Naročnina mesečno ^tfbh^k. ^^^^^^ __a. ^^T^^fc ^^^^^ •■■P ^ ^ Cek. račun: Ljub- ^^^^ ^ J^V w ^gm ^^ n ^ ^^m ^ ^^^ ^ ^ ^ ^ ^^^ Ijana St ce- mm J^m m m MBm 10-,4g" lo letno 96 za ^M H M Jtfffi f^^l ANV Inozemstvo 120 Din flt I^V ^ M ^Bl v^jI^V^B/JL«y ^ Kopitarjevi «16/111 ^^^^ ^^^^^ ^ ^Uprava: Kopitarji . . ■ ... . . », jeva 6. telefon 299J Telefoni mredn Istra: daevua služba 205« - nočna 2996, 2994 in 205. --Izhaja ™k d., zjatraj. raze. ponedeljka i. dneva po prazniku Velikonočno iznenadenje v evropski politiki Francoski beg iz Moskve Pravni razlogi za nenaden zastoj v francosko-ruskih pogajanjih Ali so bila pogajanja z Moskvo res samo strašilo namenjeno Angležem „Zveza z vragom" Tako je pred par dnevi, ko so v modri dvorani hotela d'Orsay v Parizu pripravljali banket, da bi pri tej priliki Litvinov in Laval podpisala načrt francosko-sovjetskega zavezništva, imenoval neki pariški večernik, ki mu ne smejo očitati konservativne miselnosti, zvezo Francije s sovjetsko Rusijo. Ta priimek je imel srečo in je postal popularen. Kot da bi se naenkrat odprle oči tistim neštevilnim, ki so se pretekle tedne napenjali, da bi prestrašili Hitlerja s podpisom tesne zveze s sovjetsko Rusijo, je začelo naenkrat vse časopisje deliti na vse strani nasvete za pre-vdarnost in za modro previdnost. Banketa v hotelu d'Drsay ni bilo in sovjetski komisar Wallach, ki se sedaj imenuje Litvinov, je drvel v brzovlaku proti Moskvi, s temnimi mislimi o zapadni Evropi. Torej je tiste francosko-boljševiške idile, ki je celo pri zagrizenih konservativcih v Franciji povzročala ganljive lirično izlive, kouec? Zadnje mesece smo po zaslugi zapad-nega tiska, ki se s pomočjo denarja tla idejno preusmerjati, živeii pod dojmom, da je Evropa pred neizbežno katastrofo, da smo na tem, da nas pogoltnejo razdivjane strasti, da si bodo eviopski narodi skočili v grla in drug drugega podavili — če bi ne čuvala nad evropskim mirom sovjetska Rusija! Imeli smo vtis, kot da dviga potapljajoča se Evropa svoje roko proti Moskvi, kjer so pa hvala Bogu v svetu ljudskih komisarjev in v izvršnem odboru kominterne sedeli ljudje polni človekoljubja in modrega razumevanja za človeško nadloge. In iz daljne Moskve je prišel odrešilni glas, beseda miru in vzajemnega bratstva v obrambi evropske civilizacije. Malo je manjkalo, da že nismo vsi verovali, zapeljani po Bog ve kakšnem temnem strahu pred bodočnostjo in po nekem lažnji-vem slavoljubju, ki nam je toliko v napotje ri presojanju boljševizma, malo je manj-alo, da že nismo vsi verjeli, da je odvisno edino le od sovjetsko države, če bo krščanska Evropa^ mogla ohraniti mir ali ne. Snovati smo začeli velike politične in vojaške zveze z boljševiško Rusijo in toplo nam je postajalo okrog zbeganih src, ko smo slišali, kako se snuje »zbor miroljubnih držav«, katerega zbirališče je Moskva, kako se snuje »liga miroljubnih narodov« pod vodstvom komunistične internacionale. Morda bo ta tekma v Moskvi, ki smo jo ravnokar preživeli, ena najbolj sijajno izpeljanih prevar, s katero so še s svežo krščansko krvjo oškropljeni židovski komisarji v slovanski Rusiji, ki je postala židovski raj, vdarili sramotni pečat na čelo zapadne kulture, ko so ji temeljito dokazali, kakšna prostitutka je, ko sama hiti v naročje tistega boljševizma, ki dozdaj se niti za las ni odstopil od svojega načrta: spremeniti to kulturo v razvaline. Torej je konec tiste francosko-ruske idile, za katero so se najprej v Franciji navduševali rdeči kaporali Cachin, Blum in Fros-sard, za katero je pozneje lomil kopja rdeči polkovnik Herriot, šef francoske masonerije in ob kateri so zaljubljeno vzdihovali zadnje tedne že konservativci najbolj trdih glav, ki se zbirajo okrog »Echo de Paris-a«! Kaj se je zgodilo, da jih je minila ta usodepolna omotica in da so se prebudili k realnemu gledanju, predno še ni bilo prepozno? Nekateri pravijo, da ima to zaslugo angleška diplomacija, ki so je otl takrat, ko je pred enim letom pokojni Barthou sprožil zamisel vojaško zveze •/, boljševiki, na vse načine trudila, da Francijo odvrne od te vražje družbe, in jo bila pripravljena, tla nudi Franciji druga jamstva, ki ji naj vrnejo zavest varnosti pred hitlerjevskim strašilom, ne da bi se ji bilo treba mazati rok z vojaškimi pogodbami z apostoli svetovne revolucije. To je mogoče in je tudi zelo verjetno. Tudi Anglija se je že z Rusi pogajala in ž njimi sklepala pogodbe, toda tako, da sta oba partnerja imela rcyolverje na mizi. V Franciji pa se je pripravljala pogodba v neki neumljivi psihozi boljševikoljubja tako, da bi Francija od pogodbe ne imela dejansko ničesar, Rusija pa bi se zakonito utaborila v osrčju zapada, kjer bi bila pod krinko zavezništva s sodelovanjem vlade same razpredla svojo mrežo revolucionarnih celic in podzemskih rovov, da ob primerni priliki požene v zrak državo in narod. Zato je verjetno, tla je Anglija storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da je to nevarnost preprečila. Toda Anglija gotovo ni storila vsega. Po našem mnenju se je rodilo pravo zdravo spoznanje v francoskem geniju samem, v tem geniju, ki nikoli ni tako prožen in bujen, kakor v trenutkih velikih nevarnosti. Prav iz globin zakladnic krščanskih tradicij in pozitivnih duhovnih vrednot, kamor francoski narod v usodnih zgodovinskih urah vedno hodi črpat sil za samoobrambo, je morala priti opozicija proti nenaravni zvezi, ki se je površnemu pogledu morda na prvi hip zdela mikavna, a ki je v svoji notranji biti bila nemoralna in samomorilna. »Zveza z vragom,« tako je šlo po Franciji in že so se vzravnala prsa, že so se dvignile glave, že je prevladal razum nad plehkimi čuvstvi. Prodati se pa nočemo! Franciji moramo čestitati k temu neprecenljivemu preobratu. Sicer vemo, da je stvar danes tako daleč dozorela, da o kakšnem popolnem prelomu med njo in med boljševiki no moro biti govora, da bo torej vsekakor prišlo do podpisa neke pogodbe, tla se bo še govorilo o medsebojnem prijateljstvu. Vse to bomo tudi razumeli. Toda nevarnost, da bi se Francija iz nekega strahu pred kljukastim križem spustila z zavezanimi očmi v lju-bavne pustolovščine z boljševizmom, ta nevarnost jo mimo. V Moskvi bo Laval podpisal neko pogodbo, a ta bo brez vsebine, vsaj brez tiste, ki so jo hoteli vanjo vliti boljševiki. In to no bo najmanjši uspeh zunanjega ministra Lavnla. ki so srn nekateri zaslepljeni sorojaki zadnje tedne že tako obrekovali, ker | se ie instinktivno boljševikov otepal. London, 23. aprila. Tukajšnje časopisje z neprikritim zadovoljstvom beleži vest, da so se pogajanja med Francijo in ruskimi sovjeti prekinila. Ta prekinitev, ki se iz Pariza uradno razlaga tako, kakor da gre za čim toč-nejše besedilo pogodbe, ki naj se po želji obeh vlad čimprej sklene, ima dejansko svoj vzrok v angleški politiki. Sedaj je čisto očitno, kakšni razlogi" so vodili Anglijo, ko se je Stresi in v Ženevi popolnoma pridružila stališču rrancije in Italije z ozirom na Nemčijo. Anglija je hotela s tem, da se je s Francijo brezpogojno solidarizirala, izpoduiakniti vsa tla alianci med Francijo in Rusijo, ki se zdi Angliji nevarna predvsem z ozirom na njene lastn? interese, pa tudi z czirom na Evropo sploh. Anglija se je, preden je prišlo do soglasne obsodbe nemškega koraka v Ženevi samo delala lako, kakor da ji pakt med Francijo in Rusijo ni nič mar ali da ga celo odobruje. Ta pakt se je namreč z angleške strani že izpočetka smatral samo za strašilo, ki naj Nemčijo prisili, da postane spravljivsj-ša in da potem, ko je doživela obsodbo v Ženevi, tem raje pride na napovedano bodečo mednaredno konfcrenco, ki naj Evropi kenčno zasjgura mir. S tem, da je Anglija sedaj g. Lavala pregovorila, da pogajanja za pakt z Rusijo odloži, je storila vse, da Nemčiji omogoči povratek v Zvezo narodov, in je kljub protestu, ki ga je Hitler proti obsodbi Nemčije vložil pri velesilah, slejkoprej mnenja, da se bo posrečilo Nemčijo zopet spraviti s svetom. BankeI - a gostov ni Glede jx>godbe med Francijo in Rusijo, ki je torej proti vsemu pričakovanju ostala nepodpisana, in o kateri se danes ne ve, kdaj bo podpisana in ali sploh bo, sloje stvari tako-le: Litvinov, ki se je bil v Ženevi z Lavalom že skoraj domenil, da se bo pogodba podpisala, je nenadoma odpotoval v Moskvo, kamor je 22. aprila že dos|3el, namesto da bi prišel v Pariz, kjer je bil v njegovo čast že naročen slovesen banket. Obenem so se ludi prekinila pogajanja o rusko-francoskein paktu med Irancoskim zunanjim ministrstvom in ruskim veleposlanikom v Parizu Potjomkinoin, ki so se tikala točnejše formulacije besedila. Zdaj je namreč stvar v rokah sovjetske vlade v Moskvi, ali pristane na tako obliko tega pakta, kakršna se danes zdi francoski vladi edino primerna in dejanskemu fioložaju odgovarjajoča. Nevarnosti „avtomatizma" Vprašanje je, ali bodo sovjeti pristali na stališče Francije, kakor ga je sedaj formuliral Laval. Sovjetom gre namreč v prvi vrsti za to, da se Francija v tem paktu ob v.'že, da bo takoj, ko bo Rusija od Nemčije napadena, prišla Rusiji z zadostno vojaško silo na pomoč. Enako obveznost bi seveda prevzeli tudi sovjeti napram Franciji, če bi le-ta bila od Nemčije napadena. Zelo težko je verjeti, da bi se sovjeti tej avtomatični medsebojni pomoči odpovedali, ker bi sicer pogodba zanje ne imela več tistega praktičnega [»mena, ki se zdi Rusom potreben. Francija namreč danes meni, da nikakor ne bi odgovarjalo njenim interesom, če bi Rusiji priskočila na pomoč v vsakem primeru, torej tudi, če bi francoski interesi ne bili prizadeti v isti meri kakor ruski. Pogodba naj bi dala obema državama sigurnost, da računata na medsebojno pomoč v primeru napada, nikakor pa po francoskem mnenju ne sme potegniti ta pogodba Francije v vojno proti nj?ni volji, oziroma proti njenim resničnim interesom. Zato so si Francozi izmisli i sedaj izhod, ki naj bi obstojal v tem, da bi se pritegnila v ta pakt Zveza narodov kot vrhovna razsodnica, koga je smatrati za napadalca (ako bi bila Rusija, oziroma Francija od Nemčije napadena) in s kakšnimi vojaškimi silami naj se napadenemu pride na pomoč. Pakt med Rusijo in Francijo naj bi se torej na- vezal na člena 15 in 16 pakta Zveze naiodov, ki pa more skleniti vojaško jx>moč napadenemu samo po soglasnem sklepu vseh članov Sveta Zveze narodov. Ako bi se pa tako soglasje ne moglo doseči, bi bili tako Francija kakor Rusija popolnoma svobodni, na kakšen načm naj bi si pomagali, oziroma bi vsaka od njih imela svobodo, da presodi, ali je bil zaveznik res napaden ali pa je morebiti on sam »napad« povzročil. Čisto razumljivo je. če v Moskvi sedaj pravijo, da je pakt « Francijo pod takimi pogoji popol. no m a nepotreben, ker ne bi vseboval ničesar drugega, kar itak že določa v primeru napada kakšnega člana Zveze narodov ženevski pakt Lokarnski vozel Druga težava, ki jo Francija vidi, če bi se sklenil pakt z Rusijo na podlagi avtomatičnega nastopa medsebojne pomoči, je v tem, da je Francija podpisala locarnsko pogodbo. V tej pogodbi namreč Francija garantira skupaj z Anglijo in Italijo nedotakljivost Nemčije. Ce bi Francija v smislu pakta, kakor je bil spočetka zamišljen, prišla Rusiji na pomoč v vsakem primeru in avtomatično, kadar N se le-ta smatrala za napadeno od Nemčije, bi Francija postala napadalec z ozirom na Nemčijo in bi sc na ta način pregrešila zoper locarnsko pogodbo, ki jo je sama podpisala. Javnost je zelo radovedna, kaj bodo na to od govorili sovjeti. Načelna nasprotstva Pariz, 23. apr. AA. »Današnji »Jour« piše o francosko-ruskih pogajanjih in pravi, da je po mnenju nasprotirkov zbližanja z Moskvo v Franciji prišlo do preknitve pogajanj ne iz malenkostnih razlik, marveč zaradi načelnega nasprotja, ki ga je treba premostiti. Za to svojo trditev se sklicujejo na komunike v Moskvi. Za zasiorom 25. lebrisarja 1934 Tajna nemško-poljska pogodba Obveznost veljavna za 2 leti, za medsebojno vojašho podporo Pariz, 23. aprila. TG. »Le Salut Public«, ki izhaja v Lyonu, objavlja naslednjo tajno pogodbo, o kateri pravi, da je bila sklenjena med Poljsko in Nemčijo dne 25. februarja 1934 in ki jo je list dobil od bivšega finančnega ministra Lamoureuxa: Člen 1. Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da se bosta vedno med seboj sporazumeli o vseh vprašanjih, iz katerih bi lahko nastale, za eno ali za drugo stranko, kakšne nove mednarodne obveznosti, in da bosta vedno dejansko sodelovali. Člen 2. Poljska se obvezuje, da v svoji zunanji politiki ne bo sprejela nase nobene obveze niti česa sklenila, ne da bi prej vprašala za mnenje nemško vlado. Obveže se tudi, da bo v vsakem pogledu čuvala interese remške vlade. Isto obveznost sprejme tudi Nemčija z ozirom na Poljsko. Člen 3. V primeru, da bi se v mednarodnem življenju dogodilo nekaj, kar bi moglo motiti status quo v Evropi, si bosta obe pogodbeni stranki medsebojno izmenjali vse informacije ter se bosta sporazumeli o ukrepih, ki jih bosta smatrali za potrebne. Člen 4. Obe pogodbeni stranki se obvežeta, da bosta združili svoje bojne sile, svoje gospodarske in denarne moči, v cilju, da odbijeta vsak neizzvan napad, ter da si bosta medsebojno pomagali v primeru, če bi ena izmed njih bila napadena. Člen 5. Poljska vlada se obveže, da bo dovolila nemški vojski svoboden prehod čez poljsko ozemlje, v primeru, da bi potrebovala nemško vojsko in jo izrecno na pomoč poklicala, da odbije kakšen neizzvan napad na svoje vzhodne meje. (Ta člen ni verjeten, ker se Poljska na življenje in smrt brani, da bi pustila komurkoli, da z vojsko vkoraka v njeno ozemlje. Op. ured.) Člen 6. Nemška vlada se obveže, da bo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, jamčila za nedotakljivost meja poljske države in to proti vsakemu napadalcu. Franciji smo za ta preokret tudi hvaležni z našega lastnega stališča. Ali se ni že kolportiralo po svetu čisto javno in nesramno, da smo male državo, ki smo združene v Mali zvezi in v Balkanskem sporazumu, že tako privezane na boljševiško vlado, da sedaj še samo od nje pričakujemo zaslombe proti raznim nevarnostim, in dn smo v tej odvisnosti že tako daleč, da bomo obrnili Franciji hrbet, ako bi ona s sovjeti pretrgala in pogodbe ne podpisala? Morda so se kateri izmed državnikov malih držav tako spozabili in kaj takšnega tudi izrekli, a mi moramo imeti poguma, tla javno izpovemo, tla jim v njihovem mnenju narodi ne sledijo, kajti narodi so nasprotno prepričani, tla je njihov obstoj varen in njihov neodvisni napredek zagotovljen le, če se v njihovo rast ne bo vmešavala komunistična intcrnacionnla. Ljudstvo zdrave razsodnosti še ni izgubilo. Bilo bi preveč od njega zahtevati, tla bo za svojo varnost in za svoj mir hvaležno možem, ki so od spredaj boljševiškj komisarji, otl zadaj pa nevgnani revolucionarni agenti medna rodnega komunizma. Člen 7. Visoki pogodbeni stranki se obvežeta, da bosta storili vse ukrepe gospodarskega značaja, ki so obema državama koristni, kakor sploh vse ukrepe, s katerimi bi se dala obrambna moč obeh držav okrepiti. Člen 8. Predstoječi sporazum je obvezen za dve leti od dneva ratiiikacije. Sporazum se obnovi za nadaljni dve leti, ako ga nobena od pogodbenih strank ni v šestmesečnem roku odpovedala, šestmesečni odpovedni rok velja za po vsakem poteku dveh polnih let. (Gornjo pogodbo objavljamo samo v izpolnje vanju svoje časnikarske dolžnosti. Op. ured.) Suvich pri Becku Benetke, 23. aprila. AA. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Suvich je v Benetkah obiskal poljskega zunanjega ministra Becka, ki se tamkaj nahaja s svojo soprogo kot zasebnik na oddihu. Na sestanku sta govorila o raznih evropskih vprašanjih. Ugotovila sta, da obstojajo med 1'oljskf in Italijo prisrčni odnošaji. Nov „volivni" zakon na Poljskem Brez strank - brez opozicije - brez narodnih manjšin Varšava, 23. aprila. TG. Nocoj je predsednik republike v prisotnosti vseh ministrov ter zastopstva Sejma in senata podpisal novo poljsko ustavo, ki je tako stopila v veljavo. S tem je storjen prvi korak za utrditev avtoritarnega režima na Poljskem. Drugi korak bo volilna reforma, ki bo bržkone sprejeta še v mesecu maju in ki bo končnoveljavno odstranila vse dosedanje stranke ter parlamentarno življenje zasnovala na stanovski podlagi. Kandidatov za parlament namreč ne bodo več imenovale politične skupine, ampak posebna volilna komisija, ki jo bodo sestavljali zastopniki občin, javnih ustanov (državne banke, hranilnice) ter trgovske, obrtno in industrijske zbornice in kmetske zadruge. Ta komisija bo imenovala dva kandidata za vsak mandat, lako, da bodo imeli volilci lo zelo skromno izbero. Nov volilni zakon bo takorekoč onemogočil vsako opozicijo in bo tudi izključil sodelovanje narodnih manjšin, ki odslej bržkone ne bodo več zastopane v parlamentu. Naval velesil na Litvo ki se pa pripravlja na krčevit odpor Kovno. 23. aprila, c. Nocoj je bila objavljena nota Italije, Francije in Anglije, ki zahteva, da se Litva mora držati statuta glede Klajpede. Nota je zelo ostra in ima značaj ultimatuma, ker grozi Litvi, da botlo velesile takoj zahtevale izredno sklicanje sveta ZN v smislu člena 17 klajpedskega statuta, če Litva takoj ne dovoli dela klajpedskemu deželnemu avtonomnemu zboru. Litva se že pripravlja na to, kako bo odgovorila na korak velesil, ki so že 9. aprila letos poslale v Kovno protestno noto, v kateri zahtevajo, da naj Litva spoštuje memelski statut. Ta korak so Italija, Francija in Anglija objavile šele včeraj, vendar pa se mala Litva pripravlja na krčevit odpor. To borbo proti vmešavanju tujih velesil v li-tavsko politiko vodijo . predvsem vojaški krogi. Ker je še nedavno bila v vsem svelu zelo simpatična tako zvana politika varnosti, so sedaj ti krogi začelj poudarjati, da ti interesi narekujejo Litvi, da se na vsak način še bolj zavaruje od napadov 7. zapada. Danes so se ves dan vršila zelo važna in dolga posvetovanja v vojnem ministrstvu in na tej konferenci je bilo najprej sklenjeno, dn se mora litavski vojni proračun znatno zvišati. Ugotovilo se je namreč, da Litva ne razpolaga z dovolj modernimi vojnimi sredstvi in da je nujno treba ta del narodne obrambe izpolniti. Dasi najbrž še nevar- Dunajska vremenska napoved: Menjajoča oblačnost. Majhne spremembe temperature. Opoldne okoli 20 stopinj. nost ni tako blizu, so vendar nn isti konferenci sklenili, da še ne puste iz vojaške službe onih rokov, ki so pravkar odslužili službo. Vsi ti roki bodo pridržani in poslani v ineinelsko ozemlje in na nemško mejo. Vsi ti koraki so mnogo bolj prestižnega značaja, vendar pa dovolj nazorno kažejo, da se proti Stresi na vseh straneh pripravlja velika ofenziva. Vojna v Južni Ameriki Assumptinn. 23. aprila, b. Paragvajsko vojno ministrstvo poroča o novih uspehih v Oran Chai-u. Po teh poročilih so paragvajske čete včeraj uničile eno bolivijsko pehotno in eno konjeniško pol-kovnijo. Razen tega je popolnoma uničenih tudi nekaj bolivijskih baterij. Paragvajske čete napre dujejo še dalje in ogrožajo sedaj glavno železniško zvezo Bolivije. f'c se Paragvajreni posreči pretrgat glavno arterijo bolivijsko armade, potem bo ta armada v najkrajšem času razkosana v številne majhne dele. s katerimi bodo paragvajske čete • kratkem lahko končno obračunate. Tukaj sma (rajo. da bo vojna v kratkem času končala z zmago Paragvaja. Pacelli odpotoval v Lurd Vatikansko mesto, 23. apr. c. Jutri odpoluje f posebnim vlakom iz Rima v Lurd državni tajnik kardinal Pacceli, ki bo na veliki mirovni verski manifestaciji pred Ilirsko votlino zastopal sv. očeta. S to manifestacijo bo zaključeno tudi sveto leto. ^*rqšen potres na velikonočno nedeljo Formosa v razvalinah Dve pokrajini s petimi velikimi mesti - popolnoma razdejani London. 23. aprilu. IG. »Daily Telegraph«, ki je poslal na Formoz svojega dopisniku, kjer je pustošil ravno na velikonočne praznike strašen potres, objavlja šc sledeče grozne podrobnosti, ki je zadela dve najbolj cvetoči pokrajini japonske kolonije Formoz e. . . Dve bogati pokrajini otoku Formoze, ki jo Kitajci imenujejo žitna zakladnica Kitajske, ,ta postali žrtev enega najbolj strahovitih potresov, kar jih pomni moderna zgodovina. Potres je prišel nad Forinozo dne 21. aprila, torej ravno ua velikonočno nedeljo oh (t zjutraj, trajal je le par sekund in napravil pustošenjc, ki ga MONGOLIA C H I NA Iz ja va novega bolgarskega zunanjega ministra Delal bom še za večje zbližanje zaenkrat ni mogoče popisati niti oceniti škode, ki jo jc napravil. Po zadnjih poročilih so našteli že 3000 mrtvih, nad 0000 ranjenih, 18.000 popolnoma porušenih hiš nad 50,000 polpodrtih. Toda te cenitve niso niti približne, ker so uničene tudi ceste in telefoni, tako da ni mogoče zbrati nobenih pravih podatkov. Resnica je samo, da je razdejanje grozno in da je povsod enako, kamorkoli prideš v teh dveh pokrajinah. Pokrajini, ki sta sedaj v razvalinah, se imenujeta Tnjšn in šinšiku. kjer se nahaja pet velikih mest, k jer menda ni ostal kamen nn kameli u in kjer gredo tudi človeške žrtve v tisoče, z imeni: Tajšu, Nnjošo. Kameoka. šimizugaj in Tujko. Dopisnik Dailv Tclegraplia jc že prvo jutro obšel najbližje kraje ter s svojimi lastnimi očmi videl strahote, ki so se dogajale, ko so prvi potresni sunki m-gli iz postelje takorekoč smrti v naročje prebivalstvo mest Ln dežele. Videl je, kako so se rušile hiše, slišal je vpitje iu vriši- nesrečnih žrtev, videl, kuko so sc na vseh koncih in krajih pojavljali požari, kar je toliko lažje, ker so hiše na Formozi, vsaj v po dežel j u in v predmestjih zgrajene i/, lesa. Ceste su prenapolnjene z razvalinami ali pu jih režejo globoke ra/.pokline, tako, da je vsak napredek izključen. Telefonsko omrežje je podrto in uničeno, potrolejskj vrelci v Tnjšuju so se prižgali i., gorijo z demonskim ognjem. Dopisnik je slišal eksplozije petrolejskih skladišč. Sicer se je takoj organizirala pomoč ponesrečencem. Japonci so v tem pogledu čudoviti. Komaj so sami ušli goli smrti iz hiš, ki so pokopale pod razvalinami njihovo premoženje, pa so že sami na nogah in strežejo ranjencem ter iščejo človeške žrtve pod ruševinami ter se predvsem borijo proti požarom. V ponesrečen kraje so takoj prišli tudi močni odredi vojske, ki pomagajo pri reševalnih delih, tako da obstoja upanje, da bodo požare omejili. Vsaj v mestih. Kako je na deželi, nihče prav ne ve in oblasti kakor zasebniki s strahom pričakujejo poročil iz podeželja. Rudiopostaju v prestolici Formoze Tajoku obvešča poslušalce od ure do uro o katastrofi, toda poročila so površna, nejasna. nedoločna. V pokrajini Tajšu sc nahajajo ogromni nasadi sladkornega bambusu, nadalje nasadi čaja, riža, tobaka in lanu. Vse jc uničeno. V skrbeh I »red bodočnostjo ter v strahu pred novimi sun-ti beži prebivalstvo v trumah proti mestu Tajšu, ki se je samo spremenilo v kup razvalin. Dopisnik. ki se je na velikonočno nedeljo popoldni; vozil z vojaškim avtomobilom po pokrajini Tajšu, pripoveduje, kako so srečavuli bežeče množice, napol oblečene, vse iz sebe, jokajoče in kričeče, pn jili niso nio^li ustaviti, še manj pa potolažiti, še bolj strašna slika se mu je nudila. koso začeli pobirati nn stotine malih otrok, kj so se v splošnem vrvenju izgubili, ali ki so jih bežeče matere v polblaznosfi vrgle stran ob ceste, po katerih so bežale. Pobrali so tudi veliko število žensk, posebno starejših, nli tnkih. ki so hodile že ves dan in so obležale Izmučeno ob potih. Za otroke in ženske begunce vojaštvo postavlja zasilna zavetišča. .Na velikonočni ponedeljek, ko se jc strah že nekoliko polegel, pa je nenadoma zavihtel svoj bič strašni oceanski tajfun, ki je zopet povzročil nove požare. Pokrajina Je vsn posejana z vulkani iu /. gejzcrji in ljudstvo je nemogoče prepričati, dn je nevarnost mimo, ker se boji vulkanskih izbruhov ter poplav z vrelimi vodami iz gejzerjev. Dopisnik pripoveduje, kako junaško deluje Rdeči križ. I/, vse kitajske obale so poklicani strežniki Rdečega križa. I/, bližnjega Hongkongn in šnngnja so napovedani transporti, ki jih pošiljajo postaje Rdečega križa nn pomoč. V mr-sin Tajšu je glavna ulica popolnoma v razvalinah. Oblasti računajo, da je bilo saino trnu nad 500 ljudi ubitih, veliko več pa ranjenih. Mesto Tajko pn jc popolnoma porušeno in je samo par močnejših zgradb, ki so ostale nepoškodovane. \ severnem delu otoka so porušene tudi vse železniško naprave in je železniški promet prekinjen. Kakor je bilo mogoče dozdaj dognati, je pokrajina Tbjšii največ trpela, kor so samo tam našteli nad 2000 mrtvih in «000 ranjenih. V šinšiku je mondn malo manj smrtnih žrtev. Našli so jih samo 900. ranjenih pa je okrog 2000. Največ je trpolo domače prebivalstvo. Japoncev je ini'#! žrtvami malo. Posebno hudo jo ponoči, kor sn tudi vse električne naprave uničene in reševalci nimajo na razpolago drugega kot petroloj-ske svetilke ali pn navadne bnklje. Po vsej dojeli vlndn grozno obupno rnzpolženje. (Forinoza je bila svoje dni kitajski otok. ki ti.->i nnsnrnii nr/irin/>,in i< ul- .nn fip[n »..-» .n.l .. ........ ■----: r.......»-.p 1 i! hud potres. Pomoč Anglije odklonjena V notranjost otoka Formoze so poslani tudi novi vojaški oddelki in policija, ki bo skušala pomagati obupanemu ljudstvu, kolikor se bo le dalo. Po približnih podatkih znaša škoda najmanj to mili jonov jenov. Katastrofa pa bi bila še večja, če se ne bi v pravem trenutku posrečilo zadušili požar, ki jc nastal ob času, ko jc potres rušil poslopja. Značilno pa je, du je japonska vlada kljub temu, da je pomoč trpečemu prebivalstvu nujno potrebno, odklonila ponudbo poveljujočega angleškega generala na Daljnem vzhodu, ki jc iz Honkonga hotel poslati ponesrečencem na pomoč oddelek Rdečega križa na Forinozo. Japonska vlada sc je zu njegovo ponudbo vljudno zahvalila in dejala, da ji tuja pomoč ni potrebna. Potres tudi v Perziji London, 23. aprila. A A. Reuter poroča iz Teherana: Po novih poročilih se zdi, da je število mrtvih od potresa v pokrajini Mazudcrunu mnogo večje, kakor se je prvotno mislilo. Doslej so našli več ko 500 trupel. Vse kaže, da je pod ruševinami še mnogo žrtev. ft< Sofija, 23. apr. AA. Zunanji minister Kjosc Ivanov je dal poročevalcu Agencije Avale v Sofiji tole izjavo: Veselim se, da morem kot zunanji minister izročiti svojo prvo izjavo predstavniku listov iz države. s katero mo vežejo osebni prijateljski stiki iu neizbrisni spomini na velikega vladarja, ki ]e z Ni. Vel. kraljem Borisom vred začrtal nove poti obeh bratskih narodov. Kakor je naglasil že g. ministrski predsednik, ostanejo naloge naše zunanje politike rcizpreme-njene: Najprvo bomo gojili čim bolj prijateljske in prisrčne odnošaje s svojimi sosedi. To, kar bi moglo ločiti balkanske narode, je mnogo neznatuejše od tistega, kar jih zbližuje. Delo miru, ki ga tako potrebujemo in ki si ga vsi želimo, je Ireba po- Za Nemčijo - Dardanele globiti s splošnim kulturnim in gospodarskim sodelovanjem. To velja posebno za naše odnošaje s so5i?dnjim jugoslovanskim narodom. Med tem narodom sem živel skoraj dve leti. Opazoval sent in cenil njegove vrline. Prepričal pa sem se tudi o njegovi miroljubnosti in o njegovem prizadevanju, ki bo neodvisno od krvnih zve-z še okrepilo zbliža-nje z našim narodom. Kot bolgarski pooblaščeni minister v Belgradu sem bil neposredna priča in sem osebno sodeloval pri zbliževalnmi delu obeh narodov, ki sta ga začela naša vladarja na svojih zgodovinskih sestankih. Zatrjujem vam. da bom delal za še večje zbližanje, ki more samo koristiti Balkanu in splošnemu miru, brez vsake nevarnosti za kogarkoli. Pri tem me bo podpirala vsa vlada z vsem bolgarskim narodom. Angleži že grozijo Turkom da ne bodo privolili v to, da se Dardanele in Bospor utrdijo London, 23. aprila TG. Angleška javnost se je silno razburila vsled ponovne iijave turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa, da bo namreč Turčija zahtevala, da sc za njo ukinejo vse vojaške omejitve, ki jili je naložila Turčiji mirovna pogodba v Lausanni in ki tičejo morskih ožin v Dardanelah in v Bosporu, ako bi velesile dovolile brezpogojno oborožitev Bolgarije, Madjarske in Avstrije. Tajna pogodba z Rusijo? »Times« v zelo ostrih besedah protestirajo proti turškim zahtevam in je zelo zanimivo poslušati ta veliki list, ki se nič ni zganil, ko je Nemčija pohodila mirovno pogodbo in se čez noč oborožila, kako sedaj daje lekcije mali Turčiji, da mora spoštovali mirovno pogodbo. Dejstvo je namreč, da slutijo Angleži, da obstoja tajna pogodba med Turčijo in Rusijo glede Dardanel. Turki so svojo za- htevo postavili že pred enjm letom. Mirovna pogodba jim nalaga, da ožin ne smejo utrditi, in da morajo spoštovati široko demilitarizirano cono na evropski in azijski obali ožin. Turki danes zahtevajo, da se te ovire njihove polne državne neodvisnosti odstranijo, ker hočejo ožine kot neodvisna in svobodna država utrditi. Nadalje se 1 urki dvigajo proti temu, da bi ne smeli imeti v Istan-bulu nikake artiljerije, nikakih podmornic in sploh ne nobenega zaklonišča za vojno brodovje. K temu pravijo »Times«, da angleška vlada ne vidi nobenega razloga, da bi bilo treba kaj spreminjati na dardanclskem statutu in da bo že znala izkoristiti svoj vpliv pri Franciji in Italiji, ki vzajemno jamčita za sedanji dardanelski režim, da se ne bo ničesar spreminjalo, kar bi škodovalo svobodi, ki jo je lausannski mir ustvaril v carigrajskih morskih ožinah. Asirce bodo preselili v Sirijo Anglija da denar za preselitev - Francija pa zemljo Iz Ženeve prihaja razveseljiva vest, da se je končno vendarle našla ugodna rešitev o nastanitvi 35.000 Asircev, kolikor jih je še preostalo živih od neprestnih pogromov krvoločnih Kurdov. Ne bo jim treba iti ne v Brazilijo, ne v daljno francosko Guyano in tudi ne na angleški Ciper, ampak Francija jim je velikodušno odstopila dovolj zemlje v sosedni Siriji, kjer se bodo polagoma naselili. Pokrajina, ki bo nova domovina Asircev, leži 2C0 km zapadno od Mogula. To je dolina, imenovana po reki Kabur, kjer že prebiva kakih 3000 asirskih beguncev z družinami. Francija je zadnja leta mnogo žrtvovala za umetno nahiakanje te pokrajine, Ivi bo pod marljivo roko novih gospodar- jev mogla znova oživeti, kakor je cvetela pred več kot 3000 leti. Saj je dežela polna starodavnih asirskih razvalin, ki pričajo o nekdanjem blagostanju. Stroške za preselitev jc prevzela Anglija in se s tem vsaj deloma oddolžila junaškim Asircem, ki so v svetovni vojni stali na njeni strani. Deloma pa bo finančno prispeval tudi Irak. Tako bo pereče vprašanje o,obstoji izdestko-vanega asirskega naroda ugodno rešeno na veselje vsega kulturnega sveta. Od strani Zveze narodov vodi akcijo španski delegat Olivan Lopez, ki bo v kratkem odpotoval v Mezopotamijo, da sam osebno nadzira preselitev Asircev v Sirijo. Tudi gospodje, ki sicer sladkarij ne ljubijo, radi uživaio Kavito mlečno čokolado s kavinim uku-som. Ublažena trpkost naravne arome kakava se v Kaviti lako prijetno sklada z nji primešano kavo, da vzajemen občutek zadivi največjega raz-vajenca. Kavita ni samo slaščica, ki nudi trenutno naslado, temveč je tudi izdatna in lahka prehrana, ki daje telesu moč in okrepčilo. Ml P17 A KRAL JI C A COH "v '.V ---i',-., '.vi :0LADE Nenadna smrt češkega politika Na velikonočni ponedeljek so v Pragi spremili k zadnjemu počitku bivšega ministra in voditelja češkega katoliškega gibanja dr. Františka Noseka. V vrstah češkoslovaške ljudske stranke in vsega katoliškega gibanja je po tej smrti nastala velika vrzel. Rajni je bil pri 49 letih v polni moški dobi. Nabral si jc že dovolj življenjske skušnje, a je obenem nosil v sebi še vedno dovolj življenjske energije, da je lahko inicijativno posegel v javno življenje. Umrl jo za pljučnico, ki se je pridružila ne povsem izločeni hripi. Dr. František Nosek se jo rodil 26. aprila 1886 v Chrudini. Ko je dokončal srednješolske in akademske nauke, je postal državni uradnik. Toda kmalu ga je pot zavedla v politiko. Že mlad sc jo posebno zanimal za gospodarske in finančne vedo. Po novem letu 1919 ga je češkoslovaška ljudska stranka postavila za svojega podpredsednika. Pri 34. lotu je bil že izvoljen za poslanca in leta 1925 je bil v švohlovi vladi nekaj časa notranji minister. Pozneje je prevzel resor ministra pošle in brzo.java. To listnico je obdržal do volitev I. 1929. Ne samo politične, ampak ludi gospodarske ustanove češkoslovaške ljudske stranke je s lo smrtjo zadel hud udarec. »Svaz hospodarskych družslev in Ustredna Lidova zal ozn a- sta zgubila v rajnem močno zaslombo. Prav pod vodstvom dr. Noska so vlogo te zadružne zveze s svn-j jimi 84 članicami dosegle nad 180 milj. Kč. Dr. I Nosok je dol svojih moči posvetil tudi karitatlvni akciji. Tudi v zasebnem življenju je bil res katoličan. Odlikoval ga je povsod uglajen in fin. im- !stop. — Tudi mi socuvstvujemo z brati Cehi, s katerimi nas veže tudi isti svetovni nazor, ob tej ve!'ki izgubi. „Izdajalci bodo zažgani" javlja abesinski cesar državljanom Addis Abbeba, 23. aprila. TG. Abesinski cesar jc danes izdal dnevno povelje, v katerem oznanja uvedbo splošne vojaške dolžnosti in vojaških naborov z ozirom na vojno nevarnost, ki preti državi. Cesar jo nadalje izjavil, tla smatra Italijo za odgovorno za vse obmejne spore, ter opisuje gibanje italijanskih čet na abesinski meji kot neprestano grožnjo za mir. ki ga Abesinija hoče ohraniti. Končno objavlja ccsar. da bo vsak abesinski izdajalec zažgan pri živem telesu, in poziva vse Abc-sinco, nuj se že zdaj doma vadijo v uporabi orožja in v študiju vojnih umetnosti, da bodo pripravljeni za. obrambo, kadar jih bo poklical, (la hranijo domovino. Židje bodo otvorili novi madjarski parlament Budimpešta, 23. apr. b. Tuka'j se delajo velike priprave za svečano otvoritev madjarskega parlamenta. Na drugi strani pa sc je pričelo oj>ažati v krogih vladne stranke veliko nezadovoljstvo zaradi tega, ker bo tako v poslanski, kakor ludi v magnatski zbornici otvoril sejo žici. V parlamentu je namreč najstarejši liberalni narodni poslanec Pavel Sati-dor, ki je žid. V magnatski zbornici pa je tudi I najstarejši član parlamenta segedinski nadrabinar [ Emanuel L6w. Z ozirom na to, da so vsi mlajši, | novoizvoljeni narodni poslanci narodno-socialislič-no usmerjeni, je jasno, da sc jim ne dopade, da bi bili v poslanski in magnatski zbornici predsedniki židje. Ti krogi zahtevajo od G6mbosa, naj na vsak način prepreči parlamentarno sramoto. Trdi se, da se je skušalo oba zida pridobiti za to, tla bi bila ob času otvoritve parlamenta in magnatske zbornice , »radi bolezni odsotna«. Temu pa se je uprl zlasti liberalec Sandor, ki o -bolezni« noče prav ničesar slišati. Ban v Litiji Litija. 23. aprila. AA. V nadaljevanju svojega inšpekcijskega potovanja je g. ban dr. Dinko Puc davi ob 9 prispel v avtomobilu v Litijo. Zasavsko mesto ga io sprejelo s prisrčnostjo in spoštovanjem. Reka - madjarska luka Reka. 23. aprila, b. Davi ob 10 je prišel r. vlakom iz Rima italijanski trgovinski minister Thaon di Rcvel v spremstvu drž. tajnika Iloat-Venturia. Ob 10.30 pa je prispel z vlakom iz Budimpešte madjarski finančni minister Fabiny z drž. podtajnikom Thalyem. Ob 11 je bil v stari guvernerski palači svečan sprejem. Nato je bila otvoritev madjarske carinarnice, ki bo v smislu čl. 4. italijansko - madjarskega sporazuma služila razvoju madjarskega trgovinskega transporta čez Reko. Ob 2 popoldne je bila prirejena v palač' >Savoia« na čast ministrom čajanka. Ministri odpotujejo nocoj z Reke. Hodžera se seli Belgrad, 23. apr. m. Za jutri dojjoldne je sklicana seja izvršnega odbora jugoslovanske narodne stranke, na kateri se bo razpravljalo o položaju, v katerem se je znašla ta stranka po sklepu kasacijskega sodišča, s katerim je bila ovržena lista g. Svetislava Hodžere. Jugoslovanska narodna stranka je doslej imela svoje prostore tudi v narodni skupščini. Ker pa radi zavrnitve kandidatne lisle te stranke ta ne bo imela niti enega poslanca v novi narodni skupščini, so v teku današnjega dojroldneva bivši poslanci izpraznili vse dosedanje prostore v skupščini ter odpeljali strankin arhiv v tajništvo stranke, ki sc nahaja v bližini znanstvene akncl? litije. Beigrajske vesti Belgrad. 23. aprila. AA. Po poročilu Glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug je nemška družba za promet z živino in poljskimi pridelki sklenila ustanoviti v naši državi urad za nabavo živine. Urad bo živino izvažal v Nemčijo. Sedež urada bo v Zagrebu s podružnico v Belgradu. Za ustanovne stroške leh uradov sta določena dva milj. Din. Belgrad, 23. aprila. Včeraj jo prispel v Belgrad ugledni romunski novinar in ravnatelj agencije Rador Aleksander Hurtig. Hoče se seznaniti z našo državo in si ho ogledal več krajev pri nas. Belgrad, 23. aprila. AA. Število nezaposlenih je znašalo dne 1. aprilu 1935 23.668 moških in 4333 žensk, skupaj torej 28.001 oseb. — Dne 1. marca t. 1. je bilo pa nezaposlenih 26.290 moških in 4364 žensk, skupaj lorej 30.651. Belgrad, 23. aprila. AA. Na vabilo uradništva naše narodne banke pride 26. aprila ob 6.30 zjutraj 115 gostov iz Bolgarije, uradnikov bolgarske narodne banke. Osebne vesti Belgrad, 23. apr. m. S kraljevini ukazom sla upokojena Anton Nagode in Remidij Bučič, sodnika stola sedmorice v Zagrebu. Belgrad, 23. apr. m. V 7. pol. skupino je napredoval jvri Narodnem gledališču v Ljubljani g. Edvard Gregorin. Belgrad, 23. aj>r. m. S kraljevim ukazom sta premeščena: na deško meščansko šolo v Mariboru Josip Rudcž, meščansko šolski učitelj v Trbovljah, na meščansko šolo v Litijo Vladislav Roječ, me-ščanskošolski učitelj na Rakeku. — V 7. pol. skupino so napredovali: Anka Kos, učiteljica v Slaž-njevcih. Olga Kacafura, učiteljica v Dobrovi, Marija Kramar, učiteljica v Mosiarju, Marija Hribar, učiteljica v Tešanovcih, Magdalena Hartman, učiteljica v Nakovem, Flcra Ciilič, učiteljica v Gtišta I ilju, Miiica Valenčič, učiteljica v ŠI. Florjanu, Ju-hjana Vadnjal. učiteljica v Kulpiini, Ivan Lcbič. I učitelj v Prevaljah. faedirtjmjut,: čisH prizanesljivo! Vrhnika, 23. aprila. Na veliki ponedeljek zjutraj, ravno ko se je namenil k sv. maši v cerkev sv. Pavla, kateri je bil dolgo vrsto let cerkveni ključar, se je nenadoma zgrudil in po prejemu zakramenta sv. poslednjega olja zapustil ta svet in svoje žalujoče otroke, star 61 let. Pokojni Franc Tršar je doraščal, ko je njegov oče Franc Tršar st. v družbi z vrhniškima kaplanoma Luko Smolnikarjem in Petrom Bohinjcem ter posestnikoma Janezom Brenčičem in Jurijem Gram-povčanoin pričel pripravljati pot katoliškemu gibanju na Vrhniki. Kot mlad fant se je pridružil starejšim delavcem. Že v svoji mladosti je s prirojeno razsodnostjo dosegel za katoliško stvar lepe uspehe. Bil je med ustanovitelji Rajfajznovke in je kot član načelstva iz lastne iniciative kupil obširni kompleks zemljišč v sedanji Novi vasi. Tam sta potem s pokojnim kaplanom Matevžem Sušnikom postavila mlekarno, ostali svet pa po parcelah razprodala za majhen denar delavcem in rokodelcem, ki so ustvarili lično naselbino prijaznih družinskih domov. Vajeti novoustanovljene mlekarske zadrugeje takoj po ustanovitvi vzel v svoje roke pokojni Tršar. Kaplan je agitiral po vaseh, da je pridobil dovolj članov in z njimi dovolj — mleka, Tršar pa je vse svoje moči posvetil obratu. Nad 25 let je bil načelnik Mlekarske zadruge, več let podnačelnik. Rešil je mlekarno iz neverjetnih težkoč, ko je nekaj let pred vojno propadla tržaška tvrdka Trifolium, ki je bila glavni odjemalec vrhniškega mleka. V vojnem času je morala mlekarna prenehati z obratovanjem in Tršar jo je po vojni prav za prav nanovo še enkrat ustvaril in jo še izpopolnil. Skozi pet period je bil načelnik cestnega odbora za vrhniški sodni okraj. V tem času se je cestno omrežje zelo razširilo, Nove ceste Polhovgradec— Ljubljanica, Polhovgradec—Črni vrh, Sinja gorica— Ligojna, Vrhnika—Horjul, razširjenje cest Horjul— Lučitc, Borovnica—Podpeč, vse to se je izvršilo za časa Tršarjevega načelovanja cestnemu odboru. Enako uspešno je bilo njegovo 22 letno sodelovanje v glavnem odboru za osuševanje Barja. Iz-trebljenih je bilo v območju vrhniške občine več ve- likih jarkov. Tršar je bil mož, ki je pokrenil usuše-vanje podlipske doline — zasluga, ki jo bi danes radi prisodili drugim. Tudi zdravstvenemu zastopu za vrhniški sodni okraj je dolgo let načeloval in ko je bila ta institucija okinjena, mu ni bilo težko položiti računa: okrog 30.000 Din gotovine je razdelil med občine, ki so prifiadale zastopu. V najtežjih časih svetovne vojne je bil Franc Tršar vrhniški župan. Ni bilo takrat možnosti za večja javna dela. Na tisoče vojakov je bilo vedno nastanjenih na Vrhniki, za tisoče lačnih želodcev je bilo treba vsak dan poskrbeti. Za vse to ni bilo hvaležnosti. Danes, ko nas ločita od tistih časov dve desetletji, ni težko presoditi, da je bila aprovizacija vendar vzorna, kot malokje in da je uspelo županu Tršarju s svojim finim, a vendar odločnim nastopom krotiti svojevoljnost soldateske. Tršarjev veto ob prihodu Italijanov po prevratu ni bil manj odločen kakor Švabičeva gesta in tisto zaslugo bi si morala vsaj deliti! Tršar se je udejstvoval tudi pri Bralnem društvji, predhodniku poznejših katol. prosvetnih organizacij, v okrajnem šolskem svetu, skratka povsod, kamor je bilo treba postaviti moža. V zadnjem času, po mnogih razočaranjih, je posvetil vse svoje moči Sadjarskemu društvu. Tršar je bil strasten ljubitelj narave. On je lastnik znamenitega Grogarjevega dola, naravnega stadiona, tako tesno zvezanega s prvim razmahom katoliške mladinske organizacije. Doma je vzdrževal vzoren vrt, gotovo najlepši na Vrhniki. Bil je lovec in ribič, in zlasti kot ribič je v času, ko je imel v zakupu ribolov v Ljubljanici, znatno dvignil vrednost ribjega zaroda. Rajni Tršar je bil odločen katoličan. Ko je dan pred svojo smrtjo pri cerkvenem darovanju, sam med otroki in ženskami nesel k oltarju svoj obolus, zanj gotovo ni mogla veljati opazka, da v naši cerkvi m mož. Naj mu Bog vse obilo poplača! v Pogreb bo v sredo ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Pavla. Vlak dospe ob pol 3 na Vrhniko in ob pol 6 odhaja od tam. Misijonar A. Tumpej pred sodniki Na veliki petek se je vršila pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča tajna razprava proti g. misijonarju Andreju Tumpeju. Državno tožilstvo v Ljubljani je namreč dvignilo proti gospodu misijonarju obtožnico radi letaka, ki ga je g. Tumpej sestavil ter dal tiskati v Misijonski tiskarni in ki je bil priložen eni jesenski številki »Bogoljuba« in »Katoliških misijonov. Kakor znano, je z zadevnim letakom gospod misijonar prosil podporo v slovenski domovini za zidavo cerkvice v Obrenovcu v Srbiji. Državno tožilstvo je na neko ovadbo našlo v vsebini tega letaka prestopke po § 47 zakona o tisku in § 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Senatu je predsedoval predsednik kazenskega senata g. J. Kralj, prisostvovala sta pa sodnika g. Fr. Kovač in g. Fr. Gorečan. Obtožnico je zastopal drž. tožilec g. Go-slar. Obtoženca, ki je bil osebno navzoč, je zagovarjal odvetnik dr. Miha Krek. Po enourni tajni Razne nesreče ob praznikih Ljubljana, 22. aprila. V Ljubljanico jc padla. Na veliko soboto zgodaj zjutraj je s Šolskega drevoreda padla v Ljubljanico 60 letna mestna uboga Ana Šiligo. Ljudje so poklicali {»klicne reševalce, ki so prihiteli kar peš z lestvami ter potegnili najprej starico iz vode, nato pa še voziček, ki ga je voda že precej daleč zanesla. Premočeno in premraženo starico je reševalni avto odpeljal v bolnišnico. Nesreča na Kongresnem trgu. Na Kongresnem trgu je prišlo v nedeljo dojooldne do hude nesreče. 65 letnega ključavničarskega mojstra Valentina Lo-triča je povozil neki voz. Lotriča je najprej konj močno brcnil v trebuh, nato pa so šla še kolesa čez telo. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Pri smučanju na Ratitovcu se je f>onesrečil 23 letni akviziter banke »Slavije« Anton Klančar iz Ljubljane. Zlomil si je levo nogo [>od kolenom. Na Ježici je trčila z nekim avtomobilom 25 letna služkinja Antonija Osolnik iz Trzina. Osolmikova je bila na kolesu. Pri padcu je dobila poškodbe po vsem telesu, vendar k sreči ne nevarnih. Napad na cesti. 29 letni sprevodnik cestne že- leznice Avgust Cerne se ie snoči po končani službi vračal doinov v Moste. V temi pa ga je nekdo napadel, ga udaril z nekim topim orodjem po glavi in ga lažje ranil. »Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepla svojo čast! »Rrnn-i-hor« se briga zanje. Pristopajte!« razpravi je g. predsednik J. Kralj razglasil javno sodbo, ki spozna obtoženca za krivega in ga po | 47 tiskovnega zakona obsodi na 8 dni zapora in 300 Din denarne kazni pogojno za 1 leto. Gospod predsednik J. Kralj je pri razglasitvi sodbe ]>oudaril, da je sodišče pritrdilo obtožnici samo glede prvega odstavka, ki ga citira obtožnica jx> letaku. Oprostil je pa obtoženca od obtožbe radi nadaljnih odstavkov | f Ivan Fajdiga | Kamnik, dne 23. aprila 1935. -3» Na velikonočni 1)0-..i- nedeljek je Bog po- klical k sebi g. Ivana Fajdigo, ki je bil zaslužen slovenski javni delavec. Pred dobrim pol letom se ga ,je naš list spomnil ob njegovi 80-letnici kot slovenskega idealista. Pokojnik je bil eden najstarejših Kamničanov. Rodil se je 16. sept. 1854 iz oskrbniške družine na Zapricah. Sicer ni študiral na višjih šolali, pač pa je s svojo nadarjenostjo sam izpopolnil svojo izobrazbo. Bil je uradnik na Dunaju, nato urednik »Edinosti«, ustanovil je »Novi list«, bil je urednik pri »Gorici« itd. Ko je bival v Radovljici, se je mnogo trudil za razne praktične tečaje, kakor gospodarske šole, sadjarstvo itd. Organiziral je tudi veliko sadno razstavo leta 1904. S pletarstvom in košar-stvom je hotel našim ljudem preskrbeti nov vir zaslužka. Bil je podlistkar pri raznih listih, kakor pri »Wiener Tagblattu«, udejstvoval pa se je tudi v literaturi. Sodeloval je skoraj pri vseh slovenskih literarnih revijah. Precej znana sta njegova romana »Nebesa« in »Deset let v peklu«,v katerih ten-denčno poudarja prednost idealizma proti surovemu materializmu. Lepo je vzgojil tudi svoje otroke, od katerih je najstarejša hči Olga (m. Krizostoma) uršulinka in profesorica matematike v Ljubljani, sin Vlado uradnik Zadružne gospodarske banke v Novem Sadu, dr. Vilko, profesor verouka v Ljubljani, hči Vida in Vanda pa učiteljici. Blagemu idealistu Ivanu Fajdigi ohranimo časten spomin! Naj mu sveti večna luž! Žalujočim svo.ioem naše globoko sožalje! Iz domače politike Samo še 4 kandidatne liste Izmed šestih kandidatnih list je kasacijsko sodišče v Belgradu odobrilo samo štiri, to je listo ministrskega predsedniku Jevtiča, dr. Vladimira Mačka, Božidarja Maksiinoviča in Dimitrije Ljotiča. Zavrnjeni sta bili listi Jugoslovanske narodne stranke, ki ima za nosilca Svctisla-va Uodžero. in jugoslovanskih socialistov, ki jih vodi Živko Topalovič. Ti dve listi nista ustrezali pogojeni, ki jih stavi zakon. Na listi Jugoslovanske narodne stranke sta manjkala nismena pristanka pri nekem kandidatu in nekem namestniku, pri drugem kandidatu ni bil naveden podpis, pri tretjem se ime na originalni listi ni zlagalo z imenom na tiskanih izvodih za posamezne volivne okraje. Dr. Živko Topalovič jiu ni upošteval avtentične razlage čl. 18 volivnega zakonu, kakor ga je 10. a|>rila podal minister pravde. V smislu te razlage morajo izjave kandidatov in namestnikov overoviti okr. sodišča. Mnoge izjave priložene Topaiovičevi listi pa so bile overovljene pri okr. sodišču v Belgradu, mesto v okraju, kjer kandidat kandidira. Minister Janhovič o zvezah g. Mačka Na volivnem shodu v Skoplju je kmetijski minister Dragotin Jankovič izpregovoril o tako- zvani »zedinjeni opoziciji«. Tako je označil zvezo dr. Mačka z gg. Spali Jovanovičcm in Dragoljubom Jovanovičcm. Mi- nister je ugotovil, da jugoslovanska javnost pravzaprav ne ve določno za program tega s|x>-razuma. Gotovo je, da je dr. Maček vodja »separatističnega hrvatskega nacionalizma«. On je 13. februarja izjavil švicarskemu listu »Cour-rier de Gene ve«, po katerih sc ne da soditi, kakšno jugoslovansko državo ima on v načrtu. On je za nekako društvo narodov v Jugoslaviji. Dejal je: »Nikakeadministrativne reforme, niti oktroirana avtonomija nas ne morejo zadovoljiti, ker ne moremo dovoliti, da bi bil naš hrvatski parlament, sabor, razpuščen in da bi naša uprava bila centralizirana v Belgradu.« V smislu Mačkovih načrtov bi moral g>orazum vseh narodov v Jugoslaviji obsegati: Srbe, Črnogorce, Slovence in Hrvate. Tvoril naj bi pet zasebnih avtonomij v državnopravnem smislu, to pomeni pet nezavisnih državic, katerih meje naj bi se med seboj določile v smislu federalizma. Nato je minister očital dr. Mačku, da ima zveze s Svetozarjem Pribičevičem. Trdil je nadalje, da vodi to zedinjeno opozicijo pravzaprav Zagreb. Kandidati na posameznih listah Na listi g. B. Jevtiča kandidira v Sloveniji med drugimi tudi pet učiteljev, in sicer so to: Karel Do-beršek v prevaljskem okraju, Rudolf Pleskovič v laškem okraju, Leojx>ld Kopač v slovenjgrajskem, Ljudevit Komar v štnarskem in Karel Štrbenk v novomeškem okraju. — Na Mačkovi listi kandidirajo v Sloveniji povečini samo hrvatski možje, na Ma-ksimovičevi pa srbski. Na Ljotičevi listi kandidirajo pristaši Fabjančičevega krila v »Boju«. Vodi- telji tega krila so bili, kakor znano, izključeni iz »Boja«. Andrej Šifrcr in Avgust Kuster kandidirata v Ljubljani, Ivan Matičič v Mariboru levi in desni breg, dr. Fran Kandare v Prevaljah, Vladi-slav Fabjančič v Ptuju, Artur Sturm v Kamniku. Nekateri kandidirajo tudi v več okrajih. Nacionalisti za horporacije »Ideje«, ki jih izdaja v Belgradu g. Crnjan-ski in ki širijo ideje jugoslovanskega naciona-lizma, so v zadnji številki priobčile članek »Korjjoracije z nacionalističnega vidika«, član-kar pravi v uvodu, da noče iz vprašanja korpo-racijskega sistema delati vprašanja praktične rešitve političnih problemov. Toda v nadaljnem izvajanju pripominja pisec, du bi bil korporacij-ski sistem najboljše sredstvo za končno likvidacijo vseh nekdanjih strank in strankarskega prepričanja; predvsem bi bil korjx>raci.jski sistem bolj unitarističen kakor stranke. Po njegovem mnenju mora v našem političnem življenju nastati prelom in ta prelom bi lahko izvedla uvedba korporacijo. Iz korporacij bi se razvilo nekaj novega. — K tem izvajanjem moramo pripomniti, da so bile korporacije, kukor jih priporoča enciklika »Quadragesimo Anno«, mišljene kot sredstvo, ki naj reši predvsem socialno vprašanje in združi zopet delodajalce in delavce, ki bi jejo med seboj nepopustljiv razredni boj, v skupni in širši organizaciji. Kdor bi torej hotel uporabiti korporacijski sistem v zgolj |x)Iitične namene, bi korporacije samo izrabil. Tudi ni nikjer rečeno, da morajo imeti korporacije prav unitaristično obliko, oziroma upravno ogrodje. Nas|>rotno, koi|x>racije broz notranje samouprave niso nikake korporacije več, ampak sc potvorba stanovske ideje. Posebno je treba imeti to jired očmi v državi, kakor ie Jugoslavija, kjer je socialna struktura in kjer so gospodarski pogoji enega in istega stanu (n. pr. kmečkega) v poedinih pokrajinah tako bistveno različni, da bi stanovski unitari-zem vodil naravnost v gos[xxlarsko propast celili stanov. Korporativna misel nc sme [>ostati sredstvo za politično in gospodarsko majoriza cijo številčno in gospodarsko šibkejših. i Izjava. Iz Sv. Jurija ob Taboru smo prejeli s 'rošnjo, da objavimo v našem listu, sledeči dopis: irijo se lelaki, s katerimi se med drugim najavlja volivni shod kandidata za državnozborske volitve g. dr. Antona Ogrizka iz Celja v četrtek, 25. aprila ob 18 v gostilni Cukala v Sv. Juriju ob Taboru. Izjavljam, da nimam gostilne ter da tudi sicer nisem bil naprošen za kakršenkoli volivni shod. — Maks Cukala. • Izjava. Podpisana lastnoročno potrjujeva, da sva kandidirala na listi dr. Vladka Mačka, odvetnika v Zagrebu, toda najina kandidatura je bila pre-jx>zno vložena, ko je bila prva garnitura že v Belgradu. — V Zgornji šikši, 22. aprila 1935. — Cerne Jože, f>osestnik, Zgornja Šiška 39; Dovič Ivan, posestnik, Šmartno ob Savi. Na volivnem shodu na Sušaku je prometni minister Vujič dejal, da je vlada že jx>skrbela, da pridejo pred sodišče vsi tisti, ki so prišli do bogaslva po nezakoniti poti, in da jih bo zadela zaslužena kazen. Poglavar tatov pred sodiščem Ljubljana, 23. aprila. Na ljubljanskem sodišču je bilo drugače mirno. Ni bilo niti večjih civilnih, niti običajnih kazenskih razprav. Soba štev. 28 je bila zaklenjena in ostane zaprta tja do 8. maja. Pred njo ni bilo žive duše. Vse kazenske zadevščine zaradi žaljenja časti pridejo v pretres šele po 8. maju. Tudi pri ci-vdnih oddelkih ni bilo nikakih razprav. Mnoge civilne razprave, ki so bile razpisane za poveliko-r.očne tedne, eo bile preklicane. Tudi na okrožnem 6odišču počivajo civilne pravde, le kazenski senat ima opravka in se vrše v dvorani št. 79 obravnave, toda le proti zapornikom, ki so obtoženi raznih zločinov in se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Najprej je prišel pred veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kr3lj, Novak Vinko, iz kamniške okolice, obtožen zločina raz-bojništva. Državni tožilec ga je obtožil naiprej tega zločina, češ, da je šiloma, na roparski način vzel nekemu Cerarju 90 Din gotovine na cesti pri Lukovici, ko se je vračal iz gostilne domov. Novak je bil dalje obtožen poškodbe tuje lastnine, ker ie razbil šipe v zaporih okrajnega sodišča na Brdu. Bil je po daljši razpravi obsojen le zaradi tatvine in poškodbe lastnine na 11 mesecev strogega zapora. Pred mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Gorečana pa je nato prišel poglavar rokov-njaše tolpe, ki je lani od pomladi do zgodnje jeseni rokovnjačila po bližnji okolici, zlasti po Dravljah, v Mostah, na Viču m drugod ter grabila vse, kar ji je prišlo pod roko, zlasti razna živila v velikih množinah, tako slanino, mast, moko, marmelada, maslo, dalje obleko in denar. Pred senatom je bila razpostavljena velikanska zaloga nakradenih stvari, tudi raznih piskrov, kotlov, steklenic iii žlic. Družba tolovajev, ki so jim delale tovarišijo tudi razne dekline, se je čez poletje na- selila pod šotorom na Šišenskem hribu v zatišju pod smrekami. Člani te tolpe so bili že sojeni. Le njih poglavar Husein Rošič, drzen zločinski tip, ki ga policijske oblasti opisujejo kot enega najdrznejših tatov in vlomilcev Jugoslavije, je ušel policijskim oblastem, naposled pa so ga vendarle prijeli. Poleg raznih vlomov ima Husein na ve.sli tudi poskus nočnega napada na Katejziča v Pcčigradu. ko je ponoči prišel do njegovega doma in zahteval od njega kar 5000 Din, drugače da ga na mestu ustreli kot psa. Drzni poglavar je pred senatom zanikal vsake udeležbo pri tatinskih nočnih pohodih. Nobenega izmed tovarišev ne pozna. »Slavni sude! Slavna gospoda! Visoki okružni sude!« S takimi naslovi ji tituliral senat in zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. »Na pošten in čestit način sem živel pri seljakih na Hrvatskem! Ne poznam Okanoviča! Ne poznam Micike! Absolutno nikoga ne poznam.« Med razpravo se je zapletal v protislovja. Razprava je bila za nekaj dni prekinjena, da sc za sliši še neka priča, ki je bila član Huseinove vlomilske družbe. • Vrhnika Poroka. Na velikonočni ponedeljek sla se v cer-sv. Trojice jjoročila g. Jaka Debevc, posestnik na Stari Vrhniki in gdč. Mici Urbančič, bivša agilna članica katol. prosvetnih društev. Pri [»roki so ji lepo zapele članice dekliške Marijine družbe. Mnogo sreče! — Zlobne roke pa so mlademu gos|>odarju tik jx) odhodu na žciiitovanjsko potovanje do tal "~'rle njegov stegnjenj, z opeko kriti kozolec v podrle njego' Bajerju. Lepa kultura! epa Na torkovem velikonočnem semnju so prodajali iejie prašičke, siare 6—8 tednov od 80—105 Din komad. Ubogi ki"et! Naš solnčni Jadran v slikah Na veliko soboto oh 11 dopoldan je bila (jenih SO podob, samih motivov z našega Jadranu ruskega akademskega slikarja Ma-jakovvskega. Razstavo je otvoril s pozdrnv-nim govorom profesor Kpektorski.i, ki je orisal južno Rusijo kot zibelko ruskega slikarstva, govoril o emigrantili-slikarjih tor na-glnsil. da jo naše Jadransko morje navdihnilo dva ruska slikarja: Hansena in Maju-kowskega. Po govoru so prisotni začeli ogledovati razstavljeno slike. V »beli dvorani« hotela Union je razstavil j eno 80 podob, samih motivov z našega morja in to zlasti prelivanj vodo bolj kot morda pej.sažev z obalnih mest. Morje v najrazličnejši svetlobi: prod dežjem in po dežju, pred burjo in v viharju, v soncu in senci; v jutru, opoldnevu, popoldnevu, v prvem mraku, večeru in noči; pri vzbujanju sonca in ob njega zapadu; ob mesečini, prvi zori in večerni zarji; v tišini, v igri valov, viharju in v megli: samo morje, našo morje, barvito in prelivajoče sc v najrazličnejših odtenkih barv; impresije v vseh mogočih na-strojenj i h. In potem: drevo ob morju, gozd na obuti, cesta z borom, vhod v luko, jadrnica in ribiška bajta, skalnata, strma in pusta obala; Kastel Lukšič, Rab in Lapad: vse stvari ob morju, ki jim daje posebno barvo i u razpoloženje. K toni morskim motivom pa je pridni slikar šo motive iz kraške sinjske okolice, v kateri živi in dola. Tako jc motivno opredeljena razstava, ki je pri vlačljiva za vsakega, ki ljubi našo morje. — In že suino la snovna oznaka označuje tudi njegovo tehniko, ki je impresionizem, in to impresionizem razpoloženja kakega Meillcja, no morda Groharju, močno napolnjen z realističnimi prvinami. Marsikdaj ima človek vtis, da jo zo videl ta in taka razpoloženja na znanih klasičnih, slikah, ki so postala splošno razširjena po reprodukcijah na razglednicah. V njih ni nič. iskanja, nič oblikovne revolucije, kar je znak naših umetnikov, ampak je umirjena zrela umetnost polpreteklo šole, ki bo gotovo prijulu našemu občinstvu. Škoda, rla skromni okviri kvarijo vtis slik, prav tako kot za razstave neprimerna zidna dekoracija. Ta umirjenost iu nizke cenc, ki jih je stavil ruski emigrant svojim podobam, bodo gotovo pripomogla k materijaliiemu uspehu razstave. Kulturni pomen njegove razstave pa bo tudi ta, da jc dana možnost, da si tudi mutij premožni morejo nabaviti za svoja stanovanja originalno slike, ki naj žc vendar enkrat spodrinojo trgovski kič. — Razstava bo odprta do ilO. aprila. AVTOMOBILISTI! Tahse m avtomobile so otipravlfcnc! Nudimo Vam možnost cenenega nakupa rabljenih vozil vseh znamk in vseh modelov od Din 9.000'— dalje. Ne zamudite prilike in oglejte si našo Razstavo rabljenih avtomobilov od 17. do 27. aprila 1935. „BESA" - LJUBLJANA, Turševa cesta 24. - Telefon 22-92. Severjeva ve za napadalca Ljubljana, 23. aprila. Žrtvi zahrbtnega napada v Slomškovi ulici Antoniji Severjevi sc obrača zdravje na bolje. Že »Ponedeljski Slovenec« je poročal, da se jc v nedeljo nekoliko zavedla, dasi je seveda zelo slaba in onemogla. Izgubila je mnogo krvi ter le počasi prihaja k sebi, od časa do časa pa pade zopet v nezavest. V bolnišnici upajo, da bo sčasoma okrevala in da bo kmalu mogla govoriti. Že ponovno rta jo obiskali sodna in policijska komisija, toda izkazalo se je, da je še ni mogoče zaslišati. Le z raznimi znaki je dala ranjenka razumeti, da ve, kdo jj je napadel tn jo namerava! umoriti. Policija je žc izvršila nekaj aretacij in domneva, da ima pravega napadalca v rokah. Vse pa jc sedaj odvisno, koga bo Severjeva označila za napadalca. Kakor kaže, kljub silnemu udarcu na gla-'vo spomin in razum Severjevi nista odpovedala, kar je najbolj zanesljivo znamenje, da bo ženska okrevala. Roparski napadi sc zadnje čase v Ljubljani tako množe, da občinstvo resno zahteva, da oblasti energično iztrebijo, bodisi tudi z eksemplaričnimi kaznimi vse tc zločince. Policija jc tik pred prazniki napravila obsežno racijo ter pozaprla prav vse "nimljivce, kar jih je mogla dobiti. Zato med prazniki tudi ni bilo čuti o raznih kriminalnih dejanjih, oač pa je verjetno, da je med prijetimi tudi napadalec na Severjevo, ker je bil ta napad izvršen na veliki petek dopoldne. 0 Kralj v prirodi. Kadar je naš blago-,ioko.jni kralj Aleksander- po težkem vladarskem delu zaželel utehe je odšel ^ lepo pri-rodo na lov. O »Kralju prijatelju prirodi; in lovcu« predava rlanes ob 16. uri v Jakopičevem paviljonu na razstavnem prostoru publicist Vladimir Kapus. Vstopnina znižana. Opozarjamo, da bo razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra« odprta še do četrtka, dne 25. t. m. zvečer. O Sprememba opernega repertoarja. Ker je gospe Ribičevi umrl včeraj oče, je današnja predstava »Štirje grobjani« odpovedana Namesto nje bodo vprizorili Travinto •/, gospo Gjungjciiae, za reil Sredo. Kino Kodeljevo igra danes ob 20 zadnjikrat vojni film »Krik sveta«. 0 Državnim upokojencem, članom ljubljanskega društva v vednost. Občni zbor društva državnih upo- kojencev (-jetik) v Ljubljani, določen za petek 26. t. m., je preložen. Dan občnega zbora bo pravočasno objavljen. — Odbor. 0 Mnogokratnik za odmero prirastkarine v okolišu mestne občino ljubljanske se je določil za meseca januar in februar 1035 na 7.02, za mesec marec 1935 pa na 7.01. 0 Bleineisova cesta bo zaradi tlakovanja zaprla za ves vozni promet od danes opoldne do na-daljnega in sicer od Aleksandrove do Gosposvet-ske ceste. — Mestno poglavarstvo. O Rezervnim Častnikom! Drevi ob !49 predavanje v oficirskem domu na Taboru. Pozivamo rezervne častnike, cla se udeleže v čim večjem številu toga predavanja. Rezervne poročnike, ki se niso še zglasili v pisarni UROIR, Zvezda, II. nadstropje, ponovng opozarjamo, da to store lahko še danes od 17 do 19. — Pododbor UROIR Ljubljana. O Obleko ali površnik po .svoji želji dobile pri znano solidni tvrdki J. Maček, konfekcija /i moške in deco, Aleksandrova cesta 12. © Prosilci za sprejem v pe.šadijsko podčastniško šolo ae obveščajo, da se ne vrši pregled in sprejem dne 2. maja t. L, temveč šele dne 10. maja t. I.. katerega dne naj .se ob 7 zjutraj javijo komandantu svoje šole. Oe ste morda v praznikih zamudili, iirialo še danes priliko, da pogledate film »Krik sveta« v kinu Kodeljevo. 0 Nesreča na cesti. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 35 letnega tesarskega pomočnika Franca Drola iz Vošč pri Kropi. Drol se je s kolesom zaletel v neki ljubljanski tovorni avto ter obležal s hudimi notranjimi poškodbami, 0 Prijet tat. Policija je pri raciji, ki jo je pred prazniki in med njimi priredila v Ljubljani, prijela več zločincev. Eden med njimi, neki A. D. je pred dnevi ukradel posestniku Josipu Pogačarju v Zgornjem Hotiču hranilno knjižico za 32.000 Din ter 3700 Din gotovine. Knjižico je prodal za 16.000 Din, ves denar pa je zapravil v družbi lahkoživih žensk. Ko so ga prijeli, je bil popolnoma »suli«. Bilanco njegove podjetnosti bo napravilo sodišče. lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUNOVAR Sv. Križ — Lpibljana Zahtevajte album. Telei. 27-87 Nauk pobreške žaloigre: Organiziratmo »tehnično reševalno pomoč "U Kulturne obzornik Nova zvezka Cankarja in Preglja Cankar: Moja njiva - Črtice Zbrani spisi XVIII. zvezek. Str. 435. Založila »Nova založba«. Pričujoči 18. zvezek Cankarjevih Zbranih spisov, ki jih s toliko požrtvovalnostjo izdaja Nova založba pod uredništvom dr. Izidorja Cankarja, prinaša brez dvoma najboljše Cankarjeve stvari. Ze na zunaj obilna knjiga priča o notranjem bogastvu: saj prinaša nič manj kot 74 najlepših črtic, samih mojstrovin, ki doslej v tej obliki še nikjer niso bile zbrane, pač pa so nam znane iz zbirk Moje življenje. Mimo življenja ter iz raznih revij (zlasti Doma in sveta) in časopisov (Slov. narod). Iz urednikovih opomb zvemo zanimive stvari o zasnovi in rasti te zbirke, ki je Cankar ni zagledal, dasi mu je bila tako pri srcu. /e tik pred vojno bi morala iziti pod naslovom Moja njiva, pa je namero pftprečila morija, razmere na književnem Irgu in vse, kar jc bito s tem v zvezi. In |x> tem načrtu, ki je ostal v pesnikovi zapuščini, je uredil urednik te črtice ter s tem označil obe knjigi, ki sla izšli takoj po pesnikovi smrti kot neupravičeni in protivni avtorjevi zamisli. Zasnovo (c knjige jc zdaj urednik nanovo odkril in prav tako tudi nanovo pojasnil Cankarjevo razmerje do Zvona in Doma in sveta, ki se je spremenilo ob pisanju teh novelic. Knjiga Moja njiva, kakor je tiskana zdaj, dvajset let po zasnovi, obsega več ciklov: »Trenutki« obsegajo lahke impresionistične domislekc, spomine, največ z Rožnika, kot jih poznamo iz obeh prej :--«-------t. T<*n'>« i v., IIIICIIUVRIDII tuiin y^i«iimini, ii\.n>t.u, iluuli^i, - >i verandi ild. itdj. »Naša dolina« so novele, kot jih Odmevi pobreške žaloigre v javnosti zamirajo ter prehajajo vse bolj na strokovno jx>lje, kjer se v krogih tehnikov razinotriva o napakah in pogreških reševalne službe. Najbrž pride do čisto strokovne preiskave, ki bo končno ugotovila, kje leži krivda, tla se rešitev nesrečnega Kelnariča ni jrosrečila. Tragičen dogodek lia ['obrežju |)a je dal stvarno pobudo za ustanovitev nove organizacije, ki naj bi v bodoče kaj takega, kar se je dogodilo na Pobrežju, onemogočila. Iz zdravniških krogov je izšel vsega upoštevanja vreden predlog za ustanovitev »tehnične reševalne pomoči« v Mariboru, v kateri bi bili zastopani tehniki, kemiki, zdravniki in drugi strokovnjaki. Taka organizacija bi bila pri vseh sličuih katastrofah reševalcem na razpolago s strokovnimi nasveti in dejansko pomočjo. Njen delokrog ne bi obsegal samo mesta, temveč širše področje. Koliko □ Maribor v Ljubljano — Ljubljana v Maribor. Bo le prišlo do tesnejšega sodelovanja med mariborskim in ljubljanskim gledališčem. Maja bomo imeli v Mariboru dve zanimivi gostovanji ljubljanske drame, istočasno bo pa ma iborsko gledališče gostovalo v Ljubljani. Mariborčani pripravljajo za to prvo svoje gostovanje v Ljubljani »Idealnega soproga«, »Kvadraturo kroga« ali pa »Profesorja Žiča«. □ Samo 15 volišč. Državni volilni odbor je določil, da bo imel Maribor pri letošnjih volitvah le 15 in ne 17 volišč. Vseh 2000 izvenmariborskih volilcev bo glasovalo na 15. volišču. □ Rekorden obisk iz Avstrije smo imeli za velikonočne praznike. Blizu 100 osebnih avtomobilov in nekaj velikih avtobusov se je pripeljalo čez mejo ter se ustavljalo v mestu in okolici pri vino to Sili in gostilnah. Preccj šilingov so pustili Avstrijci v obeh dneh v Mariboru. □ Zasluženo priznanje so prejeli za svoje požrtvovalno delo pri Rdečem križu učitelj Mirko Ravter, njegova gospa soproga Marija Ravter in učiteljica Herma Bračičeva. Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu jih je odlikoval 6 srebrno kolajno in diplomo. , Q Zopet bodo delali. Kakor nam pripovedujejo, se bo pričelo v predilnici tekstilne tovarne Zelenko et Comp. še ta teden z obratom. Tkalnica bo počivala šc do 1. maja. Predilnica je doslej zaposlovala 150 ljudi, nc ve pa se še, če bodo sprejeti zapet vsi nazaj in pod kakimi pogoji. □ Smrt kosi. V Maistrovi 23 je umrla v starosti 70 let gospa Pavla Štanger, vdova po inže-njerju. — Na Ruški cesti 3 je umria 64 letna 60-. proga nadsprevodnika gospa Katarina Vovk. Naj počivala v miru, žrlev zahteva reševalno delo pri raznih tovarniških katastrofah, zemeljskih vdorih itd., ker iii pri rokah ] slrokvnjaka, ki bi ga vodil. Najliolj nazoren nauk daje katastrofa na Pobrežju. Gotovo bi bili mari-: borski strokovnjaki rade volje pripravljeni, da bi dali laki organizaciji na raz|x>lago vse svoje strokovne usposobljenosti. Priti bi morala samo iniciativa. Lahko bi se na primer osnoval odbor strokovnjakov pri mariborski rešilni postaji, lahko bi ga organiziral tudi tukajšnji odbor Rdečega križa. Pobreški dogodek je pokazal, da v takih primerih oblastvena iniciativnost povsem odreče, ker je preveč okostenela v svojem birokratizmu. Požrtvovalnost zasebnikov, ki bi ob takih prilikah bili na razpolago s svojimi strokovnimi nasveti in strokovnja-škim vodstvom reševalnega dela, pa zainore v najkrajšem času odvrniti usoden razvoj katastrofe. mrujs srce, in,%ivceo-menik materi, kol ga ni nihče v naši književnosti in morda tudi ne v tuji. Olede njih se nikakor ne bomo mogli strinjati z VoduŠkom in drugimi, ki jirav v njih vidijo j>ropadauje Cankarja človeka in umetnika. Urednik je tej, žc pred vojno zasnovani zbirki, dodal še odgovarjajoče drobne črtice, ki jih je Cankar pisal tik pred svetovno vojno, večinoma v Dom in svet, tako, da v »Pogledu iz škat-ljice« že trčimo na prvi vojni motiv, kar nas vodi naravnost v Podobe iz sanj, ki bodo vsebina zadnjega zvezka. Urednik jc v uvodu analiziral Cankarjevo duhovno stanje in njegov svetovni nazor v času, ko je pisal to knjigo, ler ga postavi jasno in trdno kot človeka, ki je svojo zadnjo podobo sveta približal splošnemu verovanju v eksistenco duše iu vero o nje nesmrtnost in odrešenje. To jc cas velikega odpuščanja svetu in sebi. Ob tem notranjem očiščenju je dosegel — po besedah urednikovih — tudi »najvišjo stopnjo svojega mojstrstva, da ostane na njej do konca življenja«. Tako jc ta 18. zvezek dozdaj pač najboljši in najtehtnejši, ki nas lepo prijiravlja v zadnji zvezek, ki ima iziti šc letos in zaključiti ei»halno delo našega prvega modernega klasika. — Kljub tako velikemu obsegu je cena knjigi ista kot prejšnjim ( 63 in 80 Din) Pregelj: Otroci sonca Zbrani spisi X. zvezek, strani 335 (Jug. knjig.) Ta zadnji zvezek Pregljevih Zbranih spisov — kot jih je zasnovala Jug. knjigarna — vsebuje njegovo trilogijo OTROCI SONCA, sestoječo se iz treh delov: male novele V S o p o ti It , ki je izšla lani v DSvetu, Helene, ki so v bistvu stari Otroci solnca iz DS 1919 (ponatis v knjigi 1927) in S 1 a v i c c , nekdanje Gloriose iz. Mladike 1920 (Gorica). Zanimiva je ta Pregljeva povest že radi tega, ker ni snov vzeta iz zgodovine, ampak iz našega polpreteklega časa, ki ga je Pregelj opisoval samo še v Mladi Bredi in Usehlili vrelih, V »S o -| p o t i h« je lepa dijaška žanrska slika o veseli ; družbi »Ireh mušketirjev« in nesrečne ljubezni v j hribih nekje med Loko in Tolminom. »Helena« I pa je zgodba ljubezni enega izmed njih, geometra j Poznika, vedrega in zdravo objestnega človeka, ki ' po svoje ljubi Heleno, romantično dekle, čisto in j sramežljivo. Ona mu sicer vrača v srcu ljubezen, | toda oba morata še dozoreti za sebe: Poznik se mora umiriti v svoji objesnosti, ona pa preboleti predsodke. To je notranje dogajanje tc novele, ki ie brez dvoma najlepše, morda sploh najlepše delo Pregljevo. Umetniško posrečene so predvsem romantično skrivnostne partije in pokrajine: tako Poznikova pot iz hribov, čakanje na Tine-tovo smrt, povodenj in rešitev Slavicc iz objemov »krvavca«. Lika strica Feliča in učitelja Sivca ne pozabi nihče, kdor prečita to povest o vedrem fantu, melanholičnem dekletu in veselem »frocu« Slavici ter nerodnemu trubadurju Sivcu, ki sanja »Glorioso«. Kot prava Ijudsko-družinska novela se seveda zaključi s poroko. Tretji del pa je nadaljevanje usode mladih zakoncev, ki čakata že pel let otroka, pa sc jima zdaj upanje uresničuje. Vsa zadnja povest je posvečena sladkemu pričakovanju materinstva in p,i Ušuui vesele Slavice. Kol ' Sivec — čeorav se ie poročil in ima kopico otrok — ne najde iz omame, ki jo je doživel ob Slavici, pravtako Slavica ne more iz vpliva, ki ga ima na njo »južni brat« Rosandič, ki pa želi samo njenega telesa, ne poznavajoč idealne ljubezni, ki je lastna slovenskim ženam. Čeprav je vedra, vesela, nagajiva, živahna Slavica željna življenja, vendar se postavi za svojo čast in jo ume braniti. Ko je tako razočarana v ljubezni, se usmili svojega davnega oboževalca Sivca, vdovca, in se mu ponudi, da bo kot sestra pomagala vzgajali njegove otroke. Sicer pa še dalje romantično hrepeni pc Rosandiču, ki ji je sicer odvraten. Moral bi se prečistiti kot Poznik. — Tako je Pregelj Slavico postavil v isto vrsto — s Sivcem, kar na nas vpliva porazno. — Ta tretji del jc pač po svoji moči najmanj pritegljiv, nekaj že zato, ker bi bilo takemu temperamentu kot Slavici treba dati razmaha, ne pa ga udušiti v bledi ljubezni, ki sicer psihološko odgovarja Heleni, ne pa Slavici, temu »otroku sonca«. Prav tako je tudi ves problem zelo nckom-pliciran, preprost, romantičen, prilagojen družinskim povestim koncem prejšnjega stoletja, v katerega je tudi sicer postavljen. Tudi se je pisatelj preveč omejil v osebah, ki jih popisuje: razen par oseb ne vidi drugih lic, kar da noveli monotonost in dolgočasnost. Ni več toliko direktnega dogajanja kot v osrednji povesti, so le premišljevanja in razodevanja iz pisem tn sanj. Pač pa jc lepo ln toplo razmerje Helene in moža, kar daje milino in žar tudi tej zadnji noveli iz trilogijskega cikla, ki je kot celota prelepa pesem ljubezni, čisti in sveti, dekliški in materinski. Tudi odpovedi in žrtvi, ln to je glavni motiv v Pregljevih povestih sploh. Razumljivo je, da se prva in srednja povesi med katerima je razmaha 15 let, morata po slogu zelo razlikovati. Ob dejstvu pa, da Pregelj vse svoje stare stvari za novo izdajo prepiše v svoj novi slog, današnji, sla morali stari noveli doživeti ^notranjo spremembo, ki je vidna. Prav tako ie luai nanovo sprovedel zvezo, ki naj vse tri dele 7.veže z enoto. Ker jc bila ta triloiiiia torej Velik požar m Vrhnika, 23. aprila. Danes zjutraj okoli pol S je izbruhnil pri posestniku Janezu Gostiši, pd. Kirnu, na Stari Vrhniki požar, ki je mahoma zajel hišo in vsa gospodarska poslopja. Goreti je začelo v skednju, kjer je prenočeval kljub prepovedi gospodinje sumljiv tujec, ki je nastopi zelo oblastno. Ta bo gotovo požigalec. Zgorela je hiša, hlev. skedenj, svinjaki, sleljnik, drvarnica in vodnjak. Objekti so bili skoraj vsi pod eno slamnato streho. Takoj so bili na mestu domači ga- ( Stari Vrhniki silci, ki so požrtvovalno rešili vso živino iu orodje, potem pa so morali svoje delo omejili na tik zraven I stoječi hiši, katerih se je ogenj že prijemal. Zgorelo je poleg poslopij mnogo sena, stelje in drv. Domačim gasilcem so se pridružili kmalu še tovariši z Verda, Vrhnike iu Drenovega griča in jc bil požar v dobri uri udušen. Škoda znaša 75.000 Din, domačija pa je bila zavarovana le za 15.000 Din. Varnostni organi naj bi vendar posvetili raznim klatežem nekaj več pozornosti! Kaj pravite? Na velikonočni ponedelek sem sedel lako proti večeru v neki ljubljanski kavarni na prav obljudeni cesti in (jledal ljudi, ki so prihajali mimo kavarne s kolodvorov. Da je bila večina tistih ljudi izletnikov, se je poznalo na zaprašenih čevljih in oblekah in po hoji, ker so se komaj ie premikali, tako so bili trudni. Pa še po nečem se je poznalo tem ljudem, da so izletniki. Ni rja bilo namreč skoraj med njimi človeka, ne moškega ne ženske in ne otroka, ki ne bi bil nosil s seboj ogromnega, šopa cvetlic ali pa velikanske butare s cveti obloženih vej raznega grmičevja, pa tudi sadnega drevja! Kam so ljudje te šope in butare pometali, ko so prišli domov, ni težko uganiti; kdor je bolj kratkih možganov, naj kur vpraša smetarja ob ponedeljkih in torkih ... Kaj pravite, g. urednik, kakšen pomen naj ima tisto nesmiselno trganje ali celo ruvanje rož s koreninami ali pa divjaško lomljenje celih vej? Ljudje, ki imajo količkaj čuta zu naravo in njeno lepoto, uživajo lepoto narave v naravi sami in puščajo rože tam, kjer rastejo. Otrokom seveda je njihovo početje težko zameriti, kajti oni posnemajo odrasle. Prav pa bi bilo, če bi odpravili to i/rdo razvado pri starih in mladih; pri starejših ljudeh z občutnimi globami, pri otrocih pa z vzgojo v šoli, kjer se doma ne brigajo za otroke. Ljudje, ki se vračajo z butarami cvetja z izletov, hočejo seveda veljati za nekake «prijatelje» narave — ravno njihove butare pa dokazujejo, du so surovi sovražniki in zatiralci narave, ki zaslužijo »ptošno preziranje in pomilovanje. Letošnii vremenski režim 40 mučenihov - ugoden Ljubljana, 23. aprila. Zeleni Jurij bo letos pač prihajal v našo deželo ves zelen in s cvetjem okrašen ob lepem vremenu, kar kaže splošna današnja vremenska situacija. Leta 1933 pa je bil zeleni Jurij odet v debel snežni plašč, ki je pokrival hribe in doline, travnike, vrtove in nasade ter je sneg napravil veliko škodo na drevju, ki se je bilo poprej močno razbohotilo. Zanimivi so meteorološki podatki za dobo 40 mučenikov, torej za čas od 10. marca tja do 20. aprila. Prav na veliko soboto je bil takorekoč formalni konec režima 40 mučenikov, ki so se letos dobro obnesli. V tem času je bilo vsega 15 deževnih dni z množino 154.1 mm dežja. Letošnji marec ie bil sprva zelo deževen, od 10. naprej do konca pa je bilo dežja le 3.7 mm, dočim cel mesec 65.5. Nasprotno je bil lanski marec precej moker, kajti padlo je cel mesec 205.4 mm dežja, samo od 10. marca do konca v 14 dneh 193.2 mm. Več dežja je prinesel letošnji april, kajti prve dni je močno deževalo, v treh dneh je bilo dežja 91.6 mm, pa tudi pozneje je deževalo, zlasti 18. aprila. Poleg deževnih dni pa smo imeli v dobi 40 mučenikov 25 lepih in sončnih dni. Lanski april nasprotno pa je bil bolj suh in je bilo le za 49 mm dežja v 8 dneh. Lepo vreme drugače močno pospešuje rast rastlinstva. Vse naglo zeleni. Bukovje je že povsod ozelenelo. Kostanji ponekod že cveto. Zelo v cvetju st; črešnje v okolici, zlasti okoli Sostrega, št. Lenarta in naprej je vse v samem cvetju. Diven je pogled na te sadja bogate vasi in vasice. Na poljih naglo napredujejo razna pomladanska dela. Zaradi poskušenega umora 7 let robije Celje, dno 23. apr. Pred malim senatom slu so danes zagovarjala 22 letni pos. sin Urleb Leopold, in 22 letni pos. sin Oblonšek Ferdinand, oba iz Modrica pri Oplotnici doma. Dne 2(i. januarja letos okrog- pol 12. uro ponoči sta — tako pravi obtožnica — oba v skupnem naklepu z namenom, da jo usmrtita, sprožila proti 24 letni pos. hčeri Mariji Globovnikovi 3 strele iz samokresa, ki ju pa k sreči niso zadeli. Pri današnji razpravi jc bil Urleb zaradi poskusa umora obsojen na 7 let robije ujegov tovariš Oblonšek pa oproščen. pisana od srede na kraj in šele potem začetek, je pb končni redakciji dokaj različna od prve, kar čutiš že takoj ob novem baročnem slogu. Ali v slabo ali v dobro, to naj določijo strokovne ocene. * Ta najnovejša zvezka slovenskih modernih kla-iikov sta pač najboljši, najlepši in najtehtnejši izvirni povesti, ki jih priporočamo čitateljem. So vrednote, ki bodo ostale v našem slovstvu za vedno in niso samo bežna literatura, ki ne pusti sledov — ne v duši bravca, ne v zgodovini. Ob tej priliki pa se moramo zamo upreti in protestirati proti književnemu poročevalcu v »Pohodu«, ki — pišoč o novih izdajah za veliko noč, — po-])olnoma zamolčuje take književne vrednote, kot so navedena dela naših najboljših pisateljev. Razumemo, kam meri smoter takega pisanja, ne moremo pa takega poročevanja šteti v kulturno delo. Sicer pa Cankarju in Preglju ni treba nje-tfove reklame. td. DRAMA — Začetek ob 20 Sreda, 24. aprtJa: Biniburn. Red (.'. Četrtek, 25. aprila: Beneški trgovec. Red Četrtek. Petek, 30. aprila: Zaprl«. Sobota, 27. aprila: Malomoiiani. Hod A. OPERA — Začetek ob 20 Sreda, 34. apriln: Trav Uit a. Red Kreda. Četrtek, 25. aprila: .Icnitfa. Red B. Petek, 2C>. aprilu: Zaprto. Sobota, 27. aprilu: lioccacclo. Premiera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 24. aprila ob 20: Kito je kriv? Premieru. Red c. Četrtek. 25. aprila ob 20: Prebrisani A mor. Red 15. Koledar Sreda, 24. aprila: JuTij, mučenec; Fidelis Sigm., mučenec. Novi grobovi + Na Krtini pri Dobu je umrla v 85. letu starosti Frančiška Suš ni k, mnogoletna kuharica v župnišču. — Pokojnica jo službovala v svoji mladosti kot kuharica pri raznih odličnih rodbinah v Ljubljani, nato 24 lot pri pok. g. dekanu Trčku v Šmarju, zadnjih 14 let pa je bivalo pri duhovniku gosp. Feliksu Funtku pod Šenkovim turnoni. V vseh svojih službah jc bila zgled neutrud-ljive pridnosti in vestnosti. Znancem in prijateljem, posebno pa duhovnikom, jo priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Pogreb bo v četrtek ob 9 na Krtini. Naj v miru počiva! -f- V Mekinjah je pri svoji sestri umrla 55-letna ga. Ivana Sohott, vdova po evid. pisarn, asistentu iz Litije. Naj v miru počiva! Osebne vesli — Imenovanje. Za honorarnega uradnika finančnega ministrstva je bil imenovan gosp. ing. Czižek - Bayler Otmar iz Ljubljane. Kot strokovnjak bo imel nalogo, da vzdržuje zveze med finančnim in prometnim minististvom za mornariške posle ter bo imel nadzorstvo nad flotiljo finančne kontrole. = Napredovanje pri pošti. V višjo stopnjo so napredovali: višji svetnik Pavlic Nikola ter inšpektorja Pučelik Vojtch in Š t a m c a r Milan, vsi pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Nadalje so napredovali za inšpektorje v V. skujnni: Tomažič Miroslav, Len asi Hugo in Pevec Janko pri pošti Ljubljana I, ter upravniki Sla-v e c Ivan v Kranju, A v s e r Kari na Jesenicah, K u ni c r Maiko, Maribor. — Upokojeni so peli. polkovnika Kamilo Ile-rak in Frarajo Kubeš; nižji voj. uradnik I. razr. topniško tehnične stroke Ivan Rozman; voj. pisar I. razr. Janko Rodič; veterinarski pomočnik I. razr. Ivan Korbič; san. podpolkovnik dr. Lujo Debeljak; peh. kapetana I. razr. Slavko Dujc in Mario Rigi ter voj. pisar IV. razr. Vekoslav Mlakar. . = Imenovana sta za poveljnika celjskega voj. okrožja peh. polkovnik Aleksander Nikolič in za poveljnika petrinjskega voj. okrožja peh. polkovnik Dušan Gavrilovič, doslej poveljnik celjskega voj. okrožja ter za zvaničnika III pol. skupine, dnev-ničar pri Voj. tehničnem zavodu Ignacij Dobraš. = Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone III. razi. peh. polkovniku Franjo Kubeš in Kamilo Herak ter z redom Jugoslovanske krone V. rafcr. nižji vojni uradnik I. razr. topniško-tehnične stroke Ivan Rozman in veterinarski pomočnik I. razr. Ivan Korbič. = Iz odvetniške službe. Za prevzemnika pisarne pok. g. dr. Henrika Turne je postavljen odvetnik Ludvik Florjančič v Ljubljani, Tyrševa cesta la-II. Ostale vesti — Na kraljev grob iz Ljubljane v BelgracI-Oplenac s posebnim brzini vlakom 11. do 14. maja, tja in nazaj za 185 Din; do posebnega vlaka polovična voznina, 13. maja cel dan ogledovanje Belgrada. Prijave do 25. apr., plačila do 5. maja sprejema in brezplačna pojasnila daje: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska kasarna, (Vrazov trg 4). — Dva koncerta ljubljanske Glasbene Matice ob severni meji. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske jc podvzelo vse hvale vredno nalogo, seznaniti Mursko krajino s stanjem orkesterske naše glasbe in bo priredilo dne 27. in 28. aprila po en koncert v Murski Soboti in v Ljutomeru pod taktirko dirigenta in skladatelja prof. L. M. Skerjanca. Spored obsega povečini slovanske skladatelje ter je sestavljen iz najpomembnejših del literature za godalni orkester, upoštevajoč pri tem predvsem do mačo produkcijo. Godalni orkester bo štel preko 30 izvajalcev in bodo sodelovali tudi člani orkestra drž. konservatorija v Ljubljani. Kot solista nastopita di-riktor drž. konservatorija, naš največji operni in koncertni pevec g. Julij Beletto. in naš proininentni violinski virtuoz prof. Karlo Rupel. Prvi bo zapel pesmi Lajovica, Adamiča in Skerjanca, drugi pa bo zaigral skladbe Dvoraka, Svendsena in Saint-Saensa. Koncert bo golovo najpomembnejša kulturna prireditev zadnjih let v obeli mestih ter bo ugodno vplival na kulturno zbližanje našega Prekmurja z Ljubljano. — Društvo organistov za ljubljansko škofijo ima redni društveni občni zbor v ponedeljek, dne 29. aprila. Ob 10 bo v stolnici sv. masa, pri kateri pojo organisti v moškem zboru velikonočne pesmi, ki so bile že v zadnji št. jO. U.« objavljene, po maši pu bo zborovanje v Rokodelskem domu. Vsi organisti in prijatelji društva vljudno vabljeni. — Organisloin ljubljanske okolice naznanjamo, da bo v četrtek, dne 25. aprila ob 8 pop. v Rokodelskem domu sestanek in razgovor o važnih zadevah, ki naj pridejo v obravnavo pri prihodnjem občnem zboru dne 20. aprila. Vabimo vse organiste iz bližnje ljubljanske okolice, pn tudi drugi dobrodošli. — V članku »Jetika med Slovenci« jc uredništvo v besedilo k skicam pomotoma vstavilo besedi »na Golniku«. Pravilno besedilo se glasi: Skica bolnišnice za jetične (urejene kot zdravilišče). Dalje: Prvo nadstropje bonišnice. Obe skici ponazoruieta vzorec in tip bodočih, v članku predlaganih bolnišnic v Ljubljani (Mariboru, Celju). Skici sta zrisani po zamisli dr. Fr. Debevca. — Natečaj za inženjerje in risarje. Gradbeno ministrstvo je odločilo, da sprejme 30 gradbenih inženjerjev ter 10 gradbenih risariev z dovršeno srednjo tehnično šolo. Novo nastavljeni bodo imeli delo pri novili državnih cestah Belgrad—Novi Sad — Subotica, Belgrad—Kragujevac in Prijepolje— Belo polje. Inženjerji bodo imeli mesečno pavšalno nagrado 2000 Din, risarji pa po 1500 Din. Na razpis opozarjamo slovenske inženjerje ter tehnike. — Sv. Bernard Mentonski, patron planincev, originalni lesorez, ročni odtis. S to sliko je priznani naš umetnostni slikar in ilustrator g. Edo Dcržaj izpolnil veliko vrzel v naši turistiki. Papež Pij XI., ki je bil sam navdušen turist, je 1. 1923 proglasil sv. Bernarda, ustanovitelja hospicev na Malem in Velikem sv. Bernardu, za varuha in patrona planincev. Zato jc primerno ,da se verski moment turistike poudari s sliko tega svetnika. In to nam je g. Deržaj podal v originalni zamsli: Mogočno se dviga proti nebu Triglav, po njegovih grapah sc pa zvija strašen zmaj, simbol vseh gorskih nevarnosti. Toda pošast mora brez moči mirovati, poslušna mogočni postavi redovnika, ki razprostira roki proti gori, proseč božjega blagoslova in varstva. — Pod sliko je v primerno širokem okviru, sestavljenem iz samih gorskih emblemov, besedilo blagoslova sv. Bernarda, ki ga je tudi sestavil papež Pij XI. — Sliko najtopleje priporočamo, saj bo najlepši okras vsake planinske koče in kapele, pa tudi v sta1 ovanju vsakega turista je ne sme manjkati I/d dana je v velikosti 28X38 cm in se dobi za cenj Din 70.— v Jugoslovanski knjigarni, kjer je tudi lazstavljena v izložbi. Dr. Ž. — Izšla je 4. številka »Živalce« s |>cstro strokovno vsebino, ki bo zanimala vsakega rejca malih živali. List. ki ga ureja učitelj Paljk, je tudi bogato ilustriran in zasluži vso pozornost širše javnosti. Ta številka prinaša spored in podrobna navodila "za razstavljalce na VII. veliki razstavi malih živali, ki bo v Ljubljani ob priliki ljubljanskega spomladanskega velesejma od I. do II. junija 1935. Ing. Venko daje nekaj migljajev za razstavljalce rjave štajerske kokoši. Paljk piše o preskušnji nesnosti ter odstavitvi mladičev domačih kuncev. Pečovnik nadaljuje članek o krmljenju golobov. Piskar pa daje navodila začetnikom rejcem kanarčkov, kako naj krmijo godne mladiče, napravljajo prepečenec za kanarčke itd. Poučni in zanimivi so odgovori na stavljena vprašanja od strani rejcev. Vsakdo bo našel v listu nekaj, kar bo s pridom uporabljal pri svoji reji. . —.Ako prekipi mleko so nikar no vznemirjajte, to so lahko pripeti sleherni gospodinji. Plošča štedilnika bo takoj zopet čista, ako vzamete za suaženjc VTM univerzalno čistilno sredstvo. VIM čisti temeljito vso predmete v gospodinjstvu ter je v uporabi zelo varčen. — Poskus ponoči... Broz nevarnosti za svoje zdravje in brez motnje spanja smete piti kavo, kolikor in kadar se vam poljubi, biti pa mora to kava HAG, kofeina prosta zrnata kava. Poskusite kavo HAG zvečer. Spali boste globoko in mirno, a zjutraj boste živahni in poskočni. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, ki potrebujejo uradna potrdila o plačanih zavarovalnih prispevkih. da morajo biti potrdila kolkovana po tnr. postavkah 3. in 4. zakona o taksah in pristojbinah s takso po 20 Din. Kadar zahteva delodajalec tako potrdilo osebno, naj prinese kolek po 20 Din s seboj; pri pismenih zaprosilih naj bo kolek priložen dopisu. — Natečaj za izdelavo načrtov za Profesorski dom v Belgradu sc podaljša do zaključno 30 aprija 1935. — Predavanje »Narodne knjižnico in čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V sredo 24. t. m. ob 20.30 se bo predvajal higijenski lilui o tuberkulozi »Dva brata« s predavanjem g. 3.87. obrtnega zakona predložiti upravi najkasneje t.ri dni pred ol>čniin /.borom. Liubliana t Opus, moški zbor iz Brnu v Češkoslovaški kon* certiru v Ljubljani v soboto 27. aprila ob 20 v Killiar 111011 Ičll i dvorani. Zbor je bit ustanovljen leta l!12ii. iu »11114 samo izvrstue, zdrave, zborovske glasove. V'hI i ga prof. Stekiinun, gojenec, slavnega profesorju Ferdinanda V neha, dirigenta pevskega zbora Moravskili učiteljev, ki so sloveti in še dum« slove kot najboljši češki, pu tudi najboljši evropski -zbor. Kot solist v zboru nastopu g. Koreeek, tenor, ki je znan po vsej Češkoslovaški kot prvovrsten koncertni in oratorijski pevec. Predprodaja vstopnic za koncert, ki prinaša skoro i/.ključno le škostovuško zborovsko literaturo, je v knjigarni Glasbeno -Matico. Sedeži ou 10—30 Uiu. t /vino Kodeljevo. Drevi ob 20 zadnjič vojni filui ; -Krik sveta.. 1 Nov 110 slulbo imajo lekarne: dr. Piocoli, Tyrševe cesta 0; mr. Hočevar, Celovška cesta 02, in mr. Gjirtus. Mostu. Drugi kraii Mekinje pri Kamnika. N'a belo nedeljo ob 4 po-]>oldno bo cerkveni pevski zbor vprizoril v Društvenem domu novo šl iridejansko narodno igro's petjem Črna žena . Priredil Ivan Redenšek. Ker bo to nedeljo pri nas cerkveno žegnunje, pričakujcmio velikega obiska! Naše dijaštvo Počitniška 4reza, dravska oblast, opozarja vse dijake. ki se udeleže poklonitvo na Opleneu, du ponesejo s seboj dtjRške knjižice. Radio Programi Radio Liublianai Sreda, 2/. aprila: 12.00 Mi smo junaki korenjaki (koračnico vsake vrste 1111 ploščah) 12.45 Porodila 13.IM Cas, Od bajke do bajke (baletna godba na ploščati) JH.00 Ploščo po željah 18510 Pogovor s poslušalci (prof. Pre/.elji 19.00 Sokolstvo iu delavstvo (dr. .Maksi, Kovačič) 111.20 Cas. jedilni lisi, program za četrtek 11)30 Nacionalna ura 20 0(1 Komorni trio (>rg. Rupel, Leskovi«-, Lipovšeki 21.nn Slovenski vokalni kvititel, vmes harmonika solo, g. Stanko 22.00 Cas, poročila 22.20 Jazzorkestri vsega sveti na ploščah. Drugi programi 1 SREDA, 24. aprila. Belgrad: 20.00 Simfonični koncert, prenos z Dunaja 22.20 Plesna glasba. — Zagreli: 20 00 Dunaj - Dunaj: 17.20 Koncert del Viktorja .luukii 10.20 Zabavna glasba 20.05 Simfonični koncert (tirnimi«. Beethoven in Čajkovski) 22.20 Radijski orkester 25.15 Plesna glasba - Budimpešta: 13.30 Margareta, oper.i, Gounod 23.10 Ciganska glasba — Milan Trst.: 17.05 St«.-minska slavnost za Bellinija 21.00 Aida, opera, Verdi (i-z Scnle) — Rim-Bari: 17.05 Zabavna Klasba 21.00 Aida (lz Seale) — Praga: 10.25 Lahka glasba 20.00 Stvar Mu kropulos. Igra, Capck — Bratislava: Iz Wagiicrjeve svečane igre (Pnrsifnl — Varšava: 21.00 Aida, prenos iz MIlana -- Kiinigsberg, Vratislava, Lipsko, Frankfurt in Stntlgarf: 20.55 Aida, prenos iz Milanu Iterlin: 2fl.t.'i Radijski orkester — Kiinigsberg: 10.15 Hfcndlov koncert — Hamburg: 19 20 Plošče 20 45 Tirajimsova dela - I 'ralislava: 19.00 Vesela ura — fApsko: 111.00 Radijski orkester — Kiiln: 19.00 Plošče 21.00 Sclniberlov koncorl — Frankfurt in Stultgart: lO.OOfgra iz rokokoiskih časo^ — Monakovo: lil (M) Plesna glasba 20.45 Večerni koncert radijskega orkestra Ziirieh: 19 50 Orkestralni in or gotski koncert 21.40 Švicarska glasba — Strassburi/: 21.00 Plesalec nu vrvi, operetu, Gamie. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Novosti. Bernanos: Der hcilige Domini- kus. 62 strani, kart., 50 Din: Briigger: In Jesu Geiste. Predigten fiir katholiseho Christen von heute. 158 struni, nevez.. 45 Din; Donders Leuchtfeuer. Pater Laeordaires O. P. Iz pripovedovanja in pisem. 205 straui, nevez.. 30 Din; Dtirner: Die c\vigen Stenic. Pridige k verskemu razmišljanju. 108 strani, nevez.. 4fi Din; Fiedler: Gegen Ghetto und Gfltzen. Pojasnila k prvemu korintskemu pismu svetega Pavla. 17G str., vez., 90 Din; Habersbruniier: Kennst du delne Kirehe? Osnovo za pridige o katoliški cerkvi. 88 strani, kart., 32 Din; Hiittciischvviller: Herz - Jesu - Predigten im Anschltiss an das Kircheujahr. 279 strani, kart., 50 Din; Hiittenselnviller: \Vic gut die Mutter ist. Piigodbe o Mariji. 358 strani, kar-lonir., 70 Din; Hcrkenrath: Lichte Wege zu llefcn Glauben. Dogmatischc Predigten. Kiti struni, navez., GO Din; Herzog: Niehls soli dich Mngstlgen. Francnvorbildcr. 114 strani, vez, 35 Din; Pieper: Ober die Hoffnung. 97 1 strani, vez., 50 Din: Rledel: Der Gottesstrei-ter Mlehael Pro, 220 strani, kart., 54 Din: I Wlld: Auf den HUhemvegcu der Chrlstlichen Mystik. 254 strani, kart., 56 Din. VEČER V VRTU GETSEMANI Vrnili smo se od dvorane Zadnje večerje — danes je četrtek in veliki celo, danes je bilo romarjem dovoljeno iti skozi legendarni prostor velikega rnisterija; samo skozi iti, derviši so v mo-šeji, ki krije tla, na katerih je stala miza prvega obhajila, danes še posebe ljubosumno čuvali, da sc ne bi kdo ustavil, se prekrižal, pomolil ali se zamislil; vse te, na kraju velikih spominov samo po sebi umevne stvari so v dvorani Zadnje večerje prepovedane; še več, človek tvega samega sebe, če bi hotel s svojo pobožnostjo onesvetiti oboke v mo-šeji; dve uri so romali romarji po ozkih stopnicah navzdol, skozi dvorano, potem spet navzgor, naprej po svojih potih, za spomini, za željami. In zdaj je kar nenadno že večer. Veter se je obrnil, hladen piha od morja, vrhovi cipres nad katoliškim [»kopališčem vrh Sijona so ugasnili že kdaj, nad Goro pohujšanja, sosedo Oljske gore, onstran Jozafata, visi nizka, mlačna luna kakor balon, ki je ušel jokajočemu otroku. Pod oljkami so goste, gibajoče se sence, veter se lovi v bregove, od Dormitio udarja vsake pol ure zvon, brezčasni, moderni Jeruzalem je v enolični, večni enodnev-nosti ostal med zidovi, od njega sega sem na Sijon Te soj orgij, ki jih v trgovskih himnah izložb praznuje elektrika. Hrum od lam zunaj je moten, neizrazit, brez posameznosti, kakor neprijeten privid, ki se že izgublja. Večer; sence so zavladale nad stvarmi, v njih sc prebuja vse, kar v prehodni bleščavi in vreščavi ni moglo in si ni upalo v življenje: nekdanjosti, legende. hrepenenja, spomini, vračanja k samemu sebi, svete ure. Stari Jeruzalem se je zaprl kakor za veliko dejanje, tempeljski zidovi so se nagnili k Cedronu, breme polmeseca, ki jih je težilo podnevi vrh Omarjeve mošeje, je utonilo v sencah ali pa ga je zadušila mesečina. Ljudje prihajajo izpod zidov in iz spečih hiš, spremlja jih vročina, ki jo je kamen nasesal [»dnevi; tihi so, skromni, vase sklonjeni; oni in stvari se zdi, da so z rastočim večerom taki, ko da hočejo vsi poromati k odrešenj u. Tri tetine je že moj dom na Sijonu, nad temelji Kajlove palače, in šele nocoj se mi zdi, da čutim, kako je to res. Stopnice, kamenje, terase, votline, grobove, vodnjake, ki jih je izkopala pobožna roka menihov s svetniško vero in učenjaško ljubeznijo, vse io sem gledal nešteta jutra in vse je bilo tako, kakršni so pojavi podnevi, ostro očrtani, trezno pričujoči, v predimi luči brez zasenčenosti in brez skrivnostnosti; stopnice so bile zgolj stopnice, držeče čez terase, mimo mladih oljk pod nizke palme vzdolž poti in do ograje, ki meji ozemlje, krščeno po spominu kot »Sveti Peter petelinovega petja, St. Pierre au chant de coq«. Zdaj, zvečer, ko se je veliki četrtek začel zares, so stopnice pot, ki je pred tisoč in več leti držala s Sijona čez Cedron na Oljsko goro, na kamenite pristave ob pobočjih. Kamen, ki je podnevi bil le odkopana sestavina stopnic, je zdaj spet kamen, a tisti, ki so ga stokrat in tisočkrat gladile noge boječih apostolov, ki so romali v Jeruzalem zmeraj po bližnjicah in stezah in samo enkrat v velikem tri-umfu po cesti vojska, legij in velikih duhovnikov do zlatih vrat. Pot, ki se je nehavala podnevi zmeraj ob obzidju, preskakuje danes skozi vrata, pod Morijo in pod obzidji do Cedrona, ki je samo zdaj, zvečer, čuti njegov šibki šum, nekje v kratkem padcu so zdaj njegovi curki celo srebrni, kar se mora vsakomur, kdor ga pozna podnevi, zdeti lepo. Kaktovci, ki grade vrtnarije ob Cedronu, so zdaj v mesečini brez bodeče zlobnosti, v njih pojo škržati, za njimi se zdaj pa zdaj bude vzplahuta-joče grlice — kdo ne bi nocojšnji večer hotel romati tja čez do vrta Getsemani, zares in sam, ne samo kakor smo romali v tisti stari pesmi, ki jo aa velike četrtke pojo po slovenskih cerkvah: Večerja zadnja je minila, od mize svete vstanejo, zahvalna pesem je umolknila, vse tiho je in žalostno. Na nebu luna milo sije na Oljsko goro žarke lije. Oljska gora z baziliko Trpljenja Zveličar s svojimi učenci trpljenju svojmu proti gre... • Cez potok Cedron pelje pot, tak' govori, tako Gospod. Čudno lep napev, čisto svojski, v njem ii č " < drugih naših pesmi. V njegovem zvetienju romam ta večer vso pot, kakor jo roma v pesmi to uro stotisoč mojih ljudi: od Zadnje večerje čez Sijon v dolino, čez Cedron v Getsemani. In tam ne bo romanja konec, ne zame, ne za tisoče temnili [»stav in molčečih obrazov, ki se spuščajo po pobočjih in cestah do Cedrona iu do getsenianskega vrta, nocoj spominom, vse druge dni svojemu trpljenju, svoji sreči nasproti. Trpljenju, sreči? Kdo ve kam? Nocoj ne mislim na to, mislim na pesem jn na Getsemani, v meni je kakor v tisoč drugih romarjih po mesečini samo spokojeno upanje. Vse do Cedrona sem menil, da romam to [»t velikega četrtka sam; tako, kakor je človeku v spominih prijetno. Ob Cedronu se pet, deset steza združi in nenadno sem sredi molčečih, hitečih ljudi, ki si svetijo pot. Jeruzalem, mesto, ki govori podnevi štirideset jezikov, je tu skromen in pretresljiv v molčanju te silne človeške različnosti. A kaj, Jeruzalem, čez Cedron leze nocoj v prve bregove Oljske gore svet v tisočih svojih otrok, ki so prišli srečavat Veliko noč sem. Pročelje bazilike ob getsemanskem vrtu gori v stotinah ognjev, vsak drobec mozaika na njem se zdi, da tekmuje z luno, ki ne mara ven, ustavila se jc za cerkvijo, kjer se pričenja samota tistih osmih starih oljk; samota in v nji tisočletja. Podnevi so na njegovih gredah cvetele vijolice v neizmerni višnjevi prešernosti, zdaj cvete mesečina, resnost, nekaj neizrečeno velikega, podobnega šu-štenju sivega, ozkega listja. Luč, ki predira med njim v sence skrivenčenih debel, je čudno zelenkasta, ko da se je spotoma, skozi krošnje starih dreves navzela mistične, fosforne svetlobe, kakršna sije s prikazni in z duhov: tista s tisoč slik [»znana svetloba Kristusovega trpečega obraza, v njej se nekje počasi goste oblike angelskega keliha in hladečih peroti; svetloba tajnih božjih besedi in zadnjega človeškega molka, v njej je videti skozi stvari, skozi ovire, megle, videti je skoraj resnico. Dolgo stojim pred vrtom in vsenaokrog je molk; molk prihajajočih tisočev, ki jih spremlja šelest molkov, molk trpeče molitve in molk velike noči, inolk vslajajočih zvezda in molk zmedenih človeških poti, kj so prihitele v središče in se jim je težko spet razbežati, molk okoli stoječih, ki sklanjajo glave skozi ograjo in izgubljajo solze na getsemanskem pesku. V cerkvi je svetloba in glasna molitev, iz ka- | lere se od časa do časa dviguje petje. Ljudje molijo žalostni rožni venec v vseh jezikih sveta, druži iih upanje, luč, in v lrnje vklenjeni Kristusov obraz vrh oltarja. Po kolenih romajo v prezbiterij, kjer mole iz tlaka izpoljubljane gole getsemanske skale, ki je na njih čakal svojega angela in keliha Bog, kamor je svoje kelihe nosilo milijone ljudi in s svo-: jim jokom mečilo kamenje, kakor nocoj, ko se pred njim nenehoma menjavajo obrazi in usode. Nad njimi trepeta vročina molitev in spoteni zrak rastoče pomladi, luči se megle in duše postajajo lagodno negibne, človek bi se hotel pogrezniti v večnost. Večer, ko bi vsakdo rad hodil za Božjimi stopinjami. Ljudje nedoločnih narodnosti prebirajo molke, pojo v nerazumljivih jezikih eno pesem, prihajajo, poklekajo, se izgubljajo in cerkev je venomer polna, ure in ure, vso noč. Poleg uniformiranih arabskih samostanskih gojenk z začuda lepimi očmi molijo drobne Kitajke v športnih kostumih, poleg elegantnih francoskih častniških soprog, ki jim solze udarjajo skozi počrnjene trepalnice, teše cunjaste Felahinje lačne otroke. Poleg tenkonogih Koptov in usnjenorjavih abesinskih romaric, ki s pretresljivo neulešenostjo poljubljajo vse zidove, slike in svečnike, se križajo častniki iz škotskih polkov s srebrnoglavimi palicami v rokah; poleg Italijanov v črnih srajcah molijo armenski lončarji in asirski trgovci s prerezanimi vralovi in brazgotinastimi obrazi; ob Judih, ki boječe prodajajo radovednost, pritiskajo svoja čela ob tla stare črno oblečene Rusinje, ki so kdo ve kdaj priromale umirat v Jeruzalem; poleg mornarjev vseh narodov, ki so izpred Jate in Hajte pridrveli sem in nosijo v rokah spominke za domov, stoje mulatke od kdovkje in slo novinaste rožne vence ovite okrog rok. Srečujem vse prijatelje od teh jeruzalemskih dni in vse obraze, ki sem si jih vtisnil v spomin mimogrede: tathra Browna iz Wisconsina, slamno-laso angleško gospo iz Assama, tirolskega misijonarja iz Ugande, malonskega duhovnika, ki je bil dve leti na Solovkih, poljski kanonik iz San Rema, napol gluhi francoski arheolog, ki je prišel iz Maroka, čudno lepa, enooka molčeča soseda od mize, ki ne vem, kaj je po rodu, jetično trgovko iz Ley-routha, arabskega doktorja iz muzeja, staro slovensko Marijo s palico, ki hodi z njo včasih zjutraj po cerkvah, arabsko dekle v kožuhovinastem suknjiču, ki ga že teden dni srečavam vsepovsod, prijatelja Srečka iz Bellehema, mladega človeka, kj je ob Božjem grobu zahteval, naj se pred njim pokri-žam, prodajalca banan izpod Davidovega stolpa, sto, tisoč znanih, tisoč neznanih obrazov — cerkev se zdi, da je izgubila meje, vanjo romajo od vsepovsod ljudje, ki moram nocoj misliti nanje, duše, od najbližje do najbolj daljne, vsi, ki me nocoj spremljajo z mislijo, z željo, z ljubeznijo, z zavistjo, s smehom, so prišli sem, da so ta sveti večer ob meni; vse pošiljam po kolenih do getseman-skili oljk, spoznavalce, spremljevalce, morilce in izdajalce božje, nocoj, ta sveti večer ... Ko stopim iz cerkve, je polnoči, trije stolpi pojo v ugašajoči mesečini, luna se je nagnila do cipres nad cerkvijo, toda od povsod prihajajo ljudje resnih, hrepenečih obrazov. Od vzhoda od Be-tanije, od juga od Bellehema in s hebronske strani, od severa in od mesta polže po bregovih plamenice, kakor plamenice iščoče vojske, kakor da se je približala ura, da gremo nocoj, ko sledimo spominom in Bogu, svoji usodi, življenju naproti. Vračam se čez Cedron nazaj, po isti poti, zdaj proti Kajfovi palači, kjer čaka razsvetljeno kamenje in slebrovje v ječah tihih razmišljanj. Srečam Iri indijske škofe, ki peljejo tisoč vernikov z mandlja-stimi očmi, srečam procesijo lihih Španjolk v črnih mantiljah in svetniškobele polti, srečam vrsto Francozov, srečam nebroj samotnih, jokajočih, radostnih in obupanih, nebroj obrazov, nebroj usod, ko da roma nocoj ves svet v Getsemani, ko da je noč velike prosojnosti, odpuščanja, noč poslednje človekove rasti: Rasti iz Trpljenja. (Odlomek iz knjige »Pomlad v Palestini«, ki bo izšla maja ' ' r Mirko Javornik. Oljke v vrtu Getsemani Primož Trubar 29 Ne smemo pa misliti, da je luteranstvo nazadovalo, ko ni bilo Trubarja na Kranjskem. Lahko rečemo, da je s podporo deželnih stanov celo napredovalo. V Ljubljano sta prišla dva luteranska predikanta in dobila za uporabo cerkev nemškega viteškega reda. Bila sta Jurij Jurišič in Hans Tulščak. Oba sta imela svoj priimek. Jurišič, Hrvat po rodu, je dobil ime Kobila, ker je menda za kobilo, ki jo je od nekega plemiča prejel v dar, odpadel od katoliške vere. Tulščaku pa so rekli Lisec, ker je nosil na čelu vžgano znamenje. Jurišič in Tulščak sta v nemški viteški cerkvi drug drugega poročila ter tako napadala katoliške duhovnike in smešila cerkvene obrede, da se je že lute-ranom samim prehudo zdelo tako počenjanje. V Kranju so se vedno bolj množili Trubarjevi pristaši. Škof Urban Tekstor je prišel tja meseca aprila 1555 in v gorečem govoru opozoril Kranjce na nevarnost, grozečo jim v verskem oziru. Prisrčno jih je opominjal, naj ne poslušajo zapeljivih naukov, ki jih trosijo predikanti in nekateri »deželam«. Skliceval se je tudi na dobre stare čase rekoč: »Kakršno vero so imeli vaši starši, to imejte vi, da bo tudi v prihodnje en hlev in en pastir.« Luteranski deželni stanovi so bili silno razburjeni, češ, da jih je škof očitno šibal pred ljudstvom, ker je rabil besedo »deželani«. Tekstor se ni zmenil za to očitanje, saj mu je rekla vest, da je le spolnil svojo dolžnost. On, najvišji pastir škofije, naj bi se bal takrat, kadar mora govoriti! Jernej Singer in njegov naslednik Matija Marcina sta imela v Kranju zelo hude boje s protestanti. Obdana sta bila z rojem nasprotnikov, množečih se od dne do dne. Marcina je poslal nadvojvodu Karlu sledeče pismo: »Luterani se vedejo nestrpno in pohujšljivo. Ko sem imel po polju procesijo s svetim Rešnjim Telesom, niso nekateri ne pokleknili, ne se odkrili. S smehom so mi podstavljali celo noge, da bi bil kmalu padel z Najsvetejšim. Duhovščina ni kriva, da se ne vrši božja služba v redu, krivi so meščani sami, ki so pobrali pobožne ustanove, jih rabijo sami zase, kaplanov pa ne plačujejo. Ako itiuji duhovniki ne živijo po cerkvenih pravilih, nimam odgovornosti, ker jih nisem jaz posvetil. Mene odstaviti pa evangeljski nimajo pravice.« Kakšne razmere so vladale v Kranju v drugi polovici 16. stoletja, nam natančneje povedo katoliški kranjski meščani, ki so poslali vladi tole izjavo: »Kranjcem je vlada že večkrat zapovedala, naj razženejo luteranske pridigarje, katoliške duhovnike naj pa postavijo v kapelanske službe. To se do zdaj ni moglo zgoditi. Kadar je prišel namreč kak vladni ukaz v Kranj, so ga zamolčali ali utajili sodniki in svetovalci, ki so vsi lutrski. Vendar je še nad 80 katoliških meščanov. Lutrovci volijo v mestni odbor same odpadnike, delijo jim različne službe, postavljajo jih za voditelje bolnišnice in za cerkvene ključarje. V farni cerkvi že nekaj let ne gori večna luč pred Najsvetejšim, ker nočejo mestni svetovalci skrbeti za olje. Ključarji plačujejo kaplanu, kolikor se jim poljubi; krivoverskim učiteljem, posebno pre-dikantu Jerneju Knaflju, pa dajejo lepe zneske na leto. Ko je prišel na svojem potovanju na Nemško luteranski načelnik Primož Trubar leta 1548. v Kranj, so ga meščani slovesno sprejeli in vodili po mestu. Sploh je pri nas huda razprtija med obema strankama. Zato vdano prosimo, da bi sc prejko-prej naredil konec.« Novover ci so se na razne načine izgovarjali, ko so bili povabljeni v Gradec k zaslišbi. Eden je rekel, da je bolan; drugi, da je kruljev; tretji, da nima dobre obutve; četrti, da ne more dobiti denarja za potovanje. Mestni sodnik Junauer je pa vendar moral iti v Gradec. Tukaj je bil nekaj časa zoprt in potem odstavljen od službe. Vlada je izdala strogo povelje, da mora predikant Knafclj zapustiti Kranj in da ne sme nihče več hoditi v grad Brdo k evangeljski službi božji. Ako se to ne zgodi, izgubi mesto svoje pravice. Mestni svetovalci morajo skrbeti za večno luč v cerkvi in izročiti zastavljena posestva sposobnim katoliškim duhovnikom. Hiša predikanta Knaflja naj se podere in odstrani naj sc nad vrati kamenita plošča, na kateri je bilo vdolbeno: Hie Bartl Khnaffl Pradicant, Mcin Stergkh sthet in Gottes Handt. Temu odločnemu ukazu se niso mogli zoperstaviti mestni očetje. Ni ostalo drugega kakor da su izvršili povelje. Od tega časa je nastalo nekako premirje, ki pa je še vedno kazalo slabe posledice, dokler ni prišel neustrašeni reformator iu s krepko roko posegel v zmešnjavo. To je bil škof Tomaž Hren, flagel-lum haeriticorum (bič krivovercev). Kako pa je bilo po drugih krajih? V Radovljici se je nabralo toliko lutrovcev, da ni bilo v mestnem svetu nobenega katoliškega odbornika. Nadvojvoda Karel je luteranske mestne očete razgnal ter ukazal, da se morajo izvoliti sami katoliški. Toda vse te naredbe zoper protestante so bile polovične in zla niso iztrebile s korenino, temveč so ga le nekoliko ovirale. Prav tako je bilo veliko Lutrovih pristašev v Begunjah in na Bledu. Vsein evangeljskim je bil poseben zavetnik radovljiški graščak Moric plemeniti Dietrich-stein. Zoper nje pa sta nastopala precej strogo blejski župnik Hans de Grananis in pletnenitaš Jožef Lenkovič, ki je bil tista leta upravitelj blejskega gradu in pooblaščenec briksenških škofov, lastnikov blejskih posestev. V Kamniku je tudi neka ženska, Stobe po imenu, razširjevala krivoverstvo. Nadvojvoda je ukazal izgnati vse ondotne predikante in zapreti jih, če bi se zopet vrnili v mesto. V Metliki je pridigoval glagoljaš Gregor Vlahovič, ki ni razumel ne latinskega in ne nemškega jezika, Trubarjeve spise pa je znal skoraj vse na pamet. Večkrat je prišel oznanjevat svoje nauke tudi v Novo mesto. Ob neki priliki pa ga je ondotni prost Jurij Graf spravil v ječo in ga imel sedem dni zaprtega. Čeprav je bilo Vlalioviču strogo prepovedano bivati v ljubljanski škofiji, je vendar še vedno raz-širjeval svoj evangelij. Tudi drugod so javno nastopali luteranski pridigarji, tako Jurij Maček v Radečah pri Zidanem mostu in mnogi drugi. Neumorno delo in žalostne skušnje, ki jih je imel ško' Urban Tekstor z luterani, so razdirale Tekstorjevo zdravje. Kljub vsem naporom ni mogel ustaviti protiverskega gibanja Zmagi na eni strani je sledil poraz na drugi. In to sc je ponavljalo več let kar po vrsti. Tolažila pa ga je misel, da je z vzgojo mnogih nadarjenih mož koristil ne le svoji škofiji, temveč vsi Avstriji. Od njega vzgojeni mlajši zarod je bil v poznejših letih močna opora cerkveni prenovitvi. Naša zunanja trgovina Pomladni izvoz se je začel Marca je znašala aktivnost 78 milijonov dinarjev Iz pravkar objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini za mesec marec je razvidno, da je naš izvoz bil la mesec prav znaten: znašal je 288.626 Ion v vrednosti 362.17 milj. Din. To pomeni v primeri z marcem luni povečanje po vrednosti za 8.7%, dočim se je količina zmanjšala za 3.19%. Na drugi strani pa je znašal v marcu naš uvoz 04.572 ton v vrednosti 284.2 milj. Din, kar pomeni v primeri z marcem lani zmanjšanje po količini za 14.17%, po vrednosti pa za 12.6%. ltazvoj naše zunanje trgovine v prvih treh mesecih tekočega in lanskega leta nam kaže tule tabela (v milj. Din): Uvoz Izvoz lanuar februar 1934 259.7 282.9 325.2 1935 263.4 246.8 284.2 1934 232.7 269.9 388.2 Borza Denar 1985 267.8 237.4 302.2 Ta pregled nam kaže, da je v prvih dveh mesecih t. I. presegal naš letošnji uvoz lanskega, le v marcu izkazuje v primeri z istim mesecem Inni zmanjšanje uvoza. Na drugi strani pa se od februarja sem razvija izvoz ugodnejše kot lani, saj je bil oba ta meseca po vrednosti višji, dočim je pa po količini še zaostajal za lanskim. Razvoj nase trgovinske bilance v prvih treh mesecih 1934 in 1935 nam kaže tale tabela (v milj. Din): IJvoz Izvoz Bilanca 1934 817.8 835.8 plus 18.0 1935 769.8 867.3 plus 97.5 V mesecu marcu smo uvažili največ teh-le predmetov (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za februar 1935): Sirov bombaž 11.0 (10.94), bomb. predivo 30.8 (29.4), bomb. tkanine 18.6 (13.35), ovčja volna 10.0 (6.0), voln. prediva 5.3 (5.4), voln. tkanine 22.5 (10.65), svileno predivo 6.45 (7.3), svilene tkanine 6.37 (3.84), nepredelano in pol predelano železo 4.7 (2.46), pločevina 8.67 (1.94), tračnice, žel. material itd. 3.8 (5.9), razni izdelki iz železa in jekla 8.9 i (7.65), sirova nafta 1.5 (—), kože domačih živali j nepredelano 10.75 (6.9), riž (oluščen in neoluščen) , 4.24 (2.95), limone in pomaranče 8.5 (2.8), ostalo južno sadje 1.4 (0.6), kava 6.3 (5.26). premog 7.8 (7.9), olj. plodovi, semena 3.7 (8.15), stroji, orodje in aparati 6.3 (10.0), elektrotehnični predmeti 5.3 (6.95), prevozna sredstva 3.46 (3.66), tiskarski papir 3.4 (1.4) itd. Največ pa smo izvažali teh-le predmetov (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za februar 1985): Pšenica 17.2 (—), koruza 42.0 (13.4), fižol 2.5 (5.4), suhe slive 4.0 (3.25), hmelj 2.2 (3.14), tobak 50.3 (10.94), konoplja 8.8 (7.66), konji 5.4 (5.0), goveda 6.1 (5.6), prašiči 14.9 (12.1), perutnina 7.24 (5.85), sveže meso 12.65 (14.34), svinjska mast 5.2 (0.4), jajca 18.9 (8.3), drva 1.2 (1.57), stavbni les 60.66 (42.06), o trije t.O (0.7), hrastov žel. pragovi 0.5 (0.3), izdelki iz lesa 1.04 (2.2), cement 4.84 (5.1), sirov baker 36.96 (26.9), zemlja in rude 10.0 (6.3) itd. Ti podatki kažejo, da se je začel zopet v mesecu marcu naš izvoz kmetijskih pridelkov in da je povečanje izvoza v primeri s februarjem v veliki meri povzročeno po sezonskih razlogih, kajti mesec marec pomeni začetek izvoza za celo vrsto predmetov, kot to dokazujejo baš podatki o izvozu posameznih predmetov (velja zlasti za živino in les, koruzo in pšenico). Bilanca naše zunanje trgovine ie izkazovala za januar letos aktivnost v znesku 35.1 milj. Din, ki se je pa v februarju izpremenila v pasivnost za 9.4 milj. Din, v marcu pa je nastopila zopet aktivnost na 78.0 milj. Din. Skupno je bila v prvih treh mesecih t. I. naša zunanja trgovina aktivna j za 97.5 milj. Din, dočim je znašala aktivnost v ' prvih treh mesecih lani samo 18.0 milj. Din. Spctt Plačilni promet z inozemstvom Premija za uvoz iz Nemčije Po najnovejši naredbi finančnega ministra in Narodne banke je bila za uvoz iz Nemčije dana ugodnost, da uvozniki kupijo za uvoženo blago v vrednosti nad 3000 mark lahko marke po nižji ceni t. j. po nabavni ceni, ki znaša 8% manj kot cena po pariteti plus 28.5% prima in sicer za polovično vsoto dolgovane vsote. Ker pa je ta ugodnost bila namenjena samo večjim kupcem nemških proizvodov, je zaradi nastale akcije bila ta ugodnosl razširjena na ves uvoz iz Nemčije pa tudi za najmanjše zneske brez omejitve navzdol. To pomeni, da se polovica vsote plača po rednih pogojih v kliringu, za 50% pa se lahko kupi marke po znižani ceni. Vendar se morajo uvozniki požuriti, ker velja ta ugodnost po odločbi Narodne banke samo do 30. aprila letos. Izvoz v Grčijo. Narodna banka je v soglasju s finančnim ministrom sklenila v svrho realizacije torjatev naših izvoznikov v Grčiji odkupovati terjatve, ki so nastale pred 15. februarjem z odbitkom sailio 5% namesto dosedanjih 12%. Želeti bi bilo v interesu našega izvoza, da se tudi pri odkupu izvozniškili terjatev v Nemčiji zniža odstotek pri odkupu terjatev tudi za one proizvode, ki so šli največ iz naših krajev v Nemčijo, ne samo koruze. Dne 23. aprila. V današnjem prometu so ostali neizpreme-jenni tečaji Berlina, Curiha, New Yorka, Pariza in Prage, dočim so popustili Bruselj. London in Trst, narastel pa je Amsterdam. V zasebnem kliringu je na ljubljanski in zagrebški borzi avstrijski šiling narastel na 8.75 do 8.85, na belgrajski pa na 8.72—8.82. Grški boni so zaradi pomanjkanja blaga čvrsti ter notirajo v Zagrebu 30.15—30.85, v Belgradu pa 30—31.10. Angleški funt notira v Zagrebu 232.20—233.80, v Belgradu 232.25—233.85. Španska pezCta v Zagrebu 5.55—5.65. Ljubljana. Amsterdam 2965.02—2970.61, Berlin 1756.08—1769.95, Bruseli 742.85—747.92, London 212.65—314.71, Curih 1 <421.01—1428.08, New York 4358.98—4395.80, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.35 184.46, Trst 863.14—866.22. Promet na zagrebški borzi 443.210 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15, Ne\v York 309.25, Bruselj 52.325, Milan 25.625, Madrid 42.225, Amsterdam 208.65, Berlin 124.30. Dunaj 57.90, Stockholin 77.40, Oslo 75.40, Kopen-hagen 67. Praga 12.91, Varšava 58.25. Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.61, Buenos Aires 0.7925. Vrednostni papirji Tendenca je sicer ostala v glavnem neizpre-menjena, vendar se tečaji polagoma nagibljejo navzdol in je n. pr. vojna škoda v Zagrebu že prišla pod 370. Promet je bil srednji. Ljubljana. 7% inv. pos. 77—78, agrarji 45—46, vojna škoda promptna 372—375, begi. obv. 66—67, 8% Bler. pos. 78—79. 7% Bler. pos. 67.50—68.50, 7% pos. Drž. hip. banke 71—72. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 77—77.50 (77), agrarji 4550 den., vojna škoda promptna 369 do 271' (369), 6. in 7 . 369 den., begi. obv. 65—65.50 (65.50, 66), 8% Bler. pos. 78—79, 7% Bler. poe. 67.50—67.75 (67.50), 7% pos. Drž. hip. banke 70.50 den. — Delnice: Priv. agr. banka 238—235 (233), Osj. sladk. lov. 140. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78—78.50, agrarji 48 bi., vojna škoda prompt. 370—371 (370). 7\ 370—371, besi. obvez. 65.50—66 (61.90), 8'/> Kier. pos. 76—78.50, 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. Drž. hip. banke 70.50—72. — Delnice: Narodna banka 5650—5900, Priv. agrarna banka 228—229 (230, 227.), . .. ,. . V Žitni trg V žitorodnih krajih je razpoloženje razmeroma čvrsto. Kmetje so zaposleni pri sajenju koruze) zato so dovozi majhni. Na drugi strani pn je prišlo zopet veliko tako zvani h »uputnic- v Vojvodino in je pričakovati, da bo zaradi za 75% znižane vožnje šlo še ta dva tedna med ljudstvo par tisoč vagonov koruze in moke v tako zvane pasivne kraje. Danes zahtevajo za pšenico 124 do 126, za koruzo 69—70, za moko pa neizprenie-njeno 200 225. Ljubljana (franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu). Pšenica 78 kg 2% bč. 126—128, ban. 124—126, oves slav. 98—100, koruza prekomerno suha s kvalitetno garancijo bč. 71—73, ban. 69—71, bela za mletev 87—89, moka ničla ban. in bč. 200—220, št. 2 180—200. št. 5 160—180, otrobi pšenični debeli 05—100. Novi Sad. Vse je neizprenienjeno. Tendenca neizpretnenjena. Promet slab. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 120—122, gbč., srem. in jbn. 122—124, slav. 127—129, bč. in ban. potiska 127—129. - Koruza: bč. in srem. 68 do 70, bč. in srem. za maj 69—71. - Moka: bč. Og in Ogg 192.50—212.50, št. 2 172.50—192.50, št. 5 152.50—172.50, št. 6 137.50—152.50, št. 7 107.50 do 117.50, št. 8 85—90. - Vse ostalo neizprenienjeno. Tendenca neizpremenjena. Prometa ni bilo. Budimpešta. Tendenca neodrejena. Promet srednji. Pšenica: maj 15.80—15.90, zaklj. 15.80 do 15.81; junij 15.74—15.82, zaklj. 15.70—15.72. -Rž: maj 10.92—11.24, zaklj. 10.90—10.92; junij 11.10—11.44. zaklj. 11.06—11.08. - Koruza: maj 11.50—11.62, zaklj. 11.55—11.57; julij 11.45—11.49, zaklj. 11.48—11.45. Na tenis igriščih Ilirije A. Končan, načelnik tenis sekcije SK Ilirije Živo je na tenis igriščih S. K. Ilirije. — Preddela so toliko napredovala, da odbor računa no začetek letošnje sezone za velikonočne praznike, če apri-lova spremenljivost nc bo preveč nagajala. Vseh osem igrišč jc prekopanih, pe ek jc zrahljan in presojan, ter ponovno razprostrt po celotnem prostoru, ki kaj zapeljivo vabi vse ljubitelje iepega belega športa, čeprav je šele v začetnem stanju preureditve. Potrudil »se je odbor teniške sekcije, da številnim igravcem za letošnjo sezono preskrbi več presenečenj, med katerimi je najfnikavnejša preureditev dosedanjih belih igrišč v rdeča, katerih prednosti so predvsem znane aktivnim igravcem: ne kvari se obutev, obleka, žoge in raket in, kar je za naše kliinatične razmere posebno važno, po dežju se more hitro igrati, ker se igrišča hitro posušijo. Omogočena jc pravilna igra radi finega peska, kjer igravec žogo z gotovostjo more podajati pač v okvirju znanja tja, kamor želi, dočim jc na belih igriščih z grobim peskom bila dobra igra skoro izključena. To je tudi eden glavnih razlogov, da je zanimanje za letošnjo sezono tako veliko, da bo odboru tenis sekcije podana možnost za ustvarjenje obsežnega programa, o katerem bomo še poročali. Rdeči materijal za igrišča je že na potu in upamo, da bomo prihodnji teden mogli biti priče pospešenega dokončanega dela, za praznike pa živahnega razpoloženja na teniških igriščih pod Cekinovim gradom. Mesto Ljubljana pa bo moglo zabeležiti v kroniko novo važno športno pridobitev, katere koristne posledice se bodo kmalu pokazale predvsem pri na "i mladini. Privabila bo med nas tudi priznane domače in inozemske športnike, ki so se do sedaj izogibali naših teniških igrišč, ker niso nudila predpogojev za uspešno udejstvovanje. Kn. K tekmi Ilirija: Concordia Glede na dvojne, nasprotujoče si napovedi tekem po SK Iliriji in LNP-u za velikonočni ponedeljek smo prejeli od funkcionarja SK Ilirije naslednje podatke: Ilirija je prejela delinitiven pristanek Con-conlije za prijuteljsko tekmo v ponedeljek, dne 15. t. m. pozno zvečer. Prijavila je takoj tekmo LNP-i, tako, da je bila LNP 16. t. m. v posesti pisma. Ilirija je torej postopala povsem v smislu predpisov splošnega pravilnika .INZ-e. Preprečiti se je poskušala Iliriji že tekma z BSK-om. Priniorje je potoni LNP-e zahtevalo od JNZ-e splošno prepoved klubom drž. lige, da bi po odigrani prvenstveni tekmi v Ljubljani igrali še s kakim drugim klubom. Taka nesportna zahteva, ki tangira ne samo Ilirijo, nego tudi vsak drug naš klub, ki bi hotel pod relativno povolj-liimi pogoji skleniti veliko prijateljsko tekmo, pa seveda pri.INZ-i ni prodrla (..Sportista št. 929). Povodom gostovanja Concordije so se delale zapreke direktno potom LNP-e. Najprej je predsedstvo LNP-e, ki ga tvorita po pravilih predsednik in tajnik I — ki pa,, povprašana o objavi, nista vedela nič meritornega!! — zaseglo velikon. ponedeljek za reprezentančno tekmo s Coneor-dijo, evt. z ZNP (Concordia in ZNP take tekme nista sklenila!), včeraj, tedaj 3 pred terminom!, j pa je diktiral upr. odbor LNP-e Iliriji, ne da bi jo kaj vprašal, tekmo s Primorjem v korist pod-zvezne blagajne. Tak postopek bi bil nečuveno brezobziren tudi če Ilirija nen bi imela sklenjene tekme s Concordijo. Navzlic prošnjam in argumentom Ilirije je podzveza vztrajala nn svoji nameri. Ilirija se je morala žaleči k zvezi in šele njeni intervenciji se imu zahvalili, da ni bila v športnem in materijelnem pogledu zopet enkrat občutno prikrajšana in da se bo tekma Ilirija : Concordia na velikonočni ponedeljek le odigrala. Preostane vprašanje, kdo vodi LNP? Upravni odbor ali par posameznikov? Ali je upravni odbor ločno poučen o poslovanju podzveznegu upravnega aparata in njegovih tendencah? V čegavo korist se delajo eksperimenti kakor zgornji? Športna javnost se iz teh podatkov kaj lahko orijentira in zavzame pravo stališče k velikonočnemu športnemu programu v Ljubljani! E. B. (Gornje obvestilo objavljamo šele danes, ker nismo imeli preje prostora. Op. ur.) Tekme v smuku na Okrešlju Na velikonočni ponedeljek je SniK olje priredfc liri nujIepM'iu vremenu tn osirl konkurenci uu Okieft I j ii tukino v smuku. Dolžina proge j'' bila :fcTn»t i m, vl-šinskn razlika (Kili m. Sneg Ji' !>il iz.bnrcn, zaradi iV.niso dosegli tekmovalci uaJlMdisc čase. Tekni'- -n m- udeležili bledeči klubi: Itupid Maribor it), Železničar Maribor ei). Sni K Maribor Ul. SIMI Trbovlje 11), SK Celje ID. SIMI Celje (2) in SmK Olju (-'). Tekmovalci so dosegli slodofto eii.se: 1. I.ettuer Kgon. SK Kupili l,,Vi; 2. Meiavšek Mirko, Sl'11 Celje 1..V.I; :i. V.dler Iv listi. Hm K Maribor 2,21; I. ('Iv,olj Miran. SK Železničar Marilmr 'J.I*. Ilinč-nur Brvin, SmK Celju ll.li; B. lieiu« Tone, sl»l> Trlmv lje il.lfi; 7. Kilač Karel. SmK Celje 1,21; N. l.uvtliot Henrik, SK Železničar Maribor 11.'Js. Na.lbol.1fti klubski Pn* Ju dosegel (i rnčiicr Krvin, Sin K Celje, in sicer :i,15. Zal je izgubil <' in-lj iSK Ze luznlčoi' Maribor), ml katerega »o vsi veliko prit".'kovati, zaradi hudega pade-u veliko Pasa. Oi-gunizai lia je dolo valu brezhibno, sodnik g. flberuik Herman je bi' im cilju. Predaja daril in razdelitev diplom .ie bila po t okrni v Frisehaufovi koči na Okrešl.in. ASK Pri morje, I.ahkoatlelska tekvija. Pano* ol lil 1h> iz mrtvašnice državne l>otiiišniee pom-eb nn.šcgi dobrega člana, odličnega atletu in tovariša Mirka (lom buču. Udeležba vaoga članstva pri pogrebu je strogo obvezna. Odbor lalikoatletiklh sodnikov. Maribor. SliiHn no Za meott-ng Siv Maratona 28 aprila ob H na igrišču SK Železničarja je seniavljena Jurija sle leče: vrhovni sodili i k Kranibergt-r Krulijo. >!artov dr. Jettinav. sodniki in čnsomerilei: lJeigol, Fišer. Knuubrrgei- H. Smerdel. Staraši.uu, IV.rin, Veuuti in \ si sodniški kandidati; zapisnikar llrešak. SesUmek Jurije in /aslo-pni kov klubov bo v četrtek. 2.">. aprila ob 211 v kavarn' Spnt7ek, kjer bo tudi žrebanje in razdelitev dela. — Tajnik. Službene objave Ljubljanske imdivv.c J/./S. Klubi so ponovno opoz.ar.Ino mi nocojšnji redni občni zbor podzveze, ki l>o ob ls.au v dninskrni salonu kavarne limona. Klubi, ki niso poravnali svojih denarnih ob veznostl do podzveze, ne bodo imeli glasovalne pravico. Službeno i: L.\l'. V četrtek, 25. aprila i>b 2» bo predavanje zdravstveno-vzgo.Uicga od.sel,a v zeleni dvorani hotela Cniona. Opozarjajo se \.si ljubljanski klubi, da .io udeležba za najmanj vel nogometašev z v oil jo obvezna. Vodju, ki naj bo po možnosti načelnik no gimnetno sekcije, tnorn prodati do 20 spisek z imeni nogometašev, ki jih nominirn klub. zapisnikarju pri vhodu. Noinilllrutii igralci, ki se ne udeležijo predava nja. so izročijo ku-zenskemn odboru, u klub se t>o kav.* novul z denarno kaznijo. - Tajnik. Službeno i: I. \ /'. Pozivajo se vsi ljubljanski drugorazredni klubi, da se udeleže danes ob ts.&l sc stauka v tajništvu tAl', Tyršcva cesta 3H. Predavanje zdravslveno r~imjnenn odseka i.SP. \' četrtok, 2,1. aprila ob 20 v zele.ni dvorani Cniona nadaljuje zdravutveno-vzgojnl odsek s ciklusom prebivanj. Prodava!« bosta gg. dr. Ahčin in dr. Toanc. IV leg nogometašev so vabljeni tudi ostati športniki In športno občinstvo. Vstop pro^l. Dirkael-kolesarji.' \"n zadnji seji podzveze l.jub-ljftna jo bilo razvidno, du mnogi dirkači še niso predložili lan.skili verifikacij v zameno zn letošnje. Zalo kolesarji, ki hi želeli .slartati na krožnih dirkah v Zg. Šiški v nedeljo, 28. aprila, opozarjajo, da bo vsakomur, ki ne bi imel v redu zvezne legitimacije, itaHunj« onemogočeno. Kolesarska sckcija /SK. prireditveni odbor nft-(1 oljskih krožnih dirk v Zgornii š:škj, sporo n 1-ntcres-Rntoin, ki bi dirko želeli spremljati ' av i oniobiM, dn .te, rnzen službenih inotoeiktislov. vsako tako sprenil.lan.lB oneinogoče.no. ker novozgrajeni nuist v Clineah za ne-kaj dni težjih vozil ne bi vzdržal. Obeni .bor SK Kamnik. Pretekli le.len je bil občni zbor SK Kamnik ob veliki urici.'ž.bi kamniških športnikov. Zanimivo pri tem občnem zboru ie bilo to, da se zapisnik zadnjega občnega zbora ni čital z mo-tivaeiio. češ, da je preolišireu (ca. l."i strani), morda pa .ie. bil še knk drug vzrok. davno nerešeno \-pr"šnnie je. kako dohiti novo Igriške, ker ni ravno v časi. da se ti porabi' a za živloo 'in športnike isti pro-dor. Sieer pa smo nričakovali. da bo sed.anii mnogo obetajoči odbor zadevo predložil novemu občnemu zboru že l;-ot dejstvo. Seveda je pri lom glavno denarno vnraSnivte, ker poseduio odbor v la namen le vsoto ISttn Din. Zato so noknteri predlagali, naj se akcija izvrši sku"a.i s Sokolom iu s podporo občino v iznosu ''11.111111 Din. Pn ie malo upanju, ker se je pri zadnjem oh*in«kem profil čilimi pokazalo kuj mulo športnega navdušen in. Album clz naših j/niti< ie nrnvkar i/dalo SPI) v Ljnliljani. V albumu ie z,branili 52 unietuUklh slik. 00. suetkov iz naših planin. nieTi, Ivank Šele čez nekaj časa se gane pretrudni deček. Pre-» strašen plane kvišku, pogleda zmedeno okrog in vpraša: »Kaj je, oče? — — — Ah —.< Živo mu reče duhovnik: »Ne bi šel z mano? Vihar bo. Ivan gleda in ne razume. Šele ko pater vprašanje ponovi, reče trudno: »Bi ostal rajši kar tukaj, Bog plačaj!« »Ampak poglej, boš ves moker — to očetu gotovo ne bi bilo po volji.« Cisto nalahko prime duhovnik inajho goslarjevo roko in vzdigne otroka. »Tako, jeli, saj jutri sj)et lahko prideš semkaj. Neodločno dvigne zdaj Ivan gosli in se da odpeljali. Oči mu venomer lezejo skupaj. Pater Bernardin ga objame in podpira z roko. Tako gresta počasi s pokopališča čez cesto proti samostanskim vratom. Osuplo pogleda brat vratar skozi linico, ko pa spozna patra, brž vzame premogočni ključ od vrat in svečo. Ves stari obraz se mu smeje. Otroka nam je pripeljal pater Bernardin — tujega dečka! Pač nemara prihaja v njem dvanajst let stari Jezus? In v radostni preprostosti se mu srce vse vzhiti, ko popelje pater Bernardin beračka v izbico na porti in ga tam spusti, da zdrsne — ah — vprav na majavi stol vratarjev. »Grem brž vprašati patra gvardijana, ali smemo obdržati gosta čez noč. Bi ostal morda tukaj, Egidij, pri njem; videti je kaj reven. Sočutno prikima brat. Tako vesel je, da more še imeti malce dečka Jezusa pri sebi. Ko vidi, da je ob-visel pogled rjavih dečkovih oči na njegovi mizici pri oknu, prinese brat vratar urno in sramežljivo bliže svoje zaklade: same svete podobice, ki jih sam slika ob prostih trenutkih, odkar ni več za sleherno delo. »Češ pogledati, fantek, kaj? Loj lo: naša ljuba Gospa v modrem plašču. Ta jc najbolj lepa. če mi dovoli pater gvardijan, jo podarim lebi; bi jo rad, kaj?< Ivan prikima in se trudno nasmehne. Zaspano zre pisane podobice. Tu je sveti Vid, ko ga mučijo — tam sveta Neža z belim janjčkom. prav |)o sreči izpod rok, ima bolj pesek — ne?« Na sveto Terezijo Jezusovo pokaže s posebnim ponosom. — ;>To je pa naročil sam pater Rok. Dobi jo pekova hčerka. Gre prihodnji teden v samostan, k eli-zabetinkam v Celovec. — Škoda, da nimam več svete Marjete! Bila je kar krasna. Zlat oklep je imela in plašč »Mi ni hotel iti podobo kot kakšen kot škrlat rdeč. Pa sem jo moral dati davi zlalarici, Ložarici. Podarila ,jo je neki natakarici, ki je storila dosti dobrega nekemu godcu.« »Mretka — da.—,« reče tiho dečko. »Tako, jo poznaš? vpraša brat Egidij in bi rad vedel, kdo in kaj je lista natakarica, ki dela taka dobra dela, pa pater Bernardin je pravkar vstopil in mu namigne, naj molči. Pater gvardijan se nič ne upira, da ne bi smel nocoj ostati pri nas. Kar z mano pojdi! Z omahujočimi koraki sledi deček menihu, ki sveti naprej. V izbiri, ki je nalašč za brate, ki so na poli. se že kadijo na mizi žganci in mleko in postelja je ludi že pripravljena. Dočim dečko nekoliko je, mu sezuje pater čevlje; noge ima krvave od dolge hoje. Nato sede menih poleg dečka. »Kako I i je prav za prav ime?- »Ivan Kailienar. »Iti koliko si star?* Listopada meseca trinajst let,- Milo boža svil sveče oba. Menih 110 more odtrgati oči od rjavega obrazka, ki 11111 prst in solze niso mogle nič zmanjšali bistre trdnosti. Dečku poda roko preko mize. Ivan, le nič ne skrbi, kaj bo zdaj s teboj. Bo /.e dobri Bog poskrbel. Morda ostaneš lahko še I tikaj pri nas; bilo bi še najbolje. Zdaj pa lahko noč. Le kar spi' zjutraj, da sc dobro počiješ; zfijtro že pogledam po tebi.« Čudno vesel občutek vstaja duhovniku v srcu, ko spremlja k postelji Ivana, ki komaj še prestavlja noge. Ko sedi dečko tia stranici postelje in nekaj golta ter plaho in hrepeneč zre menihu v obraz, ga vpraša pater Bernardin: £ S » t 3 r N o 5L S. o s I tn 3 a o N« fu r> U o ro »J O O a ro 3 c 3 F N P «2 ro N p C£ O ft 2 Gft sr Q sr & n a M ro C/J r** n< 3 N < O cr O P •-t ^ ro 2 cu 3 C-H C 3 §' O TI ro JO, 0 t/i r* P t/l 3 ro r*. cr ro 0 ro 3 P> p 3 t/i 3 a p p_ pt r—- 5' P e3 CO CA< p c ro pr 5. n t—. CT p k* tro," p H P a n 51 n a ro ^ p_ ro F *cr« "p" < PUCH novi, lahki model, kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila Cenlh se pošlje na zahtevo brezplačno! Ign. Vok LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: Hran), Novo mesto, Celie: niklo$l(evo 2 Mali oglasi II Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. ilvmMIL Dekle z dežele, stara 20 let, iz-učena v špecerijski trgovini z meš. blagom, z nekoliko znanjem šivanja -želi mesto. - Pomagala bi pri gospodinjstvu in vsakem delu. Grem tudi kot začetnica služkinje, da bi ee izučila v kuhanju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4493. (a) Kontoristinja x 3 letno pisarniško prakso želi premeniti mesto pisarniške moči. Gre tudi kot blagainičarka, položi kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4643. Denar Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (dl Bve hranilni knjižici članice Zadružne zveze v Ljubljani do 20.000 Din -prodam najboljšemu kupcu. Ponudbe upravi »SI.« pod »Gotovina« 4629. Prodam hran. knjižico Mestne hran. ljublj. z vlogo 33.000 Din. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »33.000« št. 4644. Jluzbodobe Soba s kuhinjo se odda z maiem. Orlova ulica 7. Na delo sprejmem takoj jutri skupine ročnih delavcev za izdelavo opeke. Opekarna Jerko, Črnuče. Več kroj. pomočnikov izvežbanih za konfekcijo takoj sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4623. Stalno službo dobi fant, dober prodajalec za trgovino s sadjem, zmožen kavcije 3000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4626. Stanovanja IŠČEJO: Trisobno stanovanje s kopalnico in ««<"ni pritiklinami, z balkonom ali vrtom išče starejši zakonski par brez otrok naj-kesneje do 1. avgusta. -Ponudbe s točnim naslovom in ceno upravi »SI.« pod »Trisobno« 4647. ODDAJO: Gospodično ali vdovo sprejmem kot sostanovalko— za vsako ceno. Naslov v upravi »Slovenca št. 4429. (s) Lepa soba in kuhinja se odda s 1. ali 15. majem. Poizve se Jurčičeva št. 8, Tezno, Maribor. Prazna soba vhod s stopnišča, center mesta, se odda s t. majem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4630. Prostore visoke in velike (pet sob) - oddam za veletrgovino ali poslovne prostore (gostilno, menzo, kino itd ), blizu pošte v Ljubljani. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Centrum« št. 4553. (b) lEDEHUlI Za mal' d'narja dost' muzke plošče - gramofone tzposolamo, zamenjavamo, proda-lamo ln kupulemo ELEKTROTON o.ze. 7. pasažo neboliCnika u\ Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Staro zlato in zlato zobovje kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEZ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Hladilno omaro kupim. Naslov v upravi SI.« pod št. 4650. Brez posebnega obvestila. Po dolgi, mučni bolezni nam je umrla naša dobra mama, oziroma sestra, teta, tašča i. t. d., gospa Ljudmila Roblek roj. Oblak zdravnikova vdova in posestnica dne 22. aprila ob 20.45, v 79. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pokojnico spremimo k večnemu počitku v sredo 24. aprila ob 15.30 iz hiše žalosti na litijsko pokopališče. Litija, dne 23. aprila 1935. Kari Roblek, podpolkovnik v p., sin. Marija Roblek roj. Jary, Ana Andrioli roj. Oblak, sinaha. sestra. Stefa Štrcelba roj. Oblak, in Mara Vedlin roj. Andrioli, nečakinji. Danes je odšla k Bogu po plačilo v 85. letu starosti Franiiška SuSnik kuharica v župnišču Bila je vse življenje vzor neutrudljive pridnosti in vestnosti. Za vse delo in trpljenje na zemlji ji bodi obilen Plačnik v nebesih evharistični Kralj, ki ga je pobožno prejemala v vsakdanjem sv. obhajilu. Znancem in prijateljem, posebno pa duhovnikom jo priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Pogreb blagopokojne bo v četrtek ob devetih na Krtini. Krtina pri Dobu, dne 23. aprila 1935. Žalujoči sorodniki Hvaležni Feliks Funtek, kaplan v p. v Senkovem turnu. Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah ČERNE, iuvelir, Liubliana Wolfova ulioa št. 3. Gospdine! (Mi! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Florlančlt železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostul vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P. Strgulec, Go-sposvetska 13, Kolizei — Liubliana. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Elektr. mlin za kavo popolnoma nov, znamenite znamke Hobart, Francija, kapaciteta kg kave 2 min., ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4625. Posestva Mlin naprodaj pri železniški postaji v industrijskem kraju, even-tuelno se sprejme tudi zet. — Ponudbe upravi Slovenca« pod značko »Prometni mlin« št. 4446. Telefon 20S9 /N PREMOG KAKBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šl. 5. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam Les za ograje hrastove letve, rante in stopičke; — odpadke od žage, trde, vezane v snope in krajnike — po nizki ceni nudi »Zora«, Črnomelj. Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14 (1) Sveža debela jajca 720 komadov 310 Din. -Cvetlični med, zajamčen, 10 kg 140 Din, 30 kg 340 Din - franko vsaka želez, postaia razpošilja — G Drechsler, Tuzla. Več novih triciklov ceno naprodaj. P. Škafar, Borštnikov trg, Rimska cesta, Ljubljana. (1) Mizarji — trgovci! Naprodaj 15—16.000 čev ljev raznega furnirja po 0.39 Din, 4 kompletne ma sivne spalnice, 2 kuhinjski opremi, 30 mn hrastovih friz, 30 mn hrastovih pet-centimetrskih plohov. — Martinec, Ljubljana, Pru Ie. (1) Motorna kolesa! Na zalogi imamo še štiri motorna kolesa z angleškimi Blackbrun motorji, katera razprodajamo po zelo ugodnih cenah. Pred nakupom si oglejte našo zalogo. »Jugu« d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14. (1) Naprodaj travnik Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4651. (p) Parcele so naprodaj ob glavni cesti blizu Krekove gospodinjske šole. - Pojasnila se dobe v imenovanem zavodu. I Automofor i Avtomobilisti! Vaš avto Vam nanovo Iiča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, Avto »Duco« ličanje in tapetništvo, Domžale, f Motorno kolo »Peugeot«, 1929, 350 cmn, štiritaktno, električna razsvetljava in sirena ,v prav dobrem stanju, proda za 5000 Din Horvat Andrej, Kočevje. (f) irr i i Častna izjava! Podpisani preklicujem vse, kar sem govoril o ge. Je-zernik Elizabeti, posest-nici, Lokrovec št. 14, koncem marca t. 1. v Šuper-gerjevi gostilni kot ne resnično ter svojo nepremišljeno izjavo odkrito obžalujem in se ge. Je-zernik Elizabeti zahvaljujem, da je odstopila zoper mene od sodnega pregona. — Lednik Anton, preužitkar, Lokrovec 16. Pred molji obvarujete čez poletje krzno pri I. W a n e k , Sv. Petra cesta 9 - kjer Vam jih tudi izredno poceni popravimo. (r) Za vsoto 25.000 Din dobi dosmrtno oskrbo dobra ženska ali zakonca brez otrok. - Stanovanje po dogovoru. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Mirno življenje« št. 4570. (r) Širite »Slovenca«! finčkove in Tončkove prigode 13. Doma in sredi širokega morja Medtem, ko sta Tinček in Tonček na svojem splavu plula v neznano daljavo, je Tinčkovo mamo obiskala gospodična Cikcakova in začela regljati: »Bojim se, gospa Nipper, močno se bojim, da bosta dečka zaradi svoje lahkomiselnosti hudo kaznovana. Saj ste slišali, ne, kakšen vihar je bil nocoj? Bogve, kam je zanesel splavi To se ne bo dobro končalo in se ne bo, tako vam rečeni, gospa Nipper.« Tinčkova mama pa ni hotela gospodični Cikcakovi napraviti veselja, da bi priznala, kako nespametno je ravnala, ker je pustila Tinčka na tako nevarno vožnjo. Potlačila je v sebi srd nad klepetavo gosjiodično Cikcakovo, ki je v vsako reč vtikala svoj nos in nedolžno dejala: »To je res lepo od vas, gosfiodična Cikcakova, da ste me obiskali. Strašno mi je že bilo dolgčas. Prav vesela bom, če so se uresničile vaše preroške besede in je vihar res zanesel splav na široko morje. Joj, to bo nekaj za dečka! Gotovo bosta doživela vse f>olno zanimivih prigod. Prav nič se ne bojim, da bi se jima kaj hudega pripetilo. Saj znata dobro plavati oba. Zbogom, gospodična Cikcakova!« Prav v tej uri, ko sta se gospodična Cikcakova in gospa Nip-prova lako pogovarjali, je Tinček sredi širokega morja dejal Tončku: »Prepričan sem, da bo gospodična Cikcakova obiskala mojo mamo in jo vznemirjala zaradi naju. llu, ta babnica!« + Olga roj. L u k a s naznanja v svojem in v imenu svojih otrok L iz i in Olgi ter svakinje Vinci Delič vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih nepozabni, dobri in iskreno ljubljeni soprog, papa, brat, svak in stric, gospod Kaio Delič zlatar v soboto, dne 20. t. m. po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil v ponedeljek popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi ler vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi gospodu Milku Krapežu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 30. t. m. ob 6 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Zara, Celje, dne 23,. aprila 1935. Redka prilika za hotele in restavracije! Krasen, eleganten kabinet radio z elektr. gra mofonom, zelo selektiven in dinamičen, znamenite amerikanske znamke Kol-ster, skoro nov, luksuzno opremljen - zelo ugodno prodam radi odpotovanja v inozemstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 4627. Pet Ž. p. s čebelami vred proda: Valentin Jakelj, Lahoviče, p. Komenda. + Vdani v sklepe božje Previdnosti naznanjamo sorodnikom in vsem, da je naš ljubljeni soprog, papa in bral, gospod IVAN FAJDIGA odšel v 81. letu starosti, potrjen s tolažili sv. vere, na velikonočni ponedeljek ob pol sedmih zvečer po plačilo za svoje trudapolno življenje h Gospodu Življenja. Njegovo telo bomo do dneva vstajenja položili k počitku na Žalah v sredo ob štirih popoldne, njegovo dušo pa priporočamo Vaši tihi molitvi in blagemu spominu. Sv. maše zadušnice bodo v župni cerkvi na Sutni v četrtek ob šestih zjutraj. Kamnik-Pcrovo, dne 23. aprila 1935. Kristina roj. J a n e ž i £ , soproga. Olga — m. Krizostoma, Vlado, Vilko, Vida, Vanda, otroci. Ana F a j d i g a , sestra. Za vTucoslovanako tiskamo« v Ljubljani; Karel Cefc. izdajatelj; ivnn Rakoveo. Uredniki Viktor Cenčič.