GLAS !*to XLVffl - št. 19 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 7. marca 1995 danes ANNO 973 Med nebom in zemljo našel svoj kruh stran 3 Matematika padla na maturi stran 6 Zasneievanje Krvavca bo osušilo Kokro Gorenjska |^ Banka * W d.d. Kranj Banka <* posluhom Brnik - Minuli konec tedna je našo podalpsko deželico s spojini obiskom počastila La Toya Jackson, mala neukrotljiva" sestrica bolj znamenitega Michaela. "ljub temu da si z bratom nista preveč blizu, pa sta si Podobna kot jajce jajcu. Izredno svetla polt bi dala čutiti, da je "belost" v družini Jackson pravzaprav značilna. Ja, kri zares ni voda. Naša reporterska ekipa je ya Toyo "še svežo" pričakala v petek na brniškem ^tališču. Videli ste jo lahko v oddaji Poglej in zadeni, **j?d drugim pa je nastopila tudi v nekaterih slovenskih ^kotekah, v domžalskem "Life - u", pa v Velikih sabljah na Primorskem... • I.K., foto: Gorazd Š. fevejf 'erffla so borci petdeset let po prvi tekmi že snn,x*aj?tič zapored obudili spomin na partizanske u(arsk • tekme. FRANC ŠENK, nagrajen za izjemne podjetniške dosežke Zelo smo navezam na delavnico Franc Šenk je iz uspešnega obrtnika prerasel v uspešnega podjetnika, v okviru družinskega podjetja Šenk Trade. Kranj, 3. marca - Med letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice je tudi Franc Šenk, znani mizar iz Britofa pri Kranju, čigar obrt se je razrasla v doma in na tujem znano družinsko podjetje Šenk Trade, v katerem ob očetu delajo vsi štirje sinovi. "V življenju sem imel veliko željo po napredku in razvoju, nikoli po zaslužku in denarju, če bi pričakoval lep zaslužek, bi verjetno že zdavnaj opustil obrt. Ker pa z dobrim in vztrajnim delom pride tudi dober zaslužek, je na koncu vse poplačano," je v pogovoru, ki ga objavljamo na 9. strani, dejal Franc Šenk. Tržič, 3. marca - Tržiški župan Pavel Rupar s sodelavci je sprejel Andrejo Grašič, trenutno najuspešnejšo tržiško športnico, pa očeta Vinka, njenega prvega trenerja. Čestital ji je k imenitni uvrstitvi na svetovnem prvenstvu v biatlonu in ji zaželel čimveč uspeha na zadnjih letošnjih nastopih. Andreji je izročil spominsko darilo in šopek strelicij, ki so po njihovi presoji najprimernejši cvetovi za dobro strelko. Obenem je predlagal, naj bi tržiška športnica dodala reklamnim napisom na svojih oblačilih tudi ime mesta Tržič. Več iz pogovora na 4. strani! • Besedilo in slika: S. Saje Jutri je mednarodni dan žena Ženska bremena Kranj, 7. marca - 8. marec je dan žena, praznik, ki ga neuki kot "rdečega" povezujejo z bivšim režimom. Toda ta mednarodni praznik, ki obeležuje prizadevanje za uveljavitev z mednarodnimi akti priznanih pravic in enakih možnosti moških in žensk, ima z bivšim režimom skupnega le toliko, kolikor je bilo v preteklosti že uveljavljenih teh pravic Kakšen položaj sicer uživajo ženske pri nas? Koliko v resnici drži misel o enakih možnosti obeh spolov? Glede uveljavljanja v politiki se še zdaleč ne morejo meriti z moškimi kolegi: le 14 odstotkov jih je v parlamentu, 22 odstotkov jifi vodi skupščinska telesa, 15 odstotkov jih ima voljene funkcije v vladnih službah. Več jih je v ozadju, kar 45 odstotkov je svetovalk v vladi ali upravi. Tudi na vodilnih mestih v podjetjih jih je le peščica, čeprav jih je med zaposlenimi le nekaj manj kot polovica. Kdo ve, v koliki meri je njihova odsotnost v elitnem krogu menedžerjev odvisna od njihovih manjših sposobnosti ali od dejstva, da je vodenje pač posel, ki ni vezan zgolj na osemurni delovnik. Zaposlitev žensk in njihovo uveljavljanje v poklicu je namreč odvisna tudi od tega, kako dobro je ta čas poskrbljeno za otroke in za druge (bolj ženske) obveznosti po službi. Ženske, ki jih sicer večinoma najdemo v družbenih dejavnostih in slabše plačanih industrijskih panogah, so svoj visok delež zaposlenosti ohranile. Vprašanje pa je, ali ne bodo zaposlitvene možnosti v pogojih tržnega gospodarjenja manjše. Poznamo že primere, ko delodajalci izrecno iščejo moško delovno silo, saj je z njo manj težav zaradi odsotnosti. Po drugi strani pa je žensk med brezposelnimi manj, kar pomeni, da je gospodarska kriza v večji meri prizadela panoge, ki so zaposlovale pretežno moške. Na ženskah torej sloni velik delež družbenih bremen. Mednarodni praznik žena, ki že dolgo ni več zgolj priložnost za cvetje in slavje, ponuja razmislek o teh bremenih. • D. Z. Žlebir Bruselj odloča o Sloveniji Pred vrati evropske unije Slovenska vlada in odbor za mednarodne odnose državnega zbora sta v nedeljo in včeraj soglašala z izjavo glede odnosov Slovenije in Italije. Kranj, 6. marca - Ljubljana Rimu naskrivaj ni ničesar obljubljala, je dejal slovenski zunanji minister Zoran Thaler na seji vlade in seji odbora za mednarodne odnose pred današnjim odločanjem ministrov držav evropske unije o podelitvi mandata za začetek pogajanj o našem pridruženem članstvu v uniji. Italija je v petek uradno umaknila veto na začetek pogajanj, kljub ostrim protestom in tudi zahtevam po odstopu zunanje ministrice Agnellijeve. Kako so se odločili ministri v Bruslju, do zaključka redakcije še nismo zvedeli. Odločanje je bilo namreč preloženo na popoldanski čas. • J. K. *&ŠL**4t 22 10 4« VSEM ŽENAM IN DEKLETOM ISKRENO ČESTITAMO OB 8. MARCU, MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov KRANJ mobitel Uradni prodajalec VUNI 064/225-060 K333SZX£ESZj KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO je začelo včeraj, v ponedeljek, 6. marca 1995, s TEČAJEM ŠOLANJA PSOV. Vabimo vse ljubitelje psov, ki se še niso prijavili in bi to želeli, da se čimprej oglasijo na vežbališču v Naklem. Možni vpis do zasedbe prostih mest. KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO SLOVENIJAINSV Obrambni minister Jelko Kacin Embargo je za Slovenijo krivičen Ustanovna listina Organizacije združenih narodov terja od vsake države članice odgovornost za lastno obrambo, ki temelji na pravici do samoobrambe, vendar je Sloveniji zaradi embarga na uvoz orožja in opreme ta pravica omejevana, je dejal na sobotni skupščini Združenja Atlantski svet Slovenije obrambni minister Jelko Kacin. mir povabljena na vojaške vaje Nata. "Slovenija ima z nekaterimi državami že sklenjene pogodbe o obrambnem sodelovanju. O tem se pogovarjamo tudi z Združenimi državami Amerike in Nemčijo, takšno pobudo pa smo dali tudi Italiji," je povedal minister Jelko Kacin. "Predvsem pa nam mora biti jasno, da se nihče ne bo boril za nas, če se ne bomo najprej sami. Zato Nato ne sme biti pribežališče ali izgovor. Odgovornost za svojo obrambo temelji na pravici do samoobrambe, ki je zapisana v ustanovni listini organizacije združenih narodov, vendar je z embargom Sloveniji ta pravica omejena. Vojna je zelo blizu naših meja, embargo pa nam preprečuje, da bi se učinkovito varovali. Nimamo niti ustreznega radarja, ki bi nas pravočasno opozoril na nevarnost. Imamo jedrsko elektrarno, na srečo varno in grajeno po zahodnih standardih, vendar brez ustrezne zračne obrambe. Embargo preprečuje, da bi v vseh pogledih harmoinizirali naš obrambni sistem z zahodnim. Dokler nas bo prepoved zadevala, bomo kljub mednarodnemu priznanju priznani le na pol. Nekateri pri nas bi radi vprašanja in strategijo obrambe in približevanja Natu rešili v nekaj urah. To je podcenjevanje obrambnega sistema, ki ga je Nato gradil desetletja. Najprej je nujen enoten pojmovni aparat, da bomo vedeli, o čim se pogovarjamo. Sicer pa naša vojska ne ogroža nobene od sosed in upam, da nobvena od sosednjih držav ne goji takih strahov," je dejal obrambni minister Kacin. • J. Košnjek Obrambni minister Jelko Kacin. Ljubljana, 4. marca ■ Na sobotni prvi skupščini združenja Atlantski svet Slovenije, ki ima tako kot v mnogih drugih državah, kjer takšna združenja delujejo, nalogo delovati za mir in varnost ter za aktivno vlogo Slovenije v evropski varnostni arhitekturi, predvsem v severnoatlantski zvezi, sta bila osrednja govornika minister za zunanje zadeve Zoran Thaler in obrambni minister Jelko Kacin. Obrambni minister Jelko Kacin je v nagovoru udeležencem sobotne prve skupščine združenja Atlatski svet Slovenije dejal, da je Nato Sloveniji blizu, saj je Italija njegova članica, Avstrija in Madžarska pa sta podpisali sporazum Partnerstvo za mir, ki ga je prva od držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije podpisala tudi Slovenija. Naša država obveznosti, ki jih ima, spoštuje, zato je prva ameriška vojaška ladja priplula v Koper, skupaj z našimi vojaki se urijo Britanci, Slovenija pa je bila prvič kot članica Partnerstva za Obvestilo o otroških dodatkih v letu 1995 Zakon o družinskih prejemkih v I. 1995 ne predvideva nove odmere otroških dodatkov s 1. 5., kot je bilo to v navadi leta poprej. Torej upravičencem od lani, letos ne bo potrebno ponovno vlagati vloge za pridobitev pravice do te pomoči, saj jim bo nemoteno tekla naprej - do 1.1.1996, ko naj bi stopil v veljavo univerzalni otroški dodatek. Vlogo za to pomoč naj bi na centru za socialno delo oddali le NOVI VLAGATELJI. Upoštevali jim bomo dohodek iz leta 1994. Vstopni cenzus za le-te znaša brutto 47.309,00 SIT na družinskega člana. Center za socialno delo Kranj Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:l.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima Ireboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 - lil, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tefn krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Maratonsko dogovarjanje o popravi krivic in žrtvah druge svetovne vojne Pravica do dobrega imena in groba predlagala Slovens^ pa predlagajo zakon0 Po, za nekatere sporni zavrnitvi predloga o popravi krivic, ki ga je ljudska stranka, prihaja sedaj v obravnavo vladni predlog, Demokrati uresničevanju pravic žrtev druge svetovne vojne. Ljubljana, 7. marca - Za- političnega obračunavanja po milijonov nemških mark. O kon, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka na pobudo Združenja žrtev komunističnega nasilja, je bil po zapletih in ponovljenem glasovanju zavrnjen. Sporna so bila določila, da naj bi bilo v zakon vključeno tudi obdobje med drugo svetovno vojno. Tu se je stvar ustavila kljub na veliki zvon obešani pripravljenosti vseh strank, da je treba do majske obeležitve 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom tak zakon sprejeti in omogočiti, da bodo žrtve vojni dobile materialno ali vsaj moralno zadoščenje, rehabilitacijo, pravico do groba in vrnitve dobrega imena. Vlada pri predlogu svojega zakona pravi, da bi zadeval okrog 11.000 ljudi, neposrednih žrtev povojnih političnih procesov in nasilja ali njihovih bližnjih. Povprečna dolžina zapornih kazni je bila od 12 do 44 mesecev. Državni proračun bi poprava teh krivic veljala najmanj 21 milijonov nemških mark oziroma po predlogu Združenja žrtev komunističnega nasilja 384 Zakon o pravicah žrtev Poslanca Demokratske stranke Slovenije Danica Simšič in Tone Peršak sta predlgala zakon o uresničevanju pravic žrtev H. svetovne vojne, padlih, ubitih ali umrlih zaradi posledic mučenja ali preganjanja na območju Republike Slovenije. Zakon naj bi uredil pravice mrtvih, ne glede na kateri strani so med drugo svetovno vojno bili. Po predlogu zakona in standardih iz demokratičnih držav so to pravica do mrliškega lista, pravica do spoštovanja človekove osebnosti in njegovega dostojanstva, pravica do kulturnocivilizacijskega pokopa po izbiri najbližnjih živečih sorodnikov, pravica do ustrezno označenega groba in pravica do javne razglasitve smrti skladno s predpisi in običaji v Sloveniji. Slovenija naj bi vsem postavila spomenik na osrednjem pokopališču v Ljubljani. priznanju statusa političnega zapornika naj bi odločala posebna vladna komisija, razsodbe pa bi bile v pristojnosti višjega sodišča. Razen moralne rehabilitacije bi dobili po vladnem predlogu politični zaporniki tudi po 1000 mark v tolarski protivrednosti za vsako leto odvzema prostosti, če pa je upravičenec umrl, pa imajo svojci pravico do 400 mark letne odškodnine, ki se lahko izplača v denarju ali obveznicah. Čas dejanskega odvzema prostosti naj bi se Štel tudi v pokojninsko dobo, kakor tudi čas, ko je bilo posamezniku onemogočeno opravljanje poklicne dejavnosti. Čas odvzema prostosti naj bi se štel dvojno. Predlagana je tudi možnost revizije krivičnih sodb, kar lahko zahteva posameznik ali državni tožilec. Vladni predlog je tako glede obdobja kot denarnih nadomestil "milejši" od zavrnjenega predloga Slovenske ljudske stranke. Ne upošteva medvojnega obdobja, ampak samo obdobje med 15. majem 1945 Protest združenja Združenje žrtev komunističnega nasilja je m predsednika državnega zbora Jožefa Školča naslovilo pismo, na katererfl ga opozarja na nepravil' nosti pri glasovanju 0 zakonu o popravi krivic, ki ga je predlagala SLS, in je bil zavrnjen in nO nepravilno vodenje sej* kolegija predsednik0 državnega zbora. Združenje predlaga ponovi sklic kolegija, ki naj g? vodi predsednik Školč i* ne podpredsednik dr. L0J Kreft in na ugotovitev, d? je bilo prvo glasovanj* pravilno in je bil predlog zakona sprejet. ..........._........................JJk in 2. julijem 1990, dcnaijj nadomestila so nižja, zato p glede tega zakona in popra, irrivir* \i Hrifnuncm vK/^nl l" krivic v državnem zboru ko doseči soglasje, pose zato, ker se je problem zara dolgega reševanja že hu" spoliliziral. • J.Košnjek Vračanje gozdov Cerkvi Gluhi za akademikovo pisanje Ljubljana, 3. marca - Demokratska stranka Slovenije je na slovensko vlado naslovila zahtevo, naj razišče probleme lastništva gozdov, ki naj bi jih dobila nazaj Cerkev, in naj o tem obvesti slovensko javnost. Demokrati se zavzemajo za dosledno spoštovanje zakonov, tudi zakona o denacionalizaciji, če seveda temeljijo zahtevki na neoporečnosti predhodnega lastništva. Glede vračanja gozdov Cerkvi pa se poraja dvom o neoporečnosti. Zato naj se naredi analiza pravnega stanja, toliko časa pa naj se vračanje zadrži. Obstaja namreč seznam dokumentov, ki nakazujejo lastništvo oziroma nelastništvo Cerkve nad gozdovi, ki se sedaj vračajo, ta seznam pa so dobili vsi pristojni v državi še pred sprejemom zakona o denacionalizaciji novembra leta 1991. Slovenskim politikom in ljubljanskemu nadškofu ga je poslal raziskovalec slovenske zgodovine, eden najpomembnejših slovenskih zgodovinarjev, akademik prof. dr. Bogo Grafenauer. Na pismo akademika se takrat nobenemu ni zdelo vredno niti odgovoriti. Konkordat med Vatikanom in predvojno Kraljevino Jugoslavijo namreč ni bil nikoli podpisan oziroma ratificiran. • J.K. Koliko je brezposelnih Ljubljana, marca - Na podatek da je bilo v Sloveniji februarja br^ dela 127.300 ljudi, se je odzvalo ministrstvo za delo, družino ^ socialne zadeve. V izjavi za javnog pravi, da uradne podatke o brezp£ selnih zbira in objavlja Republi»^ zavod za zaposlovanje na osno^ podatkov območnih enot. $t&*. tekočega meseca so običajno znafl podatki za pretekli mesec. Februa*' ja so bili objavljeni podatki z (anuar, po njih pa je bilo januar] irezposelnih 123.517 oseb. Po prYJJ Eodatkih za februar se števil rezposelnih ne povečuje. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC* Zaupanje dr. Francetu Arharju Slovenski krščanski demokrati so v petek na časnikarski konferenci povedali, da je dosedanje delo guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja uspešno in da naj bo tudi v naslednjem mandatu guverner Banke Slovenije. Znal je obvarovati stroko pred politiko in varovati trden denar, do ponovnega imenovanja pa tudi liberalni demokrati in združena lista nimajo odklonilnega stališča. Pogovori z Liberalno demokracijo napredujejo, tudi glede poprave krivic in šolstva. Dopolnilo h koalicijski pogodbi naj bi podpisali še pred sprejemanjem proračuna. Zunanjemu ministru Zoranu Thalerju pa želijo, da bi uspel v pogajanjih z Italijo, in da mu ne bi ^crknila koza", kot je dejal Lojze Peterle. Se državna uprava bohoti Poslanec Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik je vprašal, ali se res povečuje število zaposlenih v državni upravi in kdo usklajuje kadrovsko politiko v upravnih enotah državne uprave. Podobnika je zanimalo, zakaj dobivajo upravne enote oziroma njihovi vršilci dolžnosti načelnikov vedno nove zahteve oziroma pobude od vlad-nih resorjev po novih delavcih. Vprašal je tudi, ali je vlada ukinila ali vsaj zmanjšala katero od prejšnjih služb oziroma funkcij, ki so bile prej po občinah, sedaj pa so del državne uprave. Prehod na nove občine ne sme biti izgovor za bohotenje državne administracije. Lap in Poljšak sta se sprla Ljubljana, 3. marca - V izjavi za javnost, ki jo je podpisal Sašo Lap, predsednik Slovenske nacionalne desnice ta stranka sporoča, da je predsedstvo sprožilo pred častnim razsodiščem postopek za izključitev poslanca Marjana Poljšaka. V izjavo so zapisali, da je Poljšak skušal z osamljenim ravnanjem večkrat spreminjati program in rušiti dogovorjene usmeritve stranke. Predsedstvo je bilo zato dolžno poseči po tem ukrepu. Prizadeti Poljšakje povedal, da je skupaj s še štirimi predsedniki občinskih odborov Slovenske nacionalne desnice izstopil iz stranke. Povedal je, da je razlog spremenjena politika stranke, zgledovanje po nacionalsocializmu in nedemokratični odnosi v stran- ki. Dvakrat naj bi ^ pobudo za izredni kon^jj na katerem naj bi analih j, neuspeh na lokalnih voh i ^ ter program stranke, ve"^, je vodstvo stranke brez ( kazov zavrnilo zahteve ^, neutemeljene. Poljšak-^ sprotuje nacionalsocial' ^ ni usmeritvi, oznaki S> Slovenske sokole ter Pr .fl$ zvestobe in pok°rš ^ stranki in vodji. Ni ^ jagodu obveščevalna d jLjf nost znotraj stranke teJk^" anje na kapital v 0lr socialne politike. ^ajgtv" tožbe zoper njega vo l)/ SND nima dokazov in o» ^ mentov. S somišljef11*' <> skušal oživiti Nacionf ^ stranko, ki je nc*dJsp$ obstajala. Njegov V° p . _;|V£' ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. majo ' ncpicmnjeno t<* ur anevno na aviomaisicem uiui>i»»- r,i popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne Krajevna skupnost Grad S skupnimi močmi skoraj 7 kilometrov ceste Začelo se je pravzaprav že pred kakšnimi dvajsetimi leti, ko so ocenili, da morajo stopiti skupaj. Tako imajo zdaj skoraj 7 kilometrov dolgo cesto do Ambroža. Grad, Ambrož pod Krvavcem, 6. marca - Predsedniku Jraj evne skupnosti Grad Cirilu Hudobivniku je bilo y soboto ob pohvalah, ki jih Je prejemal od krajanov, predstavnikov nekdanje občine Kranj in Sklada stavbnih zemljišč, izvajalca, direktorja RTC Krvavec in župana občine Cerklje največje priznanje in zadovoljstvo, da so končno s skupnimi močmi, s sorazmerno malo denarja in ob velikem lastnem deležu ter razumevanju v zelo kratkem času uredili cesto od Raven do Ambroža v krajevni skupnosti Grad. Zdaj je 6,7 kilometra dolg odsek pripravljen za asfaltiranje, in kot Je na srečanju na Ambrožu pod Krvavcem poudaril župan občine Cerklje franc Cebulj, je treba to čimprej narediti, da ne bo deževje spet delalo škodo na njej. Pobuda in želja po cesti do Ambroža in tudi naprej proti Krvavcu je stara, odkar so Pred kakšnimi dvajsetimi leti Domačini so prispevali: Ivan Škrjanc - Stiska vas (1 kilometer dolg in 8 metrov Širok pas zemlje in 633 ur), Franc Močnik ~ Ambroz (l kilometer in 920 ur), Silvo Grilc - Ambrož (600 metrov in 560 ur), Florjan Slatnar - Ambrož (300 metrov in 820 ur), Martin Jenko - Stiska vas ( 300 metrov in 220 ur), Franc Močnik - Stiska vas (80 metrov in in 120 ur). VeČ lastnikov iz Stiske vasi je prispevalo po nekaj deset metrov zemlje. Tine Grilc (Ambrož) je naredil 340 ur, Marko Kuhar (Ambrož) pa 240 ur. Skupaj so na cesti naredili 3.263 ur, vanjo pa gradili 10.000 kubičnih metrov gramoza. Deta je vodit Florjan Slatnar z Ambroža, predsednik gradbenega odbora pa je bil Franc Močnik iz Stiske vasi. domačini v tem delu KS Grad ocenili, da je potrebno stopiti skupaj in na ta način reševati probleme. Tako jim je uspela izgradnja telefonije, tako so uredili preskrbo z vodo. Lani so se lastniki zemljišč ob cesti sporazumeli, da dajo zemljo ob cesti, pobudi iz KS pa so prisluhnili tudi na občini oziroma v Skladu stavbnih zemljišč. Da je akcija stekla Ea gre zahvala Branetu Ži-erni, ki se je lotil izvedbe na terenu. Zaprek, kot je omenil Janez Gradišar, ki je bil svetovalec za KS, ko so se nanj obračali iz KS, pa Florjan Slatnar z Ambroža in direktor RTC Franjo Kreačič, ni bilo malo. "Vendar so tudi občinski organi sledili pobudi." Tadej Markič, predsednik Sklada stavbnih zemljišč, je priznal, da takšne zavzetosti in enotnosti ni pričakoval in nemalo je bil presenečen, ko so mu sporočili, da so se sporazumeli glede zemlje. Pohvalo je izrekel tudi izvajalec inž. Ervin Drgajner iz Celja, ki je kot izvajalec na cesti opravil 1.100 strojnih in 1.111 transportnih ur. "Pohvala velja Slatnarju, Markiču in Hudobivniku." Da jo imajo, cesto namreč, čeprav ta trenutek še v makadamu, pa gre zasluga predvsem domačinom, ki so prispevali zemljo, delovne ure, material, denar. Tudi tisti domačini, ki imajo v tem delu počitniške hišice, niso zaostajali. In tudi RTC Krvavec se je vključil v projekt, ki se je začel uresni- aje. "Med zadnjim viharjem je sedanji odsek prišel še kako prav, da smo smučarje lahko spravili v dolino," je poudaril Franjo Kreačič. Zdaj si bodo, kot je napovedal župan Franc Čebulj, tudi v novi občini Cerklje prizadevali, da cesta čimprej dobi asfalt. "Potrebno bo sodelovanje, kjer tudi država ne bi smela biti izvzeta." In dogovor v soboto je bil, da na ta način tudi nadaljujejo. Le tako bodo za sorazmerno majhen denar dosegli cilj. Sedanja skoraj 7 V KS Grad so lani asfaltirali cesto v Gradu in uredili ograjo ob cesti Grad - Pšata. V Dvoriah so zamenjali betonske cevi na potoku in dokončali dela na cerkvi. Na Štefanjo goro je začel voziti avtobus in uredili so dve postajališči. V Stiski vasi so obnovili obzidje okrog cerkve. Na Ambrožu so bila lani po dveh letih končana tudi dela na vodovodu. čevati lani in bil pred dnevi končan. Za Krvavec je cesta prav tako pomembna kot žičnica in jo je potrebno potegniti do zgornje post- kilometrov dolga ureditev in razširitev ceste je namreč veljala 16 milijonov tolarjev, vrednost del pa znaša prek 30 milijonov. • A. Žalar Kako urediti Selščico ob vstopu v Škof j o Loko je še vedno odprto vprašanje Je kamniti otoček prispeval k poplavam na Podnu? Po mnenju nekaterih je bilo na bregovih Sor v Škofji Loki storjenih izredno veliko grehov, ki se maščujejo s povečano poplavno ogroženostjo. s, 5°$a Loka - Na zadnji seji jbciaskega sveta občine Skofja °ka sta kar dva svetnika , Pozo rila na potrebo sanacije °regov Selščice, zlasti pa vod-ce8» režima med vasjo Vin-i,afJev na eni strani in pObraževalno - športno cono ^°dep na drugi strani te reke. jj.^g« in občutljivi objekti so str *e dvakrat poplavljeni, ^1» pa ostaja neurejena. 0 Svetnik Vlado Vastl je gP°zoril na nerazrešeno vpra-3e obrambe pred poplava-jgA SaJ je bil novembra leta ^ ,u* Poplavljen kar precejšen n0 Skofje Loke: izobraževal-sta ^P°rtna cona Poden in Ce "°yanjsko naselje ob Sorski ja vi • ^ ta ze*° draga izkušn-Ohfi • 'etm odgovornih na bilo 1 ni P^Pričala v to, da bi obč PotreDno kaj ukreniti, orpa01 pa so se sami začeli d^j^rati za to, da se ven-—e kaj premakne. Kot cini- zem so ocenili izjavo tedanjega predsednika izvršnega sveta, da naj se pač zavedajo (in sprijaznijo?), da so izgradili svoje hiše in da pač živijo v poplavnem območju. Organizirali so odbor, ki se je povezal s strokovnjaki, in ugotovili so, da se bile izdelane študije pri škofjeloškem urejanju prostora spregledane. Še več: primer urejevanja Selščice ob Podnu, Pokorno-vega jezu ob klavnici, izgradnja suŠkega mostu nedaleč od škofjeloške čistilne naprave so strokovno dokazani primeri, žal pa so to morale potrditi tudi poplave, napačnih posegov, ki so poplavno ogroženost povečale. Bojijo se tudi, da so enakega pomena tudi sedanji posegi v sotočju Selščice in Poljanščice. Ni pa bil Vlado Vastl edini, ki je opozarjal na poplavno ogroženost. Kot dolgoletni sosed včasih neukročene Selščice in dober opazovalec dogajanj se mu je s svojimi opozorili pridružil tudi dr. France Leben, prav tako občinski svetnik, ki je menil, šolo tudi res prizadele, čeprav so bila za to takrat kriva dela na Starološkem potoku. Dokončno rešitev so obljubljali ob izgradnji srednješolskega centra, dijaškega doma in športne dvorane z novo da se erozija neurejene struge ureditvijo tako imenovanega Selščice pospešeno nadaljuje, Krevsovega jezu, od koder je in opozoril na to, da se utegne nekoč dobival vodo Krevsov kmalu zgoditi, da bo to povzročilo pretrganje glavnega ce-vovoda vodovoda za Podlubnik, dr. Urška Omejc pa dodala, da je verjetno svoje prispevala neprimerna ureditev iztoka Starološkega potoka v Selščico. O tem, kako urediti Selščico pred vstopom v Škof j o Loko potekajo v tem mestu občasne polemike že več kot dvajset let. Že ko se je gradila osnovna šola v Podlubniku, so domačini opozarjali na nevarnost poplav, ki so to mlin. Posebnost je tudi ta, da je ta jez oblikoval zanimiv tok reke s tako imenovanim Krevsovim otokom oz. Krev-sovimi Benetkami. Kot je pojasnil donedavni sekretar za prostor in okolje Brane Murnik, so se strokovnjaki pod vplivom čeških izkušenj odločili za tako imenovani mehki jez, torej ureditev jezu z gumijasto zaporo, ki bi se avtomatično prilagajala pretoku reke, vendar se je za razmere na Selščici to izkazalo kot povsem neprimerno, saj reke ob visokih vodah prinaša tudi debla, ki so gumijasto zaporo poškodovala. Tako reke dere preko poškodovanega jezu, struga okrog otoka se zarašča, in mnogi so prepričani, da je temu tudi pripisati vzrok za poplave v letu 1990. Vlado Vastl pa je opozoril še na en potreben ukrep, ki ga predlagajo strokovnjaki: odstranitev kamnitega otočka pod jezom, na katerem se ob visokih vodah ujame plavajoče drevje in dodatno zajezi Selščico. Strokovnjaki Vodnogospodarskega podjetja Kranj so to odstranitev predlagali že pred dvema letoma, pa na predlog niso dobili niti odgovora, zato so ga lani na pristojnem sekretariatu za prostor ponovno vložili. Š. Žargi Rezultati predmaturitetnih preizkusov Matematika "padla" na maturi Znani so rezultati januarskih predmaturitenih preizkusov. Pri matematiki le 18-odstotna uspešnost. • maturitetna ko- reševanja izpitnih nalog. Ra-bi-o..ia Je minuli teden raz- ven zahtevnosti nalog je bila ustrezna pri vseh predmetih, razen pri matematiki, kjer je republiška maturitetna komisija previsoko postavila raven zahtevnosti. Oboji, dijaki in učitelji so pričakovali bolj juujj ""^enter. Generalko za kratki*0 Jub obsežnosti in yečiS ♦ rv0kom izpeljali brez daj« 1- ,zav» več Pa Jim Je UsPeh vsebina. Najslabši PH »i 1° maturantje dosegli a' tematiki, kkr i. hii ,e 18-odstoten tipske naloge, dodajajo pa še, da bi morala biti jasnejša razlika med osnovno in višjo ravnjo zahtevnosti. Kot kažejo številčni podatki o uspehu, je ta na osnovni ravni pri matematiki le 18-odstotni uspeh, na višji pa 25-odstot- 11 kjer je bil na osnovni K IC *" me2npS0 analizirali posadi^' maturitetne pretres i, !° u£otovovili, da je >n vil"slrezno ločiti osnovno prpH J raV( Predr^--aven zahtevnosti pri 'ni imajo ti dve Jasno innanja- Tudi naJ bi i2pitn_in "atančno definirali ter "al°ge in vprašanja P°nekod prilagodili čase Pri drugih predmetih so se maturantje veliko bolje odrezali Prt slovenskem Jeziku so denimo dosegli S3-odstotni uspeh, posebno dobri rezultati so pri tujih jezikih, zlasti pri izbirnih (denimo pri ruskem jeziki 93-odstotna uspešnost, pri španskem 89-odstotna). Pri angleškem in nemškem Jeziku, ki kot prva tuja jezika najpogosteje sodita med obvezne tri maturitetne predmete, Je uspeh presegel celo dosežke pri materinščini. Angleščina se lahko pohvali z 58-odstotno uspešnostjo pri predmaturitetnih preizkusih, nemščina pa s 57-odstotno. Sicer pa se Je maturitetna komisija glede tujih Jezikov odločita, da junija ne bo zahtevala testa slušnega razumevanja jezika. Sprejela je tudi spremembo maturitetnega koledarja, po kateri se bo vsak tuji jezik opravljal le na en dan. ni. Gimnazijci so pri tem predmetu na osnovni ravni dosegli 25-odstotni uspeh, na višji pa 27-odstotnega, medtem ko je v ostalih srednjih šolah še slabše. Na osnovni ravni je bil v srednjih strokovnih šolah dosežen samo 15-odstotni rezultat, na višji pa 20-odstotni. Na osnovi rezultatov preizkusov ni mogoče napovedati, kakšen bi bil uspeh dijakov na maturi, saj se zanje niso posebej pripravljali. Izkušnje podobnih preizkusov pri mednarodni maturi pa kažejo, da so dijaki, ki na preizkusih dosežejo vsaj tretjino točk, na maturi gotovo uspešni. Ob tej ugotovitvi so izvajalci s preizkusi lahko zadovoljni, le pri matematiki obljubljajo omilitev. Morda je bilo pričakovati, da bo matura očitneje razdelila dijake gimnazij in ostalih srednjih šol, vendar rezultati kažejo, da razlike vuspehu pri večini predmetov niso velike. Predmaturitetni preizkusi so bili test za dijake in učitelje, pa tudi za maturitet-no komisijo in izpitni center. Slednja bosta prisluhnila predlogom, ki so prišli iz šol in se zamislila nad rezultati. D. Z. Žlebir GORENJSKA OD PETKA DO TORKA 29 INTERVENCIJ NA AMZS so čez konec tedna na gorenjskih cestah opravili 14 vlek poškodovanih vozil in 15-krat nudili pomoč. MALO DELA Kranjski gasilci so od petka do danes pogasili požar v Aqua Savi in sanirali izlitje kurilnega olja v Elektralu v Radovljici. Jeseniški so pohiteli na pomoč na C. revolucije 2 b, koder se je v stanovanju vžgalo olje na štedilniku, opravili prevoz z rešilnim avtomobilom enkrat za zdravstveni dom in enkrat za železarno, črpali so tudi vodo v jeklarni in imeli gledališko stražo v Gledališču Tone Čufar. VELIKO VEČ DEKLIC V kranjski porodnišnici se je čez konec tedna rodilo 16 otrok, od tega kar 11 deklic in 5 dečkov. Najtežja je bila deklica s 4.150 grami, najlažja pa ravno tako deklica z 2.440 grami. Podobno se je godilo tudi na Jesenicah, koder se je tokrat rodilo 5 deklic in 2 dečka. Tudi tu sta imeli mejni teži deklici, najtežja je ob rojstvu tehtala 4.290 gramov, najlažja pa 2.440 gramov. 168 URGENTNIH PRIMEROV V Splošni bolnišnici Jesenice so zdravniki na kirurškem oddelku poskrbeli za 92 bolnikov, na internem oddelku za 39, na pediatričnem za 12 in na ginekološkem oddelku za 25 bolnic. SUPER SMUKA! Snežne razmere po gorenjskih smučiščih: Krvavec 5 cm novega suhega snega na kar 220 cm podlage, Kranjska Gora 40 do 100 cm, Vogel 310 cm, Stari vrh od 10 do 60 cm, Soriška planina 2 m, Zelenica 90 do 220 cm, Kobla od 10 do 120 cm. Skoraj milijarda za posojila Ljubljana, 2. marca - Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je na svoji zadnji seji 17. februarja odobril 789 vlog za dolgoročna stanovanjska posojila v skupni višini 988 milijonov tolarjev. Tako so že v prvem razpisnem obdobju, ki je trajalo od prvega do desetega februarja, razdelili za skoraj 200 milijonov tolarjev več, kot je znašala skupna razpisna vsota za obdobje od februarja do aprila. Na Stanovanjskem skladu pričakujejo prav tako veliko zanimanje tudi v naslednjih dveh razpisnih obdobjih (od 1. do 10. marca in od 1. do 10. aprila). Upravni odbor skala bo pri dodeljevanju posojil spoštoval osnovno načelo razpisa, da morajo imeti prosilci v vsakem razpisnem obdobju povsem enake možnosti za pridobitev posojila. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SPBESIMICA81 GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Kaj bi vprašali svojega župana? Vrsta komunalnih problemov Vodice, 6. marca - Čeprav so med novonastalim! občinami vse po vrsti takšne, ki se bodo morale spopasti s takšnimi in dru- SaČnimi problemi na po-ročju komunalne infrastrukture, jc občina Vodice na tem področju še posebej izrazita. Franc Bergant, Sinkov Turn: "Zanima me, kdaj ~" na vrsto in .'jI v program cesta Selo S - Sinkov |-« Turn prek Ipl Golskega *m mostu. I N i Č k o 1 i -/ k o k r a t ' smo krajani že izrazili željo, prošnjo, zahtevo, vendar hi nikdar prišla v letni plan. Čas bi bil, da se zdaj novo vodstvo glede tega vendarle že odloči." Marjan Kušar, Vesca: "Kako bo s kanalizacijo? Soglasja zan-io pri lastnikih zemljišč so bila pobrana, kolikor U .jtM vem pa investitorja ni. Bo nova občina to uredila in kako? Vemo namreč, da je od izgradnje kanalizacije na območju celotne občine odvisen celoten razvoj na različnih področjih." Janez Jenko, Selo: "Strinjam se, da im-a m o na komunalnem področju kar nekaj vprašanj oziroma p r o b l e -mov, ki se jih bo treba lotiti. Vseeno pa me zanima, kako bo občina Vodice pristopila oziroma kakšno stališče bo imela do financiranja gasilstva. PGD sinkov turn na primer letos praznuje 70-letnico ustanovitve." Anton Goslar, Selo: "Zanima me, kdaj bodo po vaseh zamenjane salonitne vodovodne cevi. Zdravju Škodujejo. Pa cesti Sinkov Turn - Selo in Polje -Vesca bi » tudi Že enkrat morali priti na vrsto. Tudi pločnik bo treba urediti od Sela do Gasilskega doma in hitrost bi morali omejiti na 40 kilometrov v Kosezah." Janez Blažič, Vodice: "Seveda je precej dela še na cestah, vendar i zelo pogrešamo tudi ben-c i n s k o črpalko. Za avto-mobiliste je morda vseeno, če je ni, s traktorji pa ni nič kar prijetno v Moste. Križišče v Vodicah bi bilo treba semaforizirati in tudi elektriko bi veljalo spraviti v zemljo." • A. Zalar IZ GORENJSKIH OBČIN Priprave na deseti jubilejni pohod na Triglav V petek, 3. marca, je bila v Radovljici prva seja organizacijskega komiteja za izvedbo 10. spominskega pohoda na Triglav in drugih jubilejnih spominskih prireditev. Na seji bodo po dogovoru s predstavniki ZZBU NOB, Združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Slovenske vojske in Odbora skupnosti borcev Prešernove brigade, potrdili novo sestavo organizacijskega komiteja in sprejeli okvirni program akicj Triglav 95 in sprejeli osebne zadolžitve članov komiteja. Deseta jubilejna spominska akcija Triglav 95 bo potekala v znamenju 5. obletnice samostojne Slovenije, 10. pohoda partizanov in mladih na Triglav, 50. obletnice zmage nad nacifašizmom in konca II. svetovne vojne, 100. letnice Aljaževega stolpa in Triglava - simbola boja za svobodo slovenskega naroda. • JR Prizadevanja za večji turistični razcvet Planine pod Golico Planina pod Golico - V tem kraju zagotovo premalo izkoriščajo svoje možnosti na področju turizma. Tako so tudi letos na občnem zboru ugotavljali člani domačega turističnega društva. Vsako leto se po svojih močeh trudijo, da turistom in drugim obiskovalcem ponudijo naravne danosti, lepe izletniške in planinske točke, predvsem pa je Planina pod Golico priljubljena v maju, ko se na okoliških travnikih razcvetijo narcise. Priljubljena prireditev Miss narcis bo letos v nedeljo, 21. maja. V Planini pod Golico imajo tudi probleme pri razvoju turizma. Žičnica v Španov vrh bi vse leto lahko obiskovalcem bolje služila. Edini večji objekt - hotel je od lanskega maja zaprt in še bi lahko naštevali drobne pomanjkljivosti, ki jih obiskovalci hitro opazijo. Na občnem zboru so za novo predsednico Turističnega društva izvolili Aleksandro Klinar. 100 let planinskega društva Radovljica Radovljica - Za radovljiške planince bo letošnje leto praznično. Poleg stalne skrbi za njihove priljubljene postojanke: Roblekov dom, Dom na Begunjščici, Valvasorjev dom pod Stolom in Pogačnikov dom na Križkih podih, bodo proslavili tudi častitljivi jubilej: 100-letnico ustanovitve društva. 10. marca bo minilo natanko 100 let, ko je bil v Klinarjevi gostilni v Radovljici ustanovni občni zbor, za predsednika pa so izvolili dr. Janka Vilfana. Prav na dan ustanovitve, 10. marca ob 17. uri bodo pripravili prireditev v Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta. Ob 18.30 pa bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo o delu in zgodovini društva. Jubilej pa bodo zaokrožili tudi v delovnem vzdušju. 8. julija bodo pre dali namenu prenovljen Roblekov dom. Dobrodelni koncert za materinski dan Jesenice - Agencija JIM z Jesenic bo v okviru letošnjega materinskega dneva organizirala dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili mladi gorenjski glasbeni talenti ob spremljavi ansambla Vita ter učenci Glasbene šole Jesenice ter iz vrtcev in osnovnih šol. Čisti izkupiček od koncerta bodo namenili za nakup prenosnega inkubatorja za prenos nedonošenčkov za bolnišnico Jesenice. Prireditev bo v soboto, 25. maja, ob 18. uri v dvorani gledališča Tone Čufar, vstopnice pa bodo že pred tem v predprodaji. * J. Rabič Štiri specializirane sejemske prireditve 7. aprila bodo v Kranju odprli 34. Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva. Kranj, 6. marca - Poleg rednih, široko potrošnih sejemskih prireditev bodo letos v Kranju na programu tudi štiri sejemske prireditve. Prva bo od 7. do 14. aprila 34. Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva. V začetku maja (od 9. do 11.) bo 20. sejem malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva. Septembra bo najprej letos že peti sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, od 3. do 7. oktobra pa bo 23. sejem Zaščita - Protection 95. Sejemske prireditve so v sredo s poudarkom na bližajoči se 34. Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva predstavili na novinarski konferenci. Za sejem kmetijstva je v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru precejšnje zanimanje. Prireditev pa bo imela tudi bogat spremljajoči program, ki ga organizator pripravlja skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo in nekaterimi institucijami. Tako bo med sejmom poseben posvet o še bolj ekonomični in kvalitetni Eridelavi mleka, zanimiva pa o tudi okrogla miza o denacionalizacijskih postopkih na področju kmetijstva in gozdarstva. V sodelovanju z Družbo za avtoceste pa bodo priravili tudi posvet o vplivih prometa in avtocest na kmetijstvo in gozdarstvo. ' Društvo rejcev malih živali bo pripravilo razstavo perutnine in drugih živalih, Živinorejski veterinarski zavod pa razstavo konj. Na sejmu se bodo predstavile tudi šole s svojimi programi s področja kmetijstva, gozdarstva in agroživilstva, le-sarstva, kmetijske mehanizacije, gospodinjstva in še posebej tudi puškarska šola iz Borovelj. Tradicional- Kdo komu klofuto? Vodstvo sejma je v okviru informacije o letošnjem programu sejemskih prireditev v Kranju pojasnilo tudi nepričakovan zaplet z ledom v Kranju. Direktor sejmo je med drugim poudaril, da so letos pričakovali priznanje za nemoteno delovanje drsališča, ki je kljub okvari kondenzatorja in pokvarjeni rolbi obratovalo nemoteno. Obnoviti so tudi pode, tuše, luči, prepleskali prostore. Kar zadeva Hokejski klub Triglav je pojasnit, da nimajo nobenih obveznosti do kluba, in da niso posebej javno izpostavljali izgrede in neprimernosti, ki so se dogajali, čeprav vsega tega ni bilo pri ostalih 26 klubih, ki prav tako vadijo na drsališču. Zaplet in ostro reagiranje ter napoved za izredno skupščino glede leda v Kranju zaradi letošnje hokejske sezone, ki bo končana 26. marca, pa je* vodstvo okarakteriziralo za nekorektno. Vodstva sejma ni o tem nihče obvestil. Direktor Ekar je povedal, da je zazadevo zvedel iz tiska. Obvestilo Hokejskemu klubu, da bodo drsališče v začetku marca zaprli, pa kar zadeva datum ni nobena posebnost. 1991. leta so drsališče zaprli 17, marca, leto kasneje 8. marca, predlanskim 7. marca, lani pa 6. marca. Razlaga glede drsališča je tako na članek, da si hokejisti ne zaslutijo klofute, izvenela, da si jih na tak način tudi vodstvo sejma oziroma upravljalec drsališča ne zasluti. Klofutanje pa prav gotovo ni prava taktika tik pred koncem hokejske in drsalne sezone v Kranju-Potrebno si je vzeti odmor in korektno oceniti stanje. Pred zaključkom redakcije smo dobili iz uprave sejma obvestilo, da so se danes sestali predstavniki Športne zveze, Hokejskega kluba Triglav in Gorenjskega sejma, kjer so se dogovorili, da bo drsališče v Kranju obratovalo do vključno 21. marca. na pa bo v sejemskih dneh tudi predstavitev lovcev. Tokrat bo na programu tudi predavanje o lovskem zako nu in kodeksu, Lovsko kino-loško društvo pa bo predstavilo lovske pasme psov. Prvič bodo letos na sejmu namenili tudi okrog tri tisoč kvadratnih metrov za prodajo rabljene kmetijske mehanizacije. Prireditelji so tudi napovedali, da bo vstopina za letošnji prvi specializirani sejem okrog 300 tolarjev, pričakujejo pa, da si ga bo ogledalo okrog 40 tisoč obiskovalcev. Med sejmom malega goS' podarstva maja letos načrtujejo poseben posvet } Ministrstvom za znanost jj? tehnologijo o standarizacij1 in varstvu industrijske last' nine ter okroglo mizo 0 zunanje trgovinski dejavno^ ti. Na 5. sejemu Slovens*1 proizvod - Slovenska kako; vost nameravajo še posebej poudariti problematiko kolektivnih znamk in kontrol" uporabe znakov SQ, na sejmu Zaščita pa bodo leto* izpostavili industrijske ne$' reče, reševanje na vodi 1,1 reševanje na cestah. A. Žal* 165 članov GD Sava poročila, da šteje društvo 165 Članov. Mj^ člani društva so tudi strokovnjaki in vodij* delavci v delovni organizaciji te vel1 \ Kranj - V Savi Je bilo gasilsko društvo gumarske industrije na Gorenjskem. ustanovljeno že 1930. leta. Takrat je imelo nik društva je JožeDcrlink, v pomoč pa so ^ društvo le 10 članov. tudi drugi člani upravnega odbora. .< Na letošnjem zboru pa smo slišali iz J. pem4. Center Žirov lepši do poletja '96 Že od leta '93 potekajo priprave za gradnjo poslovno trgovskega centra v samem centru. Z 2.800 m2 površine bo ta res velik in lep objekt končno izpodrinil že rahlo razpadajočo Maticevo hišo, v kateri je sedaj le še slaščičarna AMBASADA in katere lastnik je družina Biljali. In prav oni so sklenili, da stare hiše ne kaže več popravljati, ter da bodo s pomočjo soinvestitorjev in občine postavili objekt, ki bo Žirem v ponos. Soinvestitorji in občina so za vodenje in koordinacijo del izbrali Memeta Biljalija, ki je za naše bralce predstavil objekt, njegovo namembnost in postopke gradnje takole: "Že kmalu na začetku priprav se je zataknilo pri lastnini zemljišča, saj je solastnik tudi sedanje občine Žiri. Ker je bila ena od možnosti, da se center uredi tudi sedanja varianta, smo tudi s takratno KS našli skupni jezik. Nekaj prostorov jim za vložek v zemljišču tako že pripada. Če pa bi bili pripravljeni odkupiti še več, pa bi se lahko občina v celoti preselila v novo zgrajeni objekt. Na drugi večji pro- blem smo naleteli pri parkirnih površinah, ki so ob tolikšnem številu lokalov nujno potrebne. Tudi ta problem smo ugodno rešili in to tako, da bodo parkirni in dostavni prostori za hišo ter ob reki Račevi s tem, da ne posegamo v druga zemljišča in ne motimo sosedov. Naj povem še, da smo morali zaradi parkirišč ob Račevi naročiti in seveda tudi plačati hidrološki izračun na 100-letne vode." "Sedaj pa bi te prosil, če našteješ, kaj vse bo v tem poslovno-trgovskem stano- vanjskem centru. 1.000 m2 bo torej stanovanjski del; kaj pa poslovno trgovski del?" "Objekt bo imel tri etaže in bo zapolnjen takole: V pritličju stavbe bo restavracija, turistična recepcija, papirnica in trgovina s šolskimi potrebščinami in spominki, delikatesna trgovina, prodajalna mesa in mesnih izdelkov, steklarstvo, butik z oblačili, frizerski salon... V prvem nadstropju bo šest turističnih sob in apartma, s skupaj 15 ležišči, zaitrkoval-nica, slaščičarna, ki bo povezana z restavracijo v spodnji etaži. Potem so tu večnamenski prostori občine, salon pohištva in še nekateri drugi večnamenski prostori. V drugem nadstropju je stanovanjski del, v tretjem -podstrešnem delu pa program še ni opredeljen in morebitne sovlagatelje še iščemo. Sedaj je tako skupno z žirovsko občino osem sovlagateljev: Adolf Križnar, Janez Lukančič, Marjan Eniko, Janez Oblak, Silvo Žakelj, Metka Mohorčič in Joži Les-kovec. Stavba bo do tretje faze zgrajena že letos, do 30. julija je skrajni rok. Gradijo strokovnjaki Tehnika, nadzor pa izvaja Lokainvest." "2.800 m2 ni malo. Ipf prav gotovo zanima finatl,n, no pokritje tolikšnega z*'0 gaja?" . f. S sovlaganjem soinvestijO jev smo finančno pokriti d? ' faze gradnje. Nadaljevali P. bomo z najetimi hipoteka^ mi krediti. Celotna invesU^) bo veljala približno 2,5 m1 jona DEM. i* "Že od priprav pa vse m začetka gradnje in že sedaj t okrog centra Pri Matic, se bo reklo, po novem ov*, nemalo prahu med tjufm Nekaj fih je celo, ki0 novogradnjo kratko m»( ustavili. Prevladuj.0*'f mnenje pa je: center 0 se mora urediti, ra m takšno poslovno trgov* -stavbo - ne rabimo oz- . želimo pa Biljalijev. *Z lahko odgovoriš na izjave?" ie Celo svoje življenje sem^ Žirovec - to je skoraj/':. si Skupaj s soinvestitorji, ... ^ zaupamo, bomo PosttaV[gSti' center. In če so mi s0}nko01' torji zaupali vodenje in * ^ dinacijo projekta, to PoT^upm' da mi verjamejo in miza jo. Čeprav gradnja v nos, e peščici nas to n*^$ oviralo, da poslovno trg?* svol* center ne bi zasijal v vsej lepoti že to leto." Vladimir N?™ B+:5B 8. MAREC - DAN ŽENA 5. STRAN • GORENJSKI GLAS S sprejema za Andrejo Grašič pri tržiškem županu Kraljevske strelicije za najboljšo športnico Domačini so se zahvalili članici slovenske biatlonske reprezentance za doseženo 6. mesto na Nedavnem svetovnem prevenstvu. marca - Biatlonka Andreja Grašič je z nasmehom obrazu sprejela šopek strelicij in spominsko darilo iz rok fržiškega župana Pavla Ruparja. Med pogovorom je odkrila, "a so ji domačini podarili zlato zapestnico, ki Jo Je takoj staknila na roko. Tudi njen oče, Vinko Grašic, m skrival zadovoljstva, da so se po 12 letih trdega dela pokazali ^dnejši uspehi. Obljubo, da bo obril brado, bo izpolnil ob koncu tekmovalne sezone. Kako je z uresničitvijo zetove obljube za britje brade ob dobri hčerini uvr-stitvi na svetovnem prvenst-vu» so gostitelji želeli izvedeti *e kmalu po prihodu gostov. Vinko Grašič je še vedno 2araščen obraz opravičeval s februarskim msazom in napovedal izpolnitev obljube °° koncu tekmovalne se-*one. Obenem je priznal, da je že lani prisluhnil ocenam poznavalcev biatlona o Andrejinem talentu, vseeno pa ga je vzpon hčerine forme med celo letošnjo sezono prijetno presenetil. Ocenil je, da so njeni sedanji rezultati plod trdega 12-letnega dela, med katerim vsako leto preteče poprečno okrog 7000 kilometrov. Andreja Grašič je v sproš- čenem pogovoru zbranim pojasnila, da je bil sicer začetek sezone slab zaradi poškodbe gležnja, vendar je trenutno na 13. mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pred njo so še štiri pokalne tekme v Skandinaviji, kjer se vedno dobro počuti, zato upa na še kakšno dobro uvrstitev. Izkazala bi se rada tudi na obeh tekmah vojaškega prvenstva v biatlonu v Švici, ki se ga bo prvič udeležila kot pripravnica v Slovenski vojski. Strnila je tudi nekaj vtisov z nedavnega svetovnega prvenstva, kjer so bila pričakovanja vseh po boljši uvrstitvi zanjo veliko breme. Čeprav se ji dviguje tudi strelska forma -fante je na treningih redno premagovala, si še ne upa pomisliti na zmagovalne stopničke ali celo zlato odličje. Za tolažbo in spodbudo pa si je nataknila na roko zlato zapestnico, darilo iz rok tržiškega župana Pavla Ruparja. Z imenom Tržiča v svet Župan Rupar je ugotovil, da najboljši športniki lahko veliko storijo za promocijo svjega kraja na tujem. Zato je predlagal, naj bi Andreja Grašič dodala reklamnim napisom na športnih oblačilih tudi ime mesta Tržič. Kot sta obljubila tekmovalka in njen oče, se bodo skušali dogovoriti z vodstvom reprezentance za upoštevanje predloga domačinov. Na naše vprašanje tekmovalki o počutju v domačem kraju je Andreja izrazila ponos, da živi v tržiški občini. Po eni strani so razlogi za to v imenitnih rezultatih Bojana Križaj a v preteklosti, Jutri bo 8. marec Ko sem lani prišla iz službe domov, me je na mizi čakala skodelica že hladne črne kave, poleg krožnička pa ročno poslikana čestitka s podpisom "Mamica, rad te imam" in drobna cvetlico., utrgana v bližnjem Sozdu. Otrokove bleščeče oči, objem, moje lskreno presenečenje. Saj res, 8. marec je... Ali bo tudi jutri tako, vem. Otrok ima letos drugo učiteljico; mu bo \dala podobno "nalogo"1? sem pred dvema letoma učiteljice v naši vaŠki šoli vprašala, kako to, da za 8. marec ?•* pripravljajo več pro-8lav, so mi nekako sramežljivo izmikajoče, Vsaj meni se je tako zdelot dale vedeti, da so *daj pač drugačni časi. Namesto 8. marca, ki ^a dva tedna kasneje sledi še materinski dan, zdaj v šoli praznujemo "dan pomladi". Pomlad pač ni ne rdeče ne črne barve, v njej je paleta vseh barv. Pogrešam osmomar-čevske šolske proslave. Kako ponosna sem bila, ko je moj malček z drugimi vred prepeval "Mamica je kakor sonce..." ali glasno recitiral. Otroci znajo biti tako ljubko iskreni, prisrčni. V službi bo najbrž tudi letos tako kot vedno. Morda kakšna šala, če bo sploh Čas, na račun "babjega praznika", žensk, ki imajo deset dekagramov mož-gan manj kot moški in podobno. Nobenega iskrenega priznanja ženskam, ki - resnici na ljubo - marsikdaj peljemo voz naprej. Ne samo doma. Že res, da se je v zadnjih letih našega socializma 8. marec zar- adi peščice žensk, ki so svojo enakopravnost dokazovale za šankom, nekoliko izpridil. Kljub temu pa ne gre pozabiti, da je bilo v prazniku vendarle tudi ogromno pozitivnega. Vsaj okrog tega dneva, če že drugače ne, se je veliko in resno govorilo o položaju žensk in njihovi vlogi v sodobni družbi. In marsikaj pametnega iz teh debat se je počasi tudi prijelo. Danes se debate na temo ženske praviloma spet vračajo na prvobitno funkcijo: ohranjanje človeške vrste. Ženska naj bo predvsem ljubeča mati in partnerica možu. Vendar se kolesa zgodovine ne da zavrteti nazaj. Odkar je bila ženska v prejšnjem stoletju na kapitalističnem trgu kot delovna sila izenačena z moškimi, postajala materialno in pravno vse bolj emanci- pirana, je od nje nesmiselno pričakovati, da se bo spet pustila prikovati ob štedilnik. Predvsem ženske same naj bomo na to, kar smo dosegle, ponosne. Ponosne tudi na prve bojevnice za emancipacijo in na naš praznik, ki ni izdelek komunistične ideologije, ampak mednarodni dan žensk. Šele ko ga bomo same tako razumele, se ga nehale sra- movati, bomo deležne tudi iskrenih čestitk' moških partnerjev nal delu in doma. H. Jelovcan AmicA Mestni trg 2, škofja Loka Homanova hisa VRHUNSKA KOZMETIKA, VELIKA IZBIRA PARFUMOV, SPODNJE PERILO, MODNI DODATKI, NOGAVICE. SVETOVANJE IN UGODNE CENE ! 4UAuUXj Kranj veleblagovnica GLOBUS primerna darila za 8. marec oddelek kozmetike bogat izbor parfumov in krem domačih proizvajalcev Krka, Zlatorog še ta teden nova pomladanska kolekcija "UC Of BENETON" V trgovini Kokra - Beneton v Globusu Wjf'/} cvetličarna W flora TITOV TRG 14, ŠKOFJA LOKA, TEL.: 621000 OB AVITOVNEM PRAZNIKU DNEVA ŽENA PRIARČNE CEATITKE VAEM ŽENAM, MATE DAM IN DEKLETOM. TUDI DANE* PUATIMO CVETJE. DA. 6VOJO AKRIVNOATNO GOVORICO POVE KAP NO&IMO V <&RCU. PODARIMO GA TIATIM. KI JIH IMAMO PADI. JIH APOATUJEMO IN JIH ŽELIMO PAZVESELITI Z GORENJSKIH OBČIN Dober odziv Boj med občino in upravno enoto krvodajalcev Ministrstva prehitevajo lokalno samoupravo Tržič, 3, marca • Prve letošnje krvodajalske akcije v Tržiču se je zadnji dan februarja udeležilo skupno 225 krvodajalcev. Čeprav so jih 12 odklonili, je bil republiški načrt z 200 predvidenimi odvzemi krvi presežen. To dejstvo je najbolj razveselilo organizatorje iz območne organizacije Rdečega križa v Tržiču, udeleženci pa so bili zadovoljni predvsem zaradi hitrega sprejema. Naročili so jih namreč v določenih Časovnih presledkih, da bi se izognili odvečnemu čakanju. Tako so odvzem krvi opravili že do 13. ure. Kot ponavadi, je bilo med krvodajalci tudi tokrat največ delavcev tržiškega Peka in f>rebivalcev iz naselij v oko-ici Tržiča, • S. Saje Nepozabne počitnice Britof pri Kranju, 3. marca • Gasilsko društvo Britof je za mlade člane društva pripravilo v domačem kraju m okolici več počitniških dejavnosti. Program si je zamislil in izvedel, kot piše mentorica Damjana Bogataj, glavni mentor najmlajših gasilcev Matjaž. Otroke so vsak dan vozili z gasilskim avtom v Kranj na brezplačno drsanje. Prav je prišel tudi nov videorekor-der, ki so ga kupili z nagrado društvu za doseženo prvo mesto v točkovanju društev OGZ Kranj. En dan dopoldan in drug dan popoldan so si otroci lahko ogledovali kvalitetne in zanimive filme, ki so primerni njihovi starosti. V domu so lahko igrali tudi namizni tenis; v tamkajšnji dvorani so imeli na razpolago kar dve mizi za to priljubljeno igro. Čeprav so bili otroci zadovoljni že zato, da so v društvu poskrbeli za njihovo razvedrilo med počitnicami, so se vsak dan razveselili tudi steklenice osvežilne pijače. Prav gotovo je primer vzorne skrbi gasilcev v Britofu za podmladek vreden posnemanja tudi v drugih društvih. S. S. Praznik radovijisKin planincev Radovljica, 7. marca - Planinsko društvo Radovljica praznuje letos 100-letni-co ustanovitve društva. Jubilej bodo označili z osrednjo proslavo, ki bo v petek, 10. marca 1995, ob 17. uri v avli osnovne šole Radovljica. Na svečanost so povabili številne goste, med njimi tudi predsednika Planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja in župana radovljiške občine Vladi-mirja Černeta. Prav tako pričakujejo najstarejše in Častne člane društva, ki jim bodo podelili spominska društvena priznanja. Istega dne ob 18.30 bodo odprli v SivČevi hiši v Radovljici razstavo z naslovom "100 let planinske dejavnosti v Radovljici". V treh sobah bodo na ogled Številni dokumenti, fotografije, oprema in razni predmeti, s katerimi predstavljajo zgodovinski razvoj društva, delo gorskih reševalcev in alpinistov ter dejavnosti odsekov. Razstava bo odprta vsak dan med 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro do 17. marca 1995. • S. Saje Jeseniški župan je nezadovoljen, ker minisrstva v upravnih enotah sistemizirajo nova delovna mesta, lokalni samoupravi pa ostajajo manj pomembne zadeve. Občina bo poskrbela za svoje ljudi v svojih prostorih. da delavci upravne enote ne bodo prikrajšani. Župana predvsem jezi to, ker je še vedno toliko nedoslednosti in nedorečenosti pri organizaciji lokalne samouprave. Medtem je na Jesenicah veliko problemov, ki bi jih morali začeti reševati: od tega, kaj bo z lokalno deponijo na Mali Mežakli do polnilnice vode. Urediti bodo morali tudi delitvena razmerja z novo kranjskogorsko občino, s katero pa so se že načelno dogovorili, da se bodo pri večjih projektih odločali v smislu učinkovitosti in racionalizacije. Jesenice, 6. marca - Župan jeseniške občine dr. Božidar Brudar je dva dni potem, ko je sklical novinarsko konferenco mag. Vitomir Pretnar, vodja v.d. upravne enote, sklical svojo novinarsko konferenco, na kateri je pojasnil nekatere nesporazume z upravno enoto, ki je v stavbi nekdanje jeseniške občine ter razgrnil svoje poglede na lokalno samoupravo. Župan je dejal, da se je takoj po volitvah izkazalo, kakšen pomen imajo v državnih očeh nove občine: ukvarjale naj bi se s tem, kako se "odpravljajo ovcam garje in kako krompir se pridobiva najbolji". Z malo pomembnimi zadevami torej. Obenem so se ustanovile upravne enote kot izpostave države in dobivajo v lokalni samoupravi neustrezno vlogo. Po mnenju jeseniškega župana ministrstva dajejo upravnim eno- tam navodila, ki prehitevajo odločitve v novih občinah in že sistemizirajo nova delovna mesta, medtem ko naj bi jih v občinah šele aprila. Vsekakor se bo morala državna uprava racionalizirati in bo v občinah treba večjo skrb posvetiti gospodarskim problemom. Na birokratski način se ne bodo mogli uspešno rešiti nobeni propblemi. Občina daje upravni enoti v najem prostore in zahteva, da se upravna enota preseli v spodnje prostore nekdanje občinske stavbe na Jesenicah. Upravna enota pa se brani, saj bi za adaptacijo prostorov v tem primeru morala nameniti 8 milijonov tolarjev in še 2 milijona tolarjev za opremo. Kot lastniki prostorov bodo na občini predvsem poskrbeli za to, da bodo imeli njihovi delavci ustrezne prostore in opremo. Ob tem pa pravijo, Med drugim si na jeseniški občini prizadevajo, da bi dobili od države tudi denar v višini 64 milijonov tolarjev, kolikor jim je dolgovala nekdanja jeseniške Železarna, ki ni plačevala nadomestila za stavbno zemljišče. • D.Sedej Vsaka občina bo hotela svoj denar Komu nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč? Kranj, 7. marca - Stara kranjska skupščina je na decembrski poslovilni seji sicer za določen čas podaljšala mandat upravnemu odboru občinskega sklada stavbnih zemljišč in načelno podprla njegov program dela in finančni plan za letos, vendar pa je bilo že tedaj precej dvomov, koliko Ie to zaradi razkosanja ranjske občine na pet manjših sploh smiselno. Toliko bolj, ker so umanjkali odgovori na dve ključni vprašanji; kakšne pristojnosti bodo Pravzaprav imele nove ob-ine oziroma kako se bodo financirale ter komu bo šlo nadomestilo od uporabe stavbnega zemljišča; državi ali novim občinam kot nekakšna lokalna renta. Program dela in finančni plan za letos, ki ga je ponudil sklad stavbnih zemljišč, je namreč narejen po starem receptu; kot da se kranjska občina ne bi razbila. Denar, ki ga je obračal sklad, je bil že doslej v občini edini kvalitetni denar, s katerim je bilo na komunalnem področju mogoče narediti kaj pomembno novega. Občinski proračun je namreč predvsem vzdrževal življenje občinskemu aparatu in t.i. družbenim dejavnostim. Zato je seveda razumljivo, da je sklad neznankam navkljub pohitel z letošnjim planom. V njem se bo nabralo predvidoma kar 470,3 milijona tolarjev, od tega večji del, 266 milijonov, od nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Prvo akontacijo nadomestil so v skladu uporabnikom že izračunali. Če pogledamo tudi drugo stran, predvideno porabo, pa naj bi glavnina denarja ostala v novi mestni občini Kranj. Torej drži, kot je dejal predsednik upravnega odbora sklada Tadej Markič, da program ni vrtičkarski, da bi torej usmerjal denar tja, od koder prihaja. Od drugih štirih občin naj bi iz njega še največ "potegnili" šenčurska in cerkljanska, preddvorska praktično nič. Decembra še ni bilo povsem jasno, zdaj pa postaja vse bolj, da bodo nove občine hotele "svoj" denar porabiti same, da je t.i. solidarnosti (letos tebi, drugič meni) konec. Vprašanje je sicer, če je drobljenje denarja vedno najbolj pametno, saj ga v tem primeru zmanjka za zahtevnejše projekte širšega pomena, vendar vse kaže, da bo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali kakor se bo že imenovalo, tudi naprej eden najkvalitetnejši virov financiranja komunalnih potreb (nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč) v novih občinah. Toliko bolj, ker bo delež dohodnine kot glavni vir financiranja občin, v marsikateri občini zadoščal komaj za vzdrževanje občinske uprave. H. Jelovčan Občni zbor Občinske gasilske zveze Škofja Loka Ob obletnici Muzej Gasilstva Škofja Loka, 6. marca - V petek je bila Občinska gasilska zveza Škofja Loka na občnem zboru preimenovana v Gasilsko zvezo Škofja Loka in sprejet je bil nov statut, ki organizacijo te zveze prilagaja novonastalim občinam. Hkrati pa so začeli s praznovanji 40. obletnice ustanovitve zveze in ob tej priložnosti v zaklonišču gasilskega doma na Trati odprli gasilski muzej. Odprtje gasilskega muzeja pa ni edina prireditev ob obletnici ustanovitve zveze: pripravljajo srečanje gasilskih društev Mladi gasilec Gorenjske, ker podobne obletnice praznujejo po vsej Goreniski, bo skupna proslava v Škof j i Loki in tedaj bodo prevzeli večje gasilsko vozilo, pripravljajo kviz za gasilsko mladino, v osnovnih šolah so razpisali pisanje nalog na temo Požarna varnost v naravnem okolju. Gasilski muzej je plod večletnega zbiranja v sodelovanju z Loškim muzejem in je zasnovan kot možnost, da se v njem prireja učna ura o gasilstvu. Pri tem kaže poudariti, da ima loško gasilstvo že 120 letno tradicijo in je eno najstarejših na Gorenjskem, v muzeju pa je mogoče videti zato tudi več kot sto let stare črpalke, opremo gasilcev in celo revijo Gasilec, ki je izhajala še pred letom 1900. Sicer pa je letni občni zbor {>redvsem prilika, da se preseda opravljeno delo v pretek-lem letu, pri čemer v škofjeloški gasilski zvezi ugotavljajo, da je večina društev zelo aktivnih, dežurna in servisna služba pri občinski zvezi {>a jim je v pomoč. V pretek-em letu se je število požarov zmanjšalo, žal pa se povečuje v požarih nastala škoda, vse več pa je primerov, ko gasilci pomagajo in rešujejo ob drugih vrstah nesreč in izrednih dogodkov. Posebno pozornost namenjajo usposabljanju in strokovnemu izobraževanju, veliko pa tudi preverjajo svojo pripravljenost na gasilskih tekmovanjih. Največja pozornost je pri tem namenjena mladim, saj ie v vrstah gasilcev na Škofjeloškem teh že več kot eno tretjino. Najzgovornejši je podatek, da je bilo v preteklem letu opravljenih v vseh društvih skupaj več kot 20.000 delovnih ur. Organizacijsko se je dosedanja Občinska gasilska zveza preoblikovala in prilagodila nastanku štirih novih občin: nastala so štiri občinska gasilska poveljstva (doslej so bili to sektorji) nova Gasilska zveza pa bo ostala strokovna in razvojno usklajevalna vez ter pomoč pri nadaljnjem razvoju gasilstva. Vodstvo Gasilske zveze je ostalo isto in ga vodi predsednik Rudi Zadnik, po novem statutu pa so imenovali novo poveljstvo z Metodom Jamnikom na čelu. • S. Žargi S seje občinskega sveta Preddvor Zasneževanje Krvavca bo izsušilo Kokro Preddvor, 6. marca - Domala dve uri so preddvorski občinski svetniki na tokratni seji namenili poročilu 0 poslovanju Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, ki jih zadeva med drugim zaradi delitve premoženja z bivšo občino. Morebitno potrditev so preloždi na prihodnjo sejo* ko naj bi bila razjasnjena njihova številna vprašanja. Sicer pa so tokrat spet odprli bolečo preddvorsko rano: zasneževanje Krvavca in zajem vode zanj iz Kokre. Kaže, da se bo zgodba vlekla skozi več občinskih sej, saj predsednik Florijan Bulovec vsakič pove kako novo informacijo. Tokrat je svetnike seznanil z analizo Inštituta Jožef Štefan "Ocena vplivov na okolje", katere vsebina je sicer do projekta zasneževanja Krvavca kritična, na koncu pa mu vendarle daje soglasje. Bivši sekretariat za urbanizem občine Kranj je projektu dal pogojno lokacijsko dovoljenje, investitor naj bi pred izvedbo dobil še soglasje Ministrstva za okolje in prostor. Nanj se zdaj s svojimi argumenti obrača tudi občina Preddvor, katere glas je bil doslej preslišan na vseh organih, ki podeljujejo tovrstne blagoslove. V Preddvoru takole pojasnjujejo svoje nasprotovanje: na odvzemnem mestu je vode morda res dovolj (pretoka 730 litrov v sekundi, medtem ko bi ga za Krvavec zajeli le kakih 30 litrov na sekundo), a problem nastopi od preddvora navzdol, kjer zaradi zajema za žago, za Brdo in drugih odjemalcev že zdaj ni več biološkega minimuma. Odvzem na Cemšeniku, ki že zdaj zajema 20 litrov na sekundo, nameravajo Eovečati za desetkrat, ker odo menda zajeli vodo za Ljubljano. Koliko Kokre bo po vsem tem še pricurljalo do Kranja, se sprašujejo v Preddvoru, ki jih skrbi tudi padajača raven podtalnice. Svetnik Stane Bregant je ob naložbi v zasneževanje Krvavca opozoril še na "popoln razkop Krvavca, kar utegne povzročiti strahotno erozijo" in to posle' dico bodo spet čutili ljudje ob vznožju. Še enemu ministrstvu so [»reddvorske obččinske ob-asti naslovile prošnjo, namreč šolskemu. Stavba, v kateri je zdaj Vzgojni za; vod Preddvor, bo v letu dn» prazna, zato bi jo v Preddvoru radi za svoje p0' trebe. V grad bi lahko preselili vrtec, del osnovnošolskega programa in izven-šolske dejavnosti, tu bi našla prostor kulturna in društvena dejavnost. Tako bi odp0,' mogli tudi prostorski stiski, ki zdaj tare šolo. Če I ministrstvo želji ustreglo »fl občini prepustilo to stavbo, bi šola, ki nima možnos11 gradnje, lahko odpravila dvoizmenski pouk. Še o eni šoli je bila tokra* beseda, o podružnici v K°k' ri, ki naj bi jo obnovili ali na novo zgradili. Odločitve 0 enem an drugem tokrat nis° izrekli, saj bodo presoj0 prepustili strokovnjakom Če bodo šolo le obnovi.'-bo naložba veljala štiri mu.1' jone tolarjev, novogradnja bo 14 milijonov, polovic0 denarja pa mora v vsake"1 primeru zagotoviti občina-D.Z.ŽIebir ___' Kranj, 3. marca - Minuli teden je začel v Kranju dd^ prvi zasebni zobotehnični laboratorij. Zoboten* j, Bojan Čenčič, Breda Deriak in Gorazd Krajne, V L zaposleni v Zobni polikliniki Kranj, so najeli Pr°5Ui svojega bivšega delodajalca in z njim podpisali ^ pogodbo o sodelovanju. Zanj bodo opravijo** $ zobotehnične storitve, morebitne proste zmogljivo5:,^ bodo ponudili tudi zasebnim zobozdravnikom, ki/trije, na Gorenjskem vse več. Kako bodo to zmogli sam»' ^ ki so morali ie do zdaj ustreči več kot sto Vac* i0 S mesečno, še ne vedo. Pričakujejo pa, da °?J*ini$' prihodnje lahko zaposlili še kakega sodelavca ^Q^t\0 trstvo za zdravstvo jim dovoljuje še enega), da 00 teu laie teklo, in da bodo roki za izdelavo PV^lh ortodontskih aparatov in drugih izdelkov taki, ka* so vajeni. Trojica v zobotehničnem laboratoriju studio je sama vložila sredstva v obnovo in sodobne opreme. - Foto: L. Jeras ___s Mil')!!;1 064/22-lt BRDO PRI KRANJU EIE REPORTAŽA ^vetnajste partizanske smučine $ smučmi in brez pušk na Črni vrh Konec tedna so borci petdeset let po prvi tekmi že devetnajstič zapored na ttjuceh ponovno obudili spomin na zgodovinsko tekmo skupaj s cerkljan-*,r"i cicibani ter pripadniki slovenske vojske. Une 20. in 21. januarja letos *s? v Cerknem vršile prve ™tizanske smučarske tek-^e< Tekmovalci so prihiteli v r|}0|ih primerih naravnost s Noiajev in celo iz borbe," je Poročal Partizanski dnevnik v jfetku leta 1945. Takrat se je *J smučarjev med seboj pomerilo v slalomu, skokih in pat{^ujnem teku. .Danes je živih še dvanajst e^movalcev prve smučarske ^me, letos žal ni tekmoval Juifce več. Kljub temu se jih je pcej zbralo na proslavi, med Jf^i tudi Janko Stefe, znani jl0venski predvojni olimpijec J* zmagovalec prvega partijskega slaloma. Zanimanje Ja udeležbo na Partizanskih mučinah ne upada. Na-P[ostno, še nikoli ni bilo -01lko borcev tekmovalcev kot BESEDO IMA ŽUPAN Najboljšim so podelili priznanja '.Prav letošnje leto. Tokrat "v Jut je kar 107 med seboj f^erilo v veleslalomu in v. začetki Partizanskih smu-*n segajo v leto 1975. Takrat j^Marjan Masterl, udeleže- zgodovino slovenskega športa zapisal kot prvi smučar kom-binatorec. Partizanske smučine pa niso le praznik borcev proti so se borili za samostojnost Slovenije. Eden udeležencev prve tekme je bil tudi Rupnik v veleslalomu in Adolf iz Idrije. Nazadnje je tekmoval pred desetimi leti, s okupatorju. Zagotovo so in smučanjem je kasneje moral bodo tudi v bodoče dokaz, da prenehati, ker si je nalomil smo Slovenci smučarski nar- peto. Na prvi tekmi je od. Bili smo že med vojno, ko »ffij ^rve tekme .Y pogovoru s tekmoval v vseh treh discipli- so junaki iz Cerknega smučali bjIji smučarji ugotovil, da nah. Tekmoval je z italijans- še na smučeh smučarske de- odo smučarske tekme v kimi smučmi in v teku lavnice Rudija Finžgarja. De- obiH^m PotreDno ponovno dosegel prvo mesto, med lavnica je po vojni prerasla v «V£ VUVK S i UUVC pil iiaivi^ni Ob rezbarjenju dnevi hitro minevajo ^eč kot pet desetletij nastajajo v Vovkovi delavnici kipci iz lesa, ki jih P^najo daleč naokrog. Mojster se kljub 82 letom ne ogiba ročnemu delu. t* ............. *°Hca pri Naklem, 6. «»arca - Figurice za bo-;c,»e jaslice, junaki iz slovenske literature, sj^tje pri delu in razni JPortniki so najljubši »nezovi motivi pri izde-'yanju lesenih kipov. To hI ?Je?ov poklic, vendar parjenje jemlje pov-?fm rasno. Dokler ni *«£U?a zdelana do «JJ»Ue podrobnosti, z S J?1 zadovoljen. Tako ja u.P°kojitve preživl- ^•avniT dneva kar v Dnvaf dolgo, 21 let je v BSP- Vrsto let Je bil kaT i P.raktienega pou-V* J.soli kranjske Iskre. VoS V0varni Je delal P° Pa i« 1 orodjar, sicer V* Po poklicu puškar. Će««-- ° 8a Je z domače Peli»JiICe P" Podnartu po-Pred po raznih krajih aW.Vojne jugoslovanske niši č z družino v svoji KotHo *ioi'1 tik ob robu *v\nia ?olici P" Naklem. ca u etl Je moja delavni- dnevae'i-pre3liv.1Jam vecino po željah ljudi. Trenutno imam kar okrog 40 naročil, največ za obdarovanje ob raznih priložnostih, zato mi dnevi kar prehitro minevajo," je opisal Janez Vovk svoje veselje z rezbarstvom. Kdor nima potrpljenja, se s tako dejavnostjo ne bo dolgo pečal. Za manj kot pol metra velik kipec namreč mojster potrebuje kar okrog 60 ur trdega dela. Potem ko je izbran pravi in suh lipov les, ga je treba odžagati primeren kos in obtcsati s sekiro. Nato se začne dolgotrajno odvzemanje lesa z raznimi dleti, da se pokaže želena figura. Če gre za nov motiv, je treba še prej izdelati tudi model iz ilovice. Dokler ni kipec izrezljan do podrobnosti, Janez ne odneha z delom. Le zadnja leta si privošči kev na Primskovem. Do danes jih je nastalo kar nekaj garnitur; zadnja za novo cerkev na Zlatem polju, katero so tudi razsta- , vili ob lanskem božiču. Kot popoldanski sprehod.* športnika - bil sem telova- Čeprav mojih izdelkov dec, smučar in planinec - so nisem veliko razstavljal, jih me vedno privlačili tudi poznajo daleč naokrog. Lep-uneva QiJr"~c'"1Jaui nwv motivi iz športnega življen- šajo domove ne samo na cev i2 j„ izdelovanju kip- ja. Prav tako so me zanimali Gorenjskem, ampak tudi v cikalo J3 ZDarstvomeje junaki iz naše literature; na Evropi in Ameriki. Meni je z* kai S V otroštvu, vendar primer, Hlapec Jernej, Mar- ostala le zbirka okrog 45 ^nos?' f? takrat ni bilo tin Krpan, Deseti brat, Krja- kipcev v moji delavnici, sem Se i ° drugi vojni velj in drugi. V lesu so Dokler bom imel dovolj n^alih f rezbarjenja nastali tudi ljudje pri značil-jaslice ifUr/c za domače nih kmečkih opravilih, od Preg0yn •? eJ me je brat živali pa najraje upodabljam leta da sem 1948. konje. Potem so tu še različ- na razpela in drugi predmeti 1^UIV1W l^v#...--------- j moči, gotovo ne bom odložil rezbarskega orodja," je napovedal 82-letni upokoje nec, ki ne pozna dni brez delja. • S. Saje Alojz Čufar, župan občine Železniki Zdravnik, dom, ceste... Iz naše ankete med občani Železnikov, ki smo jo objavili pred desetimi dnevi, je župan nove občine Železniki Alojz Čufar izluščil pet vprašanj, na katere nam je poslal izčrpne odgovore. Objavljamo jih nekoliko skrajšane: "Gospa Tina Bradeško ima z vprašanjem o dežurni službi zelo prav, vendar na ministrstvu za zdravstvo vztrajajo na sedanjem stanju. Ker poznamo oddaljenosti nekaterih krajev naše občine od Škofje Loke, lahko zagotovim, da bomo vztrajali na ponovnem organiziranju dežurstva v občini, kakor tudi vrnitvi opreme, npr. rentgena, ki je bil odpeljan iz Železnikov. Upam, da bomo pri tem dobili tudi polno podporo zdravstvenega osebja v Železnikih v dobro občanov. V zvezi s počitniškim domom v Portorožu naj povem, da je že svet Krajevne skupnosti Železniki načel vprašanja, kam spada premoženje: kulturni dom, ki je vpisan kot lastnina naslednikov Partizana, vprašanja nacionalizacije hiše v kateri je sedež občine, kulturnega doma v Zalem Logu, in še bi lahko naštevali. Ni pa se spuščal v usodo počitniškega doma v Portorožu, saj so ta objekt kupila podjetja po ležiščih, in je torej last teh podjetij v skladu z udeležbo pri nakupu. Odsek Podrošt - Petrovo brdo se bo gradil neprekinjeno v štirih delih: prvi v dolžini 2 kilometra od Po-drošta je že v gradnji, drugi v dolžini 1,6 kilometra od Petrovega Brda se bo začel v jeseni, nato pa prideta na vrsto še dva odseka po dva kilometra. V zvezi z rekonstrukcijo ceste po dolini pa lahko rečem, da jo opazujemo in okušamo, mnenja pa sem, da to ni cesta prihodnosti, ki naj bi povezovala Tolmin in naše turistične kraje z Ljubljano. Žal so očitno na gradnjo vplivali in bili celo odločilni počasneži v vožnji, nikakor pa ne zagovorniki poslovne, varne in hitre vožnje. Na koncu še nekaj besed o obnovi starih Železnikov. Kje začeti? Vsi objekti so v zasebni lasti, tako da so posegi brez soglasij in sofinanciranja nemogoči. Zaradi ugodne stanovanjske gradnje v preteklosti, so se mlade družine preselile, in tako veliko hiš danes sameva, ali pa so v njih po eden ali dva stanovalca, običajno upokojenca, vse skupaj pa je še vezano na zaščito starega mestnega jedra. Kako presekati ta gordijski vozel, kako prepričati tiste brezbrižneže do svoje lastne imovine, da bi pomagali to lepo staro naselje polepšati? Občina bo, upam kmalu, pristopila k obnovi Trga Sv. Antona na Trnju, mogoče pomagala pri obnovi objektov, ki so kulturni spomenik. Za zaščito objektov Na Plavžu bo potrebno izgraditi obvoznico, za katero so načrti izdelani že v letu 1980, pa se z gradnjo odlaša, češ da je promet le 100 vozil na dan -to ni naš podatek. In s soglasji v Železnikih ni nič lažje. Za zaključek pa še opozorilo: Občina Železniki niso samo Železniki, ali Selca, pač pa še 29 naselij in vasi, vsaka s svojimi potrebami. Zato bo potrebno občinskim svetnikom in meni veliko pozornosti, strpnosti in modrosti, da uspešno izpeljemo naloge, ki so nam jih volivci zaupali." • S. Ž. Seja občinskega sveta v Naklem Naklo, 7. marca - V četrtek, 9. marca 1995, ob 18. uri bo v domu kulture v Naklem 4. seja občinskega sveta občine Naklo. Svetniki se bodo seznanili s tolmačenjem statutarne komisije o popravku osnutka statuta občine, sistemizacijo občinske uprave in ooročilom župana. Razpravljali bodo tudi o ponudbi kranjske občine za pripravo letošnjega proračuna, poročilu o poslovanju sklada stavbnih zemljišč občine Kranj in predlogu sklepa o financiranju političnih strank v občini Naklo. • S. Saje ETP ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING, TRGOVINA, PROIZVODNJA, KRANJ, p.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 28. 2. 1995 JAVNO DRAŽBO ki bo dne 15. 3. 1995 ob 10. uri v prostorih ETP Kranj, Mirka Vadnova 11 - komerciala, za prodajo dvosobnega stanovanja št. 16 v III. nadstropju objekta "A-8", v Ul. Gorenjskega odreda 8, pare. štev. 189/2, K.O. Huje, s površino 61,32 m2 in pripadajočo kletjo. Izklicna cena razpisane nepremičnine je 6.818.679,00 SIT. Javne dražbe se lahko udeležijo osebe, ki do dneva dražbe vplačajo varščino v višini 10 % vrednostni izklicne cene na žiro račun podjetja štev. 51500-601-10493, kar dokažejo s potrdilom o vplačilu. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani Slovenije in z osebno izkaznico, pooblaščenci pravnih oseb pa predložijo izpisek iz sodnega registra in pisno pooblastilo. Uspešnemu ponudniku bomo varščino vračunali v kupnino, drugim ponudnikom pa brezobrestno vrnili v 5 dneh! Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 8 dneh po izvedeni javni dražbi in v naslednjih 8 dneh plačati kupnino v gotovini na žiro račun prodajalca pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje Kranj. Davek na promet nepreminin plača kupec. Za nakup velja klavzula videno - kupljeno! Ogled stanovanja je možen v ponedeljek, 13. 3.1995, od 10. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Dodatne informacije so na voljo vsak dan pri g. Janezu Petaču, vodji komericale, tel. štev. 242-112. Žup an zahteva revizijo Kranj, 7. marca - Kranjski župan Vitomir Gros je na zadnji seji mestnega sveta dejal, da bo zahteval revizijo občinskega proračuna in sklada stavbnih zemljišč. Sandi Ravnikar (ZLSD) pa je temu dodal še zahtevo po reviziji občinskega stanovanjskega sklada, ki je po njegovem mnenju dal majhne rezultate gospodarjenja z razmeroma velikim denarjem, • H. J. Kakšne nagrade svetnikom in županu Škofja Loka, Železniki, 3. marca • Na pravkar opravljenih sejah občinskih svetov novih občina Škofja Loka in Železniki se je na dnevnem redu znašla tudi točka o nagradah za občinske svetnike ter o povračilu potnih stroškov in nagradi za župana. V obeh občinah je bil za svetnike dan predlog, da kot sejnino dobe polovično dnevnico (približno 1.600 tolarjev) za povrnitev potnih stroškov pa se upoštevajo stroški prevoza z avtobusom. Predlog v nobeni od omenjenih občin ni bil sprejet v predlagani obliki, saj so svetniki v akofji Loki po dobrih šestih urah seje kar nekako užaljeno zavrnili tako skromno nagrado, dokler pa se ne pripravi drugačen predlog, pa tudi povrnitev potnih stroškov. Pri tem jih je zanimalo, kako so bili nagrajeni nekdanji člani občinskega izvršnega sveta ter delegati nekdanje občinske skupščine, saj ugotavljajo, da so prevzeli večino dela omenjenih dveh organov. Čeprav so bili na seji prisotni predsednik nekdanjega IS in en član, odgovora nista hotela dati, pač pa bo spra-ševalec podatke dobil v osebnem odgovoru. Pa ne da se boje podatkov, ki so javna skrivnost, da so člani IS dobili približno povprečno slovensko plačo za 4 do 5 sej na mesec? V Železnikih so se odločili, da k polovični dnevnici za sejnino potne stroške povrnejo v obliki kilometrine (tretjino cene super bencina za kilometer), določili pa so tudi nagrado za nepoklicno opravljanje dolžnosti župana v višini polovične plače, ki je po predpisih predvidena za župana in znaša neto približno 100 tisoč tolarjev na mesec. Pri tem kaže pripomniti, da je priporočilo z državne ravni tretjina plače, vendar so v Železnikih delo in angažiranost župana pohvalili in mu za to tudi ta delež povečali. • S. Ž. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik Nejča Slaparja. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V galeriji Dežman na Kokrici razstavlja Marjan Belec V razstavnih prostorih galerije Šenk v Britofu razstavlja slike akad. slikar Zvest Apollonij. JESENICE • V razstavnem salonu Dolik so na ogled risbe akad. slikarja Hamida Tahirja. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled tematska razstava "Rodbina Vurnik iz Radovljice". V galeriji Avla Občine Radovljica je predstavljena celostna podoba radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe, v galerijskem hodniku pa so razstavljeni plakati z detajli iz arhitekturne zapuščine Ivana Vurnika. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled slike Nika Slovenca. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled fotografska razstava Moja kultura bivanja '95. V galeriji Ivana Groharja razstavlja grafike A les Sedmak. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. v okroglem stolpu - pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V restavraciji Krona je na ogled razsdtava lončarskih izdelkov, dražgoške-ga kruhka in poslikanega lesa avtoric Barbare Štembergar-Zupan, Cirile Šmid in Alje Kump-Ankerst. Teden slovenske drame '95: igralec Andrej Rozman-Roza PIŠE, IGRA, PESNI Kranj - Dramski igralec Andrej Rozman Roza iz Gledališča Ane Monro je dovolj znan glas in obraz z gledališkega odra. Zadnje čase pa se pogosteje znajde tudi v vlogi avtorja. Na nedeljski predstavi v okviru TSD '95 so uprizorili tudi njegovega Lenuha Požeruha. Kako združujete obe vlogi -avtorsko in igralsko, saj v tej predstavi tudi nastopate v vlogi Kregarja? "Za gledališče Ane Monro pravzaprav to ni nič nenavadnega, v tako majhni gledališki skupini je že običajno, da imaš poleg igralske vloge še kakšno, recimo kot scenograf ali kaj drugega. Pri meni pa se prepleta pisanje za gledališče m pa igra. Naneslo je tako, da za to gledališče napišem skoraj vse tekste, pri sami ideji pa sodelujejo prav vsi." Pred Lenuhom Požeruhom je bil Tartuff - ali vedno pišete le vesele igre? "Mislim, da kakšne tragedije res ne bi mogel napisati. Komedija s kakšnimi resnimi podtoni, pa groteska in kakšne grozljivosti vmes, kot je bil Tartuff - to vsekakor, in seveda z določeno distanco do sveta. Tragedija pa me res najmanj zanima." Na TSD sodelujete z decembrsko predstavo, kaj pa sicer novega pripravljate v Gledališču Ane Monro? "Naslednji teden bomo sedemkrat ponovili Lenuha Požeruha v Cankarjevem domu za šolsko mladino.Trenutno pa nastajata kar dve novi predstavi. Ena - kar se še doslej v trinajstih letih še ni ni zgodilo - celo brez mojega sodelovanja." Manj je morda znano, da pišete tudi pesmi za otroke. Bodo izšle tudi v knjigi? "Otroške pesmi res pišem, upam, da bodo enkrat res tudi izšle. Še prej pa bo prav na osnovi teh pesmi nastala otroška predstava, vsaj upam, da bo." • Besedilo in slika: Lea Mencinger Jesenice - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava risb akademskega slikarja Hamida Tahirja z Jesenic. Folklorne pripovedi PRAVLJICE SE ŽIVIJO? V zbirki Glasovi je leta 1988 izšla prva knjiga iz serije o slovenski folklorni pripovedi z naslovom Javorov hudjj avtorja Franca Černigoja. Pred kratkim sta izšli že osma in deveta knjiga te zbirke, Id izhaja pri Založbi Kmecl" glas. To pa je šele približno tretjina knjig, ki naj bi v okviru velikega projekta o slovenski slovstveni folklori izšla' naslednjih letih. Zadnji dve knjigi Noe ima svojo moč avtorja Antona Gričnika in Brezglavjeki Dušana Reška s>| izšli tudi z izborom nekaterih besedil na priloženi kompaktni plošči. Pobudnica ideje za zbirko in poznejša urednic' zbirke dr. Marija Stanonik, sicer znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, nantfeC predvideva, da bi tolikšno folklorno bogastvo lahko zbrali kar v nekaj deset knjigah. Že skoraj dve desetletji se kot znanstvenica na Inštitutu za slovensko narodopisje ukvarjate s slovensko slovstveno folkloro. AH je zbirka Glasovi tudi odraz tega dela? "Moja naloga na Inštitutu je med drugim pripraviti zbirko slovenskih folklornih pripovedi - bajk in povedk, medtem ko se je pravljicam ves čas Sosvečal dr. Milko Matičetov. jo sem ugotovila, da sta en človek ali dva za zbiranje gradiva na terenu tudi za tako majhno območje, kot je Slovenija, čisto premalo, da ne omenjam ostale strokovne obdelave in teoretičnega dela, sem se dela lotila nekoliko drugače. Imenitne sodelavce pn zbiranju slovenske slovstvene dediščine sem našla po osnovnih šolah, na razpise za raziskovalne naloge v nekdanjem Pionirskem listu in kasnejšem Pilu. Nekateri šolniki so resno začeli zbirati to gradivo, pa tudi drugi so se odzvali in v zbirki je doslej izšlo že kar nekaj knjig, ki so nastale na podlagi tega sodelovanja." Najbrž je bilo treba vaše sodelavce na terenu vseskozi spremljati in zbrano gradivo tudi strokovno obdelati. "Že kmalu so se iz vseh, ki so se odzvali in sodelovali pri zbiranju, izdvojili posamezniki, ki so imeli posebno veselje do zbiranja. Pri tem je veljal dogovor, da se zbira po letu 1945 še neobjavljeno gradivo -poleg še nekaterih drugih kriterijev za enotno terminologijo te pokrajinsko zasnovane zbirke. Sicer pa so zbiralci imeli in seveda še imajo popolnoma proste roke. Vsaka knjiga v zbirki ima zato avtorski pečat, saj bi bilo po moje nedopustno, da bi se večletni trud posameznih zbiralcev anonimno zlil v arhivsko gradivo neke ustanove. Zdaj je v zbirki devet knjig, vsaka s svojega narečnega področja, vsaka je nekaj posebnega. Vse skupaj pa so posebne že zato, ker niso namenjene le ozkemu krogu bralstva, ki zna prebrati v svojem narečju napisano po-vedko, pač pa so z dodatki v knjižnem in ponekod tudi v pogovornem jeziku, razumljive vsakomur." Zbirka pravzaprav nastaja počasi glede na predvideni obseg, saj sta doslej le dvakrat izšli po dve knjigi v enem letu. Ali se gradivo ne zbira prepočasi? "Tudi sama bi želela, da bi v enem letu lahko izšli vsaj po dve knjigi iz zbirke. Gradiva je sicer dovolj, zdaj so za tisk že pripravljena nova zbrana gradiva. Da bi prišlo do kakšnega zastoja pri zbiralcih, pa se ni bati, saj se zdi, da vsaka nova knjiga spodbudi še koga. Tako je na primer slikar Pavel Medvešček iz Nove Gorice v knjigami opazil prvo knjigo iz zbirke Glasovi m se domislil, da ima tudi sam že štirideset let v predalu zbranega kar precej podobnega gradiva za območje med Beneško Slovenijo in Tolminskim. Od tu naprej je bilo seveda enostavno - njegova knjiga Na rdečem oblaku vinograd rase je izšla kot tretja knjiga zbirke. Nekateri avtorji imajo radi bolj poetične naslove, ki seveda izhajajo iz zbranega gradiva; tudi znani pisatelj Marjan Tomšič je na primer izbral naslov Noč je moja, dan je tvoj. Treba pa je reči, da je sicer gradivo v knjigah strokovno urejeno." Z zbirko se torej ohranja ?odročje kulturne dediščine, i doslej še ni bilo dostopno v knjigah. "Folklorne pesmi v štirih knjigah je zbral Štrekelj (Slovenska matica, 1895 -1923), poznamo tudi Pesem slovenske dežele Zmage Kumer (Obzorja Maribor, 1975) medtem ko kompletne zbirke prozne folklore sploh še ni. Zbirka Glasovi z zbranim gradivom proze je sicer nekakšna vzporednica delu, ki pravzaprav tudi poteka in nastaja postopoma na osnovi že doslej zbranega arhivskega gradiva: strokovno obdelujem razmerje slovstvene folklore in literature od srednjege veka dalje. Šele z obema aspektoma • sedanjim zapisovanjem ustnega izročila in obdelavo arhivskega bo lahko nastala celovita slika slovenske slovstvene folklore." V knjigah, kjer je doslej zbranih 2413 bajk, povedk in pravljic, so tudi zemljevidi z označenim območjem, ki ga gradivo pokriva. Kako stare pa so pravzaprav te bajke, ki se še hranijo v ljudskem izročilu? "Gradivo sega prav k našim koreninam, še v pradavne čase. Od kod natančno pa izvirajo posamezne teme, pa bo seveda treba šele ugotavljati ob strokovni obdelavi. Doslej pravzaprav ni bilo mogoče, ker ni bilo dovolj f;radiva. Za zdaj lahko povem e nekatera opažanja, predvsem to, da se ta plast duhovne kulture izgublja; kar je danes še ohranjenega, so le fragmenti. Ponekod, v nekaterih pokrajinah je sicer tega več, drugje se žal izrazito izgublja iz zavesti. Ponekod pa nastaja že novodobno gradivo: izrazit primer tega je knjiga Mihaele Zaje z območ- ja Višnje Gore, kjer so p* vedke dolge samo po ^. stavek. Pri tem seveda Še ^ jasno, ali je to posledic? domala popolne pozabe, W notja te vrste folklore ali p morda celo zarodek nečes' novega." Med doslej zbranim grajj' vom je še najmanj pravijo Ali se v ljudskem slovstvu "J ta način kaže naš dokaj SiW smisel za pravljice sploh " kaj to pomeni? "Če bi se po izbranih najlepših pravljicah, pri nasE je zbral v eno knjigo Alor Bolhar, primerjali z drugg narodi, si ne bi mogli W očitati. Med seboj se razli**' jejo le po načinu ubesedovanj ja. Da bi jih danes še kaj dos živelo v ustnem izročilu. J malo verjetno. Po Milku M»' tičetovom, ki je zapisov*, rezijanske pravljice, se dan -skoraj le še izjemoma najde vrste gradivo, ki je pravilo^ tudi daljše, tudi po uro dolg trajajo, in nikakor niso ta" kratke, kot na primer P vedke. Po drugi strani pa j danes skorajda nismo ve sposobni uživljati v imagifla. ni svet, o katerem g°vJ°6. pravljice, mi smo iz druga^, ga, bolj racionalnega sveta- Se vam ne zdi, da gre c& za preobširno zastavljen jrj^ jekt. Končno imamo • osem narečnih skupin? "To drži. Vendar pa z e^ knjigo nikakor ni mog0, zajeti slovstvene folklore 6. pokrajine. Z Gorenjske jfl trenutno le ena knjiga i° iz bohinjskega dela - Mr.L Cvetek je pripravila knJ % Moj oča so včas zapovcJ . Vsekakor pa manjka še slo vena folklora iz Poljan** Selške doline, Sorskega M in s področja Doline, ®e J, Tržiškega kota in od drug ^ Še posebej pa bi poudarij3- j so v zbirki Glasovi V^-tfr tudi narečna besedila K venskega zamejstva; zbi^Kf Porabja že čaka na tisk. oška narečna besedila s | nastajanju, najbrž bo tuo» iz Rezije. Vsaj eno knjig ^ naj bi napolnila slovst ^ folkora Slovencev, ki tog^i drugih kontinentih. . ^ lega pa, upam, bo v po o knjigi izšlo še primerja kazalo, ki ga zdaj spr^j. posameznih knjigah nin^j sla delati." • Lea Mene«"* SLOVENSKE FOTOGRAFI^ RAZSTAVLJAJO bodo j« Jesenice - V razstavnih prostorih Kosove graščine *>o6 v sredo, ob 18. uri odprli razstavo fotografij z našlo* Slovenske fotografinje se predstavljajo. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava z območnega srečanja foto klubov. Na prireditvi je sodelovalo osem avtorjev, večina iz Foto kino kluba A. Ažbe. Žirija je za razstavo odbrala 32 fotografij in podelila tele nagrade: prvo je prejel Peter Pokora, drugo Tončka Benedik (*oba FKK A. Ažbe), tretjo nagrado pa Aleksander Čufar (sam. avtor). Diapozitive je poslalo petnajst avtorjev, žirija v sestavi Herman Pivk, Tomaž Lunder in Janez Jocif pa je za predvajanje na otvoritvi sprejela 54 del. Nagrade so prejeli: prvo nagrado Peter Pokom ml., drugo je prejel Aleksander Čufar, tretjo pa Urban Kandus. Za najuspešnejšega avtorja je žirija razglasila Aleksandra Čufarja. • L.M. Za razstavo je 63 avtoric poslalo 127 črnobelih »^^0^ fotografij, od katerih jih je žirija nekaj manj kot P°. ^0 uvrstila na razstavo. Prireditev sta ob sedemdeset ^ organizirane fotodejavnosti v jeseniški občini PT1Pra v klub Andre[Prešern Jesenice in revija Jana Ljubljana, Renata Ažman in prot-J> bS. — ern^ - sestavi dr. Rafael Podobnik, ivenaia /vzman 1» k*—Xrn0 W: Soklič je odločila tudi o nagradah. Prvo nagrado za crn ^ fotografijo je dodelila Poloni Malenšek (Jesenice), dr»Ja. j^J Benčič (Izola), tretjo pa Hani Cankar (Gorenja vas.) u'^cf pa prejmejo: Petra Bizjak, Vlasta Jenčič, Urša Kotnik, Peklaj in Jana Remic. ^ j3 P»sf Za barvno fotografijo je prejela prvo nagrado (Nova Gorica), drugo nagrado Nada Jensterle lJve zadržati doma?" Zelo štiri smo navezani na j*l«vhico, druži nas želja po JJPredku. Ko so bili majhni, d* 1 z ženo cele dneve v Ravnici, veliko so bili z Hel^u ^° so °drasli, so se le .° počutili, da so lahko ^•^zarji. Najmlajšemu sva dru!»~'-naJ ^° vsai on ^aj šinsko obdelavo, oče pa je Eredsednik upravnega odora?" % "Vsak se je oprijel dela, ki ga najbolj veseli, zato ni bilo težko. Sam sem malo opustil delo v delavnici in vodim komercialo in nabavo materialov, veliko se ukvarjam tudi z investicijami v posodobitev opreme in nadaljni razvoj podjetja." "Kako imate stvari lastninsko urejene?" "Zaenkrat še ne, sinovi dobivajo plačo. Sčasoma bomo prešli v delniško družbo, v njem bodo deleži ugotovljeni in zabeleženi." "Koliko imate zaposlenih?" "Zaposlenih imamo 25 ljudi in 15 zunanjih sodelavcev. Podjetja ne nameravamo povečati na več kot 50 zaposlenih, saj je pri takšnem številu možna prilagodljivost . V svetu vsakih nekaj let pride do recesije, ki traja leto, dve in tedaj je potrebno preživeti, z manjšim številom zaposlenih je to možno, ker se se vedno dobe manjša dela, popravila." "Včasih ste bili obrtnik, S^d?'^"1? aU elertr!: danes^"podj e t ni k" "kakšne*" so »tri- v,,2"?1 P?Pra.y1JaItl razlike med nekdainimi in vendar je odvrnil, da ^ sPozna le na tišlarijo." 'Po U, *■ vendar, zelo dobro se d*i? e razumeti, da vsi fantje qe;»Jo doma?" Pri nas res ni problema." 'V x • nilr«i. m Je skrivnost, se •M, ne skregate?" Ustjm sem vesel, da je to Pri? °- Mislim pa, da je to Solo os' Ko so hodil1 še v ^apali°v!iama P°P°ldne P°" kdo i v delavnici, kolikor je Plačal i' uro' dve» sva mu "a. Nisva jim kupovala "Je mizarjev pri nas še vedno premalo?" "Verjetno jih je že preveč, saj je slovenski trg majhen, posebej dandanes, ko ljudje zaslužijo malo, tudi investicij ni več toliko." "Znani ste kot eden najboljših mizarjev, kakšna je vaša konkurenca?" "Močna, pri konkretnih ponudbah pa pridemo v sam vrh, tako s pridobivanjem naročil nimamo posebnih težav, dela imamo dosti." "Kaj ljudje v glavnem naročajo pri vas?" "Največ kupujejo spalnice, na drugem mestu so kuhinje, slede dnevne sobe. Tudi takšne imamo, ki z našimi izdelki opremijo celotno stanovanje, sprojektiramo ga in v okviru našega programa prilagodimo željam kupca. Pohištvo je doslej oblikoval sin Rafko, po reorganizaciji pa ne bomo več vsega naredili doma, dobili smo zunanje sodelavce, arhitekte." širitve podjetja, onemogočanje tehnološkega napredka, prejšnji režim ni bil naklonjen razvoju obrtništva. Danes so težave povsem drugačne, danes ni problem igra? i proizvodnja, temveč prodaja lite '^Pak sva jim plačala »zdelkov, tudi za nas je slo-deiav • so radi P"SIi v venski trg premajhen, lzvaža- razlike med nekdajnimi tn sedanjimi časi?" "V življenju so vedno težave, vsak obdobje prinese kaj dobrega in nekaj slabega. Včasih ie bilo dobro to, da je "Opremljate tudi večje ob-bilo dela dosti in zaslužek je jekte. bil temu primeren, slaba stvar "Približno 60 odstotkov pa je bilo oviranje razvoja, prodamo v našem salonu li denar7 ke.S° P°tem d°bi" so ga sami , ga ni so zapravljali, j!avadiU so se varčevati. Mis-25} da tisti, ki jim ne plačajo, |r<*iJo saj mora biti vsako JJJo nagrajeno, vsaj priznano, pohvaljeno, saj je tako spod-Duda za naprej." "Dolga leta ste bil obrtnik, »eta 1992 pa ste ustanovili finsko podjetje?" "Delo smo si razdelili, saj r:11* se leta 1992 upokojil, ^stanovih smo firmo Senk jrade, d.o.o., to je bilo v ~asu razpada jugoslovanske-S tr&a, ko smo morali pre- pir, -eriti proizvodnjo,odprli smo salon pohištva, sčasoma ^varili blagovno znamko, ki le Že dosti uveljavljena doma m v tujini." ."Prav zanimivo ste si ražalili delo, Gregor je tehnic-*!> Rafael poslovodni Rektor, Franjo skrbi za opremo, Primož za povr- mo že 30 do 40 odstotkov izdelkov, v Avstrijo in Nemčijo." "Na najbolj zahtevne trge, kakšna je razlika med izvozom in domačo prodajo?" "Naše delo je v tujini slabše plačano, kljub večjih kakovostnim zahtevam. Tujci še ne zaupajo vzhodnim državam, tveganje se odraža v cenah." "Mizarji so nasploh zamujajo pri rokih, kako je pri vas?" "Zamujanje rokov bo kmalu preteklost, pri nas si tega ne moremo več privoščiti, delavnico imamo tehnično že tako opremljeno, da v glavnem ne zamujamo. Plan proizvodnje imamo in pri sprejemu naročil ga upoštevamo, kupcu povemo, kdaj bo dobil pohištvo in sam se mora odločiti, bo čakal dva do tri mesece, kar je povsem normalno za izdelavo pohištva." pohištva, 40 odstotkov pa predstavljajo večja naročila znanih kupcev. Tako smo opremili novo upravno stavbo Autocommerce v Ljubljani, letališče Brnik, prostore slovenskega odškodninskega sklada, med tujimi objekti naj omenim 120 sedežno dvorano parlamenta v Moskvi, včasih smo veliko delali za Dubrovnik, Igalo, Beograd in še bi lahko našteval." "Kako vam uspeva dosegati in ohranjati visoko kakovost izdelkov?" "V vse bolj ostri konkurenci mizarjev in industrije lahko kupce osvajamo le z najvišjo kakovostjo, zato smo odprli salon, da se o tem lahko prepričajo sami. Dosegamo jo z dobro izbiro materialov, kupujemo najboljše, v glavnem v tujini, zelo stroga je nato kontrola do končnega izdelka, tudi pri prevozu, dostavi in montaži, saj je pri vsem potrebno ohraniti zelo skrben odnos do pohištva. Če pride do napake, izdelka ne odpremimo, temveč popravimo ali naredimo novega, če poškodba nastane med prevozom, se izdelek takoj vrne v delavnico. Seveda pa prehod v visoko kakovost nikakor ni lahek, kar nekaj časa traja, da ljudje dobe pravi odnos, občutek, da ni vse dobro, da mora biti res vse kvalitetno." "Kaj Vam pomeni nagrada gospodarske zbornice?" "To priznanje za izjemne dosežke mi veliko pomeni, saj potrjuje, da je bilo moje delo, moj načrt pravi, zato mi daje novih moči, da bom skušal podjetje pripeljati do še višjih ciljev." "Ne boste nič v pokoju?" "Saj tudi pisatelji pišejo do devetdesetega. Mar ni najbolj pametno, da človek prispeva k razvoju, dokler mu dopuščajo moči in razum." "Nič ne 'jamrate' in kritizirate ter se jezite, kaj vse je narobe, je to skrivnost vašega uspeha?" "Človek se pač mora prilagoditi obdobju, v katerem živi in delati. Če so pogoji slabši, je treba več delati, obstoj moraš zagotoviti z lastnim delom. Predpisi, ki niso dobri se prej ah slej spremenijo, saj država ali vsak režim uvidi, da to ne pelje nikamor in na koncu se mora prilagoditi. V življenju sem imel veliko željo po napredku in razvoju, nikoli po zaslužku in denarju, če bi pričakoval samo le lep zaslužek, bi verjetno že zdavnaj opustil obrt, ker pa z dobrim in vztrajnim delom pride tudi dober zaslužek, je na koncu vse poplačano." • M. Volčjak Skromnejša dražba delnic Kranj, 6. marca - Na drugi dražbi sklada za razvoj bo naprodaj približno 30 podjetij manj, kot so načrtovali, saj vsa za dražbo predvidena podjetja niso dobila tako imenovanega drugega privatizacijskega soglasja. Druga skladova dražba po tekala v sredo, 8. marca, ponudba bo skromnejša, kot so sprva napovedalovali. Nekatera podjetja namreč še nimajo drugega soglajsa, nekatera so se o dločili za Copravke, ki jih omogoča sprememba uredbe o otvoritveni ilanci. Za spremembe se lahko odloči podjetje, ki z dodatnimi mnenji ugotovi, da je njegova vrednost glede na otvoritveno bilanco precenjena m na račun te razlike oblikuje dolgoročne rezervacije in rezervacije za slabe čase. Za takšne popravke se je odločilo 15 podjetij, ki so bila že izbrana za dražbo. Drugega soglasja pa ni uspelo pridobiti 20 podjetij. Med vzroki skromnejše ponudbe na drugi dražbi pa na skladu za razvoj omenjajo tudi, da se v nekaterih podjetjih izogibajo informativnim sestankom s kupci oziroma investicijskim družbam. Na drugi dražbi torej ponudba ne bo taka, kot so v začetku februarja objavili v uradnem listu, ko so napovedali, da bo naprodaj 168 paktov delnic 149 podjetij v vrednosti 14 milijard tolarjev. Konec tedna Gast v Celovcu Kranj, 6. marca - V soboto, 11. marca, bodo v Celovcu odprli mednarodni sejem gastronomije in turizma GAST'95, na katerem bo sodelovalo tudi 27 slovenskim podjetij, med njimi tri gorenjske: škofjeloška Odeja in LTH ter kamniški Svilanit. Na letošnjem Gastu se bo predstavilo 670 razstavljalcev, približno tretjina bo tujih, večinoma iz držav Evropske unije. V celoti bo napolnil 35 tisoč površinskim metrov sejemskega prostora, v ospredju pa bodo teme o povezavah v Evopski uniji, zato so ga poimenovali "Evropa v gostem na sejmu". Med tujimi razstavljala jih bo največ iz Italije, letos pa ne bo skupne slovenske stojnice, temveč bodo slovenski razstavljala razdeljeni po panogah. Sejem bo imel običajne spremljajoče prireditve, zastopana bo tudi Slovenija, saj bo v torek, 14. marca, ob 16. uri o slovenski poti v Evropo spregovoril Janko Deželak, slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj. Vstopnica za celovški Gast stane 75 šilingom, z njo pa dobite tudi katalog. Vstopnice lahko dobite tudi pri Gorenjskem sejmu v Kranju. Javne prodaje napoveduje 78 podjetij Kranj, 6. marca - Če se še niste odločili, kam boste naložili svoj certifikat, se vam bo ponujalo še dosti možnosti. Kar 78 podjetij namreč še napoveduje javno prodajo delnic, med njuni tudi šest z Gorenjskega. Na javno prodajo računajo v radovljiškem Alpdomu, medvoškem Colorju, blejskem LIP u, železnikarskem Niku, Sseniškem Tehničnem biroju in v Žitovi Gorenjki v Lescah, apoveduje pa jih tudi nekaj velikih slovenskih podjetij, ki bodo nedvomno mikavna tudi za Gorenjce: Union, Petrol, Žito, Belinka, MIP Nova Gorica, Gorenje Velenje itd. Izbire bo torej še dovolj. Prva obveznica odškodninskega sklada Kranj, 6. marca - V četrtek, 2. marca, so Svetozarju Hribarju na njegovem domu izročili prve obveznice odškodninskega sklada v nominalni vrednosti 608300 mark. Gospodu Hribarju sta obveznice izročila državni sekretar mag. Tone Rop, ki je tudi predsednik upravnega odbora slovenskega odškodninskega sklada, in Marko Prijatelj, direktor tega sklada. Prejel jih je kot odškodnino za podržavljeno podjetje "Amot, prodaja motornih vozil in opreme, Ljubljana". Hribarjevo podjetje se je nahajalo za Bežigradom, kjer danes stoji veleblagovnica Astra. Obveznice so nominirane v nemških markah, obrestna mera je 6- odstotna, glasijo se na prinosnika in so izplačljive v tolarjih. Obveznice so izdane z datumom 1. januar 1995, obrestujejo pa se od 1. julija 1996, prvi obrok obresti bo izplačan 15. januarja 1997 in nato 1. junija in 1. decembra vsako leto do 1. decembra 2204, ko zapade v plačilo tudi prvi obrok glavnice. Zadnji obrok glavnice in obresti bo izplačan 1. decembra 2016. S to prvo izročitvijo obveznice je začel slovenski odškodninski sklad v roku, ki ga določa zakon, neposredno izvrševati prve pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, na podlati katerih se je zavezanec za plačilo odškodnine v obliki obveznic. alpetour potovalna agencija POTOVALNA AGENCIJA, P.O., KRANJ SPLOŠNI SEKTOR MIRKA VADNOVA 8, 64000 KRANJ Interesente za zakup oziroma najem poslovnih prostorov na avtobusni postaji škofja Loka, ki bodo predvidoma vseljivi septembra 1995 POZIVAMO, da do 1. 4.1995 pošljejo ponudbe za 5-letni zakup oziroma najem, v katerih naj navedejo: - želeno površino poslovnega prostora - dejavnost, ki jo bodo v poslovnem prostoru opravljali - ceno zakupa oz. najema za m2 površine Ponudbe pošljite na naslov: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, p.o., KRANJ, Mirka Vadnova 8, 64000 Kranj, splošni sektor. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK HVAUMO: oblika - udobje -okretnost; GRAJAMO: glasen motor - skromna serijska oprema *M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD TRANSIT BUS S 100 TRANZITIVNOST Govoriti samo o dostavnem vozilu je za ford transit preveč ozko, saj je, samo na slovenskem trgu, na voljo kar 80 različnih izvedb, pri čemer ponudba obsega štiri različne motorje), dve različni medosni razdalji, dve različni višini karoserije, vrsto karoserijskih različic in še več dodatne opreme. Pri naši preizkušnji smo se omejili na potniško izvedbo z osmimi sedeži in kratko medos-no razdaljo, poimenovano kombi 100 S. Za letošnje prodajno leto so pri Fordu celoten program transita nekoliko obnovili, tako oblikovno kot tudi v notranjosti in pod motornim pokrovom. Osnovno ostaja podvozje z že omenjenima različnima medos-nima razdaljama, robustna in tudi zdajšnjim časom primemo sodobna karoserija z značilnim poševnim nosom, navidezno precejšnjo širino in skoraj povsem ravno odrezanim zadkom, ki tudi na zunaj poudarja širino tega vozila. Zunanjih sprememb je sicer malo, oziroma natanko tri: na nosu ima transit novo masko hladilnika in na novo oblikovan prednji odbijač, ki celotni podobi avtomobila dajeta lepši videz, na zadku pa sta novi le oznaki. Ne glede na izvedbo je osnovno voznikovo okolje vsakokrat enako in oblika armaturne plošče ne more skriti Fordovega porekla. Plastika na njej seveda ni tako žlahtna kot pri osebnih avtomobilih, vendar pa za ta avtomobilski razred dovolj ugledna. Vsi merilniki (v osnovni izvedbi samo za hitrost, količino goriva in temperaturo hladilne tekočine) so lični in dobro pregledni, enako velja tudi za stikala, ki so po večini v voznikovem vidnem in dosegljivem polju. Prostora je v sprednjem delu že po tradiciji za voznika in še dva potnika, ki se morata zadovoljiti z dvojno klopjo, brez možnosti nastavitve hrbtnega dela. Voznikov sedež je dober skor-ajda v vseh pogledih, saj je nastavljiv tudi po višini, tako da transit, ki je sicer velik avtomobil, ne sme biti prevelik tudi za voznike z nekoliko krajšimi nogami. Med dobre lastnosti voznikovega delovnega mesta štejem tudi velik in čvrst vo-lanski obroč, ki je Udobje za voznika in osem potnikov. sicer skoraj nekoli- AVKCIJSKA A^HIŠA razpisuje 10. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, ki bo 30J.1995 ob 12. uri, v Avkcijski hiši Ljubljana, Smartinska 152 POGOJI ZA SODELOVANJE NA AVKCLTI Prodaja in nakup terjatev z doseženim discontom za gotovinsko plačilo. Prodajalci so pravne osebe, ki ponudijo v odplačen odstop ustrezno dokumentirane terjatve (prejem plačila v treh dneh). Kupci so pravne ali fizične osebe, ki želijo kupiti terjatev do določenega dolžnika za gotovinsko plačilo, po ceni, doseženi na avkciji (plačilo v treh dneh). Prodajalci terjatev predložijo (najkasneje do 22.3.1995): avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiše) avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše) specifikacijo terjatve, potrjeno s strani dolžnika potrdilo o plačilu kotizacije Kupci terjatev predložijo (pred avkcijo): potrdilo o plačilu kotizacije pravne osebe: tri akceptne naloge ali čeke v depo Avkcijski hiši fizične osebe: varščino v višini 10% od vrednosti terjatve, ki jo nameravajo kupiti Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medijih. Kotizacijo &000.00 SIT plačate na ŽR 50100^01-202302, Avkajska hiša Ljubljana, za deseto avkcijo. Provizija Avkcijske hiše po prodani terjatvi na avkciji znaša 1% nominalne vrednosti terjatve nad 1.000.000,00 SIT, 2% od terjatve med 500000,00 do 999.999,00 SIT in 3% od terjatve do 499.999,00 SIT. Obrazce za prodajo terjatev in vse dodatne 'informacije vam lahko posreduje g. Ljubo Rolik Avkcijska hiša Ljubljana, d.o.o., Smartinska 152, tel 185 52 50 (n.c), 185 52 70 I fax 443 786 Ford transit v kombijevski podobi. ko predebel, vendar pa zaradi dodanega servo ojačevalnika zelo lahkoten za vrtenje. O devetih sedežih se seveda govori, ko gre za potniško izvedbo transita, ki ima v osnovni izvedbi krajšo medos-no razdaljo in z normalno višino karoserije. Ob že omenjenih prednjih sedežih je v osrednjem potniškem delu na dveh klopen prostora še za šest oseb in za njimi še za nekaj kosov prtljage. Sedeži so, kljub temu da jim ni mogoče nastavljati hrbtnega dela, čvrsti in dovolj udobni, zaradi transitove širine §a se potniki med seboj tudi ne odo stlačeni. CENA do registracije (5% PD): 37.637 DEM (Summit Motors, Ljubljana) kilometrov na uro. Motor je pri priganjanju, čeprav je kultiviran in za dizla dovolj lahkoten. Motor z dobrim navorom in dobro preračunan petstopenjski menjalnik imata tudi zaslugo za dobro ekonomičnost. Motor poganja zadnji par koles in tudi to je del fordove kombijevske tradicije. Čeprav zdrsavanja gnanih koles skorajda ni, bi predvsem na mokri ali spolzki cesti ne imel nič proti diferencialni zapori. Pri prenagli vožnji v ovinke namreč transit predvsem takrat, ko ni obtežen, nekoliko preveč rad zdrsne iz ovinka, toda za izkušenega voznika to ne bo predstavljalo večjih težav in bo vožnjo zlahka prilagodil. Takšnim pa je Ford transit tudi namenjen. • Matjaž Gregorič slike: Lea Jeras Ford transit tudi v novem modelskem letu ostaja pri dizelskih in bencinskih motorjih, ki so temeljito posodobljeni. 2,5-litrski dizelski motor z močjo 76 KM je bil tudi v testnem avtomobilu. Vrtenje mu je po volji, tako, da voznik lahko tudi po mestni gneči vozi v tretji prestavi ah na odprti cesti požene do zelo solidnih 139 TEHNIČNI PODATKI: dostavno vozilo za prevoz potnikov, 4 vrata, 9 sedežev. Mere: d. 4616 mm, S. 1974 mm, v. 2012 mm. Motor štirivaljni, štihtaktni dizelski, 2476 ccm, 76 KM, poraba goriva po ECE: 6,91 9,9/ 8,8 litra plinskega olja na 100 km. STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU (V OBČINI) KRANJ 15. RAZPIS ZA DELAVCE ZAPOSLENE PRI - OBRTNIKIH SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH na območju nekdanje občine Kranj, iz sredstev za leto 1994/1995 1. RAZPISANA VREDNOST POSOJIL JE 10.000.000 SIT Posojilo se razdeli na osnovi prednostnih list za: - novogradnjo, - adaptacijo rekonstrukcijo in revitalizacijo, - nakup etažnega stanovanja 2. POGOJI VRAČANJA POSOJILA: - Najdaljša doba vračanja je dvajset let. - Višina letne fiksne obrestne mere, brez revalorizacije je 13 % letno. Obrestna mera, ki je določena z razpisom in s pogodob, se po poteku petih let za neodplačani del posojila poviša na višino eskontne stopnje Banke Slovenije. Najnižja anuiteta je 7.500 SIT mesečno. Vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram prosilca, tako da se anuitete povečujejo. Po sklepu predsedstva stanovanjskega sklada z dne 7. 9. 1993 in 21.12.1993, bo predsedstvo v primeru bistvenega znižanja obresti (inflacije) v času pred potekom petih let, znižalo obrestno mero in dotedanje višje plačilo obresti kreditojemalca upoštevalo kot odplačilo glavnice. 3. INFORMACIJE IN SPREJEMANJE VLOG: Stanovanjski sklad delavcev v samostojnem osebnem delu (v občini) Kranj, Slovenski trg 3 Kranj, Delavski dom (vhod nad menjalnico VVilfan), v prvem nadstropju. Uradne ure vsak ponedeljek in petek od 9. do 14.30 ure in v sredah od 9. do 16.30 ure, OD 8. MARCA 1995 DO VKLJUČNO 22. MARCA 1995. Celoten tekst razpisa je objavljen v prostorih Stanovanjskega sklada delavcev... in v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj, Likozarjeva 1. Kranj, 2. marca 1995 predsednik skupščine: Milan Gašperšič, I. r. MEŠETAR Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je tudi letos znižaj cene strokovne literature za kmetovalce. Naš mešetar se f sprehodil med knjižnimi policami in zabeležil naslednje cene knjifl: A. Fink: POGANJKI IN KALČKI 1852 Sit F. Adamič: SADJE IN SADJARSTVO NA SLOVENSKEM 1323 S|J J. Colnarič: BRAJDE 661 Sit J. Mamilovič: ABC ŠKROPLJENJA 661 Sit T. Tajnišek: PŠENICA 992 Sit J. Korošec: PRIDELOVANJE KRME 992 S|J M. Amon: UREJANJE HLEVOV ZA GOVEDO 992 SH T. Tavčar: RAČUNALNIK ZA KMETIJSTVO 728 Sit I. Jazbec, F. Skušek: BOLEZNI GOVED 1058 Sit J. Žgajnar: PREHRANA IN KRMLJENJE GOVED 1191 Sn F. Ločniškar REJA PERUTNINE T. Tajnšek: KORUZA J. Maček: BOLEZNI POLJŠČIN V Triglav prinesel certifikat vsak osemnajsti Kranj, 6. marca - Družba za upravljanje Triglav je v šestih investicijskih družbah že zaključila vpisovanje certifikat^' saj je dosegla 30 milijonov tolarjev kapitala, kar jo uvrs£* med tri največje družbe za upravljanje. Družbo za upravljanje Triglav je ustanovila Zavarovalni^ Triglav, ki je njen 100-odstotni lastnik. Po Sloveniji je ustanovil* šest investicijskih družb, ki so certifkate začele zbirati sr«^ lanskega julija, vse so vpisovanje delnic zaključile pred iztekom šestmesečnega roka. Dosegle so namreč 30 milijonov tolarji kapitala, kar je najvišja vrednost, ki jo dovoljuje agencija za tjg vrednostnih papirjev. Triglav s šestimi investicijskimi družba^ pokriva vso Slovenijo, certifikat jim je zaupal vsak osemnajst Slovenec, pogosto se je tako odločila kar cela družina. Vse družbe so registrirane in zadnje tedne so se intenzivfl pripravljali na drugo skladovo dražbo delnic, ki bo v sredo« marca. Borut Kuharic, ki je v upravi družbe zadolžen za na^°^ SODELUJTE V KONTAKTNI Hfi DAJI - POKLIČITE PO TELET NU 33 11 56. K NE PREZRITE - VABIMO OGLEDU ,»8 SLIKA - Ansambel R°ber Zupana AVSTRIJA 2 un CENTER amer. krim. film BARVA NOČI ob 16., 18. [C ŽoTO STORŽIC amer. mlad. film FICHIEJEVO FANTASTIČNO FV'... VANJE ob 16.30 uri, amer. drama KVIZ ob 18. in 20.3Ci ZELEZAR amer. kom. MASKA ob 18. uri, amer. akcij, aj*^ ROJENA MORILCA ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BIST*' amer. west. TOMBSTONE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. * ^ MASKA ob 18. uri, amer. akcij, film KONČNA HITROST ob ANNO 973 priloga Gorenjskega glasa o občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri (12). ^voj srednjih šol v Škofji Loki povzročil stisko s prostori Šolski center poka po šivih ^ rnalokaterem kraju v Sloveniji je v letu 1981, ko je tedanje srednje in poklicno šolstvo bilo reformirano v ^merjeno izobraževanje, uspelo z izgradnjo centra sJednjega usmerjenega izobraževanja ustvariti tako J*°bre pogoje za delo srednjih šol, kot prav v Škofji ^°kl Tedanja želja, da v tej občini poleg gimnazije iz Poklicnih šol razvijejo še dve popolni srednji šoli. se je v ^loti uresničila, še več, razvoj je bil tak, da se danes srednje šole srečujejo z resno prostorsko stisko. Prav v teh dneh naš parlament sprejema novo šolsko zakono-^o, ki dokončno odpravlja še zadnje ostanke usmerjenega izobraževanja, s tem pa tudi vezi med srednjimi fgfctmL zato v Škofji Loki iščejo nove rešitve. »Prostorska stiska srednjih šol v s*ofji Loki postaja vse bolj a*utna in že resno ogroža normalno izvajanje učnega programa, nam je uvodoma pojasnil [avnatelj Gimnazije v Škofji M*i Marjan Luževič. Gimnazija lma po štirinajstih letih, ko se je Poselila v prostore šolskega centra na Podnu, še vedno 18 učilnic, čeprav je število oddelkov naraslo od 16 na 23, zelo podoben razvoj in položaj pa imata tudi kovinarska in lesarska šola. Šole iščejo zelo različne rešitve, predelujejo nekdanje delavnice v nujno potrebne učilnice, enako usodo je doživela tudi nekdaj zamišljena skupna zbornica. Ker zidov seveda ni mogoče razmakniti, je bilo nujno potrebno začeti iskati rešitev v drugih objektih, zato je bila lani omenjena tudi možnost adaptacije nekdanje vojašnice, kar pa je zelo oddaljena rešitev, na katero imajo z vidika stroškov, razvoja mesta in uporabe prostora mnogi precejšnje pomisleke. Lani jeseni je ravnatelj Srednje lesarske šole Peter Žagar ugotovil, da bi bila možna varianta za zaokrožitev te šole na Trati odkup ene oh proizvodnih hal podjetja LIO (nekdanji Gradiš), ki se dobesedno drži njihove šole, in bi v njej bilo mogoče urediti 5 do 7 učilnic in dodatne delavnice. To bi pomenilo, da bi se Lesarska šola lahko v celoti umaknila iz sedanjih prostorov na Podnu, kar bi omogočilo, da bi si preostali šoli Gimnazija in Srednja kovinarska in cestnoprometna šola stavbo razdelili na pol: kovinarska šola pritličje in prvo nadstropje, naša šola pa drugo in tretje. Taka delitev nekdaj zamišljenega srednješolskega centra bi z izgradnjo novega vhoda omogočala tudi fizično ločitev šol, kar je ena od zahtev, ki jih je gimnaziji postavilo ob verifikaciji tudi pristojno ministrstvo. Tako ločevanje poteka po vsej Sloveniji, saj se ugotavlja, da so šole postale po svojih programih, strukturi učencev in dinamiki izobraževanja tako različne, da je to nujno potrebno. Tudi tuje izkušnje kažejo na to, da velikih šolskih centrov s tudi več kot 1000 učenci ni mogoče obvladovati, zagotavljati ustreznega pedagoškega vodenja in nadzora, zato tam ne poznajo šol, ki bi imele več kot 500 do 600 učencev. Tudi reda v takem kolosu, ki ga sedaj obiskuje kar 1700 učencev, ni mogoče vzdrževati, saj profesorji mnogih učencev sploh ne poznajo, križajo se urniki, težka je organizacija pouka. Omenjena možnost preselitve Lesarske šole se je pokazala kot izredno dober in v sorazmerno kratkem času uresničljiv izhod, zlasti še, ker je ministrstvo za šolstvo prisluhnilo našim težavam in bilo pripravljeno zagotoviti potreben denar za odkup ter potrebne adaptacije hale na Trati ter šolskega centra tu na Podnu v Škofji Loki. Posebnega pomena je tudi, da je sodelovanje pri Denar čaka! Ravnatelj Srednje lesarske šole Peter Žagar o iskanju novih prostorskih rešitev: "Precejšnja težava naše šole je v tem, da delujemo na dveh lokacijah, 'ki sta med seboj oddaljeni kar 3 kilometre, kar pomeni selitev učencev in učiteljev. Zaokrožitev šole na Trati bi te probleme odpravila, ostalo bi le vprašanje pouka telesne vzgoje, ki pa bi ga bilo mogoče na Trati z načrtovano izgradnjo športne dvorane tudi rešiti. Na naši šoli v zadnjih letih beležimo izredno velik vpis, za katerega pričakujemo, da se bo le postopoma umiril, kajti če bi se nadaljeval, tudi ob načrtovanih rešitvah z odkupom hale LIO, prostorskih teiav ne bi v celoti rešili. 31 oddelkov, kot jih je letos, šola še ni imela nikoli, računamo pa, da se bo obseg ustalil pri 25 oddelkih. V hali LIO naj bi pridobili 450 kvadratnih metrov pokritih površin sedaj skladiščnega prostora v katerem bi z izgradnjo nosilne plošče omogočili v nadstropju ureditev 6 do 7 učilnic, v pritličju pa dodatnih delavnic. Objekt je bil ocenjen na vrednost 24 milijonov tolarjev, pri čemer je ministrstvo imelo denar ie pripravljen, sodelovanje pa je obljubila tudi občina. Denar nam ministrstvo obljublja tudi letos, bojim pa se, da če bomo predolgo odlašali, da nam bo ta možnost ušla iz rok. Z podjetji v naši stroki se zelo dobro razumemo in sodelujemo, kar velja tudi za LIO, zato upamo, da se bodo tudi za to rešitev takoj, ko bo rešena kriza vodenja v LIO, sporazumeli." uresničevanju te rešitve zagotovila tudi občina Škofja Loka na čelu z županom Igorjem Drak-slerjem, ki vidi možnost tudi za finančno podporo občine tem načrtom, saj je znano, da so državna vlaganja vedno pogojena tudi z občinsko udeležbo. Žal so težave z zamenjavami direktorja v LIO povzročile, da je v zadnjem trenutku, ko je bil lani decembra dogovorjen že podpis pogodbe, vršilec dolžnosti direktorja ugotovil, da za to nima pooblastil, zato čakajo na novega direktorja. Imajo sicer načelen pristanek delavskega sveta LIO, da se odprodaja hale izvrši, vztrajajo pa pri tem, da o tem odloči nov direktor. Posledica bo vsekakor ta, da se bo rešitev, ki bi jo bilo mogoče izpeljati že do konca letošnjega leta, zavlekla na več let, čeprav ministrstvo zagotavlja, da je še pripravljeno sodelovati. Pri tem ne grje za majhna sredstva: hala je v obstoječem (surovem) stanju ocenjena na približno 25 milijonov tolarjev, njena adaptacija v učilnice in delavnice pa bi po prvih strokovnih ocenah stala od 70 do 80 milijonov tolarjev. Za preureditev šolskega centra na Podnu bi bilo po ocenah potrebnih 10 do 11 milijonov tolarjev, pri čemer bi poleg vhoda, garderobnih prostorov (sedanji so kar trikrat premajhni za sedanje število učencev, zato svojemu namenu sploh ne služijo), morali adaptirati v laboratorije tudi nekatere učilnice. Imajo pa srednje šole v Škofji Loki eno prednost: kljub nekdanjim zamislim o tudi upravno organizacijskem povezovanju šol, do enotne šole z različnimi usmeritvami, kot je bil to koncept usmerjenega izobraževanja, v Škofji Loki ni nikdar prišlo. V razliko od mnogih primerov po Sloveniji, kjer se s težavo spopadajo tudi s problemi razdru-ževanja nekdaj združenih šol, vprašanji delitve premoženja in kadrov, je to šolam v Škofji Loki prihranjeno, sorazmerno dobro sodelovanje ob rešenih prostorskih problemih pa bo tudi v bodoče zaželjeno in možno. • Š. Žargi osnovni šoli v Železnikih začeli uporabljati računalniško učilnico Računalnik le sredstvo za drugo znanje . niso imeli namena predvsem učiti ^cunalništvo, pač pa uporabljati računalnike za pouk drugih predmetov. Nov način, da ilfpla približa učencem.H ktiTk mu dn-Je stara občina Škofja Loka v preteklem opre*?Je ministrstvo za šolstvo objavilo razpis akcije s°delr]Janja osnovnih šol z računalniki, odklonila jo, v/ arVe v tej akciji z dokaj nenavadno obrazložitvi-t\q nrJ3^ računalniki kvarno vplivajo na otroke, ker se ostaju1 k igrajo", dosedanja občina Škofja Loka le ni u žekLP°-U^ern "brezračunalniška oaza". Na osnovni šoli rQzpi ni*cin so se namreč odločili, da se prijavijo na $redsf Za °Premljanje šole z računalniki, potrebna Jcra,- V? Pa zagotovijo sami in s pomočjo sponzorjev v u njej j>erJepred kratkim bila učilnica nared. in je pouk fe*e in računalništva Francem Rantom, Pomočnik ravnatelja na tej soli. ^^^^^^^^^ Kako ste kljub odklonilnemu ^"šču občine uspeli zagotoviti »tedstva za ureditev računal-n,5J* učilnice? Julija smo se prijavili pa razPis Zavoda za šolstvo za prednjo učilnico za uvajanje racunalnikov k pouku in bih av8usta za področje fizike tudi f orani. Delo na področju fizike °° vodila kolegica Alenka Ber-joncelj, sam pa se bom ukvarjal s P°ukom samega računalništva, t.?, tak način smo dobili kar »uri petine potrebnih sredstev, ** to pa bo potrebno kar dosti narediti." katere konkretne projekte 8e »»ste vključili? ■ , Ze sem omenil, da je naše ^rano področje pouk fizike, *ler naj bi začeli z uporabo računalnikov pri rednem pouku. To ne pomeni, da bi pri nas izdelovali računalniške programe, pač pa predlagali strokovnjakom, ki ji ima Zavod za šolstvo, pri katerih temah bi se ta tehnologija lahko uporabila, nato pa bi take programe mi najprej preizkusili. Dodam naj, da se je za to področje javilo še šest šol v Sloveniji. Programi morajo biti zastavljeni multimedijsko, saj ne gre le za obdelavo določenega pojava, pač pa tudi njegov prikaz in razlago, bistveno pri tem pa je, da učenec preko računalnika aktivno sodeluje." S čim ste začeli pri pouku? "Pri fiziki nameravamo računalnike uporabiti v začetku predvsem za izvajanje raznih meritev pri poskusih, ki so ilustracija obravnavane snovi, za kar moramo še dobiti ustrezne pretvornike signalov. Z novim letom smo podpisali pogodbo tudi za uvajanje projekta "Petra", ki pomeni uvajanje upoTabe računalnikov tudi k drugim predmetom: tehnični vzgoji, likovnem pouku in slovenskem jeziku v 5. razredu, pri čemer so ostale šole začele z uporabo že septembra, mi pa bomo zaradi zamude morali zelo pohiteti. Ta računalniška učilnica, ki je bila izgrajena in ustrezno opremljena že ob izgradnji zadnjega šolskega prizidka, bo torej namenjena za pouk zelo različnih šolskih predmetov s pomočjo računalnikov ter za sam pouk računalništva, ki pa je pri vsem tem samo postranska dejavnost. Naj dodam, kar se mi zdi zelo pomembno: uporabljali bomo izključno samo licenčno programsko opremo." Računalniško usposabljanje učencev bo torej Ie prostovoljna interesna dejavnost? "Tako je. Naš namen ni pouk računalništva sam po sebi, zato se tudi pri računalniškem krožku učenci ukvarjajo predvsem s področjem, ki jih zanima. Ocenjujemo, da nima posebnega pomena učence siliti s programiranjem, pač pa naj poskušajo z računalnikom napraviti tisto, kar je tudi sicer njihov interes. Zelo radi z računalniki rišejo. Sistemskih programov zato nismo obravnavah, pač pa učenci spoznavajo razne uporabne programe. Imamo dve skupini: za učence do 4. razreda in drugo za starejše, pri čemer se seveda v starejši skupini nekateri učenci, ki jim je to poseben interes, tudi poskušajo s programiranjem. Pred leti smo dosegli na republiških tekmovanjih celo nekaj vidnih uspehov." Torej ne delite mnenja nekdanjega škofjeloškega izvršnega sveta, da računalniki kvarno vplivajo na učence? "Seveda je naša izkušnja drugačna. Mi smo si vrsto let prizadevali, da bi tovrstno opremo dobili tudi s pomočjo občine, vendar smo zaradi nerazumevanja v tej smeri obupali in se naslonili na lastne moči. K sreči je v Železnikih nekaj sponzorjev šole, ki so razumeli naše potrebe. Pri tem ne gre za večje tovarne v kraju, kjer vemo, da imajo težave, pač pa za nekaj novih podjetij in trgovin, s katerimi sodelujemo. Še nekaj bi rad dodal: znano je, da je osnovna šola že dalj časa v krizi, da učenci neradi hodijo v šolo. Mislim, da je računalniško posredovanje znanj lahko možnost za popestritev pouka, ki bi šolo učencem ponovno približala. Sam opažam, da se zanimanje za tak pouk zelo povečuje." • Š. Žargi PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K. NAM SALON POHIŠTVA kV^K W A a A Kranj, PREDOSUE 34 /mM4W\ r*%/jL.Wfm (kulturni dom), tel.: 241-03 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Poročajo lahko (tudi) župani Ob nastanku novih občin in uradni "vrnitvi" županov v občinske hiše, se je postavilo tudi vpVašanje, kdo bo tiste, ki si želijo v zakonski pristan, poročal, škofjeloški Župan Igor Draksler nam je povedal, da so poroke brez dvoma stvar države, da pa so se kljub temu uspeli sporazumeti za to, da poročne obrede vodijo župani. Te namreč lahko upravna enota kot posameznike pooblasti na to dolžnost in zaradi boljšega počutja ob dogodku, ki naj bi ostal vsem v spominu, so se odloČili, da to možnost v vseh štirih občinah izkoristijo. Zamišljeno je tako, da se poroke opravljajo v Škofji Loki, obred pa vodi župan iz občine, od koder sta mladoporočenca. Povečali bodo javna dela Na zadnji seji občinskega sveta občine Železniki so med drugim razpravljali tudi o prijavi na razpis za javna dela, ki jih morajo občine ob začetku leta oddati na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predlog, ki so ga poslali v prijavi iz občine Železniki, je predlagal več kot podvojitev obsega javnih del, saj naj bi od štirih delavcev v lanskem letu v letu 1995 na javnih delih zaposlili kar 23 brezposelnih, kar po obsegu zaposlitev pomeni za 9 polno zaposlenih. Poleg dela na urejevanju komunalnih naprav (zlasti cest) in socialni j-omoči, naj bi na javnih delih začeli tudi v turizmu, kulturi, in muzeju. Občinski svet je ocenil, da je predolg nekoliko preširok, saj pomeni tudi za občino kar jjprecejšnjo finančno obremenitev. Pavle Malovrh, predsednik občinskega sveta občine Škof]a Loka Pogrešam informacije in sodelovanje z županom 49-letni Pavle Malovrh je bil po osnovni izobrazbi strojni tehnik, kasneje s študijem ob delu pa je postal višji upravni delavec in je zaposlen v oddelku za informatiko slovenskega Elektrogospodarstva. V stranko SDSS se Je vključil pred približno letom dni prej se, kot pravi, s politiko ni ukvarjal Občinski odbor te stranke intenzivneje dela od aprila lani, ko se je nanovo organiziral, članstvo pa se Je v tem času več kot podvojilo. Kljub dobrim pripravam na lokalne volitve, so rezultati teh volitev škofjeloške socialdemokrate v SDSS močno presenetili, saj so namesto dotedanjih dveh delegatov v stari občinski skupščini dobili kar 7 mest svetnikov v novem občinskem svetu nove občine Škofja Loka. Trdno so odločeni, pravi Pavle Malovrh, da bodo svoje predvolilne obljube volivcem uresničevali, veliko pa je seveda odvisno od tega, koliko vpliva (oblasti) si bodo v novi občini na osnovi deleža v občinskem svetu uspeli pridobiti. Morda je značilnost položaja v občinskem svetu občine Škofja Loka ta, da še ni ustvarjenih medstrankarskih povezav oz. koalicij, čeprav so vabila prišla z obeh strani.Lahko se, po mnenju Pavla Malovrha, celo zgodi, da do trajnejših povezav med strankami sploh ne pride, pač pa se bodo odločali do Pavel Malovrh posameznih zadev po svojem programu. Povsem normalno se mu zdi, da so škofjeloški svetniki zahtevali temeljitejši pregled zatečenega stanja, saj je le tako mogoče utemeljeno delati na- prej. V nekaterih strankah je zaradi dosedanjega dela in položajev, ki jih zasedajo njihovi člani, informacij o aktualnih problemih več, v SDSS pa v tem pogledu čutijo določen primanjkljaj. Prav posebnega pomena za občino je, da dobi izključne pristojnosti pri urejanju prostora, saj v nasprotnem o pravi lokalni samoupravi ni mogoče govoriti. Sicer pa predvideva, da bo s sprejemanjem statuta kar nekaj težav, saj se je bati, da bodo najnovejše spremembe zakonodaje spremenile položaj občine in njenega sveta in s tem vsaj delno vplivale na možnost uresničevanja predvolilnih obljub. Pogreša več stikov z županom in sekretarjem sveta, zlasti pa informacije, kar ga zelo moti. Dosedanje seje so pokazale, da v tem občinskem svetu ne bo mogoče kar enostavno uveljavljati svojih pre' dlogov, zato bo potrebno med županom, predsednikom podpredsednikom več sodelovanja. Vtis ima, da se župa" preveč zanaša na stranke, na katerih listi je kandidiral, spregledal pa je, da so v občinskem svetu v manjšini. Moral bo najti pot tudi do drugih. P/1 organizaciji in konstituiranju odborov občinskega sveta p? se bodo prilagajali organizaciji občinske uprave, tako da i imel vsak občinski upravm organ pri svetu tudi svoj odbor. S konstituiranjem, orga* niziranjem občine, zlasti m pripravo statuta v Škofji Lo*1 očitno zamujajo, zato bo pot*' ebno pohiteti. S.Žargi Karel Jezeršek, predsednik občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane Bolj mislimo na možnosti za zaposlitev ljudi 49-letni Karel Jezeršek je po poklicu mizarski delovodja in je samostojni mizarski obrtnik na Hotavljah, kmetijo pa že prepustil sinu. Je član SLS, v katero se Je vključil že kmalu po ustanovitvi in bil izvoljen v občinski svet na njeni listi Doslej je deloval predvsem v vaškem odboru in v svetu Krajevne skupnosti Gorenja vas, bil paje tudi aktiven član Turističnega društva, kot pravi iz veselja in potrebe. Za povolilni zaplet v novi občine Gorenja vas - Poljane o dveh mestih svetnikov v občinskem svetu Karel Jezeršek meni, da se bo verjetno pokazalo, da je bil povsem nepotreben. Res se bo morda pokazalo, da je volilna komisija napravila napako, predvsem pa vsa dogajanja pripisuje prepbtentnosti strank. Ustvarjeno je bilo veliko nezaupanje, zato upa, da se bo z odločitvijo vrhovnega sodišča, ne glede na izid, predvsem to odpravilo. Čeprav se strinja s tem, da je strankarska ureditev potrebna, pa bi morali dati v občinskem svetu prednost razvoju kraja in gospodarstvu, veliko politiko v majhnih krajih pa prepustiti drugim ravnem. Zlasti velike zaostritve se mu zde škodljive. Za novo občino Gorenja vas - Poljane Jezeršek ugotavlja, da je znano, da je po številu zaposlenih, po velikosti teritorija revna občina. Najnujnejše se mu zdi, da bi morali vse sile usmeriti v nova delovna mesta, na zelo razdrobljenih kmetijah pa pospeševati razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti na področju turizma in domače obrti. Dolina sama verjetno ne bi prenesla izgradnje večje tovarne, že tako je dovolj zaznamovana z opuščenim uranskim rudnikom, zato je razvoj v teh smereh še toliko pomembnejši. Načrtneje bi bilo treba vzgajati kadre in načrtneje skrbeti za to, da bi izobraženi našli zaposlitev v dolini, saj slabe izkušnje z ljudmi od drugod kažejo na to, da do doline in njenega razvoja nimajo pravega odnosa. Za organizacijo občine meni, da bi bilo prav, če vse dosedanje krajevne skupnosti ostanejo pravne osebe kot do sedaj, saj v površinsko veliki občini z razpršeno poselitvijo lahko le KS zadovoljivo poskrbe za reševanje najbolj perečih nalog in problemov. Veliko število vasi v občini tudi ne more imeti v občinskem svetu svojih predstavnikov, zato je organiziranje ljudi v KS in nato dobro sodelovanje z občino nujno potrebno. Nad izvolitvijo za predsednika občinskega sveta ni najbolj navdušen, zaveda pa se, da pripada generaciji, ki mora nositi glavna bremena tem času. Kot na najpomem" nejšo nalogo pa ponovno oP0' zarja na vhod v Poljansko doli"0: pri čemer meni, da bi m°fflj skupaj z občino Žiri v Sk°^ Loki trdneje nastopiti, da bi kaj premaknilo. Š. ž«1" Mercator-Meso-Izdelki Škofja Loka združuje tradicijo in znanje, poslovnost in kvaliteto, vam od letos dalje nudi svoje že uveljavljene in dobro poznane mesne proizvode pod novo blagovno znamko GORENJSKE MESNE DOBROTE Vse naše trajne, poltrajne, obarjene in kuhane izdelke, specialitete in dietni program je za dalj časa možno dobiti v novi embalaži pod blagovno znamko Pred velikonočnimi prazniki vam nudimo široko izbiro naših suhomesnatih izdelkov in še kaj, po vaši izbiri. Seveda vam še vedno nudimo domače koline, ki so narejene po domačih receptih in po želji in okusu kupcev. Sladokusce mesnih dobrot pa vabimo v BUTIK-MESKO, Mestni trg 20, Škofja Loka, kjer vam poleg našega klasičnega programa nudimo tudi konjske dobrote, divjačinske specialitete, dobro kapljico in še kaj, kar vam bo teknilo. Z M-Meso-izdelki kvaliteta danes in vedno na vaši mizi. PRIDITE V NAŠE PRODAJALNE NE BO VAM ŽAL, SAJ BOSTE IZBRALI PO VAŠEM OKUSU, KVALITETO VAM ZAGOTAVLJAMO Z ZNAKOM Škofja Loka, 64220 Škofja Loka, Mestni trg 20 Odslej "Foto Bobnar" tudi v Škofji Loki Trenutek, ena ura in trajni spomin (loto bobnar) VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Trije časovni pojmi, katerih trajanje je različno dolgo. Trenutek je najkrajši, enkraten, ena ura je pač ena ura, nič več in nič manj, trajen spomin pa je tisti, ki je za zmeraj, večen."Foto Bobnar" je firma, ki v svoji dejavnosti združuje prav omenjene tri pojme, trenutek, eno uro in trajen spomin. Bistvo fotografije je ujeti trenutek, trenutek, ko je mali Matija naredil prve korake po dvorišču, ko se je mamica za pusta našemila v pločevinko Coca Cole, ko je oči trčil v ulično svetilko in sta babica in dedek praznovala zlato poro- pravi raj za tovrstna orodja. Kranjčani že vrsto let poznamo poslovalnico za hotelom Jelen, pred kratkim pa so ime "Foto Bobnar" spoznali tudi v Škofji Loki. Njihova pestra ponudba fotomateriala nam je odslej na voljo tudi v 1. nadstropju škofjeloške blagovnice Nama. In kaj bomo našli na njihovih prodajnih policah. Fotomaterial znanih svetovnih znamk, kot so Canon, Nikon, Olvmpus, Kodak, Minolta, Agfa, Konica, Fuji... Naj bo to kompletna fotografska oprema od amaterskih do profesionalnih fotoaparatov, s široko po- ko... 2e prav, že prav, ampak za "lovljenje trenutkov" seveda potrebujemo pravo orodje. Fo-toatelje in prodajalna s foto-materialom "Foto Bobnar" je nudbo črnobelih filmov (barvne filme boste še vedno dobili na starem mestu v pritličju blagovnice Nama), tu so foto-torbe, stojala, različne vrste fotobaterij, ali pa kemikalij6, papir za razvijanje, povečeval' niki in ostala oprema za fotoa' materje. "Foto Bobnar" pa je tudi gen' eralni slovenski zastopnik za znamko Praktica, v okvi^ katere lahko izbirate rfl0? zrcalno refleksnimi apara^ kompaktnimi aparati, ra*' novrstnimi objektivi, mak1, opremo, daljnogledi... Tu J tudi kompletni program * diaprodukcijo: diaprojekton^ platna, okvirčki, žarnice, diav' zorji... . Pa poglejmo, kaj ena ^ pomeni v "Foto Bobnar • eni uri vam bodo namreč najmodernejšo tehnolifl''., razvili vaš film in izdela* fotografije dimenzij 9 x 'l 10 x 15,13 x 18... celo 50XjJ in 100 x 100 cm. Za razvijanj bodo zaračunali 140 tolafl6*' fotografije običajnih dir**' zij 9 x 13 pa so Mg°w najcenejše na Gorenjs*1"^ saj vas bodo veljale ■* a tolarjev po kosu. Poleg teyjz razvijajo tudi diafjlrn*» diasa pa vam po želji 'zdfii0, jo tudi običajno fotograf Posebnost pa je tudi repr dukcija oziroma prešli* starih fotografij. Za v8f't0. boste filme za vaše to grafske aparate kupili v» govnici Nama, pa v J • Bobnar" velja tudi brezP1" no razvijanje. . Da bodo vaše fotografije zar|„ trajen spomin bodo P°s/\,Djii v "Foto Bobnar" v blagovnice Nama v Škofji ^ ki obratuje od ponedeljka ^ petka od 8. do 19. urein sobotah od 7. do 12-3"te|«r Oglasite se lahko tudi na »jj^ fonsko številko (064) 624 - p3 podrobnejše informacij „, vam bodo nudili tudi v kt«? Jte. poslovalnici na telefons*' vilki (064) 221 - 112. Semenj bo treba urediti Mihael Prevc, predsednik občinskega sveta občine Železniki Strankarstvo ne bo ovira za dobro delo jezeri prva tri leta svojega dela, ko je opravljal ^dorneščanja po nekaterih šolah v Skojji Loki, 38-letni ^itelj zgodovine in zemljepisa iz Dražgoš že 12 let ^žbuje na Osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču pri J*r°-o/u. v Dražgošah, kjer je rojen, si je postavil hišo, rf/uari[ družino s kar petimi otroki - najmlajši je bilo le tirinajst dni - žena, prav tako učiteljica pa je zaposlena osnovni šoli v Železnikih. p Politično, pravi Mihael Pr?vc, do časa, ko so se začele Poprave na volitve, ni bil ^tiven, čeprav se je že kmalu Po ustanovitvi stranke SKD vMjučil vanjo. Kot dober poz-^valec zgodovine, zlasti pa ga *anima novejša, so ga spremembe v Sloveniji z demokra- cijo po letu 1989 ter °samoJsvojitvijo v letu 1991 eio razveselile, saj je bil vedno prepričan, da je strankarska demokracija edina prava. Rezultati lokalnih volitev so jih prijetno presenetili, kar v določeni meri pripisuje tudi dovolj zgodnjemu spoznanju, da v Selški dolini ni prostora za razdrobljenost, zato so stranke na desni, sicer neformalno stopile skupaj. Že takratni dogovor so po volitvah potrdili z oblikovanjem koalicije strank v občinskem svetu. Na volitvah so se najbolj bali nestrankarske liste, saj je nekatere volivce Erepričal argument, da se bodo andidati borili predvsem za strankarske interese in zanemarjali občinske. Prve seje to, da temu ni tako.po njegovem mnenju že potrjujejo. S sestavo občinskega sveta, ki mu predseduje, je zelo zadovoljen, saj meni, da izvoljeni svetniki odražajo vse interese, ki so prisotni v novi občini. Pri tem to velja tako za politične, kot tudi poklicno strokovne, saj je prisotnih vrsta strokovnjakov in dobrih poznavalcev svoje dejavnosti. Na začetku dela občinskega sveta je pač nekoliko več tem, ki so tudi politično pomembna, za pozneje pa je prepričan, da bo tega pri upravljanju občine vedno manj. Marjan Žakelj, predsednik občinskega sveta občine Žiri Hitimo, da ne bi zamujali z investicijami ptetorrurant inženir strojništva Marjan Žakelj ima pri 32 *?tth za seboj osem \et dela: 5 let v Kladivarju, sedaj pa Jetrto leto uči strokovne predmete na Srednji kovinarski ^ cestnoprometni šoli v Škojji Loki Ima družino - trt °troke, ko pa ga vprašamo, kdaj seje začel ukvarjati s WttHco. nam odgovori z nasmehom, da nikoli Krajevni ^or SKD so organizirali v Žireh kmalu po nastanku strartk, kakšne pretirane aktivnosti pa da ni bilo. .Rezultati lokalnih volitev so M pozitivno presenetili, in "fcni, da je sestava občinskega syeta dovolj pestra. Z vsemi j|lcer osebno ni zadovoljen, pri pmer ne misli na svetnike iz lastne stranke. Prepričan je, da So bili o pomenu vrstnega reda JJa.strankarskih listah pred v°litvami slabo vsi obveščeni, ?lCer bi bila sestava lahko še j0lJša. Zastopane so vse lranke, celo Nacionalna stran- ka ima enega svetnika. Pri zasedanju funkcij je obveljal še predvolilni dogovor strank slovenske pomladi, v svetu pa bil sprejet s soglasjem. Sicer pa meni, da sama politika pri delu občinskega sveta ne sme imeti pomembnejšega mesta, večja nasprotja pa bi utegnila celo delo sveta v dobro kraja ovirati. Za občinski svet občine Žiri bi lahko rekli, da je od vseh v nekdanji občini doslej najučin- kovitejši, saj imajo že sprejet statut občine, poslovnik o delu Sivka, zeliščna prodajalna in drogerija Je zadišalo, pozdravilo in... p0*'Še marsikaj za našo le- Počm- zdravJe' ug°dno Vol- m notranJe zado- 2el?xtV° bi lahko našli v iji im ProdaJalni in droger- p' kl Jo je lastnica Nina "Sivk «« poimenovala kar 2a ka". Sivka zato, ker gre tU(jraSUino' k med drugim tudi P°mirJa- Pomirja pa Žj ČJ priJeten vonj, ki podra- Prod°Vek°V nos' ko vstopi v na, ,ajalno v Frankovem t0^u 68 v škofji Loki, il$knrnia Trati- Če Sreste Potrehf V*6 ProtiTrati bo Tkalko, °UrievA desnJ ve garaže, zaviti na st0id°- in k° Pridcte do ^Sn",CMd1ru8a ul^a spet Nckaj korakov še pred bencinsko lam, kjer so Alpe- Pnicah po pa smo v Sivki. Sicer pa vas do Sivke vodijo kažipoti, tako da je nemogoče zgrešiti. Pa začnimo kar pri domači lekarni in zdravilnih zeliščih. Široko paleto izdelkov domače lekarne, raznovrstnih domačih pripravkov, sirupov, vitaminskih preparatov, mazil, eteričnih olj, dišavnih lučk... dopolnjuje kopica domačih čajev in čajnih mešanic, ki jih v Sivki zmešajo tudi po naročilu, glede na vaš "recept". V prodajalni pa se lahko oglasite tudi z zdravniškim receptom, v Sivki boste namreč lahko dobili vse za nego bolnika na domu, na voljo pa vam bodo tudi raznovrstni ortopedski pripomočki: bergle, opornice za kolena in gležnje, invalidski vozički, sanitarni stoli, blazine proti preležaninam; ter drugi pripomočki kot plenice za odrasle, nogavice proti krčnim žilam, kosmodisk, akustimulatorji, pa raznovrstni merilci krvnega pritiska, tu je raznovrstni sanitetni material... Zeliščna prodajalna in drogerija Sivka pa bo zadovoljila tudi vaše malčke, saj boste na policah prodajalne poleg plenic našli tudi otroško hrano od otrokovega prvega dneva naprej,- kaše, sokove, zraven pa tudi stekleničke, dude in druge stvari, ki jih zahteva vaša "štručka". Medtem, ko boste športniki in vsi, ki živite zdravo izbirali med raznovrstnimi naravnimi sokovi in energijskimi napitki (Isostar, Enervit...), medtem boste za svojo osebno nego zagotovo našli kaj na policah, ki so v Sivki namenjene kozmetiki. Postregli vas bosta prijazni in šarmantni farmacevtka Nina in sodelavka Meta, ki vas pričakujeta vsak dan od 9. do 19. in ob sobotah od 9. do 12. ure, v Sivko pa lahko "vstopite" tudi po telefonu na telefonsko številko (064) 631 - 714. In ne pozabile, Sivka pomirja. Kako se je mogoče uspešno sporazumeti, je po njegovem primer na predzadnji seji, ko so razpravljali o gradnji vrtca v Železnikih, pri čemer urejevanje vrtca Karitas ni bilo ovira, da se ne bi sporazumeli sveta, določili so iniciatorje občinskih odborov ter prvi sistematizirali občinsko upravo. Vse to Marjan Žakelj pripisuje izjemno dobremu sodelovanju z županom, ki se kljub direktorstvu v Alpini dovolj posveča tudi občini in z njim dobro sodeluje. Najpomembnejši kratkoročni cilj je vsekakor čimbolj temeljita "osamosvojitev" občine z vsemi pristojnostmi, ki jih zakon dopušča. H kvalitetni pripravi proračuna, kot najpomembnejšega akta, ki naj bi ga svet čimprej sprejel, lahko odbori prispevajo svoj delež, pri čemer se zavedajo dejstva, da tak akt nikakor ne sme biti enostranski in v kraju, kot so Žiri, širše obravnavan ter usklajevan. Odbori morajo biti predvsem strokovno sestavljeni, če pa se pri tem uskladijo do določene mere tudi politični pogledi, toliko bolje. Absolutno prednost mora imeti dokončanje za gradnjo javnega vrtca, ko so dobili zagotovilo politično drugače mislečih, da bodo podprli podelitev koncesije tudi zasebnemu vrtcu. Med najpomembnejše naloge občinskega sveta šteje "rezanje popkovine" z nekdanjo občino Škofja Loka, saj je trdno prepričan, da se mora nova občina Železniki, kolikor je mogoče osamosvojiti. Pri tem je zelo dolga vrsta odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno razčistiti in tudi delitvena bilanca niti najmanj ne bo enostavna. Ocenjuje, da jih župan Alojz Čufar dobro zastopa, kar se je nenavse-zadnje pokazalo tudi pri sklepanju o nagradi za njegovo delo na zadnji seji. Še bolj od morebitnih strankarskih prepirov bi namreč bil za občino po mnenju Mihaela Prevca usoden razkol med občinskim svetom in županom. K sreči so prve izkušnje v tem sodelovanju zelo dobre. • Š. Žargi izgradnje kanalizacije, pri čemer bo verjetno največji problem podelitev koncesije na tem področju. Nikakor pa se ne me zgoditi, da bi zaradi zamud pri ustanavljanju svoje občine zamudili gradbeno sezono. Pri "ločevanju" od nekdanje občine Škofja Loka mislijo biti temeljiti in največja težava bo zagotovo delitvena bilanca. Želje in načrte KS Sovodenj o morebitni priključitvi njihovi občini poznajo in so jih, če bo taka tudi volja prebivalcev, pripravljeni vsaj načelno sprejeti. Potrebno pa se bo seveda dogovoriti marsikaj, med drugim tudi to, ali bi po priključitvi Sovodenjčani še vztrajali pri svoji krajevni skupnosti - torej pri pravni osebi tudi s svojim računom, ali bi šlo le z vaško skupnostjo. V Žireh so se odločili, da krajevno skupnost ukinejo, kar so zapisali tudi v statut, saj se iim zdi to najbolj smotrno. • S. Žargi Med vprašanji občinskih svetnikov občine Žiri je bilo precej takih, ki so že po površni razpravi pokazali, da bo nekatera področja, ureditve in zadeve morala novonastala občina kaj hitro vzeti v roke. Svetniki so namreč nanizali vrsto vprašanj, ki so pokazala na neurejenost nekaterih pojavov v občini, ureditev drugih pa je po odlokih nekdanje občine Škofja Loka po mnenju Žirovcev neustrezna. Med omenjenimi problemi so bile tudi zagate s prometom ob semanjih dneh v Žireh, ko nekatere ulice oz. ceste zaradi parkiranih avtomobilov kupcev postanejo neprevozne, vprašali pa so se tudi, ali niso taki sejmi trgovinam v kraju nelojalna konkurenca. Takoj je bila seveda prisotna misel, da konkurence za boljšo ponudbo in ustreznejše cene ne gre preganjati, vprašanje pa je, ali občina zna iz tega tudi kaj iztržiti. Sklenili so, da naj se čimprej pripravi potrebni odlok, ki bo uredil promet in ostali režim sejmov v Žireh, določi pa naj se tudi pristojbine, ki jih bodo morali prodajalci dati v občinsko blagajno. P R O/Z VOD /V O, T R G O VS K O /A/ GOS T t/V S K O PODJETJE Škof/a Loka p. o. Kidričeva c. 54 M do 13. marca 25% popust pri nakupu z gotovino za pohištvo Alples in sedežne garniture Nova oprema v Loka prodajnem centru Alples v Železnikih, v BC Medvode in v Loka prodajnem centru v BTC, hala A, v Ljubljani M italijanske keramične ploščice GIRARDI že od 1.497,00 SIT/m2 v Železni ni Medvode in v Loka prodajnem centru Alples v Železnikih Stane Krajne, konstruktor zmajev in padal Med nebom in zemljo z znanjem našel svoj kruh eselje do letenja je Staneta Krajnca spodbudila k iskanju lastnih rešitev, resnemu študiju in že precej uveljavljeni proizvodnji, vendar vidi svojo prihodnost predvsem v prodajanju znanja. Malokdo ve, da je v Škojji Loki kar precej zaljubljencev v nebo, tako med športnimi piloti - pred dobrim mesecemje vodja letenja na letališču ALC v Lescah postal Škojjelo-čan, kot na področju alternativnih oblik letenja. Se pred nekaj leti je bilo lahko ozreti nad tisočletnim mestom enega ali celo več jadralnih zmajev, saj so imeli na vrhu Lubnika svoje odskočišče, manj pa je znano, da v Škojji Loki kar dve podjetji izdelujeta padala. Pred dobrimi tremi meseci je Škojjeločan Domen Slana postal v Južni Afriki svetovni rekorder s skoraj 300 preletenimi kilometri z jadralnim padalom Tokrat vam predstavljamo Staneta Kranjca, ki ima veliko zaslug za tovrstni razvoj. Prvi zmaj iz blaga za dežnike "Letenje me je privlačilo, odkar se sploh zavedam, saj sem že kot predšolski otrok na podstrešju iz letvic poskušal izdelati letalo," nam je začel pripovedovati. V osnovni šoli je tešil svoje veselje z modelarstvom, v srednji šoli, ko je imelo učenje prednost, pa je bilo letališče v Lescah za resni začetek v letalstvu preveč oddaljeno. Ko je nekoč dobil v roke nemško revijo Stern z opisom prvih zmajev v Ameriki, ga je to tako navdušilo, da se je takoj lotil izdelave modelov te preproste letalne naprave. Kmalu mu je morala mama iz blaga za dežnike sešiti vse potrebno, da bi "oblekel" v Metalki kupljene aluminijaste cevi, vendar se prvi poskusi na smučišču Soriške planine niso posrečili. Kmalu je ugotovil, da brez znanja le ne bo šlo. Ko je načrte že bolj podkovan ponovno pregledal, je ugotovil, kje je napaka. Pravi, da ne bo nikoli pozabil tistega januras-kega dne leta 1974, ko se me je uspelo od tal prvič odlepiti. Leti so se postopoma daljšali in že naslednji mesec je na Starem vrhu poletel nekaj sto metrov. Z lastnim zmajem tudi na svetovnem prvenstvu Ker se taka dejavnost hitro izve, je kmalu spoznal več "somišljenikov", celo nekaj fantov iz Selc, ki so že spomladi leto prej, leteli z zmajem z lesenim ogrodjem. Postopoma se je dokopal tudi do pravih načrtov iz Amerike in začel izdelovati vedno bolj izpopolnjene modele ter pisati članke v domače in tuje GORENJE BRDO revije. Posebno rad se spominja teh časov zato, ker je bila tedaj ta alternativna aviacija na pohodu, med njenimi navdušenci pa izredno dobro vzdušje sodelovanja in medsebojne pomoči. Zmajem, ki jih je izdeloval že po enega vsak mesec, je začel izpopolnjevati lastnosti in sledil literaturi iz vsega sveta. V letu 1976 se je z doma sešitim in narejenim zmajem odpravil na svetovno prvenstvo v Koessen, kjer so ga ostali udeleženci s tovarniško izdelanimi zmaji sprva gledali postrani, ko pa so začeli leteti, pa odnos kaj hitro spremenili. Pri trajanju leta je dosegel rezultate za med prvih pet, le točnost pristanka je takrat premalo vadil. Ugled, ki si ga je z lastno konstrukcijo pridobil, je dve leti kasneje rodil sodelovanje z avstrijskim proizvajalcem, ki mu je tudi posodil zmaja za svetovno prvenstvo dve leti kasneje, saj njegov lastni zmaj ni imel varnostnega atesta, ki so ga že zahtevali. Tedaj je prvikrat dobil tudi prave varnostne vezi ter reševalno padalo, kar vse mu je lastnik po dobri uvrstitvi tudi poklonil. Povabil ga je tudi k načrtovanju novih modelov, pri čemer se je Stane Kranjc specializiral (po temeljitem teoretičnem študiju) za oblikovanje profilov krila. Tudi na svetovnem prvenstvu leta 1979 v Franciji je bil med prvimi desetimi, ko pa so ga obljube o nagradah preobremenile, tega odlične uvrstitve ni uspel obdržati. Odločil se je, da bo prenehal tekmovati, kar pa ne velja za letenje, saj redno leti še sedaj - letos je naletel že tri ure. Izdelovanje padal je tudi posel Podobno velja tudi za jadralna padala. Ko se je začel ta šport v letu 1986 širše razvijati, je začel tudi o tem zbirati literaturo, in ni minilo veliko časa, ko je v domači spalnici začel šivati tudi svoje padalo. Prvemu se je za prijatelja pridružil še naslednji, in tako jih je do leta 1990 napravil že več kot trideset. Tega leta so dobili ponudbo iz Nemčije, da začno z izdelavo jadralnih padal zanje, in sku- KM€TUSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. ŠKOFJA LOKR KGZ z.o.o. Škofja Loka obvešča svoje stalne kupce mlečnih izdelkov, da na prodajnih policah najdete vedno sveže loško mleko, skuto s sadjem, več vrst sirov proizvedenih iz kvalitetnega mleka. paj s partnerjem je ustanovil podjetje. Prvo leto so izdelali nekaj nad 500 padal, že v drugem letu pa čez tisoč. Po ločitvi s partnerjem, ki še danes v Škofji Loki izdeluje jadralna padala (Air svstems), se je preusmeril na izdelavo rezervnih padal in po dobrem letu postal z letno proizvodnjo več kot 2000 tovrstnimi padali in priznano kvaliteto največji proizvajalec na svetu. Ker je postalo tržišče postopno zasičeno, so se v podjetju Atair začeli delno preusmerjati tudi na športna padala. Pri teh so se specializirali za padala za skupinske skoke (takoimeno-vani relativ skoki), ko padalci v skupini med prostim padanjem izvajajo razne figure. Doma razvoj in modeli, proizvodnjo pa na Filipine Ker tovrstnih skokov pri nas ne gojimo, je Stane Kranjc začel sodelovati z re-prezentaco Hrvaške, ki je prav v tej kategoriji v svetovn^ vrhu. Beseda sodelovanje p3 tem primeru ne pomeni nasvetov in predlogov, pač P. je Stane začel še sam skaka0' saj je prepričan, da lahko ta* najbolje razvija svoje izd< Prav v razvoju namreč ^ prihodnost, saj ne namera svoje delavnice bistveno Sif 1 ač pa naj bi bila tu delavnj* j bi omogočala razvoj, ^ lovanje prototipov. Velikos6 ijsko proizvodnjo - o te ravnokar potekajo razgovor" pa namerava preseliti na P pine, kjer je delovna sl znatno cenejša. Prodajati t0. ej znanje, je cilj Staneta Kr3^ ca, ki si je izdelal P temeljitem študiju aerodu1 račun31 i* mike tudi ustrezne n i š k e programe-oblikovanje padal, lzd^i<» "krojnih pol", študij in sim"1' cij. Cilj je, da z razvojJJ ustvari tako kvaliteto, ki ' ( bo ustvarila ime. Pa še to: *j jabolko ne pade daleč , drevesa, devetletni sin že sp ča svoje modele, z očetorn P» je na padalu za dva (tanpe» že najadral kar nekaj . Vlečenje krmilnih vrvic R3 j la mu ni več tuje... • S. ™ URŠKA SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO Stopite v potnl&d bolj samozavestni Saj poznate tisto:"... a lepše od Urške bilo ni nobene, nobene očem bilo bolj zaželene, v času nje cvetja dekleta ne žene..." In prav pomlad je tisti letni čas, ko vse cveti, ko želijo cveteti tudi Urške vsega sveta, ko človek v svoji notranjosti čuti, da mora storiti tisto zase, torej se oglasiti pri Urški Derlink, ki vodi salon za zdravje in lepoto imenovan prav po njej "Urška". Salon "Urška" se, kot da hoče delati skomine tudi povodnemu možu iz Sore, nahaja na Sorski cesti 29 v Škofji Loki, pravzaprav tik ob reki Sori. Na najbolj znanem križišču v Škofji Loki, tistem pri bencinski pumpi zavijete navzdol proti "Lontrgu" ali Poljanski dolini, a ne za dolgo, saj na prvem odcepu zavijete ostro na levo mimo zgradbe podjetja Tehnik in potem na prvem odcepu zavijete desno, ter greste ob Sori še kakih 500 metrov. Sama pot je z glavne ceste označena tudi z ličnimi kažipoti, tako da bi težko zgrešili. Najnovejša pridobitev salona "Urška" je vsekakor tako imenovani "Ultrazvok z ionofor-ezo", kar je najmodernejša terapija za zmanjšanje celulita. Tovrstna terapija je novost in kot tako jo boste trenutno v okviru Gorenjske deležni le v salonu "Urška". Seveda pa. lahko odločite za tradicionalno terapijo "''^L. drenaže z elektrolipolizo", kjer sodeluje zdrxjr1 niča iz Ljubljane. Obe terapiji se na nek na tudi dopolnjujeta. "Terapevtsko limfno drejL žo" g. Urška izvaja tudi v sodelovanju z zPa ^ kranjskim plastičnim kirurgom dr. Marjan ^. Fabjanom. Le - ta je priporočljiva tudi za IJ^ ki imajo težave s krvnim obtokom, za .sr*na bolnike in diabetike. "Terapevtska^ I "T1 nj drenaža" zmanjšuje otekline in poveča obtok pri tem pa nima nobenih kontraindika ^ Ena izmed posebnosti je tudi stroko ročna masaža, ki bo pomagala, da se o $ zmanjšale bolečine v sklepih, mišicah, n* , pa boste po tovrstni masaži tudi bolj spros jtj in lahkotni. In če boste v pomlad želeli vf?fy' primerno porjaveli, se boste v salonu "uI kontaktna oddaja za W?0stnike 20.05 Moški, n»ire: 0 uspehu 21.05 Umet- Mah uečer: Faca za film 22/10 VanLabharata- angleška nadalje-v^nka 23.05 Akcent HTV1 8'S koledar 7.55 F 10ne ,ro iutro 10-°° Poročila DairW 2emljepis 11.05 Pot v Raciji 12.oo Poročila 12.05 po£f/atri2' nadaljevanka 12.50 i^nik skozi čas, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročila 14.00 Alpe, Donava, Jadran, ponovitev 14.30 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Dva na poti po Avstriji 21.05 Nori par 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Šiling, gospodarski magazin 23.00 šport 0.10 Pustolovske poti svobode 1.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.50 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVUHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 JASNOVIDKA MARUČA Z VAMI (v živo) 21.00 LA TOYA JACKSON NA GORENJSKEM 21.35 EPP blok - 3 21.40 HALO, MAJA! (v živo) 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Spoznavanje ljudi in krajev 20.00 Video boom 40 - glasbena oddaja (14. del) 20.50 Brez komentarja l4ae sk0zi cas- ameriški film glash Zern'Jepis 15.30 Zgodba o ArQ,?®nern inštrumentu 15.40 Dr. I64n',r'sanka 16-30 Poročila ArriT; Ju,žna Amerika: Beli pekel NrSnke 17-10 Morje 17.45 1835 t danes 18-°° Kol° sreče nartaT: banta Barbara, ameriška £nka 1930 ^as v sW 20-10 Kviskoteka 21.30 ra?^l brez okvirja 22.30 TV 22.50 o?, 2240 M°č denarja lorrTL llka na sliko 23.30 Sha-f»oro?j?neral' avstrijski film 1.10 HTV 2 srnrtT koledar 16.35 Dotik Sorski nada|J,evanka 18.25 VVind-19.15 oan9,leška nadaljevanka feanka 19-30 TV dnevnik arka 2' ika 22 expo 20 Iz pisan n^aliftw°oŠaL.rka 21-Š0 Dotik smrti] Kanal p|atnu in?\t83 10-05 Na velikem v'tev *t 5iuč svetlobe, pono-11-05werL.lške nadaljevanke *v 12 00 skav[°čica III, ponovila i5cnAASn°P 12-10 Spot Ranica 16^cSh°P 16-°0 Video 700 7aJ ;35 Dance session ^gnetneu °' Ponovitev 18.00 lOrefejp 18.45 TV prodaja &be a'06'.'3, 19-10 Luč sve-?°-00' Pr^enška nadaljevanka a 20.30 Id^oroto 20-25 Poroči-ua- arneri^Ski dnevi Toma Brow-SkiSSofilm 2200 Kin°. Ashop ^S?CMTPOtt6dna2350 kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je Stanovanjska zadruga Gorenjske. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf LOKA TV 20.00 EPP blok 20.05 VIDEO-BOOM 40, 28. del 21.05 EPP blok 21.10 škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.40 EPP blok 21.45 Izmenjava programa LTV OŠTRIJA iL°9ram a 7K , ■ °",u utroski l1'1« ZaoH? UFor- iQ naP'sla ^©riškjgf^baoCathy Mahone, §rarn is iT J?;00 Otroški profet 1828^9 xViki 1350 JS-3S Vb££L M/ni čas v sliki ^■^Sfe1^3 Enterprise ^aznad?uiin,d^17-10strašno k>*SSh f9,Jlne,JA 19 00 Pri &tUra 20oniD, Cas v M narski £ • Strohm 21.15 Ku-N~j iar,la 23 i\i 8P blue- ameriška ^nhairnski m°a.S v slik' 23.20 vohi «K:, 3rneriško-brit-,ni fllm 0.50 Čas v sliki R ŽIRI MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.20 AKTUALNO, ZANIMIVO, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŠPORT MMTV, športni dogodki 20.30 STEPPENVVOLF, ameriška drama; igrajo: Max Von Sydow, Dominique Sanda; režija: Fred Haines; Film je posnet po noveli zloglasnega Hermana Hesseja. Govori o pisatelju človekomrzne-žu in skrivnostni mladi ženski, o njegovih iskanjih samega sebe in svojih vrednosti. 23.00 MID-NIGHT VVARRIOR, film 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.40 NOVICE MED VODAMI, informativna oddaja: nastajanje nove vizualne podobe Zbilj in občine Medvode, občinske novice, komunala, športna dvorana, letošnji plani TD Zbilje, 25. veteranske tekme 21.40 - 21.45 Reklamni blok 21.45 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni KINO 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtnici sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno-verske zgodovine 18.10 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Do poldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Zelišča FAVN 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popol danski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom Spoznajmo se z A banko 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit TVS 1 20.05 DAVID COPPERFIELD: Ogenj strasti Leto 1993. David Copperftetd ima zmenek z nevarnostjo, kakršne $i ni upal srečati niti veliki Houdini: "Za to točko sem vadil vsako noč med predstavami - eno leto. Občinstvo je moralo ven in jaz sem vadil pobeg iz vrvi. Ampak tega nisem počel z ognjem ali kovinskimi žagami." CENTER prem. amer. erot. thrill. RAZKRITJE ob 16. in 18. urL novoz drama NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 20. uri STORŽIC amer?"rKL film RICHIEJEVO FANTASTIČNO. POTOVANJE ob 16.30 uri, amer. drama KVIZ ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. MASKA ob 18. in 20. uri BLED amer. kom. MASKA ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. TRI ZALJUBLJENA SRCA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film KONČNA HITROST ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. MASKA ob 18. in 20. uri PETEK, 10. MARCA TVS 1 10.00 Videostrani 10.35 Otroški program 11.00 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.55 Kam vodijo naše stezice 14.55 Film tedna: Belle van Zuvlen, ponovitev nizozemskega filma 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 8. oddaja 17.25 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Umor, je napisala, ameriška nanizanka Footloose, ameriški film TVS 2 8.00 Videostrani 8.25 SP v nordijskih disciplinah, 30 km (m), posnetek 9.25 SP v umetnostnem drsanju, moški, posnetek 11.00 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 11.25 Penn & Teller, angleška zabavna serija 11.50 Omizje 13.50 Osmi dan 14.45 Sova, ponovitev 15.15 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 16.05 Znanje za znanje, učite se z nami 16.30 Poglej me! 17.15 SP v atletiki v dvorani, prenos 20.55 Alpe Adria - svoboda gibanja 21.00 Pri koreninah oblasti, ameriška nadaljevanka 21.50 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 22.40 (Ne)znani oder 23.40 SP v umetnostnem drsanju, plesni pari, eosnetek 0.40 TV jutri 0.45 ideostrani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Kviz znanja 10.35 Glasba v času 11.10 Nemščina 11.30 Lunin skakalec, serija 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Stražar časa, ameriški film 14.30 Šolski program 15.25 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Hrvaška književnost 17.10 Hrvaška kulturna dediščina 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaška diskografska nagrada, prenos 22.40 S sliko na sliko 23.20 E. Forsvth predstavlja, britanski film 0.55 Poročila HTV 2 vo za vse življenje 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Oskar, ameriška komedija 22.00 Rt strahu, ameriška srhljivka 0.00 Čas v sliki 0.05 Francoska zveza, ameriška kriminalka 1.45 Grozno prijazna družina 2.10 Shiejok vsak dan AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Dobrodošla, Avstrija! 11.55 Šport 13.00 Čas v sliki 13.15 National trust 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.20 Peter in Pavel, nanizanka 22.05 Čas v sliki 22.15 Znanstveni magazin 22.45 Šport 1.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.50 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 54. tedenska informatinva oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 MALE HIDROELEKTRARNE V SLOVENIJI 20.48 Videospot: Bodi srečen Bambino - Helena Blagne 20.50 ZDRUŽENJE KABELSKIH OPERATERJEV V SLOVENIJI 21.05 EPP blok - 3 21.10 NAGRADA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE: FRANC ŠENK - ŠENK TRADE d.o.o. 21.40 Videospot: Moj očka - Haidi 21.43 RECITAL PREŠERNOVIH PESMI 22.05 ANTENIN ŽUR V KOBJEGLAVI OB 30. LETNICI REVIJE (sodelujejo glasbene skupine: Ognjerezi, The Drinkers, Panda. California band, Deja Mušič band, Zvezde. Reporter z glasbenega žura: Filip Kocijančič) 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 Šolski utrinki (informativno-pouč-na oddaja OŠ Železniki) 20.50 Brez komentarja majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Večerja za dva R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca in se pogovarjali z zanimivimi gosti. 15.35 Jazz 16.25 Dotik smrti, ser. 17.15 SP v atletiki 20.55 Sto let filma: Shane, ameriški film 23.10 SP v drsanju, pari KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 16.15 Spot tedna 16.20 A-shop 16.30 šolski dnevi Trna Brovvna, ponovitev filma 18.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Zločini stoletja, ameriška nanizanka 20.25 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Zarota, ameriška kriminalka 22.50 Učna leta, 2. del ameriške nanizanke 22.20 Zgodba o igri, 2. del ameriške nanizanke 22.50 Pozitiv +, ponovitev glasbene oddaje 23.35 CMT 1.00 Videostrani LOKA TV ... Videostrani (non stop) AVSTRIJA 1 4.10 Smrtonosno prijateljstvo, kan. film 5.35 Raj za živali 6.05 Naš glasni dom 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerrv 8.30 Fičifajl 9.00 Umor, je napisala 9.50 Knight Rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Novo v kinu 11.35 Ujemi me, sem morilec, francoski film 13.00 Heidi 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam, des 14.35 Tom in Jerrv 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljak ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.15 Grozno prijazna družina 17.40 Naš glasni dom 18.05 Prijateljst- MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP. televizijska prodaja 20.00 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom 20.40 THE ART OF DYING, film 22.10 SHOT GUN, film 23.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.20 Pred vrtiljakom v Šenčurju 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.00 Oglašanje iz Doma oskrbovancev v Potočah 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Ko sem še R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod .Alp 22.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 Star sat radio ZA USPEŠEN POSEL B^PMP 064/223-111 TVS 1 0.00 FOOTLOOSE ameriški barvni film V ospredju filmske zgodbe je mladenič, ki pride iz Čikaga v zatohlo provincialno mestece, kjer duhovnik in občinski svet krojita obliko zabave. Ko hočejo mladi pod vodstvom prišleka iz čikaga organzirati ples, pride med konservativnimi meščani z duhovnikom na čelu do zgražanja in nerazu* mevanja. Na poti do srečnega konca je kar precej zapletov, med drugim tudi ljubezenskih, ki jih povezuje odlična glasba Milesa Ooodmana, nominirana za oskarja. KINO BLED amer. kom. MASKA ob 18. uri RADOVLJICA amer. kom. M^S-)^ f?b 20 uri T,GER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. TRI ZALJUBLJENA SRCA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MASKA ob 18. in 20. uri TRALALA PLAC Naj mojstri frajtonarice Gorenjsko prvenstvo har-monikarjev Besnica je en tak "uradni" naslov kasete, ki je nedavno izšla pri Helidonu. Na njej boste našli dvanajst skladbic dvanajstih harmonikarjev, zaigranih na diatonič-no harmoniko, tako imenovano "frajtonarico". Na kaseti se namreč predstavljajo najboljši z lanskega gorenjskega tekmovanja harmonikarjev, ki je bilo hkrati tudi predtekmovanje za izbor harmonikarja leta, ki ga vsako leto izberejo na zaključnem tekmovanju, finalu v Ljubečni. Harmonikarji različnih generacij, od najmlajšega desetletnega Gregorja iz Medvod do najstarejše šestinsedemdese-tletne Pepce iz Mengša, so pravi mojstri svojega inštrumenta. Zaigrali so skladbe različnih avtorjev, največ bratov Avsenik, pa Franca Miheliča, Lojzeta Slaka, Vi-tala Ahačiča, nekateri pa so predstavili kar svoje lastne skladbe. Na kaseti je seveda tudi skladba "Spomin na Avgusta Stanka", s katero je Beti Bogataj, domačinka z Besnice postala tudi gorenjska prvakinja za leto '94. Gre za prijetno glasbo, ki jo iz frajtonaric znajo izvabiti le pravi mojstri, vsekakor pa je kaseta tudi svojevrsten dokument uspešne prireditve v Besnici in pa spodbuda organizatorjem. Da le ne bi bilo zadnjič. G0REHJ9KD PRVENSTVO HARMOTKARJEV Besnica REKLI SO LITERARNA DELAVNICA Kakšno rož'co vača pošta Tako pravijo fantje, namreč tokrat smo za ciljno skupino naših anketirancev izbrali izključno fante. Vprašali smo jih, če vedo^kaj za en Eraznik se bliža in ali ga odo doma "praznovali", se bo našla kakšna rožica za mamo, punco... Rok Krt, Škofja Loka: "A kaj za en praznik? Ja, 8. marec. Mami bom najbrž kupil kakšno rož'co... vrtnico. Seveda je tega vesela, ampak pri nas temu prazniku ne namenjamo ravno toliko pozornosti ali pa vsaj manj, kot smo jo včasih." Mitja Ga-ser, Zali Log: "H mm m... osmi marec bo, a ne. Zdi pa se mi, da je zdaj bolj "v modi" Materinski dan tam enkrat 22., 23. marca se mi zdi... Mami bom kupil kakšno rožo, lončnico, saj ji je všeč, če se na ta način spomnem na praznik." Mitja Jelene, Železniki: "Zdajle se pa ne..., aja Dan žena. A če bom kaj kupil? Ne vem še, se še nisem odločil. Ponavadi sem mami kupil kakšne rože, je pa res, da doma ne damo kaj dosti na praznik Dan žena." Boris Osenčič, Železniki: "Dan žena. Mami bomo skupaj, jaz oči in sestra, kupili kakšno rožico ali pa parfum... Eunco pa o m kam peljal, čeprav dan žena je bolj za mame... Vseeno pa mislim, da je prav, če en tak praznik ostane, mami se recimo zdi kar fino, če ji kaj prinesemo. A za punco? Seveda se tudi zanjo potrudim s kakšnim presenečenjem, recimo, ravno pred kratkim je imela rojstni dan..." • Igor K., foto: Gorazd Šinik Prejšnji teden ste nam pisali: Kristina Šter, Ajda Cuznar, Katja Tavčar, Dalibor Pavlovič, Primož Cuznar, Mojca Rems, Katja Sitar, Špela Šemrov, Martina Zaletel, učenci 3. a in 3. b razreda OŠ z Orehka, Lena Vraničar, Andreja Tompa, Eva Omejc, Nina Albreht, Arber Dedaj, Katarina Justin, Tine Dobrilovič, Rudi Habl, Barbara Mesec, Darja Rant, AnŽe Jurgele, Jana Potočnik, Špela Likozar, Nina Dobrajc, Ida Tušar, Tjaša Škabar, Edvina HazanoviČ. NAGRAJENI SPIS Prebolela sem norice V tednu, ko so imeli moji sošolci športni dan, sem pre-bolevala norice. Dobile sem jih v sredo. Potem me je očka peljal k zdravnici, imela sem tudi vročino. Norice sem imela v grlu, na nogah, trebuhu, rokah in obrazu. Nisem smela hoditi ven, ker se norice lahko prehladijo in bi lahko dobila pljučnico. Norica v grlu me je zelo bolela. Zato me je očka še enkrat peljal k zdravnici. Ta mi je svetovala propolis za mazanje in grgranje, saj je bila pika v grlu zelo velika. V šolo nisem smela deset dni. Sošolka Tanja mi je nosila navodila za domačo nalogo, prepisovala sem, kar so delali v šoli. Ker sem imela vročino, sem tudi letala. Letala sem vsaj do devete ure. Gledala sem otroški program. Potem sem se malo učila za šolo in verouk. Norice, pravijo, so dosti huda bolezen. Največ sem jih imela na trebuhu in nogah pa tudi med lasmi. Spuščaje moraš mazati z belo kremo. • Katja Murnik, 3. r. OŠ Voklo Spet zmečkana pločevina Nesrečen konec tedna. Peljali smo se v Mengeš. V Podtaboru policijski trikotnik - trčenje. Zaviti smo morali na staro cesto, ko pa smo se vračali, so pri Naklem na magistralni cesti že gorele sveče. Vsem je bilo jasno - mrtvi. Sobotna poročila: "V prometnih nesrečah v Sloveniji se je danes ubilo šest ljudi. Če nas poslušate v avtu, bodite previdni..." Poročila v nedeljo: "Ta vikend je na naših cestah smrt pokosila deset življenj../ Tudi malo nisem pomislil, da bi bili lahko dve od teh življenj tako tesno povezani z našo šolo. Iz zmečkanega punta so namreč potegnili mrtvo učiteljico Mojco Kapus in prav tako mrtvo hčerko učitelja fizike Janeza Zupana, Petro. Vendar pa se temu ni prav nič čuditi, če upoštevamo, koliko "norcev", pravzaprav kar morilcev m samomorilcev se vozi po naših cestah. Mirne vesti izsiljujejo, prehitevajo v škarje ali po desni, vozijo s svetlobno hitrostjo in ogrožajo življenja drugih ter svoje življenje. Nič ne pomagajo statistike, policistov pa ima Slovenija zaenkrat premalo, da bi stali za vsakim vogalom. Slovenci bomo morali moralno in kulturno dozoreti, da nas ne bodo vodile samo strasti, ampak predvsem srce inpamet. • Gašper Ribič, 8. a r. OŠ F. S. Finžgarja, Lesce MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Zaljubila sem se Živjo! Dragi moji prijatelji, imam problem, kakršnega Se nisem imela. Namreč, zaljubila sem se v fanta, ki je star 14 let in hodi v isto šolo kot jaz. Res je, da se vsak dan vidiva, a je to zame premalo. Hotela bi nekaj več, na primer, da hodiva, se imava rada, skratka, da sva skupaj. A mi to vendar ne uspe. Kaj naj storim? Kako naj se mu prikupim? Please, pomagajte mi! • Alex, 14 let Miha, 11 let: "Draga Alex, vsekakor moraš ti narediti prvi korak. Povabi ga na sok, v kino... Če čakaš, da te povabi tvoj sramežljivi fant, boš gotovo čakala do konca življenja. Poskusi s posredovanjem kakšne prijateljice. Postopek sem podrobneje opisal v eni prejšnjih številk Gorenjskega glasa. Pa veliko sreče!" Sergeja, 12 let: "No, kot veš, draga Alex, je veliko porotnikov, ki imajo podobne probleme kot ti. Če redno prebiraš Mladinsko poroto, si preberi kakšen odgovor na tako vprašanje oziroma problem, kot ga imaš ti. Da pa ne boš srekla, da ti nočem odgovoriti, ti povem svoje mišljenje: napiši mu pismo, razkrij, da ga imaš rada in ga vprašaj, ali ima tudi on tebe rad. Lahko pa mu nekaj lepega kupiš, na primer plišastega medvedka. Mogoče bo vesel in te začel ljubiti, če te še ne." Marjeta, 19 let: "Tvoj primer je vendar klasika, punca! Kako doseči, da bi se zbližala s fantom, ki ti je všeč? Če nimaš korajže, da bi mu to kar naravnost povedala - sklepam, da je pri teh letih nimaš, zato si nam tudi pisala -poskusi prek kakšne sošolke, iskrene prijateljice. Naj mu pove ona, potem boš pa videla, kako ho reagiral. Če je sramežljiv, bo "farbal" in obračal oči v tla, ko se bosta srečala, vendarle zberi pogum in ga kam povabi, če pa je korajžen, bo prvi korak zagotovo napravil on. Če pa nobenega od teh dveh znakov ne bo, si se pač zaljubila v napačnega. V ljubezni prisile ni, potolaži se; čas celi rane, tudi ti boš prej ali slej vrgla oko na drugega, bolj dovzetnega. Klemen, 22 let: "Mislim, da se mu že znaš prikupiti, punce ste pri tem prave mojstrice. Manjka ti samo pogum. Če res želiš z njim hoditi, boš premagala tudi to oviro. Stopi do njega in mu po ovinkih, če ne moreš naravnost, daj vedeti, kaj čutiš. Reci mu, da bi šla rada z njim v kino, če te le povabi." Če ste nesrečni v ljubezni, so starši ali učitelji nemogoči do vas, če vas gloda kakršnakoli težava, o kateri bi radi potožili oziroma bi radi nasvet naših porotnikov, okorajžite se in pišite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Mladinska porota. Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Objavljamo drugo fotografijo skrivnostne šole. NeM odgovorov smo prejšnji teden že dobili, žal, niso pravilni; Šola ni v Predosljah. Dobro napnite oči, ko se vozite M hodite po Gorenjski, splača se vam. Nagrada za vsa* točen odgovor je majica Gorenjskega glasa. Vrtiljakova uganka Naslednji torek bo Romanina gostja v studiu dr-Zlata Čop. Uganka, ki jo zastavljamo, je povezana s to zanimivo gostjo in njenim poklicem, takole gte'. Pomaga živalim, se odzove na klic, saj...........njen je poklic. Izpolnite, izrežite, nalepite in pošljite na Rad'0 Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Kviz Macaulav Culkin je igral v filmih Moja punca, doma, Sam z očetom, Priden sinko in še nekate . drugih. Žreb je z brezplačnimi kino vstopnic3 ^ nagradil Katjo Herak iz Tržiča, Begunjska c- Q Barbaro Jernejčič iz Škofje Loke, Pod Plevno 97, ^ ^ Vehovec iz Šenčurja, Pipanova 76, in Evo FraS Kranja, Kidričeva 4 a. Čestitamo. vx vriT Ta teden v lepem kranjskem kinu Storžic ^0 odličen film režiserja Roberta Redforda Kviz, ^ ga na kratko omenili že zadnjič. Film je nornintf štiri oskarje. Raziskuje ozadje škandala, ki je izbhtop konec 50 let v ZDA, ko je nekdanji tekmovalec op $ producenta in sponzorje, da je ena najprUjubije > ^ oddaj na televiziji - kviz 21 - sleparija. 0% . ^ tekmovalec Herbie Stampel (Tohn Turturro) Je^aipl) tekmovalec Herbie Stampel (John žujoče uperil prst v Charlesa Van Dorena K^ft Fennes), univerzitetnega predavatelja, ki )e et$V svojih zmag v kvizu 21 postal zvezda in vseam ^ junak. Stampel ga je obtožil, da zmaguje na rai ^ prej dobljenih odgovorov in preiskovalec amer kongresa Richard Goodvvin (Rob Morrovv) je ^ razpletati klobčič in odkril prevaro. Amerika J pretresena in zgrožena. ^ ^^il Nagradno vprašanje: Robert Redford je ze.etietf Oskarja za režijo, morda veste naslov na8rjJ^a fi* filma? Odgovore pošljite do konca teJ|llTtsK* Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 ■ r uganka 4^79 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV čistilnica Y zadnjem času se je pri nas °vasilo več potrošnikov, ki so ^}eji probleme s kemičnimi Anicami. V večini primer-°v Čistilnice niso pripravljene a sporazumni dogovor in *° krivdo valijo na napačno Naracijo ali slabo kvaliteto J'aSa. Zaradi slabih izkušenj ^ tako predlagamo previd-°st in navajamo nekaj nas-.e'°H ob upoštevanju katerih >? verjetnost, da boste po ftenju nad izgledom oblači- dočarani, manjša. ' Pred samim čiščenjem se ^Zanimajte o ceni. Tako se ■ °sfe izognili presenečenju in (e*' ob "katastrofalno" veli-računu. Pred čiščenjem delavca v Wnici opozorite na madeže L*a vPraSajte, ali je čiščenje Pl°h možno in smiselno. - Opozorite tudi na deklaracijo, ki na samem oblačilu ali na priloženem listu določa način čiščenja. • Po čiščenju oblačilo temeljito preglejte. Ugotovite, ali so bili madeži odstranjeni. Če niso bili ali je na oblačilu prišlo do poškodb (razbarvanje, skrčenje, raztrganje), oblačila ne prevzemite. Ce pa se za prevzem odločite, naj si oblačilo ogleda-ta že ob prevzemu vsaj dve priči ali pa na računu navedite napake in zahtevajte od lastnika čistilnice, da to podpiše. - Odločite se za čistilnico, ki jo poznate ali jo poznajo in imajo pozitivne izkušnje vaši znanci. Če ste v dvomu, se raje odločite za večje in znane čistilnice. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Cenejša posojila NLB J^uj, 6. marca - Nova Ljubljanska banka je z marcem ^testne mere pri posojilih znižala za 0,5 do 1 odstotne točke, 8°dnejši so tudi pogoji za najei BORZNI GRAFIKONI Slovenske banke so prilagodile obrestne mere za mesec marec februarski rasti drobnoprodajnih cen, ki je znašala 0,9 odstotka. Banke obrestujejo vloge na vpogled v razponu od 0,45 do 1 odstotka. Za tolarske vezave do 91 dni bomo lahko iztržili od 1,4 do 1,6 odstotka, za polletne vezave pa največ 1,7 odstotka. Pravo nasprotje zanesljivim bančnim obrestnim meram je dogajanje na nemirnem borznem trgu. Naložbe v delniški trg so nam v mesecu februarju, merjene s pomočjo slovenskega borznega indeksa, prinesle 4,35 odstotka izgube. Če pa bi se februarja odločili za naložbo v kratkoročne vrednostne papirje, torej v že razvpite kupone blagajniških zapisov Banke Slovenije druge emisije, bi lahko realizirali dobiček v višini 99,25 odstotka. Razlike je očitna in odločitev, povezana s tveganjem, je samo vaša. Razlog za nenehno rast cene kupona je padanje srednjega tečaja Banke Slovenije za nemško marko, na katerega bi utegnili popravki podjetniškega tečaja vplivati šele v drugi polovici marca. Edini dejavnik, ki bi utegnil ustaviti sedanjo rast kuponov, je napovedana nova emisija blagajniških zapisov. Če bi se ta izkazala kot nezanimiva za investitorje, pa je slišati ocene, da bi kuponi druge emisije lahko dosegli tečaje blizu 25.000 tolarjev. Obe omenjeni trditvi o investicijah v februarju smo tudi tokrat podkrepili z grafikonoma. • R. S. SLOVENSKI BORZNI INDEKS VREDNOST 1. FEBRUARJA 1995 = 1281,32 VREDNOST 28. FEBRUARJA 1995 = 1225,5 Po °dst •samezniki zdaj dobijo kratkoročna posojila po 11-°tni obrestni meri in dolgoročna po 14-odstotni. Ugod- .gibljejo Ugo< saj je nejši so poslej odplačilna doba n!!i 1 Pogoj* najetja posojila, „ ;7aljšana na pet let, komitentom banke pa ni več potrebno na več kot tri leta. na podlagi vezave Dol ' — — r Jga 15-odstotnega depozita za posojila na več kot tri leta. t0j a. dolgoročna stanovanjska posojila na podlagi vezave i??v se °brestne mere zdaj glede na odplačilno gibljejo od o^totn *3'5 oc*stotka'za krat*oročna ostaja obretna mera 10- 5aldn^a'a se Je tu0-' ODrestna mera za dovoljeni negativni o na tekočem računu in in sicer na 14,5 odstotka. *as ?ncrJ§a so tolarja posojila tudi za pravne osebe in na ,!?n,ke, izhodiščna za kratkoročna posojila se je znižala 11 odstotkov, za dolgorčna pa na 12,5 odstotka. 0 oP (gjii i 0 A Pregled letnih in mesečnih obrestnih mer tolarskih sredstev oboinov SKB banka d.d. od 1. 3.1995 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne K.. . . obrestne mere obrestne mere Rodilu sredstvi hraniine vloge'Š0% mesečne0",72%"" *iro računi stopnje rasti cen faČuni tujih f iz. oseb na drobno tekoči računi dovoljena prekoračitev Rp + 11 % 1.80 % ••-S?vofena prekoračitev Rp + 25 % JS2L; ^dUdolTmesecevRtTib\5% nad 24 do 36 mesecev Rt +11% ?.a.l3.6 mesecev Rt +)\&%......................... Vezui depoziti od 31 do 60 dniRp T 7,5%'1**52 % 0(131 do 60 dni* devizna klavzula D+ 10% °d 61 do 90 dni Rp + 8% 1.56% od 91 do 120 dni Rp + 8.5 % 1.60% Od12ldo180dni Rp + 9% 1.64% od 181 dni dol leta Rp +10% 1.72% nad 1 leto Rt+10,5% nad2leti Rt+11% siJišM#( Rt+ ii.5% Banka obračunava obresti na konformni način. ' °Pombe 5f"'f'cen 08 d'obno v preteklem mesecu • Nai'','cen na drobno v tekočem mesecu 2nes<* vezave z devizno klavzulo ie 1 000 OEM v tolarski protivrednosti. al,*?" d,epo2l,ov nad 100.000,00 SIT se obrestni meri pristne odstotne točke 9lede na vismo zneska depozita naddS^'00(io500000^SIT 0,50 -SoS0^ 000 000'00511 $ °b&ite nas lahko na Bledu, v Kranju, Radovljici in škofji Loki. Informa-)e 0 Ponudbi SKB banke dobite na zelenem telefonu: 080 15 15. 00$ Ji Glavni pokfoi/iteh slovenskih SKB BANKA D.D. repr«enunc VREDEN TOLAR GIBANJE TEČAJA KUPONA BLAGAJNIŠKEGA ZAPISA BANKE SLOVENIJE VREDNOST 1. FEBRUARJA = 7375 SIT, VREDNOST 28. FEBRUARJA = 14695 SIT .. 02 02.01. 03.02 MM. .7.02 0.02. 10.02. »02 MM. ».«. 14.02. IT«. M» «.«• UJM 14M. IMS 1™ N H M N M N M M N « M M »» M *> *> * * KMEČKI STROJI kovinOtehna Ef PRODAJNI CENTER STARI DVOR ► GRT. POSODE DIAMOND ► UKALNIKI MOUNEX ► GLASBENI STOLP AVDIOSONIC CD ► KOLESA ROG mm mmmmm m 064/223-111 ŠIVILJSTVO KUHAR TRGOVINA KRIM VISOK0130, tel.:43-090,43-218 VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI BLUZE, KRILA, HLAČE IN KOSTIME ZA BIRME IN MATURE IZDELAMO TUDI K) NAROČILU ............................ NAKUPNI/HtODAJNl NAKUPNI/HtODAJNl ! SAKUPNIjTRODAINI MKNJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo m. A BANKA (Kranj, Tržič) AVAL Bled, Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj C0PIA Kranj EROS (Stari Mayr),Kran| GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HIDA-tržnlca LJubljana IURIKA Jesenice INVESTŠko(|aLoka LEMA Kranj MIKEL StražiMe PBS d.d. (na vseh poitah) ROBSONMengei SHP-Slov, hran. In pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kreni SLOVENIJATURtST Boh. Bistrica SLOVENIJ ATURIST Jesenice ŠUM Kranj TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka TALON Zg. Bitnje TENTOURS Domžale UBKd.d. Škofja Loka WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor ZORI Kamnik 79.50 80,20 80.00 80,20 80,20 80,10 79,20 80,30 80,35 79,70 80,25 80,10 80,15 78,70 80,10 80,20 79,55 79,90 80,30 79,70 80,60 80,50 80,80 80.60 80,40 80,55 81.25 80,70 80,55 80,60 80,54 80.50 80,40 80.39 80,40 80,40 80,65 80,80 80,60 11,12 11.4« 11.35 11,45 11.20 11,60 11.36 11,45 11,35 11,40 11.30 11,50 11,03 11.54 11.20 11.49 11,38 11,43 11.20 11.43 11.35 11,44 11,32 11.40 11.36 11,43 10.80 11,41 11,35 11,45 11.35 11,39 10,90 11,65 11.25 11.55 11,20 • 11,20 11,43 80,45 80.45 80,50 80,70 80.40 80,45 80.25 80.25 80,00 80,00 80,20 80,15 D01.4. ZAPRTO 11,37 11,43 11,37 11,43 11.35 11.50 11,30 11.47 11,37 11.42 11.36 11.42 6.70 6.90 6,90 7.00 7,00 7,00 6,78 7.20 6.80 6.80 6,85 7.10 7,00 6.62 6,80 6,90 8,70 6,80 7,20 6,80 6.80 6.80 6.90 6,80 7,00 7,00 7,28 7,30 7,50 7,40 7,50 7,29 7,60 7,55 7.15 7.30 7,39 7,50 7,40 7,18 7,20 7,45 7,30 7,20 7,30 7,25 7,25 7,50 7,30 7,20 7,25 POVPREČNI TEČAJ 79.99 80.57 11.26 11.47 6.90 7,35 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11.40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Dimovski v klubu Dvor Kranj, 6. marca - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo v četrtek, 16. marca, gostili novega državnega sekretarja za industrijo dr. Vlada Dimovskega. Marčevski klubski večer bodo tokrat pripravili v hotelu Ribno pri Bledu, pogovor z dr. Vladom Dimovskim se bo začel ob 18. uri. Državni sekretar za industrijo postal pred kratkim, sicer je profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, nekdaj pa ie bil profesor na Cleveland State Universitv. V nadaljevanju se bo predstavilo kranjsko podjetje Iskra Emeco, večerji pa bo sledil kantavtorski večer z Vladom Kreslinom. ČE VAM IZPADAJO LASJE BIOKOLEKCIJA ASSAY ZA GOTOVINO POPUST ALI PLAČILO NA VEČ ČEKOV! KMETOVALCI POZOR!!! ■V Motorne žage JONSERED IN HUSOVARNA to» Gozdarsko ročno ^ orodje KRMEU aV Rezervni deli za KOSILNICE BCS ► TRAKTORSKE GUME mobitel "•""Mit BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 ZA MOŠKE IN ŽENSKE • proti Izpadanju in plešavosti • za okrepitev tankih In poškodovanih las • proti prhljaju In seborejl • za nego občutljivega lasišča BIOKOLEKCIJA ASSAY je sestavljena po spoznanjih tradicionalne kitajske medicine Iz naravnih - zeliščnih proizvodov. TONIK: 3.480 SIT OLJE: 2.780 SIT ŠAMPON: 1590 SIT Naj Vam posredujemo mnenje kupca naših proizvodov. Pozdravljeni. Vaša kolekcija je čudovita. Saj sem imela velike probleme z laslsčem. Lasje so mi močno izpadali, bili so na pogled podobni volni In brez leska. Najbolj sem se bala, da bi postala plešasta, saj je bil moj problem dejansko zame nerešljiv. Potem pa sem se odločila še za uporabo Vaše lasne kozmetike. Uporabljala sem vse tri proizvode in sicer tonik, olje in šampon. Sedaj po dveh mesecih pa sem resnično zadovoljna. Saj se lasje spet lepo svetijo, na otip se čuti, da so zdravi, izpadanje se je čisto ustavilo, ob strani pa je opaziti, da poganjajo čisto kratki mladi laski. Ob tem bi Vas prosila, če mi lahko pošljete eno steklenico tonika in eno olja, šampona pa imam dovolj še za en mesec. Lep pozdrav! Zdenka NAROČILA: BIOT1KA, d.o.o. p.p. 2/ 66320 Portorož tel.: 066/79-908, 75-155 za Gorenjsko 064/211-373 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK ELkN JF7T ammmmmmmm—m<») mMmđmm ELAN, d.d., Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo za naslednja osnovna sredstva: 1. stroji za izdelavo smuči (lesno obdelovalni, stiskalnice, brusilni, polialni stroji in podobno) 2. kompresorji ALUP zmogljivosti 4 m3/min 3. avtomati za napitke ĐĐ - VVittenborg 4. pisarniška oprema (kopirni stroji, pisalni stroji, telex, risalne deske) Izklicne cene bodo brez prometnega davka. Licitacija bo v prostorih tovarne v soboto, 11.3. 1995, ob 10. uri, po načelu videno - kupljeno. Ogled opreme bo istega dne od 8. do 10. ure. Predhodne telefonske informacije o opremi lahko dobite pri gospe Boženi Kokalj vsak dan od 12. od 15. ure (telefon 064/751-502). Kupci bodo lahko blago plačali in prevzeli do 18. 3. 1995. Kmetijski transporter Caron serija 700 Iščemo komunikativnega, delovnega, dinamičnega in prijetnega PRODAJALCA AVTOMOBILOV ki pozna osnove računalništva, ima vozniški izpit in ustrezno izobrazbo 4. ali 5. stopnje. Delovne izkušnje niso nujne, lahko je tudi pripravnik. Po poskusnem delu je možna redna zaposlitev. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite do četrtka, 9. marca 1995, na naslov: AVTOSERVIS Leon PINTAR, Koroška 53 a, 64000 Kranj. Informacije po telefonu: 064/ 212-191 od 7. do 14. ure. VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR DVORSKI TRG 6 64205 PREDDVOR razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - srednja izobrazba - ekonomske smeri, V. stopnja - dve leti delovnih izkušenj - zaželeno poznavanje dela z računalnikom Poskusno delo 60 dni. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi v Vzgojni zavod Preddvor, Dvorski trg 6, 64205 Preddvor. O izbiri boste seznanjeni v 15 dneh po odločitvi. OBČINA ŽIRI Trg svobode 2 64226 ŽIRI razpisuje naslednja delovna mesta: 1. TAJNIKA OBČINE 2. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE 3. REFERENTA ZA INFRASTRUKTURO 4. ADMINISTRATORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. visoko izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri pod 2. VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali finančne smeri pod 3. izobrazbo V. stopnje gradbene ali tehnične smeri pod 4. izobrazbo V. stopnje administrativne ali ekonomske smeri Delovna rzamerja bodo sklenjena z izbranimi kandidati za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Občina Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Namesto klasičnega traktorja V zadnjem času se tudi na slovenskem trgu povečuje ponudba različnih vrst traktorjev* primernih za različna kmetijska opravila. Podjetje Kmečki stroj iz Skorje Loke se je specializiralo za uvoz in prodajo predvsem gorskih traktorjev in lansko leto prevzelo zastopništvo za italijansko tovarno Caron. Med kmetijskimi stroji iz te italijanske tovarne v bližini Vicenze, so še posebej zanimivi traktorski transporterji, ki so nekakšni križanci med običajnimi traktorji in transportnimi vozili. Transporterji so primerni predvsem za hribovsko kmetijstvo tako za vinogradništvo in sadjarstvo kot tudi za gozdarstvo in komunalne dejavnosti. Transporterji Caron serije 700 so primerni predvsem zaradi varnosti pri delu v hribovitih predelih, ker imajo stalni pogon na vsa štiri kolesa, opremljen z dvokrož-nim zavornim sistemom in sinhroniziranim menjalnikom s 16 različnimi prestavami za vožnjo naprej in 8 za vzratno vožnjo, kar jim omogoča delo tudi v najtežjih razmerah. Transporter doseže najmanjšo hitrost 1,3 kilometra na uro in najvišjo 37 kilometrov na uro. Opremljen je z tri- ali štirivaljnimi dizelskimi motorji firm Iveco, VM, Perkins ali Lombardini z močjo 29 do 41 kilovatov. K transporterju Caron serije 700 sodijo os- novni priključki, med katerimi je treba omeniti tristranski kason s pobiralno napravo od 9 do 12 kubikov, cisterna za gnojevko, trosilec za gnoj, če pa je stroj brez tovornega prostora pa je lahko opremljen z dodatno hidravliko na zadnjem delu, tako da je možno delo z vsemi traktorskimi priključki, lahko pa služi tudi kot vlečno ali pa celo kot komunalno vozilo. Od priključkov za komunalne storitve so na voljo cisterne za čiščenje kanalizacije, mulčerji za košenje trave ob cestah in poteh ter plug. Transporter Caron ima vzmeteno kabino, v kateri sta dva sedeža, voznik ima na voljo volan s servoojače-valnikom, celotni transporter pa je opremljen z vso pre- dpisano svetlobno opre^j Na zadnjem delu je ^ kardansko vreteno, ki se ^ s 540 do 1000 vrtljaji j minuto, teža vozila je " <■ kilogramov, nanj pa je & naložiti kart poltretjo t°' tovora. L In kakšna je perspekj1 teh traktorjev na slovensKjj. j trgu? Pri podjetju KntfgJ stroj, kjer osnovna izve« j transporterja caron 750 z ( kilovatnim motorjem približno 27.000 mark p'8J. jo, da je to vozilo konkurejv no predvsem zaradi sy0L cene, največja prednost pa* v tem, da z dokupom P°jjj meznih priključkov in široke uporabnosti lahko r i časi nadomesti klasičen tgj-l tor, kakršen je na slovenskih kmetij. S storži do dodatnega zaslužka V zadnjem času se vse več naravnih tudi druge gozdne produkte, predvsem anje. Pri izbiri je pomembna DaPjfl storž po mora biti poleg tega cel napol odprt. «a. Akcija zbiranja storžev se bo kon ^ predvidoma konec aprila. Tei bo° sledile tudi druge nabiralne Skozi vse leto bodo v Limati seme za proizvodnjo sadik, posebej . divje češnje. n— *~ J-----K"Ho lu produktov, predvsem rastlinskih, uporablja za okrasne namene. Iz rastlinskih delov je mogoče narediti praktično kakršni koli okras, predvsem na tujem trgu pa je vse več povpraševanja po drevesnih storžih iglavcev. Mengeško podjetje Limato je eno od podjetij, ki se ukvarja z zbiranjem naravnih produktov. Trenutno pod njihovim okriljem poteka akcija zbiranja smrekovih storžev, sicer pa zbirajo semenrma. Storže posebej še v zadnjem času uporabljajo preparirane in obarvane kot okrasje v hortikulturi. Dandanes si vencev in ikeban brez tega okrasja skorajda ni več moč predstavljati. Storže nabirajo v glavnem kmetje. Nabrane storže je potrebno najprej zračno osušiti. Če ležijo predolgo na vlagi, izgubijo svojo naravno barvo. Osušeni storži se na prvem soncu odprejo, sledi pa sortiranje in pakir- Uporaba škropiv in obnova sadovnjakov Kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje z naslovom Uporaba škropiv v sadjarstvu in obnova sadovnjakov. Predavanje bo v petek, 10. marca, ob 19. uri v Gasilskem domu v Spodnji Besnici. Predavala bo dipl. ing. Olga Oblak iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, Oddelek Kranj. Ogled sušenja sadja Društvo kmečkih žena Kranj, Odbor Naklo, Sloga in Aktiv kmečkih žena Tržič vabita vse, ki se zanimajo za predelavo sadja v suhe krhlje na ogled sušilnice Marka Hribarja iz Mengša. Ogled bo v sredo, 8. marca, s skupnim odhodom izpred zadružnega doma na Prims-kovem ob 9.30 uri. Oskrba sadnega drevja Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine vabi v petek, 10. marca, na preda- vanje o oskrbi sadnega drevja in praktični prikaz obrezovanja. Predavanje in prikaz bosta ob 15. uri na kmetiji Stanka Ušlakarja, Breg pri Preddvoru 14. Predaval bo priznani strokovnjak dipl.ing. Tine Bendičič. Regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo V soboto, 11. marca, ob 18. uri bo v Zadružnem domu v Cerkljah regijsko tekmovanje Mladi ijn kmetijstvo. Po končanem tekmovanju bo še družabno srečanje z ansamblom Monroe band. Dobrote slovenskih kmetij T\idi letos bo na Ptuju 6. razstava Dobrote slovenskih kmetij in sicer od 21. do 24. aprila. Prav tako kot v preteklih letih, bo tudi letos razstava in ocenjevanje mlečnih, mesnih in krušnih izdelkov. Prijave sprejemajo v Kmetijski svetovalni službi do prihodnje srede, 15. mar- ca. Za ocenjevanje mlečnih izdelkov pridejo v poštev pinjenec, kislo mleko, smetana (sladka, kisla, topljena, pregreta), maslo (navadno in z dodatki), sirarska skuta, mehki, poltrdi in trdi sir. Vzorcu mora biti priloženo dovoljenje za oddajo mleka. Za ocenjevanje mesnih izdelkov pridejo v poštev suhe klobase in salame, suh želodec, sušena vratina, sušena mesnata slanina, suhe klobase v zaseki, suho meso iz tunke. Izdelkom mora biti priložena kopija potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. Med krušnimi izdelki bodo komisije ocenjevale pšenični kruh Ia predvidoma konec aprila. Tej ^ u V$ Prav to drevo bodo> 0 pri nas vse pogosteje uporabljan R pogozdovanju, saj poleg lesa nudi dodatno hrano gozdnim pticam divjadi. • U. Špehar ^ 12 bele in iz temne moke &"} dodatkov, pšenični kru» . dodatki (mleko maščoba, ca in drugo), mešani kruj}, rženo, pšenično, ajdovo, * j uzno in drugo moko), ^ kruh (z najmanj 70 ods^ ržene moke), sadni *r (pečen brez modela), P,e' niče in potice (z o&L nadeva), kvašene SafJ« krofe in pletenice, )anflse upognjence, rogljič&f *e p na stroj, krhke flancate, ^ medeno pecivo, Pr'merT?H oceno z etnografskega vi* Enota za kmetijsko vanje hkrati obvešča, «a v organiziran obisk razst** petek, 21. aprila Spomladanska dela na polju in travnik^ Šenčur - V četrtek ob devetih dopoldne J^Jjpit! krajanov v Šenčurju predavanje o spomladanski" «*• setyi v poljedelstvu in travništvu, še posebej o gn°J?nJ„;evel» in varstvu poljščin pred boleznimi, škodljivci iin P ^ —--- - — J- %*ajvrw 1 1 ■ WU Uvlviill 111 I I , u«»« ~~"J Predstavili bodo tudi sorte koruze, jarin in Predaval bo kmetijski svetovalec dipl. ing Potočnik. • CZ. to*1 SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem - kolesa: gorska, treking, dirkalna znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d,.. podjetje za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel /fax: (064) 631 025. 46 211 ^očno okrepljena ekipa savskih kolesarjev naj bi letos krojila slovenski vrh DOSLEJ VEČ USPEHA V TUJINI KOT DOMA ^anes se za kolesarje uradno začenja prvi del letošnje tekmovalne sezone - Ekipa Save ima letos precej |Premenjeno ekipo, saj so v Kranj prišli štirje novi tekmovalci: Martin Hvastija, Rajko Petek, Matej **ben in Matej Vižin, iz domače mladinske vrste pa bo med amaterji letos vozil še Dušan Pestotnik j^*DJ> 7. marca - Tik pred začetkom nove kolesarske sezone so mlajših mladincev, že začeli s vala še BMX- ovca Tomaž Jeras zbr u naJm°čnejšega Gorenjskega kluba Save minuli petek prvimi uspehi, " je poudaril in Slavo Šumič ter triatlonec , 'ali na redni letni skupščini. Največ so govorili o lanski sezoni direktor Kolesarskega kluba opravljenem delu, predstavili pa so tudi letošnje načrte. Kot je Sava Franc Hvasti. Med najm- thnif trener amaterske ekipe Marko Pojanec, bo glavni cilj lajšimi so lani državni prvaki °Stva osvajati najvišje uvrstitve na domačih dirkah, prav tako postali: Uroš Siler, Matej Stare, nLSv bodo udeleževali dirk v tujini, kjer bi bili radi vsaj tako Beno Korenjak, Miha Melihen, ^Pešni kot lani. .Glavno vodilo Kolesarskega * uba Sava po besedah predsed-n,*> Janeza Bohoriča še vedno pridobivanje mladih komarjev, s čimer si bo klub zagotovil dovolj lastnih tekmovalcev. Poleg tega skrbijo za ^delovanje s Kolesarsko zve-?°< za popularizacijo kolesarska športa ter seveda ne sabljajo na skrb za dobro Opremljenost, priprave in motivacijo kolesarjev, ki naj bi vsako l^0,posegali po boljših doma-Sh in mednarodnih uvrstitvah. .1Ud> marketinško delo v klubu ^.2elo zaživelo, saj so si v ^»nuli sezoni uspeli utrditi ^aterialni in finančni položaj, P0r»osni pa so tudi na prenovljene prostore kluba. Dobra Orpniziranost kluba se je izka-jaia ob izpeljavi 12. in 13. etape iar»skega Gira, pa tudi pri Kolesarski klub Sava bo letos oragniziral tudi nekaj tekmovanj, največje pa bo prav gotovo Velika nagrada Kranja, ki bo potekala v dveh delih. 3. in 4. junija bodo amaterji in ženske vozili kronometer in cestno dirko, 12.avgusta pa se bodo pomerili mladinci, dečki in amaterji, ki pa bodo voziti le nočni kriterij. organizaciji močne dirke za Veliko nagrado Kranja. "Kolesarske prireditve so zelo pozitivno vplivale pri animaciji mladih. V klubske vrste se je vključilo nad 30 dečkov, ki so pod vodstvom trenerja Mirana Kavaša, skupaj z vrsto Klemen Jalovec in Toni Meglic. Kranjski kolesarski strokovnjaki pa so seveda najbolj ponosni na rezultate, ki jih je dosegel straješi mladinec Tadej Valja-vec: zmagi na velikih etapnih dirkah Bazilicato in po Toscami ter 8. mesto na svetovnem prvenstvu v Ekvadorju ter 7. mesto v skupnem seštevku za svetovni pokal. Manj kot z mladimi so v Savi zadovoljni z lansko člansko ekipo (amaterji), saj sta le Borut Rovšček in Aleš Pagon nekajkrat (predvsem v tujini) stala na zmagovalnih stopničkah, nekaj obetavnih rezultatov sta dosegja najmljaša člana Tadej Kriznar in Bojan Ziherl, omeniti pa je treba še naslova državnih prvakov na dirkališču, ki sta ju osvojila Franci Pilar in Borut Rovšček. Poleg kolesarjev sta z licenco KK Save lani uspešno tekmo- Damjan Žepič. Da pa bi amaterska ekipa Save letos lahko uresničila en-aga svojih ciljev, to pa je vidna ali celo najpomebnejša vloga v slovenskem kolesarskem vrhu, pa so se že lani ob koncu leta okrepili s štirimi novimi tekmovalci. Poleg Boruta Rovščka, Tadeja Križnarja, Bojana Zi-herla, Uroša Gnezde, Igorja Bertonclja, Francija Pilarja in občasno Aleša Pagona (še ved-bo ima dvojno licenco), bodo namreč v novi sezoni za Savo vozili še dosedanji mladinec Dušan Pestotnik ter Martin Hvastja in Rajko Petek (prestopila sta iz ljubljanskega Roga) ter Matej Leben in Matej Vižin (prestopila sta iz novogoriškega Hita). Ekipa je že opravila zimske priprave na Pokljuki, konec tedna pa potuje na tekmovanja v Južno Afriko. Za kategorijo članov bo tudi v novi sezoni skrbel trener Marko Polanc, trener mladincev je Miran Kavaš, najmlajše v klubu pa bo vodil Matjaž Zevnik. • V. Stanovnik KANJE pokal mesta jesenic tržičanom ra Janina pod Golico, 5. marca - Letošnja sezona sankačem n smčn° ni naklonjena. Na znani progi v Savskih jamah v Planini Golico člani Sankaškega kluba Jesenice vse zimske mesece J's° uspeli pripraviit proge za treninge in tekmovanja zaradi ^manjkanja snega in visokih temperatur. Iudi pri izvedbi 38. pokala mesta Jesenice v sankanju na javnih progah 4. in 5. marca ni šlo brez nevščenosti. Tokrat so £.sPremembo imeli preveč snega, vendar so prizadevni sankaski Jflavci le uspeli dobro pripraviti progo. Poleg sankačev iz genskih klubov so nastopili tudi Avstrijci, Nemcev pa zaradi §5*jga vremena ni bilo. Ekipno so pokal mesa Jesenice osvojili ^cani pred tekmovalci iz Železnikov in Jesenic. . Kezultati: zmagovalci v posameznih kategorijah: deklice i.. ftfues Wagner (Sparkasse - Avstrija), deklice II: dečki I: Lukas Jfgner, dečki II : Christoph Wagner (oba Sparkasse - Avstrija); ^•mladinke: Carolin Lexer (Lesachtal - Avstrija), ml. mladinci »er Benedik (Domel Železniki), st. mladinci: Grega Spendov V^'Č), članice: Tinka Tolar, člani: Boris Nastran (oba Domel ^ezniki) st. člani: Vinko Lavtižar (Jesenice) dvosed: Česen -jzjak (Tržič). Ekipno: 1. Tržič, 2. Domel Železniki, 3. Jesemce. ^boljši časi na progi: članice: Tinka Tolar, člani: Boris Nastran > Bled II 28, Bohinj 24, La"? Šenčur 22, Julči Vital II Mehanizmi Kropa 12, ŠD l bor II10, Šentvid II in LIK Ti II 8, TPV Novo mesto II 6 to* • B. Maček Tiiimrnin kksmh m tenis KOŠARKARJI NAVDUŠILI V TIVOLIJU Ljubljana, 4. marca - V dvorani Tivoli v Ljubljani je bil minulo soboto četrti dan slovenske košarke. Prireditev, ki je vsako leto na višji ravni je tokrat še posebno navdušila. Na parketu so se srečali politiki in medijske zvezde, za koš (35:36) so zmagali slednji, v selekciji mladih košarkarjev so slavili "beli" z rezultatom 85:84, v ženskem obračunu med Jezico in selekcijo SKL so bile boljše Ježičanke, v tekmi dneva med domačimi košarkarji in tujci v slovenskih ekipah pa je bil izid izenačen 136:136. V metu trojk je zasluženo zmagal Darko Mirt, za vrhunec košarkarkega dne v Tivoliju pa je poskrbel mladi Kranjčan Marko Milic, ki je prepričljivo ubranil naslov "najboljšega zabijalca" v Sloveniji. Marko je skočil celo prek avtomobila honda kabriolet crx in požel gromek aplavz več kot štiri tisoč gledalcev, ki so napolnili Tivoli. • V.S. DVE ZMAGI IN PORAZ Tokrat so redni krog odigrali le moški drugoligaši, dekleta pa so zaradi nastopa mladinske reprezentance imele odmor. Od treh drugoligašev sta tokrat dva slavila, v derbiju kola pa so igralci TAB Inženiringa izgubili z Delmarom za gol. Sešir ie tako kot Besnica slavil zanesljivo zmago. Ločani so povedli že z dvanajstimi goli prednosti, potem pa se je začela tekma igrati v stilu teci in streljaj. Tu so bili Prulčani "boljši", saj so se domačim približali na samo tri gole. Potem pa je prva loška postava spet vse postavila na svoje mesto. Besnica je tokrat v Kamniku, ta je že tretjeligaš, osvojila načrtovane točke in še naprej ostaja v boju za rešilno osmo mesto. Še vedno pa ni znana usoda njihove neodigrane tekme z Goričani, ker so se slednji še tretjič pritožili. Rezultati: TAB Inženiring : Delmar 25:26, Šešir : Prule 30:24, Kamnik Žurbi Team : Besnica 18:24, Motol Sežana : Črnomelj 31:24, Škofljica : Nova Gorica 33:22, srečanje med GPG Grosuplje in Akripolom je preložena na jutri. • Martin Dolanc [povo mmmmmmninn TRIGLAV NAPOLNIL GOL CELJANOM Kranj, 4. marca - 6. krog slovenske vaterpolske lige se je končal po napovedih in pričakovanjih, edino presenečenje je uspelo vaterpolistom Maribora, ki so v Kranju premagali ekipo Kranj '90 z rezultatom 5:9 (2:2, 1:2,1:4,1:1). Vodilna ekipa na lestvici, Triglav, pa je dosegla svojevrsten rekord, saj so Neptun premagali z rekordnim izidom kar 46:0 (12:0, 11:0, 14:0, 9:0) m tako "podrli" prejšnji rekord, med Triglavom in Partizanom Renče 45:1. Kljub temu da so Triglavani nastopili z močno pomlajeno vrsto, se jim gostje niso mogli resneje upreti. V Kranju tako raste nov rod obetavnih vaterpolistov, mlada reprezentanca do 17 let pa se bo v četrtek (ob 20. uri) v pokritem bazenu v Kranju na trening tekmi pomerila z ekipo zagrebške Mladosti - Dukata. Na tekmi med okoljem Portorož in Mikomom Koper so zmagali Koprčani z rezultatom 7:14. Tako na lestvici vodi ekipa Triglava 12, pred Micom Koprom 10, Probanko Leasing Maribor 8, Kranj 90 4, Okolje 2, Neptun 0. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto. • J.Marinček ZAKLJUČENA LIGAŠKA TEKMOVANJA Kranj, 4. marca - V 1. DNTL za ženske sta bila v tem tednj odigrana dva kroga. Ekipa Merkurja je v 13. krogu gostoval v Ljubljani in premagala Olimpijo z izidom 5:2. V zadnje^ krogu pa je Merkur gostil letošnjega prvaka, ekipo Kajujj Slovanca, in izgubil z izidom 0:7. Ženska ekipa Merkurja,K je v minuli sezoni nastopala z oslabljeno mlado ekipo, je ve kot uspešno zaključila tekmovanje na solidnem 6. mestu osvojenimi 10-timi točkami. V 2. DNTL moški je potekal zadnji (10.) krog tekmovanj, katerem je ekipa Merkurja gostovala na Ptuju in izgubila Petovio z izidom 2:5. V drugi tekmi so mladi igralci izg0^'' tudi s favorirano ekipo ERA iz Velenja z izidom 0:7. Mo*K ekipa Merkurja je zaključila tekmovanje s 6-timi točkami n zadnjem mestu skupaj s TKI Kemičarjem. • F. Ošlaj KRIŽANI DO KVALIFIKACIJ Odigran je bil Še zadnji, deseti krog n. DNTL, kjer J igralci KRIZ priigrali pomembne in odločilne 4 točk« 1 dokončno drugo doseženo mesto v tej Kgi. x Prvo zmago so si priigrali v Velenju, kjer so Prema^ya domačo ekipo ERA (Velenje) z rezultatom 4*3. To je b j zelo pomembna zmaga, saj so bili Velenjčani neposfe konkurenti Križanom. ^ V poznih popoldanskih urah je NTK Križe igral Še zfy^ NTK Petovia Ptuj. Rezultat dvoboja je bil ponovno 4:.? ^ Križane. Za ekipo Križ so igrali: Aleš Smrekar, ki inia,l" j največ zaslug za doseženo 2. mesto v II. DNTL Wa Polanšek, Klemen Snedic in Matjaž Mali. Končna lestvica v n. DNTL je: 1. Partner (Radlje) 30 «g\ 2. NTK Križe 24 točk, 3. NE (Krško) 22 točk, 4. Era (Ve« 20 točk, 5. Fužinar-Interdiskont 20 točk, 6. Petovia (WWL točk, 7. Istrabenz-Semedela 8 točk, 8. Merkur (Kranj) 61° 9. TKI Kemičar (Hrastnik) 6 točk. • M. S. ROZMANOVA ZMAGALA V CERKNICI V nedeljo, 5. marca 1995, pa se je v Preserjah odvijal ODPRTI TURNIR R SLOVENIJE ZA ML. PIONIR prav tako pa v Cerknici ZA ML. PIONIRKE. $to V Preserjah se je turnirja udeležilo 65 igralcev. J?arfc0 je dosegel Grega Legiša NTK Preserje, drugi je bij L*^ Malic NTK Logatec in tretje do četrto mesto sta si delila Jazbec NTK Križe in Blaž Žitnik NKT Olimpija. IENISTVO KALANOVA DRUGA V LIPICI Lipica, marca - S tekmovanjem v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir se je začela letošnja konjeniška sezona v Sloveniji. Enodnevni turnir sta uspešno organizirala KI Piramida iz Maribora in KTC Lipica. Ljubitelji tega športa, ki so se zbrali na uvodni prireditvi so uživali v lepih skokih in dresurnih jahačev. Dresurni jahači so prišli iz treh slovenskih klubov, pomerili so se v nalogi M 5. Po pričakovanju je bil najuspešnejši državni prvak Evgen Bubnič iz Postojne z Gradinom. Kranjčanka Polona Kalan, zdaj članica KK Lipica, nastopa s konjem Favoryjem Allegro je osvojila odlično drugo mesto. Polona v Kranju žal nima več pogojev za treniranje in je že v prvem nastopu za nov klub navdušila. Nenad Antonič V Cerknici pa se je turnirja udeležilo 48 igralk. Zmag-Lj-ji Maia Rozman NTK Križe, druga je bila Nina StrohsacK rj^ Rakek in tretje do Četrto mesto sta si delili Anja Kunci« Olimpija in Saša Petrovčič NTK Škofja Loka. • M. KRIŽE 1. ZMAGOVALEC PRVEGA DELA Križe, 3. marca - S srečanjem med Krizami 1. in EGP !•» re„j$jj dobili domačini, se je končal prvi del tekmovanja v 8 j0 * namiznoteniški ligi. Pred končnico prvenstva, v gfifjj uvrstile prve štiri ekipe, poleg vodilnih Križ 1, še Merkur, ^ in Gumar, je dokončno odločeno, da bosta iz lige «Pau , Križev 2 in Jesenice 1. Rezultati 14. kroga: Kondor : Merkur 10:0, Jesenice 1 • 3 3:7, Križe 1 : EGP 1 6:4 in Gumar : Križe 2 10:0. .. |jgi: Končna lestvica po 14. odigranem krogu v 1. gorenjs-V-ll Križe 1 23,2. Merkur 18,3. EGP 118,4. Gumar 17,5. Sen* 6. Kondor 11,7. Križe 2 6, 8. Jesenice 2. pn;sk» W Pari končnice prvenstva od 1. do 4. mesta v prvi gore« J Križe 1 : Gumar in Merkur : EGP 1. in s n V drugi gorenjski ligi so se v končnico P^enstvtc g0»J možnost napredovanja v prvo ligo uvrstili, zmagovaie . sgP Jesenice 2, Predoslje in EGP 3. Te štiri ekipe bodo ^ m. odločile, kateri dve ekipi bosta v jeseni igrali v L gorenj- do5ij Rezultati 14. kroga: Jesenice 2 : Duplje 6:4, EGP 4 • 0:10, EGP 2 : Sava 9:1 in Šenčur 2 : EGP 3 3:7. njCe ' Pari končnice prvenstva: EGP 2 : EGP 3 m Jes Predoslje. • J. Starman »s Naš najstarejši reprezentant v smučarskih tekih Robert Kerštajn razmišlja o zaključku tekmovalne kariere TOKRAT NA ZADNJE SVETOVNO PRVENSTVO J*o težavah z zdravjem se je 28-Ietni reprezentant iz Kranjske Gore odločil, da bo po končanem svetovnem prvenstvu v Kanadi dobro premislil o nadaljevanju športne kariere - Prave motivacije ni več, čudežev pa tudi ne pričakuje Kranjs|ta Gora, 5. marca - Smučarski teki so bili po zadnjih *°in zimah in po podpovprečnih rezultatih naših tekmovalcev v jUnjih letih v Sloveniji že pred vprašanjem, ali jih sploh še v"*81' kot vrhunski tekmovalni šport ali pa jih prepustiti zgolj ^Kreativcem. Poleti je k nam prišel nov trener, vrhunski ?tokovnjak dr. Bohuslav Razi in pred letošnjo sezono je bilo v y eyilČno skromni reprezentanci čutiti nov polet za treninge in "'ko motivacijo za čimboljše tekmovalne nastope. Tudi naš y*jstarejši reprezentant Robert Kerštajn se je odločil, da kariere *De zaključi, ampak spet začne resneje trenirati. Toda načrti se niso povsem uresničili. 0v trener in nov način dela a bila zate pred sezono Botovo velik motiv? Vel U CS SCm 'me^ Pre t0 sezono lim mot'v za treniranje, mis-da večji kot katerokoli *2°no doslej. En vzrok je bil gotovo nov trener, drugi pa eKakor dejstvo, da je svetov-10 Prvenstvo v Thunder Bayju Ho"1 ? najbrž ena zadnjih prilož-. Jn, da še kaj naredim, da se JOKažem. k odločitvi, da se še , Poslovim od tekmovalnega w»»«"-hi«' .v w j. posebi yorta, je odločilo tudi dejstvo, forma začela vzpenjati, pa mi je preiskav nisem smei trenirati, Za najboljše reprezentante so bile letošnje priprave dolge in naporne. "Ja, na treningu smo bili skupaj 150 dni. Nov trener je poskrbel za precej nov način dela, tako da smo se na sezono dobro pripravili in lahko sem pričakoval dobre rezultate. Novembra smo bili na težkih pripravah v Skandinaviji, vendar smo kljub temu solidno nastopili na prvih decembrskih tekmovanjih. Januarja, ko se je in iz tekmovališča so me odpeljali v bolnišnico.... Po pregledih v Pragi so sicer ugotovili nekaj napak, aritmijo.... vendar nič posebnega. Štirinajst dni zaradi ^am zagotovljeno službo EJL Ministrstvu za notranje .aeye, da sem vendarle diplomi na Fakulteti za šport, in Sem tako res brez skrbi lahk 0 treniral." 'zatajilo srce". Bili smo na tekmi svetovnega pokala na Češkem. Pred tekmovanjem sem se izredno dobro počutil, hitro sem štartal, toda po dveh kilometrih sem padel v nezavest nato tudi nisem nastopil na eni tekmi državnega prvenstva, na drugi pa sem nastopil brez treninga. Po državnem prven-stu smo šli na trening in forma se mi je spet začela dvigovati, tako da se je trener odločil, da vendarle poskusim še na svetovnem prvenstvu prihodnji teden v Tnunder Bayju." Bodo rezultati v Kanadi odločili, kaj bo z nadaljevanjem tvoje tekmovalne kar-iere?"Če povem odkrito, sem se letos januarja odločil, da bo letošnja sezona zame skoraj zagotovo zadnja. Če bi res dosegel vrhunski rezultat, kar pomeni uvrstitev med petnaj-sterico najboljših na svetu, potem bi gotovo še premislil. Vendar pa imam že veliko izkušenj in si takega rezultata ne morem obetati. V zadnjih letih sem pač ugotovil, koliko sem sposoben in kje so moje meje. Za petdeseto in šestdeseto mesto v svetovnem pokalu pa pri moji starosti nima več smisla vztrajati..... So pač še druge stvari v življenju, ki bi jih rad postoril." Premišljuješ o družini, službi? "Gotovo tudi o tem. Mislim, da se bom zaposlil kot profesor telovadbe na Jesenicah. Čas pa je tudi že za družino in otroke." • V. Stanovnik ®Q£§ko sMataNjEfBeminiD cinizem n NADALJEVANJE DRŽAVNIH PRVENSTEV ROJEN POD RADOVEDNO ZVEZDO V i •Ud ,.naJs,areJši otroški kategoriji se je državno prvenstvo Srn aJ .° s superveleslalomom na Kopah, ki ga je organiziral pot, khih Vuzenica. Žal je bil smuk zaradi slabega vremena juovno preložen na kasnejši termin. telr movanJe ^eje tudi za Pokal Gorenjka. V tej kategoriji d.i!!)uJeJo otroci letn Unior CelJe; 2- Rutar Rok, Olimpija; 3. Bre'Jevcanin Goran, Olimpija... Veleslalom: mlajše deklice: 1. Jazhinnti Petra> Snežinka; 2. Bertoncelj Špela, Olimpija, 3. ŠauDrl i Jana' Ro8- M,aJ$i deiki: l- Rutar Rok' OlimPU?; 2-A v Jan, Kristjanija; 3. Cerar Boštjan, Kristjanija... • Janez Šolar Kranj, 7. marca - Tako sta poimenovala Andrej Štremfelj iz Kranja in Marko Prezelj iz Kamnika prvenstveno smer v Severnem stolpu skupine Paine v čilenski Patagoniji. Krušljivo vzhodno steno stolpa sta preplezala v viharnem vremenu 6. februarja 1995. Gre za dokončanje smeri, po kateri so se že v zimi 1987/88 poskušali povzpeti trije slovenski alpinisti, odnehati pa so morali zaradi slabega vremena 200 metrov pod vrhom. Tudi tokrat Patagonija ni prizanesla z nestabilnim vremenom, težave pa so se začele že 14. januarja ob prihodu v mesto Puerto Natales pri pridobivanju dovoljenja za plezanje v narodnem parku Paine. Tako sta alpinista prvič vstopila v steno šele 21. januarja. Napredovala sta počasi zaradi krušljive skale, padajočega kamenja in poslabšanj vremena. Zadnjič sta vstopila v steno 4. februarja, ko sta po 11. raztežaju prebila noč na gori. Naslednji dan sta preplezala še dva raztežaja, 6. februarja pa sta nadaljevala kljub slabemu vremenu in dosegla vrh v orkanskem vetru ob 17.30. Tudi sestop je bil težaven in počasen, saj sta ga končala šele 8. februarja zvečer. Za novo smer sta alpinista potrebovala 43 ur in pol efektivnega plezanja, dolga je 750 metrov, njeno težavnost pa sta ocenila s poprečno oceno VI, A2. Čeprav je Severni stolp le 2260 metrov nad morjem, pa je vzpon nanj zaradi strmih sten z vseh strani zelo težaven. • S. Saje irnill USPEH BRATOV KARNIČAR MAJA ŠORU DRŽAVNA PRVAKINJA Maribor, marca - V Mariborju je prejšnji teden od 25. 2. do *3. potekalo državno prvenstvo za fante in dekleta do 18 in f° let. Lanskoletni uspeh v konkurenci do 16 let je ponovila p* letos do 18 let članica Šahovske sekcije Tomo Zupan iz ganja Maja Šorli, ki je zmagala med 10 dekleti pred Tanjo Stumberger in InW Mihelič. Pri fantih do 18 let ie bd Nbolj« Primož Soln z Vrhnike z 8 točkami pred Robnem volčanškom, Triglav Krško in Miranom Rusjanom iz Nove gorice. Na 4. in 5 mesto sta se uvrstila člana §S Tomo Zupan Kfanj Blaž Kosmač in Peter Kovačič. Pri fantih do 20 let e Ponovil lanskoletni uspeh Primož Riegler iz Maribora sledila 5a sta mu Pavle Petek in Kristijan Breznik. Pri dekletih do 20 *• Je bila prav tako ponovno prvakinja Kiti grosar iz Nove £°JM* pred Katarino Maric in Leo Števanec. Za™mivo je, da 50 vsi zmagovalci obranili lanskoletne naslove. • Aleš Drinovec E PRVENSTVO ZA OSNOVNE S0LE Merile4' m?rca " Na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju so se najboljše šahovske ekipe gorenjskih osnovnih šol. Situ 3S let sti1„naiSt^Pil0 več kor80~ša'histov"in šahistk. Pri fantih do S Pokaza !Lldve ekiPi deklet, pri fantih do 12 let pa tri. Največ i LSo Prema iPa fantov do 15 let °$ Liicijana Seljaka iz Kranja, tr an,io naci ,Vse nasprotnike in so tako na najboljši poti, da vr°s KaviS n lansk°letnih državnih prvakov. Igrali so v postavi t Sna Pani* J?ranko Panič, Aleš Zaletelj, Marko Gašperšič in 'retja pa q» ^ruga je bila ekipa OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja, i? boIiša nn >Imona Jenka iz Kranja. Jeseniška dekleta so bila ""itov in zasedla 4. mesto. let so oddali Jeseničani z OŠ Prežihov Voranc le a je bila ekipa OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja, -~iia Jenka iz Kranja. Jc Pri fatnih h ??tov in zasedla 4. mesto. fn° točko n let so oddali Jeseničani z OS frezinov vorane ic , etJa OSiiui.8* ie bila ekiPa OŠ Staneta Žagarja iz Kranja in eseničankJ . Da A1iaža iz Kranja. Pri dekletih so bile najboljše nKe # Aleš Drinovec Jezersko, 3. marca - Slovenski tekmovalci prihajajo v ospredje tudi na mednarodnih alpinističnih rallvjih. V težkih vzdržljivost-nih preizkušnjah, kjer se prepletajo alpinizem, turno smučanje, tek na smučeh in alpsko smučanje, so po desetih letih sodelovanja prvič stopili na zmagovalne stopničke tudi Slovenci. Brata Luka in Drejc Karničar sta v konkurenci 60 navez namreč zasedla 3. mesto na tretji tekmi za Alpski pokal v italijanskem Valcanalu zadnjo februarsko nedeljo. Za letošnji Alpski pokal šteje kar osem tekem, pet enodnevnih in tri dvodnevne. Vse potekajo v gorah okrog Bergama, Sondria in Lecca. Na prvo preizkušnjo, Rally Edelhveiss, Jezerjani niso prišli zaradi težav s prevozom. Na dvodnevni preizkušnji Rally Oroble sta zelo dobro začela Jani Krč in Rado Markič; v veleslalomu sta prvi dan zasedla celo 4. mesto, na koncu pa sta zasedla 14. mesto med 21 uvrščenimi ekipami. Za tretjo tekmo v Valcanalu - XXIII Rally sci alpinistico, 26. februarja 1995, so Jezerjani pripravili kar tri ekipe. Veliko novega snega, močno sneženje med tekmo na 17 kilometrov dolgi progi in nekaj manj kot 2000 metrov vzponov so glavne značilnosti enodnevnega rallvja. O uvrstitvah m lepih nagradah je odločalo dogajanje na 13 minut dolgem Sprintu z višinsko razliko 300 metrov in na dobro minuto dolgem veleslalomu. S solidnim sprintom (107 sekund zaostanka) in z najboljšo vožnjo v veleslalomu (3 sekunde prednosti pred 2. navezo) je naveza Luka in Drejc Karničar dosegla 3. mesto. Samo 2 točki sta navezo ločili od 2. mesta, 11 točk pa do zmage; 1. in 2. mesto sta zasedli ekipi policajev iz Avstrije. V močni konkurenci 60 navez sta se izkazali tudi drugi dve ekipi z Jezerskega; Milan Šenk in Tone Karničar sta osvojila 18. mesto, naveza Jani Krč in Rado Markič pa je končala na 25. mestu. • S. S. -m —i ŠAHOVSKA LIGA KRANJ fekovo - Emeco 2:2, Center - P*°S^Smesto 17 tO* W je zaključeno. Ekipa Centra g-^S&fci I JJ O^gj* SJ*g, 2. mesto ekipa Emeco 15 (27), 3-^ l0 m), 7. Naju feskovo 14 (25), S. Sava 12 (23,5), 6. ' 7?5), lt Gumar \ (2)-L G'*' Ma"£ka Zal°g 9 (17)' NA VOGLU TEKMA KUUB SNEŽENJU Vogel, 4. marca - Konec tedna se je v Davosu končalo 2. svetovno prvenstvo v snowboardanju, kjer pa naši niso imeli sreče, saj se nihče ni uvrstil v slalomski finale. Najbližje mu je bila Polona Zupan, ki je bila 13. Polona je v veleslalomu odstopila, naš najboljši pa je bil Dejan Košir na 27. mestu. V soboto pa je bila na Voglu zadnja tekma slovenskega pokala snowboarderjev v prostem slogu VVest Freestvl Cup 95. Kljub sneženju so pripravili tekmo v air&stylu, zmagal pa je Grega Glavan, član Snowboard kluba iz Kranja. V boarder-crossu je slavil VrhniČan Jure Sotler. • V.S. Sporočilo slovenski javnosti, njeni kulturni srenji in centralnemu komiteju ZKS Slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar je v petek, 10. februarja, na našo prošnjo sprejel v avdienco predstavnike zdrulenih ob Lipi sprave. Na sprejemu smo gospoda nadškofa seznanili z našimi stališči in pogledi na sedanja politična dogajanja, o katerih se čutimo dolini zastaviti svojo besedo še posebej zato, ker smo glasniki tistega dela slovenskega naroda, ki čuti potrebo po narodni spravi na temelju resnice in ki zdrutuje tudi skupino veteranov iz druge svetovne vojne, tako iz vrst partizanov in drugih odporniških skupin proti zavojevalcem, kakor tudi skupino domobrancev in skupino iz vrst prisilnih slovenskih vojakov pod zastavami sil Osi. Ker se pribliiuje 50. obletnica konca druge svetovne vojne in ima naša oblast v načrtu slavnostno praznovanje, smo o tem največ govorili. Že takoj na začetku pa smo izrazili skrb za razvoj naše demokracije spričo dejstva, ki postaja vse bolj očitno, da si poloiaj v naši drulbi in mladi slovenski driavi uspešno utrjuje prejšnja oblast, sedaj oblast mehkega totalitarizma, ki jo vodi Centralni komite ZKS. Povedali smo, da ga vodi kot prej predsednik Milan Kučan, in da so člani tega odbora isti kot pred osamosvojitvijo, to je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, gospod Miran Potrč in predsednik ZZB gospod Ivan Dolničar. Ti so pritegnili k sodelovanju tudi gospoda Jelka Kacina, medijsko zvezdo osamosvojitvene vojne, ki je v narodu uiival skoraj brezmejno zaupanje, kot novega člana centralnega komiteja. Namen proslave je očiten: odvrniti pozornost naroda od največje narodove tragedije in sramote hkrati ter utrditi ugled partije, ki je v odkrivanju vedno novih grobišč blizu kraja, kjer so njene irtve, to je na tleh ali pod njimi. Seveda zasluti konec vojne spomin: za demokratično svetovno javnost radost zmage, za slovenski narod pa nadaljevanje tragedije, poraz demokracije in človeške morale. Okupatorjevo nasilje je zamenjalo drugo, še okrut-nejše, pred katerim so belale trume nedolinih, in ki je v slovenskem holokavstu v juniju 1945 doseglo svoj višek. Ne ti, ne njihovi svojci nimajo razlogov za praznovanje. Razlog za veselje nad koncem vojne so poleg zmagovalcev imeli še stotisoči slovenskih vojakov pod zastavami sil Osi (z njihovimi svojci) iz Štajerske in Gorenjske, ki so od Kavkaza do Normandije prelivali kri za tuje interese. Največji, najmočnejši in najbolj prepričljiv razlog za praznovanje konca druge svetovne vojne pa vsekakor ima zmagovalec, boljševistična partija in strukture njenega porekla, ne pa slovenski narod, ki je ostal prvi in največji poraienec v drugi svetovni vojni. Ker ima konec druge svetovne vojne vendarle velik pomen za ves demokratični svet, bomo zdruieni ob Lipi sprave sodelovali na spominskem dnevu 9. maja, na državnem, ki ga prireja CK ZKS, 13. in 14. maja pa samo pod. pogojem, da bodo imeli na slavnostnem odru besedo tudi predstavniki protikomunistič-nega tabora, predstavniki najštevilčnejših irtev druge svetovne vojne - prisilnih slovenskih vojakov pod zastavami sil Osi in še kdo iz odporniških skupin izven OF, iz vrst "plavogardistov, tigrovcev", itd. Kakšen bi moral biti spominski dan ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne? Dan lalosti in veselja hkrati, pri čemer bi veljala hvaležnost vsem padlim in še iivim zavezniškim vojakom in vsem partizanom iz narodnostnih nagibov, h katerim se štejemo tudi veterani - partizani v gibanju za narodno spravo in borci drugih odporniških skupin izven Osvobodilne fronte. Gospodu nadškofu smo izrazili Željo, da bi upošteval naše razloge in da ne bi kot gost prisostvoval na slovesnosti 13. in 14. maja, na kateri bi ne bilo tudi črnih zastav. Na sprejemu smo gospoda nadškofa spomnili tudi na prizadevanje CK ZKS, da bi v svoj načrt obdržati oblast vpregel tudi RKC, ki mu je vsekakor potrebna za vzpostavitev svojega ugleda v krogih evropske zveze, pri čemer pa ostaja gluh za njene (in naše) zahteve, da pove, kako je s posmrtnimi ostanki slovenskih velikih mož: Lamber-ta Ehrlicha, K. Nagodeta, N. Velikonje in mnogih drugih slovenskih narodnjakov, ki jim je boljševistična oblast odvzela pravico počivati v blagoslovljeni zemlji ljubljanskih Zal, in kako je s prenosom posmrtnih ostankov škfoa Gregorija Rozmana na domače pokopališče. To so vprašanja, ki zadevajo današnjo oblast in so tudi pokazatelj resnosti (ali neres-nosti) sporočil predsednika države Milana Kučana in predsednika ZZB Ivana Dol-ničarja o narodni spravi in skupnem spomeniku, kar smo združeni ob Lipi sprave sprejeli kot dobro znamenje. Zato združeni ob Lipi sprave predsedniku Republike Slovenije, gospodu Milanu Kučanu, ki ga ob dolžnem spoštovanju tudi štejemo za predsednika Centralnega komiteja ZKS, naslavljamo naslednje javno vprašanje: SPOŠTOVANI GOSPOD PREDSEDNIK MILAN KUČAN! S KATERO TOČKO PREDLOGA DEKLARACIJE O NARODNI SPRAVI, KI SMO GA PREBRALI PRI LIPI SPRAVE 15. JUNIJA 1990. IN STE GA SPREJELI VSI VODILNI SLOVENSKI POLITIKI IN VSI POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA ŽE 1. MARCA 1994, IN IMA PET UGOTOVITVENIH IN ŠEST PREDLAGA LNIH TOČK, NE SOGLAŠATE ALI IMATE NANJ PRIPOMBE? Z NAJVEČJIM ZANIMANJEM PRIČAKUJEMO VAŠ ODGOVOR. Ljubljana, 10. februarja 1995 Za združene ob Lipi sprave: Stanislav Klep, mag. Vinko Vodopivec, Marija Vodišek IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE £/&t • Državni sekretar dr. Janko Strel: "Ni ms, da se ne zavzemam za vrhunski šport" • Hokejist Olimpije Hertza Ivo Jan: "Na Jesenicah me niso več potrebovali" • V rubriki Velikani športa: Nedosegljivi uspehi Mateje Svet • Direktor Droge Matjaž čačevič: "Smučanja je dobra naložba" KOMENTAR Saltro mortale Jože ZVovale Ko boste brali te vrstice, bo verjetno ie vse jasno. Ker je Italija umaknila svoj veto, je včeraj v ponedeljek Ministrski svet Evropske unije dal soglasje za začetek pogajanj s Slovenijo o pridruženem članstvu. Verjetno bo danes dr. Drnovšek na tiskovni konferenci zmagoslavno razlagal, da mu je končno uspelo. Toda ves teden se bo javnost spraševala, kakšna je bila cena, ki jo je Slovenija morala plačati Italiji, da je Italija presenetljivo umaknila veto v Bruslju. Javnost se bo predvsem spraševala, kaj so se na gradu Strmol za strogo zaprtimi vrati dogovorili slovenski in italijanski diplomati. O tem javnost ni obvestila vlada niti ministrstvo za zunanje zadeve, ampak smo o pogovorih izvedeli iz petkovega komentarja Mojce Drčar-Murko v Delu. Ker je Drčar-Murkova tudi svetovalka predsednika vlade Drnovška za odnose z Italijo, je očitno, da je namerno lansirala informacijo o pogajanjih v javnost. Seveda pa Murkova ni napisala, kaj so Drnovškovi diplomati obljubili Italiji, da je umaknila veto. Čeprav je zapisala, da je šlo le za pogovore "diplomatskih pooblaščencev", ki naj bi sprejeli le "dokument z evidentiranimi stališči" obeh vlad, je očitno, da je Drnovšek popustil Italiji. Lojze Peterle je le napovedal, da gre za vračanje k Ogleju, kar lahko samo pomeni, da je Drnovšek prek Thalerja naredil salto mortale. Drnovšek je v soboto na izredni seji vlade povedal, da so dokument z italijanskimi zahtevami ie postali v parlament. S tem je parlament postavil pred izvršeno dejstvo. Italijanska stran je ie napovedala, da slovensko stran obvezujejo dane obljube. Toda kaj se bo Zgodilo, če bo parlament zavrnil Drnovškove obljube Italijanom? Bo takrat Drnovšek odstopil? Mnogi so spregledali, da je Drnovšek sredi januarja na zadnji tiskovni konferenci kot začasni zunanji minister med drugim tudi presenetljivo povedal, da bi tudi on podpisal Oglejsko izjavo. Drnovšek je še povedal, da so se od oktobra do januarja tako spremenile lastninske razmere v bivši coni "B", da Italijani ne bodo mogli zahtevati veliko nepremičnin. Novinar Večera je na Koprskem preverjal to Drnovškovo trditev in ugotovil, da se ni nič spremenilo. Toda zakaj je potem Drnovšek naredil takšen salto mortale? Murkova je v omenjenem komentarju zapisala tudi domnevo, da naj bi v Italiji na volitvah jeseni zmagali neofašisti, ki imajo seveda še hujše zahteve do Slovenije. Toda kaj, če zmaga levica? Končno Berlusconiju grozi preiskava zaradi podkupovanja, poleg tega pa razkrivajo, da je na prejšnjih volitvah na Siciliji s pomočjo mafije nabiral glasove. Drnovšek je s "strmolskim dokumentom" postavil na kocko svojo politično kariero. Lahko ga imenujejo obljuba, pogodba, dogovor ali karkoli drugega, toda upoštevati moramo, da bodo Italijani pri nadaljnjih pogajanjih izhajali iz strmotskega dokumenta. S tem je Drnovšek slovenskemu parlamentu odvzel motnost izbire. Parlament lahko dokument sprejme ali zavrne. Komično bo sedaj gledati poslance LDS, ki bodo javnost prepričevali, da sedaj na primer Oglejska izjava pomeni nekaj drugega kot pred štirimi meseci. Drnovška bo verjetno potrebno spomniti na njegovo razpravo na zaprti seji parlamenta, ko je zavrnil Oglejsko izjavo. Takrat je Drnovšek zavrnil Oglejsko izjavo in Peterleta skorajda razglasil za "nacionalnega izdajalca". Tokrat pa se Drnovšek lahko znajde v Peterletovi vlogi. Ko je Drnovšek pred tednom nastopal na televiziji, je celo uro napenjal obrazne mišice, da bi se nasmehnil. Toda na njegovem obrazu nismo videli nasmeha. PREJELI SMO Krajevne skupnosti - otroci dinozavrov Veseli me g. Kindlhofer, da ste vkljub vsej kritiki, le našli ob koncu Vašega pisma, nekaj dobrih besed priznanja pozitivnega dela krajevnih skupnosti. Strinjam se z Vami, da smo občinske svetnice in svetniki v prvi vrsti v sluibi občanov, zato jim ne vsiljuj-mo svojega prepričanja. Pustimo, da se sami odločijo o obliki organiziranja. Krajevna skupnost Zgornje Gorje, ki jo v Vašem pisu navajate kot "odločen korak v pravo smer", ker je razpustila svoj Svet, je to storila zaradi neuspele referendumske odločitve in ne zaradi "prave smeri". Tako ta, "odločen korak" ne bo vplival na mojo odločitev, kot občinske svetnice, pri sprejemu Statuta. Se posebej pa ne pri sprejemu občinskega Statuta, ki bi to ZAHTEVAL. Tako kot pravite g. Kindlhofer "v demokratični družbi občina ni več samo upranvi center". Res je!" Če prebiramo Zakon o lokalni samour-pavi, bomo v njem razbrali, da le-ta predvideva krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to v interesu prebivalcev dela občine. Izognimo se, g. Kindlhofer vsaki "diktaturi" in poglejmo splošne značilnosti lokalne samouprave z vidika posameznika. Ta praviloma ni strankarska, čeprav je vpliv strank prisoten, pa pri reševanju skupnih zadev politične opredelitve ne igrajo takšne vloge. Neka skupna problematika v vasi, pač ne more deliti ljudi po strankarski pripadnosti. Ker pa vemo, da velika večina ljudi ni strankarsko organizirana, to pomeni, da imajo tudi brez strankarske pripadnosti večje motnosti sodelovanja v lokalnem političnem iivljenju. Naj povzamem - z vidika posameznice in posameznika okvir nove lokalne samouprave daje relativno velike motnosti za oblikovanje neposrednega iivljenjskega okolja. Nikogar pa ta okvir ne bo prisiljeval, da to res počne, če so njegovi interesi drugje. Pobude bo prepuščal tistim, ki se telijo organizirati. Ni zakonodaje, ki bi omogočala resnično velik vpliv ljudem na vplivanje vsakodnevnega iivljenja, če se ljudje sami ne odločijo, da to res telijo. Anica Svetina Občinska svetnica BLED O Gozdarskem zakonu V Gorenjskem glasu je bil 21. februarja objavljen odgovor Toneta Lesnika, v katerem polemizira z Joietom Megličem ali imamo preveč gozdarjev ali ne. Ni moj namen vpletati se v to polemiko, pripomnil bi le to, da jih je pa bilo pred nekaj leti, v času veljavnosti prejšnjega zakona prav gotovo preveč in kar se mi zdi še pomembnejše, da so se mnogi obnašali gospodovalno, kar pa je bilo za lastnike ialjivo. Z novim zakonom so se nekatere stvari izboljšale, najpomembnejše pa ne: cene lesa so se zni-iale, pravice nelastnikov v gozdovih se niso nič zmanjšale. V odločbi za plačilo davka v letu 1994 se je pojavila nova postavka: "Prispevek za gozdne ceste". To je za gozdne posestnike najobčut-nejša sprememba med starim in novim zakonom o gozdovih, saj se pravic nelastnikov praktično ni niti dotaknil. Tako imajo turisti, gobarji, lovci, vikendaši... več pravic v gozdu kot kjerkoli v Evropi, hkrati pa nobenih obveznosti. No v njihovem imenu naj bi drtavni proračun prispeval polovico sredstev za gozdne prometnice, polovico pa kot rečeno, lastnik. Kako pa je bilo s to rečjo v času veljavnosti prejšnjega zakona? Gozdna gospodarstva, ki so imela monopol nad prometom z lesom, so od hlodovine zračunavala t. i. biološko amortizacijo in to pribliino tretji po vrednosti hlodovine in dodatno trgovsko mario. Za kakšen denar tukaj gre lahko vsakdo izračuna, če vemo, da je v Sloveniji pod gozdom okrog 1 mio ha, letni prirast in posek pa znaša 3-4 m3 na ha, vrednost hlodovine pa je okrog 100 DEM. Zaradi tega zajetnega kupa denarja, ki se je nabirla na računih GG-jev, ni teiko razumeti nostalgije delavcev po dobrih starih časih. Kjer so GG-je vodili pošteni ljudje, so od tega denarja imele koristi tudi vaške skupnosti, predvsem v hribovitih, gozdnatih pre-dleih, ki so običajno tudi demografsko ogrotena. Sofinanciralo se je poleg obnove gozdov in gradnje prometnic še marsikaj drugega. Problem pa fistane, ko se upravljalcev tega denarja poloti pohlep in hočejo nesorazmerni del v svoj iep. Da se je to dogajalo v velikem obsegu, je bilo veliko časopisnih poročil. Zaradi biološke amortizacije je veljalo razmeroma ustaljeno, visoko razmerje med ceno hlodovine in ceno rezanega lesa: 100 DEM: 300 DEM za m3. Zaradi omenjene velike razlike med cenama rezanega lesa in hlodovine je bilo v tem času zelo donosno izogniti se plačilu biološke amortizacije, to pa je pomenilo trgovati "na črno". Po osamosvojitvi Slovenije so mnogi gozdni posestniki pozivali k nespoštovanju starega zakona o gozdovih, z naivnim Kitajski preplah Vine Bešter "Novinarjem vstop prepovedan" bo očitno postala nova vroča nalepka na Gorenjskem. Če ste doslej raznorazna nalepljena obvestila skupaj s prestiinimi nalepkami kreditnih kartic lahko opazovali zgolj na vhodnih vratih kvalitetnih trgovskih lokalov, bi nekateri takšno prakso najrajši uvedli tudi na občinskih hišah. Da bi tako k obvestilom, kdaj in kje lahko dobite župana in njegovo osebje oziroma kateri ob občinskih uradnikov vam sploh lahko nameni minuto, dodali še nalepke z rdečim robom. V slednje bi lahko kar po potrebi vpisovali vse tiste, ki oblastnikom (dnevno) niso povšeči in bodo potemtakem zaman čakali na odgovorne osebe. Slednje so namreč "v sluibi ljudstva" in seveda stalno zelo zasedene. Da ne bo nesporazuma in pavšalnih ocen - k sreči je zgoraj imenovanih oblastnikov na Gorenjskem le (občutno) manj kot tistih, ki se javnosti dela kot enega temeljnih kriterijev politike močno zavedajo. Pa kljub temu. Dokler bo en sam župan, ki meni, da si lahko kar sam izbira novinarske hiše, s katerimi se bo pogovarjal in dokler je en sam občinski svet, ki bo novinarjem zapiral vrata, pripomba ostaja umestna. Resda imajo slednji še kakšno motnost, da tudi preko njim nevšečnih medijev obvestijo javnost, a kaj hitro se zna zgoditi, da se jim bo tudi ta pesem izpela. Sistem, po katerem novinarji lahko uradno izvedo informacije samo takrat, ko oblastniki to sami telijo, pač pelje samo v eno smer. In prav nobeno presenečenje ne bo, če se bo takšna pot (počasi) končala v (novinarskem) košu. Resda je do naslednjih lokalnih volitev še daleč in marsikdo si bo šele takrat spet ielel stalno novinarsko drulbo. Se vam ne pričakovanjem, da se bo z odpravo biološke amortizacije razmerje med cenama hlodovine in rezanega lesa zniialo na ta način, da se bo cena hlodovine zvišala. Da je bilo takšno pričakovanje neutemeljeno, se je pokazalo takoj, razmerje se je res zniialo, vendar na nivoju 100 DEM: 230 DEM. Takoj po osamosvojitiv se je les tudi po tej ceni teiko prodajal, kasneje pa se je prodaja spet normalizirala. Iz navedenega sledi, da je biološko amortizacijo po prejšnjem zakonu plačevala lesna industrija in preko njenih izdelkov driavljani Slovenije in v veliki meri bivše Jugoslavije. Prav ta Jugoslavija je z visokimi carinami močno omenjevala uvoz lesa in lesnih izdelkov in s tem omogočala, da je ta sistem deloval. Slovenija pa je s sprostitvijo uvoza znižala cene rezanega lesa, in s tem dejansko omogočila preusmeritev na tuje trge in preiivetje večini slovenske lesne industrije. Da se je razmerje cen hlodovine in rezanega lesa, kakor tudi absolutne cene omenjenih soritmentov pribli-tale "evropskim", je nujna posledica odpiranja Slovenije. Sporna in za gozdne posestnike krivična pa se mi zdi odločitev parlamenta, ki izhaja iz predpostavke, da je denar po prejšnjem zakonu priletel "iz zraka", po novem zakonu, ko tega vira več ni, pa naj polovico sredstev prispeva kar lastnik. Dejansko gre za precej več kot polovico sredstev, saj je treba upoštevati tudi delo, ki je potrebno za redno vzdrievanje prometnic po vsakem poletnem nalivu (morda ima vlada pripravljen odlok, da bo za takšna dela mobilizirala mno-tice lovskih, gobarskih društev, vikendašev in ostalih turistov, ki so prav pridni pri uporabi teh poti, pri vzdrževanju pa...). Naj zaključim, da smo biološko amortizacijo, ki se je zbirala po prejšnjem zakonu in je predstavljala vir za sofinanciranje del v gozdu, kakor tudi za lagodno iivl-jenje GG-jev, plačevali vsi kupci izdelkov lesne industrije, pretetno iz Slovenije in Jugoslavije. Po razpadu jugoslovanskega triišča, je prekinitev zbiranja biološke amortizacije omogočila zni-ianje cen lesa za lesno industrijo in s tem olajšala preusmeritev na evropsko trlišče. Na gozdne posestnike, ki prodajajo hlodovino po enaki ceni kot prej, žagan les znatno ceneje kot prej, je padlo še večina bremena biološke amortizacije. To se mi zdi krivično, še posebej če pomislimo, da ekologi poudarjajo, da je naravovarstvena vloga goza pribliino 5-krat pomembnejša, kot je vrednost proizvedenega lesa. Pri ponujanju vseh koristi gozda driavljanom je oblast najdareiljivejša, pri kritju stroškov pa ne. • Jože Čadež Zakaj meni ni vseeno! Želim povedati, zakaj mi ni vseeno, kakšna bo usoda socialno-andragoške metode, ki jo je razvil dr. Rugelj. Vključena sem v alternativno terapevtsko skupnost (ATS) dr. Ruglja. Z vsem prepričanjem lahko rečem, da je to moja druga iivljenjs-ka univerza. V tem smislu je na svojevrsten način zdrute-no fizično, intelektualno in duhovno delo. Le kje bi še lahko našla kaj podobnega! Imela sem srečo, da je motnost obstajala tako rekoč pred mojimi vrati. Kjerkoli človek v iivljenju pusti delček sebe, se počuti domače. V enem samem letu smo bili z druiino ali s prijatelji iz ATS več kot dvajsetkrat v hribih. Gore so me prevzele in tudi sin je postal navdušen planinec. Kot eden najmlajših gornikov je poleti, v treh dneh, prečil Kamniške Alpe. Nabral si je spominov in vtisov, ki mu bodo gotovo še dolgo ali pa za zmeraj odzvanjali v spominu. Tako kot nam vsem, ki smo bili zraven. Zato mi ni in mi ne more biti vseeno, da se skuša onemogočiti obstoj in razvoj te ljudem resnično koristne in prijazne dejavnosti, ki rešuje človekova iivljenja. Vse to, kar sem sama prejela v tem programu, je sad več kot dvajsetletnega dela dr. Ruglja. Jasno pa je, da je nečloveško in brezperspektivno, da ves sistem sloni popolnoma in samo na njem. Mislim, da je za iivljenje številnih zanamcev odrešilno in nujno vsaj to, da se mu omogoči usposabljanje in zgoja naslednikov. zdi, da bo takrat ie vsti nekoliko prepozno? Gremo na svetlejši to* Zgoraj omenjeni to ne počn? jo iz hudobije ali osebnf zamer, pač pa iz neznanft, Enostavno ne vedo, kako se obnašajo do različnih j&' nosti, pa (zgolj) zaradi teSi počenjajo neumnosti. Tu je pač recept zelo Prt\ prost. Tudi na Gorenjski boste našli agencije, ki bodo na dolgo in Širok0 razloiile, kako se priprl novinarska konferenca, k0. se medije oskrbuje s podat® kakšna je vloga tiskovne? predstavnika... Tudi (novopečeni) gorem ki politiki se bodo pač mor** soočiti s sedmo silo, pa • hoteli ali ne. Prav pri sU

^ aktivira absolutno brez kih zdravil, zgolj na zdravega delovanja in 8 Ji ja, je tak program tudi c od drugih. oj? Za konec pa še ena ^ Mislim, da je potreb*0^ pustiti ljudem, da sl np izberejo svojega zdro Jo In po zdravi logiki bi* $ zapirati tiste ordinacW>'M ni pacientov in J}n L $ zaobidejo. Za ordinati „/ Ruglja pa to prav %ow * drti. Kljub nemogoč f J meram številni ljudje / o,-----am oa tu^a meram številni ijw*r 0(ji Res je, da je doktor znal koncev Slovenije, P ^jffl poskrbeti za dokumentacijo tujine, vedno zno in ohranitev dosetkov dela v pot do njega. stotinah zbornikov in stro- ^ma Torek, 7. marca 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 25. STRAN GLASOV KAŽIPOT lf Prireditve lf S?°?,ca " V dvoran'ci radovl-ob6 knjižnice bo danes, v torek, val I dr '9°r Razin9er predala o medicini vzhoda in zahoda. Tr*i?rno tekmovanie citrarjev {S9 ' V prostorih OS Bistrica pri "«u bo v petek, 10. marca, z Jetkom ob 18. uri v okviru 2. izbir nega tekmovanja potekalo GoIn° tekmovanje citrarjev za „lanjsko. Na razpis Zveze kultur-S 0r9anizacij Tržič se je prijavilo Sl°ltrarjev, trije dueti in dve boUp,ni ljudskih godcev. Nastope Zamenjevala tričlanska komisija Sta« :„Cita Ga'*. Vladimir Brlek in Bitežnik. Izleti jf^olhograjske Dolomite Kra!r " P|aninska sekcija Iskra manJ organizira v soboto, 11. toj*8- Izlet v Polhograjske Dolo-na iror 00 Pred hotelom Crei-0s' 0d.koder se boste ob 7. uri z doHrTn'mi avtomobili odpeljali v j£ JO Ločnice. Nezahtevne hoje Qa w r do 5 ur. Prijave sprejema tRn°i9? PaJk v tajništvu ISKRA - JJUCno četrtka, 9. marca, do 12. W Sl0vensk'h gonc (aredr?Vor " Društvo upokojencev na v40r vabi svoje člane in druge bo v 1 okr°9 Slovenskih goric, ki avtnK d0, marca, z odhodom PhSn a 00 630 izPred pošte v JernIrVoru* Prijave z vplačili spre-'n ic? v Petek. 10. marca, med 18. ^edd Uro v Doku krajanov v fcnske fotografije 18 „'ce " Jutri, v sredo, bo ob ^sove n/afstavnin Prostorih stavah9rašč|ne otvoritev raz-gije .i l09LafiJ Slovenske fotogra-do3i m1"6dstavIJajo. Razstava bo PoDoirt. arca na °9led razen sobot doY? ?e ,n nedelj vsak dan od 10. fc^nod 16. do 18. ure. 0bvestila M feajalska akcija bo pJA." Danes, jutri in v četrtek ^odaS-l . slovenije organiziral nika 2f5S akcijo za občane Kam-tel ■ rS/?o1e informacije pokličite - 061/1261-200, int. 222. °ncerti f*nsc!rtvTS?;ni Vrtela danes v tJ l farni °erkvi bo krtini g Umki6 .9°dalni kvartet a°dalne JtPlja?e- Predstavil bo tri Nna deTtete skladateljev Stet bolf^'396 In Debussyja. i ^top I tuii ' ^sred0- 00 20 uri Sani na / Narodni 9aleriji v Stnf^-f^^^^^^ t^-VB^S*1 Pri Komendi ^obot0 ^ Pri Komendi bo v h ncert iz ;amuarPa- ob 20- uri !°do SloLno,! »kIajev- Nastopili ?mbei\h2LT Muzikantje. an-^rnendai?'^0^' Pevski zbor »v*8 ln humorista Iča : jjatevž. ' "' "umonsta Iča ir ?°dnart V AUmor m le?nikov r,r?rlambel 0bzorJe iz 2> PoŽn°K1?-30vKu,turnem ?9sbe in hnart .k°ncert z obilo Samb lom T,0'13- Kot gost bo z S 0benem rS°»Pi.9- Jož* Bur-0Ve kase6^ 1)0 tudi predstavitev Stališče ^Prefc1 vtorek. ob 19.30 resernovem gledališču nas ZARJA, d. o. o. trgovsko podjetje Jesenice, Titova 1 razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora JAVNO DRAŽBO Za prodajo naslednjih nepremičnin: 1. del skladišča na Ledarski 6, Jesenice s pripadajočim zemljiščem, stoječe na pare. št. 717/7 k.o. Jesenice. Skupna koristna površina predstavlja 303,75 m2. Izklicna cena nepremičnine je 17.610.000 SIT oz. protivrednost 214.992 DEM. Osnovni podatki: leto izgradnje 1969, dostop iz križišča glavne mestne ulice pod železniškim podvozom po asfaltirani cesti. V skladišče vodijo večja kovinska zgibna vrata, kar omogoča uvoz z manjšimi kamioni in viličarjem. Nosilni zidovi so delno iz betonskih blokov in delno opečni. Izdelani so tudi armirano - betonski stebri in nosilci, na katere so položeni strešni kovinski nosilci. Tlak je liti asfalt. V objektu je elektrika, hladna in topla voda, ogrevanje je možno z radiatorji. 2. trgovski lokal na C. Železarjev 20 - obsega prodajni prostor in manjše skladišče s skupno površino 31,15 m2. Izklicna cena nepremičnine je 2.200.000 SIT oz. protivrednost 26.859 DEM. Osnovni podatki: leto izgradnje okoli 1940, dostop z glavne mestne vpadnice, pred trgovino je omogočeno parkiranje. V času obstoja je bil lokal večkrat adaptiran. Nosilni zidovi so opečni, stropna konstrukcija je ravna armirano-betonska plošča. V lokalu je elektrika in voda, na javno telefonsko omrežje je priključen preko sosednjega lokala. 3. trgovski lokal Intima na Titovi 18 a - s površino 19,09 m2. Izklicna cena je 2.000.000 SIT oz. protivrednost 24.417 DEM. Osnovni podatki: je del trgovskega objekta, ki se nahaja v strogem centru mesta nasproti železniške postaje. Objekt je bil zgrajen leta 1964. Zidovi so opečni. V lokalu je elektrika, hladna in topla voda, telefonski priključek preko centrale, ogrevanje s priključkom na mestni toplovod. Lokal zaseda najemnik s predkupno pravico. 4. trgovski lokal Tik-Tak na Titovi 18 a - s površino 15,55 m2. Izklicna cena je 1.650.000 SIT oz. protivrednost 20.144 DEM. Osnovni podatki: isto kot pod točko 3. 5. trgovski lokal na tržnici - Titova 21 - s površino 34,71 m2. Izklicna cena nepremičnine je 3.000.000 SIT oz. protivrednost 36.626 DEM. Osnovni podatki: je del kompleksa tržnice, zgrajen leta 1960. Lokal je bil večkrat adaptiran. Sprednji del objekta je armiranobetonski skelet s stebri in nosilci, zadnje stene so opečne. V lokalu je elektrika, hladna in topla voda, priključek na javno telefonsko omrežje. 6. objekt Aranžerstvo - tržnica na Titovi 21 - s površino 62,27 m2. Izklicna cena je 2.600.000 SIT oz. protivrednost 28.288 DEM. Osnovni podatki: to je manjši pritličen nepodkleten objekt, zgrajen leta 1960. V času obstoja je bil večkrat preurejen, vendar so bila dela manjšega obsega. Na novo so izdelane sanitarije, ki pa so v souporabi s sosednjim lokalom. Nosilni zidovi so opečni, stropna konstrukcija je ravna armirano-betonska plošča. V objektu je elektrika, voda in telefonski priključek. Nepremičnine se prodajajo po sistemu videno-kupljeno. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in najmanj en dna pred začetkom dražbe vplačajo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun številka: 51530-601-45127. Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili brez obresti v roku 5 dni po opravljeni dražbi.Če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe v roku 5 dni po opravljeni dražbi, nima pravice do vračila kavcije. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavno pooblastilo za licitiranje in izpisek iz sodnega registra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. Kupoprodajna pogodba bo vsebovala klavzulo, da stopi v veljavo, ko jo v smislu 44. člena ZLPP potrdita javni pravobranilec in Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Kupec je dolžan plačati kupnino najkasneje v roku 15 dni po veljavnosti pogodbe. Prometni davek in stroške urejanja lastništva nosijo kupci. Glavna dražba bo dne 21. marca ob 10.uri v lokalu "Tekstilka" na tržnici, Titova 21, Jesenice. Vsa pojasnila so možna po telefonu (064) 81 -551. Možen je tudi ogled lokalov. topilo Gledališče Glej Ljubljana z Iztoka Lovriča AFERO POUHN KUFR. Jutri, v sredo, ob 19.30 bo gostovala SNG Drama Ljubljana s predstavo Daneta Zajca GRMAČE. V četrtek, 9. marca, ob 19.30 je na sporedu Dušana Jovanoviča drama UGANKA. Razstave ca, Jaka Gnilšaka, Stojana Ker-blerja, Janeza Korošina, Marjana Kukca, Toneta Marčana, Janeza Marenčiča in drugih. MALI OGLASI ® 223-444 Dve novi razstavi Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 9. marca, ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo Frana Krašovca (1889-1969.) Razstavo je pripravila Moderna galerija iz Ljubljane. V galeriji Mestne hiše pa bodo ob 18.30 odprli skupinsko fotografsko razstavo, ki jo je kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju pripravil ob osemdesetletnici njegovega častnega člana fotografa Janeza Marenčiča. Na razstavi bodo na ogled fotografije sedemnajstih fotografov, med drugim Dragana Arriglerja, Oskarja Dolen- SOS TELEFON za ženske in otroke • žrtve nasilja 061/97-82 061/441-993 vsak dan od 18. do 23. ure Četrtek, 9. marca, TRIO MORE Večer dalmatinske glasbe. APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. O 632-595 3289 Prodam TROSILEC za hlevski gnoj in OBRAČALNIK SIP 220. Dvorje 77 a, 0422-239_4967 Prodajam kvalitetne globinske sesalce po primerni ceni. 065-378 5020_ Ohranjeno sobno PEČ na olje EMO 8 prodam, za 6000. 041-113 ms, HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK M AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA ZŠAM Šk. Loka, tel.:631-729 RTV SER VIS BALTIČ Sn Bitnje 65 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA i za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. marca, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. marca, ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 15.3.; MADŽARSKA - LENTI, 25.3.; ČEŠKA -1 dan, 6. 4.1995. Rozman, tel.: 064/715-249 Avto šola ZŠAM Škofja Loka obvešča kandidate, da se začne tečaj CPP za A in B kategorijo v sredo, 15. marca, ob 16. uril Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9.-15.; 17.-19. ure; sreda, sob. 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589 (non-stop) BTV 37 cm POLOG: 15.695 BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.940 BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.936 BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.309 BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: 17.591 HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: 21.630 HIFI stolp MAX 460 2 x 60W POLOG: 29.730 HIFI stolp MAX 477 2 x 60W POLOG: 31.963 HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.487 n 11 x po 3. n 11 x po 3. n 11 x po 4. n 11 x po 7. n 11 x po 8. n 11 x po 9, n 11 x po 3. n 11 x po 4, n 11 x po 5, n 11 x po 3. n 11 x po 4, n 11 x po 6, n 11 x po 6, n 11 xpo4, 327 SIT 591 SIT 443 SIT 196 SIT 972 SIT 276 SIT 717 SIT 093 SIT 420 SIT 730 SIT ,589 SIT ,305 SIT ,781 SIT ,133 SIT TEČAJI TUJIH JEZIKOV ŽELITE GOVORITI NEMŠKO, ITALIJANSKO, ANGLEŠKO? Pokličite Ljudsko univerzo Radovljica po tel.: 715-265, do 8. marca! PINGO, do.o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel.: 064/216-141 TRGOVINSKA TEHTNICA 6/15 kg 129.900 SIT SALAMOREZNICA 250 mm 54.500 SIT PEČ ZA PIZZE 121.500 SIT HLADILNA OMARA S STEKLENIMI VRATI . 115.500 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT POMIVALNI STROJI, GOSTINSKA POSODA, FRITEZE... AVTO ŠOLA "VIC" MLADI VOZNIK BODOČI VOZNIKI! Izpit B-C-E-D kateg. Za kandidate z opravljenim tečajem CPP, vožnja takoj. Kranj, Kidričeva 6, tel.: 21-31-60 EGLINA NAJSTAREJŠE NARAVNO ZDRAVILO Obveščamo Vas, da pri nas zopet lahko naročite že pripravljeno GLINO za notranje in zunanje bolezni, s katero razkrijemo in zdravimo zelo uspešno vse Vaše težave. Glino po 990 SIT lahko naročite po tel.: 57-746, vsak dan od 9. do 19. ure! ANIMPORT, a\o.o. Ljubljanska c 5, Kranj tel.: 064/225-697 Zg. Senica 5, Medvode tel.: 061/613-135 BOMBAŽNE TRENIRKE RAZLIČNIH BARV Cenjene kupce obveščamo, da v naših prodajalnah nudimo po ugodnih cenah:tople pode, itisone, pluto, sanitarno keramiko, keramične ploščice, armature Armal... brezplačno polaganje vseh naših podov in dostava na dom. Možnost plačila na več čekov! od 4 do 16 let, manjše s tiskom "Huga". Mlakarjeva 5, Šenčur, tel. 41-154, od 8. do 18. ure DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 830 - 2200 NEDELJA OD li 00 - 2200 Prodam ŠTEDILNIK na drva, dobro ohranjen, zelo ugodno. IB41-707 5037_ Prodam kuppersbusch in trajnožar-ečo PEČ. 045-282_5059 Prodam kuhinjske elemente, pomivalno mizo, štedilnik 2-1-2, kuppers-buch in hladilnik. O 45-422 soeo MOTOKULTIVATOR Muta s prikl-jučkom rolba, nerabljen prodam. O 632-536 popoldan 5063 Ugodno prodam GRADBENO DVIGALO. » 66-990 5068 Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje. ©224-082 5073 Prodam PRALNI STROJ Gorenje 5 kg, nizka izvedba, vlaganje perila zgoraj. 047-602, v sredo, četrtek Prodam mesarsko KOMORO z agregatom - dolžine 4 m. Q061/ 823-328 5126 Prodam manjšo kombinirko za obdelavo lesa, 5 operacij. O48-068 Prodam UNIMAK 421 in enoosno prikolico. 0736-203 5175 GR. MATERIAL Prodam SMREKOV OPAŽ. 207 64- 4506 Prodam smrekove late, primerne za kozolec ali pongte ter rjave jarkice. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, 065-546 4937 Prodam hrastove DESKE raznih dimenzij. Suha 15, Kranj 5067 Prodam VRATA - krilo lužen hrast z odprtino za steklo. Cena 5000 SIT. 0217-079 5098 Ugodno prodam 2700 kosov novega BOBROVCA. 0421-116 5131 IZOBRAŽEVANJE Priprave na eskterno preverjanje znanja za 8. razred na vašem domu ter priprave na maturo, vam nudi skupina inštruktorjev na vašem domu. 0710-099 5n8 Kvalitetne instrukcije vseh predmetov osnovne in srednje šole na vašem domu vam nudi skupina izkušenih inštruktorjev na Gorenjskem. Cena pedagoške ure 600 SIT. 0710-099 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 NAJVIŠJE ODKUPNE CENE CELULOZNEGA LESA NA GORENJSKEM1 Takojšnje plačilo! 066-933, Greoor od 19-21. ure S» Odkupujemo vseh vrst hlodovine, celulozni les, smreke, jelke in bukve ter bukova in kostanjeva drva 0620-749 in 621-849, dopoldan4695 Kupim večjo parcelo ali star, zapuščen objekt na širšem območju Kok-rice, Naklo do Tenteiš. Šifra: PARCELA «y,o Kartice PODARIM - DOBIM lahko kupite na oddelku malih oglasov Gorenjskega glasa, TD Škofja Loka, TD Jesenice, TD Radovljica in v Agenciji TIK-TAK Preddvor! HLODOVINO iglavcev in celulozo odkupujemo, lahko tudi na panju. Ugodne cene in plačilo po dogovoru. ©55-151 dopoldan 5053 Kupim sončne KOLEKTORJE rabljene ali nove. ©41-569 S103 Starinski ženski nakit in dobro ohranjena oblačila, kupim. 0622- 135 5147 Kupim kamnite in lesene dele od starinske hiše. ©622-135 5148 Kupim karamboliran avto. 0733- 435 6152 Kupim 20 kilogramsko TEHTNICO. ©241-127 • 5159 Kupim suhe hrastove plohe. ©241- 723 5162 FINANČNI INŽENIRING NA OSNOVI GARANCIJ - kratkoročna gotovinska posojila in - varni plasmaji vaših finančnih sredstev Tel. 064/225-283, 325-364 LEKERO, d.o.o. Milje 13, ob glavni cesti Kranj -Preddvor tel.: 064/43-345 Kranj, Cankarjeva 7 tel.: 064/224-620 Pri nas lahko izberete: * Keramične ploščice vseh vrat * Sanitarne garniture * GRANITOGRES * FURNIRANE LESNE OBLOGE domačih in tujih proizvajalcev * PARKET * OPAŽ. LADIJSKI POD •OKNA ' NOTRANJA IN VHODNA VRATA * SENČILA: -ROLETE - ALU ŽALUZIJE - LAMELNE IN PUSSE ZAVESE Popusti, ugodni plačilni pogoji, montaža ter prevozi PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE LEKERO, d.o.o. OTR. OPREMA Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK ter nov sedež ležalnik z regulacijo nagiba in hojico v obliki avta. ©802-613 5100 Prodam otroški VOZIČEK in hojico Chico. ©217-573 5149 Prodam otorški športni kombiniran VOZIČEK za 150 DEM. ©730-216 5153 OSTALO TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED, d.o.o. SLOVENIJA, 64260 Bled, Cesta svobode 15, telefon 064/741-811, fax 064/78-381 vabi k sodelovanju dekleta s statusom rednega študenta za delo valleja v igralnici. Interesentke naj se osebno oglasijo v četrtek, dne 9. marca 1995, ob 18. uri v TP Casino Bled, d.o.o., 64260 Bled, Cesta svobode 15. Damo v najem pisarniške prostore v centru mesta. ©331-487 5114 ODDAMO: v Kranju pri sodišču oddamo tri pisarne 56 m2 s CK in tel., v Radovljici prostor za trgovino ali obrt cca 100 m2, v Kranju kavni butik 26 m2, prostor za skladišče in obrt v Šenčurju. APRON 331-292 5186 Prodajam komplet POSODO. Cena kompleta (6 posod) 180 DEM. 0312-201 5049 Ugodno prodam še zapakirano VRTNO UTO 12 m2. 0331-445 sos8 TAPISERIJI "Zadnja večerja" In "Tutan Kamonova posmrtna maska", prodam. Cena-dogovor! 0310-588 5061 Prodam kamp PRIKOLICO z baldahinom, v Strunjanu. 0 632-939, 43-351 Marija 6112 VRTNO GARNITURO iz masivnega lesa, ugodno prodam. 041-051 5115 PRIDELKI Prodam KORUZNO SILA20. 047- 317 4864 KOLESA Prodam MOPED AVTOMATIK, ugodno. 0632-714 5151 Prodam SENO. 0 46-142 5038 Prodam krmilni KROMPIR. 0633- 277 5056 Prodam prvovrstno SENO, otava, detelja. 0 623-242 ali 65-862 5113 OBLAČILA POSESTI NEVESTE POZOR! Obiščite izposo- ievalnico poročnih oblek z najnovejšimi poročnimi oblekami. Veritas, Jenkova 1, Kranj. 0 224-158, 312- 207 4790 HIŠO kupim v Kranju ali bližnji okolici (enonadstropno ali mansardno). Šifra: HIŠA 4330 Prodamo polovico HIŠE z lastnim vhodom, 80 m2, v Žireh, ugodno. 0 325-815 4548 LOKALI GOSTILNO v Šk. Loki prodamo ali oddamo in trgovski lokal prodamo v Kranju. 0242-307 5062 PRODAJALNO v obratovanju dajem v najem. Lokacija na Gorenjskem. Informacije po telefonu 43-166 v petek in soboto od 15. do 19. ure KRANJ CENTER: oddamo poslovne Rrostore različnih velikosti. Prodamo išo s 100 m2 poslovnih površin v pritličju v bližini sodišča. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, 0211-106 5183 TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE VAS VABI NA JOŽEFOV SEJEM '95 15. do 19. marca '95 Trgovci, obrtniki, podjetniki Če se želite predstaviti, ali dobro prodajati... OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVINO NA PROSTEM: TRADICIONALNI "JOŽEFOV SEJEM '95" AM JESENICAH! Inf.: TD Jesenice: 064/81-974 DESIGN, d.o.o.: 064J83-145 "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je že 4. natis! Maria Treben Zdrcuoje iz ^Božje 'orne tek$ Nasveti in izkušnja i zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 17 jezikov, prodanih pa je več kot 6 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejšin obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ... Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige je samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dm ob prevzemu knjige. Nagradno žrebanje: med našimi naročniki smo izžrebali 5 lepih praktičnih daril in 3 nagradna S - dnevna potovanja z avtobusom v RIM: Burger Francka - Komenda, Vrabec Francka - Dutovlje, Tavčar Mija - Kranj. TUDI MED NOVIMI NAROČNIKI BOMO IZŽREBALI PODOBNELEPENAGRADE NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:................................ Ulica in hišna št................................ Kraj in poštna št................................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 UP RADOMLJE Relechova 15 61235 Radomlje Tel.: 061/727-533 Fax: 061/721-032 Delovni čas: pon. - pet.: 7.-19. ure sobota: 8.-12. ure VABIMO VAS NA UGODNO PRODAJNO AKCIJO V MESECU MARCU: j • hrastove, bukove in borove stole in mi# iz domačega in izvoznega program^ • v marcu 20 % popust, če boste plačali z gotovino • možnost obročnega plačevanja na 3 obroke - brez obresti PRIREDITVE PLES bo, v soboto 11.3.95 ob 21. uri v dvorani KS Stražišče. Vabi MOJA- MOJA! 4871 URŠKA več plesna šola vpisuje začetnike in dobre plesalce. 041- 581 5096 Plesna šola URŠKA v Kranju, Radovljici in v Škofji Loki. 041-581 5097_ POSLOVNI STIKI Prodam vpeljano OBRT s tržiščem zaradi odhoda v tujino. Šifra: EKSISTENCA 4878 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV!. TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 RAZNO PRODAM V občasno varstvo sprejem otroka, prodam telefon PANASONIC, SAT anteno. 0623-078 so2e Prodam slivovko ter smrekove plohe in deske. 046-138 504i Prodam R 4 za dele. TAM 110 T za prevoz čebel, 66 AŽ panjev in 30 novih AŽ panjev za 10 satov. 046-434, po 15. uri m4a Ponovno v prodaji 20% zvišana cena zazidljive gradbene parcele v Begunjah pri OŠ. 0061/125-10-90 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2. 0730-031_4Mi Na Bledu prodamo HIŠO takoj vseljivo. Partizanska 23 a. ©77-975 5028_ V Radovljici, lescah ali okolici vzamem v najem hišo za daljše obdobje. ©317-427_5032 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam zazidljivo PARCELO 1400 m2, 5 km iz Kranja v smeri Škofja Loka. ©213-627, zvečer od 20. do 21. ure 5052_ Prodam PARCELO 785 m2 v Seničnem. 0332-015 sos i Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja od 600 m2 dalje, ali menjam za kvalitetno njivo v Vogljah. Njivo tudi prodam najboljšemu ponudniku. Šifra: NJIVA_srn KUPIMO: ob cesti od Kranja do Šenčurja kupimo zazidljivo parcelo 3000-5000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16, 0211-106 6176 Kupim manjšo hišo z vrtom v Kranju ali okolici. Lahko tudi nadomestna gradnja. Šifra: HIŠA Z VRTOM 6177 PRODAMO HIŠE: Sp. Gorje dvosta-novanjsko hišo na večji parceli, Ribno pri Bledu stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju. Kranj center hišo z delavnico, Šenčur dvostanovanjsko hišo na manjši parceli. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, 0211-106 5178 KUPIJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, 0211-106, od 8. do 18. ure 5179 KUPIMO: večjo zazidljivo parcelo 1000-2000 m2 ob cesti v Kranju ali na obrobju mesta. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16, 0211-106 5182 Najamem manjšo hišo z vrtom v ol'.onci rvrania. kasneje možen odkup. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, 0211-106 5184 POSEST: v okolici Kranja in Radovljice kupimo starejše hiše potrebne obnove in novejšo hišo ali bivalni vikend. APRON 331-292, 331-366 TV - video - AUDIO CD PIONtEOF* marantz JMw> KEF UBL Jamo MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 2x70 W 126.400 SIT GORENJE 51TTX 48.990 SIT S0NY E-180 630 SIT S0NY UX-S 290 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV. HI • FI KOMPONENT IN SURROUNO SISTEMA._ ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tel.:222-055 -,-rr-r. ŠPORT STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Inforamcije na ©329-886, Smledniška 80, ali na 331-301 2596 Kovinske zaščitne in okrasne mreže izdelujemo po naročilu. ©82-104 ŠKORNJE za folkloro in za ansarfjj izdelujem. © 46-169 Izdelujemo močne ClNKAa SMETNJAKE in ŽEBLJE raznih * žin. Jenkole, Prebačevo 32 a. poldan. 0326-426 KOMBI PREVOZI tovora do ©215-211 1500W II* EUROPIZZA |\|OVO*l\IOV0 *** OGROMNA DOSTAVA PIZZ j DRUŽINSKA PIZZ^ del. ćas: VSAK dan od 9. do 22. ure ff>ftc JI/001 K1 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure ii U04/JO I 1 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČN^ OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne, stroje, štedilnike. ©211-140_3241 MUNCHEN - prevozi do 7 oseb. Prijave in inf. ©82-104_5023 Izdelujem smetnjake iz pocinkane pločevine, dostava. ©324-457 5027 Poceni proizvajamo udarne VIJAKE za pritrditev kombi plošč. ©83-850 Srednja gostinsko-turistić'1' in ekonomska šola Bled na podlagi Odredbe o po?*0^ izvajanja javnega razpis3 «5 oddajo javnih naročil (Ur. št. 28/93 in 19/94) in 0°w statuta SGTEŠ Bled objavi)3 JAVNI RAZPIS 00852-17-266-690 00852-17-266-691 00852-17-266-692 00852-17-228-693 00852-17-266-694 POKLIČI ME 00852-17-266-690 00852-17-266-691 00852-17-266-692 00852-17-226-693 00852-17-266-694 za izbor najprimernejšega "^j nudnika za najem prostori 0tf P"! STAN. OPREMA Prodam tri leta staro dobro opremljeno SPALNICO, barva mahagonij, cena po dogovoru. ©43-558 4643 Po zelo ugodni ceni prodam KAVČ in dva fotelja. Podreča 14, Mavčiče5043 Prodam ohranjeno KUHINJO. © 332-427 5048 Ugodno prodam otroško posteljo z jogijem in pisalno mizo. ©41-245, 41-238 5092 Ugodno je naprodaj BILJARD, &rimeren za gostinske prostore, om Petra Luzarja 58© 50-405 4490 KAJAK (poliester) prodam, dodam tudi krovnico. ©311-266 4669 LOPAR za tenis HANIL prodam. ©311-266 4670 Prodam JADRALNO PADALO Extel 26 m2 z sedežem, protekcijo in rezervo. ©802-726 5163 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. 00609/622-946, Lesce 3919_ IZOLIRAM CEVI centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, armaflexom ter drugimi materiali tudi za podjetja. Cena ugodna! 0061/485-360_3920 Strokovno obrezovanje sadja in grmičevja! Okolica Kranja in Radovljice, ©714-282_4185 ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. ©326-969 4337 VODOVODNA POPRAVILA IN INŠTALACIJO V NOVI HIŠI, pa tudi čiščenje bojlerjev (manjša poraba elektrike), vam naredimo za garancijo in solidno ceno ! 0218-427 4579 Nastavitev in popravilo TV ANTEN (dograditev A in MMTV). 0215-146, 57-420_4704 Vodim poslovne knjige obrtnikom in manjšim podjetjem. Opravljam tudi razna administrativna dela. 0212-108 ali 241-301 4892 OLJNI GORILCI, avtomatika - montaža, servis, meritve. BETA-S,d.o.o., tel., in fax: 874-059 5019 NAPELJAVO VODOVODA v hiši ("štemamo" sami= ter tudi drobna popravila (pipe, čiščenje bojlerjev in odtokov itd...), vam naredimo kvalitetno, hitro, po konkurenčnih cenah! ©218-427 5123 Panasonic Atestirane centrale, tetefoni ki telefaksi za prave postovnežs SERVIS Z ORIGINALNIMI DBJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRSOV/IISIA. - SERVIS Upravi M: 064 222 868 tu 064 222 »67 UUBUANA.tel/fax.:061 169 0 232 KRANJ, tol/fa*.: 064 222160 organizacijo šolskih malic v stavbi SGTEŠ v Radovljic enjska cesta 13. Predmet javnega razpisa Je nudba za: 1. - oddajo poslovnih PxoS^ \ za dejavnost priprave nj* s izključno dijakom in zapos'6 na šoli za pribl. 400 oseb * Prostori so naslednji: - razo8 kuhinja (21,65 m/2) - shramba (16,75 m/2) ,g| - vodenje in organizacija s°"gj malic dijakom in vsem zap' ^ nim v SGTEŠ (pribl. 400 °p kov) Seznam opreme lahko za£n6 dejavnosti v šolski kuhinji ^ - sestavo kadra oz. zapo*., t ki bo vodila šolsko kUgji dokazili o izpolnjevanju n'9 kih standardov, . «jF - prednosti oz. ugodnosti, ponudnik nudi naročniku; «. 4. Ponudniki lahko <*&£(M datne informacije na &w 2 Bled. Prešernova 32 °°'b^ 1995 po tel. 77-331 ali os* 5. Rok za oddajo ponudb L uro pred odpiranjem P°P g m je v petek, 17. 3.1995, do J J Ponudniki morajo dostav' . ^ dokumentacijo v zapeca! -A verti z oznako "ne °%ffc' ponuba" na naslov: Bled, Prešernova 32. ^ 6. Odpiranje pravočasno!^| lih ponub bo 17. 3. W ,0 Ai uri v strežni učilnici »w Bledu, Prešernova 32. ^ 7. Za izbor najugodneje | nudbe veljajo naslednji - ugodna ponudbena c& - plačilno pogoji ^ - prednost imajo P°nU°%C z najbolj kakovostno P° ^ - garancijo za izvedbo P J 8. Z uspešnim ponudnike sklenjena pogodba za jpis' čas 3 let, v 10 dneh P° r- pogodbe. tffi. Če se določila pogodbe izvajala, ima druga P0^ z v stranka pravico odpov povednim rokom 3 me Jože P°9ac satelitski ^stemi "Amstrad" J^9 KANALOV NA EKRANU (11 JEZIKOV) WvT*,N 40 RADIJSKIH POSTAJ '-^ODErji KARTICE ZA F1LMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTUIVI SISTEMI 1 £OpNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK iK'OKA, GODEŠIČ 125 TEL.; 064/633-425 JJ^ SERVIS Sinko! Popravila tele-WMtu ^orenie na vašem domu. 0 "'99 5083 STANOVANJA VOZILA STAai?i?1erno dvo ali več sobno -SNOVANJE v bloku za daljšo dob ?• ® 401-249 vEy.°sobno neopremljeno STANOVE v Stražišču oddam za 2 leti. !^2J16_so" u£ VA^?mem 1 ali 2 sobno STANO-to^JE v Loki, Kranju ali okolici. ^106_ 5033 u^em SOBO z možnostjo prehranila v Lescah, na Bledu ali v ■^gvjjici. O065-809-057 5087 podamo STANOVANJE na Bledu, ffia 85000 DEM. «061/614-629 <^__ dvosobno ali dvoinpol v I£°gvliici. ©061/614-629 sise njodam 2-s STANOVANJE s kabi- Prodam ŠKODA FAVORIT 136 letnik 1991, rdeče barve, 35.000 km. O 421-821_4789 SAMARA, letnik 1992. 30000 km, prvi lastnik, dobro ohranjena, prodam. «725-055 5021 Prodam FORD ESCORT, letnik 1988, 1.3, prvi lastnik, 52000 km. 0218-827 5031 Prodam GOLF, letnik 1980. ©403- 234 5034 Prodam R 4 GTL, rdeč, letnik 1987, prodam. «620-885 5035 Prodam FORD ESCORT, letnik 1976, 1100, registriran do 2/96. «46-533 5036 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. ©725-176 5042 Z 101 GTL 55, letnik 1/83, neregistriran potreben popravila, ugodno prodam. S 83-336? Jesenice 5045 Prodam 126 P letnik 1988, 57.000 km, odlično ohranjen. « 215-540 ■m J t>r* ima SS"1, ?6 m2 v centru mesta Kranja, ^ernova 12, II. nadstropje. Infor-Orj no v tore' sredo, petek in soboto - IB- do 20. ure na «311-383 siei POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 LOKA - Groharjevo nas., C?"o prodam 1-ss, s CK, telefo-<^32 m2. «622-807_S173 UHODAMO: 2-sobno stanovanje v st' nad. stanovanjske hiše s šestimi o^ovanji, 88 m2 (80 m2 neto), Q0vlieno, etažna CK, telefon, 2 gc.\0na. v centru Kranja, 220.000 o2f- DOM NEPREMIČNINE, Kranj sia3,er- Koroška c. 16, «211-106 VZAMEMO MAMNJŠA STANOVA za rnlade slovenske družine NlNcPslovneže- D0M NEPREMIC-fcvlfc' Koroška c. 16, Kranj center, ^1J06_ 5181 Na Planini in v severnem *no« Iania takoj kupimo za gotovino APbS."0 in dvosobno stanovanje. <*°N. 331-292_5185 $q?0dAMO: Garsonjero 25 m2 v f^'ievem nas. na Planini 1-ss 50 iHj'rss 89 m2, 2-ss v Bohinju in J92nl§e na Jesenicah. APRON 331- V___ 5186 fft^-MEM0: v Kranju, Šk. Loki, N^vll'ci in drugje na Gorenjskem vanieL. ^° stanovanja in stanove hiše. APRON 331-292 s187 Prodam MITSUBISHI COLT. letnik 1991, 50.000 km, katalizator, odlično ohranjen, prvi lastnik. «76-974 sosi Prodam Z 101, letnik 1986. 427 »76- 5054 Al SERVIS AVTOMOBILSKIH 'ZPUŠNIH CEVI 0 y [t ^BNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 i* iti a i * •A Z 101, letnik 1988/89, ohranjeno, od prvega lastnika, kupim. «622-723, zjutraj 5070 JUGO 55 AX, letnik 1987, reg. do 21 96, cena 3200 DEM. Radovljica, «714-879 5077 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990. «730-188, po 15. uri s078 R 19 16 V, letnik 1992, 13000 km, 5 vrat, centralno zaklepanje, elek. stekla, pomična streha, seervo volan, športni sedeži, črne kovinske barve, prodam. «741-801 5079 Menjam LADA NIVA za YUGO. « 736-395 5084 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 I, I 12/91, FORD ESCORT 1.6 16 V, letnik 8/93, LADA SAMARA, letnik 1987. «718-566_5089 Prodam FIČOTA reg. do 7/95, cena po dogovoru. «218-555 5093 Prodam JUGO 45, letnik 1990, reg. do 2/96. «242-817_5099 R 5 CAMPUS, letnik 1990, vreden ogleda. «241-342 5101 Prodam Z 101, letnik 1974, (egis-, triran. «633-605, popoldan 5108 Prodam MERCEDES 200 bencin, letnik 1986, bogato opremljen in JUGO 55 KORAL, december 1988, reg. do 12/95. «719-525 5109 MAZDO 121 S, letnik 10/92, belo, z dodatno opremo, prodam. «43-440 Prodam os.avto OPEL CORSA, limuzina, letnik 1987. «881-952 ali 881-667 5122 Ponudba tudi v letu 1995 OGLASI DO 10 BESED BREZPLAČNO *irszDla''JS^em 9f'asu boste Vaše male oglase lahko objavljali besgi Cn°. če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 /a«(?0s'a'/ na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon s'užhr> *° Pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno P° tlPf ŽO,s°VI t v Kranju. ^"lo t uu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, °cf fQ naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši °0/eSft°esed» če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v 5?/ooo/n °?d°lku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku 5° Od** ?.nin storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa esec/ vffi6 tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 °°serj *'lučiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v In*- « naiVa* in K___.~i ..xt______t___i:_________ /__L„ Iffereser^eć 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako *6fona u ^ami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali t* 'o/efft 00 objavljen') %no a?U 064t223-444 sprejemamo male oglase nepre-5rn0 \ja~* "r dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 J"o, oh „ na razpolago od ponedeljka do petka med 7: in 15. V*l*h do 17. ure. * #" Pobite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ priimek, naslov: Na ^^objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Prodam FIAT TIPO 1.7 diesel, letnik 1989, freg. do 2/96 in ŠKODO I. 83, nereg. za 500 DEM. «66-231 5127 Z 850, letnik 1983, celo leto reg., prodam. «45-582 6132 Ugodno prodam Z 101, letnik 1985, reg. 31.1.96. «328-292 5133 Ugodno prodam Z 128,1. 85. «328- 137 5134 DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, 60.000 km, modre barve, reg. do 2/ 96, prodama za 8800 DEM. 0401- 073 5135 Ugodno prodam R 4 TL, letnik 1978, reg. do 6/95, dobro ohranjen. «57- 980 5139 Prodam R 4, letnik 1983, reg. celo leto, cena po dogovoru. «329-718 Prodam AX 14 LD, letnik 1989. «422-738 5141 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, 10/ 91, bele barve. 60000 km. «49-423 5143 Prodam JUGO KORAL 45. letnik 1991, dobro ohranjen. «65-870 5145 ZAPOSLIMO KV ofset tiskarja Tiskarna P0ŽGAJ Kokrškibreg2,64000 Kranj Tel.: 064/214 - 644 Redno zaposlim 5 komercialistov in 5 terenskih zastopnikov. Prevoz ni obvezen. Samo resne ponudbe na «064/331-307, od 12. do 14. ure 5138 Brezposelnim z lastnim prevozom nudimo možnost odličnega zaslužka - terenska prodaja. «82-049 5142 Urejenim in komunikativnim osebam nudimo delo na terenu. Povprečni OD 1500 DEM. 0620-86/od 12.30 do 15.30 ure 5158 PRODAJALCA z ustrezno izobrazbo redno zaposli VENERA SHOP -Medvode. OD 70.000 SIT. «218-938, 0609/621-430 5192 JUGO 55 KORAL, letnik 1988, reg. 7 Tir H T T 25.5.95, cena 3300 DEM. Vrhovac, «*w4nUU* Gorenjska 20, Radovljica 5154 Prodam OPEL ASCONO, letnik 1983, dobro ohranjeno, reg. do 1.3.96. «64-373 5157 Prodam GOLF L, ugodno. «802- 726 5164 Prodam FLORIDO 1.4, letnik 1990, bele barve, zelo dobro ohranjen, prevoženih 62000 km, reg. januar 96, cena 6700 DEM. «84-655 si65 Prodam MERCEDES 508, motor in karoserijo. «736-203 5174 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. «325-981 28646 Po 17. marcu bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20.tedenske rjave jarkice ISA) z začetkom nes-nosti konec marca. Cepljene proti vsem kokošjim boleznim, debikirani kljuni, talna vzreja, cena 720 SIT/kos. Žabnica 39, «311-767 4591 Dobrim ljudem oddam črnega PSIČKA, starega dva meseca. «242-378 4847 Prodam čistokrvnega NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega 4 mesece, že dvakrat cepljen, po ugodni ceni. Ražič, F. Prešerna 21, Jesenice 4727 Prodam več OVNOV za rejo ali zakol. Kapus, Zagonska 16, Bled 5017 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Ribno, 76-308 5018 Za 5000 SIT prodam PAPAGAJA, papigo s kletko. 066-146 5024 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 mesece. 0311-900 smo Prodam mlado KRAVO za zakol ali meso od nje. 0061/824-156 5046 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. 066-167 5072 Poceni prodam NIMFE par s kletko na 052-202 5074 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. 0718-512 5075 Prodam BREJO KOBILO. 0872- 612 5172 Prodam 130 kg težkega TELETA. 045-552 5086 TELIČKO simentalko 120 kg. pro-dam. 0682-054_5094 Prodam TRI KLETKE po 120 nesnic. 0332-217 5104 Prodam več JAGNJETOV. 0 872- 609 5105 Prodam BIKCA simentalca 80-90 kg. Lukan, Stagne 3 5116 Prodam dva TELIČKA 110 kg in kupim brejo kravo. 0697-040 5128 Kupim dva TELIČKA, stara do eneta tedna. 045-682 5129 PURANE stare en mesec, po ceni 850 SIT/kom, prodam. 0217-128 5137 Prodam dve telici, težki 110 kg simentalki. 0736-448 5144 Kupim TELIČKA simentalca, starega 10 dni. 065-565 ali 65-411 5150 Prodam TELIČKO, staro tri tedne, A kontrola. Voglje, Na vasi 12, Šenčur 5186 Kupim mlado kravo simentalko, brejo. Fortuna, 0681-234 5171 Prodam TELETA simentalca in traktorske PLOŠČE. Ribno 2, 077- 168 5076 Pri zahvali za pokojno Maro Krč je prišlo do neljube pomote. Za njo žalujejo POLŠAKOVI in ne POLJŠAKOVI., kot je bilo napisano Za napako se opravičujemo! ZAPOSLITVE Na Bermudskih otokih - hoteli in restavracije iščemo natakarje in kuharje. Informacije na naslov: VVORLD ACCESS, PO.BOX 364, 48 PAR LA VILLE ROAD, HAMILTON HM 11, BERMUDA_3061 Možnost redne zaposlitve dobi ZASTOPNIK MK. Tedenske izplačila, dodatna stimulacija. 0 212-260, 0609/620-560 3926 če ste komunikativni in imate voljo do dela z ljudmi, nudimo zaposlitev. Tedenska izplačila. 053-415, od 19. do 21. ure 4447 Zaposlim več mizarjev in priučenih delavcev. Lahovče 31, 0421-781, 41-098 4700, MZM, d.o.o., Bled - ZAPOSLIMO več GRADBENIH DELAVCEV. 0064/ 741-116, 741-317_4899 Zaposlimo simpatično dekle v KAVA BARU. 045-360, 45-828 4907 Redno ali honorarno zaposlitev nudimo vsem, ki jim delo ni odveč, izplačila tedenska. 0328-265, 84-662, 0609/620-562_4939 Gostilna v Kranju redno zaposli dekle za pomoč v kuhinji. 0 332-122 4975_ Zaposlim dekle v bifeju - dobro plačano delo. 0 332-518_4978 Za ambulantno prodajo mesnih izdelkov zaposlim ŠOFERJA. Pogoj trcjovec s prakso. Šifra: MESARIJA Nudimo dober zaslužek vodjem skupin z lastnim prevozom. 0 53-415 torek, sreda od 19. do 21. ure 5069_ Išče se voznik z lastnim prevozom. 0332-015 5080 PIZZERIJA ŠPELA išče dekle (na-takarico) za delo v strežbi. 050-267 5088__ Redno zaposlimo: en prodajalec -skladiščnik kmetijske mehanizacije, en prodajalec rezervnih delov in en finančni knjigovodja in pogodbenega delavca z aktivnim znanjem italijanskega jezika. Pogoj vsaj 5 do 10 let delovnih izkušenj. Prijave v 15. dneh za naslov- GUZEU Franc, Sv. Barbara 23, škofja Loka 5095 Iščem akviziterje ali vodjo manjše skupine za prodajo zdravilne gline in mazil. Provizija 40% + dodatno nagrajevanje. 057-746, od 9. do 17. ure - 5102 Honorarno zaposlim inštruktorja slov. jezika na domovih ali germanista na Gorenjskem. 0710-099 5117 če ste izkušeni v akviziterstvu in zastopništvu, dobite delo v uspešnem podjetju. Vabljeni tudi vodje skupin. 0213-411 5124 Zaposlim monterja ogrevalnih na- Srav - ključavničarja. Toplotna in ladilna tehnika 0621-438 5125 HONORARNO DELO Z DOBRO PROVIZIJO nudimo komunikativnim osebam z lastnim prevozom. Predstavite dobre artikle tudi drugim. 065-773 po 17. uri 5130 Posebno org. poslovna enota pri MK nudi honorarno ali redno zaposlitev osebam, ki jim delo ni odveč. Možnost napredovanja. Najboljši nagrajeni dodatno. 0 0609-620-475, 064/634-064, 56-105 5136 ZAHVALA Ti si visok, mračen Bog, ki ga molijo tisti, ki so sami - kot ti, gora, gora v temi. (G. Strniša) Vsaka pot se nekje in nekoč konča... Končala se je tudi življenjska pot najinega ljubega moža in očeta ANDERLE LIBORJA - MATJAŽA Prisrčno se zahvaljujeva vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi, ga zasuli s cvetjem in sočustvovali z nama. Še predvsem pa se zahvaljujeva: vsem sorodnikom, GRS Tržič, VVZ Tržič, BPT Tržič, PZS-GRS, alpinistom, letalcem iz Lesc, sostanovalcem z Deteljice 7, bratom Zupan za zapete pesmi, prijatelju - duhovniku iz Preddvora za opravljen cerkveni obred, Viktorju Bečanu za zadnji letalski pozdrav. Zahvaljujeva se tudi ZD Tržič dr. Rusu, Bolnišnici Jesenice, Kliničnemu centru - oddelku CIIM, ki so si prizadevali ohraniti njegovo življenje. Prepričana sva, da spomin nanj še dolgo ne bo zamrl, in da nikoli ne bomo pozabili njegovega polnega, plemenitega življenja. S spoštovanjem in hvaležnostjo žena Erna in sin Aljaž ZAHVALA V petek, 3. marca 1995, smo se v njeni 87. letni starosti poslovili od naše drage mame IVANE OSTERMAN roj. Urbani ek Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo imeli radi in so jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dali za sv. maše. Zahvala župniku iz Šenčurja in župniku iz Predoselj, osebni zdravnici dr. Teranovi in dr. Simonitijevi ter pogrebnemu podjetju Navček. Hčerka Ivanka z družino Luže, 3. marca 1995 ZAHVALA Zbogom oče/ Samorastnik v iivljenju odraščal v trdno si drevo, kjer plemenitost tvojega srca sij korenine, vere in moči bogastva znanja je bila. Milo v soncu zvon poslednjič ti zapel pesem "Slovenec sem", večni dom ti oblolila solza dragih, zlato ti srce škropila, božja roka k sebi priklenila v večni mir, v tišino polotila. Lepo je bilo živeti ob tebi "Miklavžev ata' ALOJZ ZUPAN roj. 1909, voznik, mojster avtomehanik Mnogo vas je bilo, da bi se lahko zahvalili vsakemu posebej. Iskrena hvala vsem, ki ste mu v najtežjih trenutkih s svojo toplino blažili hudo trpljenje, nam ob slovesu lajšali neizmerno bolečino in se poklonili njegovemu spominu. VSI TVOJI Visoko, Ljubljana, Zuerich, Tržič, 1. marca 1995 Jeseniški SEIKO pred stavko V družbi S.E.I.K.O so minuli petek na zboru delavcev sklenili, da bodo pripravili stavko, če do vključno danes, torka, 7. marca, ne bodo dobili januarskih plač. Jesenice, 6. marca - Danes plač še ni bilo, če jih tudi jutri ne bo, se bo v sredo, 8. marca, ob 6. uri začela stavka, napoveduje sindikat SKEI. V družbi S.E.I.K.O so torej razmere skrajno zaostrene, ker delavci plač za januar še niso prejeli, brez plačila niso več pripravljeni delati. Februarske plače pa pričakujejo najkasneje do 21. marca. Od vodstva koncema pričakujejo, da bodo odgovorni na zboru delavcev pojsnili, kakšni bodo ukrepi za nemoteno poslovanje družbe. Nova vodilna ekipa družbe S.E.I.K.O z Marto Gorjup- Brejc na čelu je po sklepu koncema pripravila projekcijo poslovanja do konca letošnjega leta, ki kaže, da so polno zasedeni do junija, tudi za naprej pa pričakujejo dovolj aela. Izvozijo približno 70 odstotkov izdelkov, vendar bo potrebno izvoz usmeriti tudi v druge države, ne le v Italijo. Zaradi sorazmerno slabih, že podpisanih pogodb, bo družba v letošnjem prvem polletju imela izgubo, z boljšimi pogodbami jo bo moč zmanjšati do konca leta. Denarni tok bo v prvem polletju negativen, do konca leta pa naj bi se pokril. Vaje češke in slovenske vojske Ljubljana, 7. marca - Od 5. do 11. marca 1995 poteka na podlagi programa o meddržavnem sodelovanju med ministrstvoma za obrambo Češke Republike in Republike Slovenije skupno usposabljanje v zimskih razmerah "POKLJUKA 95". Pri urejenju v Vadbenem centru na Pokljuki bodo sodelovali s slušatelji Šole za častnike tudi kadeti češke vojaške akademije iz Vvškova. Udeleženci bodo izvedli vaje z različno vsebino, od šole alpskega smučanja, biatlona in spoznavanja s paintballom do priprave smuči in opreme, zimske alpinistike in tekmovanja v smučanju. • S. S. Konjeniški klub Komenda Dobri organizatorji in gospodarji Jahači in kasači pridejo radi v Komendo. Komenda, 6. marca - V Konjeniškem klubu Komenda, ki letos praznuje 40-letnico delovanja, bodo se naprej prirejali priljubljene športne prireditve, po katerih so danes kot dobri organizatorji poznani po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Na delovni skupščini v soboto zvečer so pregledali delo in se hkrati zavzeli, naj bodo delovni zbori članov kluba redno vsako leto. Lani so v klubu obnavljali kasaško stezo, položili 800 kvadratnih metrov asfalta od vhoda v hlev do tribune. Povečalo se je tudi število tekmovalnih konj. Lepe uspehe so člani dosegali na različnih tekmovanjih po Sloveniji. Letos bodo ob 40-letnici priredili jubilejne dirke, na katerih bodo tekmovale dvovprege (tudi kmečke, ki so posebnost v Komendi), na programu bodo galopske in jahalne dirke, pripravljajo pa tudi dva kmetijska sejma. Na skupščini pa so se tudi zavzeli, da je traba še do prve prireditve pridobiti uporabno dovoljenje za tribuno, za kar bo treba urediti streho. Še naprej pa bo njihova glavna skrb dobra organizacija prireditev, po katerih so bili poznani že do zdaj in zaradi katerih jahači in kasači vedno radi pridejo v Komendo. Na slovesnosti ob 40-letnici, ko bodo pripravili povorko tekmovalcev in narodnih noš, bodo podelili tudi priznanja članom in tekmovalcem. • A. Žalar Harmonikarji na kasetah Predstavitev Besnici Besnica, 6. marca - Turistično društvo Besnica je pred kratkim pripravilo v dvorani gasilskega doma v Besnici promocijski koncert z lanskega tretjega prvenstva harmonikarjev na diatonični harmoniki v Besnici. Pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, Glasbene agencije Kniflc in Aligator music snopa je založništvo Helidon s Turističnim društvom Besnica predstavilo izid avdio kasete, na kateri so skladbe dvanajstih najboljših harmonikarjev z lanskega tekmovanja. Ob tej priložnosti pa sta bili predstavljeni tudi video kaseti z lanskega tekmovanja. S po eno skladbo so na avdio kaseti, ki je zdaj naprodaj v trgovinah s kasetami, (video kaseto pa je moč naročiti pri TD Besnica -tel.: 064/403-109) so tekmovalci Gregor Eržen iz Dola pri Medvodah, Bojan Jerič iz Tatinca, Gregor Vrhovec iz Domžal, Robert Urbiha iz Kranja, Beti Bogataj in Tomaž Bertoncelj iz Besnice, Andrej Svetlin iz Tuštanja Skratka, novo vodstvo ocenjuje, da je tekoče poslovanje moč sprati na zeleno vejo. Velik problem pa so stari dolgovi, saj je družba s tekočim poslovanje sposobna pokriti le 15 odstotkov čistega dolga. Predstavniki koncema so na na skupščini družbe S.E.I.K.O 20. februarja že povedali, da nameravajo družbo zaradi njene zadolženosti prodati. Njeno vodstvo in sindikat pa želijo, da jo odkupijo zaposleni in poslovni partnerji. Stavka bo torej stvari le še bolj zapletla. • M.V. Tretji ropar se predaja sam Kranj, 7. marca - Včeraj naj bi se kriminalistom sam predal tretji ropar v zasebno menjalnico Sum, 20-letni L. J., ki je po ropu pobegnil v Nemčijo. Za njim so razpisali mednarodno tiralico. Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je včeraj povedal, da bi L. J. sicer aretirali nemški policisti. V zvezi s poslovanjem zasebne menjalnice Šum v Kranju pa je dejal, da kriminalisti v preiskavi sodelujejo z ministrstvom za notranje zadeve, z uradom za pranje denarja pri slovenski vladi, banko, ki je pristojna za nadzor nad menjalniškimi posli, devizno inšpekcijo ter z okrožnim tožilcem. O rezultatih preiskave, ki še ni zaključena, je za zdaj še preuranjeno govoriti. Boštjan Sladic je v zvezi z Antonom Poklu-karjem iz Gorij, osumljenim napada na 90-letnega zeliščarja Dež-mana, dejal, da so se kranjski kriminalisti povezali z ljubljanskimi in avstrijskimi kolegi. Avstrijci, kot je dejal, poznajo podoben primer vezanja žrtve z žico, kar je nenavadno. • H. J. pri Moravčah, Klemen Grašič iz Tenetiš, Vojko Ukmar iz Radovljice, Andrej Pivk iz Tržiča, Pepca Blejc iz Mengša in Franz Lamprecht iz Beljaka. Prireditev z gosti in polno dvorano obiskovalcev je bila uvod v priprave letošnjega 4. prvenstva harmonikarjev, ki bo v Besnici 11. junija. Predstavljen je bil tudi nov znak društva. • A. Ž. Skupščina IPA Bled - V petek so imeli člani regijskega kluba mednarodnega policijskega združenja IPA na Bledu drugo skupščino. Na njej so med drugim za novega predsednika kluba izvozili Borisa Marčetiča, namestnika komandirja jeseniške policijske postaje. Skupščine so se udeležili tudi avstrijski gostje in predstavniki slovenske IPA. • H. J. Dan odprtih vrat na prometni policiji Kranj - V soboto, 11. marca, bodo kranjski prometni policisti skupaj z inšpektoratom policije pripravili dan prometne varnosti. Tega dne bodo pred stavbo UNZ v Kranju odprli pano, na katerem bodo predstavili najhujše prometne nesreče na gorenjskih cestah. Med 10. in 13. uro pa bodo odprli vrata za vse obiskovalce, ki jih zani- ma delo prometnih policistov. Med drugim bodo spregovorili o prometni varnosti na Gorenjskem, o delu policistov pri tent, pokazali bodo vozila in opremo, video kasete s posnetki prometnih nesreč in prekrškov, predstavili pa bodo tudi predlog novega zakona o varnosti cestnega prometa ter odgovarjali na vprašanja obiskovalcev. * H. J. Na gorenjskih cestah letos šest mrtvih Kranj, 7. marca - Do včeraj je na gorenjskih cestah v prometnih nesrečah umrlo sest ljudi, v enakem času lani osem. Februarja sta bila mrtva dva, sicer pa je bilo v 24 hujših nesrečah 18 ljudi huje, 22 pa lažje ranjenih. Štirinajst prometnih nesreč se je zgodilo zaradi nepravilne strani vožnje, pet zaradi prevelike hitrosti, drugi vzroki so manj številni. Februarja je bilo v nesrečah udeleženih tudi devet otrok in mladoletnikov, od teh sta dva kot pešca nesreči povzročila, drugi pa so bili zvečine sopotniki. Zato je prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar na gorenjske vrtce in šole naslovil apel, naj se vzgojitelji in učitelji na roditeljskih sestankih s starši pogovore tudi o prometni varnosti. Nekateri starši, pravi Demšar, svoje otroke prevažajo kot krompir. Največ prometnih nesreč je bilo mea 12.» in 16. uro, najmanj kritična dneva sta ponedeljek in torek (povprečno po ena hujša nesreča), vsi drugi dnevi pa so dosti bolj črni. Pretekli teden je bil na gorenjskih cestah razmeroma miren, čeprav vozne razmere niso bile najboljše, za volanom pa je po tradiciji sedelo tudi precej okajenih voznikov. V štirih prometnih nesrečah je bilo lažje ranjenih šest ljudi. Inšpektor Ivan Demšar je povedal, da so med vikendom prometni policisti zasačili tudi dve prijetno "veseli" voznici. Ob pol šestih popoldne so v Radovljici ustavili voznico, ki je odklonila alkotest, po prepovedi vožnje in odvzemu dokumentov pa so jo še enkrat dobili za volanom. Ni pomagalo drugega, kot da & jo za dvanajst ur prenočili policijski postaji. Drugo, ki J imela prav tako težave alkoholom (test je pokaza 1,68 grama) so ustavili včeffl zjutraj ob 1.50 med vožnjo Police proti Kranju. Med prometnimi nesreČanjj zadnjega vikenda naj otne*[ mo samo nesrečo s pobego?' Bilo je v soboto ob desetjjj zvečer. Voznik golfa bel barve starejšega letnika J peljal od Češnjice proti P'a. žu v Železnikih. Pri hiši W št. 9 je srečal 16-letno dom' čino Katjo B., ki je šla peŠHj svoji levi strani ceste. Voz" jo je zadel z desnim del°. avta, nato pa peljal napre] Policisti vabijo voznika a morebitne priče nesreče, se oglasijo na škofjelos* policijsko postajo ali na * vilko 92. • H. J. Vlomilec v cerkev tudi preprodajalec mamil Lastnik znane diskoteke naj bi vedel Kranj - Kriminalisti v zvezi z vlomom v cerkev sv. Uršule v Srednjih Bitnjah pišejo že tretjo kazensko ovadbo. Tokrat gre za kaznivo dejanje prikrivanja, katerega sumijo lastnika znane diskoteke Slovenija v Ribčah pri Litiji. Kot je dejal načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic, pa napeljevalca k vlomu in skraji dragocenih sakralnih predmetov iz cerkve verjetno ne bodo našli. Enemu od vlomilcev v cerkev sv. Uršule so kriminalisti naprtili še eno kaznivo dejanje. Že 19. januarja letos so po odredbi preiskovalnega sodnika pri 32-letnem D. K. iz Kranja opravili hišno preiskavo. Analiza vzorcev domnevnih mamil, ki so jih našli, je potrdila sum, da gre res za prepovedane droge. Pri D. K. so namreč zasegli okrog pet gramov konoplje, pipo za kajenje kanabisa, tablete in več nabojev različnih kalibrov za pištole, polavtomatsko puško in celo protiletalski naboj. Med hišno preiskavo so našli tudi več uporabljenih injekcijskih igel, žličk za taljenje heroina in tehtnico. V preiskavi so kriminalisti prišli do več Kranjčanov, ki naj bi jim D. K. prodajal droge, zlasti indijsko konopljo, za katero naj bi računal 300 tolarjev za gram. D. K. čaka na sojenje v priporu v Radovljici. Pretep pred Ragtimom Kranj - V noči s petka na soboto je pred jazz klubom Ragtime v Kranju prišlo do pretepa, v katerem jo je eden od mladeničev krepko skupil. Dežurna zdravnica iz kranjskega zdravstvenega doma ga je poslala v Klinični center. Kranjski policisti in kriminalisti so sicer brž po obvestilu pohiteli na prizorišče pretepa, vendar so bili pretepači hitrejši. Prosijo udeležence, priče oziroma vse, ki bi o dogajanju karkoli vedeli, naj se oglasijo na št. 92. Policiste zanima predvsem to, kdo je bil v vrtincu pretepa in s kakšnimi vozili so se izpred kluba odpeljali neznani pretepači. "Daj denar!" Kranj - Kaj storiti, če neznanec 'sredi belega dne sredi ceste zahteva denar? Prizor ni iz ameriške kriminalke, ampak iz našega Kranja. Zgodilo se je v petek okrog poldneva na Smledniš-ki cesti. 18-letnika je v bližini srednje mlekarske in kmetijske šole ustavil mlajši moški in zahteval denar. Ker ga ni dobil, je žrtev pobil na tla, nakar so fanta obstopili še štirje pomagači in ga močno obrcali. Po dveh minutah izživljanja so se razbežali. Fant ima zlomljen nos in številne lažje poškodbe po vsem telesu. Policisti zbirajo obvestila o neznanih izsiljevalcih. Razbijal po bloku Tržič - Kaj je v soboto po četrti zjutraj popadlo 21-letnega Tržičana A. Č., dobrega znanca policije, da je dvignil na noge ves blok, je razumnemu človeku uganka. Očitno je bila vzrok objestnost. A. C. je okrog 4.20 prišel v stanovanjski blok na Cankarjevi cesti in začel tolči na ena od vhodnih vrat stanovanja. Ker se tudi, potem ko se je nekajkrat vanje krepko zaletel, niso vdala, je stopil nadstropje niže in se na podoben način polotil drugih vrat. Tu ta niso popustila. Tretja pa 1 vendar je stanovalec A-zgrabil in ni izpustil do P? }i da policistov. Na vratih je v približno petnajst tisoča* j ^ škode, razgrajač pa si J nakopal še kazensko ova^ • zaradi kršitve nedotaklj'^ stanovanja in v nadalje va> | bližnje srečanje s sodniko"1 Specialist za kadettt v priporu Kranj - Kriminalisti so 19-letnega Kranjčana A- , gojenca vzgojno P°Pr*T^I zavoda Radeče, ki nai bi • ^ na vesti kar petnajst k*2^ dejanj. Preiskovalni so y ga je po zaslišanju p°sl pripor v Radovljico. Povod za prijetje Je v. dogodek s 25. februarja n ,$, sezgodaj zjutraj, ko so kr vjli ki policisti na Kokrici usv voznika opel kadetta. J-^ii. vili so, da je bil avto ukra j speljal naj bi ga 19-letrU v\, iz Kranja. A. K., ki je J v številno druščino t^LpO' avtu, je pobegnil in se n ^ til proti Betonovi ulic« ^ skušal polastiti tam par f nega opla. Pri dejanju p*Kt, zasačil voznik tovorni tako da jo je fant pes proti Kranju. ^.0l)c Potem ko so ga gjjjpj postave prijeli in ne* sprašali, so ugotovili, ^ kar zanimivo kriminain [ „j teklost. A. K. naj bi ^flivi vesti kar petnajst eJj«] dejanj, med njuni P j« izstopa njegova lj.u°e^ved* oplov kadettov, tujih, st> Med drugim naj bi P 0v* odpeljal kadetta z 1, ^icer pa nai ta