TRST, nedelja 16. septembra 1956 Leto XII. - Št. 208 (3446) PUiriORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808. 37-338 li^EDNlSTVn 37-338 - “ONTECCHI st. 6. II. nad. — TELEFON S3-80» IN 94-63* — poštni predal 539 — UPHAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. viiine v širini l al i GOH1CA: ub S. Pellico I-U., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-38. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm _ stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir Beseda, - NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.- FLRJ. 0, m slovenjje Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za zoz.Xr3t Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 2 - 375 • izdata založništvo tržaškega tis a . Posredovanje Krišne Menona v Londona in SZopozarja na nujnost miroljubne rešitve Kaira spora Nehrujeva nota Dullesu in Selwynu Lloydu - Pakistan in Norveška svarita pred uporabo sile Naser poudarja, da bo Egipt odločno braniI svojo suverenost * 15' — Iz po* Nemčija, CSR, Madžarska in da ie m u se le zvedelo, id Spi,, poslal Dullesu katero nu Lloydu noto- s skem J“:.ohve 'a 0 indij- Fečloga „CU ,do zahodnega Ženja ustanovitvi zdru- •rekoD:,Uporabnikov Sueškega dal svoit.111 v tel no,i do" Danec °sebn° sporočilo. •Prejel ZJUtrai Pa je Nehru Itvu zunanjem ministr-^-ajlona pzed£,tavBike Burme, stana lndonezije in Paki- lal en„ Se 2 Pjimi razgovar- di indikl0, Navzoč je bil tu-Menon p m'nister Krišna dijski n-fh , razgovoru je indijski plJds.tavnik izjavil: «in-diDlomln.lstrsk: predsednik •5' ra?.. ■ m obrazložil zad-ipi °i dogodkov v zvezi l°1°ža?ammP°Udaril je re£nost da je še ®ed na pogajanja '*U i O :edlaeai i' Nehru je :uPine A ina' bodo države im iMSf°mbo v mečseboj- . ■- —*.uu v uieoscuu. tesnem , stiku, vendar je • “a bi sestanek mini- v uPJddsednikov teh dr- *,el Vel:vnjl b°dočnosti ne i-Mtdw kor'sti.» Sa bo ie -?0 uradno javili, v« ' 'sna Menon odpoto-‘n "ato L Z, ktaiom v Kairo Krišn London. fovoru ,^?.enon le v svojem belhiki, hm študentom na til: .R' univerzi čanes izja-p4#iičf~ *’a med dvema lahko zdi znat- f. VEL Bolgarija Švicarska vlada pa je danes sporočila, da je odklonila e-giptovsko vabilo. V svojem sporočilu izreka švicarska vlada upanje, da bo spor rešen na miroljuben način, in pripominja. da Švica ni podpisnica konvencije iz leta 1888 in da ladje «, švicarsko zastavo zelo poredkoma plovejo po Sueškem prekopu. Razgovori v Parizu V Parizu pa je danes živahna diplomatska dejavnost. Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd le prišel danes v francosko prestolnico na razgovore s francoskim zunanjim ministrom in na sestanek sveta ministrov ZEZ. Takoj po prihodu se je britanski minister razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom ob navzočnosti ameriškega poslanika Dillona. Po razgovoru je Selwyn Lloyd izjavil, da niso sprejeli nobenih sklepov ter da so govorili o pripravah prihodnje konference, ki "e bo začela v sredo. Dillon pa je izjavil, da niso nič sklenili, ali bodo povabili še druge države, razen že povabljenih 18 držav. Popoldne pa se je Selwyn L»loyd razgovarjal s predsednikom francoske vlade Mol-letom. Navzoč je bil tudi če se z ene strani francoski zunanji minister Pi- ... -0vsw!lja ' po spoštovanju W strJb suverenosti, z dru-»iM»!an; .Pa potreba, da se skupnosti zajam- *' rešitev H1*’ ie m°g°-e nai' Ta ■ ■ # ‘a0a'2]VTVa’ k' dokazuje, da ?°8t snft n verjame v mož-t,rniacijera2uma' potrjuje in-i°Ve6a n.da ie Bamen nje-2°nč«n Pot°van]a v Kairo in Jffjem Pofetovati se z Na-*»aVani- de možnosti nada-V ^ p°gajanj. laser s!,ru. pa je predsednik Nijskprejel dane;, popoldne r?šov0r • poslanika. Njun a le trajal dve uri. 'Wl_raz^ovoru je indijski bon UiZ',*?vd' da bo Krišna ■•“Dedei1- , Prišel v Kairo Postni ’ ostal v egiptov-ra?2 nic‘ en dan in se z Naserjem, v r . nadaljeval z letalom j t bonton. K*1*1 Sovietske vlade #es radl'0 pa je da- ?*ade, a£ izjavo sovjetske r°Uubrl Poudarja nujnost oVj * Egiptu,, ST vlada ugotavlja & »i Sr . ameriška vlada f-° ?atirala proti an-lut Prin- £rancoskim voja- n,.avarn.- Ki 80 abso' ia list,n„ptp£iu z duhom in ts Ita p ' >n opozar- 5«ta‘l,'lia 0b>?C1Ja ln Vellka la i 'Veta ) cianici Varnost- Ohr- Dosi.c r sta zaradi te- be, S„ •"'tev SSvn° odgovorni za hon%,1S U sePUK0ia sov->etska ®giptr'6pce, ki ° . udeležila *e V 'n i, J0 le sklical vzaka mnenje, da čin r®šiti p a'arije more in na miroljuDen na- tnn^Povski NUf*‘eciin Iadio ie objavil »Prei ka m °je’ s katero je la J, "o egin, da sporočila ^0V noti8,pto'skega predlo* biir0'l,«V želi; drugim re-vPr9-lubni Ji', da Prispeva k Vlad- nia. i,rjtvi suessega *č tr prifiraJi sovjetsaa ta»bie'ce Sueškega •t dt^bja Cenpri rešitvi tega koru.l, kakor dru- "*lt9u thir0°ijuuSe to >n v in-ve"o»°vi«tsk» ? rešitve iz-Nb, ^deležu; da Priprav-ki Ra * dela nrga-NrLVlada rt.prec'la6a ‘‘gip-5S«, • pri' k„tP/lde do r:,z-C &rVaznih a r-'h naJ < e \ Se • u. drzav korist- ^VSčeP\p^|.aio. nocoj govori) v Drammenu in je izjavil, da te mora sueški spor rešiti s pogajanji, tudi če bodo ta tra.,na mnogo časa. Gerhardsen ;e 'ako-le nadaljeval: «aoc nobenim izgovorom se ne sme kršiti listina OZN# Izreke! je nato zadovoljstvo nad iz avo Dullesa, da ZDA ne bodo izsilile prehoda po prekopu, in je zaključil; »An URADNA IZJAVA VLADE FLRJ O SUEŠKEM SPORU NAČKmTEDRUŽENJU K0RIS1MK0V ne prispeva k miroljubni rešitvi spora Spor je treba rešiti s pogalanji vseh zaintere-s ranih držav - Beblerjev razgovor z Moiletom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Dra-škovič je na današnji tiskovni konferenci prebral naslednjo izjavo vlade: «Načrt, k: ga je v britanskem parlamentu napovedal Eden o ustano-vitvi novega organa oziroma «združenja koristnikov Sueškega prekopa», po mnenju jugoslovanske vlade ne prispeva k miroljubni rešitvi sueškega vprašanja Jugoslovanska vlada še dalj^ zastopa stališče, da je spor o Sueškem preko-pu potrebno rešiti s pogajanji vseh zainteresiranih držav korist- »'»»».■"ve —‘J»ju, zato S» 1 r®5itlv !“emljiva pod' 6 kn*1} »a skl UeSke8a vprn-l « ' Ir ttllci 'e omenje-?» i Kairu c* » l*1® -d° s«d«ira,dn° javljajo, ,ifkave8lptovski 20 dr*av spre-*Vi? so. predlog. Te it gleško-francoska odločitev, da l upoštevajoč suverene pravice „-------- Egipta in zagotovitve svobod- ne plovbe, a ne z vsiljevanjem kakršne koli enostranske rešitve. Omenjeni načrt o ustanovitvi posebnega «združenja koristnikov Sueškega preko- pa#, ki bi prevzel fukcije proti volji Egipta in drugih držav koristnic prekopa pomeni dejansko novo zaostritev krize v sueškem vprašanju. Poleg tega ni v skladu s carigrajsko konvencijo iz leta 1888. Tako združenje ne bi bilo v stanju na miroljuben način zagotoviti svobodno plovbo in funkcioniranje njegovih služb. Lahko bi se uresničim samo s kršitvijo egip- se zadeva predloži Varnott-nemu svetu, odpira možnost prijateljske rešitve.# Španska vlada pa je sklenila poslati vladam, ki so zastopane na londonski konferenci, noto v /vezi z egiptovskim predlogom za sklicanje nove konference. laserjev govor KAIRO. 15. — Predsednik egiptovske republike Naselje danes kakor napovedano govoril kadetom egiptovskega letalstva in je poudaril, da bo Egipt za vsako ceno branil svojo suverenost. »Medtem ko Velika Britanija in Francija, je izjavil tovske neodvisnosti, s tujim pritiskom in z intervencijo, ki je v nasprotju s črko in duhom listine Združenih na-rodof. Obstoječe težnje in napori. da se vprašanje reši na miroljuben način in sporazumno, bi bile ovrzene na škodo vseh zainteresiranih držav. Upoštevajoč, da bi takšen razvoj dogodkov, ne glede na subjektivne namene, lahko pripeljal do položaja, v katerem bi vojna intervencija bila videti kot zadnji izhod, je naše mnenje, da bi morali vsi zainteresirani koristniki Sueškega piekopa in zastopniki raznih stališč storiti vse napore in se zavzeti za začetek novih pogajanj, da bi se omogočila miroljubna rešitev tega vaznega mednarodnega vprašanja.* Na vprašanje časnikarjev je Draškovič izjavil, da Jugoslavija ni prejela vabila na konferenco koristnikov, ki bo v Londonu. Jugoslovanska vlada je prejela uradno zagotovilo zahod nonemške vlade, da je bila ratifikacija sporazuma o nerešenih gospodarskih vprašanjih odložena iz tehničnih razlogov in da je jugoslovanska vlada mnenja, da bo to vprašanje rešeno na prihodnji seji Bundestaga. Iz Pariza poročajo, da je predsednik francoske vlade Mollet sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Beblerja. Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da šta se Moilet in Bebler raz-govarjala o sueškem vprašanju. B. B. Reden potek plovbe po prekopu KAIRO, 15. — Promet po Sueškem prekopu je potekal danes v naj večjem reču in brez najmanjšega incidenta-Po prekopu je plulo 47 ladij, in sicer 13 proti jugu, 34 pa proti severu. Medtem so 15 sovjetskih pilotov in 4 jugoslovanske, ki to prišli včeraj v Kairo, danes sprejeli v Ismailiji voditelji egiptovske družbe za Sueški prekop, po katerem so že večsrat pluli na trgovskih ladjah. Jutri bo odpotovalo z Reke v Egipt drugih šest jugoslovanskih pilotov, ki so kapitani dolge plovbe in ki bodo prevzeli poveljstva nad tremi egiptovskimi lačjami na relaciji Egipt-Jugoelavija. Italijanski in tuji tisk, včeraj in dane-> pa tukajšnji dnevnik nemškega jezika, to se v teh zadnjih mesecih mnogo bavili z nekaterimi pogledi sožitja treh jezikovnih skupin v tej pokrajini, od katerih predstavljata dve le majhno manjšino v državnem okviru. Izjavljam brez obotavljanja, je deial Tambroni, da ne obstaja kako južr.otirolsko vprašanje in ie manj, kot se je pisalo, kak južnotirolski spor. I-taiija, kot demokratična, svobodna in neodvisna država, se je vedno držala ter se namerava držati prevzetih obveznosti do manjšin ter ima zaradi tega pravico zahtevati, da se ji to lojalno prizna. Tukaj in tudi zunaj. Demokratična in suverena Italija lahko razpravlja s svo-j.mi državljani, z vsemi svojimi državljani, ne more pa dopustiti, da bi se o odnosih med državo iti državno skupnostjo razpravljalo izven naravnih in dokončnih meja domovine. Državljanstvo vsebuje enake pravice in dolžnosti pri tistih, ki imajo državljanstvo s tem, da so bili rojeni na o-zemlju države, ali s tem, da so ga svobodno pridobili. In v naši državi so široka in veljavna jamstva, ki jih zagotavljajo država, zakoni in kar najbolj konkretna sveboda. Tukajšnja manjšina ima predstavnike v parlamentu, v deželah, v pokrajinah, v občinah; na všeh teh sedežih i-ma možnost postavljati zahteve ter uveljavljali eventualne pravice. Isto možnost ima pred rednim in upravnui sodstvom kakot pred ustavnim sodiščem Demokratična država jamči za svobodo besede, misli in tiska: ne zasleduje državljana in ga ne postavlja pred samovoljni, postopke. O-megoča in poapira vsake koristno pobudo, izboljšati hoče položaj vsakogar za boljše skupno blagostanje- Nič ne more torej opravičevati, je dejal radalje v svojem govoru notranji minister tambroni, priziva italijanskih državljanov na druge države, čeprav pripadajo manjšinam, ir. vlada ne more dopustiti, da b; se nadaljevala metoda, ki je žaljiva za vsako državo z nacionalno suverenostjo Predsednik bocenske pokrajine mi je nedavno poslal pismo v zvezi z menovanjem nekega vladnega komisarja v e-r.i izmed občin njegove pokrajine. V demokratičnem slogu sem mu takoj in naravnost odgovoril in ne morem dvomiti, da se on ne bi prepričal o zakonitosti ravnanja vlade ob zahtevi, ki je zakon ne more dopuščati. Nemška manjšina naj zlasti vzame na znanje, je poudaril Tambroni, da je nihče noče tlačiti, ne zmanjšati in še tem manj poniževati: pripada ve-,;k: državni družini z enakostjo dolžnosti in pravic. Toda zaveda naj se, da so državni zakoni tudi njeni zakoni in da se morajo spoštovati. Po naši ustavi ima državljan možnost izbrati si bivališče, kjerkoli meni, da mu tako najbolje kaže, Tej možnosti ni omejitve nikjer na državnem o-zemlju. Zelo natančno vem, da je prebivalstvo te pokrajine v sveji ogromni večini lojalno do države in želi prispevati k izboljšanju svojega položaja — ki je zelo in kot še nikoli tiaen in ugoden — in prav zaradi tega mu hočem priznati njegove zasluge in ga pohvaliti. Toda to prebivalstvo nai premisli, če se sklada z njegovimi koristmi, z njegovim delom ir. z njegovo resnostjo sledit' hujskanju nekaterih, ki Vodi neizogibno k u-stvarjanju položaja nerazume vanja. nezaupanja in včasih pač tudi do globokih prepadov ločitve in sovraštva. Ni nikoli nemogočih rešitev Kadar so razgovori človečanski tei na podlagi lojalnosti pi ide lahko do vsakršnih stikov in pomoč se vedno najde. Zlasti če se skrajneži zavedo in če se hujskači pomirijo, pa naj bodo z ene ali druge stra- I ni Te moje besede, je dejal Tambroni, so zelo odločne, to- [ da smatram jih tudi za zelo pravične in. zelo demokratične Zaupam jih vam, tukaj zbrane oblasti ter župani pokrajine, kot poslanico za bolj jasne dni, čeprav se ni zgodilo nič nepopravljivega. Zaupam jih predvsem možem d hre volje ter državljanom te tako plemenite italijanske ookraiine. Ponavljam da želi vlada biti solidarna z vašimi potrebami ter blizu vašim željam s pravičnostjo in razumevanjem. Toda opominjam, da bo b'anila s skrajno odločnostjo spoštovanje zakonov in da bo uveljavila vse svoje zakonite predpravice.# Na koncu svojega govora je minister Tambroni še pozval na skupno lojalno delo za napredek in blaginjo. Notranji minister lahko — skoraj bolj kot kdorkoli drug — govori kar hoče. To pa ne pomeni, da je vseeno, če govori s čutom odgovornosti za svoje izjane ali ne■ Tudi ni nujnoj da bi njegov govor ne bil vseskozi prežet z resnicoljubnostjo. Mi prav nič ne dvomimo, da se je notranji minister Tambroni v svojem govoru ob navzočnosti državnega predsednika ter vseh predstavnikov oblasti Južne Tirolske in na dovoli kočljivem mestu popolnoma zavedal odgovornosti za svoje izjave. In njegova stvar je, na kakšen n a- Rossi Longhi. Segni se je kmalu zalem odpeljal z letalom na Sardinijo. Sploh je i-mel ministrski predsednik danes zelo živahen dan. Dopoldne se je z letalom odpeljal v Palermo, kjer se je udeležil otvoritve zasedanja »Italijanske družbe za napredek znanosti*. Po tej slavnosti in še nekaterih obiskih se je Segni zopet z letalom vrnil v Rim, kjer je popoldne predsedoval seji, katere so se u-deležili ministri Zoli, Medici, Gonella in Angelini. Na seji so razpravljali o osebju in gospodarskem položaju državnih železnic. V Parizu pa je imel zunanji minister Martino kot predsednik odbora »treh mocrih# v palači Chaillot pred člani «Atlantic Treaty Association* govor o vprašanju razširitve sodelovanja v okviru NATO na nevojaška področja. Med poslušalci sta bila tudi ostala dva člana odbora «treh modrih** kanadski zunanji minister Pearson ter norveški zunanji minister Lange. Za jutri je sklicano vodstvo italijanske republ. stranke, k' bo zlasti razpravljalo o sueškem vprašanju. Opazna je bila namreč nesoglasnost stališč Pacciardija in La Malfe o tem vprašanju Prvi je fanatičen zagovornik «atlantske solidarnosti* in gre v tej svoji fanatičnosti tako daleč, da zagovarja tudi vsako bojevito razpoloženje Londona in Pariza, medtem ko je drugi, zmernejši, izrekel tudi kritike zaradi enostranosti angleško-francoske akcije. Tudi v listih, ki zastopajo vladno politiko, se kaže vedno večji razdor ob sueškem vprašanju med «atlantskimi skrajneži in med«zmernimi».Glasilo prvih je »Messaggero#, glasnik krogov demokrščanske desnice, . ki kritizira uradno glasilo stranke »Po- ustavil v Parizu. Sestal se je s tajnikom ad intenm francoske socialistične stranke Pierrom Comminom ter se z njim zadrzal v prisrčnem razgovoru. A. P. Sukamo v Zagrebu ZAGREB. 15. — Okrog 120 tisoč Zagrebčanov je priredilo danes prisrčen sprejem predsedniku Indonezije dr. Sukarnu. Na trgu pred žel tisto šolo, ki ima za učni jezik njihov občevalni jezik. To je prirodno, to je pravilno. Kjerkoli je drugače, in pri nas no žalost je, so vmes drugi vplivi, ki ne vodijo niti računa o otroku in ki ni majo nič skupnega z vzgojnimi in učnimi cilji šole. Kjerkoli obstaja tendenca, da se otroci vpisujejo v šole z učnim jezikom, xi ni njihov, so posredi drugi, politični, raznarodovalni nameni. Pri nas je žal italijan- KO JE SILA NAJVEC-JA, JE POMOČ NAJ-BLIZJA . . Staremu pregovoru bomo ohranili veljavo, če bomo takoj prispevali za Dijaško Matico, ki mora ob pričetku norega šolskega leta rešiti prenekatero prošnjo nv nih dijakov. Ali bo Dijaška Matica mogla u-goditi prošnjam, je odvisno samo od dol role in radodarnosti slovenskih ljudi. ska šola ponižana v inštrument raznarodovalne akcije n prenekateri slovenski roditelji podležejo raznim negativnim vplivom ter vpišejo otroke v italijansko šolo. Ne zanikamo, da obstajajo še močne raznarodovalne tendence in oster šovinizem, ki bi hotel uničiti vse, kar je slovenskega; vendar ponovno poudarjamo, da se moč teh tendenc med slovenskimi starši daleč precenjuje in mnogi podlegajo neki panični psihozi za katero ni nobenega razloga. Ponovno in ponovno smo pozvali slovenske starše, da dobro premislijo in temeljito preučijo položaj, preden napravijo napačen korak. Upoštevajo naj predvsem, da niso slovenske šole le mednarodno priznane, temveč da so enakopravne in enakovredne z italijanskimi in da so prav kot te tudi slovenske šole državne Tudi zgrešenost aargumen-tacijes, da se s slovensko šolo ne moreš zaposliti, srno temeljito in s podrobnimi podatki dokazali: ne da bi zanikali dejstva, da obstaja ponekod še diskriminacija proti Slovencem kot takim in ne le zaradi slovenskih izpričeval, smo u-gotovili in ugotavljamo, da je relativno kar lepo število absolventov slovenskih šol zaposlenih, upoštevajoč seveda nločno' razširjenost mladinske brezposelnosti, ki je splošen pojav, ki m omejen samo na slovensko mludino. O vseh teh dejstvih, ki smo jih že ponovno poudarili in ki nam jih nihče ne more demantirati in ovreči, je kolebanje in omahljivost slovenskih staršev mogoče opravičiti le s silno nepoučenostjo, s pomanjkanjem ne-le narodnega, temveč tudi zgolj človeškega ponosa, da ne govorimo o na-roam mlačnosti in nezavednosti. Resnično značajen in zaveden roditelj, ki resnično ljubi svoje otroke, bo temeljito premislil in se bo odločil po svoji vesti in po naravnih zakonih, ki pravijo, da ostanejo mladiči leva levi, mladiči volka pa volkovi. Zlasti pa je odločitev lahka zato, ker ni potrebna ravno levja učenost, da pošljejo slovenski starši svojega otroka v slovensko šolo. b tem opravi vsakdo le svojo dolžnost kot človek, kot Slovenec m kot demokrat. Da, ponavljamo, kot demokrat! To poudarjamo posebno tistim staršem, tistim očetom in materam, ki se prištevajo o vrste borbenih demokratov, ki ponavljajo svoja protiimperia-luticnu gesla a pri tem pozabljajo, da z vpisom svojih otrok v italijansko šolo podpirajo raznarodovanje, ki je eno izmed orožij irnperiulistič-n.h načrtov in ciljev. Ali ne vidijo ti starši, da je njihova napredna usmerjenost, njihova onlocnost v borbi proti izkori-šejnju v popolnem nasproti n z njihovim ravnanjem z vpisom slovenskih otrok v italijansko šolo kar je na liniji reakcije, narodnjaštva in izkoriščanja. Take dvoličnosti ne b' smel, ne bi mogel zagrešiti jim otrokom in njegovo bodočnostjo tisti roditelj, ki zatre v otroku že položeno osnovo zr. učenje in razvoj materinskega jezika. Saj je splošno znano, da se otroci v slovenskih šolah naučijo dobro italijanščino, medtem ko v italijanskih šolah počasi pozabijo še tisto znanje materinskega jezika, ki so ga prenesli 'Z svojih družin. Zaradi bodočnosti svojih otrok, zaradi človeškega ponosa, zaradi enakopravnosti našega človeka, ki je ne bomo dosgli s hlapčevskim upogibanjem kolena, temveč le s ponosnim izvajanjem naših pravic, bi moral vsak slovenski oče, vsaka slovenska mati te dni ob vpisu svojega tnalčku v šolo pravilno odločiti' Slovenski otrok v slovensko šolo! je Resolucija KP glede sueškega spora Centralni komite tržaške KP na svojem včerajšnjem sestanku izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja zaskrbljenost ržaškega prebivalstva zaradi sueškega spora in možnih posledic za mir na Sredozemskem morju, ter zlasti neugodnih posledic, do katerih bi lahko prišlo pri razvoju tržaškega pristaniškega prometa. V tej zvezi obsoja centralni komite vse poizkuse zapadnih sil, da bi «rešili» spor z vojaškimi sredstvi, izsiljevanji in enostranskimi ukrepi. Centralni komite izraža v i-menu Tržačanov svojo solidarne st do egipčanskega ljudstva, ki se bori proti kolonialistični politiki zato, da se priznajo suverene egipčanske pravice. V tej zvezi poziva CK delavce in vse prebivalce, da podpro stališče pariamentarcev KP, ki so zahtevali tako vladno politiko, ki bi omogočila mirno rešitev spora, da bi bila zagotovljena svoboda plovbe in o-stale neokrnjene suverene pravice egipčanske države. Protestna stavka kamnoseških delavcev Zveza kamnoseških delavcev potrjuje, da bo, kot je bi^ lo napovedano že včeraj, v torek dveurna stavka pred koncem delovnega urnika v znak protesta proti podjetnikom kamnoseške industrije, ki nočejo pristati na zahteve delavcev glede dodelitve stalne nagrade v znesku 10 odst. delavskih oblek na leto. Stanovanjska vprašanja na javnem zborovanju Zveza stanovanjskih upravičencev sporoča, da bo danes ob 11- uri na Trgu Gia-rizzole javno zborovanje, na katerem bo njen predsednik Claudio Tonel govoril o vprašanju poviška najemnine na pritikline v hišah, ki jih u-pravlja ustanova IACP, o zakonu št. 261 glede določitve najemnin, ki je bil pred kratkim razširjen na Tržaško o-zemlje ter o vprašanju pokvarjenih grelcev v kopalnicah. Zborovanje kovinarjev PO odločitvi rimskega vodstva kd| Obvestilo staršem Delavci, posebno kovinarji, so z zadovoljstvom sprejeli vest, da bo glavno tajništvo Zveze kt vinarjev priredilo v nedeljo 23. t. m. zborovanje delavcev CRDA. O delovnih razmerah in zahtevah delavcev CRDA smo pred dnevi podrobno poročali. Zaradi tega bo prihodnje zborovanje velike važnosti, česar se vsi delavci dobro zavedajo. Na zborovanju bodo seveda delavci in sindikalni zastopniki podrobno proučili splošne razmere v tem zelo važnem lad-jedelniškem kompleksu, z namenom, da bi prispevali k novi in demokratični ureditvi delovnih razmer ter k razvoju produkcije ladjedelnic v širšem okviru gospodarskega napredka Trsta, njegovega pristanišča in tržiškega področja. Do sedaj so prijavili svojo udeležbo na zborovanju poslanca Novella ter Foa od Glavne zveze kovinarjev ter predstavniki drugih strok. Kakor smo že poročali, bodo na zborovanje povabili tudi druge poslance, sindikalne zastopnike, strokovnjake in voditelje CRDA ter predstavnike gospodarskih ustanov, ki so zainteiesirane na razvoj ladjedelniške industrije. Omenjeno zborovanje bo v nedeljo dopoldne in popoldne. I r naille», D. Gelin, D. Robin. | diesel. Specializirana O V kamnolomu «Cava Romana« v Nabrežini so včeraj svečano spustili v pogon novo rajmoderneje opremljeno žago za rezanje marmorja. Nova žaga bo omogočila podvojitev proizvodnje marmornatih plošč. Sestanek predstavnikov strank ki so zastopane v občinskem odboru Na sestanku so potrdili imenovanje prof. Ducja za tržaškega podžupana Razgovori se bodo nada jevali jutri Včeraj ob 16. uri so se na sedežu Krščanske demokracije sestali predstavniki treh strank, ki so zastopane v občinskem odboru, in sicer demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Na sestanku, k, je trajal do 21. ure, so razpravljali o vseh vprašanjih glede razdelitve odborniških mest. Se posebno pa so se zadržali pri vprašanju upravnih mest v številnih občinskih in pokrajinskih ustanovah. Tu gre za imenovanje .velikega števila oseb na odgovorna mesta socialnih podpornih denarnih, industrijskih in drugih zavodov in ustanov. Sicer pa niso prišli do nobenega končnega zaključka in se bodo razgovori nadaljevali jutri v občinski palači. Na sestanku so se sporazumeli, da bo /.a podžupana i-menovan socialdemokrat prof. Dulci. Formalno mora podžupana imenovati župan in mora biti potrjen od občinskega, odbora. Sicer pa je bilo to vprašanje načelno že rešeno pretekli četrtek, ko je osred- nje vodstvo KD v Rimu sprejelo socialdemokratsko zahtevo za imenovanje socialdemokratskega podžupana. Poleg tega so na sestanku razpravljali tudi o prihodnji torkovi seji pokrajinskega sveta, ki ima obširen dnevni red. Hkrati pa se je zvedelo, da je bil namesto socialdemokratskega pokrajinskega svetovalca nrof. Dulcija, ki je zaradi imenovanja za podžupana podal ostavko, imenovan njegov namestnik Gastone Pittoni. Pričakujejo, da se bo v torek' zvečer sestal tudi občinski odboj in da bodo poleg drugega razdelili tudi odborniška mesta. Občinski odbor pa bo moral tudi določiti prihodnjo sejo občinskega sveta, ki mora biti sklicana najkasneje do 22. t. m. Kot smo že poročali, bodo na prihodnji seji občinskega sveta razpravljali predvsem o prizivu Tržaške unije glede njihove izključitve iz zadnjih volitev. Zahtevo za to razpravo je Vložilo 21 opozicijskih svetovalcev STATISTIČNI PODATKI 0 PROMETU SKOZI JAVMA SKLADIŠČA ŽELEZNIŠKI PROMET V AVGUSTU SE JE ZOPET NEKOLIKO POVEČAL Povečanje gre predvsem na račun Avstrije in Nemčije V osmih mesecih letos je skupni promet znašal 1.857.762 ton' Oddelek za zdravstvo in higieno tržaške občine sporoča; Potrdila o cepljenju in zdravih očeh , otrok, ki se bodo vpisali v I. razt-ed osnovne šole oz. otroške vrtce, bodo izdajali šolski zdravniki ob vpisu otrok v šolo. Istočasno bodo šolski zdravniki otroke tudi pregledali, da bj ugotovili, če niso morda okuženi s klicami kakšne nalezljive bolezni. Zato naj starši pripeljejo ob vpisii v šolo s seboj tudi svoje otroke. ^nlelro /iltimofilo I Supercmema. 14.30:' »Kanarska 1 retificiranie. brušenje OOlSKa ODVeSUla ! princesa«, S. Pampsnini, M. Cremascoli, Trst, raz*t nini, M. VPISOVANJE V SLOVENSKE , A^cobaleno^H 30- «Pod Karaih OSNOVNE SOLE TRŽAŠKEGA A,CODaleno- 14.30. «Pod Karaib- OZEMLJA ; skim moriem«. H Hass L. _ . Hass. Šolsko skrbništvo v Trstu spo- Astra Rojan. 15.00: «Na Zahodu roča, da bo vpisovanje in po-i n,i novega«. L. Ajres. pravni izpiti v jesenskem roku Capitol. 16.30: ((PohUjšame v za-za šolsko leto 1955-57 od 17. do vodu«, B Grable B. Cum-24. septembra na sedežu šole. V ! mings. prvi razred osnovne šole se vpi- I Cnatado. 15.00: «Krub. ljubezen plače, ustanovitve menz in zadevne odškodnine ter dodeLUc .dveh delgvslsih -rejja. m 14(3.687 ton odpeljane- Zadnji statistični podatki gospodarske agencije ASTRA se nanašajo na železniški promet Javnih skladišč v mesecu avgustu in odražajo porast avstrijskega in nemškega tranzitnega prometa ter istočasen padec tranzitnega prometa vseh ostalih zalednih dežel. Iz Avstrije so v tem mesecu pripeljali po železnici 32.339 ton blaga in odpeljali 180.175 ton hiaga, tako da je .skupni avstrijski železniški promet znašal 212.514 ton. V istem mesecu preteklega leta je promet dosegel 196 148 ton, od česar je bilo 46.461 ton pripelja- g» blaga. Promet z Nemčijo je dtsegel v letošnjem avgustu 5258 ton, , od tega 468 ton blaga iz Nemčije ter 2790 ton blaga, poslanega iz Trsta v Nemčijo, medtem ko je promet v avgustu 1955 dosegel 3062 ton, od tega 717 ton pripeljanega in 2345 ton odpeljanega blaga. Z vsemi ostalimi deželami pa se je železniški promet znižal Promet s CSR je dosegel v letošnjem avgustu le 2405 tor. (v lanskem 2601 ton) razdeljenih na 2232 ton pripeljanega blaga (lani 2597 ton) in 173 ton odpeljanega blaga (lani 4). Promet z Jugoslavijo je dosegel 1093 ton (pri čemer se- veda ni upoštevano blago tr-1 malo prej ponesrečil med de- žaškega ali italijanskega izvo-1 lom. Mož je stal na vrhu lo-ra. odnosno tranzit skozi Ita- komotive v starem delu pri- IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA ZARADI «D0BRIH ZVEZ* obsojen na 2 Na 16 mesecev zopora obsojen mož, ki je ženo sunil na tla, toko da si je hudo izpahnila prste »Kaj vam niso dali stalne- tona Zudica z Vrdelce Timi-a bivališča?« je začudeno njana 33.000 ali celo 35.000 - lir. Kljub temu pa moža ni- ro vpisali v seznam, kot si ga vprašal 38-letni Josip Ribič s Kolonkovca junija 1952. leta Anito Richter z Garibaldijevega korza. i« katero se je srečal v stanovanju njenega zaročenca in njegovega svaka Josipa Fonde na Lonjerski cesti. Takoj se je ponudil, da bo že on vse ureč il, ker pač pozna številne uradnike na anagrafskem uradu, s pomočjo katerih bo zadeva v kratkem povoljno rešena. Seveda bi moral zato nekaj podplaca-ti in na ta način je Ribič spravil v žep kar pet tisočakov. Richterjeva, kateri so prav tiste dni zavrnili njeno prošnjo za vpis v seznam stalnega prebivalstva, pa bi morala samo napraviti priziv. Minilo je precej časa in Richterjeva je proti pričakovanju dobila obvestilo, da je bilo njeni prošnji ugodeno in da so jo vpisali v seznam stalnega prebivalstva, kar ji daje pravico tudi do urtrezne osebne izkaznice. Cim je Ribič zvecel o tem, je nemudoma obiskal dekle in ji izvabil 2000 lir. Nezadovoljen s to vsoto, jo je kasneje prosil, naj mu pošlje še tri bankov-I ce. katere bi dal uradniku, ki noben resničen demokrat. Rekli smo že, da je slaven-1 )e zadevo uredil Teh tri ti sl a šola enakopravna z itali-|soč lir pa dekle ni hotelo iz-ičnsko ker je državna šola -n ročiti, še posebno, ker Ji je jo upravljajo po istih vidikih in enakih učnih načrtih iste vitje šolske oblasti. Pa vendar st upamo, ne iz neke preser-nesti, trditi- namreč vsi •-čenči, ki obiskujejo slovensko šclo, »e na učijo dobro dveh jezikov, to je svojega slovenskega in italijanskega In če velja kje pregovor eKolikor jezikot znaš. toliko mož veljaš», velja ta prav gotovo tu pri nas ob ztiku dveh narodov, kjer more danes in jutri še bolj koristiti znanje obeh jezikov, /.ato n (.prani prattt zločin nad svo- zaročenec odsvetoval. Ribič pa ni hotel popustiti in je napisal Fondi pismo v katerem mu je določil datum in uro • estanka na anagrafskem uradu. kamor bi moral priti v družbi zaročenke in seveča s pripravljeno zahtevano vsoto Na ta sestanek pa Fonda ni šel. Odšel pa je na policijo in zadevo prijavil. Takoj uvedena preiskava se je končala za Ribiča kaj slabo: spravili so ga v zapor, ker so medtem u-gotovili, da jč s podobno pretvezo dobil od 50-letnega An- je to želel in hrepenel. Preiskovalni organi so takoj ugotovili, da Ribič ni i-mel nobenega znanca jnet' o-sebjem anagrafskega urada in da je bilo v tistih uradih u-rejeno vse na podlagi zakonov, zaradi česar so Richterjevo, katere položaj je bil jasen. vpisali v seznam, Zudiča pa ne, ker njegovega vpila ni dovoljeval neki ukaz ZVU. Ribiču ni preostalo drugega kot priznati krivdo, zaradi katere se je sdaj moral zagovarjati pred sodiščem, kje so ga sodniki spoznali za krivega in ga obsodili na 2 leti in 1 mesec zapora ter 50 tisoč lir globe. Predš. Gnezda, tož- Scarpa, zap. Rachelli, obramba odv. Cogno. Pred istim sodiščem, le s to razliko, da ga je branil odv. Sblattero, se je moral zagovarjati tudi 53-letni Bruno Bon iz Ul. Mazzini, katerega je sodišče pred nedavnim obsodilo zaradi konkubi-nata in slabega ravnanja z ženo, a je bil po prizivu na prizivno sodišče kasneje tudi oproščen. Tokrat se je moral zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb ženi Giusti-ni Flejban, ki jo je, po njenih izjavah sodeč, sunil na tla in ji S' tem izpahnil prstanec in mezinec leve roke, za kar bo nosila posledice vse življenje. Bon je seveda ženino obtožbo zavrgel, čeprav je priznal, da je prišlo do spora, med katerim pa ga je žena napadla in pri tem zdrsnila na gladkem podu in padla- Sodniki so seveda bolj verjeli ženi ter so Bona obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora ter na plačilo rodnih stroškov. lijo. temveč izključno tranzit prekomorje — Javna skladišča — Jugoslavija), medtem ko je znašai lani 2318 ton, pri čemer je bilo 719 ton pripeljanega (lani 2033 ton) in 373 (285) ton odpeljanega blaga. Promet z Madžarsko je dosegel 2188 ton (4646 ton), od tega 1319 (2178) ton pripeljanega in 869 (2468) ton odpeljanega blaga. Skupno je promet po železnici skozi Javna skladišča dosegel v avgustu 222.066 ton, ce upoštevamo še promet nekaterih drugih dežel kot Švice, Pcljske itd. V istem razdobju lani je promet dosegel 209 594 ten. Kot vidimo, gre povečanje prometa Javnih skladišč izključno na račun povečanih ciovozov iz Trsta prtoi Avstriji, medtem ko se je, če izvzamemo Nemčijo, promet na vseh drugih relacijah znižal in je padel celo obseg avstrijskih pošiljk v Trst. Skupni promet tržaškega pristanišča je zaradi tega zabeležil ponovni porast, katerega pa je tržaško gospodarstvo zelo malo občutilo, saj se je v isti meri znižal obseg prometa bogatega blaga tako z Avstrijo kot z drugimi državami. Podatki o razvoju železniškega prometa v prvih osmih mesecih tekočega leta nudijo podobno sliko. Promet z Avstrijo je tako od januarja do avgusta dosegel 1,734.950 ton (1.513.010 ton v razdobju ja-nuar-avgust 1955), od česar ie bilo 319.158 ton pripeljanega in 1,415.792 ton odpeljanega blaga Promet z Nemčijo je znašai 44.375 ton (38553 ton), s CSR 21.051 ton (75.708 ton), z Jugoslavijo 20.014 ton (16.887 ten), z Madžarsko 30.282 ton <40.044 ton). Skupno je dosegel železniški promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča v razdobju januar-avgust 1,857.762 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 1 milijon 692.832 ton. Mornarjeva smola Ce bi bil 61-letni mornar Antonio Contento iz Ul. sv. Justa včeraj malo bolj previden bi se mu morda me ne zgodilo. Delal je kakor pač vsak dan na plavajočem bagru tehničnega urada in naenkrat je začutil ostro bolečino na desni roki. Malo prej ga je namreč ročaj majhriega žerjava pošteno udaril po roki in mu verjetno, vsaj zdravniki so tega mnenja, tudi povzročil kostne poškodbe, ki pa vseeno niso hudega značaja in Contento, ki se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, je kmalu zatem lahko odšel domov, kajti okrevati bi moral že v 6 ali 8 dneh- *■ Nezgode na delu Medtem ko je 50-letni Karel Strajn doma od Sv. Bri-gide (bivša cona B) delal v Julijski ladjedelnici na pomolu F. Bandiera, mu je padla na nogo jeklena plošča in ker mu je povzročila precejšnjo rano, se je delavec takoj zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico. Po nudeni potrebni zdravniški pomoči so ga odslovili in mu priporočili nekaj dni počitka. 51-letnemu Carlu Bisiacchi-ju iz Ul. Media pa. ki je bil zaposlen pri razkladanju nekega tovornika v bližini bolnišnice pri Magdaleni, je padel na nogo sod z mastjo, Tudi njemu je bila sreča mila, ker ;o ga iz bolnišnice takoj odslovili s prognozo o-krevanja v 7 dneh. V tem času bi se mu morala namreč rana zaceliti. Z rešilnim avtom so okoli 10. ure pripeljali v bolnišnico 40-letnega Germana Morgana iz Ul. Foscolo, ki se je stanišča in varil zgornji cel. Naenkrat pa je iz bencinskega varilnega aparata švignil plamen, zaradi česar se je Morgan prestrašil, se umaknil, a je izgubil ravnotežje in padel z lokomotive na tla. Kljub tej nesreči, ki bi ga lahko drago stala, se je Morgan le laže udaril nad levim očesom in si zlomil dva zoba. Ker so v bolnišnici ugotovili, da delavec ni potreben stalnega zdravniškega nadzorstva, so ga odslovili, Slavka v podjetju DIIFI Kakor smo poročali v včerajšnji številki, so delavci podjetja «Dilfi» v petek popoldne stopili v stavko v znak protesta proti , odklonilnemu stališču ravnateljstva do njihovih zahtev. Pred začetkom stavke je bil sestanek notranje komisije ter sindikalnih zastopnikov z vodstvom podjetja. Toda sestanek je bil brezuspešen, ker ravnateljstvo podjetja ni hotelo pristati na delavske zahteve. Savka pri omenjenem podjetju je trajala tudi včeraj ves dan in so s« je udeležili vsi delavci. V ponedeljek pa se bodo delavci podjetja «Dil. Pojasnilo SPZ Ob današnji prireditvi prosvetnega društva eSlavecs v Ricmanjih objavljamo naslednje pojasnilo: 1. Današnja prireditev bi morala biti enotna, skupna prireditev vseh Ricmanjcev s sodelovanjem pevskih zborov iz bližnje okolice, ne glede na njihovo pripadnost in u-smerjenost. 2. Za organizacijo te prireditve bi se moral sestaviti koordinacijski odbor iz zastopnikov vseh skupin v vasi na osnovi načelnega sporazuma med SHLP in SPZ, ki določa, da imenuje v skupne odbore vsaka skupina sama in neodvisno od drugih vplivov svoje zastopnike. 3. V Ricmanjih je bilo pri sestavljanju koordinacijskega odbora očitno kršeno zgoraj navedeno načelo, kajti ko je skupina prosvetnih delavcev, ki se prišteva k SPZ, imenovala svoje zastopnike, so jih sedanji voditelji PD eSUivecn odklonili in s tem onemogočili sestavo koordinacijskega odbora in skupno prireditev. 4. Pevski zbori in vsi prosvetni delavci, ki so bili prisiljeni zaradi očitne diskriminacije odreči svoje sodelovanje na današnji prireditvi, i-skreno obžalujejo, da ni moglo zaradi ozkosrčnega gledanja nekaterih ricmanjskih funkcionarjev priti do skupnosti, ki se je v tolikih drugih vaseh ob raznih prilikah letos tako razveseljivo manifestirala. 5. Odgovornost za zožitev okvira današnje prireditve pade edino na omenjene ric-manjske funkcionarje, ki ne razumejo še. da je sodelovanje možno le ob medsebojnem spoštovanju,- ob popolni enakopravnosti in ob točnem izvajanju sprejeti dogovorov in obvez. Sovenska prosvetna zveza v Trstu Obvestilo šoferjem Tiskovni urad generalnega vladnega komisariata sporoča, da je bil razpuščen urad za registracijo motornih vozil Tržaškega ozemlja in da bo zaradi tega začel delovati jutri 17. septembra urad za motorna vozila pri tržaški prefekturi na podlagi dekreta št. 252, Zaradi tega bo treba odslej nasloviti na omenjeni urad prefekture vi-e nrošnje za šoferske knjižice, prometne knjižice in vse druge zadeve, za katere je ta urad pristojen. Omenjeni urad ima svoj sedež na prefekturi, pritličje, soba št. 6 in je odprt za občinstvo od 9. do 12. ure. sejo otroci rojeni v letu 1950. Dne 29. septembra t. 1. otvoritev šolskega leta s sv. mašo in 1. oktobra reden pouk. Vsa narialj-na pojasnila dobe starši pri ravnateljstvih šol. * * * Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko leto 1956—1957 do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure, * * * Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. s * s Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja. za šolsko ie-to 1956-57 trajala do vključ no 25. septembra. Prošnje spiejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k Vi dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. if » # Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra. # » * Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. * * # Ravnateljstvo slo venskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrežina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12. lire na sedežu šole v Nabrežini. * * * Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da poteče rok za vpisovanje v vse razrede 20. septembra. Vsa potrebna navodila daje tajništvo šole. * * * Vpisovanje dijakov v., .Slovensko učiteljišče v Trstu traja do vštetega 25. septembra. Natančneja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12. in ljubosumnost«. V. De Sica, G Lotlobrigida. Grattacielo. 15.00: «Ko je ljubezen poezija«, J. Scott. N. Gray. Alabarda. 14.45: «Srnica», J. Wy-man. C. Jaunan. Ariston. 16.00: ((Plemenski po- nos«. J. Chandler, J. Russell. Armonia. 14.00: ((Bengalski mi- zarji«, R. Easan. D Addams. Aurora. 14.30: «Je vedno lepo vreme«, G. Kell.v. C Cbarisse. Garibaldi. 14.00: «Grepke vode«, M. Vitale. J. Kitzmiller. Ideale. 15.00: «Napolitanec v Far Westu». R. Taylor. E. Parker. Impero. 15.00: «Atihena in sedmero sestra«. J. Povveil, u. Reynolds. Italia. 14.30: ((Pravica do roj- stva«. M Roth, J. Mistral. S. Marco, 16.00: «Cudoviti plen«, M. Monroe, R. Mitchum. Kino ob morju. 15.30: «Toto odneha ali nadaljuje«, M. Bon-giorno. Moderno. 16.00: «Na dnu steklenice«. V. Johnson. J. Cotten. Savona. 14.00: ((Groza na Skalnatem gorovju«. V. .lohnson. J. Dru. Vialc. 14.30: «Zaklad na rdeči gori«, Z Scott, C. Matthevvs. Vittorio Veneto. 14.30: «Fra Dia-volo«. S. Laurel, O. Hardv. Belvedere. 15.00: «Vihar nad Kongom«. Massimo. 14.30: ((Pekel v pu- ščavi«, G. Tierney. G. Sanders. Novo cine. 14.30: «Mehikanski bratje«. A. Kenned.v. B. St. John. Odeon. 14.00: «Zavržena». A. Far. nese. H. Remv. Radio. 14.00: ((Dvoboj vohunov«, C. Wilde. M. \Vilding. Venezia. 14.00: «Tanganika», V. Heflin. R. Roman. Skedenj. 18.00: ((Rodila se je zvezda« J. Garland, J. Mason. POLETNI KINO Arena dei fiori. 19.45: ((Zdravnik na odprtem morju«. D. Bo-zarde, B. Bardot. Ariston. 19.00: ((Plemenski po- nos«, J. Chandler, J. Russell. Armonia. 19.30: ((Bengalski hu- zarjl«, R. Eagan, D. A',J' Garibaldi. 19.30; ((Grenke vode«, M. Vitale. J. Kitzmiller. Marconi. 16.00 in 20.15 na prostem: «Annie», L. Palmer, R. Sohneider. Paradiso. 19.30: ((Kapetana«. C. Heston. D. Reed. Parco deile rose. 20.00: ((Satank, morilna puščica«. J. Payne. Ponziana. 20.00: aNancv gre v Rio«, J. Povveil. L. Calhern. Rojan. 19.45: »Norost«, I. Bergman. Skedenj. 20.00- ((Rodila se je zvezda« J. Garland, J. Mason. Stadio. 19.30: ((Alamo«. S. Hay-den. A. M Alberghetti. Valmaura. 19.45: »Zadnji Apaš«, B. Lanicaster. Fabio Severo 1«. -j. KOLESA, moška In ženska. > ljena. po 7.000 Ih. ko prevoz blaga po 24 000 1 . „ torna kolesa PO Sl-*®, j obroke Marcon Gl „ igi DOBRA KUHARICA pod f v Milan, hrano na razpoia*^ sobo s plačo 20.000 lif satno KAUAHKOL1 se vam zdi in ne v začetku meseča " lahko naročita n* ^PRIMORSKI DNEVNIK* Dovolj, da telefonirat« na štev. 37338 ali ročite vaš naslov mu raznašalcu. nas*" GLASBENA MATICA T® Gojenci, ki se olj® utegnili vpisati v obJ» Ijenerr roku, se lahk« ijviiciJ i urvU| vpišejo naknadno v P sarni šole Glasbene Mi- tiče dnevno od 9. do 1*' in od 16. do 18. ure. 2upanstvo sporoča, da so od danes 16. septembra dalje zaprta za občinstvo vsa javna občinska kopališča. Qd te-fi» ponovno sestali skupno z I ga dne naprej bo dovoljen zastopniki eindikalnih organi- dostop v omenjena kopališča zacij. * samo z dovoljenjem župan- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. septembra t. 1. se ie v Trstu rodilo 6 otrok, umrle so 4 osebe, porok Pa je bilo 5. POROČILI SO SE: oficir ameriške vojske Lloyd John Lond-gren in gospodinja Claudia Bor-ghese. inženir Mario Fhrozzi in gospodinja Resa Giurco. kotlar Marcel Pregare in gospodinja tl in šivilja Silvia Ramani. delavec Anton Marinčič in gospodinja Antonija Radislovič. pleskar Claudio Mander in gospodinja Loredana Bisca, skladiščnik Lucio Rasura in uradnica Luciana Sighel. uradnik Kamion-do Jamnikar in gospodinja Cri- stina Gerk vd. Piochetti, elektri- . ___________ ^ar Rodolfo Furlan in gospodi- Maria* Delbefro' tiskar "Ttalo Ca- ! "J* Nlves Iess- mesar Ivan Do- delli In banstka Bruna Vidali, | d|č ‘n gospodinja Arina Zio vd. •UNION* Svetuvno Milana zavarovalnica od 1828 je v TRSTU (JL. GHEGA 8-1 tel. 27512 - 35939 P-r>ido delile članom le danes in v nedello. 23 t. m. NEDELJA, 16. septembra 1956 TRST POSTAJA A 8.00 . Jutranja glasba: 8.30,. Domači odmevi in čitainje tedenskega sporeda; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasba za godbo pa pihala; 11.00 Čajkovski: France-sca da Rimini: 11.21 Gluck: dva stavka iz opere Alceste: 11.45 Orkester Mantovani; 12.00 Oddaja za najmlajše nato Koncert pestre operne glasbe; 13.30 Glasba po željah: 14.15 Napoved časa in poročila; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Schubert: Kvintet v A-duru za klavir In godala; 15.45 Orkester Helmut Za-charias; 16.00 Chabrier: Pastoralna suita: 16.20 Zabavna glasba; 16.45 Orgle Hammond; 17.00 Koncert zbora iz Zgonika; 17.20 Plesna čaianka: 18.00 Beethoven: Sonata št. 3; 18.20 Melodije iz filmov ih revij: 19.00 De Sabata: Iuventus. simfonična pesnitev; 19.30 Priljubljene melodije: 20.00 Šport; 20.05 Veseli motivi; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Ma-scagni: «Prijatelj Fritz«, opera v 3 dej., po 1. dejanju: Nedelja v športu; 22.15 Večerne melodije; 22.45 Nočni ples. *TRST i 9.15 Stravvmski: ((Pulcinella«, suita; 9.35 Harmonikarski trio Hoča: 15.30 Operna glasba: 17.00 Reportaža z nogometne tekme: 18.15 Simfonični koncert, dirigira Franco Caracclolo; 21.05 Alfred De Musset: «Nikoli se ne , misli na vse«; 21.45 Ciganski orkester. KOPER Poročila v slovenščini: 5.45, 13.30 in 19.00 Poročila v Italijanščini: 6.45, 12.30 17 45 m 23 00 6.00-7.15 in 8.00-9.00 Spored iz Ljubljane: 9.00 Kmetijska ura; 9.20-10.00 Spored iz Ljubljane; 10.00 Trote, četvero opernih glasov: 10.30 Zena in dom: 10.50 Glasbena matineja: 11.30 L. van Beethoven: Simfonija št 5 v C-duru op. 67; 13.30-14.15 Soored iz Ljubljane- 14.15 Glasba po željah; 1500-15.15 Spored iz Ljubljane; 15.45 Pojp moški zbor iz Dornberga: 16.10 Promenadni koncert: 16.30-17,00 Spored iz Ljubliane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.15 Nedeliska novela: 18 00- 19.00 Spored iz Liubltane- 19.10 Lahka glasba: 19.30-22.15 Spored Iz Liub'iane; 22.15 Operni odlomki: 22.45 Lahka glasba. Sl O V E N I J A 327.1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00 6 00 7.00. 13 00 15 00. 17 00 19.00 22 00 6.00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov za priletno ne-delbko jutro: 7 35 Operetna in lahka glasba: 8.42 »Vsak eno«... (revija narodnih pevcev, ansamblov. zborov in orkestrov, ki sodelujejo v našem radiu': 9.30 Se pomnite, tovariši - Andrej Kovač: ob 20-letnici tekstilne stavke v Kranju; 10.00 NedeUski simfonični koncert: 11,15 Oddaia za beneške Slovence: 11.35 Mala revija lahke glasbe; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 14.15 Želeli ste — poslušajte!: 16,00 Reportaža z mednarodne nogometne tekme Madžarska - Jugnslavlla 'prenos iz Beograda'): 18 10 Ra-,iliska igra - Averčenko: KunčUa s smrtjo: 20 00 Večerni operni koncert- 21.00 Športna poročila; 21.15 Melodile In ritmi. TELEVIZIJA 16.00 Športni popoldan: 17.30 Film «Mornar|l brez zvezd«; 18.50 Športne vesti; 21.05 Tedenska revija filmov; 21.30 Prvi aplav.z: 22.30 Film »Srce, ki bi ga morali osvojiti«: 22.55 Poje Claudio Vlila- 23.15 Šport 1 H S I Ul. »v Fran-čtška 20/lit tel J7-J38 sprejema in serate mali oglase, osmrtnic« u* T j; od 8. do 12.30 in od 18. ure. Splošni upravni ZEMLJEKNJIZN1 fOS IN DOKUMENTI VOJNA ŠKODA POTNI LIST' AT A ui. s. nicoio 34 n’ 1 ■n' TeL 38-733 Slovenska nrosiielnafgg 00« v Trstu poziva vse ^ prosvetne delavce, -nameravajo obiskov* tečaj za pevovodje- u n režiserje, » n lutkarje l0-0ra- » » vodje tam«" ških zboroVi.p2 ki Jih je razpisalai ^ v Trstu, da se ne® ^ ma vpišejo. * sprejemajo na Ul. Roma 15-11- V P^e- vi navedite P0,e§„twiV' na in rojstnih P0*’ Nabrežina, 16.9.1®®*. C1LBERT WRIGHT Hespom !zum Jean Gabin je še vedno velik : trmesla v čakalnici posta-v , nion> Rjer delam, vidim Kapnicah, * ** P° jj'°ny’ kl 3e imel kiosk za , Pise levo od mene, je j Uc®Va' verjetnostni rana u l® zel° ljubil stave |ja konjskih dirkah. Trdil je. °. po svojem sistemu, rfel na videz spoznati vsa-ar na svetu, če bo delal dvajset let. da ^ Sem sPreiel teoriji, kali 6 *e dovolj dolgo čast; »na Pek' velik’ železni- staja kot le na Pr- P°-t—. on' boste videli vsa- Potuje. kogar, ki kazal S-VOi° leorijo sein pri-Klii.v, ',n razl°žil mnogim, kotel • ’6mU Pa ie uibče ni ° 1 ^oristiti - razen Har- Pred' „ ,’1Sel ie na Postajo n, ekaj nad tremi leti in r u stopnišča čakal potko prihajali z vlaka Spom SaVE*« opazil Harryja. vjn. . \e skoraj deček, suh, da 'r'en 'n Inko načičkan, * lrae.m Vedel, da čaka dekle, 'et se bo oaonil dvaj- hodu Tl P° nienern Pri-• N’ potrebno, da bi »ike, ki 9.05. mjam se, kako sem to P°jasr del 1S"JeVal> odkod sem ve-naispj! ,to' T°da Če osem-fajj,, e opazujete 'judi, ki lem i Vrbu stopnišča, po- Pot t lahka stvar-Pa sem S0 Prihajali, jaz tj. naoral čakati in delali slm.St°PniSče nis“m POgle-10 .p*0ral vse do P.18 in ze- Pazii ’Se za^udil. ko sem o- da 3e mladenič še ved- 1,0 tam. ..Hna. so n*i° Pili do 9.40. In ko v*akom !i’ k' so PnsPeU z se °: . 10-02, prispeli in obuB-Jazsl1- se je Harrv ves nato s °Zr* olrrog- Kmalu °knu » J® Približal mojemu Cal 0 da sem ga pokliče]^ !!? vPrašal, kakšno je in e.i.ni Prišla niti do 9.18 Po ( ^a ie čakal, žal inem’ kako se je pribli- k joJ sp dobesedno pribil vek oknu- bi bil člo- tjegnv • k°l da sem bil kete ° dpkle dal med pa-«Dr0knV .svoji garderobi. *ii je a je. temnopolta — Zalo ***«» — ima 19 let in je , # aono hojo. Njen obraz Pekoj' In mladenič se je za Polti a.!ienulkov zamislil, da duh, «... . - je v* 1 ■■“-"n Zdi se mi, iejljv rasih lahko tudi svo-'9s*. Oh Vendar ne za dolgo di ojj rv' se ji spajajo sre-k tam r‘°som. Oblečena je lei °Vnosti. Tjetn ^ krznen plašč, toda' I Nisej^ Ea n'*' n' °blekla». Sem *e m°Rel spomniti« •Moho-Vitie' k°ga. ki bi bil 1 p iPbim. ljubim — ^mahrZC:iaVka je prispela 'Tom;6 'z Nebraske. *takaj J* sem končno rekel, bzov? y3 ne telefonirate rto-’e n*- *tno je odšla tja, 2al0st'Rpe'a Pred vami«. •I« ^e je pogledal. r®va s„m sele dva dni. Moll9 Jug ,Sestati tu in oditi r*lo. Qn jer so m- obljubili Je9a n ,a ~~ ona nima mo-kaže Mlov,, s prstom p0. °k>il u rz°iavko. «T0 sem t0 r Ket Pic, «o Se ; Postnoležeče«. Na-' da P?VzPel na vrh stop-Videl potnike, ki z vlakom ob 11.22. »ris, . Ko bi Pel, i”® na ,i PriKel naslednjega e vednn e,°' j® bil mladenič Pa2i), !,m in čim me je *Je stopi) k meni. > Vpt^da kje sal. delala?« •Rila'’’■’ ie z glavo. ' Plen el ktilografka. Ta-°slal . u delodajalcu sem »Hi br . V4'-'«aajaicu Ved0 °Jav^°- Vse. kar »stil- P’ej- 5e to. da je ila# ‘ uzbo. da bi se po- 'ako ry se H- ,i® Čakal' l° Zaeel°' Har' k ‘ed»je tri Vaak vlak vse aajs° r-a ' st'r’ dni.. Vla-ja.®vo «6 ° Prihajali in z ta,' »eln „ T zaeela ukvar-J» ni bi|0 ’a- Kljub te- ti0mnUl tli bnnkega 0dg°V°' Vw »>•' fi„ 0 naitl druge i;>*i : -»•j« ■» t da se le May z r.i ^ga Pr,saiila. Jaz p verjeti 'Sem nik°li mo- ja'n s® Vek3* dvrh tednih ka'zai Ilarry7eam'lnp p030var-sv0j0 ln mu pri- ?o» ; »os te e deli sem »akal rekel i dovolj dol- V^k’ k^0 VI*1. *i° boste vi- Ml ,®niala a® bo nekega dne 81.aadeničP0 teb stopnicah«, jih 9 »o st * °brne Prej n^niceh. in pobe i.'.,"-""' kot bi anPa sem J nikoli videl. 7*' ' rs7 m®'"em na-8a J? '»ačenin lE° Tonvieve-^acUna, verjetnostne- ^.V*aknd:'ednie dni pri- Proti koncu leta so Tony-ja v nekem prepiru, ki se je izcimil pri igranju kart ubili in njegova vdova je oskrbo kioska prepustila Harry-ju. Ko se je kmalu zatem Tonyjeva vdova ponovno o-možila, je Harry kupil od nje kiosk. Denar si je izposodil in si nakupil sifonsko sodo, tako da je kmalu začel dobro služiti. Nato je prišel včerajšnji dan. Slišal sem krik in razbijanje m lomljenje mnogih predmetov. Krik je prihajal od Harryja. Polom’jeni in razbiti predmeti pa so bile neštete lutke in druge stvari, ki jih je prevrnil, ko je skočil preko pulta. Skočil je, zgrabil dekle, ki ni bilo niti deset korakov oddaljeno od mojega okna. Bila je drobna, temnopolta in njene obrvi so se spajale sredi nad nosom. Nekaj časa sta visela drug na drugem, se smejala, jokala. Vse skupaj je bilo tako prepleteno, brez vsakega smisla. Ona je spregovorila le nekaj besed. Rekla je približno takole: «Mislila sem na avtobusno postajo«. On jo je brez besed poljubil in ji nato povedal vse, kar je storil, da bi jo našel. Bilo je očitno, da je pred tremi leti May prišla z avtobusom in ne z vlakom in, ko je pisala brzojavko, je mislila na avtobusno in ne na železniško postajo. Dolge dneve je čakala na avtobusni postaji in v neštetih poizkusih, da bi našla Herryja porabila ves denar. Končno je našla novo zaposlitev kot strojepiska. «Kaj? — je rekel Harry — «Ti si delala tu, v mestu? Ves čas?« Ona prikima. «Oh, sveta nebesa! Kaj nikoli nisi prišla sem na postajo?« in pokaže s prstom na kiosk. «Jaz sem bil vedno tam. Moj je. Opazoval sem vsakogar, ki se je vzpenjal po stopnicah«. Dekle je nekoliko poble-delo. Nato je pogledala po stopnicah in s komaj slišnim glasom rekla: «Jaz... jaz nikoli prej nisem šla po teh stopnicah. Vidiš, včeraj sem odšla iz mesta na kratko službeno potovanje — oh, Harry!» Tedaj ga je objela okoli vratu in začela resnično jokati. Cez nekaj trenutkov se je obrnila in pokazala proti severnemu delu postaje. «Harry, tri leta. *ri dolga leta sem bila vprav 'am — delala sem na tej postaj’ kot daktilografka, v pisarni sefa postaje«. Zelo čudno se mi je zdelo, da je bil verjetnostni račun tako okruten in surov, da je tako počasi deloval. Zakaj ni vendarle prej napeljal May, da bi se povzpela po tem našem stopnišču. Čeprav je njegova umetniška kariera zelo dolga, si Jean Cabin še vedno nabira lovorik. stivalu v Benetkah je doživel uspeb Tudi na letošnjem le- Kokoscka o abstraktni umetnosti «Sintetičm surogat» V Amsterdamu so letos poleti proslavljali 350-letni-co rojstva velikega slikarja Rembrandta. Ob tej priložnosti se je o umetnosti razpisal tudi eden največjih sodobnih slikarjev Oskar Ko-koscka. Njegovi sestavki in izjave pa so zelo presenetili mnoge ljudi, ki se u-kvarjajo z umetnostjo. Ko-koscka se je namreč postavil proti abstraktni umetnosti, ki jo je ocenil kot sintetični surogat umetnosti. Nekemu holandskemu listu je Kokoscka celo izjavil; «Umetnik, ki se šopiri z modernostjo, je izgubil duševno ravnotežje- Njegovi zgledi so atavizem kultur, ki so že zdavnaj ifinl„-». Veliki umetnik se je lotil tudi sistematične borbe proti «pokvarjeni umetnosti«, kot on naziva abstran-no umetnost. V ta nam'« je naslikal velik triptihon, k’ je 12 metrov dolg in 4 metre visok in ki nosi naslov »Termopile«. Kakor je 300 Spartancev nekoč pri Termopilah branilo grško kulturo pred barbari, tako bi se morala sedaj ustanoviti posebna falang* umetnikov, ki naj bi rešila evropsko kulturo. NA POBUDO JUGOSLOVANSKE KOMISIJE ZA KULTURNE STIKE Z INOZEMSTVOM V Rimu in Milanu bodo razstavljali najboljša dela sodobne umetnosti Hkrati z razstavo najboljših del jugoslovanske upodabljajoče umetnosti v Italiji, bodo razstavili v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani najboljša dela sodobne italijanske umetnosti Naš tedenski pregled Slepa ulica Komisija za kulturne zveze z inozemstvom v Beogradu je pripravila razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva in kiparstva. Preden jo bodo prenesli v Italijo, v Rim in Milan, kjer bo odprta v zameno za istočasno razstavo sodobne italijanske umetnosti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, je na vpogled javnosti v ljubljanski Moderni galeriji. Pri tem je potrebno posebej opozoriti le na to, da sedanji izbor še ni popoln. Pripravljavci ga nameravajo pred Italijo izpopolniti e deli nekaterih pomembnejših kiparjev in slikarjev, ki doslej iz različnih razlogov še manjkajo. Od slikarjev bi prišli v poštev zlasti Marij Pregelj, čigar najznačilnejša dela zadnjih let so trenutno razstavljena v Benetkah in Dubrovni- ku, Hrvat Antun Motika in Marko Celebonovic. Dosedanji izbor obsega dela 14 slikarjev in 10 kiparjev. Jugoslovansko slikarstvo zastopajo tako, če jih naštejemo po starostnem redu, Milunovič, Ko-njovič, Hegedušič, Lubarda in Kregar, Milosavljevič in Postružnik, Stupica, Gliha in Vujaklija, Murtič, Protič, Stančič in Šuštaršič, kiparstvo pa Stijovič, Kantocije-va, Putrih, Zdenko Kalin, Bakič. Jevričeva, Batič, Tršar, Džamonja in Jančičeva. Že iz tega naštevanja je razvidno, da prevladuje med slikarji srednja generacija. pri kiparjih pa mlajši rod. Povprečna umetniška vred nost razstavljenih del je dovolj visoka, celota dobro uglašena in če v mislih u-poštevamo tudi nameravane dopolnitve, bo to vseka- kor prireditev, ki bo dovolj dobro predstavila italijanskemu občinstvu težnje sodobne jugoslovanske umetnosti in obenem njene danes najzanimivejše predstavnike. Luparda, ki je danes poleg Stupice v vsej državi najbolj cenjeni jugoslovanski slikar, je pri nas se premalo znan in bo zalo njegova predvidena osebna razstava v Ljubljani zelo dobrodošla. Njegove štiri slike so izbrane iz let. 1951— 1953 in odlično kažejo tistega Lubardo, ki je doživel tudi po drugi svetovni vojni veliko priznanje tujine in glavno nagrado na bienalu v Sao Paolu leta 1945. Podoba «Borečih se konj« iz 1. 1953, ki je bila lani na mednarodni razstavi na Japonskem, je eno njegovih najpomembnejših del. Lubardov slog je epsko mo- OB IZIDU NOVE SLOVENSKE SLOVNICE Prvovrstna kulturna vrednota ISstal dan za Jo '»altu. službo, je cem v Tony-Pugledal me oken J« tek°,.Sramezlj>vost-ay z»»ie nP°mofn'k Niko- Se »ihčeSm° R°v°rili N tec,;:-® °»azii K!'ub ,pmu pa Vo 'Prernlinia H»rry H JS ki i s P°filedom i ^»Ičah, Je Povzpenjal n' omenil več i da ^Literarno razvit jezik — in tak je tudi naš slovenski — je prvovrstna kulturna vrednota; je živa, od sto in sto umov in vekov pregnetena snov», poudarja uvodno poglavje o slovenskem knjižnem jeziku v novi Slovenski slovnici, ki jo je nedavno izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani in so jo sestavili dr. A, Bajec, dr. B. Kolarič in dr. M. Rupel (str. 9). Med slovstveno razvitimi jeziki sveta se je ob Soči, Savi, Dravi in Muri razvil tudi slovenski jezik, ki so mu njegovi marljivi raziskovalci in gojitelji v 372 letih, od Bohoričevih Zimskih uric dalje (1584) ustvarili do danes že lepo število slovnic in učbenikov za šolske in druge potrebe. .V glavnem so ta pomagala zmeraj težila k enotnemu knjižnemu jeziku, a namerna politična razcepljenost slovenskih 'dežel je to zmeraj znova ovirala in preprečevala. Kljub temu se je težnja po enotnosti bolj in bolj krepila, posebno zato, ker so razni deli naroda jasno čutili v sebi odpor zoper umetno razkosavanje in ker so imeli njegovi najbolj razsvetljeni sinoui že zgodaj vse slovensko ozemlje pred očmi. ko so svojim rojakom ustvarjali, izpopolnjevali in bogatili izrazno sredstvo za književno ustvarjanje in s tem za prispevanje k skupnemu kulturnemu napredku človeštva. Ce primerjamo današnji knjižni jezik s Trubarjevim, se jasno zavemo, kaj pomeni skoraj štiri sto let razvoja n„ jezikovnem področju. Medtem ko se je. tedanje jezikovno bogastvo omejevalo na razmeroma ozko področje verskega, šolskega in preprostega domačega življenja, se je knjižni jezik do danes tako bujno razrasel, da * se dado z njim enakovredno in blagoglasno izražati najpestjejše misli in čustva iz svetovne književnosti v posrečenih prevodih najboljših slovstvenih umetnin velikih narodov. Izvirna slovenska slov- stvena dela so po zaslugi u-metnikov, kakršni so Prešeren, Ivan Cankar, Zupančič i. dr., miselno ,estetsko in oblikovno na svetovni ravni. Štiri sto let je zadostovalo, da se je razvila tudi slovenska znanstvena proza; danes se prevajajo v slovenski knjižni jezik najtežja in najgloblja dela iz vsakovrstnih panog znanosti in se v njem pišejo izvirne znanstvene razprave z vseh področij. Slovensko izrazoslovje je kos tudi najvišjim in najtežavnejšim nalogam znanstvenega obravnavanja poljubnega predmeta iz katere koli vede. Pot do tako bogatega in okretnega knjižnega jezika ni bila lahka. Adamu Bohoriču in protestantom je bila najbližja dolenjščina, Marku Pohlinu je silila v pero ljubljanščina, Gutsihan je upošteval koroške posebnosti, obenem pa se je zavzemal za vseslovensko stališče. Japelj, Kumerdej in Vodnik so uveljavili precej poren jščine. Kopitar je v znanstveni obdelavi upošteval Kranjsko, Koroško in Štajersko. To je vplivalo tudi na Metelka. V Dajnku in Murku je krepkeje zazvenela štajerska govorica. Levstik je dal vzorne spise, nato pa je krenil preveč v staro cerkveno slovanščino. Enotnejši knjižni jezik se je oblikoval skozi razne izdaje Janežičeve slovnice. Skra bčevi napori so krepko podprli zdravo smer, ki je nato povsem zmagala pri Brezniku, Ramovšu, Bajcu, Kolariču in Ruplu. Tako smo prišli do današnjega enotnega knjižnega jezika, ki so ga sprejeli vsi Slovenci, v sredini, ob robovih, v Ameriki in drugod po svetu. Danes se tisi za- vedajo, da je to tista kulturna vrednota, ki jih najtesneje povezuje med seboj, z ostalimi Slovani ter z drugimi bližnjimi in daljnimi narodi v plemeniti tekmi za ustvarjanje zmeraj novih duhovnih dobrin. Ta skupni knjižni jezik vlada v vseh slovenskih šolah in uradih, v slovenskih cerkvah, gledališčih in društvih, v zasebnem in javnem dopisovanju, na zborovanjih in shodih, čeprav je tu in tam rahlo poborvan s krajevnimi vplivi, s primesmi okolja in družbe ,kateri služi. Enotni knjižni jezik ima še poseben pomen za obrobno prebivalstvo izven meja matične države. Zanj je to najmočnejša vez, ki ga druži z osrednjimi deli in z odcepki po raznih sosednih državah v nerazdružno duhovno skupnost. Sodbo o današnjem skupnem knjižnem jeziku zgo-ščuje nova Bajec-Kolarič-Ruplova Slovenska slovnica v besede: «Takšen, kakršen je, se naš knjižni jezik ne sklada z nobenim narečjem, ne s preteklim ne sedanjim, je pa kljub temu živ organizem. Druži v enoten narod vse Slovence, naj že prebivajo kjerkoli. Ni plod znanstvenega dognanja, ker je umetno ustvarjeno narečje višjega reda. Razvoj mu določuje nc samo ljudski govor, marveč tudi raba najboljših pisateljev. Zatorej ni enovit, temveč zvarjen iz različnih sestavino (str. !<). Nato ponavlja prelepo oznako našega knjižnega jezika, kakor se je izlila iz peresa enemu največjih mojstrov slovenske besede, Otonu Zupančiču: «V slovenščini je shranjena vsa skrb in ogorčenost naših reformatorjev, ves up in strah Prešernov, vsa šegavost mladega Levstika in grčavost njegovih poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva. borbenost in tišina Cankarjeva, jecljanje Aleksandrova, melodioznost Kettejeva«; zase moramo dodati še: «življenjska sila in modrost Zupančičeva«, ker je ob tem stavku največji pesnik moderne nase skromno *— pozabil. Nova Slovenska slovnica je namenjena vsem Slovencem. Prinaša vse, kar je treba vedeti o današnjem knjižnem jeziku, v kolikor mogoče zgoščeni, lahko umljivi, preprosti obliki, brez obte-ževanja s preučenimi razlagami, brez kopičenja težko prebavne snovi. Na 331 straneh podaja kot uvod kratko zgodovino slovenskega knjižnega jezika, obgovori glasovne prvine, pisne prvine, besedno gradivo, oblikoslovje po besednih vrstah, stavek, rabo sklonov in besedni red. V podrobnostih prinaša knjiga marsikaj novega ali drugače povedanega in razvrščenega kakor doslej. O slovenskem pravorečju priznava, da «še ni dognano do vseh nadrobnosti, saj je razmeroma mlada znanstvena panoga, temeljna načela pa so mu neovrgljivo utrjena« (str. 10). O blagoglas-nosti našega jezika sodi: «Enakomerna porazdelitev soglasnikov daje jeziku bla-goglasnost in jasnost, kopičenje soglasnikov pa trdoto in nezvočnost. V slovenskem zbornem govoru je ta razdelitev pri današnjem glasovnem sestavu knjižnega jezika taka, da je blizu naj-blaglasnejših jezikova (str. 24—25). Ponekod se zdi, da vlada prevelika varčnost v uporabljanju tiskanih poudarkov. C e je tiskano (str. 99) tčvor, tovdra, zakaj sledi šotor, šotora brez poudarkov (Pravopis: šotor, šotčra in šotora)? Ali ni moj, -a, -e. (str. 137) premalo namesto mdj, mdja, mč je? Alt se poleg manje, najmanje (str. 247; na vprašanje kako?) res ra- (Nadaljevanje na 8. strani) ANDREJ BUDAL numentalen in barvno tenko ubran, hkrati ves zajet iz domače kamnite črnogorske zemlje in mednarodno razumljiv. Vsa njegova platna bi lahko prenesli v običajne mere barvne litografije pa bi tudi tam, v drugi tehniki in drugem formatu, ohranila ves svoj značaj. Delo Gabrijela Stupice pomeni popolno nasprotje. Če si vedno prav dobro predstavljamo Lubardo kot freskanta, če slika črnogorski slikar v velikih in silovitih potezah razgiban, hkrati splošno razumljiv in že na pol abstraktni svet brez vsakih nežnejših čustvenih vzgibov, je osem let mlajši Slovenec danes najpomembnejši varuh onega slikarskega izročila, ki je pomenilo pol tisočletja jedro evropske slikarske u-metnosti: oljno slikarstvo, v oblikovnem in vsebinskem pogledu prebogato drobnih odtenkov, osebnostno in izrazno dognano do največje mere. Lubarda se zdi primeren za opevanje bitk. Stupica za prisluškovanje utripov. Stupičeve slike so danes med redkimi deli. pri katerih je mogoče govoriti o spoštovanju modela in o iskanju globlje vsebinske resničnosti. Danes je Stupica jugoslovanski sorodnik psihološko in izrazno najzanimivejši slikarjev 20. stoletja: Chagalla, Soutina in Kokoschke. Hegedušičeve slike pomenijo veselo presenečenje in nov dokaz, da se vsi boljši slikarji razvijajo naprej. Ostali srbski in hrvatski umetniki ne prinašajo v Ljubljano toliko novega. Stančič, ki ga tri slike v Moderni galeriji prvič in to zadovoljivo predstavljajo slovenskemu občinstvu, bi bil zaradi tega edini, o katerem moramo še spregovoriti. Občutljivo, krhko kabinetno slikarstvo. Likovna dovršenost, ki se zdi bolj sad vprav ljubiteljskega razumevanja starih mojstrov kot pa dokaz osebnostnega dojemanja sveta. Z edino izjemo Postružni-kovih platen dela drugih slikarjev uspelo dopolnjujejo razstavo, ne povedo pa ničesar bistveno novega o svojih 'vorcih. Več pozornosti zasluži edino Stane Kregar, ki je napravil v svojih abstraktnih slikah nov korak naprej: nekatere njegove nove slike se zde zdaj v svoje dobro manj sad razumskega prizadevanja in bolj dokaz lirične občuteno-sti tankih barvnih sestavkov in sanjsko gibljivih, nedoločnih oblik. Kiparski del razstave je na splošno manj izrazit: v glavnem so razstavljena že znana dela, pri Slovencih, ki so za sedaj — pred.nujno dopolnitvijo — še v večini, je razstavil nova dela edino Tršar, v? tem okolju se dobro uveljavljajo, dasiravno gledalec najprej in predvsem opaža eksperiment. Najkrepkejši med vsemi, Bakič, je zal le skromno zastopaj. Kakor pogrešamo pri Slovencih Savinska, tako manjka tudi večina pomembnih hrvaških kiparjev. Med slučajno kar tremi kiparkami zasluži največ pozornosti Jevričeva (Portret kiparke, Maketa za spomenik). LJ. Sedaj, ko so na pritisk nn-gleške in francoske vlade, piloti sueške družbe odpovedali službo in zapustili področje Sueškega prekopa, je tako imenovana sueška kriza zašla v popolno slepo ulico. To je poslednji korak angleškega in francoskega napihovanja zadeve, ki ima svoj izvor v nacionalizaciji družbe, ki je do sedaj upravljala promet na Sueškem prekopu. Kaj sedaj? Ce se Angleži in Francozi nikakor ne morejo sprijazniti z nacionalizacijo sueške, družbe in imajo z vsemi dosedanjimi in bodočimi ukrepi namen do se- j či tako rešitev tega vprašanja, ki naj bi v bistvu ohranila dosedanji monopol te. njihove družbe, potem mora. mo odkrito priznati, da imajo prav tisti krogi, ki so mnenja, da je predvsem Velika Britanija zamudila edino priložnost, ki bi jo mogla privesti do tega cilja, namreč, da bi morala takoj v začetku vojaško okupirati celotno področje prekopa. Ce iz kakršnih koli razlogov tega ni hotela tvegati, potem je vse njeno poznejše ravnanje, ki skuša vsiliti Egiptu rešitev, ki jo mora Egipt odkloniti, povsem nesmiselno in ne vodi nikamor. Da je temu tako, in da je rešitev sueške krize moč doseči le po poti pogajanja z egiptovsko vlado, ki je vedno zatrjevala, da je pripravljena razpravljati z vsemi koristniki prekopa, da bi tej mednarodno važni pomorski poti zagotoviti čim boljše poslovanje, nam posredno in tudi neposredno priča stališče vseh tistih držav, vštevši tudi ZDA. ki se v tem sporu okrog Sueškega prekopa niso tako neposredno kompromitirale, kakor je to primer Velike Britanije in Francije, da ne govorimo o stališču vseh tistih držav, ki v tem sporu niso ' neposredno zainteresirane, a jim je pri srcu ohranitev miru in mirna rešitev vseh še tako zapletenih mednarodnih sporov. Tako je n. pr. znano, da so ZDA pripravljene podpirati Veliko Britanijo in Francijo samo pod pogojem, da pri reševanju sueškega vprašanja Velika Britanija in Francija ne posežeta po orožju. To stališče, ki so ga ZDA z vso odločnostjo branile že od vsega začetka, je Veliko Britanijo in Francijo prisililo, da poskušata spraviti Naserja na kolena z drugačnimi, predvsem gospodarskimi u-krepi, V ta namen sta zahtevali od sueške družbe, da odpokliče svoje pilote, hkrati pa sta napovedali ustanovitev neke nove družbe koristnikov Sueškega prekopa, ki naj bi s svojimi piloti in tudi brez pristanka Egipta; vodila ladje svojih članic skozi prekop. To se sicer lepo sliši, a v praksi je stvar povsem drugačna. Sueški prekop ni odprto morje, koder morejo ladje pluti s krmarjem; pluti skozi Sueški prekop samo s krmarjem, pa bi pomenilo isto, kakor voziti se po železnici, kjer bi od celotne železniške uprave in naprav ostal samo strojevodja. Tudi če bi Naser ne zaustavil ladij te bodoče družbe (če bo do njene ustanovitve sploh prišlo), bi one praktično ne mogle brez nevarnosti same skozi prekop. A tudi drupa grožnja, da bi namreč nova družba utegnila usmeriti ladje svojih članic okrog Rtiča Dobre nade, ima le papirnato vrednost, ker bi povečani stroški prevoza ozčutno vplivali na celotno gospodarsko življenje prizadetih držav, in to v neprimerno večji meri, kakor pa bi ta ukrep oškodoval Egipt. Ce bi iz vsega dosedanjega poteka sueške krize hoteli potegniti zaključek, bi morali ugotoviti, da je njen dosedanji razvoj prepričljivo dokazal, da je v današnjih razmerah povsem nemogoče izsiliti tako rešitev nekega spor. nega vprašanja, ki na) bi povsem zadovoljila samo eno stran. In spričo dejstva, da so danes že povsem minili časi, ko so močnejši mogli z orožjem vsiljevati šibkejšim izključno svoje rešitve, ie dosedanje ravnanje angleške in francoske vlade v zvezi s krizo okrog Sueškega prekopa tembolj nesmiselno, ker nespametno zavlačuje njeno rešitev, kljub temu, da ;e danes že vsemu svetu o-čitno, da do nje ne more priti drugače, kakor po poti enakopravnega pogajanja z egiptovsko vlado. Stojan Batič: KOMPOZICIJA (bron) KRATKE FILMSKE VESTI Skupina italijanskih filmskih umetnikov bo 20. t.m. odpotovala v Nairobi v A-Iriko, kjer bo začela snemati gilm, ki bo nosil sledeči naslov: «Crni bog in beli vrag«. Film bo režiral Gior-gio Moser. «To ne bo dokumentarni film, niti znanstveni film«, je rekel Moser, «film sestavlja pet delov, po scenariju, ki sem ga izdelal ob sodelovanju Ema Flajana. Dejanje se vrši v Keniji, Ugandi, Ruanda-U-rundi in v Kongu«. Filmskim umetnikom bodo pri delu pomagali še botanik, antropolog in zoolog. Film bo v barvah. * » * Mario Monicelli bo prve dni oktobra začel snemati film «Očetje in sinovi«, v katerem bodo igrali tudi Vittorio De Sica, Marcello Mastroianni, Marisa Merli-m in drugi. Film bo izdelan v italijansko francoski koprodukciji. * * * Andre Cayatte je te dni na Modri obali začel snemati film «Oko za oko« po romanu Vaheja Katchaa. Glavne vloge bodo - imeli Curd Jurgens, Folco Lulli in Lea Padovani. Scenarij je po romanu napisal sam Ca- yatte Film bo v barvah. # » * Tudi v Manchestru — kot prej v Londonu in drugod -- je ameriški film »Rock Around the Cloch« povzročil nerede med mladino Zdi se. da glasba tega filma sili mladino k izredno divjemu plesu, ki se konča s pravim vandalizmom in o-strimi pretepi med nasprotnimi skupinami. V Manche-siru je morala poseči v pretepe policija, ki ji je komaj s silo uspelo pomiriti dvorano. Toda če je prišlo v dvorani do miru, so se neredi ^ladaljevsli no ulicah, kjer je mladina napadla celo policijo. Zaradi tega in več drugih takih neredov, ki so nastali v zvezi s predvajanjem tega filma, je britanska policija prepovedala predvajanje filma, Ker bo v Singapuru na programu ta film prihodnje dni, je tamkajšnja policiji! že vnaprej opozorila mladino, da bo za ohranitev miru uporabila »vsa sredstva« # » • Pred kratkim je začela e-kipa «Bosna-filma» snemati nov celovečerni film »Tuja ztmlja«. Doslej so dokončali pol filma Zunanje posnetke so posneli v Foči, v Dobrih vodah, pri Kali-noviku in v Fojnici, Vse kaže, da bo film dokončan že v novembru. Vodstvo filma je v rokah Jožeta Galeta, ki se je po svojem uspehu s filmom »Kekec« po petih letih ponovno lotil filma. Ciper Imperialistična trma, ki jo Velika Britanija skuša uve-l javiti v * sueškem vprašanju, je zaostrila tudi položaj na Cipru. In to je povsem razumljivo. Cim sedanja angleška vlada smatra, da more pri reševanju sueške krize imeti svojo besedo tudi angleška vojna mornarica, ■potem je jasno, da mora tudi Ciper še nadalje ostati vojaško oporišče in da mora biti tudi nova eustavas, ki jo mora lord Radcliffe izdelati na Cipru, prikrojena tako, da bo ustrezala potrebam angleške vojaške strategije. Zato Velika Britanija odklanja sleherna pogajanja z o-svobodilnim gibanjem, ki mu vojaški guverner svelikoduš-no» ponuja amnestijo. Tako bo zaradi te imperialistične trme še naprej tekla kri na Cipru. Razorožitev Kljub temu, da sueška ki za v sedanjem položaju i more voditi do vojaških a. cij, bi se vendarle zdelo, c sedanj- mednarodni položi ni ravno najbolj primeren : nadaljevanje razgovorov razorožitvi. Sovjetski minist skt predsednik Bulganin j je izbral prav ta moment : svojo poslanico ameriškem predsedniku Eisenhoiverju, kateri ponavlja sovjets) predloge za razorožitev, svojem pismu Bulganin tu obtožuje zahodne države, < m marajo sporazuma o ra orožitvi ter da stalno menj vajo svoje stališče, čim S vietka zveza pristane na n hove lastne predloge: «To nanaša predvsem na n predlog o zmanjšanju števi oboroženih sil petih veles Izvedba ‘ega prvega ukre; b' bila zelo važna za izbo šanje vsega mednarodne< položaja. Prav v tem trem ku se je v mednarodni are pojavil vaš predlog o leti tkem nadzorstvu. Od kri Vam lahko rečem, gos p> predsednik. da je po lož identičen glede prepovedi timskega in vodikovega ort ja: dovolj je bilo, da je i tj e.tska zveza izrekla sv c soglasje o datumu, ko bi sl pila v veljavo prepoved te orožja, že so zahodne vel sile preklicale svoje last oredlope«. Bulganin nato o soja dejstvo, da se opral nje razorožitve pooezuje nemškim vprašanjem; obse tudi obnovitev nemškega ii perializma in poudarja poti bo po združitvi Nemči. hkrati pa še dodaja, da i do nje moglo priti le s spi membo dosedanje politike s padnonemške vlade. 15. septembra 1958 PRISPEVEK ZA NAŠO MLADINSKO STRAN Ntznosna vročina je. To je eden od redkih septembrskih dni, ko sonce še neusmiljeno pripeka in so tramvaji nabito polni ljudi, ki izkoristijo še zadnje sončne dneve, da se gredo kopat. Na postaji se skoroda požene iz tramvaja debel gospod. Ves je zardel, pot mu curkoma teče po obrazu. Z velikim robcem se brise po plešasti glavi in se težko hropeč odpravi domov. Služkinja Mica mu postreže ■ z vročo juho. Gospod Artur bi ab vsaki drugi priliki godrnjal, danes pa nima moči. Vožnja v tramvaju ga je izmučila. Vstane od mize in odpre radio. »Medtem se bo juha ohladila,» si misli. elzgubil se je deček šestih let...*. hPoročila! Ne, tega ne bom poslušal,» pravi sam pri sebi gospod Artur. Menjuje postaje. Vsepovsod poročila obvestila, reklama-.. Pa pride spet do prve postaje... «... Visoko nagrado najdi-■ telju. Konec poročilu. Gospodu Arturju brenči v globi. «Visoko nagrado najditelju-. deček... izgubil se je...? Gospod Artur se požene po stopnicah na cesto. Stopi v prodajalno časopisov, zagrabi časopis, ki je pravkar izšel, vrže denar na mizo in se hitro požene skozi vrata. Frk — P° stopnicah in že je v stanovanju. Ne zmeni se za svoje srce — slabo srce, zdravnik mu dejal, da se ne sine za nobeno ceno razburiti — ki tolče, tolče... Pot mu curlja po čelu, pa kaj zato! Razgrne časopis in išče, voha, gleda... «Ga že imam!» zavpije in čita: elzgubil se je deček šestih let. Ime mu je Peter Kovač. Oblečen je v kratke, modre hlačke in pisano srajco. Je majhen, črnih, kodrastih las, na nogah ima sandale)ce. Kdor ga najde ali zve karkoli o njem, naj to jaoi policiji ali na dom: Ulica Dobre nade številka }g> — Visoko nagrado najditelju. Obupani starsi minjam. Čakaj, malega vprašam? «Fantič, kje stanuješ?» «Nikjer!* se oglasi jezni dečkov odgovor- «Tako ne bo šlo. Sam moram domov, da pogledam v časopis, kje stanuje ta pobalini>. Gospod Artur se obrne, potegne dečka za sabo in se odpravi domov. Doma ne najde časopisa. Medtem ko ga išče, mu mali nebodigatreba razbije tri kozarce, raztrga zavese, prevrne mizo, razmeče blazine po vsej so bi... eAha, ga že imam,» vzdihne gospod Artur, pograbi oočka za roko in zdirja Z njim v Ulico Dobre nade številka 16. Odpre mu mlada služki- nja. «Tu sem pripeljal vašega . janta, ki sc je izgubil!» pravi zadihani gospod Artur. eNašega fanta?* se čudi služkinja. »Ne, gospod! Ta ni naš. Petrčka so že našli zgodaj popoldne. Mule je šel k teti, ne da bi kaj povedal. Ne, ta pa ni naš, čeprav je Peterčku zelo podoben...*. Gospodu Arturju brenči v glavi. Gospodu Arturju se vrti. Ves ta trud zaman. O, sveta •nebesa! * » ♦ Se istega dne je gospod Artur sklenil, da ne' bo nikdar več iskal izgubljenih dečkov, ki so si s tistimi. ki se niso izgubili, tako zelo podobni... TATJANA Mont Blstnc v septembrskem opoldnevu (Foto Magajna) NAJVEČ PROSTOVOLJNIH MLADINSKIH DELOVNIH TABORIŠČ JE V AMERIKI MLADINSKE BRIGADE NA DELU V SKORAJ VSEH DRŽAVAH SVETA V Parizu obstaja Koordinacijski odbor za mednarodna delovna taborišča, ki združuje vse tovrstne mladinske organizacije ter izdaja svoj bilten FILATELISTIČNI KOTIČEK Serija «Jadranska favna» in še nekaj zanimivost] - Tudi avstralska poštna uprava se pri' pravijo na 16. olimpijske igre - Nekaj spominskih znamk Marsikdaj slišimo nepo-ilen, ker niso vsa. taborišča boljšljive nasprotnike Jugo- zgrajena na prostovoljni pod-slavije, kako zafrkljivo govo-|lagi; v nekaterih dobivajo tu- Gospod Artur se nasloni na stol. aKaj če bi ga našel jaz»? si misli, «To bi bilo nekaj!* Hitro popije še mrzlo juho. Nato stopi k telefonu in telefonira v tovarno direktorju. »Gospod direktor... Ja, stvar je taka in taka... Ja... tako... torej... No, skratka: popoldne me ne bo v službo. Veste, zelo mi je slabo. Imam vročino. No in ja...*. Gospod direktor pa je zares razumen mn z, pravi oče svojim uslužbencem. «No, dobro gospod Artur. Kar ostanite doma. Ste poklicali zdravnika? Se ne? Ja. kaj ptt čakate? Kar takoj ga pokličite! Pa na svidenje, no!» Gospod Artur globoko požre slino. Tudi to je za njim Zdaj pa ni več časa, da bi se obotavljal. Drugače lahko še kdo drug najde tega presnetega fanta- Cez pol ure že srečamo gospoda Arturja ob obrežju Ubrača se sem ter tja, gleda, gleda na vse strani... tKje neki je ta šmrka-vec?» In glej! Sreča mu je mila. Za nekim kamnom za. gleda dečka... Crne kodre ima, modre hlačke, pisano srajco, na nogah pa — nič. Bos je- »Le kje ima sandale? Ah, kaj! Izgubil jih je.* si misli gospod Artur. nPrev id-no se mu moram približati, da mi ne uide«. Mali pobalin je kmalu o-pazil debelega gospoda, ki »c je preoidno plazil po skalovju, — k njemu. . »Čakaj, strici» Deček se požene preko skal, gospod Artur pa za njim. Obilnost trebuha ga sicer ovira pri tej plezalni turi, ki si je ni želel, a še vedno vidi pred seboj »visoko nagrado■> in to mu daje moči, da ne omaga. Gospod Ar tur je ves rdeč. potan, hlače ima umazane, srče pa mu bunka pod raztrgano srajco. A fantič je še vedno pred njim, smeji se mu in mu kaže osle... »Ujemi me stric, ujemi, če me moreš!* Gospod Artur ne more več. Se z zadnjimi močmi se odžene in ujame dečka zc nogo. Deček se brani, brcne gospoda Arturja v nos... Vse zaman. Gospod Artur zgrabi dečka za roko »Zdaj te pa imam, paglavec!* «Kar na njegov dom ga bom peljal. Tako mi vsaj nagrada ne uide,* si misli debeli gospod Artur. »Toda naslova se več na spo- rijo o jugoslovanskih udarniških brigadah, ki so v letih takoj po drugi svetovni vojni mnogo prispevale k ponovni izgraditvi porušene domovine in ki se danes delajo manjša dela. kot so športna igrišča, lokalne ceste ali mladinski domovi. Mnenje teh kritikov je. da je to neke vrste prisilno delo, da bi se morali študentje v poletju odpočiti, ne pa prijeti za kramp in lopato, da bodo vsa dela, ki jih bodo napravili študentje brez vsake veljave, itd. Pri tem seveda poudarjajo, da se nekaj takega dogaja le v Jugoslaviji, da na Zapadu kaj takega ni mogoče, itd. Poglejmo koliko resnice je v tem. Na velikih delih v prvih letih po vojni so sodelovale z jugoslovansko mladino tudi številne brigade s tisoči študentov iz vseh dežel sveta in to tudi po znani kominformovski resoluciji. In vse to prostovoljno. Kaj ie vodilo te tisoče Evropejcev, Američanov, Afričanov in A-zijcev, da so takrat prišli na delo v Jugoslavijo? Lahko bi navedli več vzrokov; želja spoznati Jugoslavijo, njene spomenike, njene običaje, želja pomagati jugoslovanski mladini pri obnovi porušene domovine, spoznali zgodovino osvobodilne borbe in dejali bi, predvsem dejstvo, da je take vrste delo prav v za-padnih deželah zelo razširjeno. Da, prav v zapadnih deželah so delovna taborišča zelo razširjena, v njih delajo v veliki večini študentje. V Pa rižu obstaja v sklopu UNESCO »Coordination Commi-tee for ir.ternationa! volunta-ry work Camps« (Koordinacijski odbor za mednarodna prostovoljna delovna taborišča), ki združuje vse organizacije, ki organizirajo taka delovna taborišča. V neki meri neslov odbora ni pravi di plačo. To so v večini delovna taborišča na velikih kmetijah, kjer primanjkuje delovna sila. Ta odbor izdaja svoj ciklostiran bilten, v katerem najdemo najbolj zanimive podatke o taksnih organizacijah po svetu. Naše či-tatelje bomo seznanili kaj vse je svetovna mladina letos gradila v okviru takih organizacij. V Alžiru so gradili poslopje za inštitut za proučevanje afriških problemov, v Keniji so gradili bolnišnico za jetične bolnike, v Egiptu mladinski hotel, v Južni A-friki športno igrišče. V Združenih državah Amerike so gradili šolska poslopja, šolska igrišča, stavbe v indijanskih rezervacijah, v Kanadi so gradili cerkve in prosvetne dvorane. V Srednji in Južni Ameriki so gradili ceste, šolska poslopja, bolniška poslopja, dečje domove in podobno. V Izraelu so bila delovna taborišča v kibuzzih, to je v izraelskih farmah v sredini puščave, v Libanonu so gradili nekaj šolskih poslopij, na Ceylcnu so gradili cesto, na istem otoku pa je ob nedeljah tri sto študentov gradilo šolsko poslopje. Na Japonskem so v okviru delovnih taborišč gradili mladinske hotele, domove YMCA. druga taborišča so bile v gozdovih, na Koreji so gradili zavod za univerzitetne študente, na Filipini!« pa so gradili socialne in zdravstvene domove v raznih vaseh. V Evropi so bila taka taborišča v vseh državah. V Avstriji so gradili taborišča za begunce, ceste, poleg tega pa so bila nekatera taborišča na kmetijah, v Belgiji so gradili cerkev in pomagali pri restavraciji nekaterih spomenikov, na Finskem so gradili dečje domove. V Franciji je bila cela vrsta takih taborišč: delo v vinogradih, pogozdovanje, gradili so mladin- ske poboljševalnice, vzgojne centre, mladinske hotele, v nekaterih krajih so se ukvarjali z arheološkimi izkopaninami. V Nemčiji so gradili ceste, taborišča za begunce, stanovanjske stavbe, mladinske domove, cerkve, športna igrišča, ti borišča so bila na kmetijah, itd. V Angliji je ogromno takih taborišč na kmetijah, v nekaterih krajih pa je pranje krožnikov v velikih restavracijah donosno delo za inozemske študente. V Italiji so gradili na Siciliji šolska poslopja in državne u-rade, v Paestum pa je precej inozemskih študentov delalo prostovbljno pri arheoloških izkopavanjih. Nas se* znam bi se lahko še nadaljeval s taborišči na Švedskem. v V Črtomir Šinkovec: Mišja veselica Pripovedka ta je stara; tPleše miš, če muca ni.* Naj bo stara, ščepec čar popra v njej je in soli. Čuda velik strah za miši, ta naduti črni muc, zmlada že je bil pri hiši, star postal kot kak Brbuc. Toda z leti je opešal in polenil se zares. Kašo že Miškon je mešal, pa priredil mišji ples. Godba mišja je igrala, godba samih violin, mišja družba pa čebljala na pokrovih starih skrinj. Ah, iz skrinj diše dobrote, ki potešile bi glad, ni za miško lepše dote, kakor zrnje je in gnjat. Vrl Miškon pa zvrtal luknjo je do shranjenih dobrot, svatovsko oblekel suknjo zdajci je ves mišji rod. In vrte se mladi pari, sfari se na moč maste kdo ne bi se na obari, na slanini in še kje. i Mleko si pijo na zdravje, 1 vmes nazdravlja Golobrad: tživio, oj, mišje slavje, več ne bo moril nas glad!? Ali Buc, hu, ta nezgoda, plane v izbo na poskok, miškam trem kar sredi poda droben srček poči — pok! Brž je v kraju veselica, glas utihne violin. «Nezaslišana krivica!* tarna v luknji Miškulin. Ni pravice v tejle hiši, \ ve veselja za naš rod, | dokler bo preganjal miši, Norveškem. Nizozemskem, itd., a kot smo videli se povsod več ali manj ukvarjajo z istimi gradnjami in deli. Pri tem moramo poudariti še enkrat naslednje. V nekaterih taboriščih dobijo udeleženci plačo, zlasti v Angliji, Franciji in v skandinavskih deželah. Višina plače je različna od taborišča do taborišča, posebno še ker v določeni državi ni samo ena organizacija, ki skrbi za ta taborišča, marveč jih je ve. Večina taborišč pa je popolnoma prostovoljnih: tu dobijo udeleženci le hrano in stanovanje, v nekaterih pa morajo še dodati nekaj svojega. Večino teh prostovoljnih taborišč imajo v rokah protestantske mladinske organizacije, nekatere organizacije sdtan, lične stiskalnice (preše) grozdne mline-navadne *?reii-električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor ,e» tače, brente, škafe, ter vse potrebno za trg MEDVED GODRNJAVEC Tam pod vrhom nekega hriba je soteska, imenovana Hudi graben. Ozka in dolga je po sredi pa teče potoček, ki je bister in boder. Visoko zgoraj nad potokom sklanjajo vrhove smreke in macesni ter se ogledujejo v vodni gladini. Starejši ljudje pravijo, ni nikoli prestopila, ker v njej gospoduje velik medved. In res, kadar je bilo soncu dano, da je sijalo prav v sotesko, je prilomastil iz svojega zavetja medved Godr-njavec. Bil je že star in vedno otožen. Vsak dan si je iskal hrano in se spoznal s ptičko tiničko. Medved ji je povedal svojo žalostno zgodbo, ki se je glasila takole: «Imel sem tri sinove, mlade in razigrane. Z njimi sem imel večno veselje. Mimo te soteske je pred nekaj leti privozil cirkus. Mracilo se je in mojih treh sinov se ni bilo. Bil šem v strahu zanje in odšel na rob soteske, da pogledam, kje so. Začul sem drdranje in zagledal moje tri sinove privezane v kletki. Od Mladinske brigade na delu pri kopanju jarkov. takle star in slep gospod.* jeze sem hotel vse polomiti, toda ni se dalo in s solzami v očeh sem jih zadnjikrat gledal. Zdaj pa nimam miru m vedno tožim za njimi«. Sinički je bilo hudo in obljubila mu je, da mu bo pomagala. Med potjo so ji večkrat prišle v oči solze, ko se je spomnila Godrnjavca. Letela je in letela preko mest in vasi, dokler ni vsa omagana obležala na lepem travniku. Nekaj dni je počuzala, nato pa je zopet nadaljevala pot. Priletela je do vs/likega, mesta in se ustavila na neki strehi. Začela si je ogledovati kraj in zagledala, malo izven mesta veliko razsvetljeno prizorišče. Letela je tja in spoznala, da je to cirkus. Tiho je švignila v notranjost in videla mnogo ljudi. Ko je bila točka končana, so privedli na oder tri medvede. Vsak je imel svoje kolo in zabaval z njim publiko. Sinička je osupnila. Saj to so vendar Godrnjavčevi sinovi. Počakala je, da je bil nastop končan, rato pa odletela za njimi. Bili so zelo udomačeni in zato jim je bilo vse na razpolago. Sinička se je pritihotapila do njih in jim povedala, da se očetu zelo toži za njimi. Obljubili so ji, da bodo ponoči z njo usli iz cirkusa, ker se jim tukaj ne godi preveč dobro. Le enkrat na dan dobijo hrano in ni dneva, da ne bi bili tepeni. Ura je bila er.a, ko so našli junaki že prišli iz mesta. Zavedali se niso, da jih v cirkusu iščejo in hitijo za njimi, Ker pa je bila sinička prebrisana ptička, jih je opozorila na vsako nevarnost in so tako ušli zasledovalcem. Bližali so se že Hudemu grabnu m sinička je postajala vse bolj nestrpna. Kaj, če še Godrnjavec sploh živi? I-mela je hude slutnje in ni se mogla nikakor utolažiti, dokler niso prispeli do Godr-najvčevega domovanja. Vstopili so in našli Godrnjavca živega, a zelo starega. Žalosten je spregovoril sinovom: »Srečen sem, da vas vidim. S ptičko siničko bodite dobri, ker mi je uresničila mojo največjo željo, da bi vas še enkrat videl«. MARIJA BEKNAHU r h s i Ul. »v Frančiška 20/111 tel. 17-338 sprejema liv serate. malt oglase, osmrtnic« in uiugo od 8. do 12.30 In od IS. do 18. ure. avtoprevoznik0 PODJETJE FRANC LIPOVŽ I Vsakovrstni prtfjjj z osebnimi l u KSu2n^uU avtomobili Fiat za *u tn inozč10 GARAŽA: -jjH Ul. Timeus 4, tel. STANOVANJE: ,.,)J Ul. F. Severo 6, tel- J TRST-Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373 POŽAR ARTEMl® TOVORNI PREVOZI v vse ^ V.nslC° inozeih IMPEXPORl’ TRST. ULICA C BAT TISTI STEV 23-1 NAjJ' TRlESr6 Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT U V A 7 A : IZV A * " ^ Vsakovrstni les, drva za tekstil, kolnnialv0^foi1 kurjavo, gradbeni material in raznovrstne SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE Ribarič* Ivan 1MPORT ♦ EXPOKT VSEH VKST LESA IIN TUD1H TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEL. ULICA DELLE MILIZ1E 1« - TEL. **•* Pred trgatvijo *) polovici tekočega leta vinogradnik ukvarja s treni« zat*ev*činami; z vprašaji m *rSatve, kleti m posode, j , ,arn°st prco usodnimi ob-se je sicer oddaljila, a vfa a- Vinogradnika se ^ S|n polasti težka misel, da - ,m" moglo slabo vreme ,,zatl račune o vinskem kair ^ Njegova količina in Vi OVost sta odvisna od na-jjj lenosti narave, a v ena-lt0 mer' 'udi od vinogradni-to a Umne Prizadevnosti, in r>„ ° *r*>a've- Nespametno in marjlti>darSlC° b' bUo Zane' ki m °Pravila okrog trte, kniij°ra^° mnogo prispevati h m in kakovosti. njava z"?8 pre' di a’ceš* tfg^j Rada nas prevzame skuš-dni ’ irsai raie nekaj iissn ^0,; pa nekaj dni bi' Iv b' P'3° na mestu, , Pr* vinskem pridelku 'očiln* °S,t ne *®rala tako °d-bi D * vloge; hočemo reči, če rav zadnji dnevi njegove- „Cania ne igrali ,ako Dria °ge' -Ce smo se za ta ™d'lek trudil, do sedaj, ali zahiri3red trgatvijo nanj po-Ci rt Lepi dnevi so tvorno rt Fe kapl'e. Ce pomisli-Enrtn 3 prid°bi grozdje ob u-odst^I11 Vremenu celo do pol ljom sladkorja na dan, ne pr °i. te£a dejstva kar tako k0r,r ’• Vsak odstotek slad-a Pa pomeni nad polovico alkohola. Ce torej leden dni kasneje zvi-3 ods^a-kcr v moštu za 2 do tn „ ’ ^sak gospodar ve, kaj Pomeni. Rame npVj n.etno so kmetje ravnali kdj 33 k° so se sporazumeli, 'Udi1 a °-'io tr8ali- Tega so se tako Z2?-*1' Zakai bi ne bilo 'rži držali, 'udi danes? Glede na boliC zak'ev® bi bilo to še £e p°'rebno kot nekdaj. le torej le mogoče, ne se ngatv'' Večkra*° prenagllti-tav*anje z le najpravilnejše Za9>an"~ ' vinskim pridelkom vin0 \ da dosegli dobro Razlik °k ie slaba klet. in v‘ Ujemo dve kleti: vrelno rnoštanSk.°- Prva ie za kiPen>e nj C druga za shrambo vi-z*«ili re3na ie navadno nad ptj I°’ druga pod zemljo, klet; aS So Pretežno le vrelne liso' Pravimo jim hrami. Ti Hj ,Za Poletno hranjenje vi-bte j*,r so pregorki. Od do-Vejn " zahtevamo, da je ** in enako topla, suha zrač-toplot Snazna- Najprimernejša Nikol* 3e do 12 st°P'ni-bont vi*1* dovolj opomina, da Uoran! snažna. Posebno pa Plesni 0n,PazUi. da ni v i0 je treba za mešali malo žveplene kisline (tri četrt litra žveplene kisline na 1Q0 litrov vode). Paziti moramo, da ne vlivamo vode v žvepleno kislino, da nas zaradi naglega in močnega Segret j a ne oškropi. Vlijmo torej žvepleno kislino v vodo. Na sličen način pripravimo nov sod, le da ga ne strgamo in izpiramo z mrzlo vodo. Najprej ga operemo z večjo količino vroče vode, ki smo ji dodali 10 kg sode na hi. To opravilo ponovimo. Slednjič vlijemo v sod na vsak hi vode tričetrt litra žveplene kisline. Končno napolnimo sod z mrzlo vodo in jo pustimo v njem 3 do 4 dni. Pred rabo sod ovinimo. Osušen sod nekoliko namažemo z navadnim oljem. V tako pripravljeno posodo lahko vlijemo vsako vino, toda bolje, da je ne polnimo s starim vinom, še manj pa z najboljšimi vini Obrabljen prazen sod operemo s čisto vodo, ga odcedimo, ga žveplamo in zavijemo, da ne more žvepleni dim iz soda. Zveplanje večkrat v letu ponovimo. Žvepleni dim o-vira razvoj plesnobnih glivic. Pred novo rabo operemo sod s čisto vodo. NABREŽINA njej vsa- cen° odstraniti. To dose- ko ('Sijaj- *ako-le: najprej dobro za s stene’ tla in Podloge Nat0 'er klet prezračimo. lonče nufnem° po tleh nek!>' la*šiih sk'ed z žveplom, zali ti ° oktla. zažgemo žveplo .*le‘ dob uro zapremo. Za Nki ““Ule lena „-P*am° zveeer, da žvsp- Klh or d°s'ui m' prostora za ea pna žveplena palici- Para v zaprti kleti lahko 2v(pj:n°'\ Pokončuje plesen. Vilio e P° potrebi pono- Nikier « laščp nesnaga tako ne 4i kot pri vinski poso- da pre8nazna, plesniva posodi artCrta mnogim gospodarjih^ dohodek. Zal je še Rram;v 0 v nekaterih naših Zadnja nedelja je bila v znamenju žalovanja. Odprl se je grob mladi rasti, ki se je komaj zagledala v življenje. Takšna kruta usoda je pretresla stare in mlade. Ob slovesu od 19-letne Agice Pernarčič so nas prevzela žalostna čustva. Dolg sprevod se je vil od hiše žalosti proti pokopališču; polno cvetja, vencev, ža. lostinke domače godbe, dolga procesija mladine, ob krsti mladenke v narodnih nošah — žive priče o preminilosti slovenske tovarišice, ki je morala podleči tisti bolezni, ki( je največja sovražnica prav mladine. Ob njenem grobu smo ji z žalostnim srcem poklonili poslednji pozdrav: Počivaj. Agica, v svojem večnem snu! Izrekamo svojcem svoje sožalje. « * * Ze večkrat smo omenili, da ima naša kamnoseška industrija lepe dobičke. Ka.f bi bilo bolj človeško in socialno kot to, da bi odstopili podjet-nlKi vsaj skromen del dobičkov delavstvu, ki jim s težkim delom veča njihovo bogastvo?! A takšna misel jim je tuja. Zato si more in mora delavstvo izvojevati svoje pravice le z organizirano n peskom, jih Ze1e «P.rat' in dobro osna-"'jeni ank°liko namaziti z obr0-. n-^’m namažemo tu-s' pa ;Ce’ ker ovira rjo. Bolj-dl tUrt® Z,eleni lak. ki da so-iPo zunanjost. Ne "iiii! plfisnivih sodov z vi-Vei let v * V s°de' ki niso bili ?a’ ke« ra!)', ne stavimo vi-°bi. t. dobijo okus N fib0 , U.VUS po pu- Se 'ezko odstrani. . Pa moramo pred sod mt'' ^'esnive »n Pu- aipiej .,p0Pravimo tako-le: £stržem J1“ znotraj temeljito . '1 doh ato sod nekoliko '°do, o,r° sP'aknemo z mrzlo V°do, v ed* Pranje z vrelo (1 i.J3er' smo raztopili !S’ (1 a®' C)- Sort J5 na 'd '''rov vo-',alittir, dobiu ziViknemo in ^ditno 'intja. Ko v°tle raz'°Pimo v 10 litrov .. n gramov #sana- S('dove vsebine, in ga valimo, wa; p° kat0ZačeP *a de P'm° Pol e''* m° s°d na eno dno k na nakar ga postavi- le1 stoji ?rotno dno, kjer Znim« Ure' Nato sod Kl'do toni Sa Peremo z mrzlo 't*te °. iasa' dokler ne v!a voda r,n3e®a Popolnoma či. iadti)e akšn®ga moramo na t Zab,m'niV Itaboliditi). Za *1vte slabše vino, ki se h, kateri' Pa tudi vročo vodo, »dstimn Se kuhale tropine, k da J s°du toliko ča-d esniv “Iliadi. i*i* *Veni„SOde Popravimo tu-s. iiiho s,rt° k'slino- Najprej > p°le “dp dno in ga oči-^0 z !!nl°be’ na'o Ra umi- Slovensko ozemlje, na katerem spevajo oljke, je razme-loma majhno, to je tesno ob morskem pasu skrajnega severozahodnega kota Istre. Na tem področju uspevajo oljke l.a ozemlju bivših krajevnih ljudskih odborov: Ankaran, l ertoki, Boršt, Brezovica, Ce-ž. rji, Crni Kal, Dekani, Gra-c šce, Izola, Kampel-Salara, Ki per, Korte, Koštabona, Ma. reiige, Osp, Piran, Portorož, Stčjole, Semedela, Strunjan, Sv. Anton Sv. Lucija, Ravne, Škofije, Šmarje in Vanganel. Po ureditvi meje med Jugoslavijo in Italijo prištevamo k tem krajem še vasi: Plavje, Hrvatini, Elerji in Božiči. To ozemlje je skrajna severna meja Jugoslavije, kjer more oljka še uspevati. Zato najdemo to drevo le na toplih juž-l ih pobočjih hribov v nadmorski višini okrog 15 do 200 metrov. Pomen oljarstva — Oljka ra. • o v Slovenski Istri na okrog 8'0 hektarih; rodnih oljkovih dreves je približno 120.000. V gospodarskem letu 1954-55 je nilo približno 1350 ton pridelka 17. njega so oljarne iztisnile okrog 230 ton olja v vrednosti 70 milijonov dinarjev, če lačunamo liter po 300 din. Rodovitnost drevja je bila v ,etu 1954-55 srednja. Na drevo je bilo povprečno 12,2 kg plo-cnv ali približno 1,9 kg olja. Tako računamo, da je dal hektar oljčnega nasada s 150 drevesi povprečno po 286 kg olja v vrednosti 86.000 din Sedanje stanje — Na manj sumih zemljšičih, na obdelani in gnojeni zemlji rasejo oljke v sožitju z različnimi kmetijskimi rastlinami. Vendar rase največ oljčnih dreves na zemljiščih, ki jih ne obde-luiejo. Naši kmetovalci so včasih sadili oljke v vinogradih med trto. Ko je oh koncu mi nulega stoletja uš uničila trto, Je oljčne nasade prerasla trava. Tako so oljčni nasadi o-stal; večinoma na strmih po- °i kateri smo pri- počjih, kjer vinogradov lilso več obnovili. Obnova vinogradov in obdelava oljk na takš-n,h strminah ni ibila več donosna. Naraščajoče tržaško prebivalstvo je potem potrebovalo čedalje več povrtnine, sadja, grozdja in vrtnih jagod. Okrog leta 1930 je dajal pridelek vrtnih jagod s hektara okrog 15.000 do 20.000 lir, hektar breskev pa do 30.000 lir kosmatih dohodkov. Kosmati dohodek s hektara oljčnega nasada pa je bil samo 1500 lir. Saditev jagod je poplačala delo, ker je bilo dovolj cenenih delovnih moči in ker so bili investicijski stroški za napravo jagodnjaka razme. roma majhni. Tudi vrtnine in Zgodnje sadje so dajale mnogo vej dohodkov kakor oljarstvo. Tako se je kmetijstvo u-smerilo na najbolj intenzivno pridelovanje vrtnin in sadja, predvsem za Trst. V začetku tega stoletja je bilo v Slovenski Istri okrog rOO.OOp oljčnih dreves. Huda zima leta 1928-29 je uničila fkrog devet desetin oljki Italijanske oblasti so potem izlo. čile ta okoliš's področja za pridelovanje oljke. Oljarstvo ;e bilo po veliki pozebi popolnoma zapuščeno. Zaradi velike življenjske sile oljke pa sp je oljarstvo obnovilo skorajda samo; iz. panjev so pognali novi močni poganjki. Kmetovalci so začeli poganjke znova vzgajati v drevesa. Zato so sedanji nasadi večinoma samorasli in stari okrog 20-25 let. Naši kmetovalci so šele pu osvoboditvi začeli bolj saditi oljko, drevesca, ki so jih pojili večinoma sami iz kore-rinskih poganjkov. Prvo večje sijenje oljk se je začelo lani spomladi. Posadili so 30000 dreves, ki so jih dobili iz Italije. Tako so se oljčni nasadi I ovečali za kakšnih 170 hektarov in število dreves je naraslo na okrog 150.000. Podnebni pogoji za gojitev olik v Slovenski Istri so ugodni. Tako je znašala povpreč- na toplota v letih 1869—1922 13,7 st. C, v letih 1930—1934 13 9 st. C in v letih 1961 1955 13,6 st. C. V teh letih je bilo najmanjše mesečno povprečje 4.2 st. C, največje na 23,6 st. C (julija). Povprečne letne padavine so v raz dobju 1951—1,955 znašale 1008,2 mm. Povprečne padavine v 32-)etnem razdobju od 1900 do 1932 so znašale 1060 mm Na ravnicah ob morju je globoka, bogata naplavljena zemlja. V višjih legah in na obronkih hribov je večidel lapor, pomešan bolj ali manj s pravilnimi plastmi peščenja. ka. Na zraku razpadle vrste laporja, pomešane z razkrojenim, zdrobljenim peščenjakom, tvorijo zračno, peščeno-ilovnato zemljo «belico». Na te; zemlji oljka izvrstno u-speva. Na skrajni severni meji, kjer oljka še more uspevati, so ugodni pogoji, ker tu ni škodljivcev in bolezni kakor na jugu. Zato je pridelek večje kakovosti. Na kakovost pri. delka vplivajo še drugi čini-1 el ji, predvsem čas obiranja, način shranjevanja pridelka do predelave, način predelave, sorta, lega zemljišča, zemlja itd. Dokazano je, da vsebuje olje oljnic, ki rasejo na severu, več tekoče oleinske kisline. Na jugu pridelano olje ima več trdnih gliceridov stea. rinske in palmitinske kisline, k: poslabšujejo kakovost olja. Ugodno razmerje med trdnimi in tekočimi mastnimi ki slinami ustvarjajo posebne podnebne razmere v Slovenski Istri, Vse to in cene olja nudijo ugodne pogoje za napredek o-liarstva v Slovenski Istri. Novi oljčni nasadi so priporočljivi zlasti skupaj s trto, z breskvami, s pritličnimi hruškami, z vrtninami in s krmnimi rastlinami. Investicije za takšne mešane nasade so večje Zato pa je amortizacijska kvota zelo maihna, medtem ko je donosnost nasada velika. AUTOVIE CARSICHE PROGA trst - BAZOVICA - PADRICE - GROPADA -TREBČE Odhodi s postaje Trg Libertd in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10, 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11., 12,30, 13.10, 13.50, 14.30, 15., 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45, 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 13.10, 18.. OB PRAZNIKIH: ob 10., 13-1C, 14.30, 18., 20.30. Odhod s Finetiiev OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 14.05, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 10.50, 14.. 15.15, 18.50. 21.35- PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod J Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.45. 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod i Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH; ob 12.05, 18.05. PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7. uri. Iz Herpelj ob 9. uri. Vožnje vsako drugo sredo in soboto v mesecu. PROGA TRST - DOM J O - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, • 12.05, 13.05, • 16.35, 17.05.* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35. OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*, 14.35, 16 05, 17.05, 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH- ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05, 16.20, 19.35, 22.50, PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trga Stare mitnic« OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH- ob 6.20, 6.40**, 7., 7.22**. 7.40, 8.07**, 3 25, 8.52, 9.02. 9.30**, 9.40, 1015, 10.30*, 11 02, 11.20*», 11 40, 12.02, 12.20 12.40, 13„ 13.20**, 13.40. 14.15*. 14 45*, 15.16*. 15.45*, 16., 16.20, 16.40. 17., 17 20, 17.40**, 18., 18.30**, 18.50, 19.20**, 19.40, 20.05** 20.30, 20.52. 21.10, 21.40, 22.15* 22.45*. 23.20. OB PRAZNIKIH: ob 8., 8 31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, (1.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut. * Odhodi s Trga S. Fr.incescc ** Ti avtobusi vozilo do Lonjerja, ostali se ustavlja- jo v Podlonjerju. Upravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avlocisternnini tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 38-651. gospodinjo PO P A D RI C A H , f&r- * a| Tokrat j« nat fotograf obiskal za nedeljsko reportažo Padriče, staro tn značltno vas na Tržaškem Krasu, ki spada pod tržaško občino. Podnevi srečate v tem taca malo lludi po vaikib utic ali. Kdor »e ukvarja s kmetijstvom, ima dosti deta na polju; kdor dela v mestu, ia teh Je več, se pa vrn« domov proti večeru. Tudi Padriče so kot vse druge naše vasi dale svoj krvavi prispevek v borbi proti nacifašizmu. Domačini so pred leti vzidali ra pročelju cerkvice spominsko ploščo z imeni padlih borcev, talcev in pogrešanih, ki Jih je skupno osem. Kjer se od ceste Opčlne-Bazovica odcepi krajša pot. ki petje preko Hudoleta a« glavno cesto Trst-Reka, sa vaščani teta 1191 sezidali malo cerkvico, ki Je posvečena sv. Cirilu in Metodu. Padriče spadajo pod bazovsko taro In imajo v Bazovici tudi skupno pokopališče. Ob koncu vasi je zadnja leta nastalo številno naselje istrskih ezulov. Tu bi morala biti pravzaprav poboljševal-nica, za kar so bite stavbe pač zgrajene, a so se najprej naselile ameriške čete. Po njihovem odhodu so prišli novi gostje, ki Jih Je kot mravelj, in njihova prisotnost vedno bolj zaskrbljuje domačine. Tu je prava raznarodovalna postojanka. Gospodinja po povratku iz mesta najprej opore vrče. V Padričah Je namreč precej mlekaric, ki vsak dan vozijo mleko v Trst. Pred teti pa Je bilo več živine v vasi ta je bilo laže prodati mleko. Zdaj se tudi v tem občuti huda tuja konkurenca. Na mestu starega in nehigienskega ekatas, ki ob cesti ni bil v okras vasi, je občina pred dvema letoma vendar zgradila primerno napajališče za živino; Koristno bi -bik), če bi domačini izboljšali živinorejo, saj Je ta panoga kmetijstva na Kraiu lahko zelo donosna. i f r *’ ■ -.-s*"« Najstarejši par v Padričah sta Marija ia Ivan Grgič, ki Imata ie 12 let. Prad dvema letoma sta praznovala zlato poroko, pa sta kljub tolikim letom in prestanita tetavam It čila in zdrava. On jt delaven kmet, ona pa skrbna gospodinja. Vsak dan še čitata naš dnevnik, na katerdga ate naročena. In ne rabita naočnikov, Pravi kraški korenini. :: r w 4 -v * ' mmmM g - -V,,.,,-:. . • ■ ■ ■ • • • ip§ig IEŽS1 m h&I m tim* WSft¥ Vhod v kitajski paviljon, ki je izredno bogato, okusno in natančno izgrajen. Pravijo, da so zanj porabili 1 milijon dolarjev (preko 600 tisoč lir) in vgradili 17 kg zlata v okraske. Paviljon pa ni samo bogat, temveč prikazuje vsestranski napredek Kitajske l.lirns JI; KUZSTUM PROSTOR milHHMIl, ŠTEVILU RllZSTAVUflVr.EV 3-KRUT BEČjE Velik napredek zagrebškega velesejma odraz naporov za sodelovanje vseh dežel Ufa zagrebškem velesejmu sodeluje 26 držav, ki so zgradile nove obsežne paviljone - Italija sodeluje z novim ustreznim paviljonom, kar odraža njeno povečano zanimanje - Trst še vedno nezadostno zastopan (Od našega dopisnika) Letošnji zagrebški velesejem je naredil izredno velik korak naprej, saj se je iz-premenil iz sicer zelo pomembne stične točke med Jugoslavijo in zapadnimi deželami v stično točko vzhoda ter zahoda, zraslo v jugoslovanskem ozračju, ki je posebno ugodno za vsestransko mirno sodelovanje. Brez dvoma ni slučaj, da se v novih paviljonih ob Savi gledata paviljona zapadne in vzhodne Nemčije, da je tam zrasel poleg ruskega kitajski paviijon, in da lahko na velesejmu opazujemo poleg italijanskih, čeških in drugih strojev razstavo ameriške arhitekture, nameščeno v paviljonu podobnem lete- čemu krožniku, ter prekrasne izdelke indijskega obrtništva , č'tn stopimo skozi veren posnetek delhijskih vrat. Ta rezultat zagrebškega velesejma je postal možen samo v ozračju jugoslovanske zunanje politike, katero zaradi tega tudi izredno točno in otipljivo odraža. Razume pa se, da so bili za to tudi potrebni težki napori s strani organizatorjev, saj se je velesejem letos nekako razpolovil s tem, da so zgradili nov izredno velik in lepo urejen velesejemski prostor ob Savi. Na tem prostoru so zrasli novi veliki paviljoni Kitajske, Italije, CSR, Zapadne Nemčije, Romunije, Poljske, Bol- Očiten napredek jugoslovanske industrije Velika jugoslovanska industrijska podjetja so v zadnjem letu znatno izboljšala kakovost svojih izdelkov - Zlasti pa je viden razvoj industrije potrošnih predmetov Paola Trevesa V okviru italijanskega dne na zagrebškem mednarod-km velesejmu je obiskal glesejem podtajnik za zuna-jo trgovino poslanec Paolo Tj-eves, katerega je naš dopisnik zaprosil za nekaj iz-jdv. Vpr.: Kakšni so vaši vtisi o. letošnjem zagrebškem velesejmu in o možnosti gospodarskega sodelovanja med operna deželama, kar vele-(Ijern tudi odraza: Odg.: Velesejem je na mene napravil najugodnejši vtis, saj jasno odraza jugoslovanske napore, da se okrepi gospodarsko sodelovanje z vsemi deželami sveta. Nedvomno se lahko že sedaj reče, da bo velesejem v polnosti uspel, za kar je treba izreči vse priznanje organizatorjem, ki so uspeli v tako kratkem casu zgraditi imponentni nov del velesejma. „ Interes Italije za ta trg v polnosti izraža bolje ureje- \ Paolo Treves v razgovoru z novinarji med sprejemom v italijanskem paviljonu. »a ter pomembnejša italijanska razstava nameščena V novem paviljonu, kar vse skuša odgovarjati gospodarski strukturi obeh dežel, ki Ie gospodarsko izpopolnju-eta. Zanimanje občinstva dokazuje, da bodo ti napo-fi uspeli in da bo velesejem \udi glede italijansko-jugo-tlovanske izmenjave pomenil korak naprej. Vpr.: Pred otvoritvijo velesejma je del italijanskega tiska opozoril na nekatere nOve težave pri ‘rgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo. Bo te težave lahko p^fmostiti, Odg.: V resnici je prišlo v prvi polovici tekočega leta do rahlejšega zastoja i-talijanskega izvoza, ki se je znižal za okrog 2 milijardi lir, medtem ko je jugoslovanski izvoz v Italijo ostal neizpremenjen. Vendar sem prepričan, da gre samo za začasen pojav, katerega bomo skupno z jugoslovanskimi prijatelji lahko premostili. V tem prepričanju me tudi utrjujejo razgovori, katere sem že imel z jugoslovanskimi predstavniki. Vpr.: Kot novinarja iz Trsta me zanima vprašanje povečanega' prometa med tržaškim področjem in sosed-• nimi jugoslovanskimi področji. za kar je bil podpisan poseben trgovinski sporazum, ki pa se vedno ni sto-1 pil v veljavo. Kako je se-j daj položaj s tem sporazu-. mom? Odg.: Vprašanje tega sporazuma ima predvsem ju-ridicen značaj in gre v prvi vrsti za ratifikacijo sporazuma in manj za prak-, tično izvajanje. Vendar pa je možno, da so zaradi tega nastale nekatere težave, ; katere pa se skušajo vedno « odstranjevati. Na vsak na-I čin lahko zagotovim, da bo , tudi to vpiasanje čimprej i ugodno rešeno. Z neštetimi zastavami o-krašen pričakuje v teh dneh Zagreb goste iz vseh krajev sveta, katere dolga vrsta propagandnih letakov kot nekakih kažipotov pripelje do cilja — zagrebškega velesejma. Tako domači kot tuji gostje, se na velesejmu počutijo posebno svečano, saj je velesejem naredil velik korak naprej in postal izredno pomembno križišče mednarodnih zvez. Na velesejem so lahko po pravici ponosni domačini, ki so v petih mesecih zgradili popolnoma novo velesejemsko mesto, na katerem prihajajo letos, kljub povečani udeležbi 26 držav z vsega sveta še posebej do izraza proizvodi domačih, jugoslovanskih podjetij. Številne delegacije in gospodarstveniki raznih dežel so že obiskali velesejemska poslopja, ustanovili nove poslovne stike, pregledali kvaliteto razstavljenega blaga, možnost dobav, skratka, podrobno se proučujejo konkurenčne sposobnosti raznih razstavljavcev. Na tem trgu, kjer se sklepajo pogodbe ne samo z domačimi, temveč tudi s tujimi podjetji, je pa treba vedno bolj računati z jugoslovanskimi izdelki. Dobro je poznano, da Jugoslavija usmerja svoje napore v to, da bo zmanjšala izvoz surovin in polproizvodov in da poveča prodajo gotovih izdelkov. Rezultate teh naporov zelo dobro odraža zagrebški velesejem, kjer se lahko vidijo industrijski izdelki, katerih proizvodnjo podjetja šele osvajajo kot tudi izdelki, katere proizvajajo v velikih serijah in i-ščejo zanje na velesejmu kupce. Število jugoslovanskih razstavljenih proizvodov je zelo veliko, saj doseže 4330 raznih vzorcev in je za 588 vzorcev višje kot je bilo na lanskem velesejmu. Številke: 202 tekstilnih predmetov več kot lani, 154 predmetov industrije usnja in gumija, 140 predmetov električne industrije itd. sicer mnogo povedo, vendar le v jeziku suhoparnih statističnih podatkov. Prava slika napredka jugoslovanske industrije se dobi šele ko se pregledajo paviljoni domačih razstavljavcev in zlasti ko se ustavi pred izdelki, nad katerimi visi tablica «Novi proizvod*. Treba si je ogledati notranje telefone za pogovore v tovarnah, ustanovah in šolah, visokofrekvenčne aparate za masažo, električne ključavnice, grelce vode in druge izdelke tvornice «SIG- | ladijske motorje »Jugoturbi- MA» iz Subotice, ultrakratko valovne naprave beograjskega #Pupina», velik izbor novih radijskih sprejemnikov podjetij «Radioelektro» iz Kragujevca, «Radioindustri-je» iz Zagreba in številnih drugih. Kljub temu pa se dobi še vedno le približna slika, kaj vse je ustvarjeno novega samo na tem področju. Korak naprej in vidimo nove pokončne izredno precizne stružnice tovarne »Ivo Lola Ribar* iz Železnika, motorne bagerje «Djure Dja-koviča* iz Slavonskega Broda. livalne stroje reške tovarne «Vulkan» in vrsto drugih izdelkov težke industrije. Prav ta industrija pa je v zadnjem letu znatno poboljšala kvaliteto svojih izdelkov, se prilagodila potrebam trga in naredila izdelke vedno bolj praktične ter precizne. Poglejmo si tovarno kompresorjev, ki je izdelala nov tip vrtalnega stroja s pogonom na stisnjen zrak, ki onemogoča nesreče, do katerih prihaja z električnimi vrtalnimi stroji. Ljubljanska »Žičnica* proizvaja hitre glodalnike. ki so izredno primerni za proizvodnjo lesne galanteri je in s katerimi se lahko izkoriščajo tudi odpadki. Prav tako so pomembna kurišča •Tovarne parnih kotlov* iz Zagreba, kjer lahko gore tudi taka goriva, katera 'o morali do sedaj metati v odpadke kot neuparabna. Predaleč bi nas privedlo, če bi hoteli opisati samo vse najznačilnejše novosti, vendar si oglejmo vsaj še impozantne parne turbine, ne* iz Karlovca, elektromotorje in generatorje zagrebškega podjetja «Rade Končar*. Dolga je vrsta strojev, za katere kot nestrokovnjak niti imena ne vem, in jih lahko samo strokovnjak pravilno oceni. Vendar bi se dobila napačna slika letošnjega velesejma in jugoslovanske industrije na sploh, če si ne bi ogledali tudi izdelkov potrošne industrije, ki jč letos izredno močno zastopana ter prikazuje celo vrsto novih izdelkov. Tukaj niso pomembni samo novi drobni kuhinjski predmeti, temveč zlasti pralni stroji, hladilniki in dolga 4 vrsta gospodinjskih električnih strojev, katere so v zadnjem letu v vedno' večjih količinah pričela izdelovati jugoslovanska podjetja. Omeniti bi bilo treba tudi napredek lesne industrije, kjer so se tudi manjša, popolnoma nova podjetja otresla otroških bolezni in prišla na velesejem z zelo lepimi lesnimi izdelki. Industrija usnja in gumija razstavlja nove modele čevljev elegantnih oblik, pri čemer pa ni zapustila tradicionalne solidne izdelave in kvalitetne surovine. Napredek je viden tudi v tekstilni industriji, ki razstavlja znatno večje Število vzorcev. MLADEN VUKELIČ .JŠvš o: > • : v,'- ' d šiliš& ' 131? m o® s. Italijanski kolektivni paviljon, katerega je organiziralo ministrstvo za zunanjo trgovino v sodelovanju paviljonu razstavlja 37 razstavljavcev na 2006 kvadratnih metrih prostora Pri vseh teh zasedanjih >e bila pripotna tudi uradn garije, ZSSR, Indije in Avstrije poleg velikih paviljonov jugoslovanske industrije. S tem seveda razvoj novega dela velesejma ni zaključen, saj računa uprava, da bodo polagoma preselili celoten velesejem. Med tem časom pa ni prav niq izgubil na pomenu stari del velesejma, kjer razstavljajo v obsežnih paviljonih ZDA, Anglija. Holandska, Izrael. Egipt. Albanija, Belgija, Francija. Liechtenstein, Vzhodna Nemčija, Norveška. Švedska in Švica. Tu je tudi obsežen pregled jugoslovanske industrije in predvsem industrije potrošnih dobrin. Organizacijski in gradbeni napori so dosegli velik u-speh, katerega najbolje odražajo statistični podatki. Lani je bilo na velesejmu 613 domačih in 547 tujih razstavljavcev, letos pa je Dri ^3 2002J1 ofloomo Tloris novega dela velesejma, s čimer so pridobili 28.9S2 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Številke označujejo: 1. dekorativni servisi, 3. paviljon kovinske industrije in vozil, 3. upravno poslopje. 4. jugoslovanski paviljon usnja, gumija in obutve. 3. paviljon Zapadne Nemčije, 6. jugoslovanski paviljon industrijskih podjetij, 7. paviljon Avstrije in Indije, 9. paviljon Italije, 10. paviljon Poljske, 11. paviljon Madžarske, 12. restavracija, 13. paviljon CSR, 14. paviljon ZSSR, 15. paviljon Romun;je, 16. paviljon LR Kitajske, 17. skladišča, II. industrijski tiri 768 domačih in 3831 tujih lazstavljavcev. Skupno število razstavljavcev se je torej povečalo od 1160 na 4599. Prav tako naglo se je povečal obseg razstavnega prostora: lani je velesejem razpolagal skupno s 34.557 kvadratnih metrov prostora. letos pa s 63.539 kvadratnih metrov. Naraslo je število raznih vrst proizvodov, razstavljenih na velesejmu, saj so lani zabeležili 6617 proizvodov, letos pa 7292. Ni nobenega dvoma, da se bo prav tako povečalo število obiskovalcev in obseg zaključenih kupčij. Ti podatki odražajo povečano zar imanje vseh držav in med njimi tudi izredno zanimanje italijanskih proizvajalcev, ki so letos prvič na zagrebškem velesejmu res dostojno zastopani v novem arhitektonsko zelo posrečenem in učinkovitem paviljonu. Tu je zbrano 87 podjetij predvsem težke industrije, ki so zasedla 2500 kvadTatnih metrov pokritega in 1000 kvadratnih metrov odkritega prostora. Poleg te kolektivne razstave pa razstavljajo različna italijanska podjetja tudi samostojno v raznih paviljonih v starem aelu velesejma. Gre za podjetja, ki so se prepozno prijavila, tako da je u-prava velesejma lahko samo nekaterim izpolnila njih željo. Italijanski kolektivni paviljon je usmerjen izključno na proizvode težke industrije in predstavljajo nekako izjemo le šivalni stroji in naprave za ekspresno kavo. katere so pričeli izvažati tudi v Jugoslavijo. Morda je v tej orientaciji na težko industrijo določena pomanjkljivost italijanske udeležbe, saj pričenja Jugoslavija z vedno večjim uvozom po- Jugoslovanska kemična industrija Kemična industrija Jugoslavije ima bogato tradicijo. Prve velike kemične tovarne so nastale na današnjem o-zemlju Jugoslavije v prejšnjem stoletju: Elektrobosna, Jajce (1897), tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, kjer se je 1860 pričela proizvodnja žveplene in solne kisline. tovarna sode v Lukavcu (1894) Te tovarne po svojem obsegu in tehnološkem procesu niso zaostajale za svetovnim povprečjem. V dobi od 1900 do 1918 so pričele delo tovarne za proizvodnjo karbida in cianamida (Dalmacija, Dugi Rat 1912), tovarna dušika Ruše (1916), tovarna žveplene kisline in umetnih gnojil (Zorka Subo- V ZSSR razstavlja kot običajno predvsem visoko Kvalitetne industrijske izdelke. Na sliki vidimo popolnoma nov tip kopalnega stroja, katerega lopata zagrabi, dvigne in strese pol kubičnega metra materiala v 13 sekundah tiča. Danica Koprivnica). Medtem ko se je do prve svetovne vojne razvijala v glavnem tako imenovana veliko-kemična industrija, se je predelavno kemična industrija (proizvodnja mila, lakov in barv itd.) pričela razvijati v dobi med prvo in drugo svetovno vojno. Med drugo svetovno vojno je kemična industrija Jugoslavije pretrpela veliko Škodo, tako da so šele 1947 tovarne bile sposobne za normalno delo. Na povojni razvoj kemične industrije so vplivali sledeči činitelji: for-siranje razvoja težke industrije, pomanjkanje sredstev za vzporeden razvoj o-stale kemične industrije, prekinitev gospodarskih odnosov z vzhodno-evropskimi državami in administrativni sistem v gospodarstvu, ki je onemogočal podjetjem, da skrbe za noimaino vzdrževanje in obnavljanje obrabljenih naprav. Prekinitev gospodarskih odnosov z vzhodno-evropskimi državami in političen položaj, ki je nastal v zvezi z. grožnjami Informbiroja, je povzročil potreba forsiranja izgradnje tovarn za proizvodnjo produktov potrebnih armadi (tovarna azotnih jedinjenj v Goraždu), velike naložbe za razvoj tovarn, ki niso bile neobhodno potrebne za normalen razvoj kemične industrije, in zanemarjanje razvoja industrije, ki bi prispevala k napredku kmetijstva. V dobi od 1947 do 1955 je Jugoslavija investirala v kemično industrijo okoli 43 milijard dinarjev. Od teh sredstev se je uporabilo 95°/» Jugoviskoza V Ložnici, kro-movih soli v Jogunovcih, Makedonija) in rekonstrukcijo tovarne sode v Lukavcu v Bosni. Ostala sredstva so se uporabila za razširitev in modernizacijo starih tovarn. Med investicije v predvojne tovarne spadajo: povečanje proizvajalne zmogljivosti za proizvodnjo žveplene kisline v tovarni »Zorka* v Sabcu od 14.000 na 43.000 ton letno, izgradnja novega obrata za proizvodnjo žveplene kisline (kapaciteta 50.000 ton letno), novega o-brata za proizvodnjo super-fosfata (umetnih gnojil) letne zmogljivosti 120.000 in DDT-koncentrata 250 ton letno. V cinkarni v Celju so bile postavljene nove naprave za proizvodnjo žveplene kisline (20.000 ton letno) na bazi izkoriščanja metalurških plinov pri proizvodnji cinka. V tovarni «Zupa» v Kruševcu je bila povečAna zmogljivost Za proizvodnjo žveplene kisline °d 2100 na 4000 ton letno. V tovarni sode v Lukavcu je bila povečana predvojna letna kapaciteta sode od 16.000 na 42.000 ton ih postavljene naprave za proizvodnjo 1200 ton klora letno. tovarn. «Katran» v Zagrebu so bile instalirane naprave za destilacijo generatorsko-plin-skih katranov (8000 ton letno), za ekstrakcijo surovih fenolov (500Q ton) in za destilacijo genola (250 ton letno). V tovarni »Chromos* v Zagrebu so bile instalirane r.aprave za proizvodnjo plastičnih snovi (700 ton), sintetičnih klejev (1500 ton). za izgradnjo novih tovarn I umetnih smol (300 ton), orgiastičnih snovi »Jugovinil*, , ganskih barv (750 ton), (4000 ton) itd. V tovarnah »Teol* v Ljubljani in «Ku-trilin* v Zagrebu so bile instalirane naprave za proizvodnjo novih pomožnih sredstev za tekstil in usnje-V tovarni #Luxol» v Zrenja-nu za proizvodnjo eteričnih olj, mectem ko so bile v tovarni »Etol* v Celju instalirane naprave za proizvodnjo parfumerijekih olj in esenc za živilsko industrijo. Med nove tovarne, ki so bile zgrajene, oziroma ki bodo v kratkem pričele delo, spadajo: Tovarna plastičnih snovi «Jugovinil» v Kaštel Sučur-cu (Dalmacija, 3000 ton letno), »Fotokemika* x Zagrebu, ki lahko izdela 540.000 k v. betrov fotografskega papirja. V tovarni anorganskih barvil «Tob» v Celju so bili zgrajeni novi obrati za proizvodnjo žveplenih in drugih barvil. V Goraždu je 1954. leta pričela delo tovarna azotnih jedinjenj z letno zmogljivostjo 14.000 ton amon-nitrata in 11.000 ton koncentrirane azotne kisline. Aprila letos bo pričela poskusno proizvodnjo tovarna umetnih tekstilnih vlaken, svile in kore a (za avtomobilske gume) »Jugoviskoza* v Ložnici. Tovarna br lahko proizvajala letno 10.800 ton uemtnih bombažnih vlaken, 5400 ton volnenih, 3000 ton umetne svile, 720 ton korda in 450 ton celofana. Njena proizvodnja bo zadovoljila 26% osnovnih surovin za potrebe domače tekstilne industrije. V Samo-boru pri Zagrebu se gradi tovarna filmov. V novo tovarno »Belinka* v Ljubljani je bilo do_ konca 1955 investiranih 1273 milijonov li- jala letno 2000 ton 30-odst. super-oksida. Nova tovarna krommh soli v Jogunovcih v Makedoniji bo imela letno zmogljivost 5000 kromnih soli in ll.OOo ferolegur za zadovoljitev potreb industrije usnja in anorganskih barvil (kromne soli) in metalurgije (ferolegure). Precejšnji del proizvodnje je namenjen za izvoz. Inž. B. BOŽIC trošnega blaga in bodo tudi na velesejmu kupili za 750 milijonov deviznih dinarjev (okrog 1,5 milijarde lir) po-trošnega blaga. Obsežno gospodarsko itali-jansko-iugoslovansko sodelovanje je prišlo do izraza na dnevu, posvečenem Italiji in na sestankih med poslovnimi krogi. Tako smo ze poročali, da je obiskal velesejem poslanec Treves, ki se je udeležil sprejema v italijanskem paviljonu, kjer so bili z jugoslovanske strani prisotni podtajnika zveznega izvršnega sveta Ivica Gretič in Ante Vratuša, generalni tajnik zvezne zunanje trgovinske zbornice Ivo Barba-lič. generalni tajnik hrvaške zbornice Rajko Zečevič, generalni tajnik slovenske zbornice Miloš Vehovar in številni jugoslovanski poslovni ljudje. V četrtek in v petek pa je prišlo do skupnega zasedanja upravnih odborov itali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu in jugoslovansko-ita-lijanske tigovinske zbornice s sedežem v Beogradu. Svečane otvoritve tega zasedanja, ki je bila v četrtek dopoldne so se udeležili tudi visoki državni predstavniki. V petek pa je sledil poslovni del. na katerem so razpravljali o tehničnem sodelovanju. o izpolnjevanju sporazuma o posebnih dobavah in 0* letošnji trgovinski izmenjavi blaga. Razpravljali so tudi o malem blagovnem obmejnem prometu, ki kljub sporazuma še vedno ni urejen in kjer je prišlo do težav prav v Trstu. katero prisotna tržaška delegacija, — so sestavljali podpredsedn velesejma dr. Ulessi, ralni tajnik velesejma 10 ‘ Chiaruttini in zastopnik govinske zbornice c‘r. schi. Prisotni pa so bili di člani upravnega 0 ,.° tržaške delegacije itaW* sko - jugoslovanske 1r®° ? ske zbornice s sedežem Milanu, ki so se bavili Pre vsem z vprašanji obmejn trgovinskega prometa in . ureditvijo nekaterih or®a e, zacijskih vprašanj zborn V okviru kolektivne ra.^ stave v italijanskem "a. ljonu sodelujejo tudi ne : tera tržaška podjetja med njimi CRDA. V ra v„ vorih s tržaškimi razsta ltavci se čujejo ugodne sti o možnostih kupčh- .j se pričakuje, da bo leto5P,_ ve- ter poslovni uspeh še ugodne.j' bil prete klib uč eležba n» ši, kot je letih. Italijanska uic«— velesejmu je torej doseB^ zelo visoko raven tako P organizacijski plati kot P številu udeleženih P0<^e_aj Glede tržaške udeležhe, P '• žal lahko še vedno ug0*0' mo premajhno zanima Itro- -lf» gov. Zaradi česar na v ^ sejmu sploh niso Pr’^aZto-tržaške turistične zan'n’.1,a-sti. vloga tržaškega PrlS' nišča. industrije itd. ^P mo, da bo delovanje tr^_ ške delegacije milanske ’ li;ansko-iugosovanske z ■ nice odstranilo te Pon,?nje kljivosti in da bo prih0<* nekaterih odgovornih leto tudi tržaško gospo' stvo v večjem obsegu zasto- pano. BOGIJMIL sams>a TOVARNA «G0Šfl» - «EFfl ROMEj* Tam nudi moderne avtobuse in trolejbuse Za intormacije se obrnite na: Tovorno «Gošu» ■ Smederevska Palank0 Olajšave pri plači*** IZVAŽAMO DA ribje konserve v olivnem olju. Sardine, filete, tune slJ^ ke, papaline itd. — V svetovnih znamkah: MedaiH® Istra, Dalma, Adria, Arena, Moreska, Consue, OP3*^,. — Slane sardele in sardelna pasta. Morske gobe in kor3" ZAGREB - JUGOSLAVIJA - TRG REPUBLIKE 8 J U G 0 R I B A EXP0RT IMP0RT \piaMICIim MIUV1 «t»UKUVlllliw, . ^dinnill univ \ vv*..*, . avnuiiui azotnih jedinjenj Goražde, j sredstev za zaščito rastlin j narjev. Tovarna bo proizva- Jambretta 48 c°‘ •riS° Cicloinofor - pogon z ve‘ e Cena 76.000 lir Zastopnik za Gorico in pokrajin® A. MEROLLl GORICA - Ul. Garibaldi 5 - Telefon paneli lilagazzini ConfozUmi I. FITASSI 383-73 trst Korzo Italia 7 - tel GORICA Korzo Verdi 3* VIDEM Mercatovecchio 2 Pordenone Korzo Vitt. Emanuele Padova fr« Garibaldi 2 VlCENZA Korzo Palladio 98 Milan fr« Duomo vogal Orelici 2 11 Ob priliki Vašega obiska v Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu, Padovi, Vicenzi in Milanu se oglasite pri naših podružnicah PITASSI za nakup izgotovljenih oblek, dežnih plaščev, površnikov za dame, gospode in otroke, kjer dobite največjo izbiro in po najugodnejših cenah. .E.l.l.A.T, tmport Lxport KOMPENZACIJE TRST, Ul. F. Filzi 23 tel. 29-970 * * r» N 9 £ * S* 9 it h 3 Adamič Ekskluzivna zastopstva: < Roto> avtomatske vage »Colon Soligerv britvice • žiletke < Viviana Stilv škarje nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Trst. ITI. S. Lazzaro 23*11, Tel. 28>449, 31-996 AUT0M0T0R IMPORT EXPORT PHEDSTA VN1ST VO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TRIESIE IRST. UL UOINE 15 TEL. 30-197 - 30-198 Razstavlja na zagrebškem velesejmu' v italijanskem paviljonu. Smerokozalct Meglenk« in Žarometi 125 ccm 150 ccm 150 G.5. Glavno zastopstvo za prodajo, nadomestne dele in druge potrebščine ter delavnica Trst, Ul. sv. Frančiška 46 - Tel. 28-940 Na carinarnici uredimo vse, kar je potrebno za izvoz Originalni nadomestni deli «Piaggio> Stalno na razpolago VESPE po ugodnih cenah Najveija svetovna proizvodnja motor,kuterjev „Casa del cinghiale“ Tel. 24*619 UVOZ IZVOZ TRIESTE Ul. Donota 1 * Telega: Tergestrans Trieste Luči za ev. tablic« Signalne luči UV07 IZV02 Zaloga električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile BAZZANELLA UMBERTO TRST — UL. F. VENE.Z1AN 5 — TEL. 24-197 Zastopnik za Trst, Videm, Gorico in FLRJ SCHIRATTI — Vinarska ke-mična sredstva za ohranitev In ' ne*o vin — VERMOREL — Škropilnice - naprave za žvep-ljanje . razpršilniki — CINGANO — Tovarna vinarskih Strojev — NARDI — Kmetijski stroji — ELETTROTERMICA U. LOLI — B-oljerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo — ELEKTRIČNI GORILNIKI ING ZAMBELLI na nafto in sanitarni predmeti — « MODERNA KERAMIKA a Water closet — Kopalnice — Bide — Umivalniki TRST - DL. CORONEO 39 - TEL 24455 IMPORT-EXPORT zemeljskih pridelkov in njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-II Telefoni.• Centrale 39 044, direktor 36 583, uvoz izvoz 36-012/37 109/23-619 Telex: 02-110 Telegr: Voče Zagreb PfJ.AZAMO: Vse vrste svežega in suhega sadja in zelenjave ter njihovih predelav, »m m suhe S°be. suhe dalmatinske višnje vrste «maraska», višnjev sok višenj ,a.araslta», sadne puipe, suhe slive, mandeljne orehe, lešnike, čebelji med. gozdne eZe> grahorica; nadalje otrobe in ostala krmila. , deli,- ***0: Južno sadje, Kolonialno blago in druge poljedelske in prehrambene pri-e Ud. TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Ulica F. Filzi štev* 23 - Teleion 32-004 INTERCOM IMPORT-EXPORT KOMPENZACIJE -------- TRST ________ Ul. XXX Oftobre 6-11 - Tel. 31 961 31 962 INDUSTRIJI RUDARSTVU GRADBENIŠTVU PROMETU POLJEDELSTVU OBRTNIŠTVU je potrebno: orodje, stroji, precizni instrumenti, sanitarni in instalacijski material kakovostna jekla, železninarsko blago, krogljični ležaji, barvaste kovine tfncluffooie/lfia, trgovina tehniikom, metalnom in željeznom robom ZAGREB Telefoni Trg Republike br. 12 36 175, 37-365, 23-283,34 178 kot specializirana trgovina s tehničnim blagom in priborom lahko najprimerneje zadovolji specifičnim potrebam industrijskih pogonov že vrsto let posveča posebno pozornost vprašanju specializacije je uvoznik vsega materiala kovinske stroke TECHNA 1Mport-jexport tRSr • ULICA FABIU FILZI 17. I 33-907 - Telegr.: ITCHNAI.UIN i-Kl^l^ovsakovrstne izvozne in uvozne operacije Zastopamo razna jugoslovanska podjetja za industrijske “stroje. orodje in tehnični material IRANSADRIA d. d. IMPORT-EXPORT Sedež: Dl. Cicnrone 8, II l®l«ilon: lil. CiceronH 30214 Soalo legnami 96715 vseh vrst lesa trdih goriv in strojev za lesno industrijo LESNO SKLAD1SCE TRST — Lesno pristanišče Telef 44-552 Izyen urnika Telef 92-982 SKI.ADISCE VEZANIH SPLOSO EUH-NIHJEV IN MIZARSKEGA KLEJA Trst - ui. Cologna št. 13 Pel. 41-643 gradbeni in mizarski les C. G. R. fOMMERCIO GENERALE Rappresentanze SOG. A R L Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940. 28 352 u v o z IZVOZ I' TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 «e*c JANO USEK ?Hs- Barkovlje — TRIESTE — Uarcoia — Telefon 29-963 Btenč°iZV° PozanImala za »Pra-ntmajo upravo, nato pa so i sanjf pn upravnem odboru najprej odobrili predlog za po- ‘proste cope ‘n prefektun' ,Po večanje števila voženj na av-,™ podatklh bl nakf tobusni progi Sv. Rok-Ločmk zlla POgo^kega gonva proste -Podgora, nato pa tud. večje zadpa‘.°yala za prevoz delavk. Podjetje pa se prito- To nam povedo sledeče šte-. Sindikalni predstavniki so Vilke; v videmski pokrajini predlog sprejeli, zabgdi tega , 30 odst. prebivalstva ni še i.je bila tuči stavka, ki je bila Ije ... .. .. _ preseglo 18. leta starosti, pri j proglašena za danes prekli-'prevozms 0 P°d)et)e Drossi 1 , m . ' * cnroioln 7 vol ioimcictt nas jih je 27 odst., v Trstu j.cana-pa samo 20 odst. V videmski pokrajini je 5 odst. nepismenih, pri nas 3, na Tržaškem pa 2 odst- V vi- Seja občinskega upravnega odbora stroške, ki jih je zahtevala po-natisnitev knjige »Gorica«. Odbor je odobril izdatek I žuje, ča mu ne nakazujejo več goriva za turistična potovanja in je zaradi tega pri- ni r, (\r\j\ i- . vanja in je zaradi tega pri- 250.000 lir za nove učne pri-; , .■ „■ . , , - , i siljeno povečati voznino teks- mmocke za osnovno solo v, umočke za osnovno šolo Etražicah, nato pa še nov teh-nično-finančni načrt za zobo- ;tilnim delavkam. Š stališčem podjetja Drossi , , ... .se sindikat ne strinja; vpra- tchn.sko službo v šolah, pri ganje bo treba rešm na Katerem bo morala nekaj pri- vičen način da ne bodo teks. spe vati tudi država. tilne delavke morale še en_ Na dnevnem redu seje so krat plačevati povečano voz-bila še vprašanja, ki zadevajo, nino, kot se je v zadnjih le-cbčinske uslužbence. i tih že dogodilo. BLIŽAMO SE TRGATVI V Gorici, Gradežu in Krminu razstava letošnjega KOŠARKA ZA POKAL MA1RANO V BOLOGNI Z zmago nad Češkoslovaško SZ praktično Italija je z lahkoto premagala šibko Švedsko Jugoslavija - Madžarska radii i Goriška prefektura se že več lot trudi, da ki povečala propagando za večjo uporabo grozdja, zato se je tudi letos lovnim naporom. Čeprav jim sestal poseben odbor, ki je do- , bi tudi veče, največe namesto več, največ? Ce se za posejati m posojevati, s poročati in sporočevati ugotavlja (str, 200): «Pomenskega razločka med zadnjima dvema ni, a boljše in lepše so krajše oblike po V. vrstis, ali bi ne bilo določa in dolo-' čamo bolje in lepše kakor določuje (str, 9) in določujemo (str. 168)? Nekam skopo sta obdelana skladnja in besedni red, a je tako obdelavo očitno svetoval s trezno preudarnostjo prirezani okvir, ki si ga učitelji po potrebi lahko razširijo. Zelo dobro je pravilo za tujke: eKadar imamo po- polnoma ustrezno domačo besedo, ne bomo rabili *uj-ke» (str. 81). Da so šivi jeziki v nenehnem razvoju in slovnice le začasni zakoniki, sledi iz ugotovitev kakor ta: uNob en živi jezik ni ustaljen, vsak se spreminja Po času in kraju. Nespremenljivi so le mrtvi jeziki, ki žive samo v bukvan (bukovski jeziki), ne pa v ljudstvu, no pr. klasična grščina, klasična latinščina, stara cerkvena slovenščina» (str. 74). Slovenci v Italiji imajo zu šole posebne slovnice. Ta jim bo služila v dopolnjevanje, zlasti v izvenšolskih tečajih, po društuih in v zasebni rabi. Njen ustroj, izbor, način obdelave in obseg jamčijo, da se nova Slovenska slovnica uveljavi kot najboljše, orodje z-, u-trjevanje enotnega knjižnega 'jezika. Cena je zelo ljudska (L 380), več ko šestkrat nižja od cene v sredriih šolah. ANDREJ BUDAL je bilo že pred časom obljubljeno, ča bodo pooblaščeni I krogi vprašanje zadovoljivo rešili ,je doslej ostalo še vse pri starem. Sindikalne organizacije so se zananale, da bi zahtevam šolskih vrtnaric u-stregli, toda tudi te niso u-Epele, zaradi česar pričenjajo ločil, da bodo v okviru te propagande kar tri manifestacije v, goriški pokrajini. Prva bo 30. septembra v Gorici, druga 7. oktobra v Gradežu iri istega dne tudi v Krminu, kjer bodo poleg razstave grozdja organizirali tudi več kulturnih prireditev in sprevod alegoričnih vrtnarice novo šolsko leto s vozjj jz okolice in iz Krmina precejšnjo zagrenjenostjo. Vrtnarice pozivajo oblasti in tiste, ki se zanimajo za javno vzgojo, naj zahtevajo od predsedstva ONAlR v Rimu, da dploči svojim uslužbenkam dostojnejšo plačo kot doslej. DELAVSKE ZADRUGE 18. septembra sestanek za povišanje plač prodajalcem Sestali so se predstavniki ravnateljstva Delavekih zadrug iz Trsta ter predstavniki Delavske zbornice in CISL, c'a se pomenijo zaradi zahteve uslužbencev Delavskih zadrug v goriški pokrajini, naj I se jim priznajo enake plače kot jih imajo njihovi delovni tovariši v prodajalnah v Trstu. Po dolgih pogajanjih so sindikalni predstavniki zahtevali od ravnateljstva- Priznanje enakih plač kot jih imajo na tržaškem področju za prodajalce Delavskih zadrug v goriški pokrajini; v Gorici, Tržiču in Gradežu naj bodo plače za 5 odstotkov manjše, v ostalih občinah pa za 8 očst. Izenačenje naj se prizna s 1. januarjem 1956 dalje. Na goriško pokrajino naj se razširi tudi kvalifikacija, ki je v veljavi v Trstu. Predstavniki Delavskih za- V Gorici bo kakor vsako leto postavljenih v občinski park pri Trgovskem domu več stojmo, na katerih bodo razstavili svoje pridelke nekateri drugarjev iz Bukovice razstavili tudi kmetje iz Bilj, Renč, Vogrskega, Bukovice in drugod Ze včeraj popoldne se je razvil kulturni program, na katerem so med seboj tekmovala razna domača prosvetna aruštva; proslavljanje občinskega praznika bo tudi danes, kc je na programu več kulturnih in športnih prireditev. Sklepi odbora pre|eklure Pred dnevi je odbor prefekture v Gorici potrdil sklepe nekaterih občin goriške pokrajine, ki so. jih te sprejele na tvojih občinskih sejah. Tako je odbor prefekture dovolil .izmed goriških vinogradnikov, j gorjjkl občini, da zgradi zbi-igrala bo tudi neka godba iz ‘ pokrajine. Vsi so vabljeni, da ■svoje izložbe okrase z grozdjem, ki si ga lahko nabavijo .pri briških vinogradih. Vsi, ki hr.iajo namen prisostvovati temu tekmovanju, naj se prija- rališče greznice v Ul. Leoni občini Krmin, da najame posojilo za nakup nekih zemljišč m načrt za razširitev pokopališča, kar bo občino stalo približno 13 milijonov lir. Občini Sovodnje je potrdil sporazum. Po četrtem dnevu je lestvica za pokal Mairano naslednja: SZ 4 4 0 113 199 8 C SR 4 3 1 302 239 7 Madžarska 4 3 1 256 223 7 Italija 4 2 2 267 221 6 Poljska 4 0 4 253 299 4 Švedska 4 0 4 148 360 4 MADZARSKA-POLJSKA 71:59 BOLOGNA, 15. — V prvi tekmi četrtega dneva košarkarskega turnirja za pokal Mairano je danes Madžarska premagala Poljsko z 71:59 (39:37). Obe moštvi sta pred-vedli odlično igro, hitro, korektno in na izredni tehnični višini. Posebno v prvem delu sta bili obe moštvi zelo izenačeni in razlika v koših je bila vedno zelo tesna. V drugem delu je prevladala Madžarska predvsem po zaslugi svojega režiserja Grem-mingerja ter igralcev Simona, Cselka m Ozinkaana. Pri Poljakih so se odlikovali Waw-ro. Pavvlak in Pacuja. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Madžarska: Ozinkaan (13), Abaanyi (6), Liptay, Grem-minger (8), Zsiros (3), Bohaa-ti (1), Simon (13), Keszei, Cselko (19), Judik (6). Sahin. Toth (2). , , Poljska: Kaminski, Pawlak (21), Wawro (10), Feglerski (3), Olšzeivki (7), Zlotkiewirz (2). Bednaroivicz, Wojcik. Wi-chovvcki, Pacula (12). Karbo-niivchi, Nartowski (4). Sodnika: Follati (Italija), Kokorev (SZ). SZ - CSR 53:4* V drugem s-rečanju je Sovjetska zveza premagala Češkoslovaško s 53:48. Potem ko so Cehoslovaki v prvem pol-času vodili z 22:21, so svojo prednost, se povečali na rezultat 40:30. Od tega trenutka-dalje pa so sovjetski prevzeli iniciativo in najprej izenačili nato pa kljub ogorčenemu odporu Cehoslovakov prešli v vodstvo. Sovjetski velikan Kioumine (2.18 m) je realizirali 16 točk, zelo slab dan pa je imel glavni stre'ec Baumruk. Najboljši pri Ce-hoslovakih so bili Bobrovski, Tetiva in Lukasik. Moštvo sta nastopili v naslednjih postavah: SZ: Mouijnieks, Valdmane (5), Torba (7), Stonkous (8), Petkyvitschous (6), Botchka-rev (4), Kroumine (16), Se-menov (4), Laoritenas (3), Kharitoniv, Kiladze, Khekhts. CSR: Tetiva (14), Kinsky. Skerik (4), Bobrovski (6), Lu-sik Dušan, Roško, Rylich (7). Baumruk (4), Merki (4), Nerad, Lukasik Boris (8), Sip (1). Sodnika: Reverberi (Italija) in Vanderschueren (Belgija). ITAL1JA-SVEDSKA 86:30 vijo pri pokrajinskem inšpek-i ; ga je skien}ja s TELVE oratu za kmetijstvo v Ul. Du-ca cTAosta. Jt gajanja prenesejo na to: 18. septembra, da se bodo med tem časom posvetovali z u-pravnim odborom. Občinski praznik v štmpelra pri Gorici Včeraj je bila živinorejska razstava, danes pa bo vrsta kulturni!) in športnih prireditev Včeraj .in danes proslavljajo v Šempetru občinski praznik v spomin na dneve množičnega odporp iz leta 1942, ko je prav v tem času odšlo v partizane večje število mladih ljudi iz šempetrske občine, leto pozneje pa je bil Šempeter kot druga predmestja Gorice v središču vojnih dogajanj na goriški fronti, kjer so se par-i :-ani dolgo borili proti nemškemu okupatorju. Včeraj je bila v Šempetru slavnostna seja ljudskega odbora, nato je bila otvoritev rovih prostorov «Goriške tiskarne«, pozneje pa otvoritev živinorejske razstave, ki je v Šempeter privabila mnogo živinorejcev iz raznih krajev Biimorske- Živino so poleg za- za postavitev avtomatične telefonske govorilnice, prav tako je odobril, da ta občina izplača honorar spravnemu sodniku za drugi semester t. 1. Konzorciju za vzhodno Furla-r.iio je odobreno povečanje posojila za tekoče leto v znesku 5 milijonov lir. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna KUERNER na Korzu Italia 4, do opoldne pa je odprta tudi lekarna D'UDI-NE v Ul. Rabatta 18. — KINO — CORSO. 14.30: «Bramm svojo ljubezen«, M. Carol, G. Fer-zetti. VERDI. 14.00: «Deževje Ranchipurju«, cinemascop, L Turner, R. Burton. VITTORIA. 15.00: »Kadar je ljubezen poezija«, J. Scott CENTRALE. 15.00: «Bitka pri Fort-Riverju«, v tehniko lorju. MODERNO. 14.30: «Trdnjava T». Izbrani nogometaši Jugoslavije in Madžarske se bodo danes pomerili na treh frontah. V Beogradu A reprezentanci in mladinski moštvi, v Budimpešti B reprezentanci. Jugoslovanske reprezentance Kroniko nogometne tekme bo prenašal radio LJUBLJANA, DANES OB 16. URL bodo nastopile v naslednjih postavah: JUGOSLAVIJA A: Beara; Belin, Crnkovič, Boškov, Horvat, Krstič II, Petakovič, Mi- lutinovič, Vukas, Veselinovič, Zebec. JUGOSLAVIJA B: Bjeloje-Vič, Koščak, Radovič, Santek, Spajič, Radiljevič, Lipošinovič, Antič, Papec, Kostis, Pašič. MLADINSKA: Radovič, Vu-činič, Popadič, Selimotič, Alji-novič, Malešev, Sekularac, Bu-banj, Blažič, Ferhatbegovič. Galič. letni kino v Skednju predvaja danes 16. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem Warner Bros cinemascope tilm: se ie zvezda KINO PROSEK-KOHIOVR predvaja danes 16- *• B; ob 17. uri barvni !»■»• MALAGA Igra: Maureen 0’Hara TENIS PARIZ. 15. — Amerikanca Trabert in Gonzales sta se kvalificirala v finale svetovnega prvenstva profesionalcev. Trabert je premagal Avstralca Sedgmana s 6:4, 6:4, 6:1, Gonzales pa Hartwiga s 6:0, 6:1. 2:6, 6:2. V polfinalu moških dvojic pa sta Avstralca Hartwig in Sedgman premagala Italijana Del Bella in Cucellija s 6:0, 6:3, 10:8. TELOVADBA Madžarska-Italija 552,15:549,65 MEDNARODNI NOGOMET ZSSR-Zah. N Holandska HANNOVER, 15. — Pred 90.000 gledalci je danes na stadionu v Hannovru sovjetska nogometna reprezentanca pre-. magala reprezentanco Zah. Nemčije z rezultatom 2:1 (2:1). SZ je prišla v vodstvo ze v 3’ po Strelcovu, toda ze 2’ kasneje je desna zveza Nemčije Schroeder izenačil. Drugi gol za SZ je dosegla desna zveza Ivanov v 36’. Sodil je Anglež Ellis. Obe reprezentanci sta se zadnjikrat srečali v Moskvi 21. avg. 1955, ko je po veliki borbi zmagala SZ s 3:2. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: Nemčija : Herkenrath: Schmidt, Juskowiak, Eckel, Posipal, Ehrhardt; Waldner, Schroeder. Diesinger, Fritz Walter, Vollmar. SZ : Jašin; Tischenko, Ogon-kov; Paramonov, Bašhaškin, Netto: Tatušin, Ivanov, Strel-cov, Salnikov, Iljin. MOSKVA, 15. — Tekma med B reprezentancama Sovjetske zveze in Zah. Nemčije se je končala z rezultatom 3:1 (0:1). * * * LAUSANNE, 15. — Pred 40 tisoč gledalci je na olimpijskem stadionu v Lausannu danes holandska nogometna reprezentanca premagala švicarsko z rezultatom 3:2. Vsi prvenstva v floretu so bili v posameznih krogih doseženi naslednji rezultati: I. krog: SZ - Madžarska 9:7, Francija premagala Italijo 8:8 (37 zadetkov proti 50). II. krog: SZ premagala Italijo 8:8 (44 zadetkov proti 47). Francija in Sovjetska zveza se bosta borili za 1. in 2. mesto, Italija in Madžarska pa za 3. in 4. mesto. Najprej sta se v finalu pomerili Italija in Madžarska. Kot je bilo pričakovati je zmagala Madžarska z 9:4 in je Italija tako osvojila četrto mesto. V borbi za 1. mesto pa je SZ premagala Francijo z 9:6. predvaja danes 16. t. m. ob 16. in ob 20. uri na pros!e in v ponedeljek 17. t. m. ob 18. in 20. uri na proste barvni film: RDEČI OCEAN Odgovorni ureantK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi ko, ki jo je prisodil nemški sodnik Deutsch, ko je holandski branilec z roko izbil žogo iz nezavarovanih vrat. ARNHEM, 15. — Holandska B - Švica B 2:2 (2:1). . . ... _ goli so bili doseženi v prvem V zadnjem nocojšnjem sr - p0]£asu Nekaj minut pred Čanju je Italija zasluzeno Pre- koncem tekme je Švicar An-magala Švedsko z izidom 86.30. | tenen zastreljal enajstmetrov-Igralec Cappelletti je sam do-segel 45 točk in s tem nov italijanski rekord v mednarodnih srečanjih. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Sardagna. Cappel- letti (45), Motto (13), Posar. Pieri (17), Gamba (4), Lucev (1), Canna, Gambine (6), Co-stanzo. Alesini, Riminucci. Švedska: Holmberg (10), Widen Bo (2). Tornblom (7), Widen Staffan (3), Persson, Tohver, Reneslacis, Helgostarn (4), Hallberg, Kraulis (2), Eerman, Cardell (2). Svetovno prvenstvo v floretu za ženske SZ ZMAGALA Italija četrta LONDON, 15. — V finalni skupini svetovnega ženskega lambrella 150 CC UfSlEU A. MEROLLI tdini zastopnik za Goriško GORICA - Ulica Garibaldi, 5 Telet. 27 PRODAJNA CENA L 150.000 Elektro-mstaiacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila m popravila za nove instalacije vsen vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel 29-322. Viale Miramare 29. SE PRIPOROČAMO! G. M. COLOMBiN & FIGIIO UVOZ - IZVOZ PLUTOVINE in IZDELKOV TRST Ulica I. della Croce 4 tel. 94-570 Tlgr. Colinter - Trieste Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! MOTOM 48 CCl* DELFINO 160 CCM Čudoviti torček. k' «Vedeti noče vse. Igra na več kart. Preživeti hoče Miloš je prečrtal »kralja na Betajnov,«. »Ta je stoki®* ^ Potem pa je zaupai Poženelu pogovor s Paaoni. t,e.. pf si ni na jasnem, ali je bilo to zaupanje na mestu 3 Poženel ga je vprašal: «So res pod tujimi imeni?« »Ne vem... Menda so,» se je umikal Miloš. «Glavač naj jih najde?« «Ja.« oševe «S to prasico bom jaz obračunal'» »Kako?« «Prepusti meni! Saj spi blizu naju!« Poženel je uprl svoje velike oci naiavnost v M^°s , ga dolgo gledal. Ze v temi se je Miloš sešel z Igorjem. Igor je bil d a miren. «Pazi se,« mu je rekel, ko je čul o Cantalup® r gledal dolgo, pozorno. «Kako pa zaradi ilegalcev?« '..išli obmolknil in nagubančil čelo. Dalj ko je molčal in ra?dj m. bolj je bil Miloš napet, pričakujoč odgovora. «Pospesl ramo zadevo s teleskopom,« je odgovoril nazadnje cist° in preprosto. Potem mu je Miloš povedal o Poženelovi nameri-videli!« je z odtenkom pričakovanja rekel Igor. Spl°^ rti»CP zmenil za to, da je Poženel zvedel za Paaove inf°r Miloš si je oddahnil. j(ol5 ‘Dama iz Ljubljane je prišla obiskat kiparja Nika:deče|l nelu je bila všeč in ji je obisk dovolil. V platnenem ni5^ti srčku, ki je bilo kakor intimno darilo, nam je prines19 sp\°, in denar. Kolonelo, ki je Nikov paket pregledal, se srčk9 j? ni dotaknil...« je povedal Igor. To je bila edina d°p tega dne. ^ Zunaj se je pričelo daniti... Samo kadar je odh9L0)!9 zgodnji vlak, ko se je učil za maturo in kadar so Pr . noč, je doživel taka jutra... (Nadaljevanje