v socljalnem oziru. Delo narodndga predstavništva je brez vsebine. Ali je to parlament, če ne sme »predstavnik" vložiti interpelacije katere ni preje pokazal ministru? Ce minister iz enega ali druzega vzroka ne more odgovoriti na interpelacijo, se sploh ne sme interpelirati! Čemu je sploh narodno predstavništvo, če izda finančni minister preko parlamenta odredbo o uveljavljenju srbskega carinskega tarifa za celo Jugoslavijo! Ljudska nezadovoljnost z narodnim predstavništvom je popolnoma upravičena. Kaj šele, ko bi ljudstvo vedelo, da gospodje predstavniki pridno vlečejo dijete iz notranje in zunanje političnih ozirov!
P Ne prevračajte kozolcev! Včerajšni »Slovenec" meni, da se je »Napreju" po pravici zdelo smešno in otročje, ko je po Ljubljani »Jugoslavija" prevračala habsburške spomenike. Nismo mislili, da gotovi gospodje še vedno žalujejo za svojimi apostolskimi velečanstvi. Če je odstranitev spomenikov naše sužnosti smešno ;n otročje dejanje, kaj pa je n. pr.,.prevračanje" katoliških firm v jugoslovanske? Seveda Avstrija je bua »strogo katoliška" država, Jugoslavija pa je demokratična. Radi kštf ta samega pa se vendar ni treba sramovat. svojega katolškega imena!
^Slovencu P116 kczolcev" S0SP°dje pri
p Najbolj nemško avstrijsko mesto Gradec ima za župana soc.-de-mokrata Muhitscha (Muhič), ki je rodom Slovenec.	,
p Belgija priznava kraljestvo SHS. Iz Pariza javljajo, da ja otlgij-ski minister za zunanja dela Huys-manns izročil 13 t. m. našemu posla-
niku v Parizu dr. Vesniču noto, v kateri vlada kraljevine Belgije priznava kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
p Tirolski Nemci so imeli na Iselbergu pri Inomostu protestni shod proti Italijanom, ki hočejo imeti čisto nemške kraje na Tirolskem.
p Preventivna cenzura na Češkem. Vsled dogodkov na Slovaškem, kjer so madžarski boljševiki s pomočjo Italijanov zasedli precej ozemlja, je uvedena v čehoslovaški republiki preventivna cenzura za časopisje.
p Politični odnošajina Češkem.
»Narodna politika" poroča, da se izvrši rekonstrukcija kabineta takoj po izvršenih volitvah v narodno skapščino. Sedaj vlada po vsej Češki živahna volilna kampanja. — Vojni minister Klofač je podal demisijo, katero pa je odklonil preds, Masaryk.
p Modernistično gibanje češke duhovščine. Iz Prage javljajo: Kakor poročajo listi, so odpotovali včeraj v Rim čehoslovaški odposlanci duhovniki Krojher, Kolinek in Sanda kot deputacija čehoslovaškega duhovništva, da razpravljajo o dovoljenju verskih in cerkvenih reform. Glavna zahteva češke duhovščine je ustanovitev samostojnega čehoslovaškega patrijarhata. Nadalje zahteva čeho3lo~ vaška duhovščina, da se odpravi celibat in nacijonalizira bogoslužje na ta način, da se vpelje čehoslovaški jezik v vsej božji službi. Deputacija je opremljena z državnimi pooblastili.
(Ldu)
Pokrajinske vesti.
kr Iz Kranja. V stari Avstriji ni manjkalo denuncijantov. Tudi v Kranju smo jih imeli. Ob prevratu so so sicer skrili, toda sedaj zopet zapušcaju svoja skrivališča skupno z mladini, med katerimi je tudi par tukajšnih gimnazijcev, ki v zadnjem času pridno de-nuncirajo součenke in součence. Seveda šolsko leto se bliža koncu, vsled česar se ne sme zamuditi noben trenutek, da bi se ne škodovalo posameznim učencem in celim razredom. Naša mlada Jugoslavija potrebuje in bo potrebovala delavnih in značajnih mož, ne pa propalic, ki skušajo svoje nezmožnosti h plitvo znanje zakriti z denunciranjem. Dolžnost vsakega poštenega dijaka in dijakinje, kakor tudi vsakega posameznega poštenega prebivalca kranjskega mesta je, zastaviti vse svoje moči, da se ta svojat izsledi in izroči javnemu zaničevanju. Vsi na delo in pokažimo širši javnosti, da za take elemente v starodavnem Kranju ni prostora.
kr Celje. Kljub temu, da se je sklenilo, kakor se je poročalo v časopisih, da se izžene profesorje nemške narodnosti iz Celja, ki brezposelno žive med nami, se še do danes potikajo, razun dveh, vsi ostali po Celju. Ali še bodo morebiti upostavljene nemške paralelke? Med njimi vidimo še tiste ljudi, ki so bili vfrajstrastnejši nemški zagrizenej in ki so si celo prekrstili, tik pred preobratom, svoje slovansko ime, v pristno nemško. Ljudje, ki so psovali Slovence z vsemi mogočimi priimki, jedo sedaj naš kruh in nič kaj jih ne vleče v Nemško Avstrijo. Kako dolgo še?
kr Celje. Tukajšni prehranjevalni urad je zelo radodaren napram tujcem. Nemci, ki študirajo v Gradcu in prihajajo v Jugoslavijo samo ob počitnicah, da se pokrepčajo, dobe pri prehranjevalnem uradu izvoznico, za prav lepe količine, različnih živil ter se odhajajoč smejejo, češ Jugoslovani nam pa nič kaj ne zamerijo. Malo več pazljivost!
kr Celje. Pred enim mescem je bil premeščen od tukajšnjega okrajnega glavarstva v Ljubljano okrajni glavar dr. Andrejka, na njegovo mesto sem v Celje pa je bil imenovan novi glavar dr. Žužek. Preznačilno za razmere je pač dejstvo, da novoimenovani okrajni glavar svoje službe še do danes v Celju ni nastopil Kam pe-i»	P°vejte nam gospodje
pri ljubljanski vladi!
k. V Vojniku pri Celju je priredilo celjsko pevsko društvo v nedeljo 15. t. m. koncert na vrtu gostilničarja Kovačiča. Prihiteli so v Vojnik v lepem številu Celjani in kmečki okoličani, manjkalo pa je z malo izjemo vse tržanstvo. Posledica domačih lokalnih prepirov in nezdravih razmer.
kr Maribor. Nemci in nemčurji izzivajo zadnji čas stem, da ostenta-tivno nosijo plavice (modriž) posebno ob nedeljih.
kr Maribor. (Iz sodno-pisarniške službe.) Nadoficijanta Martin Trojner, Jurij Karba ter oficijanta Viktor Bonča in Franjo Korošak mariborskega okrožnega sodišča so imenovani za kance-liste isiotam.
kr Maribor. Na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za prvi letnik šolskega leta 1919/20 v petek, dne 4. julija od 8. do 12. ure., Ob 2. popoldne istega dne začne sprejemni izpit.
kr Šoštanj. Žalostni Šoštanj še vedno duhti v plavicah. Nemčurske frajle nosijo po cele šopke plavic na svojih grudih in izzivalno se bliskajo njih oči. Na dnevnem redu je še tudi vedno nemško klepetanje. Sramota! Znani vojni milijonar in zagiizenec Vošnjak, se je vrnil iz internacije. Radi bi znali, čemu se je izpustilo take ljudi in še v obmejne kraje. Bodo mirovali?
kr Cmurek. Za nevtralni pas sta vozila razven avtomobilov na vozovih orožje in strelivo iz Nemške Avstrije mesar Oberer in vinska tvrdka Posch. Našim ljudem na znanje — ker imata omenjena dosti opravka na slovenskih tleh. Posch ima celo posestva v mariborskem okraju.
Dnevne vesti,
dn Finančni minister se je povrnil v Belgrad« Iz Belgrada javljajo: Finančni minister se je vrnil s potovanja v Zagreb in Ljubljano, kjer je bival teden dni. Minister je posetil vse tamošnje finančne delegacije, a z zastopniki velikih bank, trgovcev in industrijalcev se je posvetoval o našem valutnem vprašanju. Z ministrom so potovali vsi glavni poročevalci ministrstva za finance. (Ldu)
dn Osrednja učiteljska orga nizacija v kraljevini SHS. Unija jugoslovanskega učiteljstva. — Posvetovanje o ustanovitvi enotne osrednje učiteljske organizacije v kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev se vrši v dneh 24. do 26. t. m. v Beigradu. Delegati slov. učiteljske Zaveze odpotujejo iz Ljubljane v nedeljo, dne 22. t. m., z jutranjim vlakom do Zagreba. Istega dne popoldne in drugega dne zjutraj se vrši v Učiteljskem domu v Zagrebu konferenca med našimi delegati in med delegati hrvatskega Sa-veze. Dne 23. dopoldne se odpeljejo Slovenci in Hrvati v Belgrad.
dn Potovanje v Celovec. Dravska divizija objavlja: Promet potnikov v Celovec je dovoljen >z 16. junijem. Potnik*, namenjeni v Celovec, se morajo izkazati z dovoljenjem okrajnega glavarstva oziroma policijskega ravnateljstva, in sicer izdajajo dovoljenja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ter okrajno glavarstvo v Celju jn Mariboru, To dovoljenje vidra vsakokrat komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani oziroma obmejno poveljni-štvo v Mariboru in mestna komanda v Celot cu. Kot potno dovoljenje zadostujejo izkaznice istovetnosti, opremljene s sliko. Pripomnjeno pa mora biti na istih izrečno dovoljenje za mesto Celovec. Vsak potnik mora tekom 3 dni zapust ti Celovec. V iz-vanrednem slučaju dovoli mestna komanda v Celovcu največ dvadnevno podaljšanje. Potovanje v Celovec je dovoljeno edino le preko Dravograda, Sinče vasi in sicer le za kraje južno od Drave. Za potnike iz krajev, ležečih severno od Drave, izdajo poveljniki odredov propustnico za Celovec samostojno.
dn Slovenski redarji v Celovcu. Iz Celja je prispelo precejšnje število slovenskih redarjev — Tržačanov v Celovec, da vrše obmejno
policijsko službo in skrbe za red v mestu.
dn Jaremina je vinski kraj v Slov. Goricah. Ljudje so torej darovali vina za koroške begunce. Nabralo se ga je 746 90 1. Hvala vsem posebno pa še kaplanu M. Medvedu, ki je na' pravil zbirko. Ker so koroški begunci, čeprav so se vrniii, vendarle veliki reveži, ker so jim podivjani Nemci j vse opustošili, bi bilo umestno, d* Slovenci posnemajo vrle Jeseničane: ter napravijo po svojih farah »zbirke"; za uboge Korošce. Naj bi se ta akcije organizirala in dobili bi za uboge fr rošce mnogo posebno tako potrebne!) živeža.
dn Zveza vojnih invalidov i\ Štajersko naznanja javnosti, da ® nobena oseba opravičena brez pot*' dila Zveze v imenu organizacije vojnik invalidov nabirati prostovoljna daril* Posebno se opozarja javnost na gosp1 Ivana Topolovšeka v Ceiju, ki nastop*! v imenu Zveze, brez odborovega do-| voljenja, kajti za morebitni, po nje®! sprejeti denar ne odgovarjamo. Prosto;1 voljna darila se bodo po celi Štaierski nabirala pod kontrolo centrrle. Nabi' ralci bodo določeni od centrale. Vsak* nepoklicana oseba naj se takoj n*' znani orožništvu in centrali v Celju-Odbor.
dn	Srčne	pozdrave pošiljaj0 *
vsem slovenskim fantom in dekleto*1 iz osvobojene Koroške fanlje na^koČ*0 čete II. voda: časfn. namestnik Mztr Matevž, narednik Hufnagel V^r' četov. Polajner Martin, Bernik Fr**5' desetniki Špoier Alojzij. BariiČ J<>S|P’ Stamol	Jakob,	pešci Valenčič lv*a’
Čuk Franc, Jurca Rado. Pograjc^3 c/ Mirtič A iron, Bedenc Ivan,	.	;
Emil, Kastelic Fhanc, Medved Lahajner Franc, Zega Emil Venaisen Joško, Abl Franc, Uit ih Fr*nc-
Ljubljanske vesti.
1 Stanovanjska beda. Shod.
V tej	zadevi	se vrši v ponedeljek :
23.6 1910 ob	19 in pol v d. oradi
Mestnega doma jako važen shod nih ^uslužbencev. Vsi prizadeti in njih | družine naj se ga zanesljivo poln°' j številno udeleže. — Odbor za odpravo stanovanjske bede.
1 Baš prav ... »Sieg ist uns I Teil geworden, und das Land blilht ; segensreich Gottes Soh n e Strahi’ Frieden auf ein glitcklich’ Oesterre;ch‘
— so besede razglednicam, kojih je cela vrsta razstavljena, poleg mnogih nemških drugih, v veži trgovine n* Dunajski cesti. In v sredini te razglednice kajpada — slika cesarja, za-krnežr in krvoloka Frana Josipa! --Da nimajo ljudje narodnega čuta, je čudno, še bolj čudno je pa — da si upajo... — ’rudi P° nekaterih trafikah je še polno te „robe“, ki ne i šla nikdar več v denar. In ti i/u£*Je j reflektiraio tako radi na prodajo tobaka SHS.
• »Društvo tehnikov v Ljubljani" ima odborovo sejo v soboto» dne 21. t. m. ob po! 21. uri. Dnevni red: Poročilo o sklepih zagrebškega sestanka.
1 O sinočnji predstavi v dratfl' t skem gledišču »Listnica" in „Nei*' i prosni stražnik" je sodba soglasna, da ima edino dobro stran to, da fle traja predolgo.
1 Krojaška zadruga naznanja, da se vrši pomočniška preizkušnja v ponedeljek dne 23. junija točno oh pol 9. uri v Zadružni pisarni. Istotart ima krojaško nakupovalno društvo naprodaj razne podloge za krojače i*1 šivilje, ter raznovrstnega sukanca.
Roparski napadi v ve" lenjski okolici.
Celje, 19. junija 1919. (Izv. pot’^
V velenjski okolici se ponavljaj0 čimpogostejši roparski napadi. Doslej še ni seveda dognano, če gre tu kako infiltracijo nasilnega b oljševiškeg* gibanja. Roparski rokovnjači se P®s!o'j žuiejo različnih tatinskih zvijač, zlaSt se preoblačijo v vojaške uniforme te oborožavajo s puškami. Drzni na stopi teh rokovnjaških tolp plas*J
vsakega mirnega, poštenega kmeta. Unifjrma pa našemu kmetu še vedno vlije silen strah, tako da postane pred i.služebno puško" brez moči in povsem zmeden.
V vojaški uniformi.
Bivša avstrijska vzgojevalna metoda je res vcepila silen rešpekt pred vojaško uniformo. Vsakemu kmetu in Priprostema človeku je bila vojaška uniforma božanstvo. Tega psiholo-gtcno vzgojevalnega momenta se po-siuzujejo v velenjski okolici razni razbojniki, ki se dan na dan pojavljajo.
Dne 10. t. m. je prišlo po noči k kmetu Francetu Pečečniku v Podkraju Pet vojaško oblečenih mož s puškami, osorno zahtevajoč: „Kje je sin Vaš, mora takoj k vojakom? Odprite vrata!" Pečečnik jim je odgovoril, oa ni na nobenega vojaško obvezanega sina in ne odpre vrat. Razbojniki ??v s Puškinimi kopiti šiloma udrli v hišo, pričeli po hiši streljati in izsiljevati od domačinov denar. Izsili so od Pečečnika 706 kron. Toda niso bili zadovoljni! Začeli so prebrskavati
KmS? inoŠ«e«n0tnesIi dve hranilnični kujizici za 2600 K in 2500 K.
Drugi napad.
rili ri'^' roP0rski napad so vprizo-
PnaEn-^°i?S,n!*{u *vanu Fajmoštru v Podkraju. Udrli so v hišo in z namerjenimi puškami zahtevali denar. Vzeli J? ,ves„ denar in pri odhodu je neki *, Ojnik uslreIil v posestnika Fajmo-Nie’ ki S? težko ranil v desno stegno. tMpvo ženo so rokovnjači silno pre-
Grozen roparski umor.
Groza in strah se je polastila mirnega prebivalstva velenjske občine Pred temi drznimi telo vaji. Posest-n!k' si niso bili varni svojega življenja hiti imetja. Ropi so se skoraj vsak dan ponavljali. Dne 15. t. m. opolnoči so trije vojaško oblečeni in s puškami oboroženi zločinci uprizorili grozen roparski ulom na Prelogah pri Velenju. Udrli so v hišo dobrega, imo-vitega posestnika Koren-a. Z orožjem v roki so zahtevali od njega, naj jim
VvS de,iar’ ker se Je brani,> so ga na licu mesta ustrelili. Bil je takoj
mrtev. Za tem so napadli njegovo 18. letno hčerko Marijo in od nje zahtevali pod grožojami denar. Obstrelili so jo smrtno nevarno. Pozneje so nesrečno Marijo prepeljali v celjsko bolnišnico. Korenova žena jim je pravočasno utekla. Utekel jim je tudi sosed Dertačnik. Odnesli so precej denarja in drugih stvari.
Pod ključem.
... G teh silovitih ponovnih ropar-h napadih so bile obveščene vse Cei?oif/ne ob*asd v celjskem okraju. slednii*1 P°liciiskim agentom se je druhai posre*il0 izslediti to roparsko /jeni „ r°k(>vnjačev in so doslej sprav-star rn®varpG: Velušček Franc, 21 let let cfo" ? PAelof Mihalič Valentin, dalif. r x,z Druzmirja pri Šoštanju,
freJnik' i n c3",’ •T°mc Alfjnz in vai Lovro. Sedaj so v nreizko-
soS. ZaPOru celiskega okrožnega
Smrtna obsodba v Celin
Celje, 19. junija. (izv DoM* Včeraj je izreklo tukajšnje porotno sodišče prvo smrtno obsodbo, od kar obstoja naše kraljestvo. Po dolgotra-jajoči burni porotni obravnavi je so-d šče izreklo na podlagi porotniškega "jdvdoreka smrtno obsodbo zoper Jurkoviča zaradi ropar se untora. Koncem januarja letos
grozen^ Sv‘ Jurju na Turiem zSodil
oroD r°parsd umor. Umorjeni in gova - So hšli posestnik Ivan in nje-Voiai Ze?a ^Terezija Matek ter dekla ohtnL ^lo^’na sta bila osumljena in kovič * brata A1°izii in Ja°ez Jur 8Pozna i astnika A1°jdj je bil oh,A- krivim hudodelstva ropa in
Jurkovič 03 Sinrt* doč,m ie bil Janez ^■Kovtč oproščen.
ŠQhtetjqjte ..Jugoslavijo" po vseh °stilnah, kavarnah in brivnicah i dobivajte novih naročnikov/
Tihotapska družba tobaka s sedežem v Ljubljani.
Celje, 19. junija. (Izv. por.). Celjska policija je prišla na sled veliki tihotapski družbi s sedežem v Ljubljani, ki je vtihotapljala ogromne množine duhana v Nemško Avstrijo. Ta družba je posebno rada skrivala duhan po kleteh. Celjska policija je zaplenila zakonskima Josipu in Mariji Pogorevčnik, iz Spodnje Šiške, 800 viržlnk in 159 zavojev finega hercegovinskega tobaka, ki sta ga hotela vtihotapiti v Nemšto Avstrijo. Blago je na opozoritev celjske policije zaplenil carinski urad v Mariboru, omenjena dva pa so izročili Ijubljai-skernu redarstvenemu uradu.
Kulturni pregled.
ki Tolmačenje staroslovenskega prevoda Novega Zakona. Naš
odlični slavist Vatroslav Jaglč, bo končal v najkrajšem času svoje tolmačenje staroslovenskega prevoda Novega zakona. To delo bo vredno bogatega in plodnega Jagičevega znanstvenega delovanja.
ki A. Slč, „0 slovenskih narodnih nošah“. Opisovatelj slov. narodnih vezenin, je popisal sedaj že razne vrste narodne noše. Narodna noša je prišla v novejšem času že zopet do veljave in ob raznih slavnostih nastopa že cela vrsta našega ženstva v njej. Žal, da ne vedno v pravilni opremi, kakršna je bila noša naših prednic in naših prednikov, pri kranjskih, štajerskih, koroških, goriSkih, beneških, istrskih in ogerskih Slovencih, ,to je verno in spretno sestavil Sič v tej knjižici. Vsem, ki se zanimajo za narodne noše, knjižico toplo priporočamo. Knjižico je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ul. 6. Naroča se. pri njej. Cena K 320, po pošti K 3 50
_ Gospodarstvo.
g Kako se uničuje pri nas industrija! Splošno se lahko opaža, kako malo industrije premoremo ta čas Jugoslovani. A najdejo se še brezvestneži, kateri se niso še dosti nasitili njih vojnodobičkarskih žepov in skušajo vničiti še to, kar na polju industrije posedujemo. Ožigosati hočem samo nekaj slučajev. ' Biizu kolodvora Lesc nahaja se pred vojno zgrajena stavba, v kateri je bila pivovarna, ki žal radi nemške konkurence in kariela ni mogla pred vojno vspe-vati. Sedaj ko se nam ni bati tuje konkurence, bi pod spretnim vodstvom gotovo lahko vscvetela in marsikaki domačin bi pri podjetju lahko zaslužil. Prišel je pa znani vrhniški bogataš K-č-n kupil je posestvo in pivovarno in že je začel podirati stavbo.
Prodaja opeke, traverze, les, kotle v a pivo varit itd. Vničil je sicer eno podjetje, a kaj to, zaslužil bode lepe denarce, od katerega še davkarija ne dobi ficka. Ker so deželne naklade, se istih ogne najložje po tej metodf, ako se hoče kaj zaslužiti. Napravi) je baje tako že z eno tovarno v okolici Domžal. Sicer bi bila stavba, ako je pivovaren v Jugoslaviji preveč, tudi jahko služila za kako drugo podjetje,
er je v bližini kranjska dež. elekt-T,jna.. 'J* električne moči v izobilju. Na »1 a1* torai vsak izgovor zastonj. Ton|:rf j ,Pa kupila znani hotel
seii katpr0™aČ,nka’ kako smo bili ve" žara Ker JLpa P°roč.la sedaj Mad-
brihtna^ glavica drugo meff^avo je prodala za znesek, kolikor je dala za vse posestvo z opravo vred! Sedaj ze odprodaja veliki salon ob jezeru m tako bode počasi zginil po K. leški metodi ta hotel v tujino.
\ Mar se 11 ne da napraviti kako naredbo ajt postavo, da se preprečijo enake dižavi škodljive manipulacije. Treba nam bode stati na straži pred enakimi izkoriščevalci naše domovine kale im je mar edinole njih nenasitna bisaga.
g Kaj je s carino? Nekateri trgovci, ki so nakupili v Nemški Avstriji blago za Jugoslavijo, pripovedujejo, da so morali plačati za posamezne partije kolosalno carino. Tako n. pr. za eno moško obleko 200 K. Zopet drugi za partijo železa, ki je stalo 280.000 kron, skoro ravno toliko carine, kakor znaša cel fakturni znesek. Gotovo je, da nimamo z Avstrijo še pravilne trgovske pogodbe, vendar pa visoka carina ne bo toliko koristila državi, kakor paposamemim trgovcem, ki so si tekom vojne nakopičili v špekulativne -svrhe velike množine blaga, katerega drugače ne bodo spravili v denar, kakor če bo uvoz kolikor mogoče otežkočen. Vlada postopa pravilno, da ščititi interese naše trgovine, vendar pa naj se pri tem ozira tudi na druge državljane.
g Prepoved porabljanja zelenega žita. Minister za prehrano dr. Korošec je izdal naslednjo naredbo
0 prepovedi porabljanja zelenega (še nezrelega) žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa: § 1. Od dneva izdanja te naredbe, pa do časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osobito košnja žita, sečnja ter porabljanje za pašo živine. Od te prepovedi so izvzeti primeri, kadar je vsled elementarnih ujmov, pozebe, mraza in podobnega onemogočeno, da bo žito doz«relo. V teh primerih more politično oblastvo I. stop. dovoliti, da se žito še pred žetvijo porablja. — § 2. Prestopke predpisov v § 1 te naredbe bodo kaznovala politična bbla-stva prve stopnje (mestni magistrati, okrajna glavarstva z zaporom do 6 tednov in z globo do 20 tisoč kron. — § 3. Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati. Pogodbe, ki bi se zoper to prepoved skienile, se smatrajo, za pravno ne obstoječe, razen tega bodo pogodbeniki kaznovani v smislu § 2. te naredbe. — § 4. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v uradnih listih. — Bel-grad, dne 5. junija 1919. Štev. 10.202 Podpredsednik: ministrskega sveta, minister za prehrano in obnovo dežel: Dr. Korošec s. r.
g Čeho-slovaški bančni urad finančnega ministrstva in njega provincijalne podružnice bo sprejen al, počenši s 1. julijem t. 1. od vseh denarnih zavodov v državi srebro, zlato in tuje valute v svrho kritja novega državnega valutnega posojila. Namen te transakcije je, zbrdti naravnim potom od ljudstva kolikor mogoče mnogo kovanega denarja, ki naj bi služil kot T>rvi temelj kritja novega papirnatega denarja, ki se ga namerava izdati. Ta ukrep nam kaže sijajno zdrave nazore čeških narodnih gospodarjev; brez-dvoma bo našel globok odmev v visoko razvitem čeho-slovaškem narodu.
1 mi naj bi pazno opazovali razvoj te akcije, katero bomo morali na vsak način upoštevati pri regulaciji naše valute.	_	j)
Zadnje vesti.
Vladna kriza v Italiji.
Orlandov kabinet odstopi?
Dunaj, 17. junija. „Wiener Mit-tagspost" javlja iz Rima: Ministrski predsednik Orlando jo podal kralja demisijo kabineta. Kralj je opozarjal na nerazjasnjeni položaj in na težkoče pri sestavi novega kabineta. Orlando bo dal v zbornici na glasovanje, ali naj kabinet ostane. (Ldu)
Radikalna opozicija proti vladi?
Belgrad. 19. junija. (Izv. por.) Rakdikalni desidenti imajo številne in pogoste seje, na katerih živahno razpravljajo o energični opoziciji proti sedanji vladi. Misli so še deljene. Nekateri so za takojšnjo brezpogojno opozicijo, drugi pa zagovarjajo stališče, da je treba z opozicijonalno taktiko počakati dotlej, dokler ne pade definitivna odločitev g’ede mej na mirovni konferenci v Parizu.
Komunistično gibanje na Dunaju.
Maribor, 19. junija, (izv. por.) Po poročilih dunajskih in graških listov se komunistično gibanje na Dunaju čimdalje bolj razširja, zlasti med številnim, nezaposlenim \ ojaštvom. Pomanjkanje in- brezposelnost sili proletarske vrste v komunistično strujo. Splošna je nezadovoljnost' proti sedanji vladi. V vojašnicah se snujejo oddelki rdeče garda, katera je nekatere glavne vojašnice že povsem zasedla in oborožila Jutri bo pogreb nedeljskih žrtev. Komunisti agitirajo za splošno enodnevno stavko.
Strah pred komunizmom na Dunaju.
Dunaj, 17. junija. Neka parlamentarna korospondanca javlja, da pokrajinski poslanski krogi postopanje dunajskih komunistov najstrožje obsojajo. Ak) si pribori komunizem premoč, bodo ds žele zaprle ves dovoz na Dunaj. (Ldu)
Madžari skušali zasesti Dunajsko Novcmesto.
Dunaj, 19. junija. (ČTU) Madžarski komunisti so nameravali vpasti čez mejo in vkorakati v Dunajsko Novomesto ter zasesti tvornico streliva Wi)llersdorf. Ljudska bramba pa je preprečila to nakano. Viada si še ni na jasnem, kaj naj ukrene proti madžarskim komunistom (i.du)
Odstop hrvatskega bana?
Zagreb, 19. junija. (Izv. por.) Današnji „Obz >r“ javlja, da v kratkem odstopi dr. Palaček, kakor tudi dr. Domljanovič, poverjenik za notranje zadeve.
Izdajatelj in odgovorni ure Inik: Anton Pesek.
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubija" .
Mali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 J(, vsa/ca nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 1 j(.
K- >oda .se:
Iroda se nova omara, PEProga (Salontepich), črna obleka in namizno perilo. Naslov v upravništvu Jugoslavije.	8ii6
Svinjske masti, zajamčeno ciste, ter kukuruza i pšenice veču koiičinu imam za prodatt. Reflektanti koji žele, da kupe moraju imati izvoznice za žito. M. Milanovič, Vel. Grdjevac, Kraj Bjelovar.
811
Konja, 3 leta starega, angleške pasme, prodam Oddam tudi več voz gnoja, več težjih voz, l lovski voz (brek)
l zapravljenec in eno elegantna kočija. Poizve se v Rožni^ ulici 15.	809
Pianino, skoraj nov, avtomatičen z umečkom se proda. Poizve se pri Franc Zajec, optik v Ljubljani, Stari trg-	813
Hiša z malim vrtom, malo vodno močjo ob okrajni cesti pol ure od Kranja se proda. Več pove L. Rebolj v Kranju.	918
Kupi, se:
Automobile, vseh vrst, z ali brez gumija, kakor tudi gumi posebej kupuje Anton Neidhart, Zagreb, Preradovi-čeva ulica 22.	823
Vinske sode 60—500 I vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod „Vinski sodi“
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Službe	j3
Službe išče pridna deklica. Gre najraje v Zagreb. — Ponudbe pod „Mara“ na upravo.	812
Več spretnih pomočnic za žensko krojaštvo se sprejme v Holzapflovi ulici št. 6.
806
Pridna, poštena deklica za hišna opravila se sprejme v Ljubljani. Prednost oni, ki zna vsaj nekaj šivati. Naslov v upravi lista	805
Vajenca sprejmem in močno zavijalko v trgovino s čevlji. Poizve se v trgovini Oblak Aleksander, sv. Petra cesta 28.	822
Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica št. 13.	747
Učenca, nad 15 let starega, poštenih staršev, kakor tudi več pomočnikov sprejme takoj Mihael Dobravc, slikarski in pleskarski mojster v Celju, Gosposka ul. 2.
815
Razno:
Ponk v francoščini. Ponudbe na upravo pod „Fran-coščina".	824
Umike iti tvrdke, koje su voljne raznovrstnu hranu kao pšenlcu kukuruc zob, ječam itd. u Srijemu kupovati neka se radi ponuda obrate na rLibertasa, Zagreb, Wilsonov trg št. 1..	790
RazkrinkaniJtabsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(U. nadaljevanje.)
Dve zimi sem preživela v Mentone, kjer smo najeli vilo Michel, in nleko leto sta se stari kralj saŠki Albert in njegova soproga kraljica Karola nastanila tam v Hotelu d’ Angletere. Bila sta jako prijazna do mene in sta hotela, da se peljem vsak popoldan ž njima na izprehod; in ob nedeljah sem vedno hodila ž njima k maši. Kralju sem navadno rekla »stric«, kraljici pa »teta« Karola. Bila s<a prav dobra človeka, ki bi jih vsakdo zamenjal za kakega preprostega profesorja iu njegovo ženo, kadar sta Šla na izprehod, ker nista bila nimalo podobna kraljevski dvojici. Tam so nastale neke male ne-priličnosti glede razmerja kraljičine dvorne dame in komornika, a kraljica Karola je preprečila vsak škandal glede iz da s tem, da je zahtevala, da sta se morala nemudoma poročiti.
Z mojim soprogom sva imela na Dunaju stanovanje na Št. 28 Praterstrasse; to najino bivanje v prestolici je dalo povod nesmiselnim govoricam, češ, da sem prebivala v palači in dajala ob času sezije velike zabave. To je docela neresnično; stanovanje smo najeli samo za dve leti in najemščine nismo obnovili. Ksdar sem pozneje prišla na Dunaj, sem stanovala vedno v hotelu. Zahajala sem v veliki meri v družbo, in kadar je bila cesarica na dvoru, grof Larisch ni n,ogel preprečiti, da ne bi bila vedi o pri njej.
D\or je ogromno, nadvse neprijazno poslopje, a zasebne subane moje tete so bile prekrasne. S pomočjo hodnika in stopnjišča so bile v zvezi z nekakim aneksom, kjer je stanoval njen Čitalec in ki je bil docela odločen od cesaričinih soban, dočim so dvorne dame stanovale v drugem delu dvora.
Vzprejemna dvorana tete Cissi je bila čisto bela; zraven nje je bila neprijetna jedilnica, zato pa njeni budoar, ki je b.i prava študija v rdeči barvi. V rapravljalni sobi je stala ogromna toaletna miza, obložena s kristalom in srebrom, neka soba poleg nje pa je bila opremljena z vsakovrstnimi gimnastičnimi pripravami.
V tej sobi se je cesarica vadila v sabljanju, in kaj ljubka je bila videti v kratkem sivem krilu in majhnem oklepu. Poučeval jo je sin gospoda Schiilizerja, mojega starega učitelja v Monakovem; in kakor v vsaki sfvari, ki se je je lotila, se je odlikovala tudi v sabljanju.
Ta zabava	ii je nadomestila	norenje	za	cirkus,
in	Elizabeta, ki	je takrat trpela na	bolečinah	v ledjih,
ni	več zahajala	toliko na lov kot	prej.
„ Cesarjeve sobe so bile daleč od cesaričinih; njena vrata so vedro stražili vojaki. Fianc Jožef, ki je bd močno zaljubljen v svojo ženo, pogosto ni smel k njej, kadar je Elizabeto obšla njena ljubezen do samote, in cb takih prilikah je nikdar ni videl nikdo drugi, kakor njeno najožje spremstvo.
Cesarica je dajala prekrasne majhne pozne večerje, ko je večina Krepostnih prebivalcev dvora že davno spala. Ob teh prilikah sem navadno preživela nekaj prav srečnih večerov, in pri eni takih večerij je bilo. da sem se zopet sešla z grofom Herbertom Bismarkom, ki je bil tedaj ataše na Dunaju. Elizabeto je grof precej mikal, a mi je štela v zlo njegove pozornosti do mene, dokler ji nisem razložita, da sem bila v Kisungenu predmet njegove ljubezni.
Cesarica je bila silno praznoverna in včasih, ko sem izčrpala vso dunajsko govorico, me je pripravila do tega, da sem vlila beljak v kozarec vode, m potem sva skupaj skušali brati fazna pomenljiva znamenja v oblikah, ki jih je beljak v vodi navze-mal. Elizabeta se je vselej trikrat prikloniia pred vsako srako, ki jo je le videla, in mlaj ji je nudil priložnost, da se je udaiala katerikoli zaželjeni želji. Cesarica je trdno verovala v vrline mrzlega železa, in ni nikdar šla mimo žrebljev ali odvrženih podkev, ne da bi iih bila pobrala. Zlo oko jo je navdajalo z resnično grozo in strah jo je bilo pred zlobnim vplivom onih, ki so ga iroeli.
Teta Cissi je šla nekoč inkcgnito k neki ve-deževalki na karte, vendar ni hotela nikdar povedati ničesar, kar ji je vedeževalka prerokovala razen to, da ji je rekla, da ne bo umrla v postelji.
»In to sc utegne kaj lahko zgodili, je rekla; kajti ko Valerija doraste, bom potovala po daljnih krajih, in neki dan se ne vrnem več,«
Njen pogovor me je vedno zanimal, kadar je le bila do mene prava Elizabeta — in rajši sem imela njeno melanholično razpalcženje, kakor simulirano veselost. Teta je mrzela ljudi, ki so se ji laskali, in ker se nisem nikdar pregrešila v tem, sva vedno dobro ziveii skupaj. Sikcfintiško vedenje njene rodbine jo 'je vedno razburjalo in pogosto se je sporekla s svojimi sestrami. »Želim, da bi bila rojena na ulici in da bi nikdar ne poznala svoje rodbine,« je nekoč rekla. Včas h je po3tala žrtev nekega nenaravnega sovraštva do svojih otrok.
(Dalje prihodnjič.)
„2ve3na tiskarna” v Ljubljani, Stari trg
Izvršuje tiskovine vseh vrst, ko-kor: časopise, khjiffo, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kvverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zokUučke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno.
GLASOVIR
znamke „Toberer“
z izvrstnim zvokom, se vsled izselitve takoj proda. Pojasnila daje Harmet, Maribor, Webergasse/II.
Poštenu
djevojku
za prodavačicu na trgu prima odmah, plača po dogovoru.
Glavno je povjerenje.
II. Novak — iZagreb, Maksimirska cesta 64. Tel efoii 20 — 60.
Izvrstno HT* žveplo
za žveplanje Irt oddaja družba za promet petroleja v, Ptuju.
Oddaja na drobno in debelo po nizkih cenah.
KADI
iz trdega lesa in okrogel železen
rezervar
po 2 — 3000 litrov vsebine
se kupi.
Ponudbe na Zabret & Koinp. Britof pri Kranju.
Proda se
več kompletnih sobnih oprav z žimnicami na vzmete ter navadnimi žim-ničami. — Naslov se izve v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Pecivo!
Cenjenemu občinstvu iz mesta in okolice uljudno priporočam svojo pekarno
v Ptuj u,
Prešernova ulica.
Vsaki dan sveže pecivo od najnavadnejše do najfinejše vrste.
Rnton Vavpotič, pek.
Gostilna
„pri pošti“
v Ptuju, Panonska ulica
priporoča cenjenemu občinstvu izborno vino, in vsakovrstna mrzla in gorka jedila. Postrežba točna in solidna.
Wajlentič, gostilničar.
Angleška čudatvorna mast
hladi, čisti, mehča izvlači tuje tvarine, prepreči za-strupljenje krvi in operacije.
Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8'8o za 1 dozo. Lekarna Thierryjav Pregrado, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štet 5
in vse druge lekarne.
Josip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
Živo apno, zidno iu strešno opeko
• ■ t celili vrgonih • «
ponuja
Valentin Urbančič,
Ljubljana, Blehvcisova cesta 18 (nasproti liceju.)
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119.
Bamtska = moka.
Komisija „Balkan“
prodaja,
dokler traja zaloga,
!epo, Eielo mio
za kuho in kruh.
Oddaja samo cele vreče.
Vaniljin sladkor,
Pecilni praSek,
Pravi škrob in čaj
nudi tvrdka
Adria - izdelki
(F. Šibenik)
Ljubljana,
Gosposka ulica 16.  .    |
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin.
Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šeleuburgovaulicašt.6.
Oklic.
Dobro nagrado
dobi dotični, komur se posreči izslediti dva kovčega, katerih eden je rujave barve z velikimi belimi crkgmi R, A. na pokrovu, drugi, manjši, je siv vojaški kovceg z isto označbo, ali pa vsaj album s slikami. Izgubili so se zgoraj imenovani kovčegi začetkom novembra 1918, lastnina nekega častnika letalske skupine št. 38 (Flieger Komp. 38). Morebitna pojasnila naj se blagovolijo sporočiti na 1. jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Fran-čevo nabrežje štev. 5.
A I 57.719-5
250,000 k zidne opeke
ima na razpolago
Valentin Urbančič, Ljubljana,
Bleiweisova cesta 18.
iimi—w—eaMiinmiiii mmsfasa«*—
V zapuščino po Antonu Umnik v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 7, spadajoče premičnine kakor razno pohištvo, obleka in dragocenosti se bodo odprodale na prostovoljni javni diažbi dne 21. jnnlja 1919.
Dražba se bode vršila v imenovani hiši v podstrešnem stanovanju.
Pričetek dražbe ob pol 10. uri dopoldne.
Reči se smejo ogledati od 9. do pol 10. ure.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. 1, dne 18. junija 1919.
Vr. XII. 165/19-22.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo tako:
Obtoženka Marija Slenicnškova, rojena dne 9. januvarja 1884 v Gornji Ložnici pri Slov. Bistrici, pristojna v Slovenji Gradec, kat., omožena, branjevka v Ljub- ■ Ijani, že predkaznovana
je kriva,
da je meseca januvarja 1919 v Ljubljani, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za ) kg sladkorja očitno čezmerno ceno po 30 K.
Zakrivila je s tem, ker je bila radi prestopka draženja že predkaznovana, pregtešek po § 20 t; 2 a cesarske naredbe z dne 24. maica 1917, št. 131 drž. zak. in
se obsodi
v smislu § 20. t. 2 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 štev. 131 drž. zak., z uporabo § 260 b k. z. na 10 (deset) dni strogega zapora, poostrenega s 3 trdimi ležišči in v denarno kazen 300 (tristo) kron, v slučaju neiztirl jr v osti na nadaljnih 5 (pet) dni zapora; po § 45 št. 1 cit. naredbe se sodba objavi v vseh štirih ljubljanskih dnevnikih (v „Slo-vencir, „Slov. Narodu11, »Jugoslaviji" in „Napreju“) in z nabitjem na občinski deski v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 13. maja 1919.
Lov občine Zgornja Šiška
se bode oddal na javni dražbi dne 23. jd' nija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, soba št.3'
Županstvo Zgornja Siska
dne 18. junija 1919. odpisani uljudno naznanjam, tocim
nristna domača Haloška vina
ter postrežem gostom z izborno kuhinjo. ANTON PUSCHL, gostilničar,
Ptuj, Aškerčeva ulica.
Otvoritev kegljišča.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorila v svoji gostilni novo kegljišče. Točim pristna dorrača vina. Izborna kuhinja. Topla in mrzla jedila.
Matilda Stanitz, Breg pri Ptuju. OBVESTILO.
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da točim vedno le
izvrstna haloška vina lastnega pridelka.
Svojim gostom postrežem z i2bcro kuhinjo. Na razpolago je tudi goved.na po 12 K, ter teletina po 8 K prednji del in po 10 K zadnji del.
Wggrandl Julij, Pitij, Prešernova ulica.
Vsakovrstno špecerijsko blago, kremo za čev-tje, vaselino za usnje, žveplo za vino-grade, žveplo za sode (Einschlagj, lipovo ličje mesto rafije, metle, surovo kavo, makarone, rezance, vsako množino moke, rogaško in radinsko kislo vodo, 30 do 60°/0 milo, med, konjak,
ponuja veletrgovina
A. Senčar, Ptuj.
1
ržavno zdravilišče za bolne na pljučih
Topoljšica pri Šoštanju.
Pričetek sezije 15. junija t. I, Prošnje za sprejem v zdravilišče se pošiljajo „Kuratoriju za upravo zdravilišča Topoljšice", ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje „Oprav j-teljstvo zdravilišča v Topoljšici". = Več glej v dnevnikih. ==