U I tJ * w ' 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OH I O 23 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY /ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXXII. — LETO XXXII. Domače vesti ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★* Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 13, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 9 Redna seja članice društva "Svoboda" št. 748 SNPJ so prošene, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje v petek zvečer ob 7:30 uri v čitalniških prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Društvo "Blejsko jezero" Nocoj ob 7:30 uri se vrši red-иа mesečna seja društva "Blejsko jezero" št. 27 SDZ v navad-prostorih SDD na Waterloo Rd. Članstvo je prošeno, da se udeleži v obilnem številu. Odbor North American banke Na snočnji delničarski seji The North American banke je bil soglasno izvoljen ves doseda-direktorij z izvzemši pokojnega John Zallarja, na katerega mesto je bil izvoljen sedanji poslovodja Mr. J. H. Lackamp. Seja je bila zelo živahna, kratka in povsem zadovoljiva. Kot je že bilo poročano, je banka dosegla z 31. decembrom vsoto $9,718,747.49. Na seji je bilo zastopanih osebno in potom pooblastil 10,664 delnic. Banka ima nad 1,000 delničarjev. ž idovska organizacij a pravi, da se Anglija pripravlja za obnovo vojne proti Izraelu NEW YORK, 12. jan.—Organizacija "American Zionist Emergency Council" je danes objavila pamflet, s katerim zagotavlja, da se Anglija pripravlja na obnovo vojne proti židovski državi Izrael, čeprav so v teku mirovna poganjanja med Izraelom in Egiptom. Za dokaz navaja svet, da je* " Novi grobovi Anglija priznala, da so angleške čete bile poslane v transjordan-sko luko Aqaba, čeprav med Izraelom in Transjordanijo že dalj časa vlada premirje. "Zgleda, da angleško vlado vznemirja, da bi se to premirje lahko spremenilo v trajni mir med obema deželama. Če bo transjordanska Arabska legija, ki je pod vplivom Anglije, zopet začela z vojno, bo povsem jasno, da bo zato odgovorna le Anglija," pravi svet, ki omenja tudi veliko število angleških letal, ki so bila poslana v Mafrak, Transjordanijo, kakor tudi zbiranje angleških čet na egiptsko-palestinski meji in manevre angleške mornarice v bližini obrežja židovske države Izrael. "Angleški propagandisti skušajo vstvariti vtis, da so sedanje vojaške poteze bile izzvane radi sestrelitve petih letal s strani izraelskih čet. Vsled tega je potrebno opomniti, da je gori omenjene vojaške akcije Anglije v j Aqiubi Izrael razkril že pred dve-Ima tednoma. "Anglija je vztrajala pri pošiljanju letal nad bojna področja Palestine ,toda zavzema sta-išče nekakšnega pravičnega Veronica jurković Kot smo včeraj poročali, je v ^ torek zvečer -nagloma premini- 8d%io lubo W[rs. TyerMnca|,g;.^b;,ja, ko se zgodi ndzogK,. Jurkonc, stara IdLiSbmova- мч;Њ&ка btala sedbre- Ijena." Svet je opozoril, da sta tako Winston Churchill in Anthony Eden nedavno v parlamentu sprožila vprašanje o modrosti pošiljanja angleških letal nad "tako delikatna in nevarna področja," kljub temu pa je Mr. Be-vin kar naprej pošiljal letala nad "ta delikatna in nevarna področja." je na 5407 Stanard Ave. Do-je bila iz sela Brod, Voravi-na Hrvatskem, odkoder je Prišla v Ameriko 1906 leta. Bi-je članica društva sv. Pavla Št. 10 HKZ in Majka božja bi-strička št. 47 HBZ. Tukaj zapušča soproga Anto-šest sinov; Anton ml., Matt, George, Frank, Edward in Pete, ^ve hčeri, Mrs. Anna Haller in ^fs. Vera Meister, 15 vnukov sestro Mrs. Mary Ocverak. Sestra Katherine Schneller je[ količine orožja v Egipt Preminila. Pogreb se bo vršil v, „ V , , aamto zjdkaj ob (kl5 uri *1 Svetarnensko-zidovdw orga- GrtUaovejga ]pogrebnef;a 2:avo(la,| je ojaDzorU, (la je za^lnje 1()53 IG. 62 St., v cerlcev ev. I^a- P°»l*la v ]3g;4,t vki in ruito na pokopahšče Cal- 'modema jet leAala, tiorbeiia le. Vary tala, ladje, težko artilerijo, tan- ke in bombe v vrednosti $200,-000,000, čeprav je istočasno za-jgotavljala, da je "striktno nevtralna" v palestinski vojni. Kot pravi izjava, so angleške vojaške akcije v soglasju s propagandno paniko glede "invazije" egiptskega ozemlja s stra ^RY RUSNOV Včeraj zjutraj je umrla po bolezni Mary Rusnov, sta-25 Jet, stanujoča na 12105 t>ove Ave. Rojena je bila v Cle-yelandu in je bila članica dru-Jva Rimski Frankopan št. 403 jzrealskih°čet in "obvez" An^ ^ jglije na osnovi določb sporazu- v Tukaj zapušča žalujoče star-ј^з^ med Egiptom in Anglijo iz Johna in Elsie, rojena Hara-' Wič, brata John in Nick ter sestro Dorothy. Pogreb se bo vr-§il Louis L. Ferfolia pogrebnega 2av( kev vlogi pravega sovražnika Izraela. Ne more več skrivati svojih lastnih sebičnih ambicij s krinko akcij arabskih držav, katere je sama hrabrila na vojno proti Izraelu. Arabski napadalci so bili poraženi in Anglija se mora pomiriti s poravnavo, ki bo ohranila politično neodvisnost in teritorialno nedeljivost Izraela ali pa uporabiti angleške če-lC v novi vojni proti Izraelu." Dejstva glede vloge Anglije v vojni Židovska organizacija zagotavlja, da se je Anglija, kot kažejo njene vojaške akcije na Srednjem vzhodu, odločila za novo vojno. V zvezi s tem so navedeni tudi dokazi. Takoj po sprejetju delitvenega načrta na Generalni skupščini Združenih narodov 29. novembra 1947 so angleške oblasti v Palestini sistematično in namenoma odprle meje oboroženim arabskim bandam, ki so prišle v Palestino z izključnim namenom, da bi začele vojno proti Židom in z orožjem izsilile spremembo sklepa Združenih narodov. Anglija je aktivno sodelovala v agresiji s tem, da je arabske države oskrbovala s finančno pomočjo, ustvarjanjem zalog vojnih potrebščin za Arabce, preskrbljanjem častnikov in uradnikov za napadalce. Obe-hem pa je Anglija skušala preprečiti Židom, da se ne bi mogli oborožiti. Ko pa je kljub vsem naporom Anglije 14. maja bila proglašena država Izrael, je Anglija ohrabrila arabske države, da so sprožile splošno vojaško invazijo v Palestini z napovedanim ciljem, da se pokori in uniči Izrael. Napad je vodila Arabska legija, vojaška sila, ki je popolnoma opremljena, financirana in poveljevana po Angliji. V zgodnjih dnevih vojne, ko so Arabci napredovali, ni Anglija storila ničesar, da bi se sovražnosti prenehale; nasprotno, v Varnostnem svetu je neneho-ma delovala, da bi se preprečilo označanje in kaznovanje arabskih držav kot napadalke. Takrat ni videla nobene kršitve čarterja' Združenih narodov s strani arabskih držav, čeprav jih je ameriški delegat Warren leta 1936. Anglija je upala, da j Austin 22. maja leta 1948 ozna-bo pridobila Zedinjene države za | čil kot mednarodne napadalke. obnovljeni angleški predlog v Anglija je storila vse, da bi Varnostni svet ne podvzemal nobenih akcij. Ko pa se je bojna sreča spremenila in so izraelske čete odbile napadalca, so se takoj začeli angleški manevri za premirje, za ZNANOST V BORBI PROTI RAKU Z ATOMSKO ENERGIJO? NEW YORK, IZ. jan. — Medicinska /nanu.st je baje prona.šla novo orožje v bor-bi proti raku. ' "Sloan Kettering" institut za pobijanje raka je danes razkril, da je na pre-isliušaji novo orožje proti raku — uničevanje celic raka z "eksplozijami" malih "atomskih bomb." V poročilu, v katerem je organizacija omenila razne načine! zdravljenja raka, je med ostalim гесецо. "Zgleda, da ni i nobenega razloga, zakaj rak ne bi bil poražen prav tako odločno kakor so bila druga obolenja — perniciozna anemija, sladkorna bolezen, pljučnica ali ali pa sifilis, za katere se je nekoč smatralo, da so neozdravljive bolezni. Vsi upi slonijo na raziskovanju." Poročilo pravi, da se poleg dveh ugotovljenih načinov zdravljenja raka proučuje tri nadaljne. Med te načine spadajo: izpremem-ba nekaterih telesnih tva-rin, "zastrupljanja" celic raka in uporaba radioaktivnih t v ar in za uničevanje celic potom "eksplozij." Poročilo pa svari proti ta-kozvanemii zdravljenju "čez noč" in v zvezi s tem pristavlja: "Prava razkritja, razkritja, ki so nas pomaknila iz teme v svetlost, so delo ti-sočev potrpežljivih' raziskovalcev." ATLANTA, 12. jan. — Pristaši guvernerja Hermana Tal-^adgea ao danes predložili zakonodajni zbornici program vse- Duhovnik zapeljal čez 40 žensk, pravijo verniki Anglija pošilja ogromne Georgija za obnovo volilnega davka Guv. Talmadge predlaga program bele nadvlade Obrambeni tajnik Forrestal zahteva vojna pooblastila WASHINGTON, 12. jan.—Obrambeni tajnik James Forrestal je danes zahteval od kongresa pooblastilo, da lahko pošlje ameriške vojaške misije kamor koli na svetu. Če bo ta zahteva odobrena, bo to pomenilo obnovo vojnih bujoč štiri točke, na osnovi ka- i pooblastil terega bi se v državi utrdilo belo nadvlado. Med točkami za zatretje pravic črnih državljanov se nahaja tudi obnova volilnega davka. Guv. Talmadge je večkrat grozil, da bo zatrl "volilni blok črncev." Na osnovi novega programa bi se dejansko onemogočilo črncem sodelovanje na volitvah. Poročilo Forrestala je bilo iz-*' ročeno članom senatnega odbora za oborožene sile. Forrestal v svojem poročilu pravi, da bi cilj vojaških misij bil, da se "podpre obrambo demokratičnih držav proti širjenju komunizma." Kar se tiče orožja za države zapadne Evrope, ni Forrestal predložil nobenih določenih za- Najprej bi 86 razveljavilo seda-l^tev. Pričakuje se, da bo to sto- nje registracijske sezname in iz-l^.^ p^^neje predsednik Truman, vedlo novo registracijo, ki bij FnrrAst«1nvn mnpnie ip H:, hi I Forrestalovo mnenje je, da bi k»la.p()na'Xjaria vsiako dru;;o le- »gedinjeiw. drgai/e morale preskr- to. Stalne registracijske sezna-' me bi se ukinilo. Vsak volilec bi moral plačati za volilno registracijo davek v znesku $1. Državni tajnik Georgije Ben Fortson ie izjavil, da bi novi program znižal število volilcev na polovico. Zastopnik Charles Gowen pa je pripomnil, da bo program vrgel Georgijo za "pol stoletja nazaj." OSTAVKO 4 ŠKOFOV MADŽARSKA ZAHTEVA RIM, 10. jan. — Časnikarska agencija ARI poroča, da je madžarska vlada zahtevala od četvorice katoliških škofov naj podajo ostavko. Baje eo škofje zahtevo zavrgli, dokler ne dobijo navodila iz Vatikana. Agencija pravi, da škofje, od katerih se zahteva ostavko, spadajo med "najbolj lojalne" kardinalu Mindszenty-ju. v petek ^jutraj ob 8:45 uri Varnostnem svetu, ki predvide- y va sankcije proti Izraelu. Toda, ^avoda, 9116 Union Ave., v cer- pravi svet, je Egipt na veli-ev sv. Nikola na E. 36 St. in zagato Anglije sicer priznal, perior Ave. ob 9:30 uri ter je Anglija na osnovi sporazu-«ato na pokopališče Calvary. ^g^a 1936 ponudila voja- p Iško pomoč, toda obenem je tudi j sklenil, naj se za spremembo Pogreb pokojnega Rudolph' Angleži borijo sami. Namesto, Krusiča se bo vršil v pone-[da bi egiptska vlada potrdila •^eljek zjutraj ob 8:45 uri iz sporazum, ga je še enkrat ob-^Ugust F. Svetkovega pogreb- , sodila in istočasno tudi pristala zavoda, 478 E. 152 St. v na direktna pogajanja za pre-^^I'kev Marije Vnebovzete ob mirje z Izraelom. јЗО uri ter nato na pokopali-! "Anglija je tako bila prisilje-Calvary. Truplo bo položeno na, da pride na plan in se pp-mrtvaški oder v petek popol- kaže pred celim svetovnim mne-ob treh. njem v svoji resnični vlogi—v GLENDALE, Cal., 12. jan.— Župljani Glendale baptistične cerkve so danes zahtevali, da se izobči njihovega lastnega duhovnika, ki da je zapeljal več kot 40 žensk baptistične vere. Gre za nekega pastorja J Whitcomba Brougherja mlajšega, ki je oženjen in ima v zakonu kopico otrok. Tožbo sta vlažila Mrs. Sadie Williams in neki Fletcher E. Maxwell, ki zahtevata od sodnije, naj cerkvenemu odboru ukaže, da se zadevo predloži članom župe ali pa sod-nijski poroti. V tožbi je med ostalim rečeno : "J. Whitcomb Brougher mlajši je zapeljal mnoge ženske, članice kongregacije, in povzročil razdor v zakonskih odnošajih znotraj številnih družin." Obtoženi pastor Brougher vodi Glendale cerkev že 21 let. Ker je bil odsoten, ni mogel podati izjave v zvezi s tožbo, toda njegov oče, ki je znan predavatelj, je rekel, da bo sin podal svojo izjavo, le ko mu bodo v detajlih znane obtožbe. PROGRESIVEC PRVI ŽUPAN EASTLAKEA EASTLAKE, 12. jan.— Wilson E. Crosier je postal prvi župan nove občine Eastlake, ko je Progresivna stranka v izrednih volitvah zmagala. Izvoljeni so bili vsi uradniki, ki so kandidirali na tiketu Progresivne stranke. Crosier ,je dobil 958 glasov, več kakor oba njegova nasprotnika skupaj. Indijanski vaditelj aretiran v Kanadi beti "velikodušno količino opreme" ne-komunističnim državam Evrope za njihovo splošno obrambo. Misije bi pomagale drugim državam pri militarizaciji — Ameriške vojaške misije se sedaj nahajajo v Grčiji, Turčiji, Kitajski in v nekaterih državah južne Amerike. V misijah se večinoma nahajajo častniki, tehniki in izvedenci. Forrestal je opozoril, da obstoja stalni zakon za pošiljanje ameriških armadnih in mornariških misij v južno-ameriške republike in na Filipine. "Takšen zakon bi moral biti razširjen,, da bi se dovolilo po volji predsednika pošiljati svetovalne misije v države, ki jih zahtevajo kot pomoč pri svojih vojaških načrtih." Na splošno je Forrestal priporočil tri vrste misij. Ena vrsta bi pomagala pri dosegi "ameriških interesov na zemeljski obli," druga bi nudila splošno vojaško pomoč, tretja pa bi se ukvarjala z med-ameriškim sodelovanjem v zvezi z vojaško pomočjo. Padlemu vojaku zanikan pogreb WASHINGTON, 12. jan. —Z vsemi vojaškimi častmi bo danes pokopan na Arlington National pokopališču neki ameriški vojak iz Texasa, katerega v njegovem rojstnem kraju niso hoteli pokopati radi njegovega mehiškega porekla. . Vojak, ki je bil ubit v borbah na filipinskem otoku Luzonu, je Felix Longoria iz Three Rivers v Texasu. V borbi se je hrabro boril za domovino, ki pa mu je hvaležnost izkazala na takšen način, da ni hotela radi sramotnih predsodkov pokopati njegovega trupla. Pogreb je moral oskrbeti senator Lyndon B. Johnson iz Texasa, ki je izjavil, da ga je neka organizacija ameriških veteranov iz Corpus Christi, Texas, obvestila, da je pogrebni zavod v Three Rivers odklonil pokopati zemeljske ostanke ameriškega vojaka iz edinega razloga, ker je vojak bil mehiškega porekla. 4. Zemeljske ostanke vojaka bodo jutri pripeljali z letalom v Washington. GRŠKI GERILCI NAPADAJO QUEBEC CITY, 12. jan.— Kanadske oblasti so nedavno aretirale indijanskega voditelja Julesa Siuoija, ki pripada plemenu Montagnais, radi "hujska-jočega uporništva." Siuoi je organiziral nacionalistično gibanje pod imenom "North American Indian National Government," katerega cilj je popolna neodvisnost Indijancev živečih v Kanadi in Ze-dinjenih državah. Obravnava proti indijanskemu voditelju se je začela včeraj. Proti njemu so obtožbe, da je hujskal Indijance 200,000 ŽIDOV SE BO PRESELILO V IZRAEL ATLANTIC CITY, 12. jan.— Danes se je tu začela letna konvencija United Jewish Appeala, na kateri se je takoj ob priliki otvoritve obljubilo, da bo v teku leta 1949 preseljeno iz Evrope 200,000 Židov. To pomeni, da pri koncu leta ne bo več nobenega Žida v evropskih begunskih taboriščih. TITEL ANGLEŠKEGA KRALJA NEKOLIKO SKRAJŠAN LONDON, 12. jan.-^Iz" zanesljivih virov so danes sporočili, da bo na zasedanju angleškega zakonodajnega odbora predlagano, da se radi neodvisnosti Irske nekoliko spremeni naslov angleškega kralja. Veruje se, da se bo kraljev titel" glasil: "Jurij VI. po milosti božji kralj Velike Britanije, severne Irske in britskih preko-morskih domijonov, branilec vere . . ." Iz kraljevega naslova so že izpustili besedi "cesar Indije." Krona sv. Štefana ne bo vrnjena madžarski vladi na upor proti vladi. Kot dokaz ATENE, 12. jan. — Grški 1 je bila predložena registracij-monarhisti so danes naznanili, ska karta organizacije, na osnovi katere skuša tožilec dokazati. da je Siuoi zagovarjal izjemo od umik izraelskih čet in končno— da 90 milj južno od Solona div-kar je najtrpkejša ironija—za! jajo borbe z gerilci. Dve ali tri sankcije proti Izraelu, ker je brigade gerilcev so začele na-j vojaške službe za Indijance v uspešno branil svoje lastno padati zgodaj zjutraj. Monarhi-,vojnah,,ki bi jih vodile Kanada, ozemlje! Ko so Izraelske čete v^stom so bili poslani tanki in|Anglija ali pa Zedinjene države. Kot priča je nastopil vladni agent Jules Ferland, ki je izja- vrsti odločilnih bitk porazile oklopni avti iz Florine. arabske armade in napadle vo-1--- jaške postojanke na ozemlju sveta se zaključuje z apelom na vil, da Indijanci niso hoteli ku Egipta, je Anglija zagrozila z ameriško vlado, da se v interesu povati nobenih dovoljenj za lov, vojaško akcijo proti židovski 'miru opozori Anglijo, naj zavr- češ da lahko brez vsakega do-državi. I že svojo sedanjo vojno politiko , voljenja lovijo povsod v Ameri- Izjava ameriško-židovskega in spletke proti Izraelu. ki. WASHINGTON, 12. jan. — Predstavnik državnega oddelka Michael J. McDermott je naznanil, da Zedinjene države nimajo za sedaj nobenih načrtov, da bi Madžarski vrnile krono sv. Štefana. McDermott je priznal, da bile""dvign7eneij® krona lastnina madžarskega ljudstva. Krono je pred 900 leti podaril Vatikan prvemu maržarske-mu kralju Štefanu. V drugi 'sve tovni vojni pa so jo nacisti ob priliki bega vzeli s seboj v Avstrijo, kjer je padla v roke ameriški armadi. Sedaj krono čuvajo v ameriškem glavnem stanu v Nemčiji. žalostna vest Poznana Mrs. Cecelia Golob iz 18515 Kildeer Ave. je prejela žalostno vest iz stare domovine, da je tamkaj umrla njena preljubi jena mama Caroline Kljun v visoki starosti 86 let. Pokojnica je bila doma iz Misleč pri Divači na Primorskem, kjer zapušča več sorodnikov, tu v Ameriki pa hčer Mrs. Golob in vnuka John Zakrajšek. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje! Delničarska seja Nocoj ob osmih se vrši letno zborovanje delničarjev Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in sicer v avditoriju Doma. Vile rojenice /Ci- vile rojenice so se zglasile 20. dećembra pri Mr. in Mrs. John Smith v Warren, Pa., ter jima pustile v spomin krepkega sinč-ka-prvoro jenca. Dekliško i m e matere je bilo Ann Močilnikar, oče je pa doma iz Ashtabula, O. Tako sta prvič postala stari oče in stara mama Mr. in Mrs. Flo-rian Močilnikar, 1096 E. 64 St. Čestitamo! i ■■■ .f/. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIIf AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sunremehila spričo svojfega novega obiležja in ob dotoku novih priseljencev iz raznih drugih dežel in krajev sveta. Izrael je mnogo mlajša država nego Zed. države, tako da je njeno kulturno življenje v mnogih ozirih Š3 v zgodnji razvojni stopniji. A po drugi strani pa ima Izrael iz nekaterih vidikov eno najstarejših kultur sveta. Judje, ki so se naselili v Palestini tekom zadnjih treh desetletij, so prinesli s seboj znanje mnogih jezikov in običajev iz dežel, kjer so bili doma. Prinesli pa so tudi prastare judovske običaje in navade ter star hebrejski jezik. Ta jezik, jezik biblije ali svetopisemski jezik je sedaj uradni jezik države Izrael. Obnovitev ozir. novo rojstvo hebrejskega jezika je najznačilnejši kulturni pojav v Izraelu. Med jeziki, ki jih govore Judje po svetu so: judovski jezik, ki izvira iz stare nemščine, pomešane s hebrejščino in je pisan s hebrejskimi črkami; dalje ladinski jezik, izvirajoč iz stare španščine ter pomešan s hebrejščino, pisan pa v hebrej-Š5ini; poleg dveh jezikov govore mnogi Judje rusko, poljsko, arabsko, madžarsko, nemško, italijansko, rumunsko, i. t. d. Takozvano judovščino (Yid- Hebrejščina ni bila dobesedno mrtev jezik. Skozi stoletja, ko Judje niso živeli v Palestini, so vseeno rabili ta jezik svojih očetov v molitvah in pri verskih obredih, v študijah, v raznih oblikah literature in celo v trgovskih pogodbah in v privatni korespondenci. Judje v splošnem so smatrali hebrejščino, svetopisemski jezik, za svoj narodni jezik in so ga ohranjali z ljubeznijo. Kadar so prišli skupaj Judje iz raznih dežel, so se navadno med seboj razgovarja li v tem starem jeziku. Sleherna generacija Judov je pisala, pesnila in beležila znanstvene študije v hebrejščini. Pred sedemdesetimi leti j e majhna skupina v Jeruzalemu pod vodstvom Eliezerja ben-Yehuda, roj. v Rusiji, sklenila, da bo vedno uporabljala hebrejski jezik v občevanju. Gibanje se je kmalu razširilo v dežele izven Palestine in pojavili so se hebrejščino govoreči krožki in šole vsepovsod med judovskim življem. Popolen uspeh tega gibanja pa je bil le v Palestini. Hebrejščina ie danes materin jezik stotisočev Judov v Izraelu, do-čim se je na tisoče drugih tega jezika priučilo v svojih odraslih letih. Hebrejščina danes ni le obvezni šolski jezik v državi Izrael, temveč je v rabi tudi v armadi, v teatru, v operi, v tisku in v vsakdanjem občevanju ljudi. ■ ' Leta 1922, ko je Anglija zavladala Palestini, je priznala kot uradne jezike angleščino, hebrejščino in arabščino. Ob vseh cestah so bili napisi v teh treh jezikih. Vsi trije jeziki so bili v rabi na sodiščih. Judje so rabili v svojih ustanovah izključno hebrejski jezik. Sedaj ko obstoja judovska država, je stopila v ospredje hebrejščina raje nego angleščina, ki se rabi le v zunanjih zadevah. Arabščina je priznana kot drugi uradni jezik. Poštne znam ke so tiskane v hebrejskem in arabskem jeziku. V šolah za prehrano, drugod pa spet te zapovedi strogo upoštevajo in vsi člani naselja hodijo v sinagogo. Obstajajo tudi politične stranke, ki propagirajo, da se verske zajoovedi uzakoni in judovsko vero takorekoč vključi v ustavo nove države. Priznavajo pa propagatorji sami, da bi bilo val uživanje gnjati ako isto ta hoče jesti. Spet druge politične stranke se protivijo vmešavanju vere v vladne zadeve in zahtevajo, da je vera ozir. cerkev ločena od države, torej naj bo prepuščeno posamezniku, d a sam odloča glede vere in verskih zapovedi. V Orehku grade boljše življenje Mrzla burja je brila okrog! mladina. Ko so v Orehku začeli oglov, ko sva sedeli z Vando, | zidati zadružni dom, so bili mla-predsednico mladinskega aktiva' dinci prvi, ki so se se udeležili v Orehku v toplo zakurjeni sobi jna gradišču delovnih akcij. Vo- in se razgovarjali o življenju v njeni vasi, v preteklosti-seda-njosti. Pripovedovati je znala tako žili so opeko, pripravljali les in opravljali tudi zidarska dela. Iz preostalega graščinskega posestva so uredili državno ekonomi- . . . . 10 m ustanovili zadrugo. Tudi lepo. Obraz prej nasmejan, se jei , . , , , ° ^ ^ T, 11 mladina je prevzela del odgovor- med pogovorom zresnil. Pred I .. . , . , , , . , . inosti za napredek zadruge. Skr-mano pa le v duhu vstajala nje- L , , . , ^ , . , ,. bela bo za sadna drevesca m po-na vas, vsa uboga m nebogljena, , , ® t. J ' inagala vsepovsod. trepetajoča v strahu pred valp-tovim bičem. Graščak je rezal krah Oreščanom, s knuto jim je mazilil hrbtišča. "Vaša gnada," so se klanjali ,roke pa so v one- Borbenost in globoka politična zavest, ki je spremljala Ore-' ščane med narodno osvobodilno borbo, jih tudi v borbi za socia- ,. , ^ , . ilizem ni zapustila. Zavedajo se, moglem srdu stiskali v pest, ki ; , . , , , , . , , , ° . . ' da je ta borba mnogokrat trdo bi udarila, a udariti m smel Graščakove kašče so se polnile, v kmečkih kočah pa si je lakota poiskala zatočišče. Tako je bilo stoletja. Čas pa je marsikaj spremenil. Kmetje v Orehku niso več hodili na tla- vratnejša, ker je treba rušiti stare temelje in obenem graditi nove, ker je treba premagovati nešteto težkoč, ki se pojavljajo pred nami. Oreščani vedo, da je- socializem tista družbena ureditev, ki dish) govore skoro vsi Judje iz vzhodnih evropskih dežel; la-j arabske otroke se poučuje v dinšcino (Ladino) pa razumejo arabščini. Vsaka druga narod- ko h grajskemu gospodu, ki jih zagotavlja delovnim množicam pa ni prenehal odirati. Posojal j boljše, lepše življenje, ki so si jim je denar z virnkimi obrest-1 ga s krvjo in tolikim trudom mi, a plačati niso mogli. Tako se priborili. je gospodovo imetje večalo, va- j Vanda je utihnila. Spet se je ščani pa so izgubljali še tisto nasmejala. bore zemlje, ki jim je dajala kruha. Izbruhnila je druga svetovna vojna. Začeli so se formirati prvi partizanski odredi. Po Orehku so se kot blisk širile novice: partizani so v gozdovih. Napadli so kolono italijanskih vojakov, podjarmili so progo itd. Tedaj 80 bili obrazi ljudi veseli in povečini Judje iz balkanskih dežel. Ali ko so si Judje izbirali uradni jezik za svojo novo prerojeno državo, niso hoteli osvojiti nobenega od navedenih jezikov, izbrali so hebrejščino. Storjeno je bilo to že pred 70 loti. Ni bilo lahko obnavljati je-z'ka, ki se ga že petnajststo let skoro ni več govorilo; vendar "superiorni" civilizirani narodi osvobojati, je Thompsonova kar naravnost povedala, kaj je na stvari. "Nezreli Indonezije!," katerih je nad 80,000,000 milijonov, , se morajo pokoriti "določeni vrsti kulture, ki ustvarja pogoje za samo-upravo"—to je nizozemskim im-perialistom, ki govorijo v imenu 8-milijonskega naroda. Indonezije! so pa razlagi gdč. Thompsonove "žrtve bandi-tov," mladine, ki ne prizna zakonov" in celo žrtve svoje "lastne armade." Vlada Indonezije ni dokazala, da spoštuje pogodbe z nizozemskimi imperialist!. Združeni narodi, namesto da bi pritiskali na Indonezijce, so svetovali Nizozemcem, naj sklenejo kompromis z "anarhijo." Thompsonova si prizadeva ustvariti stiri imperialistični vtis, da "Nizozemci samo ustvarjajo red v anarhistični Indoneziji," in da jih celo indonezijsko ljudstvo pozdravlja kot "osvo nostna skupina, ki želi rabiti svoj jezik, to lahko stori. Tako je bilo Circasijancem, živečim v Izraelu dovoljeno uvesti pouk v svojem jeziku v šolah za njih otroke in mladino. Jezik pa ni edin odraz kulture naroda. Zato gre zdaj Izrael skozi dobo kulturnega razvoja, ki bo nedvomno trajal nekaj generacij preden bo. izpolnjen. V splošnem je očitno, da so Judje v Izraelu zapadni ljudje. Imajo teatre, opere, koncerte in umetniške razstave; šole in kolegiji so moderni. Prav malo najdemo teh kulturnih ustanov med Arabci in ostalimi ljudstvi Vzhoda. Kulturno življenje Izraela delom?, sliči onemu zapadne Evrope, deloma kulturi vzhodne Evrope in deloma Ameriki — to v veliko večji meri nego sliči zahodni Aziji ali Severni Afriki. Kakšno vlogo igra judovska Nekaj fantov je izginilo iz vasi. Nihče ni vedel kam, le slutili so. To so izvedeli Italijani. Odslej so še bolj pazili na vsak korak vaščanov. Toda vsak dan so vkljub temu odhajali v gozdove mladi kmečki fantje ,da branijo svoje domove pred tujimi osvajalci, da prepodijo s svoje zem enwald ,Mauthausen in Dachau. Odpor pa je rastel. Oreščani so brali poročila, čutili so, da se Vidiš," je dejala. "Borba za socializem, za petletni plan, je v naši vasi zajela vse ,tudi tiste, ki so med narodno osvobodilno borbo stali ob strani. Spoznali so, da je edino ta pot, po kateri hodiiro zdaj, prava in so se nam pridružili. "Lahko rečem, da ni kmeta v vasi, ki bi bil nasprotnik naše kar niso mogli skriti veselja. loSIa^i, ampak šnib' vsi Tiot ena družina .posebno mladina, ki je pri vsakem delu prva." Noč je že legala na zemljo, ko sva se z Vando poslovili. Mnogo sem imela od tega dne. Ob Van-dinem pripovedovanju sem sama doživljala življenje vasi Ore-hek, ene najnaprednejše slovenskih vasi in videla, kako si uti- Ije okupatorja, da si pridobijo |ra pot v socializem. .Orehek ni svo;'e pravice, svojo zemljo, svoj osamljen primer. Na slovenski kruh. V njihovih srcih je gorela | zemlji je še mnogo takih vasi, ki želja iztrebiti z okupator jem j v delu tekmujejo med seboj, ki vred vse tiste, ki so jih tako, se trdovratno bori jo ne samo za dolgo neovirano izkoriščale. I boljše življenje svoje vasi, am-Vojna se je nadaljevala. Bor- i pak tudi za slehernega delovne-ba je bila vse srditejša, okupa- ga človeka v naši domovini, torjevo nasilje pa je z njegovi- Traktorji orjejo globoke braz-mi porazi raslo. ide v dišečo, toplo zemljo, Ijud- Ujeli so partizana. Sredi vasi stvo pa z delom riše nove strani so ga zverinsko ubili. Iz osum-.svoje zgodovine.,ki jih nihče već 1 jenih hiš so odbrali može in ne bo mogel zbrisati. fante in jih določili za talce. Nji-1 hove žene, otroke, sestre in bra-1 ^ ^ ^ te so odvedli v taborišča: Buch- ilRW'-" LETALCI Ponalis iz "Slovenskega poročevalca" UBITS v BERLINU BERLIN, 12. jan.—Trije ameriški letalci, ki so oskrvali Ber- bliža okupatorjev konec. Maja mračnim potom, so bili danes 1945 je bila zlomljena njegova J® letalo treščilo na moč. Z okupatorjevim porazom se je polastila skrb vseh tistih, ' ki S30 doslej živeli na račun de- življenju Izraela? Končno %^bkr2uti^ ANGLEŠKIH LETAL . niso zgolj ljudje, pac pa so tu-1 Urenku začutil ,da je | zemljo. Imena ubitih letalcev niso bila objavljena. ŽIDJE SESTRELILI boditelje." Kljub temu pa mi "bbsojamo Nizozemce, ki, di povezani medsebojno s skup-zatirajo terorizem v korist pogojev javnega miru." Napo- no vero. rom Nizozemcev se po mnenju gospodične Thompsonove' vprašanje ^ š^ vedno ne- J o X- r- rešeno ter bo nedvomno se dol- da ogroža "barbarski evropski komunizem." Smatramo za ^ indoneško ljudstvo zelo malo zoperstavlja. Kako pa bi!' predmet debat in konfliktov tehnični, civilizacijski in kulturni progres iznajdbo atom- Napad na syobodo in neodvisnost Indonezije so nizozemski vsi Judje v Palestini priznava- Nova, močna, v krvavih bor- LONDON, 8. jan. — Angleško zračno ministrstvo je dane? borbah in ni dvoma, da bodo vodili borbo do končne osvoboditve. ske bombe ne po koriste, ki bi jo od nje človeštvo imelo pač pa po škodi, ki jo lahko stori. (V nedavnem poročilu objavljenem v Cleveland Pressu ob priliki novoletnih prerokovanj je, na primer, bilo omenjeno, da se je na polju atomskega raziskovanja "zelo napredovalo." Omenjeno je bilo, da jo atomska bomba, vržena na Hirošimo,^ prava igrača napram novi, tehnično bolj izpopolnjeni. Hirošim-ska je pomorila le 300,000 človeških bitij—prava igrača napram številu, ki jih lahko pokonča nova!) Toda pustimo naj pojasni še kakšno misel iz te teme atomske civilizacije gospodična Dorothy Thompson. Ko je tako razvila svojo tezo o kulturno in civi'izacijsko manj vrednih narodih, med katere nedvomno spadajo tudi vsa barbarska slovanska plemena, katera kljub vsemu hočejo nizozemski, če je to Miss Thompsonovi prav ali pa ne. naselja v Izraelu, kjer se prebi-' Najbolj izmed vseh je delala zavojevalci izvršili z 130,000, z najmodernejšim ameriškim jo soboto kot dan počitka in orožjem, oboroženih vojakov. Kljub nezadostnemu orožju, i vsi priznavajo judovske prazni-pa se Indonezijci zoperstavljajo zavojevalcem v gerilskih ke kot narodne praznike. Je pa zeniljo. Za to smo se borili, za razlika v obhajanju teh prazni-^ ljudsko državo, ki zna scititi ' kov, v pojmovanju glede verske- pravice ljudstva ,ki brezobzirno ga pouka v šolah in priznava-'pomede iz svoje srede vse, kar To razlago gospodične Thompsonove smo morali ome- ^ja verskih zakonov. Ije škodljivega." niti. Osvetljuje nam vso nemogočo dekadenco tako imeno-i So hebrejske šole, v katerih j življenje na Orehku pa je šlo vane liberalne miselnosti, ki se je s svojo teorijo o kultur- se sploh nc poučuje veronauka,'svojo pot naprej. Ljudje, ki so no višjih in kulturno nižjih narodih ter teorijami o "nezre- četudi se poučuje sv. Pismo. So se vrnili z nemških taborišč, so losti za samo-upravo" zelo približala miselnosti o rasno ^ katerih mora,jo slekli partizanske uniforme in se višjih in nižjih narodih, katere je treba podrediti velikemu ,:.agridi v svojo zemljo. Hoteh . , , 1 TT ^ 1 1 1 ske cepica, kot so jih pri mo- so dati iz sece cim vec, cim bolj nemškemu rajhu, kakor je to dopovedoval Herr Goebbels. jjQgjjj pobožni Judje skozi izkoristiti zemljo, da bi s tem Toda kakor je zginil nemški raj h, tako bo nedvomno tudi stoletja. Najdejo se judovska mogli koristiti svoji drža:vi. X Ч w V Cl>) lliVj vAlCl J v V li V WW ^ j •1-1 bah utrjena roka je prevzela ob-' "^»"Чо. Љ so protiavijanske last. Razlaščena so l:._ velepo-: Z i d o v sestrehle n a d scstva, odvzeta je bila oblast ozemljem pet angles- 1 'udskim izkoriščevalcem. Tudi ^ ^ ^ ^ '___ v Orehku je bil praznik tisti dan, ko so delili kmetom graščakovo I HELP WANTED i HELP/POLICE'THE ' H ARE.POPEVE _ IT'S EVERYBODY'S FI6HTAN' EVERY DIME PACKS ' A PUNCH .4 'У./.М-Ч Sims t ^ vsi oni tujerodci, ki niso podali izjaVe, da žele postati ameriški državljani, ter so bili pripušče-ni v deželo le začasno; dalje tujerodci iz onih dežel, s katerimi imajo Zed. dfžave dogovor izvzetja njihovih državljanov iz vojaškega službovanja za časa bivanja v Zed državah. V takih slučajih je potrebna prošnja izjemnosti od strani rodne dežele tujerodca in odobritev iste od strani državnega departmen-ta. Za vojaSko službovanje tudi niso sprejeti tujerodci določenih narodnosti, ker jih naše vojne sile ne sprejemajo v službo in vežbanje. Vsi ti so eno- stavno uvrščeni pod Class 4-0. To pa ne pomeni, da bi radi tega ne mogli postati državljani, ako v vsakem drugem pogledu zadoste zakonom naturalizacije. Pomniti pa je treba, da izjemnost od vojaške službe traja le tako dolgo, dokler obstaja vzrok, radi katerega je bil tujerodni nedržavljan izvzet. Vsak tujerodec lahko zaprosi za izvzetje od vojaškega službovanja. V ta namen mora izpc^iti formo "Aplication by Alien Relief from Military Service" (SSS Form No. 130). Zavedati pa se je treba posledic tega koraka — naborni zakon namreč določa, da tak tujerodec potem ne more postati ameriški državljan, poleg tega postane po na-seljeniškem zakonu iz leta 1924 nezaželjiv za naselitev. Iz teh razlogov je potrebno, da vsak tujerodec vojaške starosti dobro premisli preden se odloči za izpolnitev omenjene forme. Vsekakor naj počaka s stvarjo tako dolgo, da vidi, če ne bo morda odklonjen iz drugih razlogov, stanovskih, poklicnih, zdravstvenih, itd. Common Council OB SMRTI PESNIKA IGA GRUDNA V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! c: ^EAST OHIO GAS Zavarovalnina proti ognju in nevihii in avlomobilskimi nezjgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 (Nadaljevanje s 3. strani) nama, pogumno gleda v bodočnost: "veruj v življenje, ko da smrti ni, saj v srcih še živi v človeštvo vera; pravice željni narodi so vsi, in najbolj iiii, ki že prepolna nam gorja je mera." # S to vero v srcu tudi v dneh, ko so ga fašisti vlačili po ječah in taboriščih, ni klonil. Njegove pesmi teh dni, zbrane v knjigi "V pregnanstvo" (1945), izražajo žrtve in bolest ljudstva v narodnoosvobodilni borbi in že dojemajo oblike novega sveta, ki z borbo mora zrasti. "Dočakal narod čas je razodelja; na smrt obsojen se je dvignil uporno v krvavo zarjo sončnega spočetja." * Kakor so različni motivi in notranji vzgubi, ki oblikujejo pesniku misel in verz, je vse nje- govo delo vendarle enotno. Vse je prežeto z veliko ljubeznijo do človeka, pa naj bi to človek iz neposredne bližine ali zadnji nepoznani sotrpin v daljnem taborišču. To veliko, mehko .srce, ta človeška širina in dobrota je najizrazitejša karakterstika Grudnove pesmi, gam se je dobro označil, ko je zapisal: "Skozi srce so mi šle vse tagobe sveta, narodov vseh bolečine sprejelo je vase, sredi samot in viharjev je težko te čase vedno iskalo v človeku le pot do srca." S tem bi bilo ob kratkem označeno glavno pesniško delo Iga Grudna. Bolj nekako ob strani je njegovo delo za mladinsko literaturo, ki jo je začel gojiti že zgodaj (1922 je izdal mladinsko pesniško zbirko "Miš-k^ osedlana") in ji je prav zadnje čase spet posvečal vso pozornost. To je delal prvo iz zavesti, da je mladinska književnost izredno važen činitelj pri oblikovanju našega novega rodu. Sodeloval je pri mladinskih listih (zlasti v "Cicibanu") in pripravljal novo pesniško zbirko za mladino. Vneki stvariteljski pavzi, ki je nujno nastala po izdaji dveh pesniških zbirk v prvih dveh letih svobode, se je z vso vestnostjo in natančnostjo lotil tudi prevajanja iz bratskih slovanskih literatur, zlasti bolgarske in makedonske poezije. Do zadnjega je pilil prevode Boteva, ki ga je prevedel v celoti in že domala pripravil za tisk. Pesniško delo Iga Grudna danes ni več samo last slovenskega naroda. Poznajo ga drugi jugoslovanski narodi, poznajo ga drugi Slovani, zlasti Bolgari, med katerimi je imel tudi največ osebnih znancev in prijateljev. Slovensko ljudstvo ohrani pesniku Igu Grudnu trajen spomin. ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave. KEnmore 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE POŠBUANJE MOKE m PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo Od zdsj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13Vž%. STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR." URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR 245 WEST 18ih ST. NEW YORK 11. N. Y. Telefon: WAtkins 4-9016 FtvM Points Office lS2nd St, near St. Clair Ave, Vam bo ugajal National City nov five POINTS URAD! Najsibo, da ste trgovec v tej naselbini ali prebivalec, vam bo ugajal ta novi urad National City banke v vaši sosedščini. Ugajal vam bo ker je priročen—ugajal vam bo ker vam nudi sleherno postrežbo v bančnem oziru. Posetite ga kmalu, ali ne? Dovolj prostora za parkanje za odjemalce • čekovni računi # Bizniška posojila #. Hranilne vloge # Posojila na vknjižbe • Varnostne shrambe # Osebna posojila • Pošiljanje denarja v tuje dežele THE NATIONAL CITY BANK -or CLEVELAND- Five Points Office Member Federal Deposit losuraace Corporation BRANISLAV NUŠIČ: IZBRANE CRTICE POLITIČNI NASPROTNIK (Nadaljevanje) Raznašalec ni bil nič kaj sposoben, vendar je bil poštenjak. Takšno navado je imel, da se je na samega sebe ujezil in da se ne bi preveč jezil, je legel in zaspal. Zgodilo se je tudi tole: čim je izšla nova številka lista, že-se je razjezil, dobro ozmerjal samega sebe, nato pa se zavlekel v tisti zaboj, ki mi je služil za pisalno mizo, podložil stare številke pod glavo in mirno zasmr-čal. Prisrčno sem ga nagovarjal; "Jaka, hajd, vstanite pa raz- nesite številko!" Rebeljsko me je pogledal iz zaboja kakor da bi hotel reči: "Kakor me plaču-: ješ, tako ti razriašam,"—se obr-jnil na drugo stran in dalje smrčal. In veste kaj? Ob takih priložnostih sem stisnil nove izvode lista pod suknjič in jih sam raz-nosil; ko sem se vrnil, sem Jakobu sporočil, da je delo storjeno. Nekoč je bil sejem in je Jakob 'potreboval denarja, meni pa slu-: čajno ni šinilo v glavo, da bi mu kaj dal. Pa se je najprej razjezil nase, nato name, me' zgrabil za goltanec in me med pojasnjevanjem prignal ob steno. Tedaj mi je prav tako prihi-tel na pomoč sosed Bočarski, ki naju je ločil in naju pogovoril, da sva drug drugemu odpustila in se pobotala. . Take torej. Kadar sem imel kaj denarja za kosilo v gostilni, sem se po navadi pogovarjal o važnih rečeh z ljudmi, ki so sodili, da sem zelo pameten človek. S tistimi,- ki so mislili, da so I mi po pameti enakorasli, pa sploh nisem rad govoril. In se je kdaj pa kdaj zgodilo, da se mi je uvodnik kar lepo posrečil. Ob takih priložnostih sem posadil klobuk na oči in šel po vseh ulicah, koder je bilo kaj mojih naročnikov. Znajdem se povsod tam, kjer zagledam kopico ljudi. Stojim uro ali dve na tržnici in izpod oči pogledujem, kako me neki ocenjujejo ta svet, ali se mi kaj čudi, ali kdo kaže s prstom name. Nisem se plel v politiko, toda nekegd dne zapadem v hudo nezgodo/Kazalo je napisati uvodnik,, pa sem ga takole naslovil: "Quisque suorum verborum optimus." Zlodej bi vedel, kaj mi je bilo, kar vtepel sem si v glavo, da mi pod takim naslovom ne kaže nič drugega kakor pisati o mestnem županu. Skušal sera se sam spreobrniti od te pogubne, misli in sem začel pisati, da potrebuje naše mesto dva živilska trga, kakor ju ima prestolnica ... pa kaj! Mar "Quisque suorum" ... za živilske trge? Tak naslov se spodobi samo mestnemu županu. Kajpada, o mestnem županu lahko pišeš marsikaj, ampak meni se je zdelo, sam ne vem zakaj, da lahko župana pod takim I naslovom samo ozmerjaš, nič ji^rugega. To pa tem bolj, ker sem si bil vtepel v glavo, da pričujoči članek zaključim z vzklikom: "Meč imaš, meč imam, sabljo imaš, sabljo imam tudi jaz t" In tako sem—nikakor ne po lastni volji, marveč nekako gnan od neke notranje sile— ozmerjal-mestnega župana, ki ni bil ne kriv ne dolžan, zgolj zaradi latinskega naslova in za-iradi tistega krvoločnega konca. Da, ampak ta dogodek je storil prave čudeže v mestu. Ljud-|je so kar niso mogli vzdržati, da {mi ne bi bili s solznimi očmi čestitali zaradi poguma, in so povsod, koder koli sem šel, kazali s prstom za menoj. Tisti dan sem tri ure postajal na tržnici in obšel tudi tiste ulice, koder nisem imel naročnikov. Obiskal sem nekoliko piv-jnic, stopil sem celo v cerkev k jvečernicam. Kjer koli sem vi- del dvoje, troje ljudi skupaj, sem šel mimo njih in vsi so me občudovali. Seveda, bili so tudi taki, zlasti med občinskimi uradniki, ki so me prezirljivo pogledovali in sem čutil v duši, da sem poleg privržencev pridobil tudi veliko število občinskih nasprotnikov. In res po tem članku ni šlo vse tako gladko, kakor se je bilo začelo. Dva, tri dni potem sedim takole lepega dopoldne v uredništvu in se ubijam pri sestavljanju trgovine in obrti. Jakob se je bil tisti dan zgodaj zbudil, oblekel moje praznične hlače in šel po svoji poti, tako da sem ostal sam. ^dihujem takole, zdi-hujem, ko stopi v uredništvo neznan moški, čuden na zunaj, s trdimi koraki, čelo namrščeno, nekaj ti tiči pod pazduho. Čim je zavil v uredništvo, že so se v mojih možganih zbudile predstave o nekakšnih gorjačah in drugih čudesih. Pri priči sem zasumil, da je to neki politični nasprotnik, ki ga je nemara poslal sam mestni župan in ki bo zdajle terjal račun za moje pi-sarjenje. Obrnem se na levo in na desno, a razen tistega poliča s črnilom nisem imel pri roki nikakršnega orožja. Ko čudni tujec prikorači do moje mize, stisnem noge pod stil in obupano pogledam k vratom, ki so se mi tisti mah zazdela strašno daleč. "Dober dan!" reče neznanec in sede na sveženj časopisja. "Dober dan!" pisnem in požiram slino. "Ste vi urednik tegale lista?" me vpraša tujec tako nekako nasajeno. (Dalje prihodnjič) Kaj hoče de Gaulle? "De Gualle namerava v Franciji upostaviti režim enega samega človeka. Ne morem si misliti nikogar, ki hi vzbujal v me7ii večje nezaupanje ..(F. D. Roosevelt). Po enem letu molčečnosti se je Churchillov protežiranec general 0e Gaulle spomladi 1947 redili protidegaullovske demonstracije. Pri tem so enega ubili, 14 težko in 40 pa laže ranili. Drugi dan po teh krvavih pro-vbkacijah je De Gaulle zagrozil francoskemu narodu, da ne bo več dolgo trpel njegovih protestov in negodovanja. "Demokracije bodo prenehale . . je za- ,...v , rohnel 'rešitelj" z gnevom uža-znova pojavil na političnem to-L. , v , , rišču Francije in postal potujoči' azons va er pripom- politik. Okrog sete je zbral sku-l","' roBiteljsko po- 1 1 v, • • i. v , i slanstvo izpolnil kljub vsemu m pmo kolaboracionistov, speku- . v., , ... proti vsem. lantov in bivsih gestapovskih agentov (kakor je polkovnik Caminetti, ki je med nemško okupacijo izročil Gestapu 14 angleških padalcev) in tako potuje po deželi, ustanavlja podružnice svojega gibanja "Zbiranje francoskega naroda" in ponuja zdravilo za rešitev Francije— originalni fašizem, znan pod imenom degaullizem, ki ga, kakor tudi svoje "znamkice javne rešitve" skuša čim bolj plasirati in vnovčiti. Nedavno se je De Gaulle napotil v južno Franfeijo kakor vedno v spremstvu cele avtomobilske karavane oboroženih oprod in priganjačev, ki si s pomočjo njihovih revolverjev in gorjač skuša zagotoviti potrebno "vdanost vseh," "za izpolnitev nalog, ki mu jih je poverila usoda" (iz generalovega govora v Ajacciu) zahteva razpust Narodne skupščine, a "za vse drugo" — pravi — "bomo poskrbeli mi" (iz govora v Nizzi) in na klice svojih priganjačev "De Gaulle na krmilo" odgovarja "Na krmilo! Saj vidite, da v tej smeri tudi korakamo." Medtem ko se je samozvani Zakaj je de Gaulle povzročal nerede? Nekatere podrobnosti nam odgovore na to vprašanje. Tako imenovani "modri načrt'' generala de Gaullea, ki v pohlepu po oblasti pripravlja zaroto reakcije proti svobodi in neodvisnosti francoskega naroda, predvideva vrsto sabotaž in neredov širom po vsej državi, vrsto provokacij in terorističnih dejanj, spričo katerih bi se Francozi prepričali, (Ja jim je potrebna "čvrsta roka," ki bi napravila v državi red in mir. V ugodnem trenutku bi kak falzi-ficiran dokument, kako odkritje komunistične zarote, kak " požar rajhstaga" pripomogli "čvrsti roki" kot pretveza, da bi se nasilno polastil oblasti, da bi postavila demokratične stranke in množične organizacije izven zakona in tako zadušila sleherni organiziran odpor množic. To je načrt "rešitve Francije," za katerega uresničenje ima de Gaulle na razpolago privatne sile v raznih oblikah: poleg svojih oboroženih obredov, "skupin državljanske vojne," tako imenovane službe reda, ki jo špijonsko organizacijo, ki tudi sodeluje v pripravljanju degaul-lovskega puča. Končno je list "Ordre de Paris" svoj čas pisal, da bo "francoska jurišna divizija, ki je formirana v Španiji, v pravem trenutku poslana v Francijo za pohod na Paris po vzorcu pohodov na Rim in Berlin." To je načrt rešitve Francije, za katerim stoji 200 rodbin. To je načrt, čigar uresničenje pospešujejo ameriški odposlanci, kakor Bullit, Murphy, Allan Julles in drugi. Toda fracoski narod ima o tem načrtu drugačno mnenje, ki je tudi tokrat prišlo do izraza v protestnih demonstracijah proti "rešitelj^kim" idejam generala de Gaullea. Ljudstvo vprašuje francosko vlado "tretje sile," ki dejansko uveljavlja degaullovsko politiko in utira pot de Gaulleovi diktaturi, zakaj de Gaulle razpolaga s privatno motorizirano policijo, zakaj njegove tolpe razpolagajo z orožjem. Francosko ljudstvo vprašuje, v čigavem imenu in v čigavem interesu de Gaulle zapravlja ljudsko premoženje, kajti notranji hiinister Jules Moch je sam priznal, da je de Gaullov turizem samo letos veljal Francijo nad deset milijonov frankov. - B. D. MESTO JALCE NEKOČ IN DANES Griči in zeleni gozdovi, znameniti slapovi Plive, sinje nebo in zelena polja, beli minareti, džamije in rdeče strehe turških hiš ,stare trdnjave, v pečine zidano mesto—to je bila zunanja podoba mesta Jajca pred vojno. Bilo je za izletnika privlačno, zanimivo, napol orientalsko mestece s svojo živo zgodovino. Po njegovih ulicah so nekoč korakali rimski legionarji in cari-grajski graničarji. V njem so živeli posavski knezi in avstrijski grofi. V njem je živel trdo, zgarano življenje bosanski kmet. V njem je živel revno, nazadnjaško in neenakopravno življenje predvojni domačin. Štiri tisoč prebivalcev, sedem džamij, dve katoliški in ena pravoslavna cerkev, 54 kavarnic in 12 gostilnic, veliko malih in revnih obrtnikov, bogata zasebna banka, tri kulturna društva in veliko nepismenih meščanov. To je bilo Jajce pred vojno. Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost!" "rešitelj" napotil na jug,, kjer j organiziral polkovnik Remy, se je čisto slučajno sestal s svo- svojih oboroženih oprod. jim zaščitnikom in učiteljem poleg celotne francoske reakci- Churchillom, je hkrati poslal mu služi z dUšo in telesom, svojega brata in somišljenika!-® Gaulle navezal stike s svo--^аШегга de Gaullea čez ocean. somišljenikom, poljskim, iz- Kakor se je zvedelo, je bila glavna Pierrova naloga, da bi s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva diskutiral o generalovi taktiki v bližnji bodočnosti in prejel njihove nadaljnje nasvete. Pierre de Gaulle je odpotoval v New York, da bi prepričal URADNIKI DRUŠTVA ameriške dobrotnike, da so nji-1 "j^^pREDNI SLOVENCI" hovi dolarji dobro investirani i лгр c сп7 in da bo v Franciji kmalu zavla-' dala "čvrsta roka," ki bo uve-: Društvo "Napredni Slovenci" Ijavila tisto, kar od nje zahte- št. 5 SDZ ima sledeče uradnike dajalcem Andersom, ki je v Franciji zgradil široko razpredeno mrežo terorističnih organizacij in centrov za sabotažo, znano pod šifro F 2. Preko Andersa vodijo niti v Vatikan, čigar Komisija za pomoč beguncem je figovo pero za Vajo in pričakujejo. Rekel je, da je Marshallov načrt najboljše orožje v borbi proti komunizmu. Toda medtem ko so Pierra v New Yorku sprejeli prisrčno in odprtih rok, so sprejeli "rešitelja" Francije na njegovi turneji za leto 1949; Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.; IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Ste- z žvižganjem in negodovanjem, John Nestor. tako da je sklenil zaradi "pre utrujenosti" prekiniti svoje potovanje. Vendar pa je, da bi praktično pokazal svoje rešilne metode, insceniral zadnji dan svojeg potovanja v Grenoblu krvavo parado, ki je močno spominjala na izgrede nekdanjih "rešiteljev" in "osvoboditeljev" v črnih, zelenih in drugih raznobarvnih srajcah. De Gaullovi oboroženi odredi so v Grenoblu povzročili incident, z revolverji in gorjačami so napadli prebivalce, ki so pri- DOBRE RIŽEVE, KRVAVE in MESENE KLOBASE ter kislo zelje in repo dobite pri MRS. J. HEMIC 921 E. 185 St., vhod zadaj IV 0462 Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. EKSKLUZIVNO THOR MAYTAG APEX POPRAVILA—DELI DELO JAMCENO Vam izposodimo pralni stroj za čas. ko vašega popravljamo. NA ZAPADNI STRANI: OL 1515 NA VZHODNI STRANI: MI 3595 NE PRENOVITE . . . INŠTALIRAJTE Odobren Cuyahoga "Rebuilt" Motor JAMČEN 90 dni ali 4000 milj — vsakeia loia ali model avla 1 Plymouth-Dodge . ......S 95.00 Chevrolet.....$ 69.50 Buick "8"..... 149.50 Pontiac "G" - 114.50 Chrysler "6" 104.50 Ford V-8 . 84.50 Oldsmobile "6" 114,50 Studebaker . 129.50 TAKOJ INŠTALIRAMO PO ZMERNIH CENAH Ni treba predvplačila — Lahki pogoji CUYAHOGA AUTO PARTS — BRoadway 1444 3310 EAST 79th STREET (južno od Kinsmana) Pridemo iskati in nazaj pripeljemo EILEEN TAYLOR Razred 5-В Moj očka dela pri Republic Steel in on pravi, da je to eden najbolj varnih krajev za delo, kot je kjerkoli. Jaz sem tega vesela, ker on je najboljši oče na scetii Ш jaz itočem, da je varen, da I o za vedno tak kot je sedaj. DA, EILEEN, tvoj očka ima prav. Republic JE eden najvar-nejš.h krajev, kjer sploh more moški delati. Dovoli, da ti pomagamo bkončati tvojo temo s tem, da ti podamo nekaj faktov, ki to potrjujejo. V 20 letih, odkar se je pričelo s narodnimi varnostnimi kontesti, je Republic Steel pridobila nagrade na prvem mestu 192 krat in 100 na drugem in tretjem mestu. To je bilo možno edi-nole vsled tega, ker so se tisočeri možje in žsne, ki delajo v Republic tovarnah, skladiščih in rovih obvarovali pred nezgodami in sledili varnostnim navodi-lam in priporočilam. ^ Oni so tudi pomagali napraviti jeklarno eno izmed treh najvarnejših v 40 glavnih industrijah v Ameriki ... in napravili so Republic eno najvarnejših krajev za delati v vsej industriji- V National Safety Council kon-testu, ki se je končal s 30. junijem 1948, je Republic prido bil 15 nagrad izmed možnih 55 nagrad na prvem, drugem in tretjem mestu. V teh 15 nagradah je vključenih 11 nagrad na prvemu mestu, 3 na drugemu mestu in 1 na tretjemu mestu. Republic je tudi dobil 10 "reduction" nagrad, in v kon-testu za prometno varnost, je ])rejcl 2 odlikovanja. U. S. Bureau of Mines je dodal 8 varnostnih priznani k skupnemu šbevilu Republica. Toda varnost, Eileen, je za tvojega očeta in vsakogar drugega, ki dela pri Republic, VEČ kot pa odgovornost na delu. Varnost na ulici in doma . . ' tvoja varnost in varnost tvoje mamice in vse tvoje družine ... je važna tudi. Le pomisli . . . sko-ro ŠTIRIKRAT toliko ljudi je bilo ubitih lansko leto od vozil in nezgod na domu kot pa v vseh tovarnah in rovih ter drugih deloviih krajih v Ameriki. Zatorej je varnost, Eileen, delo za nas VSE ob VSAKEM času. Koliko bolje je za vsakogar, da je VAREN kot pa, da mu je ŽAL. REPUBLIC STEEL CORPORATION [ Druga svetovna vojna je prizadela Jajce prav tako kakor vsa druga bosanska mesta. V njem so zagospodarili ustaši, zaprli vse Srbe in jih veliko pobili. Toda ta ustaška oblast v uporniški Bosni ni mogla trajati dolgo. Oktobra meseca leta 1942 vkorakajo v mesto partizani, j Jajce postane središrče osvobo -j dilnega boja narodov Jugoslavije. Tu je Vrhovni štab in tovariš Tito. Partizani niso dolgo vzdržali v mestu Pregnala jih je nemška ofenziva in morali so se umakniti iz gorečega mesta. V noven^bru istega leta so partizani spet v Jajcu, a le deset dni. Mesto je znova zasedel okupator in spet je tekla kri. Ob koncu leta 1943 so mesto Jajce znova osvobodili partizani. V mesto se preselita Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. V tej pozni, deževni jeseni je mesto nenavadno oživelo. ! Ulice in hiše so polne vojaštva. Življenje se jo razgibalo, od vseh I strani so prihajali politični in vojaški voditelji vojaki iz brigad, nekateri iz pravkar še boje vanih bitk; dan za dnem so se vrstile prireditve, predava: 'nja, zcorovanja. V teh dneh je pesnik Radovan Zogović napisal I svojo pesem o Titu. Prvič po le-;tu 1941 so oživeli trgi in sejmi-' šča. Ob koncu novembra leta 1943 I so bile zadnje priprave za zgo-i dovinsko drugo zasedanje 1 AVNOJ-a. V mestu so se zbirali delegati vseh jugoslovanskih narodov, iz Vojvodine in Slavo-Inije, iz Dalmacije in Hrvaške, i iz Slovenije in Istre, iz okupira-'nih in že osvobojenih ozemelj. ■ Dolga pot se je poznala vsem tem popotnikom; njihovi obrazi so bili trudni, oči neprespane, a vendarle še čuječe pred sovražnikom ,pred katerim so se morali umikati vso dolgo pot. Nova je bila ta družba za domačine. To je bil zbor, pravi parlament, delegacija vseh borečih se narodov, ki je prišla sem v to malo I bosansko mestece na zgodovin-1'зко, lahko rečemo, na usodno posvetovanje. Topovi, ki so gr-; '-cli V bližini, so oznanjali, da sovražnik ni daleč. Nad mestom -so se dan na dan spreletavala I sovražna letala, zdaj pa zdaj odvrgla bombe ali pa streljala v nizkem letu s strojnicami. Ponoči je bila polna zatemni-j tev. In kljub temu je bilo to me-|sto v tem času najbolj svetlo mesto v vsej že osvobojeni in še ; okupirani Jugoslaviji. Tu je bil ! Vrhovni štab takrat že močne ! jugoslovanske vojske, ki je imela za seboj težke borbe in slavne j zmage. Tu je bil tovariš Tito. Ta j zavest je pregnala vsako temno 'misel, sleherno utrujenost. Vsi I so bili pred pričakovanjem nečesa velikega, veselega. Dne 29. novembra leta 1943 v I Jajcu. V nekdanjem sokolskem domu je drugo zasedanje : AVNOJ-a. Govori Tito: Položeni so temelji, na katerih se gradi nova, pravičnejša ureditev v pokrajinah Jugoslavije, položeni so temelji, na ka- ШаТтр na fi. strani^ Prize Essay on Safety! J O , aX I // L/Ч - - if- f 't, -A/- + L 6- cum, f. f Д • »1*1 -f W.' , .yy Yes, EILEEN, your Daddy is right. Republic is one of the safest places a man can possibly work. Let us help you finish your essay by giving you some facts to prove it. In the 20 years since national safety contests started, Republic Steel has won 192 first place awards and 100 second and third place awards. This has been possible only because the many thousands of men and women who work in Republic plants, warehouses and mines have guarded against accidents and followed safety rules and suggestions. They have helped to make steel one of the three safest among America's fO major industries . . . and have made Republic one of the safest places to work in all industry. In the National Safety Council's Contest ending June 30, 1948, Republic won 15 out of a possible 55 first, second and third place awards. This 15 included II First Place Awards, 3 Second Place and ■ 1 Third Place, Republic also won 10 Reduction Awards and, in the Traffic Safety Contest, received 2 Honorable Mentions. The U, S. Bureau of Mines added 8 Safety Recognition Awards to Rejiublic's total. But safety, Eileen, is more than an on-the-job responsibility for your Dad and everyone else who works at Republic. Safety on the streets and at home . . . your safety and your Mother's and that of all your family . . . are important, too. Just think . . . almost Jo//r times as many people were killed last year by motor vehicles and by accidents at home as in all of the factories and mines and other working places Sn America. So safety, Eileen, is a job for all of us all the time. How much better for everybody it is to be saje than sorry. REPUBLIC STEEL CORPORATION REPUBLIC MIHAIL SOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA — Povej, da orožja ne odda- ne ceste nI steze. Vse naokoli mo! čez in čez od vetrov polizana — Kozake mislijo obrati! Kaj bela gola ravnina. Kakor da je pa sem brez orožja? Na čigavi , stepa izumrla. Poredkoma jo krivini pa naj sedim ? Brez orož-, preleti v višini vran, star kakor ja sem kakor ženska s preklano i ta stepa, kakor gomila nad no- ( Nadaljevanje) — M ari bi bili odšli k rdečim tistikrat, pred Podtelkovom . . Zdaj bi ne bilo treba tiščati pene. — Ivan Aleksejevič se je na-kremžil v smeh in si začel prižigati. Ljudje so Ves čas prihajali. Zborovanje je začel podprapor-ščak Lapcenkov, Fominov sodelavec, ki je bil prišel iz Vešen-ske. — Tovariši rojaki! Sovjetska oblast se je zakoreninila v našem okrožju. Treba je postaviti upravo, izvoliti izvršni odbor, njegovega predsednika in namestnika. To je ena stvar. Po- NO BETTER TERMS ANYWHERE LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY tHI SANK Г0« All THi riOPlI tlej pa sem prinesel povelje okrožnega sovjeta, kratko je: oddati je treba vse vroče in hladno orožje. — Zdravo! — je nekdo strupeno zinil iz ozadja. Potem pa se je za dolgo čez in čez razra-l sliT tišina. — Ne kaže, tovariši, da bi tu tako reč vpili! — Lapčenkov se je pretegnil in položil kučmo na mizo. — Orožje, to je jasno, je treba oddati, ker ni potrebno za hišo. Kdor bi šel rad v brambo Sovjetov, temu dado orožje. V 1 roku treh dni oddajte puške. Po-i tem bomo volili. Predsedniku nalagam, da mora obvestiti o povelju vsakega in dolžan je dobiti žig pri atamanu in ves vaški denar. _— Oni so nam dali orožje, čemu stegujejo roko po njem . . Vprašujoči še ni dokončal stavka, ko so se že vsi hkrati obrnili proti njemu. Govoril je Zahar Koroljov. — Za kaj pa so ti ga dali? — je preprosto pobaral Hristonja. — Meni ni potrebno. Toda nihče ni dejal, ko smo spuščali rdečo armado skozi svoje okrožje, naj bi nas razorožili. — Tako je! — Fomin je govoril na zborovanju! — Sablje smo iz svojega napravi jali ! — Jaz sem s svojim piha^ni-kora odšel na nemško vojno, zdaj pa naj bi ga oddal ? kiklo — nag. — Ne damo ga! Mi^ka Koševoj je priljudno poprosil za besedo: — Dovolite, tovariši! Veste, da se na vso moč čudim, ko slišim te govore. Ali je vojno stanje pri nas ali ne? — Naj bi ga bilo že kmalu konec! — Če pa je, ni kaj besedičiti. Poberl in »ddaj! Ali nemara mi Tamkaj nismo tako delali, ko smo zase-i g^bančl dali maloruska naselja? Lapčenkov je pogladi^, svojo kučmico in kakor pripečatil; — Kdor bi v treh dneh ne oddal orožja, bo izročen revolucij-skemu sodišču in ustreljen kot kontra. Trenutek molka, potem pa je Tomilin zakašljal in zahripal: ' — Prosim, izvolimo oblast! j Postavili so kandidate. Na-vpili so kak ducat imen. Nekdo izmed mladeži je zavpil; — Avdejič! j Toda šala ni vžgala. Najprej! sd glasovali za Ivana Alekseje-j viča. Vsi so bili zanj. madskim letovnikom s sneženo čapko, z bobrovim kneževskim obšivom črnobine. Preleti vran, s švistečimi perutmi reže zrak in iz grla se mu lušči grgrajoč krehot. Veter daleč odnaša njegov klic in dolgo In puščobno bo zvenel nad stepo kakor ponoči v tišini neprevidno dotak-njena basova struna. Toda pod snegom vendar še kjer se ka-od snega srebrna oratev, kjer kakor mrtva bibavica leži od jeseni pregrnjena zemlja, tamkaj se je oprijelo tal z gladovnimi, žilavimi koreninicami ozimno ži-l V Jajcu se je dvignilo kultur-to in leži potlačeno pod mrazom, i no življenje. Nad 25 odstotkov Svilnatozeleno, posuto s kapi ji-, prebivalcev je bilo nepismenih; NAPRODAJ cami primi'zle rose se zmrznjeno pritiska k debeli črnici, se hrani z njeno živodelno črno krvjo in Č3ka vigredi, sonca, da bi vstalo, prelomilo otajani, kakor pajčevina tenki biserni sren, da bi bujno zazelenelo v maju. In vstalo bo, ko bo napočil čas! V njem se bodo teple prepelice, nad njim bo žvrgolel v aprilu škrjanček. In spet mu bo sijalo sonce in spet ga zazi-bavala sanica. Vse dotlej, dokler ne bo dozoreli polnozrnati klas nagnil glave, ko bo omagal pod plohami in močnimi vetrovi, dokler ne bo legel pod gospodarjevo koso in poslušno iztresel na gumnu kleno, težko zrnje. (Dalje prihodnjič) do konca letošnjega leta ne bo domačina, ki ne bi znal pisati in ^ brati. Prosvetna društva tek-' DOM IN DOHODEK MESTO JALCE NEKOČ IN DANES (Nadaljevanje s 5. strani) terih se snuje resnično bratstvo in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije ,temelji nove resnično demokratske ljudske vladavine." Na ta dan so bili v Jajcu položeni temelji nove, demokratič-— Dalje ni treba glasovati, | "e federativne Jugoslavije. To je je predlagal Petro Melehov. bil največji dan v zgodovini ju- Zborovalci so radi pritrdili in za predsednikovega pomočnika brez glasovanja Miška Koševo-ja. Melehovlji in Hristonja še do doma niso prišli, ko so že na pol poti srečali Anikušku. Pod pazduho je nesel puško in naboje, zavite v ženin predpasnik. Ko je zagledal kozake, ga je malo spe-klo v duši, pa je smuknil v stranski prehod. Petro se je ozrl po Grigoriju, Grigorij po Hristonji. Vsi so se zasmejali, kakor domenjeni. 19 Po domači stepi kozači burja. Ledine je zametlo s snegom. Jarke in grape je izravnalo. Ni goslovanskih narodov. Z njim se je začela njihova nova zgodovina. Mesto Jajce pa je dobilo svoj poseben poifien v tej zgodovini.' Sedmega septembra naslednjega leta so partizani vkorakali v Jajce. Poslej ga ni dosegla več nobena sovražna ofenziva. Poslej'je tudi zgodovinsko mesto Jajce začelo živeti novo življenje. Mesto je bilo v vojni, v neštetih ofenzivah skoraj popolnoma porušeno. Danes je obnovljeno in na ruševinah starega mesta raste novo. V tovarni "Elektro-Bosna" so prekoračili predvojno proizvodnjo. Tam, kjer je bila nekoč stavba? srezkega načel- MAY Dajemo in izmenjavamo Eagle zpamke UMETNOSTI MADŽARSKE KUHE... OGRSKO-AMERIŠKA KUHARICA Uredila Mme. Rosa Green Nova in izurjena kuharica bo našla to knjigo kot neprecenljivo enciklopedijo zdravih, okusnih in ekonomičnih ogrskih jedil. Vsebuje nad 1300 praktičnih, zanesljivih, na stotine starih madžarskih receptov, ki se jih lahko pripravi z hrano, katera je na razpolago v katerikoli dobro založeni verižni trgovini—ali groceriji. Pošlna in telefonska naročila sprejeta . . . Pokličite Cherry 3000 The May Co. ... Knjige . . . Četrto nadstropje ^MAY Januarska Dajemo in Eagle izmenjavamo znamke bela razpr oda ji SH&tTS Fine kakovosti Pepperell ali Cannon rjuhe 2.49 2« 2* 65c 81x99", 72x99" Reg. 2.69 • 81x108' Mere ali 63x99" ali 72x108" Reg. 2.89 Ekstra velike mere, 90x108" Reg. 3.19 Enake prevlake: 42x 36" . . Reg. 69c Trdne, dolgo trajne, koteninaste rjuhe. Želeli jih boste izbrati izmed dveh najbolj priljubljenih izdelkov v Ameriki: Pepperell ali Cannon. Ti znaki so vaše zagotovilo o najboljši kakovosti. Založite se sedaj po teh nizkih cenah in prihranite si tekom tradicionalne januarske razprodaje. THE MAY CO. PRODAJE. GLAVNI STAN BELE RAZ-ČETRTO NADSTROPJE stva, gradijo velik park in otroško igrišče. Nekdanji sokolski dom, kjer je bilo zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a, preurejajo v muzej. Kmalu bo dograjena obrtno-indsutrijska šola z delavnicami in internatom. Zgradili so deset stanovanjskih hiš za delavce. Ureurejen je delavski dom, obnovljeni sta dve osnovni šoli, odprta nižja gimnazija. Gradijo poslopje, za sedemletko, velik hotel, nov kulturni dom in stadion. Izvršujejo dela kanalizacije, napeljujejo električne vode, grade in popravljajo ceste, brišejo sledove vojne in stare preteklosti ter grade novo življenje v novem mestu, Ljudska fronta pa je gi balo vsega. Ustvarila je politično skupnost, v frontnih brigadah ustvarja delovno skupnost, ki neutrudljivo gradi in dela. v Lakewoodu; Itapid Transit in mu_ejo med seboj .prirejajo pre-: blizu šol. "Tile" кораш.са m kuhi-iavanja, tečaje, pevske priredi-j 55x1,50. Deloma opremlje- tve, folklorne nastope itd. Tako go 4587 malo mesto, kakor je Jajce, pa ima več knjigarn in šest knjiž- шс. Jajce nekoč in danes. Borilo je v vojni, bori se danes na jolju obnove, novih gradenj, bori se v delovnih frontnih brigad, jori se, da ustvari novo življe-лје, da do konca zabriše sledove iculturne, politične in gospodarske zaostalosti. Jajce postaja svetlo, veselo, delovno in srečno nesto. Leto 1943 mu je prineslo Л J ego ve največje dneve. Leta po osvoboditvi pa novo življenje, ooljše in srečnejše, kakor ga je .{daj koli imelo v svoji dolgi zgodovini. E. 43 ST., SUPERIOR, ST. CLAIR 6 velikih sob, v izvrstnem stanja; 3 spalnice, klet pod vso hišo, nova streha, fornez, nova kuhinja, zaprt porč zadaj. Hiša je zelo snažna. Oglejte si to posebnost za $7,200. ACE REALTY AND INC. 1IS21 LORAIN AVE., OR 3100 DODGE"i946 l-tonski Stake. Vozil ga je le previden lastnik; v izvrstnem mehaničnem stanju; dvojna kolesa. $995. HUGHES-BURNETT, Inc. Zanesljiv prodajalec 1950 E. 105 ST., CE 0640 GOSTILNA na vzhodni strani; inkor. $1400 tedenskega prometa: nova oprema. V slovenski naselbini. Ima še 9 mesecev za obratovati na sedanji licenci. GL 2322 — PO 0163 V NAJEM najem se odda eno sobo ZA FANTA ALI DEKLE Za podrobnosti se vpraša pri JOSEPH KOPRIVEC 1184 Norwood Rd. RAZNO DELO ŽENSKA ALI DEKLE dobi delo pri dobri družini. Splošna hišna opravila in pranje. V družini je en otrok. Ima lastno sobo in kopalnico. Zahteva se priporočila. $25 plača. FA 3552 MLADA DVOJICA. ki se bo v kratkem poročila, želi dobiti v najem stanovanje s 3,4 ali 5 neopremljenimi sobami. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče po 5.30 zvečer — IVanhoe 1903. STAREJŠA ŽENSKA dobi dober dom in plačo za opravljanje lahkega hišnega dela in oskrbo otrok pri slovenski družini, — Vpraša se na 1544 BELVOIR BLVD__EV 0777 1941 CHEVROLET Sedan, Special de luxe: radio, grelec, prenovljen motor, novi ta-jerji, nov "clutch," novi zavori, novi "shocks" in "coil vzmeti;" najboljša ponudba nad $875. LI 8048 14903 ST. CLAIR AVE. Posebnosti na truckih TWIN COACHES — $125.00. Pripravni za mnogo uporab. CANNING & CLANCY Vaš Dodge-Plymouth prodajalec 14401 EUCLID AVE., GL 5300 DELIKATESNA trgovina z C-2 in D-2 licencami za pivo in vino; dvojni trgovski prostori na vogalu; letnega prometa $41,000; dolgi lease, ust. 18 let. PO 3906 — LI 9764 PAPIRAMO stenski papir odstranimo, stene umivamo in barvamo znotraj. Cene zmerne. Prosti proračuni. 2811 SEYMOUR AVE. Cleveland }5, O., tel. SU 3308 IZURJENA KUHARICA DOBI DOBRO DELO. Mora imeti priporočila. Pokličite Chagrin Falls 7745 Klerkinja za pekarijo MORA BITI ZMOŽNA IN ČEDNA-PLAČA OD URE. Na^ vzhodni strani Pokličite med 2. in 6. pop.' GL 4425 ŽENSKA ALI DEKLE dobi delo za opravljanje hišnih opravil in kuho; mora imeti rada otroke. Da, bi ostala preko noči. Mora imeti priporočila. HILLCREST 1130 J DELAVA NOVE KLJUČE Oglasite se v ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. Laddie Pujzdar in Joe Vertocijik sva vam vedno na uslugo. NAPRODAJ 1936 PACKARD "120" v dobrem stanju; dobri tajerji; za hitro prodajo. $250. CL 0032 KNJIGOVODKINJA 5VŽ dni; tedenska plača F. & M. RECORD DISTRIBUTORS, INC. 1239 W. 9th St. IŠČE SE ŽENSKO za qskrbo treh otrok, 2 šolske starosti; dobi sobo in hrano ter nekaj plačila. Zahteva se priporočila. 5760 LONGWOOD AVE., Maple Heights Montrose 1060 R Knjigovodkinja Accounts Receivable Tu je izredna prilika za mlado žensko, 20 do 25 let starosti, ki je izurjena knjigovodstva na stroju; delo je interesantno in sodelavke prijazne. Delo je stalno ter nudi primerno začetno plačo; prosto ob sobotah. Vprašajte za Mr. Kessler Pennsylvania Rubber & Supply Co. 2819 PROSPECT Išče se ženske ZA SNAŽEN JE ZA NOČNO DELO Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE THE MAY COMPANY Delikatesna trgovina soda bar—lahki obedi; prometen vogal na zapadni strani; se proda ali zamenja za hišo za eno ali dve družini. 7428 DETROIT AVE. ME 9624 ZIDANA HIŠA Takoj $1,600 za bivšega vojaka. Bungalow z dvemi spalnicami in dovolj prostora za shrambo, "tile" kopalnica, velika kuhinja in družabna soba, klet pod vso hišo, gorko-ta na plin. FHA financiranje za navoja ka. E. GOTTWIG REALTY—EV 4168 Mayfield in Richmond Rd. BUNGALOW S 8 SOBAMI Moderen, zaprt porč, gorkota na plin, ognjišče, omare za knjige in posodo, kopalnica s plastiko in "li-nowall," insulacija, zimska okna, itd., klet 26x44; garaža 22x30, vrata se odpreš z vrha ter napravi dd-bro delavnico. Parma. Blizu šol, cerkva, busa in trgovin. TU 5-2015 HIŠA NAPRODAJ 6 sob; 3 spodaj in 3 spalnice ter kopalnica zgoraj. Lepa klet in fornez. Cena $8,500. Vpraša se pri lastniku na 12200 LONGMEAD AVE. ODPRTO OD 2. DO 5, Severno od bulevarja; 29715 Bruce Dr. Bungalow s 5 sobami; gorkota na olje, zimska okna, beneški zasto-ri, preproge, lepa trata. $13,000. Imamo tudi druge izvrstne, domove s 5 do 7 sobami od $12,200 do $35,000. LESTER'S OFFICE 20651 LAKE SHORE BLVD. KE 4422 Realtors KE 4498 1938 INTERNATIONAL IVž tonski panel truck, pripraven za mnogo uporab. V prilično dobrem stanju. NATIONAL BISCUIT CO. GA 5560 Dobro investicijsko posestvo Nova zidana hiša za 2 družini, 2 garaži, cementiran dovoz, fornez na plin. ognjišče "iile" kopalnica in kuhinjski sink. Nahaja se v slovenski naselbini na 774 BABBITT RD. Euclid, Ohio Za eno družino 6 sob. hiša Colonial lipa je sedaj v zgradbi. Nahaja se v slovenski naselbini na 19400 ORMISTON AVE. ' blizu E. 185 St. Podrobnosti dobite pri JOHN ROBICH General Building Contractor KE 5152 Sedaj imamo tudi konlrakte za konstrukcijo stanovanjskih in kornercijalnih poslopij. PRAZNA HIŠA za eno družino, 6 sob in solnčna soba; garaže; v dobrem stanju, blizu šol. Zmerna cena. Tudi lep zidan bungalow nad parkom. V prvovrstnem stanju. MRS. BORDEN Realtor LA 5184 Razprodaja harmonik PRIHRANKI DO 50% NA RABLJENIH IN 1948 IZDELKIH. Popravljamo in učimo. Z A L A R ' S 5256 SUPERIOR AVE., HE 9294 "ZAPUŠČINA" Radi zapuščine se mora prodati zidano poslopje s 4 stanovanji, vsako po 4 sobe; fornezi na plin; in lesena hiša za 3 družine, 5-5-3. Južno od Superior Ave., vzhodno od E. 79 St. V izvrstnem stanju in po primerni ceni. SERVICE REALTY 12503 Superior Ave., LI 1965 NOV BUNGALOW Takoj $1,000 za G.I. Se lahko vselite. V okolici Cor-lett. Vse moderne udobnosti. Najboljše zgrajena hiša. Zglasite se pri lastniku 4923 LEE RD., WA 2130 ob večerih Brecksville 8671 Ethel—ekskluzivno—blizu Cliftona 6 sob. Colonial tipa; ena soba na 3. nadst. zgotovljeno, insulirano; lota 40x120. Ognjišče za drva, zaj-trkovalna soba, fornez na plin, umetno prezračen, klet pod vso hišo, 2 garaži. Vidi se po dogovoru. Cena za hitro prodajo. STEPHENS-BOWMAN 18251 Detroit AC 1820 TUXEDO AVE. . ekskluzivno, 6 sob Colonial tipa; jeklena "tile" kopalnica, zajtrko-valna soba, zamrežen stranski porč, klet pod vso hišo, garaža z novim dovozom. Lota 60xl80. Odprta na ogled v nedeljo. Samo po dogovoru. MRS. E. F. KIRKWOOD GA 0354 Oglašajte v Enakopravnosti