Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 1 Obvestilo bralcem Zaradi praznikov naslednja številka Štajerskega tednika izide v torek, 5- novembra. Urednjštvo Aktualno Ptuj • Pred vrati podjetja Agis Technologies cvetje in sveče O Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med ^ prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi |_ počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, CL izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali m ' popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. S ae t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si ___________________________ Štajerski Ptuj, torek, 29. oktobra 2024 Letnik LXXVII • št. 85 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Ptuj • Reflektorjev na mestnem stadionu, kljub ponujeni pomoči države, ne bo Občina brez denarja, športniki brez reflektorjev Ocenjena vrednost nabave in postavitve reflektorjev na ptujskem mestnem stadionu je milijon evrov. Občina bi lahko s tem projektom kandidirala za državna sredstva, pa ni. Razlog je dejstvo, da bi polovico zneska morali zagotoviti sami, tega denarja pa nimajo. Več na strani 3. Podravje Majšperk • Svetniki ne želijo »čungalunga« fasade O Stran 5 V središču Podravje • Bistriški proračun 2025 proti ptujskemu O Strani 6 in 7 Kronika Ptuj • Kazen, ker je bil predolgo na obisku pri babici O Stran 24 - ■ ' • S » i s- r .. Wtj"" * s».; - . a /v - Spletna prevara • Do vozniškega » dovoljenja za 60j|VsOV; brez izpita Izlet učencev OŠ Breg v London Pri učencih našli elektronske cigarete droge ne NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 2 2 Štajerski Aktualno torek • 29. oktobra 2024 Spodnje Podravje • Agonija ptujskega podjetja Agis Technologies Pred vrati podjetja sveča in cvetje Velika kovinska dvoriščna vrata na vhodu v ptujsko podjetje Agis Technologies so bila včeraj, v ponedeljek, zaklenjena. Na vrata je sindikat izobesil zastavi, pred njimi so položili cvetje in prižgali svečko. Okoli 50 delavcev je v skupinah stalo na cesti pred vrati podjetja. Med seboj so se pomenkovali, kako naprej, saj v tem podjetju verjetno več nimajo prihodnosti. Od včeraj so uradno na čakanju na delo. Povedali so, da jih je delodajalec o napotitvi na čakanje po elektronski pošti obvestil v petek, nekatere pa med vikendom kar po telefonu. Vodstvo podjetja je po besedah sindikalista Franca Šuena za ta teden predlagalo kolektivni dopust, s tem se delavci niso strinjali. Drugi predlog je bil prerazporeditev delovnega časa, tudi s tem sindikat ni soglašal, sledila je napotitev na čakanje na delo na domu. To pomeni, da so delavci še vedno zaposleni, za čas čakanja prejme- jo 80 odstotkov plače, ne pa tudi izplačila za malico in prevoz, ker dejansko na delo ne prihajajo oziroma niso dolžni priti. Podporo delavcem so včeraj izrekli v sindikatu kovinske in elektro industrije SKEI ter Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Brez materiala in orodij, dolg do dobaviteljev Nekaj čez 70 delavcev v podjetju je iz lokalnega okolja, nekaj jih prihaja iz držav tretjega sveta, tudi Indije, je povedal Šuen. Delavci iz tujine so po njegovih besedah v podjetju zaposleni preko agencije. „Naročila za delo smo imeli, ampak nismo razpolagali z osnovnimi sredstvi za delo, nismo imeli materiala, rezilnih orodij ... Dobavitelji so nas zaradi neplačila zablokirali, dobav materiala in orodij tako ni bilo. Orodja, ki so nam jih dostavili, so v petek odpeljali. Vhod v podjetje so zaklenili, delavci smo v ponedeljek zjutraj ostali na cesti pred vrati podjetja. " Agis Technologies je še zadnji BBBHmHi Foto: CG Kar nekaj delavcev v Agis Tehnologies v podjetju dela 30, 35 let. Približno tretjina se jih bliža starosti 60 let in upokojitvi, a je vprašanje, ali jo bodo v tem podjetju dočakali. Med zaposlenimi so tudi delavci okoli 50. leta starosti in nekaj mlajših. Zlasti tisti starejši, ki so v podjetju dalj časa in imajo še kakšnih 10 let do upokojitve, se sprašujejo, kam naprej, kje iskati službo, kakšno bo po novem njihovo življenje. Delavci se strinjajo s stavko in s tem, da se zgodba enkrat konča. „To je morija na vseh področjih, odnosa do dela in pravic iz delovnega razmerja. Naj se ta agonija konča, da si delavci poiščejo drugo delo in bolj poštenega delodajalca," je poudaril sindikalist Franc Šuen. od treh stebrov, ki so na Ptuju ostali od nekoč velikega Agisovega industrijskega imperija, ki je zaposloval nekaj tisoč ljudi iz lokalnega okolja. Dve nekdanji Agisovi podjetji (Agis Prašno barvanje in TPV Prikolice) poslujeta dobro, medtem ko se Agis Technologies srečuje z likvidnostnimi težavami. Te so bile sicer že pred desetletjem stalnica poslovanja, ko se je podjetje imenovalo Agis Zavore. S prihodom novih lastnikov je bilo poslovanje nekaj časa stabilno, lani in letos so delavci občutili prve težave. Za lani jim podjetje dolguje del višje dogovorjenega regresa, za letos pa večino regresa, jubilejne nagrade in plačo za september. Prejeti bi jo morali 18. v mesecu, a je še včeraj zjutraj na računu niso imeli. Pri koncu je mesec oktober, kar pomeni še eno plačo, za katero so delali, ne vedo pa, ali jo bodo dobili. Ne moreš 150 let prodajati iste metle Nenad Šešo je v podjetju delal 42 let, delovno aktiven je ostal tudi po upokojitvi, občasno prihaja na delo. V preteklosti je bil v nadzornem svetu in predstavnik sveta delavcev. „S sodelavci smo skupaj desetletja. Menim, da bi podjetje lahko solidno poslovalo, če bi ga drugače upravljali. Če je management trmast in vztraja pri svojem, četudi se vse zruši, potem to ni dobro. Komunikacija je bila slaba. V vseh teh letih ni bilo dobro, če si kaj vprašal. Ne rečem, da je bilo vse zanič. Prve mesece, ko so prišli novi lastniki, je kazalo pozitivno, bil sem navdušen. Že prej se sicer nismo tehnološko in organizacijsko razvijali, tudi z novimi lastniki razvoj ni šel naprej. Ne moreš 150 let prodajati iste metle ... Manjkali so razvoj in inovacije, imeli smo dobre, perspektivne sodelavce, ki bi jih bilo treba zadržati z dobro plačo. Šli so drugam, celo k našim kooperantom, ki so v njih prepoznali potencial," je povedal Šešo. Direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik je dejal, da vodstvo podjetja Agis Technologies napovedi odpuščanja delavcev na Zavod ni priglasilo. Mojca Zemljarič Ptuj • Starši OŠ Breg zaskrbljeni zaradi dogajanja na izletu v Londonu Pri učencih našli elektronske cigarete in fuge, droge ne V sporočilu, pod katero so se podpisali »zaskrbljeni starši Osnovne šole Breg«, avtorji izražajo zaskrbljenost zaradi incidenta na nedavni jezikovni ekskurziji v Londonu. Pri enem izmed učencev naj bi namreč po njihovih trditvah našli drogo, oz. prepovedane substance. V anonimnem pismu so starši zapisali, da se na medije obračajo zato, ker od šole niso prejeli prav nobenih uradnih informacij. Po njihovih navedbah naj bi bil v incident vpleten učenec, ki je bil pred kratkim prešolan na OŠ Breg iz okoliške šole. Navajajo še, da so se starši učenca odločili za prešolanje zaradi težav s prejšnjo šolo, vendar po dogodku dvomijo oz. menijo, da bi težava lahko izvirala iz njegovega vedenja. Ob tem se sprašujejo, ali je bil učenec, pri katerem naj bi bile najdene prepovedane substance, Spoštovani, vljudno vas vabimo na žalno komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v sredo, 30. oktobra 2024, ob 15. uri v Parku spominov na starem mestnem pokopališču na Ptuju. Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj sankcioniran in ali so bili o dogodku obveščeni starši, morebiti tudi ptujski Center za socialno delo in policija. Starši so med drugim izpostavili skrb, ali je šolsko okolje še vedno varno za njihove otroke, in pozvali šolo k večji preglednosti glede postopanja ob takšnih dogodkih. V incident je bilo vpletenih več učencev Vodstvo Osnovne šole Breg je v odzivu na anonimko izrazilo presenečenje. Ravnateljica OŠ Breg je bila ob seznanitvi z vsebino anonimnega pisma presenečena. Poudarila je, da šola s tem sploh ni bila seznanjena in da se tudi v zadnjih dveh tednih nobeden od staršev ni obrnil nanje s kakršnimikoli vprašanji ali pomisleki o varnosti učencev. Po njenem mnenju bi bilo najbolje, da bi starši v primeru kakršnihkoli skrbi ali vprašanj glede ravnanja šole prišli neposredno do vodstva, saj so vedno odprti za pogovor in želijo v prvi vrsti zagotoviti varno okolje za vse učence. Vodstvo Osnovne šole Breg je potrdilo, da je nekaj učencev, ki so med jezikovno ekskurzijo v Londonu uporabljali elektronske cigarete, prejelo vzgojni opomin. Na vprašanje, kaj se je dogajalo na jezikovni ekskurziji v Londonu, je odgovorila, da so spremljevalci pri nekaj učencih našli elektronske cigarete in fuge, ki so jim jih zasegli. Torej nikakor ni bil v incident vpleten samo en učenec. Prav tako pri nobenem izmed učencev niso našli alkohola ali prepovedanih drog. Vpletenim učencem izrekli vzgojni opomin Takoj po vrnitvi domov so o dogodku obvestili starše vpletenih otrok in se z njimi pogovorili o oko- liščinah in posledicah incidenta. Ravnateljica je poudarila, da je šola v celoti ravnala v skladu s šolskimi pravili in da so bili izvedeni vzgojni ukrepi, ki jih predvideva šolski pravilnik. Ker uporaba elektronskih cigaret spada med težje kršitve, so vsem vpletenim učencem izrekli vzgoji opomin. Niso pa o dogodku v Londonu obveščali nobenih drugih institucij, ker za tak ukrep ni bilo potrebe. Ravnateljica Jasna Brec je ob tem zagotovila, da šola ostaja odprta za dialog s starši in da bodo še naprej zagotavljali varno okolje za vse učence. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 3 torek • 29. oktobra 2024 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Komu donacije iz odstotka dohodnine za leto 2023 1,8 milijona evrov Društvu za srčno žilne bolezni AED Dobrih 15 milijonov evrov dohodnine so zavezanci lansko leto namenili društvom, organizacijam, ustanovam in drugim upravičencem. Gre za odstotek dohodnine, ki sojo lahko zavezanci lani namenili katerikoli izmed 7.000 organizacij (letosjih je že 9.000), ki izpolnjujejo pogoje iz 142. člena Zakona o dohodnini in so na seznamu, ki ga vsako leto do konca septembra potrjuje vlada. Seznam vključuje nevladne organizacije, politične stranke, šole in vrtce, sindikate, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter njihove sestavne dele. „Za leto 2024 je na seznamu 6.105 nevladnih organizacij v javnem interesu, 59 registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, 1.033 sestavnih delov registriranih cerkva oziroma drugih verskih skupnosti, 88 reprezentativnih sindikatov, 87 političnih strank ter 642 šol in vrtcev," so pojasnili na ministrstvu za finance. Obračun in izplačila odstotka dohodnine upravičencem izvede Finančna uprava (FURS). Kot so povedali, so glavnino donacij, zbranih z odstotkom dohodnine za leto 2023, upravičencem izplačali septembra letos. V nekaj mesecih sledi še izplačilo donacij, v zvezi s katerimi so prejeli ugovore. „Teh je izjemno malo," so nam v telefonskem pogovoru pojasnili na Finančni upravi. Za leto 2023 je bilo donacij 641.238, v skupnem znesku 15,3 milijona evrov. Medletna primerjava kaže na rast števila donacij in zbranih zneskov. S predlansko dohodnino se je zbralo 592.533 donacij in 13,3 milijona evrov. Donator lahko izbere V • II vec prejemnikov Ni nujno ali pa niti ni možno, da bi zavezanci cel odstotek dohodnine donirali enemu upravičencu. Za šolske sklade je recimo najvišji možni znesek 0,3 odstotka, kar pomeni, da preostalih 0,7 odstotka rezident lahko nameni še drugemu (ali drugim). Praktično je moč na desetine razdeliti celoten odstotek, ena oseba lahko izbere deset prejemnikov donacij, vsaka bo prejela 0,1 odstotka njene dohodnine. Najlažje in najbolj preprosto je vlogo za donacijo moč oddati v spletni aplikaciji eDavki. Vloga se šteje za trajno, razen v primeru, če upravičenca več ne bi bilo na seznamu ali pa če se naslednje leto odločimo za drugo organizacijo, ki bi ji želeli donirati del svoje dohodnine. V tem primeru se samo izpolni nova vloga, ki staro povozi. Če želimo, da vsako leto donacijo naše dohodnine prejme ista organizacija, potem Zavezanci za plačilo dohodnine so lani za donacije neprofitnim in drugim organizacijam namenili 15,3 milijona evrov. Največ denarja je prejelo društvo, ki po državi namešča defibrilatorje in osvešča o srčno-žilnih boleznih. Med prejemniki donacij so tudi številna gasilska društva. vlogo enkrat izpolnimo in je kasneje več ni treba osveževati ali na novo oddajati. Kdo so prejemniki najvišjih donacij Za lansko leto je najvišji znesek donacij, blizu 1,8 milijona evrov, prejelo Društvo za srčno žilne bo- lezni AED. Donacij je bilo 84.600. Društvo, ki ima sedež v Kranju, vodi predsednik Črt Gorjanc. Gre za društvo, ki po Sloveniji namešča AED-naprave (defibrilatorje) in ozavešča o nevarnostih srčno-žil-nih obolenj. Društvo je iz donacij dohodnine v preteklih letih skupno prejelo 2,7 milijona evrov, letošnje nakazilo je rekordno visoko in več kot enkrat višje od lanskega, ki je znašalo 825.000 evrov. Drugo na seznamu z največ zbranimi donacijami je društvo Rdeči noski, ki razveseljujejo bolne otroke. Zavezanci za plačilo dohodnine so jim namenili 18.400 donacij v skupnem znesku 487.000 evrov. Na tretjem mestu je Slovenska karitas (286.000 evrov donacij), Med političnimi strankami je največ donacij uspelo zbrati SDS, okoli 48.000 evrov. Socialnim demokratom so zavezanci za plačilo dohodnine skupno namenili slabih 30.000 evrov, Novi Sloveniji 11.000 in Levici 7.000 evrov. četrtem Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje (284.000 evrov) in petem Zveza prijateljev mladine Slovenije (255.000 evrov). Sledijo Društvo za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan (167.000 evrov), Zavod za oskrbo mačk Mačja hiša (138.000), Slovensko društvo Hospic (112.000), Unicef (101.000) in Katoliška Cerkev (98.000 evrov). Med prejemniki zneskov, ki so višji od 60.000 evrov, so še Dobrodelno društvo Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, Ustanova za pomoč otrokom z rakom, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zavetišče za male živali Horjul, Društvo za zaščito živali Pomurja, Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije in Europa Donna - slovensko združenje za boj proti raku dojk. Mojca Zemljane V Spodnjem Podravju denar kolesarjem, gasilcem, aeroklubu ... Izmed spodnjepodravskih organizacij najvišje na seznamu najdemo Kolesarski klub Perutnina Ptuj s 385 donacijami v skupnem znesku 19.000 evrov. PGD Ptuj je imelo donacij sicer več (543), skupni znesek donacij pa 7.700 evrov. 7.100 evrov znašajo donacije Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pragersko, 6.600 Aeroklubu Ptuj, 4.200 ŠD Rokometna šola Ptuj, 4.100 PGD Makole, po 3.600 PGD Benedikt in KD Rogoznica Ptuj, 3.400 PGD Zlatoličje, 3.300 PGD Cirkulane, 3.200 PGD Grajena, 3.100 NK Drava Ptuj, 3.000 PGD Lovrenc na Dravskem polju, 2.900 PGD Kicar, po 2.800 PGD Starše in PGD Bukovci, po 2.700 PGD Velika Nedelja in PGD Žetale, po 2.500 PGD Moškanjci in PGD Hajdoše, po 2.400 PGD Ivanjkovci in PGD Podgorci, 2.300 PGD Vitomarci, 2.200 PGD Tržec, po 2.100 evrov pa PGD Gorišnica in PGD Šikole. Celoten seznam s 6.960 upravičenci za lansko leto je objavljen na spletni strani FURS. Na seznamu so v glavnem društva (športna, gasilska, kulturna, dobrodelna, za zaščito živali, pravice in zaščito bolnikov...), verske ustanove in njihovi podsistemi, v primeru RKC so to župnije, karitas, skavti.., šole s šolskimi skladi in še nekaj drugih organizacij, ki imajo status neprofitnih in delujejo v javnem interesu. Ptuj • Reflektorjev na mestnem stadionu, kljub ponujeni pomoči države, ne bo Občina brez lastnih sredstev ni mogla kandidirati Ocenjena vrednost nabave in postavitve reflektorjev na ptujskem mestnem stadionu je milijon evrov. Občina bi lahko s tem projektom kandidirala za državna sredstva, pa ni. [ It Razlog je dejstvo, da bi polovico zneska morali zagotoviti sami, tega denarja pa nimajo. Zgodba s postavitvijo reflektorjev na ptujskem mestnem stadionu se vleče kot jara kača. Že pred 15 leti so jih s pomočjo Nogometne zveze Slovenije kupili in celo pripeljali na Ptuj, a ker niso izpolnjevali kulturnovarstvenih pogojev (zaradi višine, ki naj bi vplivala na ve-duto!) Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor, so romali v Lendavo. Posledice tega ptujski športniki čutijo še danes. Zavod za šport Ptuj je pred leti ponovno predlagal uvrstitev te postavke v proračun, a kljub prizadevanjem športnikov in zavedanju, da bi bila ta investicija potrebna, se verjetnost, da bodo v dog- lednem času reflektorji zasvetili, vedno bolj odmika. Tudi na zadnji razpis ministrstva za šport za sofinanciranje športnih investicij bi se občina s tem projektom lahko prijavila, skoraj gotovo bi bili tudi uspešni, a se za to niso odločili. »Zagotoviti bi morali približno pol milijona evrov lastnih sredstev. Glede na to, da imamo neurejene številne strehe, denimo na glasbeni šoli, vrtcu, da potrebujemo novo vrtčevsko jedilnico, da so ne nazadnje tudi številne ceste dotrajane, se mi to ne bi zdelo smiselno. Zavedamo se, da bo to treba urediti in da bi športniki to potrebovali, a zdaj ocenjujem, da upoštevajoč razmere v občinski blagajni enostavno ni pravi čas za to,« je to odločitev argumentirala ptujska županja Nuška Gajšek. Izkušenega poznavalca športnih razmer na Ptuju Franja Rozmana skrbi pomanjkanje investicij v šport. Sredstva, ki jih bo občina tej dejavnosti zagotovila v prihodnjem letu, se mu zdijo premajhna: »V prejšnjem mandatu nas je vlada slišala, pomagali smo, kolikor smo lahko, zdaj ne moremo, ker nas ne slišijo.« Izrazil je skrb, da občine sploh več ne morejo zagotavljati sofinancerskih deležev, kar dokazuje tudi podatek, Reflektorji so bili na Ptuju že leta 2009, a nikoli postavljeni... da so le tri od 23 iz regije prijavile projekte za pridobitev državnih sredstev za vlaganja v športno infrastrukturo: »To kaže na investi- cijsko nemoč celotne regije, želim si, da se to spremeni.« Dokler bodo zahteve razpisov takšne, kot so, tudi reflektorjev na Ptuju ne bo. Seznam drugih investicij je predolg, da bi zagotovili sredstva za to naložbo. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 4 4 Štajerski Podravje torek • 29. oktobra 2024 Ptuj • 40 let Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg Z delom so gradili lepše dni Člani DU Ivana Rudolfa Breg so proti koncu oktobra s krajšo slovesnostjo praznovali 40. obletnico ustanovitve društva. Že kmalu po ustanovitvi so se odločili za gradnjo lastnih prostorov, pri tem so imeli vso podporo takratne krajevne skupnosti Ivana Spolenaka. Najbolj zaslužen in zagnan je bil Stane Janžekovič. V tistem času so bili eno izmed redkih društev s svojimi lastnimi prostori. Na društveni prapor pa so zapisali: »Z delom smo gradili lepše dni.« Dom si je prilastila občina Ptuj „Dom so zgradili z veliko prostovoljnega dela članov društva in njihovih družinskih članov. Zbirali so material, sredstva in dobrotnike. Pred časom se je iz neznanega razloga MO Ptuj kot lastnica vpisala na lastništvo našega doma. Sedaj si po pravni poti prizadevamo, na željo vseh naših članov, za vrnitev naše lastnine na društvo upokojencev. Upamo, da nam bo uspelo," je na prazničnem dogodku poudaril predsednik Maks Ferk. Dom na Zadružnem trgu 12 jim Foto: Črtomir Goznik Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Viktor Kokol je predsedniku DU Ivana Rudolfa Breg Maksu Ferku izročil plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije za 40 let delovanja. služi za druženje in druge dejavnosti, proslave, zabave, predavanja, organizacijo različnih razstav, rekreacijo. Društvo se financira izključno iz članarine in donacij obrtnikov, podjetnikov in drugih. Trenutno ima 125 članov, ki se vsak po svoje trudi, da ostane društvo Foto: Črtomir Goznik DU Ivana Rudolfa Breg bije pravno bitko za dom, ki so ga leta 1987 sami zgradili in ki je iz za zdaj še nepojasnjenih razlogov postal občinska last. V gradnjo so vložili 3.710 prostovoljnih delovnih ur. živo in dejavno. Dobro sodelujejo s ČS Breg-Turnišče, sosednjimi društvi upokojencev, obrtniki in Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnjega Podravja, v kateri deluje že 44 društev upokojencev, pa tudi s šolo in vrtcem. Želijo si, da v popolnosti zaživi demografski sklad, da so pokojnine odraz minulega dela, tudi finančno, ter da upokojenci postanejo bolj opazni, da se jih ne odriva na stranski tir. Društvo ustanovili zanesenjaki z 10 podpisi Na praznični dan so si breški upokojenci vzeli čas, da so obudili spomine na 40 let bogatega društvenega dogajanja. Za to, da se ne bo pozabilo, da bo ostalo trajno zapisano, je poskrbela Novi zakoni bodo položaj upokojencev še poslabšali Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Viktor Kokol je na srečanju predstavil tudi prizadevanja za nekatere boljše zakonske rešitve. Če bodo obveljali sedanji vladni predlogi, bodo namreč upokojenci spet najbolj na udaru; njihov že tako slab socialni položaj pa se bo še poslabšal. Pri tem je Kokol izpostavil nameravano oz. uzakonjeno novo dajatev za upokojence, ki so sicer zadela tudi vse druge zaposlene in kmete. Gre za obdavčitev prejemkov v višini enega odstotka za dolgotrajno oskrbo, ki bo začel veljati 1. julija naslednje leto. Pri tem bodo tudi upokojenci morali plačevati en odstotek od neto pokojnine, kar je v protislovju z zakonom o socialnih prispevkih, po katerem se ti prispevki plačujejo v bruto zneskih. Udaril jih bo tudi nov način usklajevanja pokojnin, kije predviden z novo pokojninsko reformo. S predvidenim letnim usklajevanjem pokojnin se v upokojenski organizaciji ne strinjajo, ker bo v najboljšem primeru šlo le za minimalne dvige zneskov, če sploh kakšne. Je pa upokojencem po dolgem dokazovanju in prepričevanju uspelo doseči, da bodo lahko skrbniki svojih bližnjih, kar po prvotni zakonodaji ni bilo možno. Predvsem pa zelo skregano z logiko, saj je v državi veliko upokojenih ljudi, ki že skrbijo za svoje bližnje. Opozorili so še, da se konec decembra izteka rok za uveljavitev zajamčene vdovske pokojnine v višini 748 evrov. Vloge je treba čim prej oddati na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. nekdanja dolgoletna neutrudna tajnica Marjana Majcen. Skozi zgodbo spominov pa je popeljala Anica Zajšek. Društvo so ustanovili zanesenjaki, ki so potrebovali deset podpisov. Iniciativni odbor se je sestal 20. septembra 1984 in pripravil vse potrebno za njegovo ustanovitev. Ustanovni občni zbor je bil 7. decembra istega leta, prvi predsednik pa je bil Alojz Čeh. Društvo so poimenovali po svojem nekdanjem članu Ivanu Rudolfu, ki je deloval kot pravičnik; ni bilo krajana, ki ga ne bi poznal. Od ustanovitve pa do danes društvo s svojim programom skuša čim bolj obogatiti jesen življenja svojih članov, da ostanejo še naprej aktivni, se družijo in s skupnimi močmi skušajo pomagati vsem tistim, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč. Ob 40-letnici delovanja je DU Ivana Rudolfa Breg prejelo plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije, ki jo je predsedniku Maksu Ferku izročil predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Viktor Kokol. V kulturnem programu ob 40. jubileju je sonce v oblačni dan prinesla ptujska pravljičarka Liljana Klemenčič. Z glasbo pa je na veselem druženju, ki je sledilo uradnemu delu praznovanja, razveselil Franc Bogme. MG Ptuj • Rožnati oktober v ptujskem Zdravstvenem domu 0 raku ne želimo govoriti, ker se ga bojimo V sklopu rožnatega oktobra, mednarodnega meseca boja proti raku dojk so v ptujskem Zdravstvenem domu izvedli prav poseben dogodek. Predstavila seje skupina za samopomoč Ptuj, ki deluje pod okriljem Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Rožnati oktober je mednarodni mesec boja proti raku dojk. V tem času se razne organizacije še intenzivneje posvetijo pomenu preventive, delijo izkušnje in ne nazadnje z upanjem in nasveti pomagajo posameznikom in njihovim svojcev, ki gredo skozi težke čase bolezni. »Srečni smo, da smo del tega društva in da lahko bolnik pomaga bolniku. Najlažje je, ko z lastno izkušnjo in doživljanjem ali podoži-vljanjem pomagaš nekomu, ki se trenutno srečuje z vsem skupaj. Danes, ko imamo polno publikacij, ogromno znanja na spletu, nas vse to lahko zavede. Bistveno drugače je pogledati v oči človeku, ki ti lahko razloži svoja čustva, mu svetuješ. Pomembno je, da človek pomaga s svojimi občutki, ne zgolj z literaturo,« je prepričana Marjetka Munda Bratušek, koordinatorka skupine za samopomoč Ptuj Onkološkega društva Slovenije. Srečujejo se v prostorih Doma upokojencev Ptuj, kjer deluje skupina za samopomoč za vse vrste raka. Jana Kozel, strokovna vodja skupine, skrbi za povezovanje strokovnega dela in izmenjavo izkušenj samih bolnikov. Pomagajo jim pri raznih zdravstvenih težavah, društvo koordinatorje in strokovne vodje redno izobražuje in seznanja z novostmi na področju onkologije. »Tudi sama sem se od bolnikov v tem času zelo veliko naučila,« pravi Jana Kozel. Na Ptuju skupina deluje od leta 2000, imajo okrog 20 članov. Med drugim poudarjajo tudi pomen preventivnih programov, kot so Dora, Zora, Svit ... Tudi Pavla Veber, članica Ljudskih muzikantk Veselih Polank iz Prosvetnega društva Cirkovce, ki je popestrilo kulturni program prireditve, je poudarila pomen povezovanja in deljenja informacij o OnkoFOM («IgñBir, 1 uWuibtr 1 te rjliu ilrnk; Jana Kozel in Marjeta Munda Bratušek V Centru za krepitev zdravja Ptuj so se predstavile Vesele Polanke. vseh vrstah raka: »Tistemu, ki se sreča z boleznijo, so informacije zelo pomembne. Ugotavljamo, da ko delimo brošure, se nas pogosto izogibajo. To ljudje radi delamo, da se izognemo stvarem, ki so lahko negativne za nas, češ, nočem vedeti. Kot da bodo s tem, ko bodo obiskali stojnico, pritegnili nekaj nase in zboleli. Neradi se srečujemo s slabimi stvarmi, kot bi jih vlekli nase, a je v tem primeru informiranost ključna,« pravi Vebrova, ki je tudi sama članica društva onkoloških bolnikov. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: DK torek • 29. oktobra 2024 Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 5 Podravje Štajerski rEDNIK 5 Majšperk • Center zdravja požel odobravanje Svetniki ne želijo »čungalunga« fasade še na Bregu Center zdravja Majšperk je projekt, trenutno ocenjen na 1,8 milijona evrov, ki naj bi ga občina Majšperk gradila v letu 2026 na Bregu. Na nedavni seji so bili svetniki seznanjeni s podobo, velikostjo zdravstvenega centra, ki je požela občudovanje, a so imeli svetniki pomisleke zaradi slabih gradbenih izkušenj. Podvomili so o izbiri t. i. obešene oz. prezračevalne fasade, ki da po 12 letih na KPC Majšperk odpada, ter o ravni strehi, ki se tudi ne kaže za nepropustno (tako na KPC kot novozgrajenem Kreativnem centru Breg). Projekt sta predstavila Jure Sakelšek in Damir Omerovic iz projektantskega podjetja Via Foto: Mojca Vtič »V grobem gre za zdravstveni dom, kjer sta v pritličju predvideni ambulanti splošne medicine, lekarna, v nadstropju pa dve zobozdravstveni ambulanti in potencialni prostor za drugo dejavnost,« je projekt najprej vsebinsko predstavil arhitekt Jure Sakelšek iz podjetja Viax. Dodal je, da so pri načrtovanju sodelovali z bodočimi uporabniki zgradbe, s katerimi so se dogovorili o velikosti prostorov in razrešili dileme glede zasteklitve objekta ter zagotavljanja zasebnosti. Predvidena velikost novogradnje je 862 m2, navezala pa naj bi se na obstoječe prostore pekarne in frizerskega salona, ki bodo le prenovljeni. Da združijo star objekt z novim, je bilo naročilo občine. »Del, v katerem sta pekarna in frizerski salon, je v bistveno boljšem stanju kot preostanek zgradbe. Objekt je bil adaptiran in je povsem ustrezen, zato bi ga bilo nesmiselno rušiti, želeli pa smo, da se poveže z novozgrajenim objektom,« je pojasnil župan Sašo Kodrič. O samem projektu pa je dejal, da gre za eno večjih prioritet občine, saj navsezadnje zagotavlja ustrezne prostore za zdravstvene storitve, obenem pa je korak do razširitve vrtca. »Projekt je pripravljen, pripravljavec je vložil tudi že vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Želimo namreč, da smo zraven, ko bo priložnost za ugodno sofinanciranje tovrstnih projektov. Predvideno je namreč, da naj bi bila Foto: Mojca Vtič Veliko svetnikov je na plan potegnilo telefon in fotografiralo načrtovano zgradbo na Bregu. Foto: Mojca Vtič ,2, Načrtovana je ohranitev zgradbe, kjer sta obstoječa pekarna in frizerski salon, ob njej pa naj bi zrastel 862 m2 velik Center zdravja Majšperk. določena sredstva za sistem javne mreže na voljo. Računamo na pridobitev od 300.000 do 400.000 evrov, nadejamo se tudi prispevka lekarn, kar bi olajšalo financiranje, kljub temu pa bo to eden izmed izzivov za naš proračun.« Zaskrbljeni zaradi ravne strehe in fasade iz plošč V razpravi je kar nekaj svetnikov na plano potegnilo telefon in fotografiralo bodočo podobo na Bregu, kjer sedaj še stoji stavba nekdanje Mercatorjeve trgovine. Kristijan Lovrenčič je ob tem komentiral, da je »objekt odličen,« nato pa nadaljeval: »Pomislek imam glede fasade in strehe, kajti na KPC se po 12 letih ne kažeta kot najboljša izbira.« Bolj slikovit je bil Zlatko Žnidar: »Na KPC plošče odpadajo, se lomijo, ker pa se ne da dobiti plošč enake barve, imamo čungalunga fasado. Nisem še slišal, da bi demit fasada odletela, na KPC pa lahko dnevno vidimo posledice izbire vrste fasade, pa so nam tudi takrat zagotavljali, da je to nekaj najboljšega.« Svetnik Tomaž Galun pa je pripomnil, da so se v 12 letih verjetno fasadni sistemi tudi spremenili, glede ravne strehe pa je dejal: »Vemo, kako pravijo glede ravnih streh, in sicer da obstajata dve vrsti ravne strehe, ena, ki že pušča, in ena, ki še bo.« Dodal pa je: »Kreativni center na Bregu nas je stal 1,8 milijona evrov, podobno Zobozdravnik odpovedal koncesijo Župan Sašo Kodrič je na seji svetnike seznanil tudi z odločitvijo zobozdravnika Velimirja Trifunca, kije napovedal odpoved koncesije. »Na nas je sedaj, da izpeljemo postopek. V prvi vrsti smo obvestili zdravstveni dom, da se opredeli, ali bodo prevzeli dejavnost ali lahko podelimo koncesijo. Želimo pa si kakovostno in dostopno zobozdravstveno oskrbo.« kot je ocenjena ta zgradba, s tem da je tukaj funkcionalnost boljša.« Svetniki so se na zadnji seji s projektom seznanili, podali pripombe, ki so po oceni župana »na mestu«, kljub pomislekom pa bodo sledili predlogu pripravljavcev. »Če imamo slab žreb z izvajalci in materiali, se lahko neprijetnosti zgodijo pri ravni ali drugi izvedbi strehe. Smo pa že v fazi projektiranja pretresali različne ideje, na podlagi dobrih praks in primerov iz okolja pa smo se v dobri veri odločili za predlagano podobo,« je še dodal Kodrič. Mojca Vtič Juršinci • Sprejemajo odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti Za prekrške tudi globe do 250 evrov Svetniki občine Juršinci obravnavajo nov odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Dosedanji odlok, kije urejal to področje, je zastarel, star je 22 let, vmes so ga spremenili samo enkrat, leta 2007. S sprejemom novega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti leta 2016 in njegovo spremembo leta 2022 bi se morali vsi občinski predpisi s tega področja uskladiti z novo ureditvijo v roku leta dni. „Ker občina Juršinci novega odloka ni sprejela, nas je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki je pristojno za nadzor področja, pozvalo, da čim prej pristopimo k sprejemu novega akta ter k izboru izvajalca 24-urne pogrebne službe," je na seji občinskega sveta pojasnila pravnica Jasmina Potrč. Urejali bi prostor za raztros pepela Z odlokom bodo med drugim določili standardne mere grobov. Doslej so bile enotne, občani pa so grobove urejali kar malo po svoje. Zlasti tisti, ki so želeli tudi na pokopališču pokazati, „da imajo nekaj več", je bilo slišati v razpravi. 95 odstotkov grobov je sicer v standardnih merah, so še ugotavljali svetniki. Občinarji bi želeli, da bi bili grobovi na pokopališču poravnani, vendar to na reliefu, kakršen je (grič), ni možno. Situacijo bi bilo moč urejati v preteklosti, če bi pokopališče uredili s terasami. Danes tega več ni moč popraviti. Pravnica Potrč je dejala, da lahko določijo standarde za družinske, enojne in žarne grobove, vedno več potreb se kaže po prostoru za raztros pepela. Tega bi po besedah župana Roberta Horvata lahko uredili višje od vežice, kjer bi se bilo s tremi najemniki grobov treba dogovoriti, ali jih smejo prestaviti. „Če bi prostor malenkost razširili proti gozdu, bi pridobili zelenico, ki bi lahko služila za raztros pepela," je dejal župan. Z župnijo bo treba skleniti najemno pogodbo Svetniki so odločili, da terminov, določenih za pogrebe, in njihovega trajanja z odlokom ne bodo omejevali. Prav tako z odlokom ne bodo zapovedali obvezne rabe pokopališke vežice. Bodo pa predpisali globe za prekrške do višine 250 evrov, če bi kdo na pokopališču puščal odpadke, vodil živali, se nedostojno vedel ... Svetniki so se tudi strinjali, Najemniki grobov so doslej v Juršincih za grobnino plačevali 36 evrov, ne glede na velikost groba. da bi bilo dobrodošlo, če bi vsi najemniki grobnih polj upoštevali predpisane velikosti grobov. Bodo pa morali v Juršincih v prihodnje zaceliti še en žulj v zvezi s pokopališčem. Lastnica večine pokopališča je župnija, manjšega dela pa družina Toplak. Po županovih besedah naj bi se s Toplakovimi dogovarjali o odmeri in prenosu v javno dobro, z župnijo bodo sklenili najemno pogodbo, kot že imajo na pokopališčih Polenšak in Cirkulane. Svetniki so opravili prvo obrav- navo odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, v prihodnje jih čaka še sprejemanje odloka o 24-urni dežurni pogrebni službi, na podlagi katerega bo občina zanjo izbrala koncesionarja. MZ Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 6 6 Štajerski V središču torek • 29. oktobra 2024 Slovenija • Spletna prevara, ki se širi kot blisk Do vozniškega dovoljenja za 600 evrov - brez izpita Hitreje kot gobe po dežju se v komentarjih na spletu pojavljajo ponudbe za pridobitev vseh kategorij vozniškega dovoljenja. Brez opravljanja vozniškega izpita, hitro in legalno, zagotavljajo. Za plačilo, kakopak. »Lahko uredite tudi izpit za 18-letnika, kije med opravljanjem uradnega izpita povzročil prometno nesrečo?« Brez problema, pravijo. Kaj pravzaprav tiči v ozadju? Da lahko pridobite vozniško dovoljenje kar po spletu, trdijo ponudniki, ki k naročilu vabijo zlasti tiste, ki verjamejo, da se jim je pri opravljanju uradnega izpita zgodila krivica. Češ da so se vse naučili, pa jim kljub temu ni šlo, ali pa bi le po lažji in hitrejši poti radi sedli za volan. »Iščete slovensko vozniško dovoljenje kategorije A, B, C ali D za motorna kolesa, lahka vozila, Na cestah vozniki s ponarejenimi vozniškimi dovoljenji V primeru našega poizvedovanja goljufi resda ne povzročajo škode na cestah, a to ne pomeni, da trgovanja s ponarejenimi vozniškimi dovoljenji ni. »Policijaje v preteklih letih obravnavala tudi primere, ko so osumljenci z zlorabami uradnega položaja ali korupcijskimi kaznivimi dejanji pridobivali potrdila o opravljenem vozniškem izpitu. Za tovrstna kazniva dejanja je sicer zagrožena kazen zapora od enega do osmih let,« pove Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, in poudari, daje uporaba ponarejenih vozniških dovoljenj, še bolj pa nudenje možnosti za njihovo pridobitev, skrajno zavržno dejanje. »Najslabše je k temu vzpodbujati mlade, ki nimajo nobenih vozniških izkušenj, po možnosti pa podlago za nakup zmogljivih motornih vozil. V zadnjem obdobju beležimo porast prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, ki so jih povzročili mladi vozniki, ki sicer imajo vozniško dovoljenje, a so neizkušeni. Zato je treba takšna dejanja preprečevati na vsakem koraku,« je odločen Menegalija, ki prizna, da se policisti na vseh področjih policijskega dela srečujejo s ponarejenimi dokumenti, tudi vozniškimi dovoljenji. To je tudi razlog, da so zanje izdelali poseben program za prepoznavo ponarejenih dokumentov. tricikle, tovorna vozila? Ali pa podaljšanje vozniškega dovoljenja, zakonito in registrirano v državi? Ponujamo vam hitro, varno in ekonomično rešitev v manj kot štirih dneh z dostavo na dom. Vozniško dovoljenje je registrirano, tako da ne boste nikoli imeli težav s pregledi. Če te zanima, pošlji sporočilo. Vozniško dovoljenje je urejeno in ioo-odstotno registrirano na upravni enoti in velja povsod v Evropski uniji. Kontaktirajte nas zdaj,« vabijo ponudniki prek komentarjev in objav na družbenih omrežjih, in ker se sila radi oglašajo pod novičarskimi objavami medijskih hiš, smo se odzvali na ponudbo in izvedeli, kaj se odvija v ozadju. Do vozniškega dovoljenja B-kategorije za 600 evrov Sogovornik je bil takoj za akcijo, zdelo se je sicer, da ima nekaj težav s slovenskim jezikom, a je zatrdil, da prihaja iz Ljubljane. Njihovo poslanstvo naj bi vzklilo, ker številnim ljudem ne uspe opraviti vozniškega izpita, oni pa imajo za to na voljo legalno rešitev. Se šali? Nikakor, je zatrdil sogovornik in me skušal premamiti s trditvijo, da sodelujejo z avtošolo, ministrstvom za promet in upravno enoto. »Pri nas ni potrebno opravljanje izpita. Mi poskrbimo za vse - teoretično in praktično,« je razložil in me seznanil še s finančno platjo naročila. Bog si ga vedi kakšna dovolilnica naj bi me stala 600 evrov, plačilo pa bi izvedla v dveh obrokih. »Prvo plačilo znaša 300 evrov za vašo registracijo, drugo plačilo pa takoj, ko je licenca pripravljena,« je povedal stric na drugi strani in se pohva- Foto: Arhiv Svet24 Ponudbe za pridobitev vseh vrst vozniških dovoljenj opravljanja vozniškega izpita ni mogoča, zato jim v resnici prihajajo pretežno z območja osrednje lil, da izdela res lepo in izvirno vozniško dovoljenje. Izvirno? No, ne vem, kako te gleda policist, ko mu pod nos pomoliš njihov prekrasni izdelek. Pa je to res legalno, ali bom plačala kazen, če me dobijo? »Sem Slovenska Bistrica • Načrti za leto 2025 v veliki meri odvisni od države n • i • v • v • 1 !•• • 4 •• • Bistncam s proračunom niso zadovoljni, a investicije Mestni občini Ptuj se lahko po številu prebivalcev in obsegu proračuna ob bok postavi ena izmed največjih (nemestnih) občin - občina Slovenska Bistrica. Tudi dolgoletni župan Ivan Žagar, podobno kot na Ptuju, ni zadovoljen s proračunom za leto 2025, saj je proračun investicijsko skromnejši v primerjavi s preteklimi leti, kljub temu pa se v naslednjem letu nadejajo pridobitve treh milijonov evrov evropskih oz. državnih sredstev za izgradnjo kolesarke povezave od mesta do železniške postaje, dokončanje zelenega parkirišča in rekonstrukcijo črpališč pitne vode v Šikolah in Veleniku, ob tem pa imajo v proračunu še več lastnih projektov. Kolesarska steza od viadukta čez avtocesto na obrobju Slovenske Bistrice do železniške postaje (to je v smeri kraja Pečke) je v državnih načrtih že leta. Sedaj je umeščena v dogovor za razvoj regij, kar pomeni sofinanciranje iz evropskih virov. Kolesarska steza, ki bo speljana po desni strani vozišča, bo v dolžino merila 4.300 metrov, vrednost pa je ocenjena na 2,5 milijona evrov. Delež občine naj bi bil 762.000 evrov, izgradnja pa je predvidena v letu 2025. Bistričani se v sodelovanju z Ptujčani namenijo pol milijona evrov več za plače Slovenska Bistrica Ptuj Prihodki proračun 32.420.980 € 34.130.311 € Proračun 2025: novogradnje, 5.437.836 € 2.718.224 € rekonstrukcije in adaptacije Izpostaviti je treba tudi občutno razliko v številu zaposlenih. Slovenjebistriška občinska uprava šteje 43 sodelavcev, medtem ko ptujska 57, tako da Bistričani za plače občinske uprave namenijo 1,6 milijona evrov, Ptujčani pa 2,3 milijona evrov (k temu pa je treba prišteti še del stroškov za delovanje skupne občinske uprave). Foto: Mojca Vtič Občina letos zaključuje gradnjo dodatnih prostorov zdravstvenega doma, vrednost investicije je okrog 5,6 milijona evrov, ter kanalizacijskega sistema na Zgornji Polskavi, ki obsega okrog deset milijonov evrov. občinami Rače-Fram, Kidričevo in Makole potegujejo tudi za 1,2 milijona državnega in evropskega denarja za uvedbo novih tehnologij (odstranjevanja mangana in železa) na vodnih črpališčih Šikole in Velenik ter izgradnjo cevovoda Cirkovce-črpališče Šikole v dolžini 1.550 metrov. V proračunu za leto 2025 imajo na tej postavki predvi- denih (evropskih) 500.000 evrov. »Projekta sta z naše strani pripravljena tako daleč, da se lahko v letu 2025 tudi realno izvajata, sta pa oba projekta sestavni del dogovora za razvoj regij, kjer smo odvisni od postopkov na nivoju regije in resornih ministrstev,« je pojasnil direktor občinske uprave Branko Žnidar. mm | T • »V V V • Za zeleno parkirišče računajo na evropski denar Evropskega denarja se nadejajo tudi na projektu zeleno parkirišče pri zdravstvenem domu, ki je že skoraj zgrajen. Občina je reševanje pomanjkanja parkirnih prostorov začela že leta 2023, ob tem naletala Foto: R. Balen torek • 29. oktobra 2024 Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 7 V središču ^mtednik 7 ' VOZNIŠKO dovoljenje, FUL.IHJBL.IKA SLOVENIJA Í"'.,SPECIMEN la.Oi.pi.20W! 46 U£ Ljubljana Jh 02.0i.i5ig «. Z3/3Í1Ú S 7 /,/ A w m za določeno plačilo so lažne obljube. Gre za spletno prevaro, saj pridobitev legalnega dovoljenja brez ne nasedajte. Ostali boste brez denarja in brez obljubljenega »vozniškega dovoljena«. Prevaranti Afrike, kjer je komunikacija z varnostnimi organi zelo omejena. vam že povedal, da je stoodstotno legalno!« je bil že malo nejevoljen ponudnik. In potem se je začelo: napletla sem zgodbo o tem, da potrebujem izpit za 18-letnega sina, ki ne le, da je padel na izpitni vožnji, ampak je ob tem zaradi nevešče vožnje celo povzročil prometno nesrečo. No, pa tudi ta naravnost absurdna zgodba zanj ni bila nikakršen zadržek. »Sporočite podatke, pa se lotimo izdelave.« Vam je vseeno, me je zanimalo, če takšna oseba na cesti ubije sebe in še koga? Kaj sploh sprašujem, kajne, ko mi je postajalo jasno, da si brezvestne! na drugi strani najbrž ni ti slučajno ne da opraviti z izdelavo izkaznice, temveč le v žep pospravi hitro zasluženih 600 evrov. No, vsaj ruska ruleta v prometu nam je v tem primeru prihranjena. Jasno kot beli dan: gre za spletno prevaro Na Javni agenciji RS za varnost prometa so z omenjenimi spletnimi ponudbami seznanjeni. Poudarjajo, da gre za lažne obljube, saj pridobitev legalnega dovoljenja brez opravljanja vozniškega izpita seveda ni mogoča. »Takšne trditve so lažne in nezakonite. Poudarjamo, da je pridobitev vozniškega dovoljenja povezana z zakonsko predpisanimi postopki, ki vključujejo uspešno opravljen vozniški izpit, ta pa se lahko opravi pri Javni agenciji RS za varnost prometa. Gre za prekršek, ki ga je treba prijaviti policiji.« Pa v teh primerih sploh pride do ogrožanja varnosti na cestah? Na policiji so seveda že začeli obravnavo in ugotovili, da v teh primerih ne gre za ponarejanje, temveč za tako imenovane spletne goljufije, saj po nakazilu denarnih sredstev naročniki izgubijo stik z osebo, ki jim je vozniško dovoljenje obljubljala. »Na policiji smo v povezavi s ,spletno prodajo vozniških dovoljenj' v preteklosti že prejeli večje število prijav, oškodovanih je bilo kar nekaj slovenskih državljanov,« pojasnjujejo in poudarjajo, da se trend spletnih goljufij nadaljuje tudi v tem letu. Kdo si polni žepe? Goljufi svoje storitve promovirajo prek komentarjev in oglasov na družbenih omrežjih, kjer pogosto uporabljajo fotografije slovenskih vozniških dovoljenj, ki so jih pridobili s spleta in dodatno predelali. Po izvedenem plačilu prekinejo komunika- Foto: Zaslonski posnetek Ena izmed številnih objav na družbenem omrežju. Najprej v nakup, potem jokat na policijo Prevarantski prodajalci v Sloveniji prav dobro služijo, saj so se že mnogi ujeli na njihovo ponudbo in jim nakazali znesek v upanju, da bodo po lažji poti prišli do vozniškega dovoljenja. Je pa zanimivo, da številni navkljub lastnemu nelegalnemu početju nato poiščejo pomoč prav na policiji; kot so nam pojasnili, so prejeli večje število prijav oškodovancev. cijo ali pa zahtevajo še dodatna sredstva, ker naj bi nastali nepredvideni stroški. »Denar se nakazuje na bančne račune denarnih mul, ki ga takoj dvignejo z računa. Gre za večinoma t. i. predplačniške račune, ki jih je mogoče odpreti samo z osebno izkaznico in jih odpirajo storilci s ponarejenimi dokumenti ali dokumenti oseb, katerih identiteto so zlorabili,« razložijo in potrdijo sum, da nimam opravka s slovenskim državljanom, saj so računi njihovih družbenih omrežij večinoma oblikovani na območju osrednje Afrike, kjer je komunikacija z varnostnimi organi zelo omejena, kar prav tako otežuje preiskavo. m kljub temu bodo na številne (župan Žagar pravi, da težko razumljive) zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, maja 2025 naj bi ureditev končala. Doslej je občina projekt, katerega skupna vrednost je 1,5 milijona evrov, financirala iz proračuna. Na seznamu projektov sta še ureditev inkubatorja na območju nekdanjega Crouzeta ter projekt ureditve komunalne infrastrukture na območju dela mesta, ki je ocenjen na devet milijonov evrov. Časovnici obeh projektov naj bi se začeli leta 2026. »Glede projektov še vedno potekajo usklajevanja v okviru dogovora za razvoj regij, zato so stvari še zelo v zraku,« je priznal Žagar. Uspeli pa so že na razpisu ministrstva za šport, kamor so se prijavili z obnovo športnega parka, projektom, ki je ocenjen na 1,6 milijona evrov, delež občine naj bi (v letih 2025-2026) znašal milijon evrov. Za postavitev sončnih celic na 18 zgradbah pa so se povezali v projektu skupaj z občino Šmarje pri Jelšah, višina projekta za Slovensko Bistrico pa naj bi znašala okrog 980.000 evrov. »Točna vrednost bo znana, ko bomo zaključili postopek izbire izvajalca preko postopka javno-zasebnega partnerstva, ki je trenutno še v teku,« so sporočili iz občine. Povprečnino je treba dvigniti na 815 evrov Proračun za leto 2025 je občinski svet potrdil v prvem branju, do naslednje obravnave si župan želi, da bi bila »slika bolj svetla, da bi prišlo do dogovora glede povprečnine, v katerem bi vlada razumela in priznala enormne dvige stroškov na tekoči porabi, na primer višjih šolskih prevozov, in stroškov dela zaradi plačne reforme«. Žagar se zavzema, da bi vlada povprečnino, ki je temeljni dohodek občin, zvišala s 725 evrov na 815 evrov. »Razkorak med stroški obveznih nalog in obsegom finančnih sredstev, ki nam jih država prizna, se namreč vedno bolj povečuje. Ostane nam vedno manj manevrskega prostora za investicijski del, kar se kaže tudi v našem proračunu. V pripravi je sicer zakon o financiranju občin, ki naj bi omogočil večji obseg zadolževanja občin, vendar nihče ni najbolj srečen, če se mora zadolževati.« Na primer občina Slovenska Bistrica zgolj Primerjava izbranih kazalnikov za občini Slovenska Bistrica in Ptuj Število prebivalcev | Slovenska Bistrica | _MO Ptuj_I Površina 260 km2 67 km2 Delež prebivalcev, starih 0 do 14 let 15,4 13,2 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več 20,6 23,5 Število otrok v vrtcih 1.102 843 Število delovno aktivnih prebivalcev 11.574 10.621 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 2.137 1.921 Število podjetij* 2.371 2.528 Prihodek podjetij (v 1.000 evrih)* 2.011.943 1.534.341 *Podatek iz leta 2022 Vir: SURS Foto: Mojca Vtič Župan Ivan Žagar opozarja, da se jim zaradi vse višjih tekočih stroškov (doplačil vrtca, višjih cen šolskih prevozov, regresiranja domov za starejše ...) krčijo investicije. Tako je v vseh slovenskih občinah. za plačilo razlike med ceno programov vrtca in plačili staršev namenja pet milijonov evrov (15 % proračuna), medtem ko MO Ptuj le 2,8 milijona evrov. Bistrica proti Ptuju V Slovenski Bistrici načrtujejo še nujno obnovo občinske zgradbe (inštalacije, dvigalo, fasada), v letu 2025 naj bi investirali 180.000 evrov, preostanek v letu 2026. Milijon evrov pa bodo prihodnje leto vložili v rekonstrukcijo cest, izgradnjo pločnikov in ureditev nadvoza nad avtocesto (Zg. Ložnica). Že deset let (v skladu z zmožnostmi) poteka obnova dvorca na Zg. Polskavi, prihodnje leto naj bi zanj namenili pol milijona evrov, 140.000 evrov pa imajo predvidenih za začetek prenove laboratorija ZD Slovenska Bistrica, celotna prenova naj bi stala 710.000 evrov. S proračunom ni zadovoljen župan, prav tako ne svetniki, ki si želijo več investicij predvsem v cestno in komunalno infrastrukturo, a glede na navedeno imajo pripravljen zajeten kupček investicij. V MO Ptuj pa je med večjimi projekti prizidava z rekonstrukcijo OŠ Breg (122.000 evrov), prekrivanje strehe Glasbene šole Karola Pahorja (250.000 evrov), izgradnja sončnih elektrarn (skupna vrednost 1,9 milijona evrov v letih 2025-2026), ureditev križišča pred UE Ptuj ter preplastitev Dravske ulice (700.000 evrov), v proračunu je še državna investicija nadgradnje zdravstvenega doma. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 8 8 Štajerski Podeželje torek • 29. oktobra 2024 Podravje • 120-letnica kontrole mlečnosti - podatki so temelj razvoja Letna količina mleka na kravo večja za 2.000 litrov Govedorejske kmetije živijo od razlike med prihodkom in stroški namolzenega litra mleka, zato na koncu šteje dnevna količina namolzenega mleka, ki ga zagotavlja obstoječa čreda, po čim nižji lastni ceni. Temelj za dosego cilja je kakovostna odbira živali, nato pa zagotavljanje ustrezne oskrbe, ki izhaja iz podatkov kontrole mlečnosti. Slednja namreč ponudi informacije o prehranjenosti živali oz. o morebitnem primanjkljaju hranil, omogoča zgodnje odkrivanje presnovnih motenj in obolenj vimena ter nudi podatke o plodnosti krav. »Na osnovi rezultatov lahko od-biramo živali, ki so najprimernejše za nadaljnjo rejo, razmnoževanje, rejcem pa podatki sporočajo, kako pravilno oskrbeti živali. Le optimalno preskrbljena žival lahko da želene rezultate,« je o pomenu kontro- le mlečnosti dejal Tomaž Perpar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V zadnjih desetletjih so rejci, tudi na podlagi podatkov, naredili velike korake v količini prireje mleka. V sedmih desetletjih se je mlečnost izboljšala za 5.000 kg na kravo, v zadnjih 20 letih pa v povprečju 96 kg na leto, tako je lani povprečna količina mleka na kravo znašala 7.451 kg mleka, kar pomeni 7.227 litrov. Toda večja mlečnost ni edini cilj, ki ga zasledujejo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Cilj je poveča- Nekdaj so kakovost živine ocenjevali na podlagi videnega, a kot pravijo, vsak berač svojo malho hvali. Zato so že pred 120 leti rejci iz okolice Maribora ustanovili neodvisno institucijo, ki je ocenjevala kakovost živali oz. spremljala količine mleka goveda. Skozi desetletja seje nabor podatkov, zajetih v kontrolo mlečnosti, povečeval in danes je temelj za uspešno prirejo mleka. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijski inštitut Slovenije so v Maj-šperku priredili slovesno akademijo ob 120-letnici kontrole mlečnosti v Sloveniji. Promocijsko sporočilo Najbolj pestra ponudba in najzabavnejši dogodki - v Qcentru Ptuj Največje nakupovalno središče na Ptuju, Qcenter v Puhovi, je v predprazničnem času polno pestrih ponudb. Zavijte v naše nakupovalne ulice in uživajte v sprehodu in nakupovanju v naših prodajalnah. izšel je Mana katalog sTOP ponudbo! Pletenine in športne jope za odrasle dobite že za 14,99 evra. Ne spreglejte pa tudi akcije na legice in spodnje dele trenirk, kjer vam pri nakupu dveh podarijo 20 %, pri nakupu treh pa 30 % popusta! Vabljeni v prodajalno Mana v Qcenter Ptuj. Izkoristite pa tudi ponudbo, ki jo ob praznovanju 30-letnice ponujajo v prodajalni Kik. Spoznajte njihovo jubilejno ponudbo, kije res izjemna -topla in udobna oblačila, licenčne otroške kostume za noč prostor za zabavo, šport in praznovanja, se bo za to čarovnic, pisano jesensko dekoracijo in še veliko priložnost preimenoval v ArbadaPajk, kajti tam bo drugega. Pridite v prodajalno Kik v Qcenter Ptuj. potekala najboljša zabava za noč čarovnic. Družili se bomo od 10. do 18. ure in zaupamo vam samo to - imeli se bomo grozno! Rezervacije sprejema-mona številki 051376 838. Ta četrtek, 31. oktobra, se nam pridružite v šotoru pred Qcentrom in uživajte na Villa mondini noči čarovnic. Čaka nas nepozabna zabava, saj bodo za noro zabavo poskrbeli najboljši glasbeni gostje - skupine Colonia, ET in Karma ter Domen Kumer in Firbci. Turistična agencija Playa vas skupaj z Mestnim gledališčem in Radiem Ptuj vabi v Trst, kjer si boste lahko brezplačno ogledali ptujsko premiero predstave Kakor v nebesih. Preverite pa tudi drugo Playino ponudbo - dvodnevni izlet v Banjaluko, Jesen na Jadranu, Švicarsko pravljico ter pestro paleto predprazničnih izletov, za katere velja super akcija 4 + 1 GRATIS - pripelješ štiri prijatelje, eden ima gratis adventni izlet po izbiri. Akcija velja za vse Playine predbožične izlete. Več informacij in rezervacije: Turistična agencija Zadnji oktobrski dan bo v Qcentru Ptuj prav po- Playa, Qcenter Ptuj, 02 292 60 04 ali info@agen-seben - ArbadaPark, migalnica in praznovalnica, cija-playa.si. Foto: Petra Korena k Kontrolorji so na kmetijah dobro sprejeti Na ptujskem zavodu je zaposlenih 22 mlečnih kontrolorjev, ki kmetije, vključene v kontrolo mlečnosti, obiščejo vsaj 11-krat letno. Med njimi je tudi Stanislava Gašparič, ki svoje delo predano opravlja že 41 let. »Pokrivam območje Ormoža in Svetega Tomaža in v večini sem na terenu z istimi rejci že štiri desetletja. V tem obdobju seje veliko spremenilo. Posodobil seje strojni park, spremenil sistem molže, količina podatkov, kijih prejmejo rejci, povečale pa so se tudi količine mleka. Opažam pa, da seje veliko kmetij zaprlo, ker ni naslednikov. Tiste, ki pa so ostale in jih vodijo mladi perspektivni kmetje, so stalež še povečale.« Okrog 37 let na območju Slovenskih goric službuje Edi Čeh, ki prav tako opaža rast obstoječih kmetij, obenem pa ga veseli, daje na kmetijah vedno dobro sprejet ter da rejci prejete podatke upoštevajo in cenijo. Čehu je pritrdila tudi Darinka Tement, ki obiskuje kmetije iz Haloz in dela Dravskega polja. Spomnila je še, da so kontrolorji na terenu v vsakem vremenu, tudi v snegu, ob tem pa izpostavila stik z rejci. Kontrolorji so namreč pomemben most med prakso in znanostjo, kot je dejal dosedanji predsednik KGZS Roman Žveglič. Foto: Mojca Vtič nje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, izboljšati odpornost živali na zdravstvene težave, povečati dolgoživost, vse to so še večji cilji kot sama prireja mleka. Približujemo se zadanim ciljem, slednje pa lahko dosežemo z izboljšanjem pogojev reje in selekcijo,« meni Perpar. Dodal je, da ne velja vedno, da je največja prireja na kravo tudi ekonomsko najučinkovitejša. »Najučinkovitejša je reja, kjer ostane največ prihodkov.« Slovenski kmetje redijo približno 450.000 glav govedi, od tega 160.000 krav, med katerimi je 95.000 molznic ter 65.000 dojilj. Kar 84 odstotkov molznic je vključenih v kontrolo prireje mleka in te zagotovijo kar 91 odstotkov vsega mleka v državi, to je 500 milijonov litrov mleka. Kmetijstvo je resna gospodarska panoga, ne romantična podoba preteklosti Ob slovesni obeležiti visokega jubileja kontrole mlečnosti je zbra- ne kontrolorje in kon-trolorke, predstavnike rejskih organizacij in druge nagovoril tudi direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Andrej Simončič, ki je poudaril pomen živinoreje v kmetijstvu ter se obregnil ob samooklicane zaskrbljene strokovnjake, ki ne dajo pravih odgovorov na dileme, ki to ne bi smele biti. Dejal je, da je dandanes kmetijstvo resna gospodarska panoga, ki nima (skorajda) ničesar skupnega z ohranjenimi romantičnimi podobami kmetijstva izpred 100 let in več. »Ob strateških dokumentih pa se porajajo vprašanja, ali je še sploh prostor za visokotehnološke kmetije, ali je kmetijstvo edino, ki si ne sme pomagati z dosežki in razvojem in mora delati enako kot predniki pred desetletji. Opažamo tudi, da medtem ko so se nekdaj spraševali, ali bomo imeli živinorejo v ravnini ali v planinah, ali bo na prostem Tomaž Perpar iz Kmetijskega inštituta Slovenije je prikazal zgovorne podatke o napredku slovenske prireje mleka. ali v zavarovanih zaprtih prostorih, smo sedaj že tako daleč, da se pojavljajo vprašanja, ali živinorejo še potrebujemo. Na vseh nas je, da predstavimo argumente, ki so v dobro kmetijstva, kmeta in s tem tudi družbe, in da za tehnološke izzive najdemo tudi znanstvene in praktične rešitve, kot smo jih vedno doslej.« Mojca Vtič Markovci • Razpis za podjetnike in kmete Lani razdelili ves denar Občina Markovci že vrsto let razpisuje določen del proračunskih sredstev za podporo lokalnim kmetom in podjetnikom oz. podjetjem. Lani je bilo za kmete na voljo 40.000, za podjetnike pa 80.000 evrov. Enaki zneski so tudi letos, prav tako bo tudi letos 10.000 evrov namenjenih izključno ureditvi prostorov za prenočevanje. Sicer pa je bil lanski razpis za gospodarstvo uspešen, saj je občina razdelila celotnih 80.000 evrov. Prejeli so 26 vlog, od katerih je bilo odobrenih 24. Najnižji dodeljeni znesek na tem razpisu je znašal okoli 560, najvišji pa 6.300 evrov. Podjetniki so v povprečju prejeli približno 3.300 evrov. Tudi lanski razpis za kmetijstvo je pritegnil veliko zanimanja, saj je občina prejela 30 vlog, med katerimi so vse izpolnjevale razpisne pogoje. Na voljo je bilo 40.0000 evrov, ki so jih tudi v celoti razdelili. Najnižji dodeljeni znesek je znašal okoli 300 evrov, najvišji pa nekaj manj kot 1.800 evrov. Kot so pojasnili na občinski upravi, je večina vlagateljev v povprečju prejela približno 1.500 evrov. Vloge sprejemajo do 4. novembra. Estera Korošec Foto: MV Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 9 torek • 29. oktobra 2024 Izobraževanje Štajerski 9 Spodnje Podravje • Vodenje Visoke šole je prevzel David Haložan Redni študij Bionika v tehniki - zanimanja je dovolj Visoka šola Ptuj je uspešno vstopila v novo študijsko leto 2024/25. V prvi letnik rednega visokošolskega programa Bionika v tehniki so namreč vpisali 20 študentov in tako zapolnili vsa prosta mesta. Prav tako jih veseli, da seje povečalo zanimanje za izredni študij. Novo študijsko leto pa prinaša tudi nekaj novosti. Po slabem letu dni ima ptujska Visoka šola ponovno novo vodstvo. Gorazda Urbaniča je s prvim oktobrom v funkciji v. d. direktorja zamenjal David Haložan, hkrati je prevzel tudi naloge dekana. Zaposlen je za polovični delovni čas, v lanskem študijskem letu je s šolo sodeloval kot visokošolski učitelj. Po besedah Haložana, ki je sicer doktor fizike, trenutni uspehi šole temeljijo na dolgoletnem delu dosedanjih visokošolskih učiteljev, direktorjev in dekanov. Za novo študijsko leto so za program Bio-nika v tehniki razpisali 20 mest na rednem in 25 mest na izrednem študiju. Veseli jih, da so vpisne kvote za redni študij že izpolnjene. To pomeni, da imajo v prvem letniku polno skupino 20 rednih študentov, ki so vključeni v program, ki ga sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in sicer v višini 110.000 evrov. V drugem letniku programa je vpisanih 16 rednih študentov. »Še posebej smo zadovoljni, da večina študentov prihaja iz gospodarstva, kar kaže na to, da naše izobraževanje odgovarja potrebam trga. Približno tretjina pa jih prihaja neposredno iz srednjih šol,« je poudaril Haložan. Šolnina za izredni študij znaša 2.590 evrov Na izrednem programu se bo izobraževalo osem študentov, šolnina za en letnik pa znaša 2.590 evrov. Visokošolski študijski program Bionika v tehniki traja tri leta, pri čemer so predavanja prilagojena študentom, ki so že zaposleni in prihajajo iz oddaljenih krajev. Vpi- sani študentje ne prihajajo samo iz Ptuja in okolice, ampak tudi iz drugih slovenskih krajev, celo iz Ljubljane. Velika večina predavateljev izvaja predavanja v živo, hkrati pa jih prenašajo tudi preko Zooma. Na tak način se poskušajo v čim večji meri približati potrebam študentov. Z raziskovalnimi projekti do 220.000 evrov Visoka šola Ptuj se lahko pohvali z uspešnimi raziskovalnimi projekti. Eden izmed njih je projekt ARIS, ki ga izvaja v sodelovanju z Inštitutom za vode in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. S tega naslova je šola prejela 40.000 evrov. Lani je uspešno pridobila sredstva v okviru projekta Interreg Europe, v katerem sodeluje z Višjo šolo ŠC Ptuj in avstrijskimi partnerji. Vrednost projekta znaša 670.000 evrov, pri čemer bo Visoka šola Ptuj prejela 180.000 evrov. »Naši raziskovalni projekti dokazujejo, da smo enakovreden partner v mednarodnem okolju. Financiranje nam omogoča razvoj študijskih programov, dodatno usposabljanje in pridobitev ključnih učnih pripomočkov,« je pojasnil Haložan, ki je glede prihodnosti šole izjemno optimističen. Predvsem zato, ker se zanimanje za visokošolski študij Bionika v tehniki povečuje, poleg tega je zelo pomembno tudi to, da so njihovi diplomanti zaposljivi. Visoka šola Ptuj trenutno prehaja skozi postopek ponovne akreditacije študijskega programa, ki ga izvaja Nacionalna ii itfcM i try \ ) Vodenje Visoke šole Ptuj je s prvim oktobrom preuzel David Haložan, in sicer v funkcijah vršilca dolžnosti direktorja in dekana. agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Haložan poudarja, da je ta postopek pomemben za zagotavljanje visoke kakovosti izobraževanja in ohranjanje licence, ki jo šola potrebuje za delovanje. Vzpostavljajo sklad za donacije Na šoli je poleg Haložana za čas trajanja projekta v deležu dvajsetih odstotkov zaposlena še ena pre- Prosta mesta zapolnili v drugem roku Na prvi razpisni rok za študij na rednem visokošolskem programu Bionika v tehniki sta se prijavila samo dva študenta. Ta podatek po besedah v. d. direktorja Davida Haložana ne preseneča, saj gre za novi izobraževalni program, ki ga mladi še ne poznajo dovolj. Poleg tega je večina njihovih študentov že zaposlenih in o študiju začnejo razmišljati šele v septembru. Vpisi so zato vsako leto tako pozni. V prvi letnik rednega študija bionike je vpisanih 20 študentov. Foto: arhiv Visoke šole davateljica, katere zaposlitev sofinancira raziskovalni projekt CRP. Z vsemi ostalimi sodelujejo preko pogodb. »To je izziv, vendar nam je uspelo sestaviti odlično ekipo, ki vključuje predavatelje, docente in profesorje, kar zagotavlja kakovostno izvedbo študijskega programa,« je dejal Haložan. Trenutno vzpostavljajo tudi visokošolski sklad, na katerega se bodo zlivala sredstva sponzorjev in donatorjev. Ta denar bo namenjen za pomoč študentom pri plačevanju šolnin, pa tudi za nakup osnovnih sredstev šole in drugih učnih pripomočkov. Celotnega izobraževalnega programa po besedah Haložana ne bi bilo mogoče izvajati brez finančnih sredstev, ki jih pridobivajo od občin Spodnjega Podravja. Iz razpisa Mestne občine Ptuj so letos pridobili 70.000 evrov, kar bo omogočilo, da bodo izpolnjeni vsi zakonsko predpisani izobraževalni standardi, ki veljajo v visokem šolstvu. Estera Korošec Slovenija • V državi deluje šest zasebnih osnovnih šol y Šolnine v zasebnih šolah tudi do 300 evrov na mesec Če so javne osnovne šole zastonj, velja drugače za zasebne osnovne šole, kjer je treba poravnavati mesečno šolnino. Zasebne osnovne šole v Sloveniji ponujajo alternativne izobraževalne pristope, prilagojene potrebam in željam posameznih učencev. Te šole so manj številčne in pogosto ponujajo bolj individualiziran pristop k učenju. V Sloveniji deluje šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program. To so Waldorfska šola Ljubljana, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut, Zavod za pomoč staršem pri razvoju otrok, Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod Waldorfska šola Maribor, Vzgojno--izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor, Osnovna šola Montessori ter I nštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok Lila. Ker strošek delovanja zasebnih osnovnih šol v celoti ni krit iz javnih sredstev, starši plačujejo šolnine. Stroški izobraževanja se po šolah lahko močno razlikujejo. Šolnine na Waldorfski šoli se gibljejo od 60 do 220 evrov na mesec, odvisno od plačilnega razreda, v katerega spadajo starši. Na OŠ Alojzija Šuštarja starši prav tako glede na svoj materialni in socialni položaj Šolnine na Waldorfski šoli se gibljejo od 60 do 220 evrov na mesec, odvisno od plačilnega razreda, v katerega spadajo starši. plačujejo različno šolnino, se pa ta giblje do 85 evrov mesečno. Poleg tega plačujejo še malo manj kot 30 evrov na mesec za dodatni razširjeni program, ki predstavlja speci-fike katoliške šole. Ta prispevek je namenjen Izvedbi razrednega duhovnega vikenda, dodatnim uram klasične kulture, uram plesa in razrednih zborov v prvi triadi, vsem ekskurzijam in športnim dnevom. Mesečna šolnina za obiskovanje osnove šole Montessorl Ljubljana znaša od 105 do 230 evrov, odvisno od socialnega stanja staršev, šolnina v osnovni šoli Lila pa znaša nekaj čez 300 evrov na mesec. P. Znoj HM VRTNARSTVO S prodajo pred pokopališči v Juršincih, Mali Nedelji, Križevcih, Ljutomeru in pri Sv. Juriju ob Ščavnici pričnemo v sredo, 30.10. pa do vključno 1.11. Vabljeni! -jfi NE PREZRITE: velika izbira okrasnih drevnin in grmičevja ter sadnih sadik v drevesnici O Sveti Jurij ob Ščavnici Delovni čas: od 7 do 18 ure Preverite ponudbo tudi na spletu: www.vrtnarstvo-iris.com Email: info@vrtnarstvo-iris.com Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 10 10 Štajerski Kultura torek • 29. oktobra 2024 Ptuj • Društvo za ustvarjalnost Variatio Z Opero na gradu za večjo prepoznavnost Ptuja in okolice Društvo Variatio, društvo za ustvarjalnost, uradno deluje od letos. Že v prejšnjih letih pa je Ptuj z okolico bogatilo z izbranim dogajanjem. Predsednica društva Andreja Jerebic Erjavec je povedala, daje njihov namen organizacija kulturnih in drugih dogodkov, izobraževanj, lokalnih in mednarodnih, ter delavnic, ki so namenjene umeščanju Ptuja kot kulturnega središča in mednarodnega povezovanja. Predvsem je v njihovem delovanju poudarek na organizaciji vrhunskih izobraževanj in prireditev, ki so povezane s klasičnim petjem in glasbenim poustvarjanjem ter drugimi kulturnimi vsebinami. Tako želi društvo prispevati k dvigu kakovosti življenja lokalnega okolja in vseh generacij. Njegov namen je razvijanje kulturne dejavnosti in drugih, z lokalnim okoljem povezanih vsebin, ki se navezujejo na bogato duhovno in kulturno dediščino Ptuja in okolice, turizem, kmetijstvo in gastronomijo. S svojim delovanjem želijo doseči mednarodno prepoznavnost, v naše okolje vabiti vrhunske mentorje kot tudi mlade pevce in glasbene poustvarjalce, bodoče zvezde mednarodnih odrov. „Z Opero na gradu smo že postali prepoznavna blagovna znamka. Upamo, da bo okolje, kjer delujemo, prepoznalo tako pomembnost kot tudi potrebnost naših prizadevanj ter nas bo v prihodnje še bolj podprlo. Že zdaj so nas, za kar smo zelo hvaležni. Za uresničitev naših načrtov iščemo tudi generalnega pokrovitelja, saj se zavedamo, da območje, kjer ustvarjamo, skozi javna sredstva in vstopnine težje pokrije tovrstne vsebine. Ptuj in zaledje je okolje, kjer lahko lepa umetnost, prepletena s tradicijo in kuliso najstarejšega mes- ta, pripelje zahtevnega gosta in poslušalca. To dokazuje že Festival Arsana in tudi drugi. Pogrešamo pa večjo vključenost turističnih ponudnikov v ta dogajanja, a se tudi tukaj k sreči v zadnjem času premika," je povedala Jerebic Erjavec. Vrhunski repertoar • , • V* in nastopajoči Po uspešnem Mednarodnem Masterclass fot Opera Singers, ki je potekal letos julija na Ptuju z udeleženci iz Češke, Rusije, Francije, Romunije in Slovenije, in dveh koncertih Opera na gradu, na ptujskem gradu z arijami in na gradu Bori s kanco- Foto: Črtomir Goznik Andreja Jerebic Erjavec, predsednica društva Variatio, društva za ustvarjalnost, ki ponovno vabi na koncert Opera na gradu, tokrat na grad Borl, 3. novembra. Foto: A. Zumbar Grad Bori, kjer se bo odvil koncert Opera na gradu, je po prenovi s svojo dvorano, podobo in odlično akustiko lepa pridobitev za celotno nami, znova vabijo na koncert Opera na gradu, tokrat le na gradu Borl, in sicer 3. novembra ob 17. uri. Grad Borl je po prenovi s svojo dvorano, podobo in odlično aktustiko lepa pridobitev za celotno regijo, kar pa resnično še manjka, pa je odličen koncertni klavir, pove Andreja Jerebic Erjavec. Predstavili se bodo operni pevci, ki bodo opernim arijam pridružili glasbo iz muzikalov in operet, kar bo koncertu dalo še dodaten žar. Peli bodo: Anica Skryane (sopran, Marseillle, Francija), ki je pred kratkim koncertirala pri Joseju Carrerasu, Anja Brglez (sopran, Slovenija), Ptujčan-ka, ki je svojo glasbeno pot začela v ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj pri prof. in dirigentu Petru Gojkošku, Benjamin Pregl (tenor, Slovenija), Lovro Korošec (bariton, Slovenija) in Medea lassonidi (pianistka, sopran, Atene, Grčija), glavna protagonistka in art direktorica koncertov in Masterclassa, vrhunska vokalna mentorica, sopranistka in pianistka, ki pa večinoma deluje v Rusiji. „Z njenim vodenjem in pomočjo raste tudi nekaj domačih opernih pevcev, kar še posebej veseli. Tudi tokrat se bodo pevci nekaj dni pred koncertom skupaj pripravljali v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj in mino-ritskem samostanu, ki jim vedno z največjim veseljem odpira vrata," je še povedala predsednica, ki je prepričana, da bodo tudi s tokratnim koncertom napolnili borlsko dvorano in z mladimi pevci, ki so že ali šele prihajajo na velike odre, ponovno poustva-rili nepozaben glasbeni večer. MG Ptuj • Dediščina in moč mitov na ogled v Miheličevi galeriji Miti še vedno nagovarjajo vsakogar V Miheličevi galeriji so odprli medmuzejsko razstavo kustosov in strokovnjakov iz desetih muzejev ter dveh fakultet z naslovom Dediščina in moč mitov, Materialna kultura in njena interpretacija skozi mite in pripovedi. Skozi razstavo na Ptuju, za katero je vsak muzej prispeval svoj predmet ali temo z mitološkim izročilom, je popeljala Aleksandra Nestorovič, soavtorica razstave iz PMPO. „To je razstava v duhu sodobnega muzealstva, ki povezuje primarne muzejske vede. Želeli smo pokazati predmete, kjer je zbrano veliko starega vedenja, starih pričevanj, in opozoriti na to skupno človeško vedenje in vrednote, ki se skrivajo v mitih. Mit je drugačen, mit ni zgodba, ni pravljica, v kateri se vse dobro konča. Mit ima v sebi zelo krute stvari. Psihoterapija in določeni deli filozofije pa vendar priznavajo njegovo obče človeško vrednost. Slednja pa je, da se v mitih skriva veliko podzavednega, kar je potlačeno in skrito v človeku, in to je tako dobro kot slabo. Natanko to zrcali mit, ki je nastajal stoletja. Miti so v bistvu zakladnica človeškega vedenja, ki so dandanes zelo na robu družbe in jih tudi zelo težko razumemo. Antični človek in še polpretekli človek je pa te mite živel. Ni se spraševal, ali je nekaj res ali ne. Kljub temu da sodobna družba mite zelo banalizira, jih predstavlja kot neke reklame, miti še vedno nagovarjajo vsakogar," je poudarila ptujska soavtorica razstave. Ob ogledu razstave bo mogoče vsak našel en košček zanimivosti, kjer bo lahko zrcalil in prepoznal tudi samega sebe. Miti Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji je na ogled razstava Dediščina in moč mitov. Na fotografiji Aleksandra Nestorovič, soavtorica razstave, in Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. tako služijo kot povezava človeka z življenjem, s smrtjo, z vsem, kar nas obdaja, in celotnim kozmosom. V resnici so zemljevid človeške duše. Po skrivnih detajlih razstave pa sta vodili kustosinja Jana Puhar iz Posavskega muzeja Brežice in kustosinja Maša Saccara iz Pokrajinskega muzeja Koper. Salon umetnosti je zaprla MO Ptuj, ne muzej Direktor PMPO Aleksander Lorenčič se je zahvalil in čestital vsem sodelujočim na tej razstavi, ki je primer dobre prakse medmuzejskega sodelovanja in promocije dediščine. To ni prva razstava v Miheliče- vi galeriji z arheološko vsebino. V zadnjih letih so imeli stalno arheološko postavitev v Salonu umetnosti, ki pa od aprila letos po odločitvi MO Ptuj ni več v upravljanju PMPO. „To ni bila odločitev muzeja, temveč MO Ptuj. To ponovno izpostavljam zaradi napačnih interpretacij o zaprtju Salona umetnosti." O razstavi Razstavo so prvič odprli v Pokrajinskem muzeju Koper. V letu 2025 bo gostovala tudi v Pomorskem muzeju Piran. Na Ptuju bo na ogled do 19. januarja 2025. Na razstavi sodelujejo Pokrajinski muzej Celje, Mestni muzej Krško, Koroški pokrajinski muzej, Pomorski muzej Piran, Tolminski muzej, Gorenjski muzej, Posavski muzej Brežice, Pokrajinski muzej Koper in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ter Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije. Muzej od leta 2011, ko nima več ne ustreznih razstavnih prostorov, ne ustreznih delovnih in depojskih prostorov, deluje v okviru možnega. Arheološko dediščino od takrat dalje po delčkih razstavlja na različnih lokacijah po mestu. To je daleč od tistega, kar si želijo. V konjušnici so letos že odprli manjšo arheološko razstavo, do konca leta se ji bo pridružila še ena. V letu 2025 pa bodo v tem prostoru postavili razstavo s tematiko lapidarija. Ptujska arheologija ima veliko vlogo kot evropska dediščina, ne samo ptujska in državna. „V zavedanju te vloge pa nam še veliko manjka," je poudaril Lorenčič, ki skupaj z vsemi, ki se zavedajo pomena arheološke dediščine in njene prezentacije, srčno upa, da bo žitnica obnovljena do leta 2026, da bo Ptuj ponovno imel arheološko razstavišče. MG torek • 29. oktobra 2024 Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 11 Poslovna in druga sporočila ^m&TEDNiK 11 30 LET ZRS BISTRA PTUJ Leta 1994 je Mestna občina Ptuj za zagotavljanje pogojev uresničevanja razvojnih prizadevanj občine ustanovila zavod Biro za strateško tehnološki razvoj, ki seje leta 1997 preimenovalvjavni zavod Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. Promocijsko sporočilo 7S "X ZRS Bistra Ptuj tako že 30 let s svojim znanjem in izkušnjami predstavlja najboljšo strokovno podporo občinam, javnim zavodom, gospodarstvu ter civilni družbi na področju regionalnega razvoja, prenosa raziskovalno-razvojnih dosežkov do uporabnikov, projektne podpore, črpanju evropskih sredstev, povezovanju, privabljanju investitorjev, strateškemu razvoju turizma, zelenega prehoda, pametni specializaciji ter podporo podjetniškemu okolju. Pri tem se osredotočamo na štiri pomembne sektorje: lokalni in regionalni razvoj; podjetništvo; raziskave, razvoj in inovacije ter mednarodno sodelovanje. Kot strokovna razvojna institucija moramo biti prilagodljivi na razvojne spremembe, imeti celostni holistični pogled na družbene procese in biti odprti za sodelovanje. Pomembno je, da smo s svojo strokovnostjo sposobni iskati nove inovativne rešitve in ustvarjati okolje, ki spodbuja kreativnost, raziskave in trajnostni razvoj, saj lahko le tako odgovarjamo na prihajajoče izzive. Potrebne spremembe lahko dosežemo le z iskanjem sinergijskih učinkov, s povezovanjem deležnikov in s tem zagotovimo razvojni preboj ter skupno identiteto mesta Ptuj in regije Spodnje Podravje. nalnega razvoja opravlja naslednje naloge: • priprava, izvajanje in vrednotenje razvojnih programov, • usmerjanje razvojnih partnerjev pri prijavi in izvedbi projektov, pomembnih za regijo, • aktivno sodelovanje pri pripravi državnih in evropskih strateških razvojnih dokumentov, • prenos znanj in dobrih praks s področja regionalnega razvoja. V 30 letih delovanja jeZRS Bistra Ptuj, v sklopu opravljanja aktivnosti regionalne razvojne agencije, sodelovala pri pripravi več kot 280 regionalnih projektov, s katerimi je pripomogla k izvedbi investicij na območju Spodnjega Podravja v višini dobrih 480 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev. Največji del vlaganj je bil namenjen področju okoljske infrastrukture z namenom varovanja podtalnice in izvirov pitne vode. Sledijo vlaganja v prometno ter investicije v turistično in kulturno infrastrukturo. Tudi energetska sanacijajavnih stavb ter novogradnja in obnova vrtcev je pripomogla k obogatitvi infrastrukture. Področje spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti pa se odraža v novo izgrajenih obrtnih in poslovnih conah. SPODBUJANJE SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA - ENA KLJUČNIH NALOG ZRS BISTRA PTUJ Na območju Spodnjega Podravja ZRS Bistra Ptuj kot regionalna razvojna agencija opravlja splošne razvojne naloge v javnem interesu ter kot koordinator regionalnih interesov predstavlja stalnega partnerja v dialogu med ministrstvi, vladnimi organizacijami, občinami, podjetji ter drugimi nacionalnimi in regionalnimi institucijami. Skupaj z institucijami na območju Spodnjega Podravja in širše si prizadevamo, da so projekti znotraj območja usmerjeni k doseganju prednostnih nalog in ciljev strategije EU, Slovenije in regije. ZRS Bistra Ptuj na področju regio- ZRS BISTRA PTUJ SPODBUJA PODJETNIŠTVO V SPODNJEM PODRAVJU Podjetništvo je eno izmed ključnih področij, ki jih ZRS Bistra Ptuj razvija vse od začetkov obstoja. Podjetja v regiji tako spodbujamo od ustano-vitvedozrelosti. V zadnjih šestnajstih letih deluje na ZRS Bistra Ptuj točka SPOT Svetovanje (prej VEM), kjer potencialnim podjetnikom in obstoječim podjetjem nudimo brezplačne podporne storitve. Statistični podatki za Slovenijo pričajo, da smo v sistemu ŠPIRIT Slovenija že nekaj let najboljobiskana SPOT točka izven Ljubljane. Od leta 2018 smo registrirali 2.069 s. p., 339 d. o. o., izdali 7.018 pooblastil ter izvedli 3.148 drugih postopkov. Nadvse pomembno področje pa je spodbujanje podjetništva med mladimi. Vsako leto s partnerji organiziramo Podjetniški izziv za mlade, na katerem izbiramo najboljše poslovne ideje med osnovnošolci in srednješolci. V10 letih iskanja podjetniških idej smo aktivirali 2.300 mladih iz 11 šol, usposobili 30 mentorjev učiteljev in razvili več kot 400 poslovnih modelov. Preko programa podjetniškega inkubatorja in coworkinga na Ptuju inovativnim posameznikom zagotavljamo pomoč pri iskanju, presoji in razvoju podjetniških idej ter pri dejanski ustanovitvi podjetja. V okviru programa PONI Podravje (Podjetno nad izzive) smo skupaj s partnerji vključili 130 udeležencev v podjetniško šolo. Več kot 40 % vklju-čenihje odprlo lastno podjetje. ZRS Bistra Ptuj goji tesne stike z gospodarstvom. Za podjetja oblikujemo storitve, da bi jim pomagali izboljšati konkurenčnost ter spodbuditi inova-tivnost. Nudimo tudi celovito podporo pri prijavi, vodenju in izvajanju njihovih razvojnih in raziskovalnih projektov. Podjetjem pomagamo pri vstopanju na tuje trge in svetujemo investitorjemvSpodnjem Podravju. USTVARJANJE IN PRENOS NOVIH ZNANJ ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ REGIJE ZRS Bistra Ptuj kot znanstveno-raz-iskovalna institucija s koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti deluje v smeri ustvarjanja novih znanj na raziskovalnih področjih kemijskega in procesnega inženirstva, krožnega gospodarstva in sonaravnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam. Znanstvene in aplikativne interdisciplinarne raziskave zaokrožamo z razvojem kadra od regionalnega mladinskega raziskovanja do mladih raziskovalcev doktorantov. Za razvoj in uvajanje novih znanj v gospodarsko prakso se pri svojem delu povezujemo s fakultetami in raziskovalnimi inštituti na več področjih. ZRSjBistra PTUJ • krepitev raziskovalnih kapacitet v podjetjih za razvoj novih proizvodov in tehnologij, • večji interes za zaposlovanje mladih doktorjev znanosti v gospodarstvu preko mehanizma mladih raziskovalcev, zaščito znanja in inovacij s patenti, raziskovalno delo z mladimi in promocijo znanosti zaintere-siranijavnosti. Raziskovalno sodelovanje s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami je bilo uspešno v 18 aplikativnih projektih za različne uporabnike. Patentirali smo 8 inovacij, mentorirali 18 diplomantov in 10 doktorjev znanosti. Za promocijo znanosti med mladimi je v 32 letih regijskega srečanja sodelovalo več kot 5.000 mladih raziskovalcev iz osnovnih in srednjih šol Sp. Podravja in Prlekije. PROJEKTNA PISARNA Projektna pisarna z aktivnim pridobivanjem in izvajanjem projektov na vseh področjih delovanja pospešuje tako lokalni kot regionalni razvoj. Predstavlja vezni člen celotne organizacijske oblike ZRS Bistra Ptuj na vseh področjih njenega delovanja, Projekt Ister - pri Splošni bolnišnici dr. Ivana Potrča Ptuj smo/n situ, na mestu samem, zaščitili in prezentirali ostanek rimske < Preko povezovanja in prenosa znanja na regijskem, nacionalnem in mednarodnem nivoju seje ZRS Bistra Ptuj razvila v usposobljeno podporno okolje, kjer preko raziskovalno-razvojne-ga delovanja spodbujamo: • sodelovanje z gospodarstvom in institucijami znanja v okviru aplikativnih projektov, pripravljanja in izvajanja projektov. S pridobivanjem tako nacionalnih kot mednarodnih projektov ZRS Bistra Ptuj lokalnim skupnostim omogoča, da ne zaostajajo za ostalimi okolji. Velik poudarek dajemo sodelovanju v mednarodnih projektih, saj so ti projekti priložnost, da se ZRS Bistra Ptuj ter regija Spodnje Podravje udeležuje različnih dejavnosti po vsej Evropi in svetu. Mednarodni projekti, ki jih koordiniramo, so namenjeni podjetništvu, zaščiti okolja, ohranjanju kulturne dediščine, regionalnemu sodelovanju, razvoju turizma itd. ZRS BISTRA Ptuj je kot vodilni partner sodelovala pri 16 projektih, kot projektni partner pa v več kot 60 mednarodnih projektih. Prizadevamo si, da tudi v prihodnje v tej vlogi ustvarjamo uspešne projektne zgodbe, naslanjamo potrebe okolja in na ta način aktivno sodelujemo pri doseganju dolgoročnih strateških lokalnih in regionalnih usmeritev. Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 12 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 29. oktobra 2024 Ptuj • Posodabljanje otroškega igrišča Zamenjali 40 let staro igralo V parku Ljudski vrt so prejšnji teden odstranili najstarejše igralo, na katerem so se otroci igrali skoraj 40 let. Kovinska konstrukcija, po kateri so se lahko plazili, ni bila več primerna, nadomestilo jo je novo, popolnoma drugačno igralo. Namesto stare, dotrajane železne konstrukcije postavljajo novo, ki ima veliko gugalnic. Kar nekaj posodobitev igral je bilo izvedenih v parku Ljudski vrt v zadnjih letih. Otroci z veseljem uporabljajo zip line, pa trampolin, prav tako tudi velika plezalna igrala. Podobo parka je pravzaprav ka-zilo le še eno, staro igralo, ki ni ustrezalo nobenim standardom več. Bilo je še zadnje železno igralo v omenjenem parku. Na občini so se odločili, da je svoje opravilo, zato so naročili zamenjavo. Gugalnica, imenovana gnezdo, je skupaj z gradbenimi deli, izkopi in pripravo terena stala nekaj več kot 3.700 evrov. Na Mestni občini Ptuj pravijo, da redno, skladno z možnostmi, skrbijo za modernizacijo starih igral, ob tem pa upoštevajo tudi želje in potrebe najmlajših obiskovalcev parka, ki je izjemno obiskan. Sočasno te dni poteka tudi premestitev igral za invalidne otroke, ki jih premeščajo na novo lokacijo. Prestavljajo jih namreč na igrišče pri blokih, zadnje, ki so ga urejali. »Bližje tej lokaciji je tudi Osnovna šola Ljudevita Pivka, zato bo po našem mnenju bolj ustrezna. V Ljudskem vrtu pa so ta igrala uporabljali vsi, bila so deležna tudi vandalizma. Seveda upamo, da bo na novi lokaciji bolje,« pravijo na MO Ptuj. Kljub nekaterim pomislekom posameznih okoliških stanovalcev se je ureditev igrišča v Ulici 25. maja izkazala za odlično potezo, saj ga otroci iz blokovskih naselij redno uporabljajo. DK Markovci • Pred občinsko stavbo odkrili kip Terezije Maroh Ljudska pevka, mentorica, avtorica besedil - najprej pa »mama« V Markovcih so nedavno dnevi odkrili kip Terezije Maroh, ustanoviteljice sekcije Ljudskih pevk. Na stopnišču pred občinsko stavbo dela družbo kipu Toneta Kmetca, legendi narodno-zabavne glasbe. Slavnostni dogodek so pripravili v četrtek, 24. oktobra, ko bi Terezija praznovala svoj 100. rojstni dan. Njeni hčerki in drugi sodniki so bili ob slovesnosti globoko ganjeni, hkrati pa hvaležni in ponosni, daje njihova »mama« dobila svoje spominsko obeležje. Svečano prireditev je z izbranimi besedami povezovala Terezijina vnukinja Helena, ki je podedovala njen globoki čut za ljudsko kulturo in ljubezen do pesmi. S spoštovanjem in ganjenostjo je občinstvo popeljala skozi spomine na svojo babico, poudarila njeno vlogo pri ohranjanju ljudske dediščine in pomen njenega dela za skupnost. Helena je v nadaljevanju z občutkom opisala Terezijino predanost, ki je presegala zgolj petje; njeno življenje je bilo posvečeno povezovanju ljudi in ohranjanju običajev. Terezija je sicer že v mladih let pokazala ljubezen do petja in kulturne dediščine. Kot pevka v cerkvenem zboru Markovci je navduševala s svojim glasom, leta 1973 pa je ustanovila skupino Ljudske pevke iz Zabovec. Bila je njihova mentorica, organizatorka in avtorica izvirnih besedil. Terezija je med drugim pomembno prispevala k pristnemu prikazovanju pustnih likov na Kip Terezije Maroh sta skupaj z županom Milanom Gabrovcem odkrili njeni hčerki Silva in Tilčka. Ptuju, s čimer je bogatila kulturne dogodke in ohranjala tradicijo. Poleg dela v kulturi je bila tudi aktivna članica Rdečega križa in uspešno širila krog krvodajalcev. Vsestran- ska ustvarjalka, ki je svoj pečat pustila na številnih področjih, je ostala aktivna vse do svoje smrti v letu 2004. Največji pomen njenega dela pa ostaja njena močna pove- Svečanost od odkritju kipa je marsikoga ganila do solz. zanost s kulturno dediščino, ki še vedno živi v spominu skupnosti, ki ji je posvetila svoje življenje. Občina takoj poskrbela za izvedbo Zaradi vseh teh zaslug je Folklorno društvo Antona-Jožeta Štrafela Markovci podalo pobudo za postavitev kipa, ki bi spomin nanjo in njeno bogato dediščino ohranjal tudi v prihodnjih generacijah. Občina Markovci jih je pri tem podprla ter poskrbela za izvedbo in financiranje. Ob odkritju kipa je župan Milan Gabrovec izrazil globoko spoštovanje do Terezije Maroh. Poudaril je, kako pomembna je vrednost njenega dela, ki presega opis z besedami. Hčerki Silva in Tilčka sta izrazili zadovoljstvo nad podobo svoje mame. Kip je po njunem mnenju izjemno dobro ujel njen značaj in karakter. »Zelo sem ponosna, da kip naše mame krasi stopnišče pred občinsko stavbo. Res si nisem nikoli mislila, da bo naša mama tako zelo popularna,« je dejala Silva. Kip je v naravni velikosti izdelala akademska slikarka Katja Majer. Proces ustvarjanja je opisala kot harmoničen, gladek in prijeten, čeprav s svojimi izzivi. Kot pravi, je upodabljanje pokojnih ljudi pogosto precej zahtevno. Iz fotografij namreč ni mogoče ugotoviti, kako se je oseba v prostoru gibala, izražala. Kip je nastajal osem mesecev, z izvedenim delom pa je zadovoljna. Svečanost je obogatil nastop Ljudskih pevk in pravnuki-nje Mie. Estera Korošec Slovenija • Novi uspehi plesalcev na svetovnem prvenstvu Mladi plesalci odlični promotorji Ptuja Plesna šola Samba še naprej niza uspehe. Na svetovnem prvenstvu v hip-hopu, kije oktobra potekalo v Skopju v Makedoniji, so se s skupinsko točko uvrstili na odlično tretje mesto. Skupina plesalcev, ki deluje pod imenom Shadow, si je udeležbo na tekmovanju zagotovila z najboljšim možnim rezultatom na državnem prvenstvu, kjer so dosegli prvo mesto. Plesalo je kar 40 članov, najmlajši člani štejejo le devet let, najstarejši 17. Njihova trenerka Vanesa Majerič uspehe pripisuje zagnanosti plesalcev, predvsem pa njihovi izjemni ljubezni do plesa: »Take skupine ni lahko najti, res so pridni, uživajo, ko plešejo, veliko delamo, kar se tudi vidi!« V štiriminutni točki so združili ogromno znanja, ki so si ga pridobili na treningih. Uspeh ni prišel sam od sebe. Trenirajo tri- oziroma pred tekmami še večkrat na teden. Povezava med plesalci in dober odnos s trenerko ter veliko vaje so očitno pravi recept za uspeh. Zraven skupine, ki se je odrezala izjemno, je zelo dober rezultat dosegel tudi Noah Fajfarič, ki je tekmoval v mladinski kategoriji in posamično zasedel sedmo mesto. V svoji kategoriji je bil najboljši Slovenec na tokratnem svetovnem prvenstvu. Veliki uspehi na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih, pa tudi festivalih, so za plesalce, ki vadijo v prostorih Qcentra na Ptuju, odlična motivacija za naprej. Natalija Banovič, lastnica plesne šole Samba, je izjemno ponosna, da jim je v precej kratkem času uspelo formirati tako dobre skupine in nenazadnje odkriti in ustrezno motivirati odlične plesalce, ki tekmujejo Plesalci plesne šole Samba so se odlično odrezali na svetovnem prvenstvu v hip-hopu, ki je potekalo ta mesec v Skopju v Makedoniji. tudi posamično in v parih. »Ples je naše življenje, treningi so za nas veselje, ne breme, razumemo se super, zato je vse lažje. Trenerka pa je tista, ki iz nas vedno potegne maksimum. Biti na tako pomembnem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo, je za vsakega plesalca nepozabna izkušnja,« so ob vrnitvi domov dejali plesalci. Za odlične dosežke na svetovnem prvenstvu je zanje sprejem na Mestni občini Ptuj prejšnji teden pripravila tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki pravi, da so plesalci s svojimi izjemnimi rezultati veliki promotorji mesta. Svoje predstavnike je imela v Makedoniji še ena ptujska plesna šola, Mambo, zastopali sta jih Alja Horvat in Teja Kolednik. Priplesali sta si odlično 22. mesto med 112 članskimi pari iz vsega sveta. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: DK Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 13 Rokomet Čista desetica za jubilejni deseti nastop v Evropi Stran 14 Rokomet Škofljica na Ptuju potrdila svojo kvaliteto Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL, 12. krog tednik Namizni tenis Ptujčani in Cirkovčani ostajajo na zmagovitih tirnicah Stran 15 Nogomet Podvinci prekinili negativni niz, remija Hajdine in Zavrča Stran 16 íPoílulajtí nat na íuztounzm ijilztu! RADIOPTUJ tea- dfiietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šumarji do zmage po preobratu, dravaši nemočni v Biljah Aluminij - Beltinci Klima Tratnjek 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Ikenna (15.), 1:1 Domjan (40.), 2:1 Tanyi (85.). ALUMINIJ: Petek, Kosi, Hunjet, Zeljkovic, Šubaric, Koderman (od 74. Kolednik), Maher (od 57. Kočar), Jagic (od 74. Prenkpalaj), Susso (od 57. Gorenak), Tanyi, Domjan (od 87. Simonič). Trener: Jura Arsic. BELTINCI: Zver, Težački, Kamen-šek Pahič, Majcen, Ikenna, Oštrek, Štimac, Težak, Štrakl (od 74. Gabro-vec), Sočič (od 86. Florjane), Ranta-ša (od 88. Emruli). Trener: Blaž Kra-uthaker. Nogometaši Aluminija so v petkovem popoldanskem terminu pred približno 400 gledalci ugnali ekipo Beltincev in znova skočili na 2. mesto. „Nobena zmaga v 2. ligi ni samoumevna, za vsako je treba vložiti veliko truda. Očitno je, da se nam v obliki športne sreče vrača delo, ki ga vlagamo na treningih - očitno delamo prave stvari. Tekma z Gorico nas je fizično in psihično izpraznila, zato sem vztrajal na dobri psihološki pripravi na tekmo. Na srečo so potem tudi na igrišču fantje vztrajali do te mere, da so vpisali zmago," je po srečanju dejal trener Aluminija Jura Arsic. Z moštvom iz Beltincev letos po nekaj letih ni bilo trenerja Damja- Nogomet • 2. SNL Triglav nasedel v tolminskem blatu V 12. krogu so si gostujoče in domače ekipe enakomerno razdelile izkupiček - oboji so dosegli po štiri zmage. Kar štirje igralci so dosegli po dva gola, to je uspelo Kenanu Hadži-avdicu (Bilje), Stanislavu Krapukhinu (Bistrica), Luku Marjancu (Gorica) in Filipu Pobiju (Jadran). Prvih šest moštev je enakomerno razporejenih po lestvici z razmikom dveh točk (28-26-24-22-20-18), nato pride do večje zgostitve treh ekip s po 17 točkami. Zmaga kroga je uspela Tolminu, ki je na blatnem igrišču v Športnem parku Brajda premagal Triglav. REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Beltinci Klima Tratnjek 2:1 (1:1); Bilje - Drava 3:0 (2:0); Krka - Kety Emmi&Impol Bistrica 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Krapukhin (11.), 0:2 Krapukhin (57.); Jadran Dekani - Rudar Velenje 2:0 (1:0); strelec: 0:1 Pobi (39.), 0:2 Pobi (50.); Miklos Barnabas Tanyi je proti Beltinčanom dosegel suoj tretji zadetek u sezoni. na Gajserja (razšli so se pred nekaj tedni), zato pa je tokrat bil zraven dolgoletni član mlajših selekcij Aluminija Jan Majcen. „Vedno se je lepo vrniti v domačo šumo, kjer poznam vse ljudi, gre za res dobro okolje," je dejal igralec zvezne vrste, ki je pred prihodom v Beltince tri sezone igral za Rogaško. Slabši uvod v tekmo (nekaj zgrešenih podaj Maherja, Šubariča, Kodermana ...) so gostje unovčili z vodilnim golom. Poskusu podaje Ikenna s strani je vratar Jan Petek preusmeril v lasten gol - 0:1. Gostje so tudi v nadaljevanju polčasa držali niti igre v svojih rokah, kljub temu pa so šumarji izenačili po lepi akciji v 40. minuti: Domjana je sprejel žogo in s približno 20 metrov močno sprožil Ilirija 1911 - Gorica 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Marjanac (13.), 0:2 Ouled-Haj--M'Hand (47.), 1:2 Stojnic (58.), 1:3 Marjanac (68.); Tolmin - Triglav Kranj 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Zarifovic (50.); Slovan - Tabor Sežana 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Bafounta (44.), 0:2 Fortuna (80.); Dravinja - Brinje Grosuplje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Jašaragic (24.), 0:2 Dergic (62.). 1. GORICA 12 8 4 0 29:12 28 2. ALUMINIJ 12 8 2 2 20:13 26 3. TRIGLAV KRANJ 12 7 3 2 27:13 24 4. TABOR SEŽANA 12 6 4 2 26:15 22 5. JADRAN DEKANI 12 6 2 4 14:12 20 6. BRINJE GROSUPLJE 11 5 3 3 17:13 18 7. BELTINCI TRATNJEK 12 5 2 5 18:15 17 8. DRAVINJA 12 5 2 5 12:13 17 9. K. E. BISTRICA 12 4 5 3 18:17 17 10. BILJE 12 4 3 5 13:14 15 11. KRKA 11 4 1 6 11:15 13 12. RUDAR VELENJE 12 2 5 5 11:22 11 13. TKK TOLMIN 12 3 18 10:16 10 14. ILIRIJA 1911 12 2 4 6 11:20 10 15. DRAVA PTUJ 12 2 2 8 12:29 8 16. SLOVAN 12 0 5 7 7:17 5 JM proti golu, vratarju Zveru pa je med rokami spolzela v gol - 1:1. V drugem polčasu so imeli domačini več od igre. V 56. minuti je imel sicer aktivni, a neučinkoviti Susso idealno priložnost, ko se je po podaji Tanyia znašel sam pred golom, a je s približno 6 metrov zadel le prečko ... S svežimi močmi na igrišču so šumarji vztrajali do konca, kar se jim je obrestovala v 85. minuti, ko je Gore-nak lepo asistiral Tanyiju, ta pa je iz prve žogo s približno 10 metov zabil v gol - 2:1. Barbabas Tanyi, Aluminij: „Prvi polčas je bil z naše strani slabši, v drugem pa smo obrnili ploščo, se dvignili in si priborili zmago. Beltin-čani so se izkazali za agresivne in čvrste tekmece, nedvomno so bili dobri nasprotniki. Odločilno je bilo, da nismo popuščali in da smo vztrajali do konca v visokem ritmu. Zelo sem vesel gola pred domačimi navijači, veliko mi pomeni, še bolj pa je pomembno to, da je pripomogel k osvojitvi treh točk, ki nas ohranjajo pri vrhu lestvice." Jura Arsic, trener Aluminija: „V prvem polčasu nismo izgledali tako, kot si želimo, Beltinčani so nam s hrabro igro odvzeli želeni ritem. Beltinci so ekipa z glavo in repom, so organizirani na vseh nivojih kluba in to se odraža tudi na igrišču. Njihova trenutna situacija (menjava trenerja Damjana Gajserja, op. a.) me nikakor ni zavedla, pričakoval sem močne Beltince. Sami smo prejeli nesrečen gol, nikakor pa ne morem reči da nezaslužen. Potem smo se počasi sestavili, na koncu pa unovčili še širino in kakovost igralskega kadra. Z vstopom svežih igralcev smo dvignili ritem ter prišli do zaslužene zmage - enostavno smo bili nagrajeni za vztrajnost." Jan Majcen, Beltinci: „Rezultat glede na prikazano ni pravičen, saj smo mi imeli pobudo večji del tekme. Oba gola smo prejeli iz majhnih napak in prav te so odločile zmagovalca. Že v prejšnjih tekmah so nam povzročale težave, očitno moramo doslej član mlajših selekcij berlinske Herthe. Še bolj je bil sporen drugi gol domačinov, ko se je eden izmed domačinov spotaknil in padel, pri tem pa zadel v Luko Lovenjaka - sodnica je to ocenila kot prekršek za najstrožjo kazen. Realiziral jo je dolgoletni član Gorice Leon Marinič - 2:0. Edino pravo priložnost za Dravo je imel v prvem polčasu Simon Rogina, a mu je ni uspelo realizirati. Že ob polčasu je v slačilnici ostal kapetan Luka Lovenjak, ki je začutil bolečine pod kolenom. V drugem polčasu so imeli nekaj polpriložnosti tudi dravaši, a je ostalo brez učinka v smislu golov. Tretji gol na srečanju, ki je že odločil zmagovalca, je padel v 72. minuti, pravi evrogol je iz več kot 20 metrov dosegel Hadžiavdic - 3:0. Nik Erhatič, Drava: „Tekmo smo zaradi dogodkov na poti začeli zelo nezbrano, vsi smo čutili nekakšno utrujenost in zakrčenost. Posledično smo se hitro znašli v zaostanku, ki ga je na slabi igralni površini še težje nadoknaditi. Drugi del je bil z naše strani boljši, a je to bilo še vedno premalo za morebitni priključek. Zgodil se nam je cel niz negativnih dogodkov, na koncu smo zaradi četrtih rumenih kartonov za naslednje srečanje ostali brez Lovenjaka in Mlakarja." Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik na tem še več delati na treningih. Ostale stvari so izgledale dokaj dobro, smo kompaktni, manjkajo pa boljši in bolj mirni zaključki." Bilje - Drava Ptuj 3:0 (2=0) STRELCA: 1:0 Hadžiavdic (12.), 2:0 Marinič (25., z 11 m), 3:0 Hadžiavdic (72.)- BILJE: Drašček, Furlan, Gaberšek Rotovnik (od 84. Gomizelj), Sudar, Doplihar (od 76. Kovačevic), Slavec, Župan, Koštic (od 53. Koron), Erma-cora, Marinič (od 76. Majic), Hadži-avdic (od 84. Kozar). Trener: Žiga Pahor. DRAVA: Vidic, Rec, Verbič, Janežič (od 46. Žulj), Vidovič, Erhatič, Rogina (od 68. Vugrinec), Wirekoh (od 74. Gole), Lovenjak (od 46. Coelho), Do-plihar (od 88. Čuš), Mlakar. Trener: Edo Flego. Oslabljena vrsta Drave, brez kaznovanega Aljaža Džankica (štirje rumeni kartoni), se je v soboto že zelo zgodaj odpravila na dolgo pot v Bilje (v bližini Nove Gorice). A nepredvidljivi zastoji na cesti so že pred Ljubljano poskrbeli za dodatni uri vožnje, kar je seveda povzročalo nervozo med igralci in strokovnim štabom. Na prizorišče dvoboja so Štajerci prišli le 45 minut pred dvobojem ... Po hitrem oblačenju v športno opremo je sledilo kratko segrevanje, a ne na glavnem igrišču, ki je bilo že tako ali tako v katastrofalnem stanju (v zadnjem času je bilo veliko več padavin na zahodu države), ampak na pomožni površini, ki pa je bila praktično v celoti ena sama velika luža . Začetek tekme je bil temu primeren in domačini so po 25 minutah igre vodili 2:0. Prvi gol je padel po globinski podaji, kjer je močno dišalo po prepovedanem položaju, a se sodniška trojka - to so sestavljale tri sodnice, glavna je bila Aleksandra Česen - ni oglasila. Gol je zabil 20-letni Kenan Hadžiavdic, ki je bil Foto: Črtomir Goznik Simon Rogina (Drava Ptuj) Nogomet • 1. SNL Celjanom ni uspelo ponoviti evropske predstave Praktično vse ekipe, ki so ta teden iz vzhoda države potovale na zahod, so imele težave s pravočasnim prihodom na mesto tekme. Tekma na Bonfiki se je začela celo z zamudo ... Koper je z zmago ujel priključek s Celjani, Bravo pa je klonil tretjič zapored (Primorje, Maribor, Koper). Največje presenečenje kroga so pripravili igralci Kalcerja, ki so ugnali Celjane. Varovancem trenerja Alberta Riere ni uspelo ponoviti predstave, ki so jo prikazali med tednom na tekmi evropske konferenčne lige proti turškemu Basaksehirju (5:1). Na drugi strani so Radomljani v izjemnem nizu zmag, tokratna je že četrta v vrsti (Nafta, Primorje, Domžale, Celje). Posebnost tekme so bili trije goli rezervistov Kalcerja, z 1:2 do 4:2 so rezultat obrnili Niko Gajzler, Aleksandar Vučenovic in Sandro Zukic. Brez zmage so ostali tudi Mariborčani na Fazaneriji, na koncu so bili lahko veseli tudi točke. To jim je v sodnikovem dodatku z zelo lepim strelom prinesel Ganec Benjamin Tetteh, ki je sploh prvič zaigral v vijoličastem dresu. Lendavski Nafti je na tekmi s Pri-morjem( odigrana je bila v Novi Gorici) uspelo prekiniti strelski post, ki je trajal več kot 420 minut (nazadnje so zadeli proti Celju v 8. krogu). Z remijem so Ajdovci ohranili 8 točk naskoka pred neposrednimi tekmeci. Olimpija je tekmo z Domžalami odigrala v močno spremenjeni postavi glede na evropsko tekmo z Linzem (šest sprememb v začetni enajsterici), kljub temu pa zanesljivo slavila. Dva gola je prispeval Raul Florucz REZULTATI 13. KROGA: Mura - Maribor 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Maroša (35.), 1:1 Tetteh (93.); Primorje - Nafta 1903 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Dumančic (47.), 1:1 Bešir (57.); Koper - Bravo 3:2 (2:1); strelci: 1:0 Orbanic (23., ag.), 2:0 El Manssouri (30.), 2:1 Tučic (45+2.), 3:1 T. Juric (73.), 3:2 Španring (76.); Kalcer Radomlje - Celje 4:2 (0:1); strelci: 0:1 Kvesic (8.), 1:1 Davidovic (53.), 1:2 Sešlar (65.), 2:2 Gajzler (73.), 3:2 Vučenovic (81.), 4:2 Zukic (96.); Olimpija - Domžale 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Florucz (10.), 2:0 Florucz (52.), 3:0 Nwankwo (81., ag.). 1. OLIMPIJA 14 8 4 1 21:5 28 2. MARIBOR 13 7 4 2 25:11 25 3. KOPER 13 7 2 4 17:10 23 4. CELJE 13 7 2 4 26:22 23 5. BRAVO 13 5 4 4 19:14 19 6. MURA 13 5 3 5 16:16 18 7. RADOMLJE 13 5 2 6 17:16 17 8. PRIMORJE 13 5 1 7 15:24 16 9. NAFTA 1903 13 2 2 9 9:24 8 10. DOMŽALE 13 1 2 10 7:30 5 JM Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K Stran 14 14 Štajerski TEDNIK Šport torek • 29. oktobra 2024 J ~ ffpfft S VWW H "V \ *. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so se zasluženo veselili napredovanja v 3. krog pokala EHF. Rokomet • Pokal EHF, 2. krog (povratna tekma) Čista desetica za jubilejni deseti nastop v Evropi Jure Lukman (Jeruzalem Ormož, št. 27) je bil izjemno razpoložen in je dosegel 8 zadetkov. Jeruzalem Ormož -Borac Banjaluka 33:19 (18:9) JERUZALEM: Ranfl (11 obramb), Balent; Mlač Černe, Bogadi 2, Sok 8 (3), Vincek, Šulek 2, G. Hebar 5, Lukman 8, Ude Tkalčec, Korže Lesjak 1, Pungartnik 1, Krabonja, Jerenec 6 (1). Trener: Saša Prapotnik. BORAC: Grahovac (3 obrambe), Ča-baravdič (3 obrambe - 1x7m), Momic (1 obramba); Ivanovic 1, Djurdjevic 1, Stevanovic, Krivokapic 1, Trivunovic 1, Petrovič 3, Bubic, Njezic, Vujovic, Ha-džic 10 (3), Malivojevic 1, Todorovic 1, Ševa. Trener: Irfan Smajlagic. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Borac 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Borac 8 minut. POTEK REZULTATA: 2:0, 4:4, 11:4, 16:8, 18:9, 21:10, 24:11, 28:17, 33:19. IGRALEC TEKME: Jure Lukman (Jeruzalem Ormož). Na povratni tekmi 2. kroga Pokala EHF je okrog 700 gledalcev v dvorani Hardek videlo izjemno predstavo Jeruzalema, ki mu je uspelo nadoknaditi šest golov zaostanka iz Ba-njaluke (20:26). Po bledi predstavi v BiH so ormoški navijači tokrat videli popolnoma drugačen obraz Ormo-žanov - kot bi na Hardeku zaigrali drugi fantje ... Borac ni imel niti najmanjših možnosti za uspeh, čeprav je bil izid do 8. minute izenačen (4:4). V 18. minuti je trener gostov Irfan Smajlagic vzel že drugo minuto odmora, saj je njegova ekipa zaostajala za kar sedem zadetkov (11:4). Obramba gostiteljev je bila fantastična, Sebastijan Vincek, Filip Jerenec, Gašper Pungartnik, Denis Škrinjar in Teo Šulek so svojo nalogo opravili brezhibno. V 27. minuti je Prlekom uspelo povesti za osem zadetkov (16:8). Strelec zadetka je bil Gašper Hebar, ki je odigral svojo najboljšo tekmo v dresu Jeruzalema. Na krilih polne trdnjave Hardek igralci Jeruzalema niso popustili niti v zadnjih treh minutah 1. polčasa. Prednost osmih golov so povečali na neverjetnih +9 (18:9). To je bil polčas Jeruzalema kot iz sanj, na drugi strani pa so bili vidni bledi obrazi rokometašev Borca, ki so spoznali moč Hardeka. V 2. polčas so varovanci trenerja Saše Prapotnika krenili z dvema zadetkoma (20:9), a žal tretjo izključitvijo in rdečim kartonom Šuleka v 36. minuti. Tudi to ni zmotilo domačih, ki so večali prednost na - verjeli ali ne - celo +13 (24:11). V nekem trenutku je popustila ograja, kjer so navijali Ormožani in kar nekaj „nepripravljenih" je zgrmelo na igrišče. Sledile so salve smeha, saj se na srečo ni zgodilo nič hujšega. V nadaljevanju je vratar Filip Ranfl zaprl svojo „štacuno" (12 obramb), na desni strani sta bila neustavljiva Tadej Sok in Jure Lukman (igralec tekme). Tekma, kjer je Ormožanom šlo vse od rok, gostom absolutno Rokomet • 1. B SRL (m) y Škofljica na Ptuju potrdila svojo kvaliteto Drava Ptuj - Škofljica 19:27 (12:16) DRAVA PTUJ: Škorc, Verboten (9 obr.), Primožič (2 obr.); Golež, Škrobot 5, Toplak, Pratnekar 1, T. Kocijančič 2, Krasnič 4, Lovšin 4, Korez, Svenšek, Žuran, Bezjak, S. Kocijančič, Toš Antelj 3. Trener: Uroš Šerbec. Kakovost in moč ekip z vrha 1. B-lige je v soboto na Ptuju pokazala Škofljica, ki je zanesljivo premagala Dravo. Dravaši so se zelo trudili in so imeli obdobja, ko so bili enakovreden ali celo boljši tekmec (to velja predvsem za prvi polčas), a glavnino tekme je prevladovala gostujoča ekipa, ki je še lani igrala v 1. A-ligi. Ob dobri podpori s tribun je Škofljica prikazala hiter in moderen rokomet v napadu, prav tako pa je imela kompaktno obrambo za končno zmago z osmimi zadetki naskoka. Iz domačega tabora je Leo Škrobot dejal: „Končna razlika ni ravno realna, saj smo v zadnjih petnajstih minutah prevečpopustili v obrambi in je Škofljica prišla do te velike prednosti. Predvsem pa smo v napadu skozi celotno tekmo zgrešili preveč čistih strelov." Sinusno je potekala igra Drave v prvem polčasu - nekaj časa bila krivulja igre usmerjena navzgor in nekaj časa navzdol. Na drugi strani so bili gostje veliko bolj konstantni, kar jim je v prvem polčasu prineslo največ pet golov prednosti (6:11, 7:12). To prednost so si priigrali predvsem zaradi boljše realizacije napadov. Drava je imela tokrat ponovno veliko težav pri zaključkih akcij: igralci so prihajali do zaključnih strelov, a ti so se v prvem polčasu dobesedno lepili na vratnice (petkrat v 1. polčasu). Tudi v drugem so jih zgrešili preveč, da bi lahko držali rezultatski korak z razpoloženimi gosti. Te je I. B SRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj - Škofljica 19:27, Kočevje - Grosuplje 22:25, Dol TKI Hrastnik - Butan plin Izola 26:20, Mokerc Kig - Dobova 22:22, Ljubljana - Herz Šmartno 32:29, Ajdovščina - Frankstahl Radovljica 26:27. Tekma Velika Nedelja - Črnomelj je bila prestavljena na 8. II. ob 20.00. 1. RADOVLJICA 2. GROSUPLJE 3. ŠKOFLJICA 4. AJDOVŠČINA 5. LJUBLJANA 6. DOBOVA 7. MOKERC - KIG 8. HERZ ŠMARTNO 9. DOL TKI HRASTNIK 10. VELIKA NEDELJA 11. DRAVA PTUJ 12. BUTAN PLIN IZOLA 13. ČRNOMELJ 14. KOČEVJE 7 7 0 0 7 7 0 0 7 6 0 1 7 5 11 7 5 0 2 7 4 12 7 3 2 2 7 3 0 4 7 2 0 5 6 114 7 10 6 7 0 2 5 6 0 1 5 7 0 0 7 razigral, hkrati pa dosegel še sedem zadetkov neumorni organizator igre Luka Kljun. Še zadetek več je v statistiko vpisal odlični des-nokrilni igralec Škofljice Juš Rot. Na drugi strani Drava tokrat ni imela posebej razpoloženega strelca, pet zadetkov je dal Leo Škrobot (vse v prvem polčasu). So se pa domačini izredno trudili v obrambi, kjer pa so naleteli na atletsko zelo sposobne tekmece, ki so tudi izpeljali veliko lepo izigranih akcij za zadetke. Z njimi so prišli do zaslužene zmage. David Breznik Liga NLB REZULTATI 9. KROGA: LL Grosist Slovan - Celje Pivovarna Laško 23:23 (13:9), Trimo Trebnje - Krka 25:25 (12:11), Misteral Krško - Urbanscape Loka 31:26 (16:17), Slovenj Gradec -Koper 31:30 (14:14), Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica - Gorenje Velenje 24:28 (15:16). Tekma Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica je bila prestavljena na sredo, 30. 10., ob 19.00. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 9 2. LL GROSIST SLOVAN 3. TRIMO TREBNJE 4. GORENJE VELENJE 5. SLOVENJ GRADEC 6. KRKA 7. JERUZALEM ORMOŽ 8. URBANSCAPE LOKA 9. RIKO RIBNICA 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 11. MISTERAL KRŠKO 12. KOPER 7 2 0 7 1 1 5 2 2 5 1 2 5 1 3 4 1 3 3 0 4 1 4 4 2 1 5 2 1 6 2 0 7 1 0 7 Foto: Črtomir Goznik Navijači so dvorano Hardek napolnili do zadnjega kotička. nič. Na koncu se je tekma zaključila z visoko zmago Jeruzalema s kar +14 (33:19). Skupni izid obeh tekem je tako 53:45 za Ormož, ki je napredoval v 3. krog EHF Pokala. Tekmi 3. kroga sta planirani za 23.-24. 11. in 30. 11.-1. 12. 2024, tekmec pa bo znan v tem tednu. V sredo, 30. oktobra, ob 19.00 bo trdnjava Hardek gostila še eno zanimivo tekmo, v goste prihaja Riko Ribnica. Obe ekipi potrebujeta zmago, ki bi jima olajšala pot do končne uvrstitve med osem najboljših ekip v državi. Na Hardeku se bo znova iskrilo, saj se pričakuje čvrsta rokometna predstava in borba za vsak milimeter igrišča. Uroš Krstič Irfan Smajlagic, trener Borca: „Po tekmi v Banjaluki smo optimistično prišli v Slovenijo, morda celo preveč. Vsi skupaj smo spoznali moč Hardeka. Mnogi so nam o tem razlagali, vendar temu nismo verjeli na besedo. Domačini so odigrali izjemno tekmo in nas nadigrali v vseh elementih rokometne igre. Čestitke Jeruzalemu, želim jim ugoden žreb v 3. krogu. Pohvala navijačem in mestu Ormož, saj resnično živijo za rokomet, ki je meni najljubši šport. Vsa čast za izjemno vzdušje ter spoštljiv odnos do nas." Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: „Po tekmi v Banjaluki smo našim navijačem ostali marsikaj dolžni. Danes smo se z odlično predstavo oddolžili vsem tistim, ki so prejšnji teden potovali v Banjaluko. Na povratni tekmi smo enostavno leteli, vsi igralci so bili razpoloženi in maksimalno motivirani, to je bila ena najboljših predstav Jeruzalema v Evropi. Jubilejni deseti nastop v Evropi lahko ocenimo z najvišjo oceno - čisto deset-ko. Upamo na ugoden žreb v 3. krogu Pokala EHF. Ne želimo si na Balkan in ne tekme proti novomeški Krki ali Celju Pivovarni Laško. Zdaj sta pred nami v tem tednu težki tekmi domačega prvenstva, proti Ribnici in Škofji Loki. Ekipa je psihično in fizično izčrpana in samo na krilih polnega Hardeka lahko premagamo tudi Ribnico v sredo. Težko bo, vendar smo tega sposobni. Hvala vsem, ki so verjeli v nas tudi po visokem porazu v Banjaluki." Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž) Odpor boljši kot rezultat Turbina - ŽOK Ptuj 3:0 (-16, -19, -20) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Brlek, L. Horvat, Hren, Mlakar, Fras, Stater, Dežman, Kloar; Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Odbojkarice Turbine so navidezno gladko ugnale Ptuj, a je bil v športni dvorani Ruše dvoboj iz niza v niz bolj izenačen in kakovosten. V tretjem nizu so gostje proti koncu celo prišle do manjše prednosti 16:18, a so v zaključku pokazale preveč stra-hospoštovanja do nasprotnic in po nizu napak dovolile, da so Rušanke zaključile tekmo v svojo korist s 3:0. Eva Vedlin Gojčič, trenerka ŽOK Ptuj: „V prvem nizu nas je ekipa Turbine popolnoma nadigrala. Naša igra se je bistveno dvignila v drugem in tretjem nizu, ko smo bile dobršen del enakovredne nasprotnice. Predvsem v tretjem nizu so bile moje igralke celo boljše, vendar se jim je ob koncu zaustavilo. Gledano na celotno tekmo lahko ocenim, da nam tokrat nista šla najbolje servis in sprejem, posledično smo imeli slabšo organizacijo igre. Pohvalim pa lahko naš napad, ki je iz tekme v tekmo boljši." Prodoren servis igralk Turbine je delal največ težav ptujskim odboj-karicam v prvem nizu, v katerem so domačinke prevladovale, predvsem so bile bistveno bolj konstantne v igri in so veliko točk zaključile preko centrske pozicije. V drugem nizu se je nivo igre gostij dvignil, kar se je hitro videlo tudi v bolj izenačenem rezultatu. Do točk so prihajale predvsem z boljšim napadom, nekaj so jih osvojile tudi z bloki. Prav blok naj bi bil eno močnejših orožij odbojkaric iz Ruš, a le ta v drugem in tretjem nizu ni predstavljal velike ovire gostujo- čim igralkam. Vse napadalke so bile razigrane, posebej učinkovita je bila Lea Horvat. Njena sestra in kapetan-ka Ana Horvat je s svojimi izkušnjami uspešno zaključevala akcije in je v tretjem nizu tudi povlekla z nizom uspešnih akcij svoje soigralke do prednosti. Po dobri igri so članice ŽOK Ptuj nekoliko padle v končnici 3. niza, kar so odbojkarice Turbine z nekaj učinkovitimi servisi izkoristile in zaključile tekmo. Občutek je, da bi gostje lahko iztržile tudi kaj več, morda bi lahko osvojile niz, ki so si ga z igro tudi zaslužile. Morda bi tekma potem dobila tudi drugačno smer ... A je ni in tako je zmaga ostala v Rušah. David Breznik 2. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 3. KROGA: Kajuh Šoštanj - OTP banka Branik II 0:3, Slovenj Gradec - ŽOK Ljutomer 2:3, Turbina - ŽOK Ptuj 3:0, Lendava -ŽOK Sobota 3:0. 1. TURBINA 2. OTP BRANIK II 3. KAJUH ŠOŠTANJ 4. ŽOK LJUTOMER 5. ŽOK SOBOTA 6. LENDAVA 7. ŽOK PTUJ 8. SLOVENJ GRADEC 9:0 9:0 6:5 5:8 3:6 3:6 3:7 3:9 Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 15 torek • 29. oktobra 2Q24 Šport, šport mladih Štajerski 15 Namizni tenis • 2. SNTL (m) Ptujčani in Cirkovčani ostajajo na zmagovitih tirnicah Igralci NTK Ptuj in NTK Cirkovce so tudi v drugem krogu potrdili napovedi, da se bodo v letošnji sezoni borili za sam vrh prvenstvene tabele. Ptujska zasedba je v dvorani Mladika rezultatsko prepričljivo ugnala tekmece iz Puconcev, Cirkovčani pa so slavili v Velenju. REZULTATI 2. KROGA: Savinja ZIT - Vesna 6:4, Ptuj - Murexin II 6:2, Tempo - Cirkovce I 2:6, Rakek - Xiom Muta 2:6, Arrigoni - Fužinar Inter Diskont II 6:2, Rakek - Fužinar Inter Diskont II 6:0, Tempo - Vesna 6:4, Arrigoni - Xiom Muta 2:6. 1. PTUJ 3 3 0 0 18:3 6 2. CIRKOVCE I 3 3 0 0 18:7 6 3. XIOM MUTA 4 2 11 18:15 5 4. SAVINJA ZIT 2 2 0 0 12:8 4 5. ARRIGONI 4 2 0 2 17:16 4 6. MUREXIN II 3 1 1 1 13:11 3 7. TEMPO 3 1 0 2 12:16 2 8. VESNA 4 1 0 3 16:20 2 9. RAKEK 4 10 3 12:18 2 10. FUŽINAR II 4 0 0 4 2:24 0 Ptuj - Murexin II 6:2 Krušič/N. Šegula - Lipič/Norčič 3:1, M. Šegula - Smodiš 1:3, Krušič - Lipič 3:0, N. Šegula - Norčič 3:2, Krušič -Smodiš 3:0, M. Šegula - Norčič 0:3, N. Šegula - Lipič 3:1, Krušič - Norčič 3:2. Dvoboj med Ptujem in Puconci je veljal za derbi kroga, na koncu pa se je razpletlo z visoko zmago domačinov. „Pred tekmo smo pričakovali zahteven dvoboj, saj Murexin spada med kandidate za najvišja mesta. Na koncu se je za nas razpletlo fantastično, odigrali smo res perfektno tekmo in zasluženo zmagali. Glede na rezultat izgleda, da je šlo za lahek dvoboj, a ni bilo tako, praktično vsi dvoboji so bili izjemno napeti in Luka Krušič (NTK Ptuj) izenačeni. Na srečo so se tokrat skoraj vsi obrnili v našo korist, tako da smo zelo zadovoljni," je dejal Luka Krušič. Začelo se je z uvodno zmago v dvojicah, Nino Šegula in Luka Kru-šič sta ugnala Luka Norčiča in Jana Lipiča. „V vsakem dvoboju je uvodna tekma dvojic pomembna, ne pa tudi odločilna. Tokrat se je tehtnica nagnila na našo stran in nam dala dodaten zagon. Na krilih te zmage smo tudi med posamezniki igrali izjemno," je dejal Krušič. Slabši dan je tokrat imel le Mar-sel Šegula, a to ni vplivalo na končni izid, saj sta Nino Šegula in Luka Krušič dobila vse svoje dvoboje. Poslastica dneva je bil dvoboj prvih igralcev obeh moštev, Krušiča in Norčiča. Izjemen dvoboj z obilico izjemnih točk je pripadel domačemu igralcu z rezultatom 3:2 (11, -8, 6, -6, -7). „Zmaga proti vsem tekmecem, še posebej pa proti Luki Strelstvo • 1. krog mladinske lige Mladi Juršinčani odlično začeli novo sezono Na centralnem strelišču v Ljubljani se je začela nova sezona Državne lige mladih v streljanju z zračno puško in pištolo 2024/25. Odličen uvod v sezono je uspel mladim juršinskim strelcem, ki so osvojili dve posamični in tri ekipna odličja. Mladinska ekipa Juršincev s pištolo druga V najstarejši kategoriji mladincev s pištolo je najvišjo uvrstitev dosegel novinec in tretjeuvrščeni kadet v lanski sezoni - juršinski strelec Milan Kvas (540), ki mu je do odličja zmanjkalo šest krogov. Valterju Drašlerju (532), aktualnemu ligaškemu podpr-vaku, ni uspel najboljši uvod, osvojil je 7. mesto. Ptujčan Luka Rozman (505) je osvojil 16. mesto, 19. Jan Br-mež Čeligo (497). Zmagal je Renee Lenzi (551) z Vremščice. Med mladinkami je slavila svetovna mladinska podprvakinja Manja Slak (559), miklavška strelka Nika Miholič je bila peta. V ekipni tekmi je slavila Gorenja vas (1588) pred Jur-šinci (1569) in Olimpijo (1530). Mai Pak med kadeti do prvega srebra v sezoni in zlata z ekipo Med kadeti s pištolo je odličen nastop uspel Juršinčanu Maiu Paku (353), ki je s srebrnim odličjem zaostal le za aktualnim kadetskim liga-škim prvakom Miho Frasom (369) iz Proarmisa Maribor. Preostali Juršin-čani Miha Močnik (343), Liam Lesjak (330) in Žan Gril (299) so osvojili 8., 18. in 28. mesto, miklavška strelca David Trstenjak (297) in Jaka Miho-lič (264) sta zasedla 30. in 32. mesto. Med kadetinjami je zmagala Eva Volk iz Vremščice (361), Ptujčanka Maruša Antonič (337) je osvojila 4. mesto in le za tri kroge zgrešila odličje. V ekipni tekmi so zmago slavili Jur-šinci (1026) pred Železniki (1015) in Štefanom Kovačem Turnišče (1013). Med kadetinjami s puško je bila uspešna tudi kidričevska strelka Bobana Marijanovič, ki je s 399,9 kroga osvojila 11. mesto in bila od odličja oddaljena za 8,6 kroga. Zmagala je Grosupeljčanka Lana Kužnik (410,1). Powerlifting • DP v Kidričevem Katji Babič rekord in naslov Powerlifting zveza Slovenije - zveza troboja moči se je ponovno odločila, da bo državno prvenstvo v powerliftingu izpeljala v športni dvorani Kidričevo. Na 10. uradnem prvenstvu so gledalci v soboto in nedeljo videli številne težke dvige in tudi nekatere nove državne rekorde. Foto: Črtomir Goznik Norčiču, me navdajajo z izjemnim občutkom, res mi je šlo dobro. Zaradi takšnih zmag lahko z optimizmom zremo v prihodnost. Naš cilj je zmaga na vsaki tekmi, tako ekipno kot posamezno - če se bomo temu čim večkrat približali, potem bomo uspešni." Tempo - Cirkovce I 2:6 Vodušek/Kljajič - Slodej/Koren 0:3, Godec - Slodej 1:3, Vodušek - Križanec 3:0, Videc - Koren 2:3, Vodušek - Slodej 1:3, Godec - Koren 0:3, Videc - Križanec 3:0, Vodušek - Koren 1:3. Moštvo iz Cirkovc so tokrat v Velenju zastopali Matic Slodej, Aleks Koren in Tilen Križanec. Prva sta vse svoje dvoboje dobila, vključno z dvojicami, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Edini izenačeni dvoboj sta odigrala Patrik Videc in Koren, v petem setu pa je mladi Cirkovčan pustil tekmeca na drugi točki. Jože Mohorič Juršinci in Jayden Ljubeč zmagali tudi med starejšimi dečki s pištolo V kategoriji starejših dečkov je prvo zmago v sezoni slavil Juršinčan Jayden Ljubeč (164), le štiri kroge pa je do odličja zmanjkalo Aneju Čučku (140) na 4. mestu. Med starejšimi deklicami je zelo uspešen prvi nastop v državni ligi mladih opravila ormoška strelka Tovarne sladkorja Tia Pevec, ki je s 159 krogi in enakim rezultatom kot tretjeuvrščena Ajda Dular iz Gorjancev osvojila 4. mesto. Juršinska strelka Isidora Drobnjak (154) je osvojila 6. mesto. V ekipni tekmi so bili Juršinci s 458 krogi za odtenek boljši od gorenjske ekipe Lotriča iz Železnikov (455) in Gorenje vasi (442) na tretjem mestu. Simeon Cone Šlo je za vrhunski dvodnevni dogodek, o katerem je glavni organizator in predsednik zveze Urban Mur povedal: „Športna dvorana v Kidričevem nam nudi izredne pogoje za izpeljavo državnega prvenstva. Sedaj jo že dobro poznamo, zato lahko v njej vsako leto še nadgradimo določene organizacijske zadeve, povezane s tekmovanjem. Ob tem nam tudi Občina Kidričevo zmeraj priskoči na pomoč." Letos je bilo tekmovanje izvedeno v članskih kategorijah in na njem je skupno nastopilo 64 tekmovalcev (22 žensk in 41 moških). „V splošnem je v Sloveniji zanimanje za powerlifting zmeraj večje. Posledično imamo zmeraj več tekmovanj in tekmovalcev, s čimer vidno raste kakovost našega športa," je dodal Mur. Prvo ime prvenstva je bila domačinka iz Župečje vasi Katja Babič, večkratna športnica občine Kidričevo in vrhunska tekmovalka v powerliftingu. Letos se je službeno preselila v Oxford, kjer še vedno redno trenira powerlifting. Babičeva je popolnoma podrejena tej športni disciplini, kar se zrcali tudi skozi njene odlične rezultate. Uspeli so ji številni vrhunski dvigi: v počepu je dvignila Katja Babič (v sredini) je postala državna prvakinja. Šolski šport • Rokomet, učenci Zraven tekmovanja znotraj težnostnih kategorij so se tekmovalci potegovali tudi za mesta v absolutni razvrstitvi po točkah, ki predstavljajo relativno moč posameznika glede na telesno težo. Ta najpre-stižnejša državna naslova sta v Kidričevem osvojila Uroš Pihler in Katja Babič. Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Foto: Strelsko društvo Juršinci Z nastopi svojih mladih varovancev, ki so z dobrimi nastopi in petimi osvojenimi odličji poskrbeli za najuspešnejši tekmovalni dan v zgodovini juršinskega društva, je bil na uvodnem ligaškem turnirju v novi sezoni zelo zadovoljen glavni trener Darko Pavlin. Rokometna ekipa OŠ Ljudski vrt Šahovski kotiček Štajerska kadetska liga: na prvem turnirju tri medalje za mlade člane ŠD Ptuj S prvim kolom se je začelo tekmovanje v Štajerski kadetski ligi za sezono 2024/25, katerega organizator je že vrsto let ŽŠK Maribor Poligram. Tekmovanje je namenjeno učencem osnovnih šol in poteka v treh starostnih kategorijah. V vseh treh so nastopili tudi štirje člani Šahovskega društva Ptuj, kar trije pa so zastopali OŠ Kidričevo in bili z eno zlato in eno srebrno medaljo med uspešnejšimi. Omenjeno tekmovanje je med mladimi osnovnošolci izredno popularno, saj se jih na posameznem turnirju zbere tudi več kot sto. Tokrat jih je bilo 99, zastopali pa so 30 osnovnih šol in dva šahovska kluba vse od Celja, Sl. Konjic, Slovenj Gradca, Slivnice, G. Radgone, Sp. Polskave in številnih drugih krajev. Največ, kar 18, jih je prišlo iz OŠ Zreče, iz Maribora je bilo zastopanih kar deset osnovnih šol s 33 učenci in učenkami. Ptujsko območje so zastopali samo trije učenci iz OŠ Kidričevo, ki pa so bili izredno uspešni. Žan Bajde je bil v kategoriji do 12 let absolutno deseti, med fanti pa sedmi. V konkurenci do 15 let je bila Alisa Beranič absolutno štirinajsta, med dekleti pa je osvojila prvo mesto. Maksim Kaiser je v isti konkurenci osvojil odlično 150 kg, v potisku s prsi 85,5 kg (državni rekord) in v mrtvem dvigu 175,5 kg (državni rekord). Tudi skupni seštevek vseh treh dvigov (411 kg) pomeni državni rekord za tekmovalke v kategoriji do 57 kg. Katja Babič: „Sama tekma je bila zame zelo dobra, saj sem uspešno izvedla vseh devet dvigov in izboljšala tri državne rekorde. S temi rezultati sem toliko bolj zadovoljna, saj sem imela pred samim prvenstvom kar nekaj težav (zastrupitev s hrano, op. a.). Zaradi tega sem se za nastop odločila šele po ogrevanju na dan tekme. Na sam nastop sem se 100 % osredotočila in sem uživala in dala od sebe trenutni maksimum. Res mi je uspelo izpeljati odlično tekmo." V tej sezoni je tekmovalka iz Župečje vasi najprej v marcu tekmovala na EP v Zagrebu. Babičevi je v hrvaški prestolnici šlo zelo dobro, saj je tam s skupnim izidom 410 kg postavila državni rekord in osvojila 11. mesto. Drugi uradni nastop je opravila na lokalni tekmi v bližini mesta Southampton v Angliji, kjer je zmagala z nekaj manj kot 400 dvignjenimi kilogrami. Na tretji tekmi sezone je sedaj dosegla novo zmago v Kidričevem. Naslednje leto načrtuje nastop marca na EP v Malagi, morda pa bo kasneje nastopila še na svetovnem prvenstvu, za katero je z rezultatom 411 kg že izpolnila normo. David Breznik Odlična tekma za medobčinskega prvaka V športni dvorani OŠ Ljudski vrt je potekala tekma za naslov medobčinskega prvaka v rokometu za učence letnika 2010 in mlajše. Na žalost sta bili prijavljeni le dve ekipi, OŠ Ljudski vrt in OŠ Gorišnica, ki pa sta zato prikazali odlično in zelo izenačeno predstavo. Odločitev o zmagovalcih je padla šele po strelih iz 7-metrovk, redni del se je po 20 minutah igre končal brez zmagovalca. V penalih so večjo zbranost pokazali gostitelji, ki so tako osvojili medobčinski naslov. Obe ekipi bosta tekmovanje nadaljevali na območnem turnirju. Rezultat: Ljudski vrt - Gorišnica 10:10 (15:13- po 7-m). UR drugo mesto, čeprav je bil po začetnem razporedu šele na 19. mestu. V prvem kolu je moral priznati premoč drugemu nosilcu, nato pa je nanizal šest zmag in le za pol točke zaostal za zmagovalcem. Premagal je tudi tretjega in četrtega nosilca, pa tudi sošolka Alisa je morala proti njemu priznati poraz. Kako kakovostna je bila ta skupina, pove podatek, da je bil prvi nosilec šele na 15. mestu. Šesto mesto absolutno in prvo med dekleti je v konkurenci do 9 let osvojila mlada članica ptujskega društva Ajda Špes, ki je sicer zastopala OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec. Začetek lige je bil tako za mlade Ptujčane izredno uspešen in verjamemo, da bo to dodatna spodbuda in motivacija za nadaljevanje lige tudi za preostale mlade šahiste s ptujskega območja. Vrstni red U9 (18): 1. (1.) Noel Čontala (OŠ Sv. Jurij) 6,5 točke, 2. (2.) Marko Breznik (ŠK Impol Sl. Bistrica) 5, 3. (17.) Vasja Vihar (OŠ Janka Glažarja Ruše) 5 ... 6. (15.) Ajda Špec (OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec) 4 (med dekleti 1. mesto) ... Vrstni red U12 (47): 1. (17.) Lučka Heric (OŠ Selnica) 6 točk, 2. (5.) Zarja Skarlovnik (1. OŠ Sl. Gradec) 5,5, 3. (15.) Yurii Grudimin (OŠ Tabor) 5,5 ... 10. (7.) Žan Bajde (OŠ Kidričevo) 4,5 (med fanti 7. mesto) Vrstni red U15 (34): 1. (2.) Aljaž Skarlovnik (1. OŠ Sl. Gradec) 6,5 točke, 2. (19.) Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 6, 3. (7.) Leonard Červek Roškarič (OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava) ... 14. (11.) Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 4 (med dekleti 1. mesto) ... Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 16 12 Štajerski Šport, rekreacija torek • 29. oktobra 2024 Nogomet • 3. SNL - vzhod, 11. krog identična remija Hajdine in Zavrča, Podvinci prekinili niz brez zmage REZULTATI 11. KROGA: IBLO Podvinci - ZASE Videm 2:1 (1:0), Maripol Starše - Hajdina 2:2 (0:0), Korotan Prevalje - Zavrč 2:2 (1:1), Premium Dobrovce - Krško Posavje 2:3 (1:0), Brežice 1919 Terme Čatež - Fužinar V11. krogu je prišlo do zamenjave na vrhu lestvice, Hajdina je po petih tednih vztrajanja na vrhu to mesto prepustila Krškemu. Je pa še vedno med kandidati za simbolični naslov jesenskega prvaka. Dolgi niz tekem brez zmage, ki je trajal kar sedem krogov, so končno prekinili igralci iz Podvincev, slavili so na lokalnem derbiju z Vidmom. Vrnitev na domače igrišče jim je dobro dela, če bi se ta zgodila že prej, bi bil negativni niz verjetno končan kakšen krog prej... V rezultatskem smislu sta povsem identični srečanji tokrat odigrali ekipi Zavrča in Hajdine. Obe sta zaostajali (0:1), nato sta izid obrnili v svoj prid (2:1), na koncu pa obe prejeli gol v zadnjih minutah tekme za končni izid 2:2... IBLO Podvinci - ZASE Videm 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Orovič (19.), 2:0 An-žel (61.), 2:1 Šalamun (71.). IBLO PODVINCI: Cajnko, J. Cesar, Gril, Ramšak, Posteržin (od 76. Ži-vič), Svenšek, Anžel, Kolenko (od 46. Modrič), Markelc (od 88. Marko-li), L. Čeh (od 76. Mokotar), Orovič. Trener: Aleš Čeh. ZASE VIDEM: Rogina, Mesarič, Zdovc (od 66. Kurež), Gajster, Kru-šič, Krajnc, Petek, Ferčec, Vidovič (od 86. Plajnšek), Kelc (od 62. Buran), Šalamun. Trener: Gregor Cafuta. Predzadnji lokalni derbi ekip iz MNZ Ptuj v jesenskem delu (v 13. krogu še Zavrč - Hajdina) je bil v sončnem sobotnem dnevu izpeljal v Podvincih, kjer se je zbralo res lepo število gledalcev - blizu 300. Ti so spremljali zanimivo predstavo, obenem pa so bili postreženi z različnimi dobrotami (bograč, kostanji) - te so tokrat bolj teknile domačinom ... Da bi to lahko bil njihov dan, je nakazal že vodilni zadetek, ko se je po podaji iz prostega strela iz strani v kazenskem prostoru najbolje znašel kapetan Jernej Orovič in žogo iz bližine pospravil v mrežo - 1:0. Po kratkem šoku so se gostje organizirali in začeli nizati kontinuirane napade. Najbolj nevaren je bil Niko Šalamun, ki se je znašel v kar treh zrelih priložnostih (v 35., 38. in 40. minuti), a mu vratarja Cajnka ni uspelo premagati. Foto: Črtomir Goznik Podvinčani so po sedmih sušnih krogih vendarle dočakali zmago, ugnali so lokalne rivale iz Vidma. V drugem polčasu se je nadaljevala prevlada gostov v igri v polju, domačini pa so prežali na protinapade. Po enem takšnih so prišli do prostega strela iz strani: podajo Oroviča so gostje izbili, a le do Leona Anžela, ki je z notranjim delom stopala dobro zadel žogo, ki je v visokem loku na presenečenje vseh pristala v mreži - 2:0. Gostje so potrebovali nekaj minut, da so znižali izid: najprej je Šalamun v 67. minuti zgrešil še eno priložnost iz bližine, v 71. minuti pa je vendarle z glavo meril dovolj natančno - 2:1. Pri tem izidu je ostalo do konca, čeprav bi lahko domačini izkoristili veliko prostora (Mokotar sam pred Rogino), ki so ga ob tvegani igri puščali Videmčani v obrambi. Vidmu ni uspel niti zaključni nalet, ko se je na nasprotno stran igrišča preselil tudi vratar Rogina ... Leon Anžel, Podvinci: „To je za nas zelo dragocena zmaga, ki pa je bila prigarana na igrišču. Videm je bil v polju nedvomno boljši, mi pa smo izkoristili svoje priložnosti, ki so se nam ponujale. Po dolgem času smo znova odigrali tekmo pred polno domačo tribuno, v takšnih razmerah se pokaže pravi čar nogometa. Kljub slabši seriji rezultatov nismo obupali, v derbi smo šli sproščeno in uspelo nam je doseči zmago, ki je za nas v tem trenutku zelo dragocena. Vesel sem, da sem s svojim zadetkom po- magal ekipi do zmage, v tistem trenutku sem se povsem instinktivno odločil za strel in uspel je." Niko Šalamun, Videm: „Veseli me, da si je derbi ogledalo veliko gledalcev. V tem srečanju bi lahko iztržili precej več, saj smo imeli veliko priložnosti, vsaj tri ali štiri bi enostavno morali realizirati. Podvinci so prikazali zelo borbeno igro, a so zadeli iz praktično obeh polpriložnosti, ki so ju imeli. To je tisti čar nogometa, ko odločajo malenkosti. Po porazu se moramo hitro pobrati: imamo dobro ekipo in igramo všečen nogomet, predvsem pa si redno pripravljamo priložnosti. Če bomo tako nadaljevali, bomo zagotovo pri vrhu lestvice." Maripol Starše - Hajdina 2:2 (0:0) STRELCI: 1:0 Gerečnik (52.), 1:1 Gojkošek (62.), 1:2 Medved (85.), 2:2 Gerečnik (92.). HAJDINA: T. Zupanič, Kovačec, Horvat, Gojkošek, Rajh, Drevenšek, Vogrinec (od 46. Medved), M. Boj-nec (od 76. Ostroško), I. Emeršič (od 86. Mesarič), Cep (od 60. Satler), Ljubec. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši vodilne Hajdine so se podali na bližnje gostovanje v Starše, kjer se je zbralo lepo število navijačev, okrog 250. Začetek tekme na ozkem in za igro zelo težkem igrišču se ni odvil po načrtih gostov, saj je zgoščena in borbena ekipa Starš s Nogomet • Super liga MNZ Ptuj Druga zmaga Gorišnice, drugi remi Tržca Nogometaši Apač so ohranili prednost treh točk pred najbližjimi zasledovalci iz Ormoža, na domačem igrišču so z golom Uroša Cesarja v končnici tekme ugnali Središče. To je bila že njihova osma zmaga v sezoni, kar je glede na lani, ko so v celotni sezoni 2023/24 (18 tekem) dosegli le tri, neverjeten preporod. Ormož je prekinil serijo treh zaporednih porazov (Boč, Makole, Grajena) z visoko zmago proti Gere-čji vasi. Uvodna zadetka je prispeval najboljši strelec lanske sezone Luka Kirič, s tretjim in četrtim pa so Ormo-žani že v uvodu drugega dela odločili tekmo. Podobno velja za Stojnčane, ki so proti Grajeni tri gole dosegli v razmiku 18 minut. Največ gledalcev seje tokrat zbralo na lokalnem derbiju v Poljčanah, kar 400, veliko je bilo gostujočih. Ti so odhajali domov zadovoljni, saj so Makolčani z goloma Žige Pekliča in Boruta Šketa slavili pomembno zmago v boju za vrh tabele. Nogometaši iz Bukovcev so prišli v Tržec kot favoriti, a so si morali točki tokrat deliti z domačini. Za Tržec je to šele drugi remi v sezoni, na prvo zmago še čakajo. Pošteno se je iskrilo v Markovcih, kjer sta se merili ekipi, ki predstavljata največji razočaranji sezone. Po golu Nejca Lončariča so bili domačini čvrsto igro prekinjala vse njihove poskuse razvijanja igre. Tako so oboji več poskušali s preskok igro, z dolgimi podajami, pri čemer pa si v prvem polčasu nobena ekipa ni priigrala resnejših priložnosti. Po odmoru se je tekma vendarle začela razvijati, k čemur so v največji meri pripomogli zadetki. Domačine je v vodstvo v 52. minuti popeljal kapetan Sašo Gerečnik, gostje pa so po podaji iz kota in zaključku Tomaža Gojkoška izenačili deset minut kasneje. Ko so varovanci trenerja Mirana Emeršiča po nesebični podaji Damiela Ljubca in zaključku Nejca Medveda povedli v 85. minuti, se je zdelo, da bodo s sabo odnesli tri točke. A je domačinom uspelo odgovoriti z izenačenjem, zanj je po prostem strelu poskrbel Gerečnik s svojim drugim golom na tekmi. Ian Emeršič, Hajdina: „Po slabšem prvem polčasu smo po odmoru nadaljevali agresivneje in prevzeli pobudo, a po rahli nepazljivosti v obrambi dobili lahek zadetek. Ekipa je ob zaostanku še enkrat pokazala karakter, z borbenostjo najprej izenačila in nato tudi povedla. Ko smo vsi mislili, da je tekma že zaključena, so Staršani iz skoraj nemogočega položaja iz prostega strela dosegli zadetek za izenačenje. Ne morem reči, da si domačini točke niso zaslužili, saj so se za njo izjemno borili celo tekmo, a za takšen zaključek so potrebovali na dobri poti do zmage, a se jim na koncu ni izšlo po željah, saj so prejeli dva gola in dva rdeča kartona. REZULTATI 10. KROGA: Markovci - Gorišnica 1:2 (0:0); strelci: 1:0 Lončarič (48.), 1:1 Zorko (69., z 11 m), 1:2 Zlatnik (85.). Rdeča kartona: Aljoša Plajnšek (82.), Lončarič (93., oba Markovci); Tržec - Bukovci 0:0; Apače - Središče 1:0 (0:0); strelec: 1:0 U. Cesar (83.); Ormož - Gerečja vas 5:1 (3:1); strelci: 1:0 Kirič (20.), 1:1 Leljak (28.), 2:1 Kirič (36.), 3:1 Kosec (43.), 4:1 La-dika (48.), 5:1 Vočanec (78.); Stojnci - Grajena ANpro 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Kovačec (31.), 2:0 Bla-žekovič (38.), 3:0 Murkovič (49.); Boč Poljčane - Makole Bar Miha Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Tržca (rdeče-beli dresi) so osvojili drugo točko v sezoni, po Makolah (6. krog - 1:1) so tokrat remizirali še z Bukovci. 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Peklič (4.), 0:2 Šket (80., z 11 m). 1. APAČE 10 8 0 2 22:12 24 2. ORMOŽ 10 7 0 3 23:7 21 3. MAKOLE MIHA 10 6 2 2 18:9 20 4. BUKOVCI 10 5 4 1 20:10 19 5.STOJNCI 10 6 0 4 24:14 18 6. BOČ POLJČANE 10 5 2 3 18:11 17 7. SREDIŠČE 10 4 2 4 16:20 14 8. GEREČJA VAS 10 3 3 4 15:15 12 9. GRAJENA ANPRO 10 3 2 5 16:23 11 10. GORIŠNICA 10 2 1 7 13:30 7 11. MARKOVCI 10 2 0 8 8:17 6 12. TRŽEC 10 0 2 8 6:31 2 JM še dodaten kanček sreče, ki je bila tokrat na njihovi strani. Čeprav je na težkem igrišču prihajalo do veliko napačnih podaj, pa je bilo v naši igri tudi veliko pozitivnega. Pozitivno je tudi to, da smo še vedno v vrhu in v borbi za jesenskega prvaka." Korotan Prevalje - Zavrč 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Plesec (18.), 1:1 Cimer-man (41.), 1:2 Kukovec (67.), 2:2 Mori (88.). ZAVRČ: Maroh, Hren, Lovrec, Kelc Vnuk, Jambriško, J. Bojnec, Koren, Kukovec, Potočnik (od 92. Tursa-novic), Predikaka (od 94. Poštrak), Cimerman. Trener: Dražen Kovaček. Na igrišču z umetno travo v Pre-valjah so bili igralci Zavrča zelo blizu pomembne zmage proti tekmecem iz sredine lestvice, a je Korošcem v zaključku uspelo izid poravnati. Domačinom je pripadel uvod in zaključek tekme, vmes je ekipa iz Haloz nadzorovala potek in tudi prišla do vodstva. Pod gola sta se podpisala Ivan Cimerman (zadel po gneči v kazenskem prostoru) in Matevž Kuko-vec (iz prostega strela). Za Korošce sta zadela 30-letni Nejc Plesec (skoraj 50 tekem v 1. ligi za Celje in Rudar) in 21-letni domačin Nejc Mori. SIJ Ravne Systems 3:2 (1:1), 1928 - Avto Rajh Ljutomer Šampion - Čarda Martjanci 1. KRŠKO POSAVJE 11 8 0 3 2. BREŽICE ČATEŽ 11 7 2 2 3. HAJDINA 11 7 2 2 4. ZASE VIDEM 11 6 2 3 5. ČARDA MARTJANCI 11 6 1 4 6. KOROTAN PREVALJE 11 5 3 3 7. IBLO PODVINCI 11 4 4 3 8. ŠMARTNO 1928 11 5 0 6 9.ZAVRČ 11 4 2 5 10. MARIPOL STARŠE 11 4 2 5 11. A. RAJH LJUTOMER 11 4 1 6 12. P. DOBROVCE 11 3 0 8 13. FUŽINAR SIJ 11 2 1 8 14. ŠAMPION 11 2 0 9 Šmartno 4:1 (1:0), 0:2 (0:1). 28:13 24 26:15 23 26:15 23 23:14 20 24:25 19 19:15 18 17:15 16 28:26 15 25:23 14 17:25 14 15:21 13 15:23 9 14:27 7 13:33 6 Matevž Kukovec, Zavrč: „Na začetku smo potrebovali nekaj časa za navajanje na umetno travo in na agresivno igro domačinov, v tem času smo tudi prejeli gol. Nato smo prevzeli pobudo in kontrolirali igro, plod boljše igre pa sta bila naša gola in vodstvo. V zaključku tekme so nas domačini vendarle potisnili nekoliko bolj v obrambo, nato pa iz tega tudi izenačili z res lepim in natančnim strelom iz strani. S trenutno formo in rezultati smo lahko zadovoljni, sedaj pa gremo odigrat kar najbolje pokalno tekmo na Fazanerijo, v kateri moramo predvsem uživati." Jože Mohorič Med tednom pokalni obračuni V počitniškem tednu čakajo nogometaše tekme 1/32 finala Pokala Pivovarna Union. Atraktivna dvoboja čakata Zavrč in Videm, ki se bosta merila s prvoligašema. Zavrč bo gostoval na Fazaneriji (tekma bi sicer morala biti v Zavrču, a so se Haložani zaradi prevelikih stroškov organizacije tekme odpovedali gostiteljstvu), Videmčani pa bodo gostili lendavsko Nafto. Aluminij in Dravo čakata obračuna v gosteh s tekmecema iz iste lige, šumarji odhajajo v Velenje, dravaši pa v Sežano. Najlažje delo čaka Bi-stričane, ki se bodo merili s tretjeligašem z Vrhnike (zahodna skupina) . Razpored tekem klubov iz MNZ Ptuj: Vrhnika - Kety Emmi&Impol Bistrica (v torek ob 14.00); Rudar Velenje - Aluminij (v sredo ob 16.00), Mura - Zavrč (v sredo ob 17.30); ZASE Videm - Nafta 1903 (v četrtek ob 12.00); Tabor Sežana - Drava Ptuj (v četrtek ob 14.00). Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO, 2. 11., OB 15.00: Domžale - Pri-morje; OB 17.30: Maribor - Kalcer Radomlje; V NEDELJO, 3. 11., OB 13.00: Bravo - Mura; OB 15.00: Celje - Olimpija Ljubljana; OB 17.30: Nafta 1903 - Koper. 2. SNL RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO, 2. 11., OB 14.00: KetyEmmi&Im-pol Bistrica - TKK Tolmin; OB 17.00: Gorica - Slovan; V NEDELJO, 3. 11., OB 14.00: Drava Ptuj - Krka, Brinje Grosuplje - Aluminij, Beltinci Klima Tratnjek - Ilirija 1911, Tabor Sežana - Bilje; OB 15.00: Triglav Kranj - Jadran Dekani; V PONEDELJEK, 4. 11., OB 17.00: Rudar Velenje - Dravinja. 3. SNL - vzhod RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO, 2. 11., OB 14.00: Hajdina - Korotan Prevalje, Avto Rajh Ljutomer - Zavrč, Krško Posavje - Brežice 1919 Terme Čatež; V NEDELJO, 3. 11., OB 10.30: ZASE Videm - Premium Dobrovce; OB 14.00: Čarda Martjanci - IBLO Podvinci, Šmartno 1928 -Šampion, Fužinar SIJ Ravne Systems - Maripol Starše. Ženska liga 10. krog: Mura Nona - Aluminij (v nedeljo, 3. 11., ob 14.00 v Radencih). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO, 2. 11., OB 14.00: Grajena ANpro - Boč Poljčane, Gerečja vas - Stojnci, Središče - Ormož; V NEDELJO OB 14.00: Makole Bar Miha - Markovci, Bukovci - Apače, Gorišnica - Tržec. Rokomet • Liga NLB 9. KROG: Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica (v sredo, 30. 10., ob 19.00). RAZPORED 10. KROGA, V ČETRTEK, 31. 10., OB 19.00: SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica - Slovenj Gradec, Koper - LL Grosist Slovan; V SOBOTO, 2. 11., OB 18.00: Krka - Krško Misteral, Gorenje Velenje - Riko Ribnica; OB 19.00: Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož; OB 20.15: Celje PL - Trimo Trebnje. 1. A SRL (ž) RAZPORED 5. KROGA, V SREDO, 30. 10., OB 20.00: Mlinotest Ajdovščina - Krim Mercator; V SOBOTO, 2. 11., OB 15.30: Velenje - Ptuj; OB 19.00: Trgo ABC Izola - Koper. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 17 torek • 29. oktobra 2024 Nasveti Štajerski 17 Naše najpomembnejše orodje na vrtu je zemlja. Zeleni nasvet Zakaj je tudi na vrtu treba narediti analizo zemlje V prejšnjem prispevku smo se spomnili, kako zelo pomembno gnojilo je kompost na vrtu in kako ga pravilno pripraviti. Vendar je za zdravo in živo zemljo potrebno tudi zmerno gnojenje. Čeprav je kompost odlično gnojilo, če ga damo preveč, zemlja na vrtu ne bo idealno prebivališče za naše rastline. Človek s svojim delovanjem, torej gnojenjem, najpogosteje vpliva na založenost tal s hranili, tudi na pH tal, na strukturo tal in s kolobarjem tudi na raznolikost mikro- in makroorganizmov v tleh. Analiza zemlje vsakih nekaj let tudi na vrtu pove, kako, koliko in s čim gnojiti. Brez nje skoraj vsi na vrtu z gnojenjem pretiravajo. Analiza tal pa nam pove, koliko je v zemlji rastlinam dostopnih hranil Govorim seveda o analizi na količino rastlinam dostopnih hranil v tleh. Šele taka analiza pove, kako in koliko lahko gnojimo. Tako kakor vsa živa bitja pa so rastline lahko zdrave le, če so pravilno (ne preveč, ne premalo) prehranjene. Analiza zemlje nam pove, koliko je v njej rastlinam dostopnih hranil. Pri nas analize izvajajo nekateri Kmetijsko-gozdarski zavodi, tudi KGZS Zavod Maribor in Ptuj. Za pravilni rezultat analize zemlje je najpomembnejše, da vzamemo vzorec zemlje pravilno. To pomeni enakomerno po izbrani površini in v pravilni globini. Zato je najprimernejša sonda. Vedeti morate, da je na 100 m2 zemlje v globini 20 cm, kolikor jo obdelujemo in imamo največjo maso korenin, 30 t zemlje. Mi pa v laboratorij prinesemo slab kilogram. Zato mora biti vzet vzorec po celem vrtu, z vseh gredic. Zato vzorec, odvzet z lopato samo na enem mestu, ni pravilen in da napačen rezultat. Posamezne vzorce z vrta nato v vedru dobro premešamo, damo v vrečico, označimo in odnesemo v najbližji laboratorij. Kaj pomenijo številke, ki so zapisane na rezultatih analize Ko dobimo rezultate analize, običajno ne vemo, kaj pomenijo. Na to temo imam res vedno veliko klicev. Reakcija tal - vrednost pH nam pove, ali imamo opravka s kislo, nevtralno ali bazično (alkalno) reakcijo tal. Mnogi pH reakciji tal sploh ne posvečajo pozornosti, saj ne vidijo neposrednih težav, ki jih povzroča napačen pH tal. V ekološkem kmetovanju pa je osnovna zahteva, da se rastline dobro počutijo. Prenizka ali previsoka pH reakcija tal pa povzroča, da rastlinske korenine selektivno sprejemajo posamezna hranila. Na sprejem nekaterih hranil pH manj vpliva kakor na sprejem drugih hranil. pH tal vpliva tudi na to, katere mikroorganizme imamo v tleh, s tem pa spet na to, kako se rastline počutijo in kako jim mikroorganizmi pomagajo. Je izredno pomemben in nanj moramo paziti. Za pridelovanje rastlin je pomembno samo območje okoli 6,5. pH reakcija tal je odvisna od matične podlage, zato pH ne moremo trajno spreminjati. Nujno pa je, da smo nanj pozorni. Na srečo je na površinah, kjer se redno uporabljajo organska gnojila, kot sta gnoj in kompost, običajno pH primeren, tla postajajo celo preveč alkalna. Žal pa tudi taka tla niso idealna za rast in razvoj rastlin. Prenizek pH popravljamo z apnenjem. Previsok pH pa je težje popravljati. Vsaj ob sajenju plo-dovk in krompirja se v tla zadela nekaj kisle šote (5-8 l/m2), vendar je to samo gašenje požara, če analiza pokaže, da je pH višji od 7. Mah ni kazalnik kislosti tal Mnogi menijo, da je prisotnost mahu kazalnik kislosti tal. To mnenje je povsem napačno. Najpogosteje se pojavi v zbiti in vlažni zemlji. Torej je prej kazalnik slabe strukture tal. Tla, ki jih nekaj let obdeluje človek, so namreč že močno spremenjena in naravni kazalci niso več zanesljivi. Zato je ukrepanje na zgoraj naštete načine smiselno samo, če nam analiza potrdi naše sume. Zato nikoli ne uporabljajte gnojil, sredstev, ki vplivajo na pH tal (apnenci, kalciti ... ), razen če vam analiza tal pokaže, da je pH resnično nizek oz. so tla kisla. Vsebnost fosforja in kalija v tleh Fosfor in kalij sta med najpomembnejšimi hranili v tleh. Seveda ni pomembnih in manj pomembnih hranil, vendar bi bila analiza vsebnosti prav vseh hranil dokaj draga, zato so se strokovnjaki za osnovno mnenje in vtis o hranilih v tleh odločili, da bodo v osnovi merili stanje teh dveh elementov v tleh. To pa seveda ne pomeni, da ostalim ne bi posvečali pozornosti. Da si boste dobljene vrednosti lažje predstavljali, jih nato uvrstimo v pet razredov. Označimo jih s črkami A, B, C, D in E. Pri tem srednja črka, C, pomeni primerno založenost tal s fosforjem ali kalijem. Črka A pomeni, da je v tleh izbranega elementa veliko premalo, črka B, da ga je premalo. Obratno pa črka D pomeni, da ga je nekoliko preveč, črka E pa, da ga je preveč. Kot pa sem že povedala, se ■ B .5. " : ■ ■ ' -"1. -v.' • ; -ttii Mi k ¿Si Pravilno lahko vzorec zemlje z vrta odvzamemo samo s sondo, ki jo laboratoriji tudi posojajo. zgodba tukaj še ne konča. Če je v tleh preveč fosforja (najpogosteje na vrtovih). rastlina nima ali pa ima slabši dostop do kalija (element odpornosti in okusa), železa, mangana in še nekaterih hranil. Zato je gnojenje izredno pomemben del ravnanja z našo zemljo na vrtu. Saj z vsakim našim posegom lahko izboljšamo, ali pa pokvarimo življenjski prostor naših rastlin. V zadnjih letih opažam, da je na mnogih vrtovih kalija premalo ali da je rastlinam težko dostopen prav zaradi nesorazmerja med hranili v tleh. Zato pogosto svetujem, da se gnojenje z osnovnim izbranim gnojilom zniža, a to je seveda odvisno od analize, doda pa se kalijev sulfat. Samo taka oblika kalija je namreč primerna za gnojenje vrtnin. Koliko se ga doda, je seveda odvisno od analize. Humus v tleh Zadnja kategorija je humus. Ta številka mi pove, kako dobro zemlja prenaša nesorazmerja med hranili. Humus v tleh je izredno pomemben, saj vpliva tako na prehrano vrtnin, lahko pomaga reševati naše napake, rastlinam pomaga reševati težave zaradi vremenskih sprememb, je hrana za mikroorganizme, ki potem pomagajo našim rastlinam ... Skratka, ima toliko pomembnih lastnosti, da tukaj zanje ni prostora. Humusa mora biti v vrtni zemlji vsaj 4 %. V vlagi, kot je bila letos, lahkot udi preveč humusa povzroča gnitje rastlin. Zato je želena vrednost humusa od 4-8 %. Humus rastline porabljajo in z njimi ga tudi odnesemo z vrta. Zato ga je treba redno obnavljati. To dosežemo z organskimi gnojili. Vendar ne delujejo vsa enako. Še vedno velja, da je na prvem mestu kompost, na drugem gnoj. Kupljena organska gnojila - brikete, je nujno kombinirati tudi z rastlinskimi ostanki - rastlinami za zeleno gnojenje. Zdaj lahko sejemo samo še žita in morda primešamo nekaj semena grašice. Zelena odeja pozimi pa bo varovala našo zemljo tudi pred vremenskimi nevšečnostmi. Ker je zdaj čas počitka, počiva tudi zemlja. In zdaj je najprimernejši čas, da preverite tudi zemljo na vašem vrtu. Miša Pušenjak Domača lekarna Mala semena z velikim učinkom Za lepoto ne potrebujemo veliko kozmetike in ličil, dovolj je že nekaj drobcenih semen. Znano je, da sezamova globinsko očistijo kožo, čija jo vlažijo, lanena vračajo lesk naglavnemu okrasju, bučna pa kožo nahranijo in zaščitijo. Preizkusimo jih v domačih pripravkih. Že dolgo vemo, da ima olje, ki ga pridobivamo iz sezamovih semen, lepotilno moč in ga zato uporablja tudi kozmetična industrija. Sezam Sezam je namreč bogat z antioksidanti in cinkom, ki je zelo pomemben gradnik kolagena, iz kože črpa strupe, jo očisti mozoljev in ogrcev ter briše pigmentne madeže. Več kot dovolj razlogov, da svoji vsakodnevni negi dodate domačo kozmetiko iz sezama in se-zamovega olja. Maska za sijočo kožo: V kožo v krožnih gibih vmasirajte sezamovo olje. Nato si zdrgnite obraz z riževo moko in ga umijte s toplo vodo. Splaknite ga še z mrzlo vodo, da zaprete pore. Proti razpokani koži na petah: Po koncu poletja so naša stopala običajno v slabem stanju. Razpokano kožo na petah lahko obnovite s sezamom. Sezamovo olje vtrite v pete vsak večer pred spanjem, obujte si bombažne nogavice in zjutraj se boste zbudili z mehko kožo. Foto: Pixabay Laneno seme Laneno seme je vir maščobnih kislin omega 3, med katerimi je tudi alfa-linolenska kislina. Ta izboljšuje elastičnost kože, pospešuje njeno celjenje, če je poškodovana, in blagodejno deluje na kožna vnetja. Zato lanenega semena nikar samo ne uživajte, ampak jih, najlažje v obliki olja, vmešajte tudi v svoje domače lepotne pripravke. Proti aknam in za lepe lase: Če vsak dan zaužijete žlico ali dve la-nenih semen, bo vaša koža mlajša, polt pa bolj enakomerna. Laneno seme uravnava izločanje sebuma, maščobne snovi, ki jo proizvajajo žleze lojnice v koži, in tako varuje pred aknami. Na lasišču pa odpravlja prhljaj, preprečuje lomljenje las in plešavost ter krepi lase. Piling: Zdrobljena lanena semena zmešajte z jogurtom in medom. S tem nežno zdrgnite kožo in pustite učinkovati deset minut. Sperite. Piling pomaga odstraniti odmrle kožne celice in poživlja kožo, da je videti svilena in bolj gladka. Čija Semena čija so tako imenovana superhrana. Polna so maščobnih kislin omega 3, beljakovin in vlaknin ter so odličen dodatek vsaki dieti. Lahko so tudi izvrstno lepotilno sredstvo! Olje iz semen čija je zelo vlažilno (semena lahko v sebi zadržijo desetkrat več vlage od svoje prostornine), hrani kožo in zavira staranje. Preizkusite naslednje lepotne recepte. Vlažilna maska: Zmešajte žlico semen čija z dvema ali tremi žlicami kokosovega ali mandljevega olja. Pustite stati 20 minut, da semena ustvarijo gel. Nanesite na obraz in po desetih minutah odstranite z vlažno krpico. Piling za obraz: Čajno žličko semen čija (lahko so zdrobljena ali cela) zmešajte s pol skodelice vode in čajno žličko medu. Počakajte nekaj minut, nato vtrite v obraz. Tak piling ima antibakterijske in čistilne lastnosti. Če mešanici dodate pred nanosom še malo zelenega čaja, pa bo koža kar zažarela. Bučna semena Bučna semena vsestransko koristijo koži in lasem. Zaradi protiv-netnih lastnosti preprečujejo nastajanje mozoljev. Polna so antioksi-dantov, kot sta vitamina A in E, ki pomagata vlažiti kožo ter obnavljati kožne celice, dokazano upočasnjujejo staranje, zaradi vsebnosti biotina (vitamin B) pa ugodno vplivajo na zdravje las in nohtov. Balzam za lase: V električnem mešalniku naredite pire iz polovice jabolka, ene žlice karitejevega masla, ene žlice bučnega olja in enega jajca. Mešanico porazdelite po umitih laseh in pustite učinkovati 20 minut. Temeljito sperite. Čistilo za obraz: Zmešajte pol skodelice medu, eno žlico muška-tnega oreščka, eno žlico bučnega olja in po želji še malo eteričnega olja čajevca. Pripravek sicer ne bo odstranil ličil, je pa idealen za jutranje čiščenje kože. M. Koren Foto: MP Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 18 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 29. oktobra 2024 Cirkulane • Sestre Kopinske skupaj prepevajo že 20 let Ohranjajo izvirnost in pristnost haloškega petja Sester Kopinskih ne povezujejo zgolj sorodstvene vezi, temveč tudi globoka ljubezen do petja, ki ga že 20 let negujejo kot skupina ljudskih pevk. Šest sester, ki so članice Kulturnega društva Cirkulane, s svojim prepevanjem ohranja ljudsko glasbo in tradicijo ter ju prenaša na nove generacije. Njihova povezanost se izraža v skupnem prepevanju in ljubezni do domačih Haloz, kar je bilo še posebej čutiti ob praznovanju njihovegajubileja. Sestre Milena, Slavica, Terezija, Angela, Pavla in vodja skupine Marija so otroštvo preživele na domačiji v Slatini, med haloškimi vinogradi. Starejše sestre povedo, da se je takrat veliko prepevalo, saj druge zabave kot petja sploh ni bilo. Haloške melodije, ki so odzvanjale med bregovi, so sestre Kopinske spremljale tudi takrat, ko so odšle od doma, nekatere že pri 15 letih. Ta glasba, prežeta s tradicijo in spomini na otroštvo, je ostala globoko zakoreninjena v njihovih srcih. Čeprav jih je življenje razpršilo, tri živijo na Ptuju, tri pa so ostale v Halozah, so jih ljudske pesmi vedno povezovale z domačijo, družino in haloško tradicijo. Prav zato so se pred nekaj več kot 20 leti spontano odločile, da bodo skupaj nastopale. Ljubezen do petja, ki so jo gojile že od otroštva, in globoka povezanost s haloškimi melodijami sta jih spodbudili, da združijo moči ter ohranijo tradicijo. Nastopati so začele po raznih dogodkih in prireditvah, kjer so s svojimi glasovi prebudile spomine na stare čase in vzbudile zanimanje za ljudsko glasbo. Petje sester Kopinskih je pristno, glasno in močno, tako kot so ga nekoč slišali po Halozah. Njihov repertoar vključuje predvsem stare ljudske pesmi, ki so jih slišale od staršev in starih staršev ter izvirajo iz obdobja njihovega otroštva. »Ne smemo pasti pod vpliv drugih, zato ponosno stojimo za našo ljudsko pesmijo. Naša želja je, da ohranimo izvirnost in pristnost haloškega petja. Ljudsko petje, čeprav Sestre Kopinske sestavljajo: Terezija Kokol, Angela Šprah, Pavla Milošič, Slavica Valenko, Milena Marija Kokol. Foto: EK Korošec in Nastop na koncertu ob 20-letnici delovanja danes manj priljubljeno med mladimi, nosi s sabo globoko vsebino in zgodbe, ki govorijo o življenju, naravi in ljudeh, « poudarjajo sestre Kopinske, ki si prizadevajo, da bi te pesmi ohranile tudi za prihodnje rodove. Med najmlajšo in najstarejšo sestro je 17 let razlike V začetnih letih delovanja so bile zelo disciplinirane, saj so se na vajah srečevale vsako drugo sredo, zdaj pa se srečujejo občasno, predvsem pred nastopi, kar je naravno, saj so z leti postale bolj sproščene in uigrane. Pri izbiri pesmi poskušajo iskati skupni jezik. »Skupaj prepevati in nastopati 20 let ni vedno enostavno. Res je, da smo sestre, vendar ima vsaka izmed nas svojo osebnost in mnenje - to je šest različnih energij,« so povedale. Med njimi je tudi precejšnja generacijska razlika, saj je najmlajša sestra stara 57, najstarejša pa 74 let. V zadnjih letih je nastopov nekoliko manj, vendar se sestre Kopinske še vedno zelo rade odzovejo na razna povabila. Pogosto se udeležujejo dogodkov, kjer nastopajo družinske glasbene skupine. Kljub številnim izzivom, s katerimi so se srečeva- le skozi leta, jim je uspelo ohraniti svojo skupino ljudskih pevk. Njihova vztrajnost pri ohranjanju tradicije in ljubezni do ljudskih pesmi je tista, ki jih povezuje že 20 let. Jubilej so nedavno obeležile s koncertom ljudskih pesmi, plesov in viž z gosti. Prireditev je v domačem narečju povezovala folklorist-ka Petra Kolednik. Njihove želje ob praznovanju so skromne - želijo si ostati zdrave in da bi še naprej skupaj prepevale. Hvaležne so za podporo tako Kulturnega društva Cirkulane kot občine, ki jim omogočata dobre pogoje za kulturno udejstvovanje. Estera Korošec Foto: EK Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 19 torek • 29. oktobra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Gorišnica • Športna zveza organizira vadbo za vse generacije Vsak dan miga 250 posameznikov Občina Gorišnica se lahko tudi letos pohvali z bogato in raznoliko rekreacijsko ponudbo za vse generacije Gorišnica se giblje. Pod okriljem Športne zveze vaditelji izvajajo različne športne aktivnosti. Letos so ponudbo obogatili in na seznam dodali nekaj novosti, kot so fitnes, ples, druženje s konji, veščine samoobrambe, judo za najmlajše, otroška atletika... Najbolj veseli so, daje povpraševanje po vseh vadbah zelo veliko, večinoma so termini polno zasedeni. PREDBOZICNI VULKANLAND IN AVSTRIJSKA KOROŠKA Letos je občina v novem Športnem parku uredila fitnes. »Na novo športno sezono smo se dobro pripravili, vse aktivnosti pa smo načrtovali skupaj z ostalimi športnimi društvi. Po moji oceni je letošnji program dober in zelo kakovosten, tudi urnike smo v čim večji meri prilagodili potrebam občanov. Naša želja je, da se čim več ljudi vključi ter izkoristi priložnost za gibanje in zdravo življenje,« je povedal predsednik Damjan Kre-jač, ki je vodenje Zveze prevzel v začetku letošnjega leta. Zadnji termin v šolski telovadnici so razpisali ob pol deveti uri zvečer, kar je za večino še sprejemljivo. Nabor aktivnosti je letos zelo raznolik. V prostorih novega Športnega centra izvajajo jogo, meditacijo, rekreacijo za ženske, telovadbo za starejše ... Letos so s finančno pomočjo občine v višini 10.000 evrov uredili še manjši fitnes, za katerega je prav tako zelo veliko zanimanja. Med bolj priljubljenimi je telovadba za malčke Zelo priljubljena in obiskana je tudi telovadba za majhne otroke, ki poteka ob torkih in četrtkih. Med letošnjimi novostmi so namizni tenis, otroška atletika, DOŽIVELI BOMO: • božično vzdušje v Celovcu in Beljaku • Vulcano - svet šunk in sušenih mesnih proizvodov • vožnja po Vrbskem jezeru in angelska vasica Vrba • Grad Kornberg in božična razstava Letos so ponudbo vadbe obogatili. strong fit, letalska šola letenja, kolesarska runda in latino mix. »Kar nekaj ljudi se je obrnilo na nas z željo, da bi radi plesali. In smo jim letos omogočili tudi to. Ljubitelji plesa se srečujejo ob sredah zvečer,« je dejal Krejač. Poleg tega v šolski telovadnici že tradicionalno izvajajo tudi druge športe, kot so nogomet, odbojka, košarka in badminton. Šahisti pa vsak četrtek vabijo v kletne prostore Šahovskega društva. Na nobenega izmed razpisanih terminov se ni treba posebej prijavljati, pravilo- ma pa se tisti, ki redno prihajajo na vadbe, med seboj obvestijo. »Najbolj me veseli, da je naša športna infrastruktura v celoti zaživela. Na vseh igriščih so športniki, povsod se nekaj dogaja,« je povedal Krejač in dodal, da se jim celo dogaja, da je ponekod premalo prostora za vse zainteresirane. Povpraševanje po vadbah in športnih aktivnostih je letos namreč izjemno veliko. V povprečju se vsak dan različnih vadb in treningov udeleži okoli 250 športnih navdušencev. Estera Korošec Iz razpisov 18.200 evrov Športna zveza Gorišnica seje tudi letos uspešno prijavila na razpis Fundacije za šport. Za izvedbo projekta Gorišnica se giblje je prejela 7.500 evrov. Med drugim je na razpis prijavila tudi projekt Poletne športne aktivnosti, za katerega je prejela 5.900 evrov. Med njimi je najbolj množična prireditev tradicionalna Vaška olimpijada, ki jo vsako leto organizirajo v juliju. Od Občine Gorišnica so v okviru razpisa prejeli 3.000 evrov, z naslova Športne unije Slovenije pa 1.800 evrov. Skupni znesek vseh sredstev znaša 18.200 evrov, ki so jih v celoti namenili športnim društvom za izvedbo programov in za materialne stroške. 30. november in 1. december Navduševala nas bo slikovita gričevnata ''vulkanska'' pokrajina v Avstriji. V Auersbachu bomo obiskali "šunkarno" Vulcano, kjer se odpre svet šunk in sušenih mesnih proizvodov. Ob vodenemu ogledu se bomo okrepčali z bogato malico in si v bližnjem gradu Kornberg, ogledali božično razstavo. Pot nas bo popeljala naprej do Avstrijske Koroške, do mesta Celovec, kjer bomo doživeli prijeten božični vrvež bogato obloženih božičnih stojnic, vonj kuhanega vina, čaja in ostalih dobrot. Beljaku, drugemu največjemu mestu na Koroškem daje posebno vzdušje v tem letnem času božični sejem s prižganimi girlandami in velikim božičnim drevesom na Glavnem trgu. Pot nas bo vodila po zanimivih notranjih dvoriščih in tipičnih uličicah do cerkve sv. Jakoba, kjer se dviga najvišji cerkveni stolp z višino 94 metrov. Sprehodili se bomo tudi skozi mestece Vrba ob Vrbskem jezeru, ki se v času adventa spremeni v romantično mesto angelov. Ko se prižgejo lučke, se bomo zapeljali z ladjo po jezeru, med vožnjo pa občudovali praznično osvetljene vasice. CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitevvhotelu *** -1 x polpenzion - voden ogled šunkarne Vulcano z bogato malico - panoramsko vožnjo z ladjo po Vrbskemjezeru - vodenje in organizacija potovanja Foto: arhiv SZ Tudi najmlajši lahko pridejo na »svoj račun.« Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! ŠtajerskiTEDNIK radioPTUJ \J Foto: arhiv SZ Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 20 12 Štajerski Križem kražem torek • 29. oktobra 2Q24 Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla Hostel za dva dolarja (16) Ob treh ponoči sem stopil ven na topli zrak in se naslonil na ograjo balkona. Pod mano je bila tema, v prazni ulici so čemeli skuterji in rikša, v kateri seje čez noč zleknil ostareli voznik. Razlog, zakaj sem se dolgo otepal hostlov, je bila skrb, da zaradi drugih gostov ne bom mogel spati. V sobi nas je bilo deset, in čeprav je večina spoštovala hišno pravilo, da ponoči ne zganjaš hrupa, se zmeraj najde nekdo, ki se na to kratko malo požvižga. Morda se ne bi smel preveč pritoževati, saj sem tukaj nočil za dva dolarja. Za primerjavo lahko navedem, da sem lansko poletje delal v firenškem hostlu, kjer je postelja v deljeni sobi znesla tudi do sto evrov na noč - in hostel, kjer sem spal zdaj, ni bil nič slabši, grši ali bolj umazan od tistega v Firencah. V bistvu je šlo za precej ličen hostel v ameriškem stilu, z odprtim plavalnim bazenom na sredi. Prenočišča v jugovzhodni Aziji so (za nas, turiste) neverjetno poceni - na Tajskem sem iskal hostle v rangu dveh do štirih evrov, za kakšnih sedem evrov pa si se že lahko nadejal prostorne dvoposteljne sobe. Glede na ceno bi si človek mislil, da bodo to precej zanemarjene sobane, a so me v nasprotju Foto: Aljoša Toplak Majhno družinsko gostišče pred vrati džungle v tajskem naravnem rezervatu Sai Yok, kjer sem za zgolj nekaj evrov prespal v zasebnosti prostorne dvoposteljne sobe. V kamboškem mestecu Siem Reap lahko prebivamo za zgolj 2 dolarja na noč sobi s skupno kopalnico ter dostop do plavalnega bazena in igralnice. Foto: Aljoša Toplak • cena vključuje posteljo v deljeni Foto: Aljoša Toplak V Tajskem obalnem mestu Pattaya lahko najamemo posteljo v posebni komori, ki je ravno dovolj velika, da se nekako stlačimo vanjo. s tem zmeraj pričakala brezhibno čista in zares lično urejena domovanja. Najdražji hostel, v katerem sem tukaj spal, je bil v Pattayi, ker je stal na pragu ene izmed najbolj slavnih oz. razvpitih ulic na svetu - za deset evrov sem najel majhno komoro, v kateri sem našel posteljo, bralno lučko in omarico. Najcenejša prenočišča sem našel na podeželju, v odmaknjenem tajskem naravnem rezervatu Sai Yok, kjer me je za zgolj šest ali sedem evrov pričakala prostorna dvoposteljna soba, ob kateri so se vso noč valjali (nekoliko strašljivi) zvoki džungle. Tudi zdaj, ko sem sredi noči stal na balkonu hostla v Kambodži, sem poslušal cviljenje -po ulici je donelo piskavo cvrčanje nekih žuželk. Pogledal sem uro na telefonu in se vprašal, ali bi moral iti nazaj spat. Zgolj kakšna ura me je ločila do tega, da se odpravim do templja, ki naj bi slavil po najbolj veličastnih sončnih vzhodih na svetu. Ob tej misli sem začutil vznemirjenje in pomislil, ne, najverjetneje več ne bom mogel spati. Tako sem tam stal, naslonjen na ograji, in čakal, da temno nebo razodene sled rdečine. Se nadaljuje ... s nekdanji mali ameriški traven voditelj (franklin) s koordinacija 2lahta plačilo za umsko delo ali storitev muza ljubezenskega pesništva tlesk janez dolinar njiva z ostanki p02etih stebel brezalkoholna pijača iz sadja telovadni element na konju z ročaji sprostitev jajčeca iz jajčnika zl02en kup lesa zaoglar-jenje beneška kopač atrakcija premoga, (most) rudar igra na srečo del nas film. telesa režiser med glavo (mitja) in0k0n- gorovje činami v bolgariji merilna naprava s Številčnico in kazalcem igralka kravanja (itarina) pokojni estonski pevec (georg) oziralni zaimek tropsko drevo s cenjenim lesom baker vili amersek glavno mesto egipta azijsko-evropska država upravna enota gostilničar, birt avtorica romana 0 prešernu rimski filozof in nero-nov vzgojitelj avtor: marko bokalič območje, področje, okolje rimski cesar orodje pri plugu avstralski razbojnik kelly nekdanja ameriška tenisačica (chris) prejemnik zapuščine pokom oto vrhovnik veslaški center na bledu glavno mesto jordanije 3. oseba ednine ženin ali možev oče spanje veriga (narečno koroško) turčija po siru znano nizozem. mesto energija, prebi-kl "pride" valeč po žici lenarta Nahaja se v južnem Tihem oceanu in z 11.000 prebivalci je najbolj poseljen otok Cookovega otočja. Najvišji vrh je Te Manga (652 m). Njegova površina meri 67,39 km2. Otok v obliki ledvic je vulkanskega izvora in ga obkroža laguna, ki je na južnem delu otoka širša, tu se nahajajo tudi štiri s palmami poraščeni manjši grebenasti otočki (t. i. motu). Notranjost otoka je gorata in porasla z deževnim gozdom. Zaradi nedostopnosti ni poseljena. Ogrožena živalska vrsta je ka-kerori, rarotonški muholovec. Kmetijske površine se raztezajo ob ozkem obalnem pasu. Pridelujejo sladek krompir, taro (kulturna rastlina, podobna krompirju) in razne vrste tropskega sadja. Na otoku se je razvil tudi turizem; ponujajo predvsem potapljanje, kolesarjenje, pohodništvo, podvodni ribolov ... Tu najdemo tudi znamenito laguno Muri. Glavo mesto je Avarua, ki je tudi prestolnica Cookovega otočja. ERATO - grška muza ljubezenske poezije, RIALTO - najstarejši most prek Velikega kanala v Benetkah, OTVEZA - koroški izraz za verigo za privezovanje goveda k jaslim Foto: Aljoša Toplak Številni vozniki rikš v Kambodži spijo kar pred hostli in hoteli, da bi lahko ob vseh delih dneva prestregli goste. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 21 torek • 29. oktobra 2024 Za kratek čas Štajerski 21 Skrinja domačih viž - Ansambel Rosa V pričakovanju 30. jubileja Pred nastankom ansambla Rosa maja leta 1995 je nekaj članov igralo pri Rokondo kvintetu. V prvi zasedbi novega ansambla so igrali: Andrej in Matej Švab, Jani in Mitja Repnik, Sandi Verhnjak ter Natalija Verboten. Člani ansambla ob menjavah pa so bili še: Igor Vrhnjak, Irena Polko Lah in Karmen Pečnik. Ansambel Rosa trenutno nastopa v zasedbi: Andrej Švab (soustanovni član ansambla, harmonikar, klaviaturist, vodja ansambla), Jani Repnik (soustanovni član ansambla, trobentar), Marko Fijavž (basist, baritonist, pri ansamblu od leta 1997), Žiga Hutmajer (član od leta 2019, klarinetist, pevec), Sergej Vrhov-nik (član od leta 2019, kitarist, pevec, bobnar) in Arijana Rojko (pevka, članica od leta 2020). Z narodno-zabavno glasbo vsi člani živijo že od zgodnje mla- dosti. Ustanovnemu članu Janiju Repniku ta prav tako pomeni zelo veliko. Na Koroškem radiu Slovenj Gradec je že več kot 18 let redaktor in voditelj oddaje z narodno-zabavno glasbo Sredina parada domačih, zato je dokaj na tekočem z dogajanjem na slovenski narodno-zabavni sceni. Trudi se ga spremljati, ga v oddajah predstaviti in širiti med poslušalke in poslušalce. Po odzivih mnogih mu to dobro uspeva. „Nastopamo po celi Sloveniji, veliko pa tudi preko meje, predvsem na avstrijsko-koroškem koncu. V Avstriji imamo tudi sedmega člana, Petra Grilliza, pevca, moderatorja in humorista. Nekako smo se specializirali za igranje na porokah. Doslej smo igrali na več kot 250 porokah. Razveseljujemo pa tudi s šov programom. Pred tridesetimi leti je bilo vse veliko težje kot danes. Ni Foto: zasebni arhiv Ansambel Rosa je na slovenski narodno-zabavni sceni že 29 let. bilo računalnikov, telefonov, interneta, YouTuba. Pesmi smo se učili s kaset in plošč. Vso glasbo na naših nastopih v celoti izvajamo v živo. Vsak član igra več in- strumentov. Naš repertoar je zelo širok in raznolik. Izvajamo tudi zabavno glasbo. Trudimo se slediti trendom oz. aktualnim skladbam. Večina naših pesmi poje o ljubezni in porokah: Za vedno tvoja, Ljubim te, Poročni dan, Z roko v roki, Punca mojih sanj, Ljubezni sila, Pesem zate, Pravi prijatelj itd. Lani smo posneli pesem Bog te je dal, za katero je melodijo napisal Martin Juhart, besedilo Rok Lunaček, nato ob koncu leta 2023 še pesem Srečen Božič, sledile pa so še skladbe Zbeži z mano in Rosni klarineti, za katere smo posneli tudi videos-pote," pove Jani Repnik. V začetnem obdobju svojega delovanja so se redno udeleževali skoraj vseh festivalov narodno--zabavne glasbe. Na nekaterih so nastopili večkrat, tudi na ptujskem, kjer so leta 1997 zaigrali najboljši valček pod naslovom Romanca. V začetnem obdobju svojega delovanja so tudi pridno snemali skladbe, vsakih nekaj let izdali nov projekt, skupaj doslej sedem na slovenskem govornem območju, pet pa na nemškem. Zanje so skladbe spisali številni znani avtorji na področju naro-dno-zabavne glasbe. V jubilejnem letu 2025, ko bodo praznovali 30-letnico delovanja, bodo izdali novo zgoščenko z novimi skladbami. Na trgu v Slovenj Gradcu pa bodo organizirali veliko praznovanje, koncert z glasbenimi prijatelji, koroškimi ansambli. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 1 5 6 3 9 6 6 2 7 7 8 9 8 3 5 7 1 9 5 8 7 3 9 7 3 5 6 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€€ ooo Bik ¥¥¥ ©© € OO Dvojcka ¥ ©©© €€ OOO Rak ¥¥¥ ©© € O Lev ¥ ©©© €€ O Devica ¥¥ €€€ OOO Tehtnica ¥¥ ©©© € OO Škorpijon ¥¥¥ ©© €€ OOO Strelec ¥ © OO Kozorog ¥¥ ©©© O Vodnar ¥¥ © €€€ O Ribi ¥¥¥ ©© € OO Sestavil: Tadej Sink, horarnl astrolog (velja za teden od 29. oktobra do 5. novembra 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ^radioPTUI Štajerski TEDNIK Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Filip Žerak, 2322 Majšperk Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 22 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 29. oktobra 2024 PRODAMO - Podlože, Ptujska Gora, Samostojna hiša (1975), skupne velikosti 76,5 m2, zemljišče 1.284 m2, vzdrževana, Cena: 114.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 £ RE7MAX ™ TUVO www.re-max.si/Poetovio aLi 02/6208 816 PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Prva slovenska ženska in družinska revija. m i v / Naročite se na brezplačni telefonski številki 080 4321 ali na www.trafika24.si PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Naročite se na brezplačni telefonski številki 080 4321 ali na www.trafika24.si LEPOTNI POPRAVKI, S KATERIMI POUDARIMO ELEGANCO JESENSKEGA VRTA Narava se odpravlja na počitek in tudi nas pogosto zamika, da bi namesto dela na vrtu popoldne preležali na udobnem kavču. Vseeno pa to ni najboljša ideja. Še preden temperature padejo toliko, da bo zemlja začela zamrzovati, nas čaka še kar nekaj opravil; če seveda ne želimo, da nas bo spomladi BCj* delo zasulo in bomo že v začetek vrtnarske sezone zakorakali „ t ■. ¿j s slabo voljo. Ker je vreme še prijetno toplo, se Izplača malce potruditi, saj se nam bo to še kako obrestovalo. Da česa ne boste pozabili, smo v najnovejši Izdaji revije Rože & vrt pripravili seznam najpomembnejših opravil. Opravite, odkljukajte In si zasluženo čestitajte. Revijo Rože in vrt, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! n TT' SOBOTA, NQVEMBER2024 m m w ¿ hi Ifl P H'H,,. „ i! ú n \m n r ur ii ■ r i it- ti » |T» .. CENA 70 €/osebo Cena vključuje: - prevoz s turističnim avtobusom - kosilo vodenje, spremstvo in organizacijo izleta - ogled predstave Kakorv nebesih Radio-Tednik Ptuj, Mestno gledališče Ptuj in turistična agencija Playa vabimo, da se nam pridružite na nepozabnem izletu v Trst: • Ob 9:00 odhod izpred Glamur bara vQcentru Ptuj. • Nakupovanje v Palmanova Outlet Village, ki je priljubljeno nakupovalno središče z velikim izborom trgovin priznanih blagovnih znamk po ugodnih cenah. • Kosilo v eni od bližnjih restavracij. • Vožnja proti Trstu, kjer sledi voden ogled Trsta, mesta z bogato zgodovino in arhitekturo, ter prosti čas za kavo. • Zbor pred Slovenskim stalnim gledališčem na ulici Petronio 4, vstop v dvorano in kozarček dobrodošlice. • 19.00-21:00 - predstava KAKOR V NEBESIH. Ogledali si bomo ptujsko premiero glasbene predstave KAKORV NEBESIH z Juretom Iva-nušičem v glavni vlogi. Režiser predstaveje Ptujčan Samo M. Strelec, govori pa o ljubezni in zborovskem petju. • 21:30-odhod proti Ptuju. Prihod na Ptujje predviden v nočnih urah, približno ob 00:30 radioPTUI Štajerski 1 ^ALMANOVA lUTLETVILLASE 1 L - r- l UL •— Wr¡3 S i- A i» "V- r Vi« —* - - ...—- ... 1 btajersKi TEDNIK moP MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Vse informacije in rezervacije v TURISTIČNI AGENCIJI PLAYAvQcentru na Ptuju, na tel. 02 292 60 04 ali mailu: info@agencija-playa.si. Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 23 torek • 29. oktobra 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124._ PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553._ KUPIM traktor in nekaj traktorskih priključkov ter motokultivator Gorenje Muta. Tel. 041 597 984._ PRODAM prašiča, težkega 140 kg. Tel. 031 222 490._ BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. VOZILA PRODAM renault clio 3, avantage DCI 75 5V. Telefon 041 863 258. OSEBNI STIKI 65-LETNI vdovec želi spoznati pridno žensko od 50 do 70 let za resno zvezo. Tel. 040 863 332. 16. oktobra je minilo 30 let, odkar nam je kruta usoda vzela drago mamo, staro mamo in taščo Klaro Čuš IZ HLAPONCEV 23A Nič več ne slišim glasu očeta, nič več maminega nasveta, ker odšla sta tja, kjer ni gorja in bolečin, a na vaju ostaja neizbrisen spomin. SPOMIN Danes minevata dve leti, ko smo se za vselej poslovili od dragega očeta, starega očeta in tasta Franca Čuša IZ HLAPONCEV 23A Hvala vsem, ki se za trenutek ustavijo pri vajinem zadnjem domu in počastijo spomin z lepo mislijo. Vajini najdražji ABNUŠ i^l Umrli so OKNA VRATA d.o.o. 15 www.roletarstvo-arnus.si 02788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Umrli so: Štefka Kunstek, roj. Šeruga, Zakl 2, roj. 1947 - umrla 16. oktobra 2024; Frančiška Fajt, roj. Zupanič, Draženci 81, roj. 1937 - umrla 16. oktober 2024; Hedvika Jug, roj. Jug, Žikarce 6, roj. 1947 - umrla 18. oktobra 2024; Stanislav Kolednik, Popovci 24a, roj. 1949 - umrl 19. oktobra 2024; Genovefa Ferčič, roj. Ferčič, Bukovci 71a, roj. 1929 - umrla 19. oktobra 2024; Miroslava Voglar, roj. Emeršič, Gradišča 134, roj. 1968 - umrla 20. oktobra 2024; Pava Čeh, roj. Tomič, Ptuj, Mariborska c. 53a, roj. 1947 - umrla 21. oktobra 2024; Milan Zupanc, Ptuj, Gregorčičev drevored 7, roj. 1932 - umrl 21. oktobra 2024; Nada Horvat, roj. Purg, Ptuj, Kvedrova ul. 5, roj. 1949 - umrla 21. oktobra 2024; Marjana Munda, roj. Prelog, Sobetinci 16, roj. 1949 - umrla 21. oktobra 2024; Anica Goričan, roj. Lešnik, Placar 11a, roj. 1951 - umrla 24. oktobra 2024. TOREK, 29. oktober 00:00 Video strani □3:00 Julranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja □9:10 Gozdarsko tekmovanje v Žetalali 10:00 Pozdrav sosedu 2. del 2019 12:20 Ptujska kronika 12:50 13. Oddaja Polka in Majolka 13:40 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Cecilijin koncert v Stopercah 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 25. Praznik Občine Žeta le 21:40 Veselo na tožefovo ]. de! 2017 22:50 Starpoint prodajno okno 23:55 Video Strani SREDA, 30. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Igre dobre volje, Hajdoše 2023 10:40 27. Praznik Občine Starše 12:10 Mednarodni OPF Brežice 1. del 13:25 starpoint prodajno Okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Urškin večer v Prepoljah 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz Občine Hajdlna 21:40 Srečanje starejših Občine Hajdina 22:50 Starpoint prodajno okno 23:55 Video strani l'RO(. RA VISKI NA PO VI DNTK TV program v živo tudi preko spieta www.siptv.si Urttdni£tvo: Dornava llGci, DORMAVA; info Kontaht: iz 754 uit J3: 041 E18 044 ČETRTEK, 3 (.oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 14. Društvene igre na Polenšaku 12:00 Polka in majolka 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo lfi:00 Seja sveta Občine Dornava 19:30 Mlc Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Podelitev certifikata v ZUDV Dornava 21:40 Nogomet 3. Slovenske lige vzhod 22:45 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče Štefke Kunstek 16. 11. 1947-16. 10. 2024 IZ ZAKLA 2, PODLEHNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem OŠ Podlehnik, sodelavcem Vrtca Kidričevo za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala govornici Zdenki Golub, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznarnovaiivas ali. vaše bližnje, in sinaročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno dariio podarite sorodniku, znancu.1 r*»j. G23 Za zdravo pitno vodo v Hatozah ici OfitRgaiSKega itüi Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majdo.segulo@radi(Hednik.si, tel. 02 749 3416 ali morjano.pihler@rodiojtednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK www.tednik.si □s IStajerskitednik .—Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.d I i b.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embal je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. INTERVJU: LOJZE PETERLE Brez dlake na jeziku o slovenskem političnem močvirju VSI JANŠEVI SATELITI Bo skrivni načrt v tretje bolj uspešen OZADJE STAVKE V BELEM Kako delovni so Fidesovi prvoborci INTERVJU: AVGUST DEMŠAR, PISEC KRIMINALK Če pa politika nima zveze s kriminalom ... Štajerski TEDNIK torek, 29. 10. 2024 COLOR CM K stran 24 24 Štajerski Kronika torek • 29. oktobra 2024 Podravje • Sezona dimniških požarov Letno do 600 požarov Dimniški požari so v Sloveniji razmeroma pogosti, zlasti v ogrevalni sezoni, ki seje že začela. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje seje v zadnjih desetih letih zgodilo od 350 do 600 dimniških požarov na leto. Največ jih beležimo v decembru in januarju, ko je kurjenje običajno najbolj intenzivno. Dimniški požari se sicer pojavljajo po vsej državi, a na nekaterih območjih pogosteje zaradi večjega števila starejših stavb, kjer se še vedno ogrevajo na trda goriva, kot so drva, peleti in le redko premog. Največ na Gorenjskem in Štajerskem Po navedbah energetskega svetovalca mreže Ensvet Ludvika Hri-berška so dimniški požari pogostejši na podeželskih območjih, kjer za ogrevanje pogosto uporabljajo drva ali pelete. Starejši dimniki, ki niso pravilno vzdrževani ali so slabo izolirani, predstavljajo večje tveganje. Kot pravi, je na Gorenjskem zaradi hladnejših zimskih temperatur in večjega števila gospodinjstev, ki uporabljajo trda goriva, možnost dimniških požarov večja kot drugod po državi. »Sam prihajam iz vzhodnega dela Slovenije; na Štajerskem imamo prav tako precejšnje število dimniških požarov, zlasti na območjih z več starejšimi hišami,« pojasnjuje Hriberšek. Kako ga prepoznati Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Dimniški požar zato velikokrat najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje. Dimniški požari so pogosto posledica nezadostnega čiščenja dimnikov, saj se v dimniku nabirajo saje in katran, ki lahko zagorijo. Starejši dimniki so bolj nagnjeni k razpokam in poškodbam, kar povečuje tveganje za požar. Za zmanjšanje dimniških požarov morajo dimnikarji opravljati preglede kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih sistemov. »Če uporabnik ne izvede obveznih dimnikarskih storitev ali ne dovoli dostopa dimnikarju, lahko sledi denarna kazen. Prav tako lahko uporabnik dobi kazen, če ne upošteva navodil dimnikarja glede potrebnih popravil ali sanacij naprav,« še opozarja Hriberšek. A. Z. OKNA, VRATA a —*..... ¡H GARAŽNA ItfMgij www.naitors.si NAI/ORS, Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1, Borišnica Ptuj • Pobude za spremembo parkiranja pred Domom upokojencev Kazen, ker je bil predolgo na obisku pri babici Približno 20 parkirnih mest je na voljo pred Domom upokojencev Ptuj. Za uporabnike so brezplačna, a le za eno uro. Ob prekoračitvi redarji napišejo globo, zato seje pojavila pobuda za podaljšanje časa kratkotrajnega parkiranja. „Bil sem na obisku v Domu upokojencev, enkrat tedensko grem k babici. Doslej se mi sicer še to ni zgodilo, pred nekaj dnevi pa sem res zamudil nekaj minut čez dovoljen čas in dobil globo. To se mi res ne zdi prav," je svojo izkušnjo predstavil Peter. Teh 20 parkirnih mest, čeprav so pred Domom upokojencev, ne uporabljajo zgolj obiskovalci doma, pač pa tudi mnogi drugi. Mimo vodi peš pot do Zdravstvenega doma, v neposredni bližini je tudi vhod v eno izmed enot ptujskega vrtca. Prostora je tako premalo za vse, je pa vsekakor to parkirišče še kako dobrodošlo. Prav direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, sicer tudi mestna svetnica, je strokovnim službam ptujske občine predlagala, da preučijo pobudo za podaljšanje dovoljenega trajanja parkiranja na navedenem parkirišču s sedanjih 60 minut za pol ali kar eno dodatno uro. Razlog pa je prav izkušnja nekaterih svojcev v zadnjem obdobju: „Svoj-ci stanovalcev doma se srečujejo z izdanimi kaznimi za predolgo trajanje parkiranja, zato predlagamo, da se preuči možnost podaljšanja trajanja omenjenega obdobja." Na občini so prepričani, da je časovna omejitev na sedanjih 60 Ob Domu upokojencev so nekateri zadnje čase presenečeno ugotavljali, da globo. Foto: CG so zaradi nekajminutne zamude dobili minut ustrezna, saj se na tak način zagotovi večja kapaciteta oziroma ima več obiskovalcev možnost parkiranja za potrebe obiskov: „Bomo pa proučili tudi možnost podaljšanja na 90 minut." Kronično pomanjkanje parkirnih mest Pravzaprav je to območje, ob Domu upokojencev, Zdravstvenem domu in ptujski bolnišnici, eno najbolj obremenjenih. Delno zaradi dejavnosti, ki jo izvajajo, in frekvence prometa, delno zaradi dejstva, da so vsi ti zavodi v neposredni bližini blokovskih naselij. Svetnica Lina Habjanič je med drugim predlagala, da se na travnati površini ob parkirišču pri Zdravstvenem domu Ptuj preveri možnost namestitve tlakovcev, saj je omenjena lokacija že zdaj prostor, ki ga obiskovalci ZD Ptuj in zaposleni koristijo kot parkirni prostor: „Ker se bližajo hladnejši in Pri trgovini Živila zaprli parkirišče Nekatere voznike pa je prejšnji teden zmotilo še eno dejstvo, in sicer, daje bilo ukinjeno doslej brezplačno parkirišče na Potrčevi cesti, ob Mercatorjevi trgovini Živila. To je bilo sicer pričakovano, saj parcela ni več v lasti občine, investitor pa naj bi začel gradnjo. Z zaprtjem tega parkirišča pa seje začela gneča na parkirišču pred bližnjo trgovino Tuš, prav tako pa tudi na parkiriščih pred tamkajšnjima stanovanjskima blokoma. Več con za kratkotrajno brezplačno parkiranje Na Ptuju je na več lokacijah možno brezplačno kratkotrajno parkiranje, kije povsod omejeno na eno uro. Zraven teh 20 parkirnih mest, ki so pred Domom upokojencev, so na voljo še na Slovenskem trgu (deset parkirnih mest), Slomškovi ulici, pri Upravni enoti in pri železniški postaji. To pa je več ali manj vse, kar se tiče možnosti brezplačnega parkiranja na Ptuju. Kratkotrajno parkiranje je možno z uporabo ure, na kateri se označi začetek ali se enostavno napiše listek ter namesti na armaturo. Spremembe prometnega režima v centru mesta sicer veljajo vse od leta 2018. predvsem bolj vlažni dnevi, s čimer se ta del spremeni v neurejeno in blatno območje, predlagam, da se preveri možnost namestitve tla-kovcev »osmic«. To vrsto tlakovcev predlagam, ker lahko na ta način ohranimo travnato površino, obenem pa razrešimo težavo, vezano na ustvarjanje blatnega območja." Tega območja sicer ne upravlja občina, pač pa država, saj gre za zemljišče, ki je v lasti države. Dženana Kmetec «■♦C? ^ CP- * O < o » o'r Rojstva: Polona Vidovič - deček Val; Maja Gabrovec - deček Tai; Ingrid Emeršič - deklica Klara; Tjaša Šešerko - deček Tine; Kaja Kolarič - deklica Zoja; Monika Kodrič Korez - deček Teodor. Poroka - Ptuj: Ivan Jeremic in Biljana Junger, Avstrija, Fichtenweg 23, Gmunden. 0;= { ¿Cb c Oy • * _E2 IL * O C?** . _ o -Cs* _ Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. Danes bo v notranjosti občasno nekoliko več nizke oblačnosti, na Primorskem pa se bo ob šibki burji hitro razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 17 do 20, na Primorskem do 23 °C. OBETI V sredo in četrtek se bo nadaljevalo suho vreme. Na Primorskem bo pretežno jasno, v notranjosti pa bo precej megle in nizke oblačnosti. Napoved za Podravje Foto: CG Vir: ARSO