Političen list za slovenski narod. v« |«ni pr«)«au «•!)»: Za eel« leto predpladan 15 (Id., u pol leU 8 fU., u Setrt leto 1 (Id., za en mesec 1 (Id. 40 kr. ▼ BdHlBlitrMiJI |»reJeaaH tsIJš: Za oelo leto 12 (Id., za pol leta « fid., z» eetrt leto I (U., u en meMc 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 (Id. 30 kr. več na leto. Posamezne šttvilke veljajo 7 kr. ffiieinia« prajama •rravaiMvo (adminiitracija) ia ekipedicija, Semeniške «lice š( 4. KainaBlIa (iiuerati^ le sprejemajo in velji tristopna petit-vrsto: 8 kr., 5e se tiska enkrat; IS kr ue se tika dvakrat; 15 kr., ea le tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primemo zmanji« Bokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. J Ixk»la TMk dan, iivzemši nedelje in praznike, ob Va6. tiri popoludne. 7 Ljubljani, v ponedeljek 15. decembra 1890. I^tniU XVIII. Državni zbor. z Dunaja, 13. decembra. Vojaške zadeve. čim bližje so božični prazniki, tem praznejša je dvorana državnega zbora; mnogi poslanci so z Dunaja že odšli, tukaj ostalih je pa dostikrat tako malo v dvorani, da je zbornica le za silo sklepčna. Pa tudi razprave same so večinoma puste in dolgočasne. Včeraj je bil edino zanimiv le odgovor deželnobrambovskega ministra na Heverovo interpelacijo gled# na preskušnje enoletnih prosto-TolJccT. Minister je rekel, da ravno letošnji vspeh ni bil neugoden ; od 2938 k preskušnji poklicanih prostovoljcev jih je bilo odobrenih 2372, to je 80'7%, pri deželnih brambovcih pa celo 90 3®/o; te številke se bodo pa še nekoliko povekšale, ker jih 2-3®'o zaradi bolehnosti preskušnje ni moglo delati. Glede na posamezne kraje minister omenja, da jih je v Prigi preskušnjo prestalo 72'1%, v Lvovu 87-8%, v Plznji 93-2®/o, v Dalmacijiji pa celo vseh 100%, kar najbolj priča, da neznanje nemškega jezika ne ovira ugodnega vspeha. Na neko drugo interpelacijo gledd na pre-skrbljcTanje Tojakov na Dunaji in v bruškem taboru z moko minister odgovarja poslancu Fischerju, da vojaki moko dobivajo iz cesarskih parnih mlinov, da torej ministerstvu ni mogoče ustreči njegovi želji in moko kupovati od nižje-avstrijskih mlinarjev. Izmed drugih vojaških reči mi je omenjati, da je bil včeraj brez razprave sprejet načrt z»kona, s katerim se dovoljuje vladi, da sme v 1. 1891. za Tojno In mornarico nabrati 60.389 mož, za deželno brambo pa 10.000 m6ž. Ravno tako je bil danes brez ugovora sprejet zakon, s katerim se vravnava nastanitev bosen- skih in hercegOTinskih TojakOT, kadar pridejo v naše dežele k vojaškim vajam. Posebne važnosti je danes sprejeta postava glcdč na pokojnine in miloščine vojaških vdoT in sirot. S postavo z dn6 27. aprila 1887 bila je pripoznana pokojnina in miloščina vsem vojaškim vdovam in sirotam, katerih možje, oziroma očetje umro ali pa gredo v pokoj po veljavnosti tega zakona; za vdove in sirote vojakov, ki so bili pred veljavnostjo tega zakona upokojeni, ali pa so že prej umrli, veljale so stare določbe. Toda že pri razpravi gori omenjenega zakona se je v resolucijah vladi priporočalo, naj se ozira tudi na vdove in sirote že prej upokojenih ali umrlih vojakov in vlada je ustregla tej želji, ter letos predložila načrt postave, s katero se priznava pokojnina in miloščina tudi vojaškim vdovam in sirotam, katerih možje, oziroma očetje so bili upokojeni pred 27. aprilom 1887. Na vdove in sirote vojakov, ki so pred tem dnevom umrli, se pa tudi novi načrt ne ozira. Umevno je torej, da je pri tem predmetu nastala obširnejša razprava, katero je pričel poslanec Derschatta, ki je sam sin bivšega generala. Rekel je, da je nova postava lepa božičnica za nekatere vojaške vdove in sirote, ob enem pa je obžaloval, da se ue razteguje tudi na one, katerih možje in očetje so umrli, predno je zakon z dnč 27. aprila 1887 stopil v veljavo. Poslanec Popovski je tudi radostno pozdravljal noro postavo, s katero bode pomagano vsaj nekaterim vdovam in sirotam, in zadovoljni moramo biti, da se je vsaj to doseglo, ker bi se bila Ogrska upirala, ako bi bili še več zahtevali. Dr. Jaques pa je bil jednakega mnenja, kakor Derschatta, ter je priporočal resolucijo, s katero se vladi naroča, da naj postavodajalnim potom zakon z dne 27. aprila 1887 raztegne tudi na vojaške vdove in sirote, katerih možje in očetje so že prej umrli. V jednakem smislu je govoril dr. Oelz, ki je poudarjal dolžnost, skrbeti za vdove in sirote, katerih možje in očetje so v vojskah kri prelivali za Avstrijo. Pri glasovanji je obveljal nasvetovani zakon brez premembe, ter je bila sprejeta tudi Jaque-sova resolucija. Zdravstveni urad. Obširni, pa malo zanimiva je bila včeraj in danes razprava o predlogu dr. Roserja, da naj se tudi pri nas osnuje državni zdravstveni urad, kakoršen je »Reichsgesu ndheitsa m t" v Berolinu. Zdravstveni odsek je pri pretresanji tega predloga izprevidel, da so naše razmere drugačne, kakor berolinske, in da pri nas takega urada ni treba, pač pa je porabil to priliko, da v posebnih resolucijah vladi priporoča jedno in drugo, kar bi po njegovem mnenju služilo v zboljšanje zdravstvenih razmer. Vlada naj na medicinskih fakultetah napravi posebne stolice za higijeno in bakterijologijo, ; in higijeua naj bo obligaten učni predmet; pomnoži j naj število od države plačanih zdravnikov, dalje naj v najvišji državni zdravstveni sovet in v deželne zdravstvene sovete pokliče v higijenskih, stavbenih in statističnih reč^h izurjene strokovnjake, in naj preosnuje tudi lekarstvo. Razprava o teh resolucijah je bila jako obširna ter je trajala skoro vso včerajšnjo in današnjo sejo. Dr. Eindermann je hvalil ukaze učnega ministra gledč skrbi za zdravje po šolah, in se jo spominjal tudi nove Kochove iznajdbe. Tudi drugi govornik Gnjevož je v nasprotji z odsekom priporočal tudi pri nas jednake naprave, kakor jih imajo v Berolinu, kjer je mogel Koch le zaradi tega v medicinskih rečeh tolikih vspehov pri- LISTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z (Dalje.) Oboroženec je skočil k knjigi, prevračal liste, prijel jo z obema rokama in jo treščil na zemljo, da se je vsa hiša stresla. »Sedaj se še norčuješ iz nas, predrzni starec, ker imenuješ pergamentove liste svoj zaklad. Zato naj pogine tvoj zaklad." »Več kakor petdeset let si mi bil veren prijatelj, v te sem zapisoval svojo radost in žalost upajoč, da učiš po moji smrti druge, in tu te uničujejo tako", šepetal je duhovnik videč, kako pro-bada knjigo in hodi po njej z nogama. Župnika Jana so odvedli v Žižkov tabor pod Rtdinjami. Oirl se je. Zagledal je svoj dom v ognji, plamen je švigal iz cerkve, in križi na pokopališči so se svetili. Zvonovi so zazvonili še jedenkrat ali tako glasno, da bi mogel vsakdo v gozdu slišati, da umira župnik in gori cerkev. Ljudje v gozdu so začuli zvonove, možje, žene in otroci so pribežali iz temnega gozda, zdibovali in upili, da so je slišali celo Husitje. Mnogi so prihiteli cel6 k cerkvi. Še jedenkrat so zapeli zvonovi, kakor kadar vzdiha umirajoč človek — potem je bilo vse tiho. Le ogenj je praskal. Duhovnik Jan je stal pred slepim husitskim vodijo, ki je sedel pred svojim šotorom. »Vojvoda Jan, že smo zažgali tam doli ono gnezdo, odkoder so skoro vsi ptiči odleteli, da si je le malokdo opekel peroti. Tudi cerkev je v ognji, in tu ti vedem staro lisico, katero smo našli v votlini, duhovnika-papeževca". »Dobro, deca. In kje je ta papeževec?" Potipal je z roko iu prijel župnikovo glavo. »O to je že staro deblo! Kako se imenuješ in koliko let si star?" »Jaz sem staropilzenski župnik Jan iz Bistrice in star sem osemdeset let". »Provzročil si že veliko zla, ker že živiš toliko časa. Popravi zlo, katero si naredil, pred svojo smrtjo s tem, da sprejmeš resnico, za katero se mi bojujemo. Pij iz keliha in pobrati se z našimi duhovniki. Hej, duhovnik Ambrož, ti mu ponudiš kelih; on pojde z nami". »Motiš se, Jan Žižka iz Trocnova, ako misliš tako o meni. Iz vašega keliha ne bom pil in z vami ne pojdem I" odgovoril je odločno. »Veš, kako odgovarjam navadno na take besede?« »Vem, Zižka iz Trocnova. V^m, da se ti ne smili nikdo, da ue moreš prenašati, ako ti kdo odkritosrčno odgovarja. Včm in znam za tvoje odgo- vore — moj brat in njegovi otroci so se seznanili tudi v Bistrici s tvojimi odgovori v plamenih." „Torej, glej, da tudi tebe kaj takega ne zadene." »Zgodi se božja volja. Ne zapustim resnice, za katero sem se bojeval vse življenje. Ali tudi ti, Jan iz Trocnova, zapusti to življenje; ker tudi ti si star in moraš biti vsak trenotek pripravljen, da te pokliče Večni k sebi." »Še pridiguješ mi tu, predrznik! Tako dober sem bil proti tebi. Deca, grmado!" Možjč, žen^ in otroci so izpolnili povelje z velikim veseljem. Belolasi župnik že stoji privezan h kolu, in krog njega vedno raste kup drv. »Še jedenkrat ti pravim, starec, pij iz keliha!" »še jedenkrat te jaz prosim, ne preganjaj bratov, ne pobijaj več!" »Zsžgite grmado!" zapovedal je Žižka. Zaplapolal je ogenj v večernem mraku, in v njem se je videla vzvišena postava duhovnika Jana; njegov obraz je bil jasen, niti najmanjšega znaka tesnobe ni bilo videti na njem. »Jan Žižka!" — zaklical je še s temnim glasom, ker ga je že dušil plamen in gosti dim. .V kratkem se vidimo zopet pred sodnim stolom božjim. Tja te kličem, —" in še je bilo slišati iz plamena: »Iz globokosti bom klical k tebi. Gospod," — in bilo je tiho. Staropilzenski župnik je končal svoj tek. dobiti, ker so mu bile ua razpolaganje vse državne naprave. Minister Gautsch je ob kratkem razkladal, kaj se je zgodilo za zboljšanje higijene po šolah. Sekcijski naielnik Erb pa je v zelo obširnem govoru pretresal zdravstvene razmere po raznih deželah. Ker je v svojem govoru omenjal, da se je štajarski deželni zbor najbolj upiral novemu zdravstvenemu zakonu, oglasil se je deželni glavar štajarski, grof \Vurmbrand, ter v obširnejšem govoru pojašnjeval, da Štajarska v zdravstvenih zadevah več stori, kakor vsakatera druga dežela. Ce pa deželni zbor ni hotel pritrditi zdravstvenemu zakonu, bil je vzrok ta, da bi bila morala dežela povikšati deželne priklade, kar je pa nemogoče. Država naj d4 deželi priliko, hraniti pri drugih reč^b, naj na primer v svojo skrb prevzame deželne srednje šole, in potem bo dežela Štajarska ustregla dotičnim vladnim željam. Sicer pa meni, da bi morala zdravstveno službo zgolj država opravljati, ker so naše občine za ta posel premajhne in preslabe. Dr. Roser je v obširnem govoru hvalisal zdravstveni urad v Beroiinu in v zvezde koval iznajdbo Kochovo. V Avstriji se pa v zdravstvenem oziru silno malo stori; nič se ne gleda na živež in na stanovanja, javno se priporočajo skrivnostna zdravila in posebni leki, ki bi se morali prepovedati itd. , Prav tako je danes o tej zadevi govoril poslanec Neuber, ki je zlasti poudarjal nujno potrebo posebnega zakona zoper ponarejanje živeža, in naposled v posebni resoluciji priporočal ustanovitev posebnega urada, ki bode preiskoval za živež potrebne reči. Dr. Wiedersperg je še jedenkrat pojašnjeval, da naše in nemške razmere niso jednake; poročevalec dr. SteidI pa je v konečnem govoru priznaval važnost Eochove iznajdbe, vendar pa svaril pred prevelikimi nadami. Pri glasovanji so obveljale od odseka nasvetovane resolucije, vse druge pa so bile odklonjene. Začasno pobiranje davkov in druge reči. Po tej točki se je pričela splošna razprava o pomožnih blagajnicah, pri kateri Sta govorila včeraj dva govornika, namreč dr. K a i z 1 proti in doktor Spaček za odsekov načrt. Ali bode pa mogoče to reč še pred prazniki rešiti, je jako negotovo, ker Sloje La dnevnem redu prihodnje seje, ki bo v torek dne 16. t. m., druge važnejše točke, katerih rešitev je neobhodno potrebna. Prva točka je začasni državni proračun, o katerem se je nadejati jako obširne razprave. Nekatere poslance razmere na Češkem strašno srhe in ne morejo pričakati trenotka, ko bodo mogli z vso silo udrihati po njih. Glavno nalogo bodo imeli menda Mladočehi in levičarji, ki so si sicer jako nasprotni, pa se v mnogih reččh vendar-le strinjajo. V zadnjem času so k mlado-češkemu klubu pristopili dosedanji staročeški poslanci Trojan, Adamek, Maks Hajek iu Veselj. Nemški levičarji jako pozorno opazujejo gibanje Mladočehov in so začeli pretresati že vprašanje, bi se mari ne dalo ž njimi pogoditi. Ali tako daleč se Mladočehi menda ne bodo spozabili, da bi se zjedinili s stranko, katero doma z vso silo napadajo, in da bi se ua Duuaji spravili z možmi, s katerimi se na Ceškena po nobeni ceni ne maraio družiti. Naj ? dopolnitev tega poročila še omenim naznanila nekaterih listov, ki pišejo, da je cesar praškemu županu Šolcu pri avdijenci rekel: »Mladočehi jako lahkomišljeno ravnajo; to utegne imeti slabe nasledke za narod češki." Eako se bo vsa ta rej izšla, zdaj nihče ne v6. To pa čutijo vse stranke, da bodo dogodki v Pragi vplivali na splošno politiko; in če tudi ni res, je vendar položaju primerno, kar je baje grof Taaffe rekel Riegru: Co greste Vi, pojdem tudi jaz 1 Prestolni g:ovor kralfa lliiiii-berta. Rim, 11. dec. 1890. Z izrednim bleskom, z nenavadno slovesnostjo otvoril je včeraj kralaj Umberto sedemnajsto leto po-stavodajnosti v parlamentu italijanskem ua Monte-citorio. Zjutraj zgodaj jeli so posipati cesto od Kvi-rinala do zbornice z rumeno sipo, da bi se natančno poznalo, po katerem potu se bode vršil slavnostni vbod v dvorano, kjer se kujejo v kratkih presledkih postave razjedajoče mlado državo italijansko. Mlado je kraljestvo zedinjene Italije. Mladi ljudje pa ljubijo bleščečo zunanjost; zato je na dvoru kralja Humberta mnogo pozornosti obrnene v to, da ljudstvo — gleda. Na zunanjost — ki kratkovidnemu ljudstvu oko omami — položila je todi včerajšnja slavnost svoj temelj. Vojaki so zastopili vsa pota, po katerih se je moral pomikati slavnostni sprevod. Vabilo se je ljudstva toliko, da bi niti vsi prostora ne imeli v obširni dvorani; radovednih pa, osobito žensk, kje se jih ne manjka? Ves savojski dvor — seveda tudi kraljica Margherita — je moral paradirati za stafažo, senatorji in poslanci, ministri v bleščečih uniformah, vojaška godba — središče »narodni slavnosti" pa je bil kralj Umberto, ki se je pripeljal v bogato okrašenem vozu s šesterimi konji pred zbornično palačo. Ondi obdan od svojcev, osobito od ljubega ministerskega predsednika Crispija, izustil je govor, na katerega naj se naslanja bodoče delovanje obeh zbornic. In kaj je povedal? Dokaj besedij, malo zrnja. A vendar, dasi je narod kraljev obhod po mestu spremljal jako mirno in hladno, ploskali so mn pristaši v zbornici. Kdo bi se temu čudil? »Voce della Verila" navajajoč ves včerajšnji govor, piše: »To vam je praznota, malomestno okin-čana z lepimi besedami, zmletimi in premletimi. Pozitivnega obseza govor jako malo, izvzemši žalost obljube, da se meje v Afriki določijo, za kar pa je tudi v bodoče upanja dokaj malo. Vse, kar se lOore povedati, obsegajo besede: »preosnova davkov", Ia kaj pomeni beseda »presnova"? Oseninajstega novembra je r Turina govoril minister Crispi, da se mora pozornost obračati na to, da se davki razdeli bolj enakomeroo. Vsakdo torej v^, kaj pomenijo besede o preosnovi davkov. Ali če govori kralj o preosnovr davkov, to s» lahko razume. Pred očmi treba imeti, ds j* padel Giovanni Giolitti in da je bil sprejet na Djegov» mesto Bernardino Grimaldi, kateri je zahtevat jnnija meseca lanskega leta, da je treba novih davkov, ker so povžiti vsi driavni dohodki. Sedaj je seveda lafeko klicati, da so se nove volitve vršile pod gžslom: Nič veft novih davkov I Krivda ne zadene Crispija, marveS one, ki so 8& pustili ujeti od njega in njegovih privržencev. Svobodno ljudstvo trkaj se na prsi io kliči še jedenkrat: mea culpa 1 Toda naš veliki Crispi je vlil sladko kapljo v grenko čašo novih davkov. Kraljevi govor spustil je ob svojem koncu močan dušek antiklerikalni, ki naj svetu priča, da smo »sovražniki domovine". »Nikdar ne bi hotel pripustiti" — tako je govoril kralj — »da bi se v imenu vere iz političnih namenov kršila moja vrhovna oblast." Z drugimi besedami: Roma e intangibile. Te besede — nadaljuje »Voce" — so fraze brez pomena, kakor je tudi fraza ona »svoboda" in »utrjene pravice vere mojih očetov" — o katerih govori prestolni govor. Cinizem, s katerim se te besede navajajo, obsoja samega sebe. Drugi, ne pa klerikalci, kršijo vrhovno oblast monarhije. Revolucija, ki jo hoče demokratizovati, ki si prisvaja pravico in moč,, revolucija, ki hoče vreči vero med staro kraljevo šaro, revolucija, ki se je vsedla okrog kraljevega sedeža, pustolovci, liberalci, stari grešniki brez družine in brez sramd: to so sovražniki monarhije, to so oni, ki dan za dnevom kamen za kamnom vlečejo iz temelja kraljevega prestola. Da bi ukrotil radikalce, ki so se z vso silo vanj zagnali, dvignil je Crispi med volilno dobo visoko glas zoper katoličane, ter zažugal jim nova preganjanja. On je tudi mož, ki more kaj tacega izvesti, dokler bo Bog pripustil. Od druge strani pa naj bi vendar jenjal motiti vrste italijanskih katolikov s praznimi izmišljotinami. Mi se bomo tesno oklepali sedeža naslednika Kristusovega, ki nas je ravno te dni klical v naoč-nejši boj zoper revolucijo. Bodi-si iz namenov političnih, ali nepolitičnih, mi bomo zagovarjali vero z vsemi sredstvi, ki nam jih pravica in postava dovoljujeta. Ce nam hočete prepovedati politiko,, vam bodo pritrkavali samo oui, ki so raznešeni od vaših strankarskih strastij. Da, mi bomo klicali vero v boj. zoper vašo politiko, zato, ker je vaša politika protikrščanska, nemoralna, liberalna, pogubna za ljudstvo italijansko. Ne bomo jenjali ljudstvu neveščemu kazati, kolika Z Radinj so opazili na večer nenaden ogenj pri Žižkovem taboru, ali težko da so mislili, da je umrl stari duhovnik, da je iskra iz ognja odnesla njegovo dušo v nebo. Se le zjutraj so zvedeli, da je gospod Jan mrtev. Vse, od grofa do najmanjšega mezdnika, je dirnila težko ta novica. Eliško je mučila težka misel, da morda tudi njena sreča z Borkom mine tako, kakor duhovnik, ki ju je obljubil poročiti. XXI. Že je pogorela gromada, in Husitje so se pripravljali na naskok na Radinje. »Deca, to je poslednji vaš naskok. Ako se vam posreči, pojde vaš utrujeni vodja v Prago, da se tam odpočije. Torej hrabro naprej!" Žižkovi vojaki so se držali trdno, ali proti močnemu zidovju niso mogli ničesa opraviti. Že jih je padlo mnogo in pridrnžajejo se vedno novi. »Naprej!" — goni Žižka. Žižka posluša. V uho mu zazveni kakor bučanje orožja iz dalja. »Ah slišite?" vpraša čez nekaj časa vojnike, ki so stali okoli njega. »Ne slišimo ničesar, kakor vojno npitje in ropot. Pilzenčanje in kraljeva vojska so še f Pilznu in pričakujejo, da bi je obiskali." »Vendar slišim ropot, a ne od one strani, kjer je boj; — bliža se nam sovražnik. Mladeniči, sedite na konje in jezdite na to stran, na desno, ker odtod slišim nevarnost." »Ze gredo zopet!" — rekel je čez nekaj časa. — Gredo naglo. Gotovo je, da se na nas vali sovražna vojska!" Podpoveljniki Žižkovi niso slišali ničesa; ali čez trenotek so prišli ogledniki iz lesa in dajali znamenje, da je Žižka dobro slišal. »Od tam se bliža velika vojska, vojvoda Jan," — rekel je nekdo izmed njih in komaj sopel. — »V gozdu smo prijeli tega človeka, ki je gotovo ogleduh. Videli smo ga, kako se je plazil po travi kakor gad. ,Clovek, povej, odkod si, kdo so ti, ki se bližajo, in kako močni," — vprašal je vojnik moža. Mož je odgovoril. Bližajo se v velikem številu; najmanj jih je desettisoč; vodita je Hanuš s Kolovrat in Borek z Ledkova, in še veliko gospodov je pri njih." .Pojdi," — rekel je Žižka; — »pojdi in varuj se še jedenkrat v življenji sniti se z menoj!" * ♦ • , __ Radinjski so se čudili, da je Žižka tako naglo nehal oblegati grad in se oddaljil od Radinj, katere je prisegel vzeti. Naglo so zvedeli vzrok. Videli so bliskati se na višini kopja, meče, ščite in oklepe; spoznali, da se jim bliža pomoč. »To je gotovo Boi-ek!" — zaklicala je Eliška. »Žižka hiti od gradii! — Vsa nevarnost je minula. Kako naglo beži Žižka pred nenadnim sovražnikom. »Čakaj, Žižka! to je za te zadnja bitka! Iz te ne utečeš!" — kličejo vojaki z grajskega zidovja, videč, kako močna je pomo&na vojska. »Čakaj; tam v Pilznu te pozdravi še drugo društvo; in tu te bodo imeli kakor v kleščah. Hoj, to se boš zvijali" Ne veselite se pred časom!" — rekel je grof. — »Ušel je Žižka že večjim nevarnostim, kakor tej, v kateri je sedaj." Že se je izgubila Žižkova vojska v gostem prahu na kraji lesa, tudi se je skrila kraljevska vojska v lesu. »Kako se kouča ta lov na tako nevarno zver?" — vpraševali so se na grajskih nasipih. Marsikdo bi bil rad poskočil z zidovja in šel na lov, prepričan, da bi tudi sam kaj pomogel k zmagi. Ali skrbni grof je velel: »Tu ostanite, vsakda na svojem mestu!" Eliška je molila vroče za Borkom: »Gospoi^ reši ga, kakor si ga rešil že tolikokrat, — todi ti.-krat!" Kar je rekel Hrdonj, izpolnilo se je. ŽiUca sa je izvil iz nevarnosti, utekel sovražnika, ki ga j% sledil celo h Kraljevicam. Pri Kraljevicah je bila Sa kratka bitka ioe4 Žižkovimi in prednjimi četami zasledovalcov, 'Dalje sledi.) škoda mu izvira iz uečuTeoega buja države proti cericvi. Id če država pri tem trpi škodo, naj jo zapiše edino le na svoj rovaš. Sicer pa imamo popolno pravico napadati stranko in vlado, kateri moramo plačevati naklade, ter uklanjati vrat njenim postavam. V nijednem zakoniku ni pisano, da smo dolžni ljubiti liberalizem, niti kadilo zažigati njegovim malikom. Tudi nismo žavezani razširjati vero in spoštovanje v ^vrhovno oblast" Crispijevo." Tako glasilo rimskib katolikov. Zdi se mi pa vredno, da te besede objavi glasilo katoliških Slovencev. Iz njih se zopet enkrat more sklepati, kamo da vodi politika, ki z vero noče imeti opraviti. Iz njih pa si moremo povzeti tudi novega poguma, s katerim se ojačujejo srca katoličanov v boji zoper — brezverstvo. Ni pa nam težko razlagati si, zakaj se pre-stolni govor s toliko silo obrača proti Vatikanu. Framasonska loža čuti namreč, kako se oživlja krščanski dub, kako z novimi silami stopa tudi v Italiji katoliška cerkev v boj za svoje pravice. Kralj je zato moral tudi v svojem govoru povdariti, da odvrača z vso odločnostjo od sebe misel, pogajati se kedaj glede na Rim z Vatikanom, češ, da bi se s tem rušile njegove kraljeve pravice. Zato kriče liberalni listi: Itulija ima pravico do Rima; nikdo naj si ne predrzne Italiji trgati srce iz njenega telesa; brez Rima Italiji ui nobenega obstoja. In vendar vsakdo da je ravno zjedinjena Italija za Italijane največja nesreča, ki jim grozi sedaj s splošnim gmotnim propadom. Kaj pomaga zvoniti v prestolnem govoru zvon miru, ko konec govora, naperjen proti Vatikanu, spominja Italijane, da se iz iste zvonove tvarine lijo tudi bojni topovi, namerjeni v srce najvplivnejši pospeševateljici miru — katoliški cerkvi. — Da-li niso to zvonovi sile, ki mladi Italiji napovedujejo bližnji propad? Političai pregled. v Ljubljani, 15. decembra. ^otran|e dežele. Grof Taaffe in Mladoiehi. Češki listi poročajo zanimivo novo vest, da se grof Taaffe raz-govarja z Mladočehi, pod katerimi pogoji bi pristopili k sedanji večini v prihodnjem državnem zboru; listi dostavljajo, da se grof Taaffe pri teh razpravah sklicuje na cesarjeve besede. Da-si je ta novica na prvi pogled zelo čudna, neverojetna ni, zato nam je porok grof Taaffe, čegar politika se ne opira na nobena načela, marveč le trezno in hladnokrvno prešteva glasove potrebne za večino, in ako ji jih zmanjka na jedni strani, skuša si jih pridobiti na drngi. Na Dunaju je njegova vlada strogo na strani židovskih liberalcev in očitno nasprotna združenim kristijanom. Na Gorenjemavstrijskem opira se sedaj na konservativce, na Moravskem jej je nad Tse ljuba nenaravna nemško-hberalna večina, to dokazuje srednja stranka veleposestva, kjer so zbrani večinoma sami vladni kimovci, na Češkem ne v^, na katero stran bi se bolje kazalo nagniti; po slovenskih pokrajinah nam je Taaffejeva politika le predobro znana, žal, da se moramo vedno proti njej boriti. Ako polovičarske stvari sploh nimajo pogojev obstanka v sebi, moramo reči tudi o vladi grofa Taaffeja; da se ta čudni konglomerat tohko časa vzdrži skupaj, ni pripisovati njegovi notranji šoli, pač pa zamotanim oholnostim v avstrijski notranji politiki. Vspehov za celokupno državo od take brezglavne politke ni mnogo pričakovati tudi pri najboljši volji, kajti namesta da bi se delalo v splošno korist države, vrše se vedna pogajanja s posameznimi narodi in strankami; namesto da bi se vprašanja reševala temeljito in načelno odločuje o njih le strankarsko koristolovje, namestu da bi se korenito rešilo najvažnejše šolsko vprašanje, uvajajo se za dijake moderne-čepice za uniformo. Krii v dunajskih šolah. Dittesova zvezda zahaja. Ta moderni vzgojeslovec se je namreč hvalil, da na tleh, katera on obdeluje, ne more nikoli več vzrasti katoliško prepričanje. Posledica je bila, da se je moral umakniti iz šol človeškega bratoljubja križ — znamenje prvega človekoljuba. —Židov je bilo strah pred križem, to je umevno, a da so se ga katoliki sramovali, da so ga izdali, to je bilo žalostno, to je bilo sramotno. A časi se spreminjajo, križani se zopet vrača v dunajske ljudske šole; mestni očetje dunajski 80 namreč sklenili ta tisoč goldinarjev na-kapiti križev la ljudske šole na Dunaju. To ni sicer BOben korak do boljšega, zakaj tega niso storili iz prepričanja, k temu so jih prisilile le razmere na Dunaju, ki grozijo iidovom ia liberalcem vzrasti iez glavo ter jih uničiti. A vendar je to očitno znamenje onemoglosti toliko bvalisane moderne šole, znamenje, da bodo prisiljeni prav ob petindvajset-letnici medverske šole njeni častilci io pospeševa-Jtelji spoznali svoj Oonfiteor! 2al, da je pri tem la idejale človeštva izgubljen v Avstriji človeški rod — sedanji naraščaj. Shod slovanskih dijakov v Pragi. O Binkoštih prihodnjega leta, tako pročajo mladočeški listi, imajo se sniti v Pragi av^rijski slovanski dijaki. V ta namen se objavi ob novem letu slavnostno povabilo. Navdušenost za slovanstvo naj se tukaj začne tudi v dejanjih kazati. Lepo bo, ako se bodo na tem shodu dijaki navduševali za kulturne namene in nalogo avstrijskih Slovanov ter se navduševali po vzgledu prvega avstrijskega Slovana biskupa Strossmajerja za vero in dom; ne bo pa koristno, ako bi se na tem shodu uganjala politika, ki bi navdušeno mladino odvračala od prepotrebnih šolskih naukov, ker prej treba se učiti in na pod-la<;i pridobljenih vednosti delovati po najboljših močeh na svojem mestu in poklicu. Vsekako je to gibanje snmbivo, ker prihaja iz mladočeškega tabora. Ogrslei škofje in mešani zakon. Kardinal Simor je povabil vse ogrske Škote na škofovsko konferenco, ki se ima vršiti dn6 16. t. m. v Pešti. Na dnevnem redu je razgovor o mešanih zakonih in kako stališče bodo škofje zastopali v višji zbornici dne 18. t. m. Tnanje driare. Rim. Po vsej Nemčiji se je vzbudilo živahno zanimanje za jezuite, katere hoče imeti ljudstvo nazaj za svoje učitelje. To gibanje v Nemcih pa opazujejo v Rimu z velikim veseljem. Ni še dolgo temu, ko je rekel sv. oče, da se ne bode mogla nemška vlada ustavljati želji kurije iu katoliških Nemcev, da bi dobili jezuitje zopet pravico, bivati na nemških tleh. Tudi menijo nekateri, da ne bodo razve-Ijava takoimenovane jezuitske postave zadela ob nikake ovire v zaveznem svetu. Kadar bo videl starček Leon XIII., da bodo zadobili jezuitje na Nemškem zopet svoje nekdanje pravice, gotovo se mu bode zdelo, da bi laglje v večno spanje zatisnil svoje oči. In bržkone se mu bode ta želja tudi izpolnila in ž njim vred vsem za sv. vero navdušenim katolikom. Rusija. „Post" govori zopet o ruskih četah ob vzhodni nemški in avstrijski meji, katere se premeščajo vedno bliže mejam. Toda to se ne vrši baje iz nikakih vojnih namenov. Posebno mnogo ob imenovanih mejah je konjiče. Mnogo krajev (Mlava, Ostrolenka, Dubo itd.) ima močne vojaške posadke. Navadno prideta tukaj dva vojaka na enega domačina. Nadalje se Rusija močno oborožuje v Kavkazu iu na obalih Cmega morja. V Kavkaziji seje zadnje leto namestilo petindvajset bataljonov. Tudi te čete namerava baje ruska vlada zdaj premestiti na zapadne meje. A da Nemčija in Avstrija dobro pazite, če se Rusija ob njunih mejah le gane, umeje se samo ob sebi. Italija. Mala izprememba v italijanskem ministerstvu napravila je vendar večji vtis na prebivalstvo, kakor so sprva mislili v ministerskih krogih. Kakor pišejo mnogi italijanski časniki, dirnilo je imenovanje Grimaldijevo za finančnega ministra kaj neprijetno Italijo. In če tudi zagotavlja Crispi, da bo Grimaldi boljši minister, kakor je bil njegov prednik Giolitti, vendar politiški krogi nič kaj ne zaupajo tej preosnovi italijanske vlade. Crispi je hotel vreči s to izpremembo le peska v oči italijanskemu ljudstvu, kateremu je povodom zadnjih državnih volitev obetal, da bo izboljšal stanje italijanskih financ. — Dn^ 21. decembra se bodo pričele mestne volitve. Papež Leon XIII. baje želi, da se italijanski katoliki pod vodstvom „Unione Romana" volitev vdeležijo. To se sklepa iz izjave, priobčene dn6 5. t. m. v „Bolletinu", ki se glasi: ,Sveta pre-stolica ne more dovoliti katohškim Italijanom, da bi se vdeležili politiških volitev. Vendar pa močno želi, da posamičniki poiščejo vsa mogoča pota, skrbeti za blagor svojih dotičnih uprav s tem, da se kolikor mogoče vdeležijo upravnih volitev. Francija. Časnikar Labruyere pripoveduje v ,Eclair"-u, da je on Padlevskega, ki je umoril ruskega generala Seliverstova, otel postavni roki. Tri dni po umoru Seliverstova je prišla k njemu neznana ženska, katera ga je prosila, naj reši Padlevskega. Tri dni je Labrnyere skrival imenovanega morilca, potem pa je odpotoval ž njim in dvema drugima osebama v Trst. Da ne bi bil vzbudil kake sumnje, rekel je Labrujere, da se gre v tujino dvo-bojevat in so spremljevalci njegovi sekundantje. Iz Trsta jo odpotoval Padlevski v Ameriko. Padlevski, — pravi zgoraj imenovani časnikar, — umoril je generala Seliverstova zato, ker je hotel narediti v Parizu bivajoče ruske begune za nibilistovske zarotnike, ter se s tem prikupiti ruskemu carju. — Sicer ni ta izjava francoskega časnikarja preveč verojetna, vendar pa bo dala sodišču povod, da ga bo poklicala pred-se, da mu pojasni vso stvar, če je že sploh v kaki zvezi z morilcem Padlevskim. Belgija, „EtoiIe Belge" objavlja mnogo pogovorov z najveljavnejšimi posestniki rudnikov. Največ izmed njih se boje velikih štrajkov, drugi pa menijo, da ne bodo vzbuknili nikaki nemiri mej delavskimi krogi. Vsi pa se vjemajo v tem, naj se ugodi želji delavcev z ozirom na splošno volilno pravico. Kdo pa je kriv tega gibanja med delavci, če ne francoski rogovileži, ki hujskajo lahkoverno ljudstvo, kaioč mu lepšo prihodnjost z dosego framasouskih nazorov. — Uradni list objavlja račun Kongo - države, in sicer so proračunjeni troški na 4Vi milijona frankov.'V imenovani državi znaša de- janjsko število vojakov 3024, in sicer brez evropskega moštva. Anglija. Sedaj v Ameriki bivajoči irski poslanci so izdali razven Harringtona manifest, v katerem se pridružijo zadnjemu manifestu druzih irskih poslancev. — Te dni je govoril Gladstone v Betfordu ter rekel, da bi morala liberalna stranka podpirati narodno stvar Ircev, kakor do sedaj. Vsa druga vprašanja morajo počakati, dokler ne bo rešeno irsko vprašanje in se pokazalo, kateri je prvi voditelj irske stranke. Parnell ne more biti več voditelj Ircev, zakaj njegovo nemoralno življenje ne more dobro vplivati na ljudstvo. Izvirni dopisi. Iz Horjula, 10. decembra. V 279. številki cenjenega svojega lista ste v dopisu objavili dogodek nesrečnega Janeza Canjkarja. Dopis potrebuje nekoliko pojasnila. Nesrečnež je prišel v gostilno pri Mrauu v Za-klancu okolu '/j 4. ure in po 4. uri odšel proti Dvoru. V gostilni pri Mraku je spil osminko žganja in nekaj vina ter se razgovarjal z nekim drug-m gostom prav pametno. Vsled pijače je bil res nekoliko vesel, a ne pijan. Pri zadnji hiši proti Dvoru ga je sicer Janez Dolinar opozoril, naj ne hodi dalje in pri njem ostane, toda Canjkar mu odgovori, da bode prav lahko in varno prišel domov. Nekaj korakov dalje ga je tudi Mrakov sin Janez, ki je ravno konje napajal, svaril, naj ne hodi dalje, toda ni se dal pregovoriti. Drugo jutro pa je nekdo našel Canjkarja dva do tri kilometre od Zaklanca na lazu, 40 korakov pod ceste mrtvega. Tu je namreč onemogel in I zmrznil. Pokopali so ga na pokopališču v Zaklancu. i Iz Gradca, 14. decembra. (Prešernova j slavnost v Gradcu.) Dne 10. dacembra t. I. ' priredilo je akad. društvo »Triglav" v Gradcu prvemu j slovenskemu liriku dr. Francetu Prešernu v spomin devetdesetletnice njegovega rojstva slavnostni večer , v dvoranah „H6tel Daniel-Annensiile". Vspored iz-i vršil se je nepričakovano sijajno, vdeležba povabljenih gostov bila je ogromna. Med došlimi bih so g. Miha Vošnjak, državni in deželni poslanec, g. ' dr. Krek in g. dr. Klemenčič, vseučiliščna profesorja, I g. ravnatelj Bradaška itd. Akad. društvo »Slovenija", oa Dunaju poslala je deputacijo; hrvatsko akad. I društvo »Hrvatska", srbsko akad. društvo »Straži-lovo", poljsko akad. društvo »Ognjisko" prišla so I korporativno, a Bolgari, Cehi in Rusi bili so zasto-I pani po deputacijah. Posebno iznenadilo nas je ' prav lepo število ne samo slovanskih, ampak tudi 1 nemških gospa in gospodičin. I Točno ob 8. uri pozdravi predsednik društva I »Triglava" gosp. drd, iur. Hugon Kartin došle ! goste in društva ter se jim zahvali za mnogobrojno j vdeležbo, na kar triglavanski moški zbor Davorina Jenka pesem »Slovenska himna* zapoje, katero sl. ' občinstvo z burnim odobravanjem sprejme. Zdaj j nastopi vrlo znani tamburaški zbor akad. društva j »Hrvatske", kateri poputnico »Kola" s tako spret-i nostjo udarja, da ploskanje ni hotelo nehati. Tam-i buraši so nato še eno dodali, j Zatem sledi slavnostni govor, v katerem gosp. ^ drd. med. Ivan Jenko s krasnimi besedami naslika vrline prvega našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Pohvala od strani poslušalcev nehala je še-le, ko tamburaški zbor krasen potpouri iz opere »Faust" in zatem »Naprej I" udari. Sedaj prišla je točka, katero so vsi vdeieženei I z neko posebno radovednostjo pričakovah. Nastopil ^ je namreč znani baritonist gosp. cand. med. Bela Štuhec, kateri je Volarič-ev samospev »Dekliški vzdihi" 8 svojim zvonkim glasom tako vrlo zapel, da je moral na občo željo ponavljati, j Omenjati mi je še krasnega dr. G. Ipavca , čveterospeva »Oblakom", kojega milina je poslušalce ' tako očarala, da se je moral tudi ponavljati. I Mnogo hvale pridobil si je tamburaški zbor z udarjanjem »Vjensc ruskih napjeva" od Schinzl-' Maletiča. j S krepkim Sattnerjevim moškim zborom »Za dom" končal se je oficijelni del slavnosti in pred-' sednik akad. društva »Triglava" imenuje drd. phil. j g. Gestrina za predsednika zabavnega dela. (Dalje sIMi.) Dnevne novice. (Ljadsko it«tje.) Te dni smo poročali, da nekatera okrajna glavarstva na Štajarskem razpošiljajo za ljudsko štetje le nemško golice (blanquete). Ka- kor tedaj SiUmo t .Sildsteirisohe Post", poslalo je ; Tei župnijskih in občinskih uradov pritožbe gosp. ) državnemu poslancu M. Vošnjaku. Ti se je'obrnil I na kompeteutno oblastvo na Dunaji, katero mu je ' obljubilo, da bodo c. kr. okrajna glavarstva na Sp. | Štajarskem dobila nkax, nai župnijskim uradom po potrebi brezplačno pošljejo slovenske tiskovine. Torej ni treba p6-nje pošiljati v c. kr. državno tiskarno. , — Zato priporočamo še jedenkrat, naj gg. župani . in drugi rabijo le slovenščino pri ljudskem štetji, j akoravno jim utegne kdo priporočati nemščino zaradi zlotBosti.------ . . I (Najdea zaklad.) S Pragarskega se nam po- ' roča: ,V lozi češpijevci (?) spadajoči h graščini • ptujski posekali so bukev, staro okolu 400 leL V votlem drevesu so našli lončeno posodo, v kateri je bilo 86-055 zlatov iz časa sultana Selima II." I (Klub slovenskih biciklistov) priredil bode v teku prihodnjega meseca s sodelovanjem vojaške i godbe v dvorani ljubljanske čitalnice »Bicikliško be- ' sedo" z raznovrstnimi zabavnimi točkami. Po pri- j pravah, katere se delajo za ta večer, pričakovati je ' lepega zabavnega večera, kateri bode vreden naslednik lansko zimo prirejenega. Vspeh, katerega so imele vse dosedanje bicikliške veselice, nam je porok, da se bo obnesla i ta in da se bode slavno občinstvo tudi na tej veselici v mnogobrojnem številu zbralo in dobro zabavalo. (Mrtvega) našli so včeraj v hiši štev. 20 na Karlovški cesti mešetarja Jerneja Tihel j-na ter ga odnesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. (Ne v Ameriko!) S temi besedami smo že neštevilnokrat svarili svoje rojake, naj ne zapuščajo domovine ter ne hodijo sreče iskat v neznani tuji svet. Te dni smo objavili dvoje poročil o žalostnem življenji naših ljudij v Braziliji. Prejeli smo zopet troje pisem od nekega Dolenjca iz šmarske župnije, ki v severni Ameriki dela kakor črna živina, da si prisluži nekaj novcev in takoj na spomlad vrne nazaj v domovino. Ta piše mej drugim: Ko bi le ne bil nikoli slišal o Ameriki! Dela tovarnarji več ^ , tako dobro ne plačujejo, ker imajo delavcev na izbero od veeh štirih vetrov. Kdor doma pridno dela, še vedno more živeti. Zato svarim svoje rojake, naj j ne hodijo v Ameriko, ker tukaj se le nekaterim cedita med in mleko po deželi. (Iz hrvatskega sabora.) Ko sta v petek zvečer | v saboru govorila ban in poročevalec dr. Kršnjavi, j vstane dr. Frank, da se zagovarja proti poročevalcu ; ki ga je imenoval lažnika. Dr. Frank je v svojem j govoru odkril strahovite stvari, ki so se za časa volitve občinskih uradnikov godile proti njegovemu življenju. Na to je v dvorani nastal velik nemir. Dr. Frank je odgovoril na krik, da je vse dotične spise izročil kazenskemu sodišču, katero je spise odstopilo političnemu oblastvu za disciplinarno preiskavo. V soboto pa je saborski predsednik Mirko, Hrvat po § 42. opravilnika izključil dr. Franka iz sabora za 30 sej. Tako se je vladna stranka oprostila za nekaj časa nadležnega nasprotnika. (Misijonarji iz Afrike v Zagrebu.) V »Obzoru« . čitamo: V Zagreb sta se pripeljala misijonarja Surur in Gajer iz centralne Atrike; prvi je zamorec. Predavala bodeta o suženjstvu v duhu velikega gibanja, katero je pričel Lavigerie za osvobojenje afriških, zamorcev. Misijonar Surur govori več jezikov. Pre-| davanje bode prihodnji petek. (V Gorici) so pred leti ob cesti v Miren sozidali topničarsko vojašnico. Sprva so bili troški preračunjeni na 180.000 gld., ker pa so se načrti,, premenili in dodala nova dela, narastel je podjetnikov račun jako visoko. Dne 2. t. m. ga je mestni.' zastop potrdil v znesku 212.000 gld. Ako se do-štejejo še drugi troški, stoji nova vojašnica 246.906 gld. Letna najemnina znaša 4 % obresti, mesto pa plačuje od posojila blizu 5%. Lepo gospodarstvo! (Nesreča.) Jože Z'ma iz Gorij je dn^ 6. t. m. zvečer vinjen prišel domov. Ko se je ulegel spat, rogovilil je nekaj z dvocevko, ki se sproži; strel mu je padel v levo stran trebuha, da je nesrečnež drugi dan umrl. (Hudodelstvo.) Minoli petek zvečer se je M., Ahačič iz Tržiča hotel peljati v Kranj. V trenotku pa, kakor čitamo t tukajšnjem uradnem listu, ko je t Betnjah pred neko gostilno sedal na voz, sune ga neki raladeneč- z • nožem ? desno roko. Eo je-ranjeuec stopil nazaj v hišo, zgrudil se je nezavesten ter čez pol ure umrl. Kot sumljiva so prijeli Janeza Zupana iz Betenj iu Fr. Križnarja ia Britofa ter ju izročili sodišču v Tržičv. Telegrami. Feldkirch, 14. decembra. Povodom današnje 5001etnice združenja Feldklrcha z Avstrijo je mesto okrašeno z zastavami. Cesarski namestnik in deželni glavar sta došla. Bila je slovesna služba božja in na to slavnostni shod, na katerem se je izročila udanosti adresa. Zvečer je bil koncert. Budimpešta, 14. decembra. Zbornica je dovolila število novincev. Pri nadaljni razpravi je poročal domobrambni minister, da se bode prvi razred črno vojske, kateri je določen za dopolnilo stalne armade in domo-brambovcev, oborožil z Mannlicherjevimi puškami, ostanek črne vojsko pa z Werndlovimi puškami zaradi štedljivosti. Geneva, 15. decembra. Včeraj je bilo več anarhistovskih shodov. Na enem shodu je imenoval neki anarhist umor Seliverstova slavni čin in je izražal namišljenemu morilcu Pad-levskemu največje priznanje. Anarhista Bernard in Stojanov sta zasramovalno govorila proti Švici in njenim napravam. Bruselj, 15. decembra. V Lalouvieru je bil kongres rudarjev. Odposlancev je bilo vsega vkupe 74. Belgijska delavska društva so bila zastopana z dvanajsterimi odposlanci, ki so sklenili občni štrajk, če se ne bo zbornica v sedanjem zasedanji bavila z izboljšanjem ustave ali če bo odklonila izboljšanje. London, 15. decembra. Včeraj so bili v Tipperarjji in Newryji veliki proti Parnellu naperjeni shodi. Po burnih prizorih se je glasovalo za Parnellovo odpoved. Tudi več podružnic narodne zveze se je izrazilo proti Parnellu. Oublin, 14. decembra. Poslanci, ki so Parnellovi nasprotniki, so priredili velik shod. V ponedeljek bodo izdali nov časnik z imenom „Suppressed united Ii-eland". Novi York, 14. decembra. Med četami zaveznih držav in Indijanci je prišlo do boja; na obeh straneh je mnogo mrtvih. Indijanci so zmagani; jeden njihovih vojskovodij jo ujet. Umrli 8o; 12 decembra. Avgmta Vesel, okrajnega glavarja vdova,. 63 let. Nove ulice 5, kap. V bolnišnici: 6. decembra. Ana Bortič, kajžarjeva bčl, 3 mesece, jetika. 7. decembra. Ivan Strešnik, kajžar, 66 let, spridenje krvi. 8. decembra. Ana Petrl6, tkalževa žena, 45 let. emphy8 pulm. 9. decembra. Jakob \Veber, žrevljar, 51 let, emphjg. pulm. _10. decembra. Marija Žebre, gostija, 70 let, vodenica Tremensko sporočilo. J Cai Stanje gu —--Vtter Vreme f ______inkom*r* Uplomara " opazovanja , „„ po c.uij» ■ g 7. uTžjut. 738-7 —Il5 6 fl. svzh. jasno 13 2. u. pop. 737 8 —7 6 „ „ O 00 9. u.zvec. 739-1 -9-0 „ oblažno__ 7. u. ljut. 739 3 -14 6 sl. vzh jasno. U 2. n. pop. 737 7 -6 0 sl. svzh. „ 0 00 9. n. zvee. 736 7 —7 0 „ oblačno in 8'2° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 15. decembra. Papirni' renta o^t po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. — kr. Srebrna » 5% „ 100 „ „ 16* „ 89 „ 10 . 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 , 70 , Papirna renta, davka prosta......101 , 95 , Akcije avstr.-ogerske banke...... 979 , — „ Kreditne akcije......... 300 , 25 , London.............114 „ 80 , Srebro ............. Francoski napoleond.........9 „ 10'/,, Cesarski cekini...........5 „ 46 „ Nemške marke ........ 56 „ 50 „ Poiilja naročeno blago dobro spravljeno In požtnine presto Visokočastitl duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, klnešliega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v offi^i pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—51) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Poiilja naročeno blago dobro »pravljono in poitnino prostolj ■■T Prosim, naj se mi radi uirod-nostl dopUuJe v nemSčinl. "VI Izdelovalnica za cerkveno kiparstvo. v st Ulriolia, aroden. Tirolsko (preje bratje Tavella & Valentin), priporoča svoje umetalne izdelke, kot: kipe svetnikov, križeva pota, altarje, leoe, podobe Kristusovega telesa s ^žem ali brez i^ega itd. vsakega sloza, mojstra in velikosti v priprosti in okrašeni obliki. — Obrise in cenike pošiljam na ogled. Za dobre izdelke pri jako zmernih cenah jamčim. časnik ,,I)er Burggriitler" z dne 15. septembra 1890. 1. piše: Za cerkev v Gomionu določen kip lurdske matere bože je bil izpostavljen v Zingerlejcvi umetalni razstavi. Žal, da smo imeli priložnost videti le fotografijo tega kipa; toda žc priprosta podoba sama nas je prisilila, da smo zitklicali: Le taka jc morala biti presveta Devica, ko se je prikazala Bernadetti; kako lep mora biti še-le kip! Mojster tega dela, Franc Tavella, ie vsega priporočila vreden, ker je njegovo delo povsem umetalno, m le jako ceneno (kakor »^lišiino stane ta 125 cm visok kip le 80 gld.), temveč tudi povsem cerkveno. (3 2) Št. 23 597. (3-2) Zaradi oddaje dobave stavbinskeg^a in rezanega lesa, kakor tudi kamno-seSkih del in materiala, potem zaradi oddaje mestne vožnje za prihodnji trienium, t. J. za 1891., 1892. iu 1893. leto vršile se bodo pismene dražbeue obravnave pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbinskega urada, Špitalske ulioe št. 10 v prvem nadstropji, in sicer za dobavo 1. stavbinskega in rezaiiepi lesa cliio i'a, 2. za dobavo liauiiiosesliili del in materijala cliio IN. i'a, 3. za oddajo mestne vožnje cliie XO. cleceiiil>ra vsakokrat ob 10. uri dopoldne. Dotični pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbinskega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na ogled. Dotični podjetniki se vsled sklopa mestnega magistrata z dne 5. decembra t. 1. opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posamez^ obstoječih firm in posameznih podjetnikov in da so določena vadija pred- di'ažbo dražbonemu komisijonu vročiti ali pa pri mestni blagajnici deponirati^ ileVtVt msiilfttriit tt^felfftikfiMt dne 11. decembra 1890.