791. štev. V Ljubljani, sobota dne 28. februarja 1914. Leto ffl. ' T.-.Tm || I iiiii friiijiiH'i uinij asaassssaai i i.ni n . Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno 'i toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. ’50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja 1::: upravništvu. ' at Telefon Številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna Gev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno 4 toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. ! -j Uredništvo in upravništvo: :•* ^Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6> Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-. pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s‘r Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". Goriški deželni zbor. Gorica, 26. febr. 1914. Predsednik deželni glavar Faidutti je otvoril sejo ob Yi5. pop. Poročila deželnega odbora so tila razdeljena med poslanca Pi-natisig in dr. Flego. Ker je bil Pi-nausiga in dr. Flego. Ker je bil Pi-'dr. Flego. Odobril se je sklep deželnega odbora o imenovanju dr. Leo Wolferja za sekundarija pri deželni umobolnici s plačo letnih 2400 kron in za stalno nameščenje ter sprejem v 9. plačilni razred deželnih uradnikov čez 1 leto. Občini Ravne je dovoljenih za zgradbo brvi čez Lipišček 200 K. Prošnje občanov iz Grahovega za popravo ceste, občanov iz Zrnasti za škodo po požaru, županstva Grahovo za zgradbo vodovoda, županstva Trnovo glede preustrojitve gradbenega načrta, Berginc in tovarišev iz Ravni glede podpore za nakup železne vrvi so odstopljene deželnemu odboru; istotako so šle na 'deželni odbor prošnje Antona Krapina za podporo pri uravnavnih delih hudournika Potočič, prošnja županstva Lokavec za podporo že na- mavljcnega kanalizacijskega dela v Biitofu, prošnja občanov iz Stanovi-sča glede podpore za vzdrževanje poti Starega sela, prošnja kapucinskega samostana v sv. Križu ter prošnja za podporo zavoda sv. Marte v Trstu. Deželnemu odboru so nadalje od-kazane prošnje iz šolskega odseka, i. S. za podporo bivši učiteljici Ani Kos iz Solkana. Antonu Cavdek, gojencu obrtne šole v Ljubljani, nadučitelju J. Kragelj, učitelju Francu Cicero, Josipu Husu, gojencu obrtne šole v Ljubljani in Alojziju Peršič ter Matiju Koren, dalje Ivani vd; Ko&ie, učitelju Mlekuž, učiteljici Iv. Lozej glede vštetja petletnine, prošnja učitelja Karola Mlekuž, Antona Mervič iz Povirja za nadaljevanje študij, učitelja Franca Černe iz Tomaja, Karmen Vodopivec, gojenke tržaške trgovske šole, prošnja Gvido-na Jug, učenca pripravnice v Gorici, prošnja J. Drnovšeka, gojenca obrtne šole v Beljaku, prošnja Franca fimčič gojenca obrtne šole v Belja-u, Franca Ukmar iz Pulc, Franca Reščič, gojenca obrtne šole v Ljubljani. Zadnje poročilo šolskega odse- pir. Društvo ljudskošolskih učiteljev prosi, da bi sc zjednačili prejemki ljudskošolskih učiteljev Ooriško-Gradiščanske s prejemki prvih štirih razredov (nižjih) državnih uradnikov. Poročevalec Dominko stavi predlog, da se zadeva odstopi z naročilom, da jo prouči in izdela nov načrt za organizacijo ljudskošolske-ga in meščanskega šolstva s priporočilom, da sc ozira na prošnjo učiteljstva, ne da bi se pri tem obremenili fondi okrajnih šolskih svetov, marveč naj skrbi za kritje dežela. Tu pa pride dr. Pcttarin in pravi, da po njegovem mnenju naj poročevalec odstopi od drugega dela predloga. Posl. dr. Gregorčič ugovarja, da to poročevalce ne more storiti, ker ne govori v svojem, marveč v imenu odseka. Pridružuje se predlogu posl. Dominka. Podpredsednik dr. Franko potrjuje izvajanju posl. dr. Gregorčiča. Naš namen je, in tega hočemo doseči, da bodo naši učitelji ekvipari-rani z italijanskimi. Italijani sicer hočejo, da se poviša plača učiteljem, hočejo pa, da se to ne zgodi s sredstvi dežele. Ce se torej učiteljstvu stavijo na pot ovire pri tej nujni in upravičeni prošnji, bo javnost lahko vedela, da so tc ovire napravili edinole Italijani. Posl. dr. Podgornik zavrača dr. Pcttarina, ki hoče delati predlogi ovire s puhlim izgovorom, češ da se z besedilom, kakor je predlagano- na koncu (naj se ne obremeni šolskih zalogov) ustvari kak prejudic. Šolskih okrajev nikakor ne gre še nadalje obremenjevati. Breme vzdrževanja učiteljstva ni pravično razdeljeno. Nepravičnost pri razdeljevanju bremena se mora odstraniti, dolžnost dežele je, da poseže vmes. Predlaga, da se sprejme predlog, kakor je formuliran. Tudi dr. Gregorčič zagovarja predlog, ki je bil sprejet v odseku, išjer se je obravnavalo stvar jasno, nasprotniki so bili o nji dom-o ponce-ni. Nasprotovanje je popolnoma neutemeljeno. Dr. Pcttarin in Pinausig protestirata proti izvajanjem dr. Franko-ta, češ, da jima predbaciva, da ne skrbita za učiteljstvo. Dr. Franko ogorčeno zavrača protest dr. Pcttarina in Pinausiga. On jima ne pravi, da ne skrbita za učitelje. Za svoje učitelje (za Italijane) skrbita Še preveč. Italijani imajo sredstva, mi jih pa nimamo. Pet-tarin in njegova stranka pa je proti temu, da bi se pomagalo učiteljem, ker bi se pomagalo tudi Slovencem. Dr. Gregorin omenja mali finančni načrt in naglaša, da sc s predlogo ne misli prizadeti italijanskega dela dežele. Posl. Dominko opozarja, da šolskega zaloga ni mogoče *več nadalje obremeniti. Cc bi se z novim zakonom, imelo znova obremeniti zalog, je zakon toliko kot nemogoč ker novih bremen nikakor ne niore sprejeti. K stvari sc oglasi tudi posl. Fon, katerega pa ni mogoče razumeti, ker sc dela čisto hripavega. Ko je prišlo do glasovanja, je bil prvi del predloge sprejet enoglasno. Predsednik stavi na glasovanje drugi del. radi katerega je bilo toliko prepira (naj sc realizira izboljšanje učiteljskih plač, ne da bi sc s tem obremenilo okrajne šolske zaloge): odredi glasovanje za s tem da vsi, ki pritrjujejo vstanejo, vsa desnica (slovenska) vstane. V tem momentu mrzlično skače na svojem prostoru dr. Pcttarin in hiti kakor bi gada pobijal, držeč pravilnik v roki: predlog je padel, ker ni nadpolovična večina zanj. Za predlog so glasovali vsi 14 Slovenci, proti 13 Italijanov. Dr. Pcttarin sc je vedel, kakor da je popolnoma sainoobsebi razumljivo, da je predsednik Faidutti glasoval z Italijani. V resnici je Faidutti, takrat, ko so vstali Slovonci, sedel; sedel je tudi, ko so glasovali Italijani s sedenjem. V tej zmešnjavi razglasi pod vplivom dr. Pcttarina predsednik, da predlog ni sprejet, lu nastane hrup na desnici, vsi kličejo: »Ne, ne tako, ni res!« Saj deželni glavar ni glasoval, predlog je sprejeti« Slovenci prosijo za besedo, zmešnjava postaja vedno večja. Predsednik zvoni, ne da nikomur besede, marveč nadaljuje se dnevni red. . (Nadaljevanje sledi.) v Štajersko. Celje. Slovenskega jezika se sramujejo razne gospodične slovenskih rodbin. Ako hodiš zvečer od 6. do 7. po mestu, slišiš te narodne frajlice govoriti samo v ljubi nemščini! Slovenci in Slovenke, je to Vaša častna dolžnost, da govorite po vseli uradih in po ulicah med seboj samo slovensko. Vzemimo vzgled pri Nemcih! — Opazovalec. Celje. Znani nemčurski učitelj Zeder, ki poučuje tudi na Obrtni šoli, uganja tam svojo politiko, ker pa je na Obrtni šoli mnogo zavednih slovenskih učencev, se seveda ne puste od tega učitelja, ki spada ne v Celje, ampak v Albanijo, to dopasti. Zato je včasih zelo razburjen, da tudi preveč široko usta odpre. Evo vam slučaj: Bilo je prejšnji teden, ko je poučeval knjigovodstvo. Zahteval je od slovenskih učencev, da se mora napisati »Deutsche Wacht«, kakor, da bi ne bilo drugih časopisov, oziroma imen. Ko je potem pregledoval, je našel pri enem zavednem Slovencu napisano namesto zgoraj omenjenega časopisa: »Narodni list.« To je pa tega nemčurčka tako razburilo, da je začel nad njim vpiti in ga psovati z »windischer Hund« itd. Seveda učenec ni bil tiho, pač mu jih je krepko zabrusil in potem šel iz šole. Mi slovenska mladina, pa pravimo: ne igraj sc z nami. če ne znaš dobiti svoje plačilo! Sola ni kraj za izzivanje. — Slovenska mladina! Celje. Nekaj besed o bolniški blagajni. Ako greš na Celjsko bolniško blagajno, zagledaš pred seboj znanega pretepača Jicha. in če zahtevaš v slovenskem jeziku, te nahruli kakor kakega psa. Ker pa mi Slovenci, dosedaj še zvesti avstrijski državljani, nismo še psi. se tudi od takega netnčurja ne pustimo psovati in zahtevamo, da se s Slovenci govori v slovenskem jeziku, če ga pa kdor ne zna, pa pojdi v Nemčijo ali pa v Albanijo. Graška občinska volilna reforma — pokopana. V sredo je bila pred sejo deželnega zbora seja načelnikov strank. Deželni glavar grof Attems je izjavil, da je dala vlada dež. zboru časa do 4. marca. Sklenilo se je, raztegniti zasedanje do 3. marca, t. j. do prihodnjega torka. Glede občinske voiilne reforme za Gradec je dejal deželni glavar, da bo dež. obdor pač predložil dež. zboru reformo, da pa dež. odbor ni v položaju, staviti predlog na odobritev reforme. Dež. odbor bo priporočal, da se o reformi razpravlja po poslovnem redu, t. pr. da se izroči to predlogo občinskemu odboru. Občinski odbor naj potem po dobrem proučevanju predloži predlogo, oziroma reformo dež. zboru z naročilom, da „„ jo zopet vrne dež. odboru, da ta poskrbi za nove informacije in poroča; dosedaj baje dež. odbor še ni imel prilike, predloženo reformo študirati, kaj še, poskrbeti za predsankeijo ... Poslanec dr. Korošec je istotako za* hteval, da se slovenske zahteve po občinski volilni reformi za Maribor, Celje in Ptuj izroče odseku, oziroma občin, odboru. Nato vpraša poslanec Reitter, li je dež. zboru sploh dovoljeno, kaj tacega storiti ter o tem sklepati, na kar dobi primeren pouk. Dež. glavar je nato izjavil, da vesti o razpustu dež. zbora niso istinite — dokler je dež. zbor delaven. Cim pa bi se pokazalo nasprotno, bi vlada dež. zbor nemudoma razpustila, takoj razpisala nove volitve in sklicala dež zbor k jesenskemu zasedanju. (S tem je povedano na vse strani, da vlada kratkomalo zahteva delovanje dež. zbora, ali pa — da bo delala, če treba, tudi brez njega, s pomočjo komisarijata. Kdo se ji je najbolj zameril?) Koneeno se je sklenila razprava o bolnici za alkoholike, dočim je prišel predlog posl. SchoiswohIa za volil, dolžnost v četrtek na dnevni red. Sledeči predlogi so bili za obravnavati: Einspinnerjev za razpis in podelitev del potom deželnih uradov, dr. Verstovškov za regulacijo Mislinje pri Sl. Gradcu ter poročila dež. odbora za prodajo hotela »Post« v Rog. Slatini za najmanj 83.000 K ter potnih pristojbin za oglede mrtvih, zdravstvenih ogledov in ogledov pri stavbnih komisijah potom zdravnikov. Obravnavala se je regulacija Kainachl, ter stavil predlog za prcustrojitev pravic krajnih šolskih svetov. Dež. odbor je predložil tudi predlog o dedni delitvi srednjih posestev, nakar so sledile razprave o nekaterih železniških progah, o varstvu gorskega rastlinstva in obrtne zadeve. Sv. Florjan. (Nesreča.) Pred dnevi se je igral enajstletni sin posestnika Plevčaka z večimi drugimi otroci v mlatilnici. Ko so otroci zapazili stroj za rezanje krme, so spravili stroj v tek. pri čemur je ušla mlademu Plevčaku leva roka pod nož, ki mu je odrezal Štiri prste. Črne pri Šoštanju. (Pretep.) Mi-nolo nedeljo so imeli pri krčmarju Sevčnikarju ples, na katerega je do-šla tudi posestnikova hči Frančiška Pernek. Ker je zavrnila nekega Do-belška iz Vevč. je ta pričel ostale fante nagovarjat, da jo naj puste sedeti. Nastale ste dve stranki, iz prepira poboj. Bilo je petero fantov težko ranjenih in mnogo drugih lahko. Muzejsko društvo v Ptuju prosi za podpore in prispevke k zgraditvi Mitiiratovega paviljona. Slovenci LISTEK M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Poslušam vas, madam!« je delal zdaj Karel IX. in se vrgel v blazine širokega naslanjača. »Vis! Evi-lal! Semkaj!« Dva krasna hrta, ki od trenotka kraljičinega vstopa nista bila prenehala renčati, sta legla h kraljevim nogam; Karel IX. ju je mašinalno pobožal z roko, ki mu je visela niz-dol. »Karel«, je izpregovorila zdaj Katarina, »ali se ti ne zdi položaj nagega kraljestva skrajno klavern? Ali ne misliš, da mora ta dolgotrajni spor pJkt1?1* nes,rečniini boji, v katerih iz-hniisf1?,? dr.“gega za drugim vse naj- SSK rim ff in ki bi 10 nezmanjšano in neoškodovano? »Bogme da! Vese,k, da smemo hodih k maši je res Predrago platano s tem, da nam jemlje vrae toliko junakov, ki bi lahko koristneje Porabili svoje življenje in svojo kri v nasi službi!« »Veseli me, da tc vidim v takšnem razpoloženju,« je dejala Katarina i usmevom. »Čudim se samo eni reči, madam: temu. da vas preseneča moje razpoloženje. Ali nisem vedno oznanjeval miru med obema verskima strankama? Ali nisem kazal očitno, kako me je groza krvi, ali nisem proglašal in dal nabijati ostrih zakonov proti plemstvu, ki se bojuje med seboj? Ali ni bila moja volja, da se je podpisal mir v Sen-Žermenu? . . . Vaše vedenje in razpoloženje je presenetljivo, ne moje. Kaj pa je bolj novega in nepričakovanega, kakor da pridigate mir in slogo vi, ki sem se moral ves čas do današnjega dne boriti z vašim krepkim apetitom do vojne in klanja!« »Kako Slabo me poznaš, sin moj! . : .« »Eh, madam, prav zadovoljen bi bil, da poznam svojo mater bolje!« je vzkliknil Karel s trpkobo. »Toda priznajte: tako slabo vas poznam samo zato, ker ste odlikovali druge svoje otroke v obilnejši meri s svojim zaupanjem!« Kakor vedno, kadar je bila v zadregi, se je storila Katarina tudi zdaj, kakor da ni slišala. »Sicer pa,« je povzela otožno, »mi je menda pisano že od rojstva, da ostanem nerazumljena vse svoje življenje. Toda, sinko, zdi se mi, da ti ne more biti novo, ako pravim, da sem hotpla imeti vojno, da utrdim bodoči mir.« »Da, da, poznam vaše razloge: iztrebimo hugenote do zadnjega moža, pa bomo brez skrbi ... A vi- deli ste lep uspeh, ki smo ga dosegli. Kljub Žarnaku, kljub Monkonturju, kjer se je odel moj brat Anžovinski z nesmrtno slavo — ako smem verjeti Tavanu, kljub desetim zmagam smo morali dočakati, da nas je stari Kolinji potisnil nazaj pri Arnč-le-Duku z novo armado. Prodrl do bregov Loenga in pretil Parizu, tako da mi ni preostalo drugega kakor ponuditi mu časten mir. In te vojne se lahko obnove vsak trenotek: kar; smo hoteli doseči z njimi, je itak še vedno nestorjeno. Kakor hitro porazimo reformirance na eni točki, se pokažejo ojačeni drugje . . in tega mi je dovolj, pri smrti božji! Hočem, da se zgodi po moji volji in da nehajo vaši privrženci in gizdalini izzivati hugenote, in da takšni prekleti menihi, kakor je vaš Panigarola ... bogme, videli bomo!« je dodal zdajci Karel IX., in vstal, »kdo je gospodar v Parizu! Vse te vaše plemiče in vi-teziče pomečem v Bastiljo! Tem slabše za mojega brata, ako se misli kremžiti za njimi! Pa tudi vaše menihe pripravim do pameti! In da bo začetek izdaten, bodo vlekli Paniga-rolo uklenjcnega z njegove prižnice! . . .« Mladi kralj je bil ves razgret. Razburjeno je hodil semtertja. Ob zadnjih besedah pa le stopil proti Katarini, in njegov obraz je bil tako preteč, da je kraljica vstala in iztegnila roko. »Eh, sinko,« je vzkliknila in se nasmehnila prisiljeno, »človek bi skoraj rekel, da sc jeziš celo na svojo mater!« Karel IX. sc je mahoma prekinil; lahna rdečica mu je pokrila čelo, navadno bledo kakor vosek. »Oprostite, madam,« je dejal in se vrnil na svoj prostor v naslanjaču.'»Ti ljudje me spravljajo iz kože. Kar pa se tiče vaših besed, upam vendar, da se nikoli ni porodil v vaši duši dvom o tem, da ste varni v mojem Luvru . . .« »Ne, sin moj . . . rekla sem kar tako. Toda verjemi mi, da ne boš aretiral nikogar, niti Panigarole, niti Možirona ali Kelusa . . .« »Aretiram jih, ako se mi zazdi, madam! Še Henrika aretiram, ako ne bo drugače! Vsi naj se varujejo, zakaj moja potriicžljivost ima meje.« »Dobro!« je odgovorila kraljica. »O miru govoriš, misliš pa na same aretacije . . • celo v lastni rodbini!« Toda že se je spustil Karel IX. v svoj fotelj in zamahnil z izrazom velike utrujenosti. Izbruh srda. ki ga je popadel prej, je bil strl njegovo šibko ener-gijo. Tega pa je ravno čakala Katarina. »Nikogar ne boš aretiral,« je dejala, »ako ti ponudim dobro sredstvo v zagotovljenje občega miru!« »Ali ste našli takšno sredstvo, madam?« »Našla sem ga.« »Pa ne, da bi šlo za kako novo klanje, za novo bitko ali za kako zbiranje denarja in čet?« »Ničesar podobnega ne mislim, sin«, je dejala kraljica z materinskim usmevom. »Poslušam vas, madam,« je rekel Karel, oboroživši se z nezaup-nostjo. »Že dolgo premišljam to reč. Dočim si mislil ti. da sanjarim o vojni kakor nevemkakšiia junakinja, sem bila samo uboga mati, ki išče. kako bi zagotovila srečo svojih otrok«, je razlagala trdovratno ob nestrpnem odkimavanju Karla IX. »In glej, kal sem našla, sin moj: hugenotje so uničeni, ali vsaj nevarni prenehajo biti, kakor hitro nimajo več Henrika Be-arnskega in Kolinjija.« »Torej, mislite na . . ,« »Počakaj, sinko. Pravim, da se hugenotje brez teh dveh poveljnikovi ne morejo več boriti zoper vas.« »Saj sc ne bore zoper mene. madam!« »Bodi po vašem . . . toda bore se. Mislite.si zdaj, da se Kolinji in Henrik Bearnski podvržeta.« »Nikdar ne bosta pripravljena k' temu!« »Eh!« je vzkliknila Katarina zmagoslavno, »našla sem boljs© sredstvo, nego pripraviti ju do uklo-i nitve, ki bi bila morebiti hlinjena. Našla sem sredstvo, ki ju more storiti najvnetejša prijatelja in zaveznika kraljeva!« (Dalje.) Danes vsi na Veliki ples Z. J. Ž. v Narod, domn t Trstu imamo v Mariboru svoje zgodovinsko društvo in lep muzej. Nimamo prav nič proti ptujskemu muzejskemu društvu, vendar zdi se nam, da 'imamo dovolj priložnosti za podpiranje slovenskem »zgodovinskem društvu«. Odlikovanje. Cesar je podelil drž. obrt. profesorju v p. Fr. Kne-schaurecku viteški križec Fran Josipovega reda. Odvetniška zbornica. Mesto umrlega odvetnika dr. Al. Villa je bil imenovan njegovim začasnim namestnikom dr. K. Gotticher. Zverjad pode iz enega kraja v drugega. Minole dni je bil pogon od Armiža ven proti Sv. Križu in Kapelam. Seveda zopet brez uspeha. Iz finančne službe. Deželna finančna direkcija je imenovala računske praktikante Žmavca. Bub-lava. Kristla in Lichtencggerja računskim asistentom. Maribor. (Nov most?) V zadnjih dnevih se je tu raznesla govorica, da se ima v kratkem pričeti z graditvijo novega dravskega mostu v Melju, ki bi naj nadomeščal sedaj tamkaj obstoječi brod. Maribor. (»Bergfest.«) Od raznih strani smo dobili do danes že celo vrsto imen slovenskih udeležencev »Bergfesta«. Med drugimi se je tamkaj videlo tudi neko bivšo sokolico. Seveda, najprej ji diči »junaška« prsa slovenska trobojnica, nato pa se gre senčit pod frankfurtarice. Pozabljena je prejšnja navdušenost za »Sokola« in »S. P. D.«, zato pa stopi na njeno mesto fiksna ideja, da je prišlo z leti tudi potrebno spoznanj?, se pre-zentirati onim, ki bi se jih bilo še pred nedolgo temu najraje utopilo na žlici vode. Žalostno, tako »sokolsko« — samozatiičevanje . . . Šoštanj. Od 1. februarja t. 1. je znani dr. Tertnik tukaj soduijski predstojnik. Kar na mah so zginili dvojezični pečati in sedaj krožijo kar nemški po celi okolici! Zakaj ko bili pa pod Pavličekom dvojezični? Gospod dr. Tertnik — pozor! Goriško. Goriške občinske volitve. Vsakemu je znano, kako se naši laški klerikalci hlinijo pred svetom in pred nami. Doma se ogibljejo vsakega javnega nastopa in njihovo glasilo se drži zdržno proti Slovencem — vsaj na videz. Sedaj, ko se bližajo občinske volitve, pa so začeli priobčevati v nekem dnevniku iz kraljestva, kar cele članke, kjer zagovarjajo svojo narodno zavest in napadajo Slovence. Pravijo, da nočejo nobenega sporazuma s Slovenci in obtožujejo prejšnji deželni zbor, kjer je vladal slovensko-laški kompromis. Lahi torej odklanjajo vsako skupno delovanje za pravice gori-ških meščanov. Naši možje naj to ob priliki vzamejo na znanje! »II Corriere Frlulano« bo odslej izhajal samo ob sredah in sobotah. — V prvi številki roti Lahe in Furlane, naj storijo vse, da ostane Gorica laška in da se ne spremeni njeno laško lice. Pravi, da je vlada vstregla Slovencem s tem, da so se razpisale občinske volitve v polnem obsegu. Laški nazori o pravicah so pač čudni! Tržaški Lahi so bili zadnje dni precej vznemirjeni, ker se je govorilo, da pride po Wieda laška vojna ladja v Trst. Bali so se, da se tako prelomi obljuba Lahov, ki so sklenili, da po 1. 1866. ne pride nobena laška vojna ladja v tržaško luko — če ne v »odrešitev«. Sedaj se je njihov nemir polegel. Časopisi iz laškega kraljestva prinašajo pisma tržaških Lahov, ki so polna sovraštva do Avstrije. Slovensko gledališče v Gorici. Dramatični odsek Sokola v Gorici naznanja, da ponovi vslcd splošne Ižeije cen j. občinstva v nedeljo dne 1. marca t. !. v veliki dvorani Trgovskega doma igrokaz v petih dejanjih »Bratje sv. Bernarda«. Igra Je dobro 'naštudirana in upamo, da bodo naši ivrli igralci nudili tudi pri tej pono-tvitvi igre mnogo užitka. Slovenci ipokažite jim, da cenite njihovo delo, js teni, da napolnite dvorano do zadnjega kotička. Na zdar! I Gorica. Pred tukajšpjim sodi-fščem je bil obsojen Lah Alojzij Zanini iz videmske provincije radi razža-Hjenja Veličanstva. Zanini se je namreč 11. februarja t. 1. v neki gostilni na avstrijskem Furlanskem izrazil, da je pripravljen vse znositi v kraljestvo (Italijo) in tudi našega cesarja, katerega je imenoval kar po domače. Državno pravdništvo ga je vsled ftega obtožilo radi razžaljenja Veličanstva. Sedel bo 4 mesece v poostrenem zaporu. Po prestani kazni a bo seveda policijsko izgnati. Ob-oženec je star 61 let. j Izpustili so onega Žlogarja, ki (je bil pred kratkim aretiran radi goljufije. Dobiček Cirll-Metodovega plesa Gorici znaša nad 1500 K. ki so ■poslane C. M. družbi. »Sokoisiri Dom« v Gorici. Tržaško namestništvo je vzelo na znanje pravila »Sokolskega Doma«. Obilo sreče! Ustanovilo se je poljedelsko društvo za celo deželo in obe narodnosti. Svoj sedež ima v Gorici. Gorica. (Anonimna pisma.) V mestu se dobijo ljudje, ki se zabavajo s tem, da pošiljajo drugim anonimna pisma. Značilno za naše razmere. Gorica. (Vohunstvo.) Zaprli so 2Iletuega trgovskega agenta Josipa Gasperazzo, sina znanega vohuna, ki je bil pred nekaj tedni aretiran radi vohunstva v prid Italije. Pravijo, da so mladega Gasperazza zaprli le radi pretenja, dočim policija natanko poizveduje o njem. Bomo videli. Goriški trafikantje imajo v nedeljo, dne 1. marca v dvorani trgovske zbornice svoj občni zbor. Vodstvo društva vabi člane in nečlane k zboru, kjer se bo razpravljalo o važnih zadevali. O Dogodku v Šempasu prinesemo prihodnjič daljše poročilo. Dokazano je, da Marija Šlcarabot ni umorila svojega otroka. Gorica. Laški učitelj Rizzatti je bil danes obsojen na 7 mesecev težke ječe, ker je oskrunil razne dečke v starosti od 9—16 let. Kriv pa je tudi drugih nesramnosti! Tako delajo naši nasprotniki! Rizzatti je bil že prej obsojen, ker se je večkrat izdajal za duhovnika v Ameriki. Eviva! Gorica. (Aretacije.) Zaprli so: Jožefo Tomazin iz Rake nad Krškem, ker je kradla, Marijo Pin iz Tržiča radi prepovedanega povratka, Terezijo Stecker radi beračenja in Mihaela Ofizia radi nedovoljene rabe orožja. Gorica. Na velikonočni pondeljek m torek priredi tukajšnje laško društvo za olepševanje ljudsko veselico na gradu. Iz dobičkov nameravajo potem nekoliko olepšati ta skrajno zanemarjen del našega mesta. Imenovanje. Dr. Oto Wcinberger je imenovan za okrožnega sodnika pri deželnem sodišču v Trstu. V Kormin pa pride za sodnika dr. Henrik Marizza. Gorica. Komaj so javno poštno uro postavili na mesto, že so jo morali zopet odstraniti radi slabega popravka. Goričani imajo s to uro pravo zabavo. — Nove obločnice v Gledališki ulici so obešene na tako neumestnih krajih, da so se prebivalci in lastniki nekaterih hiš prito-žili, češ, da Je sedal bolj temno, kot pa prej. In ima|o pravi i« t Kranjski deželni zbor. Včerajšnjo sejo dež. zbora je otvoril dež. glavar dr. Iv. Šušteršič ob en četrt na 11. uro dopoldan. Poslanske klopi niso bile posebno dobro zasedene. Od naprednih poslancev manjkata Mazelle in Lavrenčič, ker so klerikalci njune izvolitve razveljavili; no. pa v prihodnjem zasedanju bosta oba zopet na svojih mestih, Jcakor sta tudi poslanca Reisner in Ribnikar prišla zopet v dež. zbor, četudi je klerikalna večina enkrat razveljavila njuno izvolitev. Prva točka dnevnega reda — naznanila predsedstva — je bila kmalu absolvirana, ker poslanci ne vlagajo več toliko interpelacij in predlogov — saj bo imel deželni zbor komaj še p^r sej. Na mesto Mazelleta in Lavrenčiča je treba izvoliti po enega člana v finančni in upravni odsek in enega reditelja. Izvolijo se; v finančni odsek dr. Iv. Tavčar, v upravni odsek dr. VI. Ravnihar in za reditelja Jos. Reisner. Poročila deželnega odbora se odkažejo odsekom. Med njimi je tudi poročilo o dovolitvi najetja posojil v znesku 900.000 kron in 200.000 kron mestni občini ljubljanski in deželni odbor predlaga, da se to posojilo dovoli, ampak da se noben znesek ne sme dvigniti brez posebnega nakazila od strani dež. odbora! To je zopet mala »prijaznost« od strani klerikalne večine v dež. zboru in odboru nasproti mestni občini ljubljanski .. . Razprava o nujnih predlogih. Dež. glavar podeli besedo posl. Reisnerju, da utemeljuje svoi nujni predlog glede aktivitetnih doklad deželnim uradnikom. Posl. Reisner je naglašal veliko razliko med prejemki državnih in deželnih uradnikov. Glede plač so slednji prvim po pragmatiki sicer izjed-načenl, ampak pri aktivitetnih dokladah znatno prikrajšani. Koristi, ki jih bodo imeli državni uradniki od časovnega napredovanja, bodo kmalu paralizirane po podraženju živil, ki nastane avtomatično po vsakem zvišanju uradniških plač. Tega po-draženja bodo deležni tudi deželni uradniki, ker trgovci ne bodo povišali cen samo za državne uradnike, temveč za vse ljudi. Na ta način bodo deželni uradniki veliko na slabšem kot državni uradniki, kar pa ni pravično, ker se zahtevajo od dež. uradnikov enake kvalifikacije kot od njihovih tovarišev v državni službi. Zato naj se aktivitetne doklade deželnih uradnikov izjednačijo z akti-vitetnimi dokladami državnih uradnikov. Za nujnost tega predloga so glasovali samo napredni poslanci, večina je nujnost odklonila. To se je zgodilo tudi z drugim nujnim predlogom posl. Reisnerja o časovnem napredovanju deželnih uradnikov. Deželni glavar odkaže na to oba nujna predloga kot samostojna predloga finančnemu odseku. Nasprotno pa je bila priznana nujnost predlogu posl. Povšeta, da se vlada drži pri sklepanju novih trgovinskih pogodb sedanje tarifne politike v zaščito domačega poljedelstva, dalje predlogu posl. Demšarja glede varovanja lesne trgovine in predlogu posl. Jakliča glede zaščite mlekarstva. Deželni proračun. Na vrsto pride deželni proračun za I. 1914., ki vsebuje tako močno zvišane doklade, da je ljudstvo kar ostrmelo, ko je zvedelo za to. Poročevalec dr. Krek predlaga v imenu finančnega odseka: I. Deželni proračun za leto 1914. se odobri s potrebščino K 7,879.167, s pokritjem K 3,693.528 K, torej s primanjkljajem K 4,185.639. II. V pokritje primanjkljaja K 4,185.639 je pobirati leta 1914.: 1. pričenši s 1. marcem 1914 145% doklado na užitnlno od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa, vštevši 20% izredno državno doklado, ki se pobira z državno užitnino od teh predmetov v za užit-nino zaprtem mestu Ljubljana; 2. samostojno deželno doklado od porabljenega piva po 4 K od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne naklade na pivo za oni del leta 1914., za katerega bi bil deželi Kranjski ne glede na odkazovanja, ki se podelijo v zmislu zakona z dne 23. januarja 1914. drž. zak. št. 14, oziroma v zmislu na mesto tega zakona stopivših zakonov, iz državnih sredstev odkazan znesek, ki je pri primernem proračunu za letni znesek enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem letu pri deželni nakladi na pivo; 3. doklado na vse neposredne državne davke izvzemši dohodninski Oavek in T>ridoi>nit\»Ui dnveV krošnjarjev, in sicer: a) v izmeri 55% glede realnih davkov: b) v izmeri 55% glede splošne prldobnine. plačane po davčnih zavezancih četrtega razreda: c) v izmeri 75% glede vseh ostalih davkov. III. Nepokriti ostanek primanjkljaja je pokriti iz blagajničnih ostankov. IV. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod II. Najvišje pritrjenje. V. Pritrditi se nastopnim resolucijam: 1. Deželnemu odboru se naroča, da stori vse potrebne korake, da se v bodoče imenuje vodja deželnih dobrodelnih zavodov edinole po avtonomnem deželnem zastopu. Naroča se mu tudi. da poroča do prihodnjega zasedanja deželnega zbora o definitivni ureditvi vodstva deželnih dobrodelnih zavodov. 2. Deželnemu odboru se naroča, da do prihodnjega zasedanja deželnega zbora predloži načrt, o preureditvi deželne blaznice na Studencu s posebnim ozirom na stanovanjske razmere strežniškega osobia v blaznici in v bolnici. 3. Deželnemu odboru se nurocci« da ukrene vse potrebno, da se skrajša doba. po preteku katere se morajo bolniki v izvenkranjskih bolnicah naznanjevati deželnemu odboru, da ta dovoli nadalino zdravljenje. 4. Deželnemu odboru se naroča, da preuredi sedanji način postopanja za odvod naznanjenih bolnikov iz bolnice v tem zmislu, da se skrajša rok, v katerem se ti bolniki odpravijo iz bolnice. 5. Deželnemu odboru se naroča, da izda na vsa županstva .okrožnico s pozivom, da ta strogo pazijo na domovinsko pravico občanov, ki že dalj časa bivajo v tujih občinah, m da deželni občinski revizorji pri svojih revizijah to tudi zasledujejo. Poročevalec dr. Krek je otvoril proračunsko debato, hvalil je proračun in opravičeval povišanje deželnih doklad, češ. da se one gibljejo še vedno v onih mejah, kot v drugih kronovinah. Z difcrencijacijo doklad se ščiti kmeta in malega obrtnika, torej pretežni del prebivalstva v deželi. Med govorom poročevalca je prišlo do manjših prepirov med naprednimi in klerikalnimi poslanci, ki pa niso bili taki. da bi sicer nad vse strogi deželni glavar posegel vmes. Ob 1. uri popoldan je deželni glavar prekinil sejo in zaukazal nadaljevanje ob 4. uri popoldne. * * * Popoldansko sejo je otvoril dež. glavar ob 4. uri 25 minut. Kot prvi kontra govornik v generalni prara-čunski debati dobi besedo posl. dr. Iv. Tavčar, ki je zavračal najprej trditev dr. Kreka, da je 1. 1908. pri anketi o davku na žganje zastopnik narodno-napredne stranke govoril takointako, med tem ko je resnica ta, da je zastopnik deželnega odbora kranjskega (slučajno naprednjak) govoril tako, kakor mu je bilo v deželnem odboru soglasno naročeno. Način polemike, kakor ga je uvedel dr. Krek je zgrešen. Govornik protestira proti temu, da so dobili poslanci S. L. S. že zdavnaj v roke proračun, medtem ko so ] ga napredni poslanci dobili še-le v zadnjem momentu. Dalje žigosa dr. Tavčar ostro razmere v deželnem zboru, klerikalna^ nasilja, ki se vršijo po principu »sie volo, sie jubco«. Deželna sredstva niso lastnina ene stranke, ki vlada. Deželno premoženje je za vas (večino) tuje premoženje, ki ga morate upravljati pošteno in pravično. Posl. Drobnič je nedavno izrazil željo. da bi mi pustili kmetske razmere na miru. Taka zahteva je najmanj nezrela. Poglejte proračun in videli boste: kam bi prišli zastopniki kmetov. ako ne bi bilo Ljubljane in njene davčne moči! Vsak poslanec ima pravico govoriti o razmerah v vsakem okraju. Poglejmo proračun sam. Primanjkljaj je tukaj in novi dolgovi tudi. Pri dokladah ste izvršili diferenciranje, to je pa samo tako pravično, ako so s tem prizadeti najpre-možnejši sloji, vi ste pa to storili tako, da so prizadeti najbolj revni sloji, n. pr. s povišanjem užitnine bodo najbolj prizadeti na kmetih oni ubogi kočarji, v mestih pa delavci. Snops vam plačuje skoraj eno četrtino deželnih stroškov! Kaj bo posledica povišanja doklade na užitnlno? Ta, da bo cena vinu poskočila in ljudje bodo še bolj žganje pili in to bo grobni spominek na vašo »Sveto vojsko«, (dr. Zajc govori nekaj o logiki!) Poročevalec opravičuje povišanje doklade na vino s tem. da imajo take doklade tudi v drugih kronovinah. Ampak ako se sosedu slabo godi, ni treba, da bi se tudi nam in to povišanje bo slabo vplivalo na vinsko produkcijo na Dolenjskem. Povišanje doklad bo najhujše zadelo Ljubljano in mesta ter trge. (Klerikalci pravijo, da je to prav!) Ljubljano hočete zadušiti in zato apeliramo na dež. predsednika, da nam pomaga, ker sicer nas davki zadušilo. Pravite, da davki še nikogar niso uničili, ampak eden glavnih vzrokov francoske revolucije so bili preveliki davki. Odkar ste prišli na krmilo, ste živeli dosti čez razmere dežele. Prepričan sem, da ste bili takrat, ko ste prišli na krmilo, vsi navdušeni in komaj ste čakali, da pokažete, da znate bolje gospodariti kot drugi. Prehitro In preveč podjetij ste na enkrat sprožili. (Klerikalci: Pa kaj hočete reducirati?) Reducirati se bo moralo, živeti se bo moralo po razmerah. v katerih se dežela nahaja. Ena stvar je po mojem pri deželni upravi škodljiva. To je volilni zakon. (Dr. Zajc ugovarja.) Dr. Tavčar: »To je moje mnenje in ako je ono napačno, me boste vi, g. dr. Zajc s svojo plamenečo besedo gotovo spreobrnili.« Veselost v zbornici in na galerijah.) Ako se hoče postaviti deželno upravo na zdravo podlago, se mora uveljaviti splošna in enaka volilna pravica s proporčniiu sistemom. Ampak prepričan sem, da mi ne bi dobili splošne in enake volilne pravice s proporcom tudi ako bi postala grof Barbo in dež. predsednik fanatična zagovornika take reforme, ker je večina noče. Ampak pride čas, ko splošne in enake volilne pravice s proporcom ne prepreči nihče, tudi če si prijatelj grof Barbo natakne na glavo železno čelado in vzame na sebe železni oklep svojih slavnih pradedov in se tako oborožen bojuje proti volilni reformi. (Velika veselost v zbornici in na galerijah: tudi grof Barbo se prav od srca smeje.) Posl. dr. Eger je v dališem nemškem govoru pobijal posebno povišanje doklad. Trdil je tudi. da so Nemci na Kranjskem zapostavljeni in da se jim krivica godi!!! * Posl. dr. Ravnihar: V verifikacijski debati je g. dr. Lampe operiral z lažmi, t. j. očital je drugim laži (Dr. Lampe se jezi, dež. glavar odvzame dr. Ravniharju besedo!!!) Posl. Jarc začne svoj govor s tem, da je psoval naprednjake. Ti protestirajo proti temu, dež. glavar pa hitro pokliče k redu posl. dr. Trillerja, kar izzove pri naprednjakih veliko ogorčenje. Posl. Rabnikar je vzkliknil, da ie klerikalcem vse do- voljeno m — skoraj bi jo bil skupil, ker dr. Šušteršič ga je že hotel poklicati k redu, pa se je v zadnjem hipu vendar za enkrat premislil. Posl. Jarc začenja očitati naprednjakom infamnost kar izzove pri naprednjakih pravi vihar ogorčenja, ampak dež. glavar noče klicati Jarca k redu! Posl. dr. Novak ogorčeno in odločno zahteva od deželnega glavarja, da ne dopusti takih žaljenj, pa dež. glavar pokliče k' redu — njega, mesto Jarca! Jarc se dalje norčuje iz Ljub-Ijancanov, eeš* da niso tako ubogi, da ne bi mogli plačevati zvišanih deželnih doklad, kakor to trdi dr. Tavčar —■ to- dokazujejo številne veselice v Ljubljani! Klerikalci imajc torej namen tako izčrpati Ljubljano, da si njeni prebivalci ne bodo mogli čisto ničesar več privoščiti. Dr. Egerju je odgovoril posl. Jarc radi zatvoritve neke šulferajn-ske šole na kočevski meji, da se je s tem samo udovoljilo zakonu, ki izrecno določa, da se ima zasebna šola, ki se otvori predno je dobila zato dovoljenje, zapreti. Tako >e .bilo v slučaju, ki ga je omenil dr. Eger. Posl. Jarc konča svoja izvajanja z besedami: Mi smo prepričani o naši poštenosti in poštenih namenih in prevzamemo vso odgovornost nasproti javnosti. Grof Barbo se pritožuje, da deželna uprava popolnoma zanemarja Kočevarje, ne zida jim cest in ne gradi vodovodov — sploh, ne stori ničesar za kočevarske kraje. Proračun mu ne ugaja, posebno velike izdatke za razsvetljavo, kurjavo itd. smatra za neopravičene in pravi: Kaj si bodo ljudje mislili o deželni upravi, ako se v tem oziru živi tako nobel? — Deželna uprava ne sme služiti samo eni stranki, temveč celi deželi. Povišanje doklad na zemljiški davek za 15% nikakor ni malenkost, ker vsak vinar davka, ki ga več plačuje, kmet težko prenaša. Visoke doklade na industrijo ne bodo industrije pospeševale, nasprotno, ovirale jo bodo in to ni v gospodarskem interesu dežele. (Veleposestniki ploskajo.) Posl. dr. Ravnihar: Da ne padem v kako nemilost, ne bom reagiral na izvajanja dr. Lampeta v veri-fikačni debati. On ima s »Slov. Narodom« samo toliko zvez, dai maio naprednjaki v boju z nasprotniki enako orožje. Ker Gostinčar ni hotel odložiti odgovornega uredništva, je tudi on zaščitil s svojo poslaniško imuniteto organ svoje stranke pred popravki deželnega odbora, ki so ravno pred volitvami kar deževali. On je odgovoren za pisavo »Slov. Naroda« in »Slov. Doma« samo v toliko, v kolikor je tam zastavljena njegova imuniteta in nič več in nič manj. Proračun čisto jasno kaže, zakaj ste vporabili volilni trik. da ste dali razpustiti dež. zbor predno je potekla njegova funkcijska doba,. Hoteli ste imeti volitve predno povišate doklade. Vam tega trika toliko ne zamerim, kolikor vladi, ki vam je pomagala pri izvršitvi tega trika. Dež. glavar prekine govornika in mu zažuga, da mu ponovno odvzame besedo... Govornik utihne za moment potem nadaljuje: Ves deželni proračun je nekak dispozicijski fond dež. odbora in govor poročevalca se mu je zdel kot bi bil namenjen samo klubu S. L. S. in ne zbornici. Slovenci smo od vseh strani obdani od neprijateljev in samo na eni strani se dotikamo bratov Hrvatov in Srbov. Težak ie naš položaj, pa vendar bi mi vzdržali boj, ko bi naši nasprotniki ne bi imeli podpore pri vladi, ki vzdržuje nemštvo' v štajerskih in koroških mestih in trgih umetno s tem. da namešča samo nemško uradništvo. Posebno odkar je v ministrstvu Hocheuburger. smo odrivani vedno in povsod in narodni boj je za nas pravi krušni bol. Na Češkem zahtevajo Nemci za sebe vse. česar nam ne privoščijo na Štajerskem in Koroškem. (Dr. Lampe pravi, da to ne spada k proračunu!) Govornik opisuje podrobno razmere, v katerih živijo obmejni Slovenci in mi moramo proti tem razmeram najodločnejše protestirati v tem parlamentu, v katerem imamo moč. Dr. Lampe: V drz. zboru pa glasovati! . Dr. Ravnihar: lom res! Sicer pa g. dr. Lampe, ko ste vi govorili o narodnih razmerah, sem rekel, da vse podpisujem in vas nisem smešil. Vi pa hočete mene smešiti, ko govorim o tako resni stvari. Konstatiram to! Vse gre svojo naravno pot in mi bomo tudi izvojevali naše pravice. Vse ono. kar se določi na Češkem v pogajanjih med Čehi in Nemci, hočemo mi potem aplicirati na naše razmere. Narodnostni spor ovira državni zbor. da se ne more posvetiti sociialni zakonodaji. V dunajskem parlamentu je zloraba inajoritetnega principa na višku. Sem proti obstru; kciji, ampak kadar se gre kaki mali skupini za njene vitalne koristi, ie tudi obstrukcija dovoljeno orožje. Na pr. za Slovence! Ampak morali bi postaviti nekak minimalni program in potem bi izginile današnje razmere na Slovenskem. Na Kranjskem smo vrženi v narodnem oziru za 50 let nazaj! Govornik omenja razne fermane predsednika dež. sodišča v Ljubljani Elsnerja, ki hoče popolnoma germanizirati sodišča. Omenja slučaj, ki se je zgodil v Kočevju, ko je sodnik slov. odvetniku zabranil slovensko govoriti in mu zažugal, da ga v nasprotnem slučaju izključi od obravnave. Gospodje, to se je zgodilo na Kraniskem, v osrčju slovenskega naroda! Posl. Ribnikar: In omeniti je 'treba, da je to v času. ko ima S. L. S. vso moč v rokah ... Posl. dr. Ravnihar govori dalje o germanizaciji na pošti in na železnici. posebno pa žigosa razmere na finančni prokuraturi, ki noče niti slišati o slovenščini. Stoletja in stoletja je Slovenec krvavel za to monarhijo, vrača se mu pa to z udarci. Zato se nihče ne sme čuditi, ako začne Sovenec dvomiti o pravičnosti te države in ako začenja zaupati samo v sebe in v svoje brate Hrvate in Srbe — v okvirju te monarhije, seveda, da se me ne bo napačno razumelo. Deželni glavar odredi petminutni odmor. Posl. Suklje je v svojem proračunskem govoru prav spretno sprožil železniško vprašanje in podvrgel temeljiti in ostri kritiki zakonsko predlogo o lokalnih železnicah. Ta zakonska predloga v državnem zboru popolnoma prezira slovenske dežele in je takoj v začetku zasedanja zbora sprožil v obliki ? t železniško vprašanje, ampak ta predlog še do danes ni prišel v razpravo. Predlagal bo resolucijo, da se iz dez. garancijskega zaklada dolenjskih zclezntc ustanovi poseben deželni železniški fond, kakor ga imajo na Štajerskem. Govornik nadaljuje obrnjen proti večini: Gospodje, imenujete nas stare grešnike — ne mene, ampak splosno... Dr. Zajc: Vi imate še čisto friš-nc grehe... (Burna veselost. Glasovi: Zajc hoče biti na vsak način duhovit ...) Posl. Šuklje nadaljuje: Narodno-napredna stranka je stara, ona ima svojo zgodovino in kadar boste imeli Sabo kako zgodovino, boste imel/ na hrbtu več grehov... Dr: Zajcu se je očividno »nudilo k večerji, ker je začel zopet motiti govornika s prav smešnimi medklici, ki so izzvali pri naprednjakih — pa ne morda zaradi njihove posebne duhovitosti! — prave salve prisrčnega smeha. Dež. glavar zvoni in pravi — hotel je očividno potolažiti Zajca — da prekine za eno uro sejo, ko govornik konča. sn,ilH°ZajcŠm,^tUxSeI j.C llaibrŽe tl,di z besedami inS°n£aI .]e.sv0) Sovor »Vozite Previdno HCnmU na vcčln,°; voz sredi klanca!« Vai" "e °bt 2 Dež. glavar odredi — bilo je 8 nra zvečer - enourni odmor. I osi. Reisner dobi besedo, ko sc seja zopet otvori in Izjavlja, da hoče govoriti samo o pokritju primanjkljaja in sicer samo s strogo nepristranskega stališča navadnega davkoplačevalca, ki se vprašuje, ako je obremenjen pravično ali ne. ,Poklada l1a užitnino je povišana na 105 odstotkov, t. j. od 40 na 145%, P hf(Vno1ill,raestn0 užitnino skupaj odstotkov.1 Alačeva,° v LinbUani 174 oastotkov! Govornik iznaša prav in- interesantne številke, s katerimi dokazuje, kako težko bo ljubljansko prebivalstvo obremenjeno. Klerikalci ugovarjajo, župnik Pibcr vpraša govornika (ki je profesor matematike), kako to računa, govornik mu pa od- uatfkot on’ t0lik° ZOa gotovo raču* val kotbllan,čan bo deželi več plače-ci na deželi •°v+redn' davkoplačeval-pa vendar ne boVe krivično» večina na njenem pror»*„ ela’ da sc nahaja sti. Govornik dofe^* krivično-Rtanovanja v Ljubljam s?.,bodo samo sorazmerno PoviSm[a^lIa na hišno - najemninski daveu , več mnogo bolj, ker hišni gosno!^ Po večini ne bodo ravno nat^ knr k pov^ab najemnine, za koliko bnril0 vPovečane doklade, temveč bndil nr?iZe- r°dražili stanovanja, jih ino dežela ekako konst ,n ne sa' pod vtisom razveltvSa dveh1 na- Ce ste pravični, morate priznati da se nam utegne vzbuditi sum v vašo objektivonst. Dr. Lampe je v. toku debate izjavil, da bo večina glasovala proti vsakemu našemu predlogu. To je višek neobjektivnosti in ko je padel z vaše strani na naš naslov izraz denuncijant in sem zahteval od predsedstva zadoščenja, se je zgodilo, da sem bil jaz ravnotako poklican k redu, kot oni, ki je vrgel žaljivo besedo... Dež. glavar odvzame govorniku besedo, ker se polemiziranje s predsednikom ne strinja s parlamentarno dostojnostjo,.. Napredni poslanci ogorčeno protestirajo, ampak ne pomaga jim nič, ker dr. Šušteršič ima — kakor je rekel pred par dnevi dr. Pegan — moč no roko, tako nekako kot ogrski Ti-sza... Posl. Gregorič tolaži v svojem govoru davkoplačevalce s tem, da so_ sedaj vsaj lahko za nekaj časa mirni, kar bi imelo menda pomeniti, da klerikalci za sedaj še nimajo namena vnovič zvišati doklade že prihodnje Leto... Govorniku ni jasno, zakaj v Avstriji ne vživa vinar nobenega ugleda in nobene vrednosti in ga niti berač ne mara. Prišel je pa na to zato, ker so gostilničarji svo-ječasno, ko je bila užitnina na liter piva zvišala za 2 vinarja, računali vrček piva (pol litra) mesto 1 vinar več, t. j. po 21 vinarjev —- po 22 vinarjev. (Veselost.) Sploh je dr. Gregorič dokazoval, da povišanje doklad ni nobena nesreča za davkoplačevalce. (Pretrgano poročilo ob četrt na 11. uro po noči; konec jutri.) Poslance Ribnikar zopet Izključen! Nečuveno nasilje dež. glavarja! Ob pol 12. uri ponoči je bil posl. Ribnikar izključen od treh sej. Dnevni pregled. PRED ZASEDANJEM DRŽAVNEGA ZBORA. 5. marca se snide državni zbor in nič čudnega ni, da se že na vseh. straneh pretresa vprašanje o taktiki čeških strank. Kakor je znano, so češki agrarci in narodni socialisti v minulem zasedanju začeli z obstrukcijo radi neustavnih razmer v češkem kraljestvu. Vprašanje je, če bodo z obstrukcijo tudi sedaj nadaljevali. Kar se neustavnih razmer na Češkem tiče, se te niso spremenile v ustavne in tudi en korak še ni storjen, ki bi značit, kdaj bo te neustavnosti konec. Češko-nemško pogajanja, od kojih dobrega izida je po vladnem uaziranju »dvisim vspostava ustavnosti, so vsled nemške šovinistične napihnjenosti razbita, oziroma je vsaj pričakovati, da se razbijejo. Vlada bi tega ne želela ravno preveč, za to pa hoče vsled nemškega šovinizma kaznovati češki narod in obljubuje Nemcem nove predloge, če ne razbijejo pogajanj. Ti novi predlogi, če naj zadovolijo Nernce, nikakor ne bodo pravični Cehom. In takšno vladno počenjanje ni niti najmanj sposobno pomiriti Cehe, temveč nasprotno. Zato sp pa tudi Nemci prepričani, da bodo Čehi z obstrukcijo nadaljevali iu tako onemogočili mirno parlamentarno delo. Vsled tega je tudi nemško-iiacionalna zveza zagrozila češkim Nemcem, če bodo prekinili pogajanja. Kar se torei parlamentarnega položaja tiče, pričakujejo Nemci obstrukcijo. Na češki strani pišejo narod soc. listi precej razumljivo. Glasilo narodnih socialistov pravi, da je vsled dogodkov zadnjega časa ostal položaj opozicije v državnem zboru ne-izpremcnjeii. Izrecno pišejo: »Ravnanje češke opozicije ostane neiz-premenjeno toliko časa, dokler ne bodo odstranjeni njeni vzroki. Z drugimi besedami: češka opozicija oz. obstrukcija se bo v državnem zboru začela takoj v prvi seji, če vlada ne ugodi minimalnim zahtevkom, ki so jih opozične stranke predložile. Mi poznamo svoje dolžnosti napram državi in narodu in jih spolnjujemo. Dosedanja vlada trdi, da je novo oboroževanje novo gospodarsko krvavljenje, nova mednarodna pustolovščina — dolžnost države in položaja. Mi pa trdimo, ravno na- z?rxol>r» prilili« poste restante Celje, na kar bo stopil lastnik z reflektanti direktno v stik. Oklic. ■v Člani deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem sklicujejo protestni shod proti nameravanim sklepom deželnega zbora za zvišanje doklad na užitnino, na nedeljo, dne 1. marca 1914 ob 10. uri dopo-ludne v veliko dvorano „Mest-nega doma“ v Ljubljani. Gostilničarji, vsi na shod, da glasno protestiramo proti takemu napadu na našo obrt. — Konsu-mentje pridite istotako, da protestirate proti ropu na žepe revnih slojev. Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, — ' se blagovolite obrniti na tvrdko = A. & E. Skaberne Mestnl trs,0* ■■■'. ' ' ' 1 I." f '" j" 1 j . obstoji od 1. 18BH. FRAN KRAIGHER Isrojažlci m oj ster -clIIcsl žsteT7-_ S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih objeli po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izfcero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svtle In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 , SANATORIUM -EMONA, \ ZA- NOTRANJE^^ • BOLEZNi. 1 LJUBLJANA - KOMENSKEGA- ULICA H t|> j GEF-'/awNu::E';-iriAR)lj-DRFR.DERGANGj * Mednarodno spedieijHko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. XJet ajaovij eno IST©. Telefon, štev- GO. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. ■— Redni nabiralni promet na vse strani. —- Reekspedldja in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na jnino železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Dospeli so pomladanski in poletni površniki in raglani v različnih barvah, najnovejših fasonah, za gospode in dečke, po - - - priznano nizkih cenah. - - - Angleško skladišče oblek ©. JBernatovič, Mestni trg Telefoni ±33- Telefon. ±32. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v SSSJBS! A. & E. Skaberne Mestni trg štev. 1©. TTelika IzToiraJ Solldoasi postrežfbaj FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg-Jk. Največja tovarniška zaloga najsolidnejših gramofonov in plošč. Plošče Columbia, Favorite, Odcon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophon“ itd. itd. Oramcicnl že cd zsz 25. naprej, ^ložce „ „ „ 1-go Ceruti ToresplačrLO. v*a popravila se hvršujejo točno In solidno. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki Izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podražiti trgovini ----------------- tvrdke R. MIKLAUC ------------------ Sr „Pri Skofu“ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. ~ Fcecben cddelelr v prvem aaacaetropj-cu : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. > F, K. KAISER, puškar, Ljubljana, SelenTDia.r^ova villca. žrte^. 3. Velika zaloga pušk, samokresov, pištol In lovskih priprav. ===== Topič „Sj5i.XjtTT*L 1 •' Priprave za ribištvo. C. kr. prodaja smodnika. Umetalni ogenj. Ceniki zastonj in franko. rt Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. ‘ . Žanih cenah. . ' . ‘ Angleško skladišče oblek . O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. J Emanuel & Oskar Kraus Trst, Via S. Nicolo štev. 2. —, Tehnična pisarna. - (Jredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne Inči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovih motorjev prej Moric Hille v Draždanih. Nnjstnrejša Ivornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. čez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnlce vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrsto stroji za obdelovanje teka firme Adolf Aldlnger v Obertflrkhei-mu pri Stuttgartu, Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Friismascni-nen) stroji, stroji za rezanje čepov m za brušenje. Popolne oprave mizarstev. Str°i' za obdelovanje železa. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične Informacije zastonj In poStntne prosto. IfgPŠJr I Pip L. J 1:'vi ■ Sprejema zavarovanja človeškega-življenja po najraz-‘ novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ” ko nobena drnga zavarovalnica. Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane jfe ■ A \J E .1 A i6 Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in apikalije K 123,257.695*77. w -■ države z vseskozi slovansko-narodno npravo. 'vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Skodc ccnjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani ?JgaT pbS h°iši lasfn’: Gosposka ulica št. 12. Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vtomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte nrospekie.