Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 96. kos. V LJUBLJANI, dne 28. novembra 1934. Letnik V. VSEBINA: 727. Odločba o priznanju železnih bobnov za zaobalo. 728. Navodilo za uporabo odločbe, s katero se je odobril carine prosti uvoz semen radi pridelovanja boljših vrst. 729. Popravek v normah za zvarjene jeklene konstrukcije. 780. Popravek v seznamku strojev, izdelovanih v državi. 731. Odločba občne seje državnega sveta z dne 12. IX. 1934, št. 23.911/34. 732. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski, banovini. 733. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 734. Razne objave iz Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 727. Priznanje zaobale za blago iz tar. št. 100 uvozne tarife.* Razpis št. 10(5. Na osnovi pooblastitve v členih 7. in 23. predloga zakona o občni carinski tarifi odločam: Za priznano zaobalo v smislu § 10. pravil o lari se smatrajo železni bobni, če se uvaža v njih blago iz tar. št. 100 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi. S tem se dopolnjuje razpis št. 30.658/IV z dne (>. novembra 1933.** V Beogradu, dne 13. novembra 1934; št. 29.555/IV. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. 728. Navodilo za uporabo odločbe ministrskega sveta št. 17.124/IV—1934, s katero se je odobril carine prosti uvoz semen kulturnih rastlin radi pridelovanja boljših vrst.*** Razpis št. 9(1. Minister za finance je v soglasnosti z ministrom za kmetijstvo in na osnovi odločbe ministrskega sveta št. 17.124/1 V z dne 23. junija 1934 —»Službene novine. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z ,dne 16. novembra 1934, št. 265/LXIX/G22. ** »Službeni list« št. 658, I./102 iz 1. 1933. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. novembra 1934, št. 256/LXV/599. št. 145 z dne 27. junija 1934* — predpisal naslednje pogoje za carine prosti uvoz cvetličnih semen kakor tudi žita (pšenice, rži, pire, ječmena, ovsa in koruze), riža v zrnju in sočivja (fižola, graha, leče in pod.) v zrnju, če se uvažajo radi gojenja boljših vrst teh pridelkov Clen 1. Za carine prosti uvoz boljših vrst semen navedenih' kulturnih rastlin iz inozemstva je treba imeti: 1. potrdilo pristojne banske uprave (I., točka 5., § 88. zakona o banski upravi); za območje uprave mesta Beograda izdaja vsa potrdila omenjena uprava; in 2. odločbo oddelka za carine ministrstva za finance o oprostitvi od carine Clen 2. Potrdila iz člena 1. naj obsezajo potrdilo, da bo uporabil uvoznik semena uvoženo seme izključno za setev radi pridelovanja boljših vrst semena dotične rastline. Clen 3. Prošnjo za potrdila iz člena 1. predlože kmetovalci banovini po pristojnem sreskem načelstvu ali mestnem poglavarstvu, zadruge in družbe pa po svojih zvezah (centralah). Zveze kmetijskih zadrug, centrale kmetijskih družb in kmetijske ustanove (državne in samoupravne) ter protokolirane semenarske trgovine zaprosijo potrdilo neposredno od pristojne banovine, z ozemlja uprave mesta Beograda pa od ministrstva za kmetijstvo. Clen 4. S temi potrdili se obrnejo uvozniki do ministrstva za finance — oddelka za carine radi oprostitve od carine. Clen 5. To navodilo stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinuh«. Iz oddelka za carino ministrstva za finance, dne 26. oktobra 1934; št. 26.210/IV. * »Službeni list« št. 455/57 iz 1. 1934. 729. Popravek v normah za zvarjene jeklene konstrukcije.* V >Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 27. julija 1934 so natisnjene norme za zvarjene jeklene konstrukcije, v katerih so se opazili ti-le pogreški: V § 4., točki 4., mora biti v prvi vrsti namesto »10 mm« pravilno: »40 mm«, v tretji vrsti na koncu namesto »S« pa: »s«. V § 6., točki 1., mora v prvi vrsti namesto »varjenje konstrukcij« biti pravilno: »varjene konstrukcije«; v istem §-u pod b), točko /?), v tretji vrsti namesto »po sliki 10« pa: »po sliki S«. V prvem odstavku pod razpredelnico (pod sliko 11) mora v prvi vrsti namesto »B d1 X š1« biti: »d1 X š1«. V § 9., točki 5., mora v drugi vrsti namesto »točki 1.« biti: »točki 4.«, v točki 10. v peti vrsti v oklepaju namesto »točko 6.« pa: »točko 5.«. V § 10., točki 4., mora v tretji vrsti namesto »točko 3.« biti: »točko 2.«, v točki 9. v tretji vrsti namesto »na točki 6. in 10.« pa: »na točkah 5., 6. in 10.«. Iz ministrstva za gradbe v Beogradu, dne 31. oktobra 1934; št. 16.071. 730. Popravek.** Seznamek strojev, izdelovanih v državi, z dne 11. oktobra 1934, 111 št. 35.406, razglašen v »Službenih novinah« z dne 17. oktobra 1934, št. 240/LXI, ki se je glasil: , »Iz tar. št. 646. Sekcionalni parni kotli Babcock Wil-cox z ogrevno površino 498 m2, pritiskom 17'5 atmosfer in pregrevanjem pare na 350° C.« — se izpreminja in se glasi: »Iz tar. št. 646. Sekcionalni parni kotli Babcock Wilcox z ogrevno površino 477.69 m8, pritiskom 17'5 atmosfer in pregrevanjem pare na 350° C, z varčevalom in zračnim ogrevalom.« Iz ministrstva za trgovino in industrijo — industrij-sko-obrtnega oddelka v Beogradu, dne 23. oktobra 1931, III št. 36.819. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. novembra 1931, št. 262, l.X VI11/618. — Norme glej »Službeni list« št. 540/69 iz 1. 1934. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. oktobra 1934, št. 246. — Seznamek, ki se popravlja, gl. »Službeni list« št. 693/91 iz 1. 1934. Razne obče veljavne odredbe. 731. Odločba občne seje državnega sveta z dne 12. septembra 1934, št. 23.911/34.* Ob uporabi predpisov pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin z dne 17. oktobra 1922** je uporabljati tudi predpise 1. odločbe ministra za kmetijstvo št. 62.361/11, izdane na osnovi člena 8. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin in členov 15. in 16. zakona o zatiranju rastlinskih bolezni, in 2. izprememb v tem pravilniku, izdanih od ministra za kmetijstvo pod št. 70.076/11 z dne 9. decembra 1930*** in predpisanih v smislu istih zakonskih pooblastitev. Banove uredbe. 732. VIII. No. 3613/14. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt-nMi obratovalnic v Dravski banovini. Na osnovi čl. 47. ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929 (»Službeno novine« štev. 141/L1X, »Uradni list« štev. 284/66) in § 428., odstavek (*), točka 14., obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 (»Službene novine« z dne 9. novembra 1931, štev. 262/LXXXI/558, »Službeni list« štev. 572/76) predpisujem v mejah, določenih v čl. 1. in naslednjih navedene uredbe, čas, ko smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice v Dravski banovini odprte, takole: ' A. Oh delavnikih. Trgovinske obratovalnice. Clen 1. Trgovinske obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte: 1. V okolišu uprave policije v Ljubljani ter pred-stojništev mestne policijo v Celju in v Mariboru: poleti od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 ure. 2. V ostalih krajih: poleti in pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14. do 19. ure. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. novembra 1934, št. 262/LXVIII/614. ** »Uradni list« št. 107/21 iz l. 1923. *** »Službeni list« št. 62/9 iz 1. 1931. Clen 2. Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kolikor ne veljajo v naslednjem za nje posebni predpisi, kramarske obratovalnice in branjerije smejo biti odprte poleti in pozimi od 7. do 12.30 ter od 14. do 19.30 ure, izvzemši okoliš uprave policije v Ljubljani ter pred-stojništev mestne policije v Celju in v Mariboru, kjer se te obratovalnice poleti popoldne odpirajo ob 15. uri. Člen 3. V vaseh se smejo obratovalnice iz čl. 1. in 2. odpirati zjutraj pol ure prej in zapirati zvečer pol ure lcesneje. Člen 4. Prodajalnice presnega sadja in presne zelenjave, prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, prodajalnice kruha in peciva ter prodajalnice medičarskih izdelkov smejo biti odprte vse leto od 6. do 20. ure ter velja ta obratovalni čas tudi za dostavljanje tega blaga po hišah. Člen 5. Slaščičarne smejo biti odprte vse leto od 7. do 21. ure. Člen 6. Prodajalnice presnega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. in od 16. do 20. ure. Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo vršiti od 4. ure, vendar mora biti lokal za stranke tedaj zaprt. Člen 7. Prodajalnice svežega cvetja in bonboniere sinejo bili odprte vse leto od 7.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure. Člen 8. Trgovinsko obratovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, v vežah, hodnikih in barakah ni dopustno v času, ko morajo biti zaprte druge trgovinske obratovalnice za dotično blago. Člen 9. Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah je pred 7.30 uro in po 18. uri prepovedano. Izjemoma je dopustno prodajanje novin, revij, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve in sladoleda, presnega in posušenega sadja ter kuhanih klobas po ulicah od 5. do 22. ure. Po javnih lokalih se smejo prodajati novine, revije in časopisi do 24. ure, kočevski predmeti, cvetlice, predelano sadje in presno sadje ves čas, dokler so javni lokali odprti. Clen 10. Za prodajanje na trgih (v tržiščih) in ob tržnem času veljajo predpisi, izdani od pristojnih oblastev za ureditev tržnega prometa. Člen 11. Bančne in zavarovalne .poslovalnice, posojilnice in slična podjetja, pisarne industrijskih podjetij, ki niso na sedežu tvornice, veletrgovine in njihove pisarne, poslovalnice in skladišča agenturnih in komisijskih trgovin ter blagovne razpošiljalnice smejo biti odprte vse leto od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno nedeljeno obratovanje, vse leto od 7.30 do 14. ure. Ta čas velja tudi za uvedene »angleške sobote«. Člen 12. Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni smejo obratovati poleti od 5. do 20., pozimi od 6. do 19. ure. Člen 13. Potovalne pisarne in agenture, ki se bavijo s prodajo vozovnic, smejo biti odprte vse leto od 7. do 20. ure. Obrtne obratovalnico. Člen 14. Obrtne obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte vse leto od 7. do 12. in od 14. do 19. ure; v vaseh smejo biti odprte zjutraj 1 uro prej in zaprte zvečer 1 uro kesneje ter obratovati tudi čez poldne. Člen 15. Brivske, frizerske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice smejo biti odprte vse leto od 7.30 do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice ves dan zaprte, z zgornjim opoldanskim odmorom do 21. ure. Člen 16. Obratovalnice za likanje perila ter čiščenje in barvanje oblek smejo ob sobotah in pred prazniki, ko morajo biti ves dan zaprte, obratovati do 21. ure. Člen 17. Pekarne smejo obratovati vse leto od 4. do 20. ure, ob sobotah do 16. ure, pri dveh izmenah do 20. ure. Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristavlja-nje kvasa in mešanje testa se smejo pričeti ob 1. uri in se sme v ta namen zaposliti potrebno osebje. O številu potrebnega osebja odloča v spornih primerih občno upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju delodajalske in delojemalske zbornice. Raznašanje kruha in peciva se ne sme pričeti pred 6. uro. Člen 18. V slaščičarskili delavnicah se sme obratovati od 5. do 16. ure. Člen 19. V mesarskih delavnicah, v katerih se kolje živina in predeluje meso, se sme obratovati vse leto od 4. do 17. ure, pri dveh izmenah pomožnega osebja do 20. ure. Člen 20. Opravljanje obhodnih obrtov (brusaškega, dežnikar-skega, steklarskega, vezanja loucev in slično) je po 18. uri prepovedano. Izjemne določbe. Clen 21. Čez poldne smejo biti odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor ni to vsebovano že v določilih prednjih členov: 1. če se mora delo v obratovalnici neizogibno nadaljevati čez poldne, da se prepreči kvarjenje blaga, izpostavljenega atmosferskim vplivom; 2. ob dneh letnih in mesečnih sejmov ter ob dneh tedenskih sejmov, če ni teh več nego 3 na teden; 3. če se obratovalnica seli. Dovolila za primere iz točk 1. in 3. daje pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje. V teh primerih je zabranjena prodaja blaga. Dalje smejo biti odprte čez poldne podkovalnice konj in avtomehanske obratovalnice, če je treba izvršiti ne-odložno irr nujno popravilo vozil in avionov ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli. Isto velja za oskrbo motornih vozil in avionov z mazilom in pogonskim sredstvom. Člen 22. V zdraviliščih, kopališčih in uradno priznanih letoviščih smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice po potrebi in po odobritvi kraljevske banske uprave, oddelka za trgovino, obrt in industrijo, za čas, dokler traja uradna sezona, odprte najzgodneje od 4. ure in naj-kesneje do 23. ure, čez poldne pa morajo biti tudi v tem primeru zaprte najmanj 1 uro. Isto velja za bančne poslovalnice v teh krajih in v tej dobi. Člen 23. Neomejeno smejo biti odprte zvečer trgovinske in obrtne obratovalnice: 1. ob višji sili; 2. če je treba preprečili izvestno škodp, ki preti do-tični obratovalnici; 3. ob inventariziranju obratovalnice; 4. če se obratovalnica seli; 5. za čiščenje obratovalnice in urejanje izložb; 6. prevažanje blaga z vozovi ali čolni, kakor tudi natovarjanje in raztovarjanje ladij in prevažanje blaga, ki se rado kvari, živili živali in žive perutnine na tržišča ali za nadaljnji transport po železnici ali z ladjo. V primerih pod 3. in 4. je treba dovoljenja pristojnega občnega upravnega oblastva I. stopnje. V vseh teh primerih ni dovoljena prodaja blaga. TL Oh nedeljah in praznikih. Trgovinske in obrtne obratovalnice. Člen 24. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, kolikor niso v naslednjem dovoljene izjeme. Člen 25. Ob nedeljah smejo biti odprte in obratovati: a) največ dve uri dopoldne: Vse trgovinske in obrtne obratovalnice v ostalih krajih, izvzemši okoliš uprave policije v Ljubljani in predstojništev mestne policije v Celju in v Mariboru ter mesto Kranj z okolico 5 km. Obratovalnice se morajo zapirati pozimi najkesneje ob 11. uri, poleti pa najkesneje ob 10. uri. Točna določitev časa se prepušča občnim upravnim oblastvom prve stopnje po zaslišanju občinske uprave ter krajevnih delodajalskih in delojemalskih organizacij. b) ob nedeljah dopoldne: 1. podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni; 2. prodajalnice pekarskih izdelkov; 3. prodajalnice presnega in povojenega mesa ter klobas od 5. do 10. ure; vendar velja to za okoliš uprave policije v Ljubljani le za čas od 1. aprila do 1. novembra, dočim velja za ostali čas popoln nedeljski počitek; 4. obratovalnice z življenskimi potrebščinami (člen 38.); one, ki prodajajo tudi drugo blago, morajo biti zaprte; 5. prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov; 6. cvetličarne; 7. brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa, izvzemši okoliš mesta Ljubljane ter predstojništva mestne policije v Mariboru. c) ob nedeljah ves delovni čas: '1. slaščičarne; 2. fotografske obratovalnice in obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne bavijo s prodajanjem drugega blaga. V krajih, kjer ni obratovalnice za pogrebno opremo, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo; 3. obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajo novin, revij in časopisov; 4. zgolj barake in stojnice pri cerkvah za prodajo slik in drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač, alve, sladoleda, medičarskih izdelkov in kruha ob cerkvenih slavjih, proščenjih in drugih verskih praznikih, ko se zbirajo v izrednem številu ljudje iz daljne okolice. V vaseh, trgih in mestih z največ 5.000 prebivalci je dovoljeno, da so ob teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice; 5. vse trgovinske in obrtne obratovalnice: a) poslednjo nedeljo pred božičem; b) če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek; c) če se ob teh dneh obratovalnica seli; č)> ob višji sili; d) za prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih Običajih stanovalci selijo in je nedelja na poslednja 2 •dneva ali na prve dneve v mesecu. č) ob nedeljah neomejeno: delo ob natovarjanju in raztovarjanju blaga pri železnicah ali v rečnih pristaniščih in prevažanje blaga z vozovi ali čolni, kolikor bi določali železniški in ladijski predpisi tako delo ob izrednem času ali bi ga odrejali kot izjemen ukrep. Člen 26. Grafična podjetja za tiskanje dnevnih listov smejo bili po potrebi ob nedeljah odprta in obratovati največ 6 ur po posebni odobritvi pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje. Clen 27. Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah: a) ves dan: 1. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra), 2. na dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra); b) v času med slovesno službo božjo, a največ dve uri: 1. na Vidov dan (28. junija); 2. na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija). Točni čas odpiranja in zapiranja obratovalnic določi Za vsak kraj pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje v času, ko se običajno opravlja služba božja. Clen 28. Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte: a) ves dan: 1. na novega leta dan (1. januarja); 2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja); 3. na Telovo; 4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra); 5. na božični dan (25. decembra); b) popoldan: 1. na praznik sv. Jožefa (19. marca), z omejitvijo, da to ne velja za sreza murskosoboški in dolnje-lendavski; 2. na veliki petek v srezu murskosoboškem; 3. na drugi velikonočni dan; 4. na praznik vnebohoda; 5. na drugi binkoštni dan; 6. na dan sv. Petra in Pavla (29. junija); 7. na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta); 8. na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra); 9. na drugi božični dan (26. decembra). Clen 29. Določbe členov 25., b) do č), in 26. veljajo analogno tudi za državne in verske praznike, izvzemši prvi. božični dan. Clen 30. Na badnji dan (24. decembra) in veliko soboto morajo biti obratovalnice iz člena 11. zaprte ves popoldan, obratovalnice iz členov 1. in 14. ob 17., obratovalnice iz Členov 2. in 15. pa ob 19. uri. Clen 31. '°‘ V krajih s prebivalstvom različnih veroizpovedi morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice brez razlike zaprte po predpisih te naredbe tudi ob spredaj navedenih praznikih rimskokatoliške veroizpovedi, če Pripada večina prebivalstva v dotičnem kraju tej veroizpovedi. Clen 32. V času, ko je ob nedeljah in praznikih prodajanje dovoljeno, se smejo kruh in ostalo pecivo, meso, poslastice, mleko in mlečni izdelki raznašati iz delavnic in prodajalen po hišah. Prav tako je dovoljeno poleti ob teh dneh ves dan dovažati pivo, led, sodavico, rudninske vode in podobne proizvode. Clen 33. Krošnjarjenje in izvrševanje obhodnih rokodelskih obrtov ob nedeljah in praznikih iz členov 27. in 28. sta prepovedani. Izjemoma se dovoljuje tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in javnih lokalih cvetlice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in posušeno sadje in kuhane klobase, in sicer, če se omejuje to prodajanje samo na te predmete, poleti pa ob istih pogojih še brezalkoholne pijače, alvo, sladoled, in ostale medi-čarske izdelke. Prodajati po ulicah in javnih lokalih novine, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneli do 23. ure. Clen 34. „ Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljah in praznikih, navedenih v členih 27. in 28., vsako klanje živine in perutnine v času, dokler so obratovalnice odprte, razen če gre za zakol v sili. Člen 35. Ob nedeljah je ves dan prepovedano v pekarnah in pekovskih delavnicah izdelovati kruh in ostalo pecivo. Izjemoma se sme opravljati to delo: 1. poslednjo nedeljo pred božičem; 2. v bolniških, zdraviliških in sanatorijskih pekarnah, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav. C. Občne določbe. Clen 36. Določila te naredbe se nanašajo na vse trgovinske in obrtne obratovalnice (podjetja) na področju Dravske banovine, neglede na to, ali pripadajo privatnim osebam ali javnim podjetjem in neglede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osebje ali ne. Kot obratovalnice se smatrajo: prodajalnice, poslovni lokali, trgovinske pisarne, delavnice in obrtna skladišča. Za trgovinske obratovalnice se smatrajo tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice. Clen 37. Ne velja pa ta naredba za: a) lekarne; b) podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, javno postrežništvo, ka- \ kor: čistilci, nosači itd. ter garaže; c) prodajalnice novin in drugega (drobnega in pisalnega pribora), brivske in frizerske obratovalnice na železniških postajah, kakor tudi za prodajo kolačev, čokolade in drugih sličnih poslastic na postajnih peronih; č) prodajanje čokolade, kolačev, čaja in drugega v bioskopihs koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in tem podobnih lokalih, kamor smejo prihajati samo osebe, ki so plačale vstopnino; d) industrijske obrate; e) pogostinske obratovalnice (hotele), restavracije, gostišča, gostilnice, kavarne, penzije, buffete, ljudske kuhinje, krčme in drugo iz §§ 7(i., odst. (*), in 448., odst. (l), obrtnega zakona. Zanje veljajo posebni predpisi; f) veleprodaja in maloprodaja monopoliziranih predmetov. Clen 38. Za obratovalnice z življenskimi potrebščinami se smatrajo one obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem lahko pokvarnih viktualij, kakor: presne zelenjave, presnega sadja, jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklane perutnine in divjačine. Clen 39. V času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Stranke, ki se zatečejo v tem času v prodajalnih prostorih, morajo biti postrežene, a ta pasel redoma ne sme trajati dalj ko četrt ure po času, določenem za zapiranje obratovalnice. Lastniku obratovalnice in njegovim rodbinskim člar nom je dovoljeno bivati in delati v obratovalnici tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta. To pa ne velja za obratovalnice iz čl. 17. V obrtnih obratovalnicah, v katerih po naravi proizvajanja iz higienskih razlogov ni mogoče delali ob zaprti obratovalnici, se opravljajo posli ob odprti obratovalnici, toda brez pomočnika ali vajenca. Prav to velja tudi za obrtne posle, ki se opravljajo na odprtem prostoru. Clen 40. Ce se opravlja v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več \ rst dela, za katere je določen različen delovni čas, velja za ta lokal, odnosno za vse te lokale delovni čas one vrste dela, ki se opravlja v njem, odnosno v njih, za katero je predpisan krajši delovni čas. Clen 41. Za poletje se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimo pa čas od 1. oktobra do 31. marca. Clen 42. Glede delovnega časa pomožnega osebja, nadurnega dela ter odmora in glede zaposlenja žen in otrok v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah veljajo določbe uvodoma omenjene ministrske uredbe. Prekrške predpisov o delovnem času pomožnega osebja kaznuje kraljevska bat s!;a uprava (oddelek VI.j. proti katere razsodbi se more prizadeti pritožiti na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v roku 14 dni od dneva razsodbe. Izrečene kazni gredo v dobro državnega zaklada. C. Kazenske določbe. Clen 43. Ont lastniki obratovalnic, ki imajo protivno predpisom te uaredbe svoje obratovalnice odprte izven časa. določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od Din 50'— do Din 3.000'— sorazmerno z obsegom obratovalnice. Prekrške predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna občna upravna oblastva. Zoper njihove razsodbe je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva priobčitve na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine, katere odločba je izvršna. V primeru neizterljivosti se denarna globa izpre-meni v zaporno kazen analogno predpisom obrtnega zakona. Pravica, naznaniti prekršitev predpisov te naredbe, gre vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam. Clen 44. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. D. Sklepna določba. Clen 45. Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Z njo se nadomesti naredba bana Dravske banovine z dne 6. maja 1930, »Službeni list« štev. 5/2, za območje srezov Črnomelj in Metlika pa medtem že razveljavljena naredba velikega župana zagrebške oblasti z dne 19. oktobra 1929, štev. 68.560/X, odnosno bana Savske banovine z dne 20. decembra 1929, štev. 5570/VJ. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. novembra 1934. Ban: Dr. Marušič s. r. 733. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z,odlokom kralj, banske uprave Dravske bandvine v Ljubljani z dne 22. novembra 1934, I. No. 8612/1, je bil Vukmanovič Branko postavljen za upravno-pis. uradnika devete položajne skupine pri omenjeni banski upravi. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 1477/3, je bil A č k o Dragotin, dnevničar-zvaničnik pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu, postavljen za zvanič-nika tretje položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8719/1, je bila Petrovič Angela, dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Ptuju, postavljena za zvaničnico tretjo položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 24. oktobra 1934, I. No. 7210/2, je postavljen Pokorn Ivan, banovinski sekretar V. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega svetnika v IV/2 položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave z dne 31. oktobra 1934, I. No. 2316/3, je bila postavljena Veranič Justina, banov, zvaničnica II. položajne skupine s plačo 2. period, poviška, za banov, upravno-pisarniško uradnico X. položajne skupine s plačo 2. period, poviška pri upravi splošne bolnice v Mariboru. • Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8715/1, je bila Lavrančič Zoža, banovinska dnevničarlca-zvanič-nica pri banski upravi v Ljubljani, postavljena za banovinsko zvaničnico tretje položajne skupine pri banov, hiralnici v Ptuju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8716/1, je bil Majdič Fortunat, banov, dnevničar-zvaničnik pri banski upravi v Ljubljani, postavljen za banov, zvaničnika tretje položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odloko mkraljevske banske uprave z dne 9. novembra 1934, I. No. 8474/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podala Uran-Pihler E 1 z a, banovinska zvaničnica TIL položajne skupine s prvim periodskim poviškom v banovinski hiralnici v Ptuju. * Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 21. novembra 1934, I. No. 8671/1, je bila upokojena Soline Ana, banov, služitelj I. položajne skupine s prvim periodskim poviškom pri ban. hiralnici v Ptuju, s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih. 734. Razne objave iz „Službenih novin“. Številka 204 z dne 5. septembra 1934. Z odlokom generalnega direktorja z dne 27. avgusta 1934 in na podstavi pooblastila ministra za promet pod M. s. št. 13.254/34 so bili premeščeni: b) na prošnjo: Marinič Andrej, vlakovodja VIII. položajne skupine postaje Maribor glavni kolodvor, v postajo Ljubljana glavni kol.; Balog Šandor, strojevodja IX. položajne skupine kurilnične izpostave Velenje, v strojno delavnico Celje; Štajer Alojz, strojevodja IX. položajne skupine kurilnične izpostave na Zidanem mostu, v kurilnico v Mariboru; Poznič Viktor, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnične izpostave Zidani most, v kurilnico Ljubljana I. glavni kol.; Mesec Martin, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnične izpostave Zidani most, v kurilnico Ljubljana I. glavni kol.; Mlakar Albin, nadzornik proge IX. položajne skupine s službenim mestom v Logatcu, 2. sekcije za vzdrževanje proge, v Ljubljano glavni kol.; Glažar Franc, nadzornik proge IX. položajne skupine v Džurmancu, 3. sekcije za vzdrževanje proge, v Logatec, 2. sekcijo za vzdrževanje proge. Številka 205 z dne 6. septembra 1934. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 14. avgusta 1934, O. št. 16.590, je bil postavljen dr. K a j z e 1 j Vladimir, uradniški pripravnik občne državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika Vlil. položajne skupine iste bolnice. Številka 206 z dne 7. septembra 1934. Z odlokom generalnega direktorja z dne 27. avgusta 1984 in na podstavi pooblastila ministra za promet pod M. s. št. 13.254/34 je bil premeščen na prošnjo Ladih Alojzij, pomožni prometnik X. položajne sl upine postaje Sečanj iz področja direkcije državnih železnic v Subotici, v postajo Rogatec v področju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Številka 207 z dno 8. septembra 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. julija 1934 je bil razveljavljen ukaz z dne 26. junija 1934, s katerim je bila premeščena Saršon-Š p e c 1 e r Friderika, nastavnica meščanske šole, v službi pri ženski učiteljski šoli v Ljubljani, v moško učiteljsko šolo v Ljubljani. Z odlokom ministra za promet z dne 1. a,Tgusta 1934, P. t. štev. 58.389, so bili postavljeni: za p. t. uradnika VIII. položajne skupine: pri pošti in telegrafu Ljubljana 2 Fajdiga Hinko; pri pošti in telegrafu Maribor 1 Korošec Natalija, pomožna p. t. uradnika IX. položajne skupine istih pošt in telegrafov; za p. t. manipulante IX. položajne skupine: pri pošti in telegrafu Devica Marija v Polju Juh Avguština, pri pošti in tefegrafu Maribor 1 Pajtler Romana, pri pošti in telegrafu Maribor 3 Mirtič Kristina, pri pošti in telegrafu Ptuj Kurinčič Pavla, dosedanji pomožni p. t. manipulanti X. položajne skupine istih pošt in telegrafov. Številka 208 z dne 10. septembra 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. avgusta 1934 je napredoval dr. Heric Mat- ko, direktor realne gimnazije v Mariboru in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje, v III. položajno skupino 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1934 je bil izpremenjen na predlog ministra za prosveto ukaz z dne 5. junija 1933, S. n. št. 18.631, s kateri m je napredoval Dojčinovič M i h a j 1 o v VI. položajno skupino kot nastavnik deške meščanske šole v Mariboru, tako, da napreduje imenovani z dnem 5. junija 1933. v VI. položajno skupino kot učitelj osnovne šole v Mariboru, prideljen v službovanje deški meščanski šoli v Mariboru. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1934 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Kobau Amalija, učiteljica v Kostanjevici in uradnik V. položajne skupine; Vogrinec Josipina, učiteljica pri Sv. Antonu v Slov. goricah, uradnik V. položajne skupine; Klemenčič Karolina, učiteljica v Novem mestu in uradnik V. položajne skupine; Potočnik Alojzij, učitelj v Ljubljani in uradnik V. položajne skupine, in sicer z dnem 2. februarja 1934, ko je nastopil primer po §§ 104., t. 4., in 106., odst. 2., zakona o uradnikih; Bačič Marija, učiteljica pri Sv. Juriju, srez murskosoboški, in uradnik VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom z dnem 5. junija 1933, ko je nastopil primer iz §§ 104., t. 4., in 106., odst. 2., zakona o uradnikih. Z odlokom ministra za prosveto z dne 10. avgusta 1934, O. n. št. 41.028, je bila upokojena na osnovi §§ 104., t. 3., 4., in 105., odst. 2., in 106., odst. 2., zakona o uradnikih z dnem 17. junija 1934 Maraž Zofija, otroška vrtnarica v Novem mestu in uradnik VIII. položajne skupine. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 24. avgusta 1934, I. št. 29.194/0, je napredoval Puc Miroslav, kontrolor mer pri oddelku kontrole mer in dragocenih kovin v Mariboru, v VIII. položajno skupino. 'Z odlokom ministra za finance z dne 27. avgusta 1934, št. 34.247/1, je bil upokojen J e k 1 e r Franjo, pomožni carinik IX. položajne skupine carinarnice Dravograd-Meža, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Številka 209 z dne 11. septembra 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. avgusta 1934 so bili odlikovani na predlog ministra za finance: z zlato kolajno za vestno službovanje Roš Boris, poslovodja, s srebrno kolajno za vestno službovanje pa Snoj Martin, rezač tobaka in Zupanc Franc, pobirač tobaka, vsi pri tobačni tovarni v Ljubljani. Z ukazom Njeg*vega Veličanstva kralja z dne 27. avgusta 1934, št. 22776/1 V, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu Bra-j a n Ivan, carinski kontrolor centralne carinske blagajne v Ljubljani. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 1. septembra 1934, št. Kus 1192/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje knjige »Nova z e m 1 j a« od Fjodora Glatkova, ki se tiska v Zagrebu. Odobritev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 4. septembra 1934, I. št. 38700, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati list » P o s 1 e d n j i j a Novost k, ki izhaja v ruskem jeziku v Parizu, z odlokom z dne 4. septembra 1934, I. št. 38699, pa ročni molitvenik »Jezus S z i v e« v izdaji Atheneum Irodalmi — Budapešt. Številka 210 z dne 12. septembra 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. avgusta 1934 so napredovali: dr R e b e r n i k Jakob, zdravstveni svetnik zdravstvenega doma v Celju iz V. v IV. položajno skupino 2. stopnje, d r, Demšar Jernej, šef oddelka občne državne bolnice v Ljubljani, iz 2. stopnje IV položajne skupine v 1. stopnjo, dr. P a n c e - K e n k Tekla, zdravstveni pristav VIII. položajne skupine zdravstvenega doma v Tržiču, v VIL položajno skupino, ing. Baraga Evgen, pristav Vlil. položajne skupine pri kralj, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za višjega pristava VIL položajne skupine istotain. Z odlokom ministra za finance z dne 27. avgusta 1934, štev. 126800/11, je napredoval pri dravski finančni direkciji v Ljubljani Končan Alfonz, pomožni knjigovodja IX. položajne skupine, za knjigovodjo VIII. položajne skupine. številka 211 z dne 13. septembra 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1934, št. 77388, so napredovali: v III. položajno skupino 1. stopnje d r. G a b e r M i 1 k o, sodnik apelacijskega sodišča 111. položajne skupine 2. stopnjte v Ljubljani in Lavrenčak Viljem, državni tožilec III. položajne skupine 2. stopnje v Ljubljani; v III. položajno skupino 2. stopnje: dr. Stojkovič G a š p a r, sodnik apelacijskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, Jerman Jakob, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, Kacjan Anton, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Novem mestu, Trinkaus Ivan, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljutomeru, Kompara Fran, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje na Vranskem. Številka 212 z dne 14. septembra 1934. Razveljavljeni ukazi o odlikovanju. Na zahtevo ministrstva za notranje posle je pisarna krajjevskih redov razveljavila ukaz o odlikovanju z dne 13. decembra 1931, III. št 68703, kolikor se nanaša na odlikovanje z zlato kolajno za državljanske zasluge: Šmida Franca, mlinarja iz Žibercev, S e m l i č a Franca, poljedelca iz Zepovcev, S e m 1 i č a Jo ž e t' a, posestnika, iz Zepovcev, Križaniča Lovrenca, posestnika iz Mote, Molih a Franca, tesarskega mojstra iz Zepovcev, ŠmidaJožefa, posestnika iz Zibercev in’ Žižek a Jakoba, posestnika iz Apač, ki je bil odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge, vseh iz ljutomerskega sreza. Številka 213 z dne 13. septembra 1934. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 8. septembra 1934., št. Kns 1350/34 na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje tednika »Istra« št. 35 z dne 7. septembra 1934, ki izhaja v Zagrebu. Številka 124 z dne 17. septembra 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1934, št. 77886, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu dr. Lavrenčič Matija, starešina sreskega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Žužemberku. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1934 je napredovala v V. položajno skupino T a v č a r M arija, nastavnica 1. deške meščanske šole v Ljubljani, dosedanji uradnik VI. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934 je bil razveljavljen ukaz z drle 26. junija 1932, O. n. št. 49767, kolikor se nanaša na napredovanje Žužka Josipa, veroučitelja v Kranju v VIL položajno skupino. izdaja kraljevska hanska uprav« Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani« Tiska in ialaga; Tlakama Merkur d. d, ? Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Milialek v Ljubljani« SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 96. kosu V. letnika z dne 28. novembra 1934. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1000/42. 2739 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8.‘novembra do 14. nov. 1934.. Po nared bi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. inarca 1930, Srez * | Ostali 1 1 Na novo ; oboleli 33 u. XS O u> S s o . »•e c n -i — r 6 > Skupina tifuzuih bolezni. Brežice 0 — 5 — l Celje 2 2 — — 4 Dolnja Lendava .... 2 2 4 — — Kranj . 2 1 — — 3 Konjice 2 — — — 2 K rško 2 — 1 — 1 Ljubljana (srpz) .... 3 — 2 — 1 Ljubljana (mesto) . . . 1 1 — — 2 Ljutomer 1 — — — 1 Murska Sobota — 1 — — 1 Novo mesto 3 — 1 2 Vseka . . | 24 | 7]13 Griža. — Djsenteria. !- 18 Dolnja Lendava .... 26 1 3 24 Krško 3 l — 2 2 Litija 3 — 2 — 1 Ljubljana (srez) .... 2 — 1 — 1 Ljutomer ..... 14 4 — 10 Murska Sobota 1 — 1 — — Novo mesto 6 1 4 — 2 Ptuj (1 4 — 2 Radovljica 1 — — — 1 Vsega . | 61 Skr lati uka. — Scar 3 | 19 afina. 2 43 Celje 1 1 — — 2 Dolnja Lendava .... 21 — 1 — 20 Kamnik 1 — — — 1 Kranj — 1 — — 1 Konjice 1 — — — 1 Krško 1 — — — 1 La', ko ........... 2 — 1 — 1 Litija ........... 1 1 — — 2 Logatec 1 — — — 1 Ljubljana (srpz) .... 5 1 1 — 6 Ljubljana (mesto) . . . 6 3 o — 7 Ljutomer . . . 2 4 — — 6 Maribor desni breg . . 4 5 — — 9 Maribor levi breg . . . 3 — 1 — 9 Maribor (mesto) .... 10 — 4 — G Metlika o — — — 2 Murska Sobota 1 1 1 — 1 Prevalje 2 — — — 2 Ptuj 2 — 1 — 1 Slnvenjgradec 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšah . . . 2 — — — 2 Vsega . Ošpice. — M 69117 )rl>illi. 74 Litija 1 5 _ 1 6 -f - Ptuj 18 3? 1 12 38 Vsega . . | 23 32 | 17 -1 38 Srez Ostali > — O OJ c O z ° Ozdravelij Ul S 13 O - *sr*e C JjC Vsega . . |l88 | 67 Sen. — Erysipelas. Gl a 191 Brežice 1 — 1 — Celje (mesto) — 1 — — i Črnomelj — 1 — — i Konjice 1 — 1 — Krško . 2 — 1 — i 1 i Ljubljana (mesto) . . . ! 1 — — 2 Ljutomer .... 1 — 1 — — Maribor levi breg . . . 3 1 2 — 2 Maribor (mesto) .... 1 — 1 — — Murska Sobota — 1 — — 1 Novo mesto 1 1 — — 2 Prevalje 1 — 2 Radovljica 2 1 2 1 Vsega 15 | v| 9 1 12 Krčevita odrevenelost. - - T e ta n us Celje 1 1 Kamnik 1 — 1 Prevalje — 1 1 Šmarje pri Jelšah . . . 1 - — — 1 Vsega Otručičua vročica puerpera 3 is. 1 Se 1 ns>s 1 2 Kranj _ 1 — 1 Krško 1 — 1 Ljubljana (srez) .... 1 — 1 Murska Sobota ... j — 1 — 1 Vsega j 1 | 3 1 3 Liubljana, dne 19. novembra 1934. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, VIII. 212/20. 2772 Razglas. Na podstavi 51. 2. banske naredbe z dne 20. oktobra 1933, Vlil. No. 5879/1, je kraljevska banska uprava dopustila delovanje Hranilne posojilnice »Moj dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani, v vsem obsegu, izpolniti pa mora nastopne pogoje: a) Obrestna mera za hranilne vloge ne sme biti nižja kakor 8 °/o letno, obrestna mera za' posojila pa se mora ravnati po veljavnih ministrskih predpisih; b) hranilne vloge članstva se ne smejo vezati na daljši odpovedni rok kakor na 6 mesecev; c) posojila se ne smejo podeljevati po kakršnemkoli sistemu količnikov, žrebov ali slično, temveč samo po. prostem dogovoru; č) izstopajočim članom je vselej povrniti hranilne vloge in ostale vloge v celoti, ne da bi se jim s kakršnimikoli naslovi povračilo teh plačil prikrajše-valo, razen običajnih dajatev za manipulativne stroške v višini, ki jo računajo običajne hranilne in posojilne zadruge; d) če bi zadruga ne mogla zadostiti svojim obveznostim in bi zašla v težko-če, omenjene v § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, ima zadruga nemudoma postopati po določilih ministrske uredbe o zaščiti kreditnih zadrug z dne 22. novembra 1933, »Službeni list« 634/100. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ko priobči zadruga sklep, da je gorenje pogoje sprejela na znanje in s tem postane ta odlok pravnomočen, se bo odločilo še o prošnji na ukinitev komisariata. Zadruga je s sklepom odborove seje z dne 8. novembra t. 1. sporočila, da je gorenje pogoje sprejela. Kraljevska banska uprava je s sočasno odločbo ukinila komisariat. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 20. novembra 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev I Os 16/34. 2774 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Celju z dne 31. avgusta 1934, opr. štev. I Os 16/34—9, je bil Zajc Štefan, posestnik v Hramšah . št. 14, zaradi zapravljivosti omejeno preklican. Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Verdev Franc, posestnik v Hramšah št. 19. Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 21. novembra 1934. P 597/24—1. 2763 Oklic. Tožeča stranka Cizmazija Peter, pos. v Turnišču, sedaj v Franciji, ki ga zastopa dr. Pikuš Janko, od v. v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Cizmazija G i z e 1 i roj. Slamek, pos. iz Turnišča, sedaj neznanega bivališča v Severni Ameriki, radi Din 5.000'— s prip. k opr. št. P 597/34—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 12. decembra 1934 dop. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 20, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Šomen Matija, sodni uradnik v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne.imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 10. novembra 1934. * Og 30/34—2. 2755 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Toman Jakob, rojen dne 13. VIL 1883 v Vel. Pirešici, tja pristojen, posestnik v Arji vasi št. 50, je odrinil 7. aprila 1915 z 20. lovskim bataljonom na rusko bojišče, kjer je 13. VIL prišel v hudo bitko, v kateri je večina vojakov padla. Odtlej se Toman Jakob ni več oglasil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu zakona z dne 18. 111. 1918, št. 128 drž. zak., se uvaja na prošnjo njegove žene Toman Marije, posestnice v Arji vasi št. 50, p. Petrovče, postopanje za njegovo proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Toman Jakob so poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. avgustu 1935 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, o kom 783,980.000" (421,750.000-—l Razna pa v 308.412.326-48 j-39,321.401'92, 6.983,623.983-04 Obtok in obveze . . . 5.687,798.997-67 Celotno kritje . . . 35-55\'0 Kritje v zlato . . . 32'61 °/„ Obrestna mera: po eskomi tu........................ * po zastavah- na zlalo in vm-ante ...... 6 It It na vrednostne papirje . • . • » 7 h h * No. 1376/3—34. 2721—2 Razglas. Z vlogo z dne 4. novembra 1933 je zaprosi) Gerkman Ludvik iz Laškega, obč. Laško, za gradbeno dovoljenje in odobritev po zakonu o obrtih za preureditev dela prejšnje tovarne za usnje v tekstilno tovarno, v kateri bo pre-dilnica, tkalnica in barvarna. V ta namen se odrejata v smislu razpisa ministrstva za trgovino in industrijo z dne 25. avg. 1934, III. br. 8756, §§ 89. in 133., odst. 1., gradbenega zakona z dne 7. junija 1931 (»Služb, list« štev, 297/47—1931) in §tj 105., 100. in 109. zak. o obrtih z dne 5. nov. 1931 (»Služb, list« št. 572/76—1931) komisijski ogled in razprava na petek 7. decembra 1934 ob 7 uri 45 min. s sestankom udeležencev na kraju samem. .. Mejaši in drugi interesenti se vabijo* da se udeležijo komisijskega ogleda in razprave in podajo morebitni uguvore, kolikor jih niso vložili že prej, pri razpravi, ter se poznejši ne bodo upoštevali in se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z nameravano napravo; zaprošeno dovoljenje—odobrenje pa se bo izdalo, ako se tie pojavijo pomisleki javnega značaja. Načrti so do dne komisijskega ogleda pri sreskem načelstvu v Laškem med uradnimi urami razpoloženi vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Laškem, dne 17. novembra 1934. * No. 4852. 2762 Razpis. Občina Škofja vas, srez Celjb, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole z izpitom. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri podpisani občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«. Občina Škofja vas, srez Celje, dne 24. novembra 1934. Štev. 5409. 2754 3-1 Razpis nabave drv in premoga. Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje v smislu čl. 13. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe i nabave« zak. o drž. računovodstvu ter čl. 89. istega zakona: I. pismeno ofertno licitacijo za dobavo bukovih (lrv in premoga v času od I. janarja 1935 do 31. marca 1935, in sicer na dan 29. decembra 1934 ob II. uri v upravni pisarni. Ce bi prva licitacija ne uspela, bo II. licitacija dne 21. januarja 1*1,35.., Vse informacije in pogoji se dobe pri upravi. Državno zdravilišče za tuberkulozo v Topolšici, dne 20. novembra 1934, Broj: 44.096/1934. 2765 Oglas jeftimbe. Predmet; Štampanje službenog glasila Središnjeg uretla za osiguranje radnika »Itadnička Zaštita« u 1935. godini. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu izdaje svoj službeni glasnik »Radnička Zaštita«, socijalno-političku reviju, redovno mesečno jedanput u 2.800 odnosno 3.000 priineraka, format 20X28 cm, godišnje izmedju 800 do 1000 stranica na boljem betom papiru (papir C tvar 58/84—36 kg) i boljem omotnom papiru (omotni papir 70/100— —100 kg; u raznim bojama). Cela naklada pojedinog broja »Radničke Zaštite« mora biti Središnjem uredil za osiguranje radnika v Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/1II., dostavljena naj-dalje u roku od 15 dana računajoči od dana pritnitka poslednjeg rukopisa za odnosni broj. 1. U koliko bude dostalac-štampar izven Zagreba ima se naklada otštam-pati u roku od 18 dana računajuči od primitka poslednjeg rukopisa. Dostalac-štampar izven Zagreba biče dužan ot-premiti list na pojedine pretplatnike na adrese i u količinama označenim po Uredništvu lista izraviio sa svojeg po-slovnog nastana. Preostalu naklado imade dostaviti Središnjem uredu za osiguranje radnika. Za slučaj prekoračenja toga roka ustanovljuje se penale sa Din 1.000*— (slovima: jedna tisoča dinara) za svaki dan prekoračenja gor-njeg roka. Za štampanje >Ka*lničkc Zašiitc« u godini 1935 raspisuje se ovime prva javna ofertalna pismena licitacija, koja če se održati u petak, 14. decembra 1934 god. u uredskim prostorijama Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/111. u 11 sati, do kojega se roka imadu zapeča-čene pismene ponude predati u urudž-benom zapisniku (delovodnom protokolu) potpisanoga ureda (soba broj 305). Na omotu z apečačene kuverte valja označivati: »Ponuda za štampanje »Rad-ničke Zaštite« na broj 44.096/1934.« 2. U koliko je ponudjač-štampar izvan Zagreba ima u ponudi zasebno označiti cenu za naplatu troškova dostave ručnih otisaka na korekturu i revizije; cenu naplate evpedicije lista na pojedine pretplatnike i cenu naplate dostave preostale naklade Središnjem uredu za osiguranje radnika; ove dve poslednje cene .imaju se ustanoviti za svakih 100 komada brojeva »Radničke Zaštite«. Primečujemo, da se zaslužbina ispla-čitje po urednoj dostavi i preuzeču cele naklade odnosnog broja »Radničke Zaštite« na račun i priznanicu taksi ranu propisano sa državnom i banovinskom taksenom markom Savske banovine uz odbitak 1 °/o od brutto iznosa zaslužbi-ne u ime ugovorne takse (taksa od pravnog posla) u korist države, te 0*50°/o u ime banovinske prenosne takse u korist Savske banovine. Za slučaj poviše-nja ovih taksa ili ostalih javnih dažbi- na iste snosi dostalac — dobavljač — u koliko se budu morale naplačivati. Središnji ured za osiguranje radnika nije dužan prihvatiti najjeftiniju ponu-du, te svoju odluku nije dužan obrazložiti. Ponuda se imade staviti na propisa-nom formulam, koji se dobiva zajedno sa oglasom jeftinbe kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika, soba broj 305, uz cenu od Din 10*— zajedno sa dva broja »Radničke Zaštite«, koja služe kao uzorak glede vrsti papira i oblika lista. Uz ponudu valja staviti i propi-sane uzorke papira. Sve eventualne potrebne daljnje upu-te i informacije dobivaju se usmeno kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika, Mihanovičeva ul. 3/V., soba broj 526 (Uredništvo »Radničke Zaštite). Godišnja vrednost brutto zaslužbine štampanja »Radničke Zaštite« iznosi ca. Din 300.000—. Ponude imadu biti taksirane po T. br. 25 Taksene tarife Zakona o Taksama sa državnom taksenom markom od Din 200*—, te taksenom markom Savske banovine od Din 100*—, jer se inače ponuda neče u obzir uzeti. (Ponudjači izvan područja Savske banovine morfiju poslati odgovarajuči iznos od Din 100*— u gotovom novcu za nabavku banovinske tasene markice Savske banovine prije otvaranja ponuda u slučaju, ako lianov. taksu Savske banovine ne nale-pe na ponudi.) Ponudjač je dužan komisiji za otva-ranje ponuda predočiti na dan licitacije pre otvaranja ponuda uverenje nadležne komore (esnafa, sindikata) o pravu učestvovanja kod javnih licitacija i podobnosti; nadalje uverenje nadležnog Okružnog ureda za osiguranje radnika o tom, da je platio sve dospele propi-sane mu prinose osiguranja; te potvrdu blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika o položenoj kauciji, ili sva ta uverenja priklopiti ponudi, ako lično ne prisustvuje otvaranju ponuda na dan licitacije. Svaki ponudjač ostaje svojom ponu-dom u obvezi 30 dana od dana održane licitacije, te imade na dan licitacije do 10 sati položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika, Mihanovičeva ul. 3/IV., soba broj 421, kauciju, koja iznosi za naše državljane 1'5.000 dinara, a za strane državljane 30.000 dinara u gotovom novcu ili u državnim ,i državom garantovanim vrednosnim pa-pirima po službeno utvrdjenom kurzu sa strane Ministarstva finansjja. Ponude, koje ne budu podnešene na propisanom formularu. ili ne budu propisano taksirane; zatim neodredjene, primljene nakon započetka licitacije i otvaranja ponuda; telegrafske i naknadne ponude neče se uzeti u obzir. Iz kancclarije Središnjeg ureda za osi-guranjc radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III., dne 23. novembra 1934. Broj 43.968/1934. 2753 Oglas jeftimbe. Predmet: Dobava sanitarnih potrep-ština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika. Mesni organi Središnjeg ureda za osiguranje radnika treba ju pobrojane u formularu ponude za povremeno snabde-vanje svojih ambulanata, sanatorija, Ije-čilišta, bolnica, oporavilišta i članova sanitarne potrepštine (utenzilije) kroz pola godine i to: 1. Collempiastrum adhaesivum doma-čeg porekla, razne duljine i širine; 2. svijetle, tamne i zelene zaštitne na-očale; 3. suspenzorija; 4. potpasača (utege) za kilu; 5. kapala (pipete) za oči; 6. štrcaljke za kapavac (triper); 7. irigatora; 8. toplomjera; 9. staklenih štapiča za oči; 10. trbušnih flanelastih ovoja; 11. uložaka za cipele; 12. trbušnih pojasa; 13. napršnjaka iz patent gume, tanke gume i kože; 14. gumenih ruka vica; 15. kesica za led; 16. kirurške svile; 17. gumenih earapa; 18. rekord igala; 19. rekord štrcaljki itd. sve u nepredvidljivoj večoj i manjoj količini. Za povremenu dobavu ove robe raspisuje se ovime prva javna pismena ofertalna jeftimba na dan 28. decembra (petak) 1934 u 11 sati, do kojega se roka imadu zapečačene pismene ponude predati u uručbenom zapisniku pot-pisanog ureda (soba broj 305). Na omotu zapečačene kuverte valja označiti: »Ponuda na broj 43.908/1934 za dobavu sanitarnih potrepština«. Sve ponudjene cene imadu se razumevati franco pakovanje, franco pošta-rina, odnosno vozarina, ocarinjeno^ mesto odredišta mesnog organa Središnjeg ureda za osiguranje radnika u dinarskoj valuti, uračunav u jediničnu cenu eventualni skupni porez na poslovni promet, te državne i banovinske poreže, prireže, takse, tfošarine i slično. Središnji ured za osiguranje radnika pridržaje si pravo dobavu poveriti ili jednome ponudjaču ili ju razdeliti medju dva eventualno i više ponudjača prema povoljnosti ponuda, te vrsti pojedinih ponudjenih artikala, a nije vezan na iz-vesne količine, kao ni na najjeftinijeg nudioca, te svoju odluku o prihvatu odnosno neprihvatu bilo koje ili niti jedne ponude, nije dužan obrazložiti. Uz svaku ponudu valja predložiti uzorke za sve ponudjene vrsti sanitarnih potrepština. Svaki nudilac ostaje u obavezi svojom ponudom 30 dana od dana održane licitacije, te imade do 28. decembra 1934 do 10 sati položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 420) kauciju, koja iznosi Din 10.000*— za naeš državljane, a Din 20.000'— za strane državljane. Pounda mora biti taksirana sa državnom i taksenom markom po T. br. 25 Taksene Tarife Zakona o Taksama, te taksenom markom Savske banovine u polovici iznosa državne takse (ponudjači izvan područja Savske banovine moraju poslati odgovarajuči iznos u gotovom za nabavu banovinske taksene marke Savske banovine prije otvaranja ponuda, ako istu ne taksiraju banovinskom ta-ksom Savske banovine), te obložena uverenjem nadležne komore (esnafa ili sindikata) o pravu učestvovanja kod javnih licitacija; dokazom o državljanstvu (§ 196. Zakona o radnjama), 114-dalje uverenjem nadležnog Okružnog ureda za osiguranje radnika o toni, da jeponudjač platio sve dospele propisane mu prinose osiguranja i konačno pot-pisana izjavoin nadmetafa, da su mu uveti jeftimbe poznati i da pristaje po njima nadmetati se. Ponudu treba podneti tačno i samo prema označenju na propisnom formulam tiskanice, koju svaki nadmetao može dobiti kod Središnjeg ureda za osi- guranje radnika (soba broj 305) uz ot-štetu od Din 5-— po komadu. U toj su tiskanici sadržani i svi pobliži uveti dobave, od kojih se ne može otstupiti. Ponude, koje neče biti stavljene po propisanom formularu tiskanice ili ne budu propisno taksirane, zatim neod-redjene ponude ili primljene nakon za-početka licitacije i otvaranja ponuda makar i pravodobno impostirane, otvo-rene ili uvetne, kao i ponude, koje ne bi odgovarale prepisanim uslovima, telegrafske ponude, kao i naknadne ponude predane nakon odredjenog roka, neče se moči uzeti u obzir. U Zagrebu, dne ‘22. novembra 1934. Središnji ured za osiguranje radnika, Zagreb, Mihanoviecva ul. br. 3/111. Razne objave 2776 Objava. Izgubil sem prometno knjižico od biči kla št. 255.142. Proglašam jo za neveljavno. Sočič Koloman s. r., obč. Tešanovci. * 2777 Objava. Izgubil sem prometno knjižico od bi-cikla št. 14.155. Proglašam jo za neveljavno. Sofič Jožef s. r., obč. Tešanovci. Za Službeni Eisrf hraljjevshe banske uprave Dravske banovine znaša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192'—in se mora plačevati vedno vnaprej. Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo! List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne obče veljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem m zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave. List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Upravništvo »Službenega lista«. Ljubljana. Gregorčičeva ul. št. 23, tel. št. 30-69. Uredništvo »Službenega lista«, isto tam, tel. št. 25-66. Izdaja kralp-vska ri^ka uprava Dravska banovine Urednik Puhat Hubert v Ljubljani. Tiska La zalaga liskama Meikui v Ljubljani, njen predstavnik. O. Mibalek v Ljubljani.