TRST, torek 17. maja 1955 Leto XI. - Št. 115 (3044) PRI.iORSKI DNEYHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93=808, 37-338 UffiDNlSTv0. UL. MONTECCHI it. *, III. nad. — TELEFON 93-IM IN 94-63« — Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. “Oravni mn ®GLASI: 0(1 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v iirini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-10°. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrst« oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni barvki v Ljubljani 60 - - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst HIP o MAJSKEM SESTANKU V BEOGRADU S HRUŠČEVOM IN BULOANINOM tazgovori bodo na podlagi enakopravnosti jrajnega sodelovanja in koeksistence Sulfat razgovorov bo skupno Izjavo - Proti uporabi atomskega j*ožja In za razorožitev - „Ne bom govoril o krivicah; za nas je važno, ^kšni bodo odnosi v prihodnosti"- Za poglobitev sodelovanja z Italijo — Predsednik reto* maršal Tito je včeraj voril na veliki proslavi de-* obletnice osvoboditve I-**• Proslave se je udeležilo jSro8 100-000 ljudi iz Istre, |Jvšnskega Primorja, Keke, Pra m Kvarnerskih otokov. *V2oči pa so tiiii tudi pred- Vl sabora Hrvatske dr. **0imir Bakarič, predsednik prsnega sveta Hrvatske Ivan •lačič, predsednik izvršne-*veta Slovenije Boris Krai-Seneralni polkovnik Ko-agy in drugi. a ora petih hldnenU v FLRJ BEOGRAD, 16. — 19 maja se bodo v Ženevi sestali zastopniki Jugoslavije, Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije in razpravljali o možnosti u-resničenja načrta, ki predvideva izgradnjo pet velikih hi-drocentral v Jugoslaviji in izvoz električnega toka v omenjene države. Povprečna proizvodnja hidrocentral bi bila 7 milijard kilovatnih ur letno, to je dvakrat več kot je znašala lanska proizvodnja Jugoslavije. Potencialne možno- svobojena okupatorjev. Za Ju-, z razvojem naše dežele, z nje-goslavijo je to razmeroma'no sedanjostjo in njeno pri- Jlfcr, Tito je začel svoj Sl„S'C1 osvoboditve Istre in °veas; luli^l.LVei?s*co Primorje, ki sta 2 besedami o deseti ob-' osvoboditve 1 ;0 paškega Primorja. Istra Nb°^ s^en*tvi mirovnih po- drili-P0 P1-vi svetovni vojni * te1 Jni Italiji, je dejal mar* Hftn*.'*10’ sta. ji bili dodeljeni '•tJu**--1 j^vdno, kar je bilo posle-j0 Hj /antanja, v katerem bij -ri7l krai* menjalni dro- i, volje in želje ljud' Toda zgodovina je puka-“jeaV v taKe P0£ociPe> skle- žala j,ej' »iso dolgotrajne in da I ali slej čložive neuspeh. i* s/8 in “^'ovensko Primorij,, * ohranili svoje nacionalne v°i le^e 'n Pl'estali mno-Jjj "'arje, izmed katerih je l#šis?*i"uiši ravnp tisti pod Mussolinijevim re-iit P1- ki je z vsemi silami itveu tv' skušal raznaroditi 'juti« V teb krajih. Vendar je "oio krajev ohranilo ^ "acionalne značilnosti in •lova nuvn° vključilo v jugo-“bsko tfeali . ojw 1 .da poteka deset let, Je bila Jugoslavija o- narodno skupnost e je maršal Tito po- odpotoval v Pariz C^yiyL,j, la — Danes je J°‘oval z letalom v pariz k Jugoslovanski poslanik v Kjhji dr. Aleš BeDler. Pred 1,1«-» iz Beograda je or. (ts** 'ajavil dopisniku »Ju-C^». da je povojno so-Ju^hJe med I rancijo in jim, ay'Jo zaostajalo za pn-tji- "kinii občutki ln potre-W ?“eti narodov. Bebier je totu ‘. da obstajajo moz-»eboinaa ugoden razvoj med-(j, Jn'h ounosov in izboljsa-4» ‘ouelovanja, in poudaril, tudi na gusopdarskem 4 bi ... "ll govori na vuji stop- ,,P°®jU neizKoriseene da jj. Mrazil je prepričanje, bttlj??^ za °be strani prese-)( ^Ve rezultate. Ob koncu Oj • Beoier izrazil mnenje, t»edn.e Je v spremenjenem tal ar°dnem pomzaju pove-Po«'en Francije, da bo vi0„ Ja 'mela vedno večjo hjvi , v . htednarodnem živije-•>» "heia moznosl vpliva - ‘Voj meunarounih razih biet >ot0v*». Povečanja svojih na- *a utrditev miru. "Tanjugu* pa je dr. P°tiuarii varnost sode- “'ed Francijo in Ju- “e,-, 'Jo zen r”, ugotovil, da oue 'ahko Učna? 0 m“°go prispevata ^dliik j*" razvoju medna-odnosov. ^onec^0Press» javlja, da bo *rad jdn*J" prispel v Beo-*keg- 'zavni tajnik franco- n lll,SlVa Za K°SP0- ?°slovan ,lerre Abelin. Z ju-rs,- Salrni funkcionarji se %oSlhgoVarJal o gospodarskih ■bs, med obema drzava- ^upščina zveze ^st Jugoslavije i Sturlu VO, 5. - ti Skur.ši?-Vu *ačela peta red- kratko razdobje ogromnega pomena spričo obsega uspehov. ki so bili doseženi v tem času. V teh desetih letih, odkar so jugoslovanski narodi vzeli svojo usodo v lastne roke in ubrali svojo pot, ustvarjajoč svoje notranje življenje tako. kakor vedo sami in kakor ga sami želijo ustvariti, so dosegli velikanske uspehe in lahko se reče. da je Jugoslavija zdaj popolnoma prerojena, da je to sodobna, industrijsko razvita dežela, ki se z vsakim dnem čedalje bolj razvija. Jugoslavija je zdaj dežela, ki si je pridobila velik ugled v svetu. Ta razmeroma mala dežela, ki šteje 17 milijonov prebivalcev, si je pridobila takšno mesto v sodobnem svetu, da ji ga lahko zavidajo tudi mnoge večje države. To je sad enotnosti jugoslovanskih narodov, ki so 9 ostali trdno na svojih tleh in znali reči «ne» vsakomur, ki je, hotel, da bi postali trabant tega ali onega. Predsednik Tito je nadaljeval: , »Dovolite mi, da govorim malo obširneje o sedanjem svetovnem položaju,, ker je le-ta neločljivo povezan tudi hodnostjo. Ce nepristransko presojamo in če globoko analiziramo vse, kar se zdaj na svetu dogaja, smo lahko veseli, kajti napori v boju za mir vendarle niso ostali brez u-speha. Tisti temni oblaki in tista mora, ki je še pred dvema letoma, pred tremi leti visela nad človeštvom, so zdaj po mojem mnenju že izginili. Seveda bi bilo preveč optimistično misliti, da so vse nevarnosti že premagane, reči pa moram, da so ti sadovi, doseženi z velikimi napori, precej hrabrilni. Po vojni je prišlo do tega. da so se ljudje — namesto da bi se velesile v Združenih narodih skupaj z ostalimi narodi sporazumele glede reševanja raznih nerešenih problemov — postavili na dve različni strani, postrojili so se v fronte in začeli brusiti nože in vlivati topove, da bi z njimi reševali mednarodne probleme. Seveda je takšna zunanjepolitična koncepcija navdala vse narode sveta z globoko skrbjo, zlasti še naše ljudstvo, ki je v stoletjih prelilo mnogo krvi in zlasti v zadnji vojni doživelo strahovite udarce. V vsem tem času. v tem težavnem položaju, smo vztrajno stali na strani tistih, ki so bili za mir, velikokrat smo bili zgled trdnosti v tem boju za mir in smo vztrajno stali na strani tistih, ki so bili za to, da bi razne sporne mednarodne probleme uredili na miren način. Zdaj lahko rečemo, da je cela vrsta primerov, ki nas lahko razveselijo in ponovno navdajo s hrabrostjo in prepričanjem, da bo mir ohranjen. Korejsko vprašanje na primer, korejska vojna. ki je pomenila žarišče in nevarnost, da bi izbruhnila nova svetovna vojna — to vprašanje je dokončno likvidirano. Problem vojne v Indokini. ki izčrpava velikanske človeške in gmotne sile in prav tako pomeni nevarnost, da bi se razvil in razplamtel v svetovno vojno, so uredili vsaj deloma, če že ne popolnoma. Dalje, tržaško vprašanje, na katerem smo bili najbolj zainteresirani in glede katerega smo storili velikanske napore in dali žrtve, je bilo prav tako urejeno. — Jaz pa sodim, tovariši in tovarišice, da smo lahko ponosni na žrtve, ki smo jih za to 'dali, ker smo dokazali, da nismo samo z besedami za mirno obravnavanje problemov, temveč, da smo tudi dejansko pripravljeni na žrtve, če je to v prid Čtienlaj zopet ponudil razgovore z ZD A o Formozi Pristanek na sovjetski predlog za konferenco desetih ali pa na kako drugo obliko razgovorov - Proti udeležbi Cang kajškovih predstavnikov na kateri koli mednarodni konferenci t^rajev ' ^ “ Danes se 4 rr'ast^'l'a s,alne konferen- ln mestnih občin. V..fle'a“a*--0stvuie okr°S tOo^ščini ^?sbiih':*M1,?'V ’z mest in t[a‘ ljurisu‘n' med ni'm' ",e' 'V rčpuhi 1.,P°s*anc'. zastop-iLft°v ter *'sk'h in izvršnih toLUpraVe ZKenne 'n ,reP"bli- iv^tavii 'ftmgres je danes j«imest . °Pmk norveške lil? Prihnrt ^u,r' P" pričaku-K ”1 zastopnikov av-»lest r, zahodnonemške S'bevneAs a vPrašanja lerni f?? ,rert>' so: delo in tih'1? kad™ "Prave, vpra-«ej„in nad™ V Tj*«° j"tri go-ItljSa sveta zveznega »Upi ki je SVe'a Edvard Kar-levo, danes prispel v Sa- ^Ppaflameiilarci .iSR * Beograd * 16 __ t\ n»m i -Uanes je 'šhm, v RJAT pri-tdtj bahem;!, grad delegacija Vudstvo»ga Parlamenta Predsednika “mr4*«1''!- u ,°dno lerstenmeier- - uan!m5ke Parlamen-Kihl v imt zen'unskem leta- ^Uči PozdraviiL^udSae skup-** Simič p°dpredsed- PEKING, 16. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je ministrski oredsčdnik Cuehlaj ponovil svojo ponudbo za pogajanja z ZDA. za zmanjšanje napetosti na področju For-moze. Kar se tiče oblike, ki naj bi jo zavzeli ti razgovori, je Cuenlaj izjavil, da kitajska vlada podpira sovjetske predloge za konferenco desetih in e tudi pripravljena upoštevati druge oblike. »Vendar ne bo nobeno pogajanje na noben način vplivalo na suverene pravice kitajskega ljudstva, to je na njegovo pravično zahtevo in akcijo ža. osvoboditev Formoze. Hkrati se kitajska vlada ne more v nobenem trenutku strinjati z udeležbo Cangkajškove klike na kateri koli mednarodni konferenci. Kitajsko ljudstvo ima dva mogoča načina za osvoboditev Formoze: z vojno ali pa z miroljubnimi sredstvi. Kitajsko ljudstvo je pripravljeno prizadevati si. da Osvobodi For-mozo z uporabo miroljubnih sredstev, dokler je to mogoče« NOVI DELHI. 16. — Indijski in pakistanski ministrski predsednik Nehru in Mohamed Ali sta imela danes tretji razgovor v zvezi s sporom zaradi Kasmira. Poseben odbor, ki je bil imenovan. da razpravlja o ukrepih ki naj preprečijo obmejne incidente, je pripravil poročilo, ki bo jutri predloženo notranjema ministroma Indije in Paskitana. Volilni rezultati v Porenju Palatinatu BONN, 16 — Po včerajšnjih deželnih volitvah v Porenju-Palatinaiu razpolaga Adena-uerjeva koalicija z dvetietjin-sko večino tudi v Bundesratu. ker si je zagotovila štiri glasove, ki pripadajo deželi Porenje - Palatinat v zgornji zbornici. V hovem porenskem deželnem svetu ima Adena-uerjeva demokristjanska stranka odslej 51 sedežev izmed sto; v primerjavi s prejšnjo sestavo deželnega sveta je pridobila osem glasov, medtem ko so socialni demokrati izgubili dva. Adenauerjeva demokristjanska stranka je dobila sicer 200.000 glasov manj kot pri zadnjih volitvah v zvezni parlament (1953), toda 180.000 glasov vec kot pri deželnih volitvah leta 1951. Povečanje de-mokristjanskih glasov gre predvsem na račun večje Volilne udeležbe, saj so na primer socialni demokrati dobili 15.000 glasov več kot leta 1951, medtem ko so svobodni demokrati pri razmeroma majhni izgubi glasov izgubili šest deželnih poslancev. predsednik deželne vlade, demokristjan Peter Altemeier je izjavil da pomenijo Volilni rezultati podporo zunanji politiki zvezne vlade. V glavnem se lahko ta podpora nanaša na Adenauerjevo posarsko po-l-.tiko, kajti Palatinat neposredno meji na Posarje in velja za Darometer razpoloženja glede posarskega vprašanja. V tej luči je zanimiv tudi relativni neuspeh svobodnih demokratov, ki nasprotujejo posar-ski politiki zveznega kanclerja. Glavna posledica volitev v Porenju-Palatinatu je v tem, da bo Adenauer odslej lahko računal z dvetretjinsko večino v Bundesratu (v Bundes-tagu si jo je zagotovil ze na parlamentarnih volitvah leta 1953) kar mu bo med drugim omogočilo odobritev vojaških zakonov, ki zahtevajo spremembo ustave in potrebujejo torej dvetretjinsko veči-no v obeh domovih parlamenta. Neonacistična skupina ni dobila dovolj glasov, da bi bila zastopana v deželnem svetu Tudi komunisti ne bodo imeli nobenega zastopnika, čeprav so dobili več glasov kot pri zadnjih volitvah. ohranitvi miru na svetu. (O-dobravanje in ploskanje). Zdaj imamo tu položaj, ki nas v resnici lahko navdaja z optimizmom, ker so italijanski voditelji pripravljeni na nadaljnje razvijanje naših dobrih odnosov in sodelovanja tako na gospodarskem kakor na kulturnem, pa tudi političnem področju. Seveda v tem pogledu še ni bilo vse storjeno in bo treba še mnogo napraviti. Potrebna je samo dobra volja na obeh straneh, jaz pa lahko rečem, da nam dobre volje ne bo primanjkovalo. Dalje je bilo urejeno avstrijsko vprašanje in danes podpisujejo sporazum o tem. oziroma sporazum o avstrijski državni pogodbi. To je prav tako problem, ki je mučil svet in ki je poleg nemškega problema držal ves svet v napetosti. To vprašanje je zdaj urejeno, in pametno so (Nadaljevanje na 3. strani) ravnali, da so se smelo lotili ureditve tega vprašanja in da so ga odstranili z dnevnega reda Hrabrilno je tudj to, da so tri vlesile predlagale sestanek s Sovjetsko zvezo, na katerem bi govorili o raznih problemih, ki jih je treba še urediti. Važna je tudi še zlasti deklaracija, ki jo je pred nekaj dnevi objavila Sovjetska zveza glede razorožitve in sploh glede likvidacije mnogih problemov. Lahko rečem, da je v tej deklaraciji mnogo stvari. ki jih lahko z obema rokama sprejmemo in srečni bomo. če se bodo teze te deklaracije tudi uresničile. Mislim, da b.o to velikanski prispevek k ponovni utrditvi mi. ru na svetu in k Upostavitvi zaupanja med narodi in državami. Komentarji o bližnjem obisku sovjetskih državnikov v Beogradu Na splošno se poudarja, da bo obisk prispeval k omiljenju mednarodne napetosti in k okrepitvi miru med narodi BEOGRAD, 16. — Kakor poroča agencija «France Preš. se», bo delegacija sovjetskih državnikov prišla v Beograd verjetno 26. maja. Agencija dodaja, da vest ni še uradno ‘potrjena. V zvezi z napovedanim obi-1 balkanski zvezi in se bo za-skom sovjetskih državnikov v vzemala za vsestransko utr-__ Beogradu je predsednik fran- jevanje trojnega sodelovanja. *tT Jug osi a v i je 'cenijo n a okrog 1 vla(ip Edgar Faure med I Danes so o perspektivah na- drugim izjavil: »Sprejemam ; povedanega obiska razprav- vedno z naklonjenostjo sle- l.iali tudi na ožji seji grške herni dogodek, ki utegne pri- vlade pod predsedstvom mar-spevati k popustitvi medna- šala Papagosa. Predstavnik rodne napetosti in k okrepit- gi'škega zunanjega ministrstva vi miru med narodi. Sodim, j® izjavil: #V sedanjem sta-da se prav v tem sm,slu "j" stvari moramo soditi, da lahko že vnaorej tolmači po- bližnji obisk sovjetskih vodi- 6C< milijard kilovatnih ur. Gregorič pri La Piri FLOKENCA. 16. — Florentinski župan La Pira je danes v Palazzo Vecchi sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Italiji dr. Pavla Gregoriča. La Pira in Gregorič sta se zadržala v daljšem prisrčnem razgovoru. BEOGRAD, 16. — Danes je bil v Beogradu podpisan sporazum med Jugoslavijo in Finsko o medsebojni izmenjavi mladih znanstvenih delavcev in industrijskih strokovnjakov. Nocoj je odpotovala v Prago na kongres češkoslovaških sindikatov jugoslovanska sindikalna delegacija pod vodstvom Nikole Kotla, člana predsedstva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. tovanje ruskih voditeljev v Beograd. Z druge strani pa z zadovoljstvom sprejemam na znanje izjave jugoslovanske vlade, da se odnosi Jugoslavije z zahodnimi državami ne bodo spremenili*. Kakor že javljeno, so tudi v Foreign Officeu pozitivno ocenili napoved obiska v Beogradu. Atenska javnost je sprejela vest o beograjskih razgovorih z živahnim zanimanjem. Uradni krogi za sedaj še ne komentirajo tega dogodka. O-pozarjajo pa na to, da je jugoslovanski veleposlanik v Atenah pred kratkim izjavil, da ostane Jugoslavija zvesta Obnovitev avstrijske neodvisnosti nov prispevek k mednarodni pomiritvi V nedeljo so zunanji ministri štirih velesil in avstrijski zunanji minister podpisali državno pogodbo, ki obnavlja popolno suverenost Avstrije - V Moskvi poudarjajo, da je zdaj odprta pot za nadaljnja plodna pogajanja * Čestitke avstrijskemu predsedniku in vladi DUNAJ. 16. — Včeraj so v veliki marmorni dvorani dvorca «Beivedere» na Dunaju podpisali državno pogodbo o vzpostavitvi svobodne in neodvisne Avstrije. Pogodbo so v imenu vlad štirih velesil podpisali štirje zunanji ministri in dosedanji visoki komisarji; za ZSSR Molotov in lljišev, za ZDA Dol-les in Thompson, za Veliko Britanijo Mac Millan in Wol-linger in za Francijo Pinay in odpravnik poslov Lalouette. Končno je pogodbo v imenu avstrijske republike podpisal zunanji minister Leopold Figi. Pogodbo, ai je sestavljena v štirih jezikih — angleščini, ruščini, francoščini in nern-čini — bodo deponirali v Moskvi, sovjetska vlada pa je v besedilu pogodbe prevzela obveznost, da bo vsem državam, ki bodo k pogodbi pristopile in jo podpisale, poslala overovljene predpise. Po podpisu poogdbe so zunanji ministri čestitali Avst -jji k pridobljeni neodvisnosti in govorili o načelih, po katerih so se njihove vlade ravnale v politiki do Avstrije. Prvi je lje zatrdil, da bo nevtralnost Avstrije izražena v obliki zakona. ki bo vključen v ustavo. Podkancler schaerf pa je izrazil zadovoljstvo, ker je Avstrija vstopila v družino svobodnih narodov brez diskriminacijskih .pogojev, kot jih je predvidevala sainger-mainska pogodba po letu 1918. Medtem ko so Dulles, Mac Millan in Pinay že odpotovali z Dunaja, se je Molotov še ustavil v avstrijski prestolnici. Danes predpoldne je napravil kratko krožno vožnjo po avstrijskih petrolejskih ležiščih, zvečer pa je kot gost avstrijskega • zunanjega ministra Figla prisostvoval predstavi »Trubadurja« v dunajski državni Operi. Ko se je Molotov v Figlovem spremstvu pojavil v dvorani, ga je sprejelo ploskanje, ki je trajalo več minut. Kasneje zvečer pa je bil Molotov gost na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil kancler Raab v hotelu Sacher. V Moskvi, kjer je v diplo-platskih krogih zadnje dni vladal optimizem, se je ozračje po podpisu avstrijske po- la vladam treh zahodnih Velesil svoje stališče do nemške imovine v Avstriji. V Bonnu pojasnjujejo, da nota ni bila poslana Sovjetski zvezi, ker bonnska republika z njo nima rednih diplomatskih odnosov; od odgovora treh zahodnih velesil je odvisno, ali bo Bonn prosil za njihovo posredovanje pri sovjetski vladi. Na Dunaju doslej ni uradnih komentarjev, v političnih krogih pa izrazajo upanje, da bo mogoče najti zadovoljivo rešitev. ko: najstarejši zunanu mini- j godbe še okrepilo. V sovjet' ster govoril Molotov, ki se je skih poi;tičnih krogih prika v daijšem nagovoru dotaknil 1 • • * • ... tudi nemškega vpiasanja o-menil nevarnost obnove nemškega militarizma in dejal, da si bo Sovjetska zveza še nadalje prizadevala, da bi našli miroljubno ;n demokratično ureditev nemškega vprašanja. Popoldne je bil v gradu Schoenbrunn slovesni sprejem, združen s slavnostnim koncertom dunajskih f.lol ar-monikov. V slovesno okrašenem mestu je podpis državne pogodbe pozdravljala velka množica ljudstva ter vzklikala avstrijski neodvisnosti, nevtralnosti in sporazumevanju med narodi. Predstavniki številnih držav so včeraj in danes izrazili avstrijski vladi in predsedniku Koernerju svoje čestitke ob obnovitvi neodvisnosti Avstrije. Tako je predsednik Eisenhower poslal predsedniku Koernerju brzojavno poslanico s čestitkami. Eisenho-wer izraža željo, da bodo že obstoječe vezi med obema narodoma še nadalje služile kot osnova za vedno bolj prijateljske odnose med obema državama. Jugoslovanski predsednik maršal Tito je prav tako poslal predsedniku Koernerju brzojavko, v kateri izraža prepričanje, da bo to dejanje, ki omogoča uresničenje neodvisnosti in suverenosti Avstrije, ne le ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj dobrih sosedskih odnosov in na tesn0 prijateljsko sodelovanje med o-bema državama, temveč bo tudi velik prispevek k utrditvi miru. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je čestital avstrijskemu zunanjemu ministru Figlu, medtem ko je jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučinič poslal v imenu jugoslovanske vlade čestitke zveznemu kanclerju Raabu, podkanclerju Schaerfu in zunanjemu ministru Figlu. Kancler Raab in podkancler Schaerf sta imela danes na Dunaju tiskovno konferenco. Raab je poudaril, da pomeni podpis avstrijske državne pogodbe znatno ulajšanje v hladni vojni. Na vprašanja novinarjev, ali lahko avstrijska rešitev služi za vzgled zu Nemčijo, je Raab iajavil; «To j-* vprašanje, ki se tiče zaveznikov. Mislim pa, da je državna pogodba odprla vrata v to stner*. Raab je nada- zujejo podpis avstrijske pogodbe kot otipljiv dokaz, da je utemeljeno upanje v možnost mednarodnega pomirje-nja. Obenem izražajo prepričanje, da bo konferenca štirih na najvišji ravni pripomogla tudi k rešitvi ostalih spornih vprašanj. Nadalje poudarjajo v sovjetskih krogih, da varšavski sklepi ne pomenijo znaka za zaostritev sovjetskega stališča, temveč odpirajo pot, po kateri bo mogoče ustvariti evropski sistem kolektivne varnosti. «Pravda» objavlja danes celotno besedilo avstrijske pogodbe in posveča dogodku u-vodnik, v katerem pravi, da je podpis pogodbe »uspeh sovjetske politike, ko daje vsak dan nove pobude za mednarodno pomiritev«. Dokaz te dobre volje, nadaljuje »Pravda«, je tudi «vztrajnost, s katero poskuša ZSSR doseči miroljubno in demokratično rešitev nemškega vprašanja, rešitev, ki bi odgovarjala upravičeni težnji nemškega ljudstva, da ponovno doseže svojo enotnost, ne da bi se spet pojavil nemški militarizem«. Nato govori uvodnik o avstrijski nevtralnosti in pravi, da to ustvarja nov, izredno'stabilen položaj Avstrije v mednarodnih odnosih. List izraža končno upanje, da bodo novi polpžaj Avstrije soglasno podpirale vse ostale evropske države, pa tudi one, ki so izven Evrope. Kot je izjavil na Dunaju kancler Raab, se bodo še ta mesec v Moskvi začela av-strijsko-sovjetska pogajanja v trgovinski izmenjavi. Hkl Drolesl zaradi avslriishe pogodba BONN, 18. — Zahodnonem-ska vlada je poslala avstrijski vladi protestno noto v zvezi s členom 1J avstrijske državne pogodbe, s katerim se Avstrija obvezuje, da ne bo vrnila nemške imovine, razen one zasebne, katere vrednost ne presega 260.000 šilingov (približno šest milijonov lir). Zahod-nonemška nota izraza »presenečenje in skrajno začudenje«, da je lahko avstrijsaa vlada prevzela takšno obveznost in zahteva odškodnino za ustanove in podjetja, ki so izključena od vrnitve imovine. Obenem je zahodnonemška vlada v enakih notah pojasni- Churchill ) sovjetski politiki LONDON, 16. Churchill je imel danes svoj prvi volilni govor v svojem okrožju v Woodfordu blizu Londona. Med drugim je izjavil, da je mogoče, da pride do nove smeri v sovjetski politiki po odstranitvi Malenkova. kar bi utegnilo biti «zelo koristno za množice ljudstva v vsem svetu«. Glede bodoče konference štirih je Churchill izjavil, da bodo morali voditelji Velike Britanije, ZDA in Francije oditi na ta sestanek s Sovjetsko zvezo »močni in združeni ter imeti za smoter svetovni mir, blaginjo vsega človeštva in razdobje zmanjšane napetosti, razorožitev ter splošno blaginjo, ki bi jih v kratkem lahko dosegli«. Churchill je s tem v zvezi omenil svoj poziv od 11. maja 1953 za pogajanja med nai-višjimi predstavniki. »Čutil sem, da je Stalinova smrt predstavljala etapo v zgodovini Sovjetske zveze.« je dejal Churchill in pripomnil, da je ob nastopu Malenkova i-mel vtis. da utegne priti do nove smeri v sovjetski politiki. Nadaljeval je; »Od tedaj sta pretekli dve leti in mnogo stvari se je zgodilo. Dve leti sta dolgo razdobje v naših dneh. Sedaj je nastal nov položaj, novi ljudje so na oblasti v Kremlju. Ni izključeno, da prihaja ponovno do nove smeri z drugimi ljudmi z močnejšimi silami za njimi kar bo lahko v korist velikim množicam ljudstva vsega sveta, ki hočejo živeti v miru drug z drugim in imeti svoj delež v življenju.« Zatem je Churchill izjavil, da je eden glavnih smotrov prijateljskega sestanka s Sovjetsko zvezo «lojalno in pravično zmanjšanje oborožitve«. teljev v Beogradu predstavlja znak očitnega omiljenja napetosti in jasno priznanje stalinskih napak«. Turško zunanje ministrstvo pa je sinoči objavilo poročilo, v katerem pravi, da je napoved jugoslovansko-sovjetskih razgovorov prišla nepričakovano, da pa ni povzročila začudenja. Poročilo pravi tudi. da so jugoslovanski voditelji obvestili turškega ministrskega predsednika Menderesa, ko je ta bil na obisku v Jugoslaviji. da nameravajo normalizirati odnose s Sovjetsko zvezo in so tudi poudarili, da ti razgovori ne bodo nikakor vplivali na balkansko zvezo in na odnose med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Tudi v krogih OZN presojajo napovedani obisk kot nov korak k omiljenju napetosti na svetu. Diplomati v OZN, vštevši tudi zahodne diplomate, večidel sodijo, da bo obisk eden izmed elementov, ki opozarjajo na to, da je ZSSR sklenila ubrati v mednarodnih stikih pot jasnejših priprav na četverne razgovore. Sovjetske predloge o razorožitvi presojajo v OZN kot izrecno znamenje teh teženj. Ameriška javnost je sprejela vest o napovedanem državnem obisku umirjeno in z dokajšnjim razumevanjem. To odražajo tudi mirne presoje časnikov, ki izražajo prepričanje, da normalizacija državnih odnosov med Jugoslavijo in ZSSR ne bo vplivala na dobre stike med Jugoslavijo in Zahodom. Spričo takšne reakcije javnosti presojajo izjave senatorjev Georgea in Knowlanda držav od Finske in Švedske na severu do Balkana na jugu«. Ta strah se je še povečal, odkar je ZSSR pokazala pripravljenost dati neodvisnost Avstriji, kar so razglasili kot uvod v podobne ponudbe Nemčiji. Radio-postaje, televizija in tisk pa tudi opazovalci v OZN v glavnem pričakujejo, da bo obisk obrodil sadove v nadaljnjem pomirjenju položaja v Evropi. Mednarodni tisk je z velikim poudarkom zabeležil napovedani obisk v Beogradu. Pariški »Le Monde« je to vest označil kot «dogodek, ki je kronal zaključek diplomatskega tedna, ki bo ostal zabeležen ‘ kot najznačilnejši po vojni«. «Kar je prišlo nepričakovano, kar se zdi nenavadno, pravi dalje »Le Monde«, to je, da bosta dve najvišji o-sebnosti močne Rusije prišli v Beograd, da obiščeta Tita in da se z njim razgovarja-ta. Kakšno nasprotje z onim dnem. ko je Stalin brutalno pozval «izdajalca» in »rene-gata« Tita v Moskvo, da bi ga prisilil, da prizna svoje «zločine». Hruščev in Bulga-nin v Beogradu pa pomeni popolno prekinitev s politiko, ki se je vodila od leta 1946 do 1953. To je formalno razveljavljenje obsodbe komunistične partije Jugoslavije, ki jo je leta 1948 izrekel Ko-minform. To je tudi praktično smrtna obsodba za Kom-i-fni-m. iti v ostalem samo životari že od leta 1953! Maršal Tito je lahko ponosen s tem izrednim diplomatskim uspehom. Moralna škoda, ki mu jo je povzročila Sovjetska zveza, bo še povečala njegov prestiž med narodi Jugoslavije in okrepila njegov ugled na mednarodnem področju«. Tud’ Klaris Fresse« kakor «Le Monde« vidi v tem potovanju sovjetskih državnikov v prvi vrsti manifestacijo, ki predstavlja dokončni umik Moskve od stališča, ki ga je zavzemala do Jugoslavije po letu 1948. »Le Monde« ne vidi v obisku sovjetskih državnikov v Beogradu samo geste, ki ozna- BEOGRAD, 16. — Jutri bodo v Beogradu podpisali trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo in Albanijo. Sporazum bo verjetn0 določal trgovinsko izmenjavo v vrednosti 1,5 milijona dolarjev v obeh smereh. premišljene. George je nam' reč govoril o dozdevni nevarnosti. češ da utegne ta obisk pospešiti popolno nevtralizacijo Jugoslavije, zaradi česar naj bi ji ZDA ustavile svojo pomoč, Knowlandova izjava je manj presenetljiva, saj je njegovo skrajno nasprotujoče stališče šlehernemu mednarodnemu sporazumevanju znano ob katerem koli vprašanju svetovne politike. Izjave v krogih, naklonjenih State Departementu, vzbujajo vtis, da ZDA že sedaj vidijo v tem obisku v najboljšem primeru napor ZSSR, da pokaže dobro voljo, za mednarodno pomiritev, v najslabšem pa — poskus, «da bi se Jugoslavija odmaknila od Zahoda«. Isti krogi menijo, da bodo razgovori sovjetskih državnikov , v Beogradu omogočili določneje spoznati in presoditi smer nadaljnje sovjetske politike v svetovnem merilu na splošno. Vidi se, da se ameriški politični krogi boje predvsem ustvaritve #nevtralnega bloka Po dunajskem dogovoru o konferenci štirih Ministri se še niso mogli dogovoriti o kraju in času konference > Izjave Dullesa in MacMillana po povratku z Dunaja - Conant o ameriški politiki do Nemčije WASHINGTON. 16. Ameriški državni tajnik John Fo-ster Dulles. ki se je vrnil danes popoldne v VVashington. je na letališču izjavil, da je bilo v zadnjih ,dneh mnogo važnih dogodkov: «Vstop Nemčije v atlantsko zavezništvo, dejanski začetek obstoja Zahodnoevropske zveze, plodni razgovori o Indokini in Kitajski, podpis avstrijske državne pogodbe in končno vabilo Sovjetski zvezi na štiristran-sko konferenco v okoliščinah, ki vsebujejo nekaj konkretnih možnosti za uspeh«. Dulles je takoj po prihodu obiskal predsednika Eisenho-werja in mu poročal o svojem potovanju, kasneje pa se je sestal s člani zunanjepolitične komisije predstavniške zbornice. Jutri bo Dulles govoril na seji senatne zunanjepolitične komisije, zvečer pa bo imel govor po radiu in televiziji. V političnih krogih sodijo, da bo Dulles v svojem govoru pripisoval glavno zaslugo za podpis avstrijske pogodbe vztrajnosti zahodnih zavezniških držav v izgradnji vojaške sile in svaril pred zaupanjem sovjetskim ponudbam. Konferenci štirih bo verjetno nakazal kot glavno delo razgovore o nemški združitvi, čeprav njen cilj ne bi bili dokončni sporazumi, temveč samo priporočanje možnosti za rešitev, ki bi jih nato podrobneje obdelali zunanji ministri in izvedenci. Konferenca štirih naj bi po Dullesovem mnenju govorila tudi o Daljnem vzhodu, kar pa še ne pomeni, da bo nanjo povabljena tudi Kitajska, tudi če bi ZSSR to predlagala. Pač pa bi Kitaj- sko lahko povabili na kasnejše razgovore na »skromnejši ravni«. Tudi angleški zunanji minister MacMillan je ob povratku v London poudaril, da je zadnji teden prišlo do važnih dogodkov. Dodal je, da je to »plod potrpežljivih naporov mnogih let in potrdilo pravilnosti Edenove zunanje politike miru s pomočjo sile«. MacMillan je nato opozoril, da utegnejo še nastajati težave, kajti «taljenje ledu ustvarja plovbi nove težave«. MacMillan je imel že na letališču kratko konferenco s funkcionarji Foreign Officea, popoldne pa je v Foreign Officeu predsedoval sestanku izvedencev za balkanska vprašanja, verjetno v zvezi z napovedjo sestanka med jugoslovanskimi in sovjetskimi državniki. Sporazum o konferenci štirih je bil dosežen na Dunaju v soboto ponoči po večerji, iti j) je v vili veleposlanika Thompsona ameriški državni tajnik John Foster Dulles priredil zunanjim ministrom Francije, Angiije in ZSSR, izpopolnjen pa je bil v nedeljskih stikih po podpisu avstrijske državne pogodbe Vendar ministri še niso mogli določiti ne časa ne kraja konference. Zahodni ministri so predlagali švicarsko mesto Lausanne, Molotov pa se je zavzemal za Dunaj, češ da bi tak sestanek dal še večji poudarek avstrijski nevtralnosti. Glede časa konference je Molotov predlagal zadnje ln*. julija, vendar Dulles ni pristal, ker Eisenhower takrat še ne bo prost. Medtem se Lausann« le v OZN kot prenagljene in ne- I konec procesa normaJi- — — zacije sovjetsko-jugoslovanskih odnosov in zmago načel, v imenu katerih je maršal Tito Vodil borbo proti Komin-formu, pač tudi konkreten prispevek, k nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti. Na koncu pravi «Le Monde« v svojem uvodniku, da bodo beograjske razgovore spremljali z živim zanimanjem. Na splošno je vest o potovanju sovjetskih državnikov v Beograd potisnila v ozadje podpis avstrijske državne pogodbe in varšavske pogodbe. Velik del zahodnega tiska pa danes ponavlja tezo o mož. nosti. da bi Sovjetska zveza skušala doseči »nevtralizacijo« Jugoslavije v okviru obsežnejšega načrta za ustvaritev «nevtralnega bloka držav«. Socialistični «Populaire» pa pravi v zvezi z Avstrijo; «Mi se veselimo bolj zaradi tega, ker je Avstrija zopet pridobili neodvisnost, in ne zaradi njene nevtralnosti, ki do na-dalipjcca preprečuje tej’ demokratični državi, da bi zavzemala mesto, ki ji naravno pritiče v evropski skupnosti«. V zvezi z beograjskim obiskom pa pripominja, da »predstavlja ta dogodek sedem let po senzacionalnem sporu za včerajšnjega izdajalca hrupno zmago«. Levičarski «Combat» komentira, da «se evropski narodi prebujajo spričo možnega miru«. Socialistični «Franc Tireur« pa se sprašuje »v kolikšni meri bodo Tito. Kardelj in Rankovič proti svoji volji pomagali moskovski igri«, ter pripominja, da «bo vse odvisno od Titovega stališča«. «Ce se bo približal Sovjetski zvezi, ne da bi se oddaljil od Zahoda, nadaljuje list, se bo nova zmaga za mir in za neodvisnost narodov pridružila tisti, ki jo Jugoslavija danes slavi«. Kominformistična «Humani-te» pa po dolgih letih prvikrat objavlja včerajšnji Titov govor in obravnava potovanje sovjetskih voditeljev v Beogradu. Iz Novega Delhija poroča Tanjug, da so v indijskem ministrstvu za zunanje zadeve vest imenovali »nepričakovano, toda dobro vest iz Evrope«. indija pozdravlja ta dogodek in je prepričana, da bo prispeval k normalizaciji zvez na enem delu sveta, s tem pa k miru sploh. Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da je po njegovem mnenju že sam obisk zadostna podlaga za tako sklepanje. Vest o obisku je ugodno odmevala tudi v indijskih političnih krogih, v katerih opozarjajo na dve strani tega dogodka: prva je normalizacija zvez med SZ in Jugoslavijo, kar je posledica dosledne jugoslovanske politike mi-fu in sodelovanja, druga pa je dejstvo, da je Vzhod skupaj z ostalimi manifestacijami v mednarodnih odnosih zavzel bolj konstruktivno stališče, kar navdaja vse miroljubne sile z upanjem, da koeksistenca napreduje. V luči teh dogodkov bo Novi Delhi z največjim zanimanjem in simpatijami spremljal beograjske razgovore, ki utegnejo biti zgodovinskega pomena aa pomirjenje y avetu. krepko zavzema, da bi jo izbrali za sedež konference. Občinski svet je sporočil, da je mesto pripravljeno in da lan-ko vsak čas nudi vse potrebno za konferenco štirih načelnikov vlad. NadalH je občinski svet zaprosil oblasti kantona Vaud. naj podpro kandidaturo mesta pri švicai*-ski zvezni vladi v Bernu. V Stockholmu pa je švedsko zunanje ministrstvo sporočilo, da švedska vlada doslej ni dobila nobenega predloga glede konference štirih. Nekateri časopisi so namreč javljali z Dunaja, da je bila švedski vladi poslana neuradna prošnja, naj omogoči konferenco na švedskih tleh. V Bremenu je včeraj govoril ameriški veleposlanik v Zahodni Nemčiji James Conant in izjavil med drugim, da vlada ZDA «nikoli ne bo pristala na razdelitev Nemčije« in da se bo vedno zavzemala za združitev. Nato je Conant omenil vabilo na konferenco štirih in dejal, da ne more povedati, kakšno bo točno stališče zahodnih velesil na konferenci, da pa bo, kar se Nemčije tiče, slonelo na naslednjih načelih; «1. Priprave za združitev se bodo nadaljevale v tesnem sodelovanju z bonnsko republiko; 2. nespremenjene ostajajo osnove za združitev, dogovorjene med tremi zahodnimi velesilami in bonnsko vlado, ki so bile že sporočene sovjetski vladi: 3. vsenemška vlada ki bo izšla iz splošnih volitev, bo prosto odločala o svoji politiki in o svojem položaju v Evropi ter se bo svobodno pogajala za sklenitev mirovne pogodbe«. k — 2 — 17. maj» 18SS M*(>HI»KI l>XKVI Na današnji dan je leta 1915 zasedala prva skupščina odpn-slancev mesta Trst. na kateri . je bil izvoljen mestnj osvobodilni svet. i - C ' Jg Ministrska komisija za proučevanje proste cone prispela v trst Danes, TOREK 17. m»J» Paskal. Dušnja Sonre vzide ob 4.33 m z|*°I ns 19.30. Dolžina dneva 14.57 D) vzide ob 1.40 in zatone ob tu* Jutri, SREDA 1«. m«a Erik, Mladica Prvi kontakti ministrske komisije v zvezi z vprašanjem proste eone Predlogi trgovinske zbornice stremijo ze carinskimi in davčnimi olajšavami, ne podpirajo pa ustanovitve integralne proste cone Včeraj dopoldne je prišla surovin, polizdelkov in potroš- . ljeni še drugi predlogi V zve-v Trst ministrska komisija za nega blaga za industrijsko zi z ustanovitvijo tržaške proučevanje tržaške proste co- > proizvodnjo, kot tudi naj- j proste cone ali drugih ukre- V .n.4-. a bolj važno blagQ široke pQ_ • . ne. Komisijo sestavljajo: predsednik prof. Mario Mazzanti-ni (predsednik zavoda za zunanjo trgpvino) in člani: predsednik IRl prof. Bruno Vi-sentini, generalni ravnatelj ARAK dr. Emilio De Marchi in ravnatelj urada načrtov ga izmenjavo v ministrstvu za zunanjo trgovino dr. Giuseppe Ferlesh. Včeraj je ministrsko komisijo za proučevanje proste cone sprejel vladni generalni komisar dr. Palamara, nakar je bila sprejeta še pri županu Bartoliju in pri predsedniku pokrajinskega sveta odv. Tanascu. V popoldanskih urah je komisija začela s gvojim rednim delom. Ob 16. uri je sprejela rektorja tržaške univerze profesorja Ambrosi-na. nato pa še predsednika trgovinske zbornice kap. Antona Cosulicha, predsedn.ka Tržaške hranilnice odv. Sadarja in predsednika Združenja trgovcev z lesom, ki je tudi predsednik mestnega odbora za tržaško prosto cono, Dina Barbija. Danes bo komisija nadaljevala z delom in sprejela še druge predstavnike tržaških gospodarskih ustanov. Zvedeli smo. da se bo komisija zadržala v Trstu samo tri dni, nakar naj bi odpotovala v Rim, da predloži vladnim organom gradivo, ki ga je zbrala v Trstu glede ustanovitve proste cone. Nekateri krogi menijo, da je rok bivanja komisije v Trstu prekratek, če se pomisli na gradivo, ki ga mora obdelati in na predstavnike ustanov in organizaciji, kot tudi na posamezne osebe, ki bi jih mn trošnje, ki naj bi bilo označeno na posebnih seznamih brez določitve količine; 3. uvoz, proizvodnja in potrošnja na področju vseh proizvodov brez obremenitve davka na proizvodnjo; 4. prodaja na italijanskem trgu vseh tržaških proizvodov, tudi če izvirajo iz industrijske predelave surovin (pod točko 2), brez carinske obremenitve in obremenjeni samo z davkom na proizvodnjo. s katerih naj bi bili po možnosti obremenjeni proizvodi sami in uporabljene surovine; 5. oprostitev plačevanja dohodninskega davka (IGE) za naslednje gospodarske dejavnosti; uvoz iz inozemstva in iz ostalih predelov republike izmenjava blaga in uslug v notranjosti področja, prodaja blaga potrošnikom; 6. znižanje železniških tarif za tranzitno in notranje blago ter nakazilo tekočega goriva vsem krajevnim avtopre-voznim podjetjem po ceni brez davka na proizvodnjo; 7. vladne ukrepe za znižanje pristaniških tarif, da se omogoči vzdrževanje cen s konkurenčnimi pristanišči; 8. razširitev ugodnosti, ki jih določa okrožnica 118000 UCI, na vse trgovinske in tranzitne dejavnosti z nekaterimi ustreznimi ukrepi; 9. odobritev trgovinskih kreditov z nizkimi obrestmi za blago in na blagovne listine. Trgovinska zbornica dalje obrazložuje nekatere podrobnosti glede dohodninskega davka na osnovi predlogov, pov v korist gospodarstva našega področja, nočemo poseči v polemiko v zvezi z gornjimi predlogi, dokler ne bomo razpolagali s predlogi, ki jih bodo predložile komisiji tudi druge ustanove in osebe, ki jih bo komisija zaslišala. Razgovori v Vidmu Včeraj so se v Vidmu sestali nekateri člani komisije za obmejni promet, ki so razpravljali o nekaterih tehničnih podrobnostih, ki jih je treba urediti do prihodnjega plenarnega sestanka komisije, ki je pred nekaj dnevi prekinila delo zaradi odsotnosti nekaterih članov. Železniški popusti za tržaški velesejem Za potovanje na tržaški velesejem, ki bo letos od 19. junija do 3. julija, je vrsta držav odobrila znatne popuste za prevoz oseb in blaga po železnici. Avstrija je odobrila 25-od-stotni popust v obe smeri za obiskovalce velesejma in znatna znizanja za prevoz blaga razstavljenega na velesejmu. Nemčija je odobrila prav tako 25-odstotni popust na železnicah v obe smeri, kot tudi za potnike v tranzitu. Luksemburg je odobril 50-odstotne železniške popuste, za blago poslano na velesejem pa normalno tarifo, medtem ko bo pri povratku oproščeno vseh tarifnih prispevkov. Švica je odobrila različne popuste za turiste, medtem ko bodo blago pri povratku prevažale švicarske železnice zastonj. Jugoslavija je odobrila 25-odstotni železniški popust za obiskovalce velesejma, in to tudi v primeru, če gre za tranzitne potnike. Popust velja za vse vrste vlakov in razrede. Izdelke razstavljene na velesejmu bodo jugoslovanske železnice pri povratku prevažale zastonj. Grčija je odobrila 25-odstotni popust. Belgija je odobrila 25-odstotni popust na železnici, medtem ko bo Madžarska prevažala blago po znižani tarifi. r——-------------------------^--------s ^ KRITIK E IN POROČILA j Sinočnji koncert Slovenskega okteta nam bo ostal v nepozabnem spominu Navdušenje občinstva je preseglo vsa pričakovanja in so morali pevci dodati Še nekaj pesmi, preden so ljudje odšli iz dvorane Ce bi napisali samo, da so Tržačani tudi včeraj navdušeno sprejeli in pozdravili pevce Slovenskega okteta, bi s tem niti približno ne povedali, kaj se je v resnici vče raj v Avditoriju dogajalo že med koncertom, zlasti pa še na koncu. Mogoče je malokdo pomislil, da je bil včerajšnji koncert okteta že majhen jubilej — peti nastop v Trstu. Vendar bo vsakdo rad potrdil, in to so po koncertu dejali tudi člani okteta sami da takega večera tudi v Trstu še niso doživeli. sTega veče ra ne bomo pozabili,» je dejal njihov vodja prof. Janez Bole. Po koncertu, ko so že odpeli zelo dolg in zahteven program, so oktetovci dodali še kar pet pesmi in ljudje bi najbrž ne odšli iz dvorane do jutra, če bi pevci še naprej peli. Včerajšnji večer nam bo res ostal v spominu kot dogo- rala zaslišati v zvezi z usta- i j441 3,e PredIožila med- novitvijo proste cone. Zato I ministrski komisiji za Trst v bi bilo priporočljivo, da bi K'mu. ... komisija ostala v Trstu do I . 4z gornjega je razvidno, da konca svojega dela ne glede,1 trgovinska zbornica izde- na to, če bo njeno delo tra- '• ■ a ,'n, objavila svoje predlo- V NEDELJO DOPOLDNE V LADJEDELNICI SV. MARKA Slovesno spuščena v morje motorna cisterna „San Nicola" Na prostem splovišču so takoj zatem postavili gredelj za drugo mešano ladjo, ki jo je naročila družba «Adriatica» jalo več kot tri dni. Dejstvo je, da ogromna večina tržaškega prebivalstva pričakuje od te komisije odločilno besedo v korist izboljšanja sedanjega gospodarsskega položaja in rešitve gospodarske krize, v katero se mesto vedno bolj pogreza. Zato' pričakujemo, da bo ministrska komisija upoštevala predvsem te želje, ki so želje večine in s tem podprla zahtevo po u-stanovitvl proste cone. Dan pred prihodom komisije so nekateri tržaški listi objavili sklepe komisije trgovinske zbornice za proučevanj carinskih svoboščin in drugih ukrepov v korist Trsta. Svoje sklepe je ta komisija predložila glavnemu svetu trgovinske zbornice ki je sklenil, da jih predloži vladnemu generalnemu komisariju in ministrski komisiji za proučevanje tržaške proste cone. Elaborat trgovinske zbornice nasprotuje ustanovitvi proste cone, ki bi povzročila ustanovitev carinske meje pri Sti-vanu in predlaga nekatere carinske ukrepe in davčne razbremenitve, ki naj bi po mnenju trgovinske zbornice, vplivali na izboljšanje gospodarskega položaja. Trgovinska zbornica predlaga v glavnem naslednje: 1. Ohranitev sedanje carinske črte in režima svobodnega pristanišča; 2. uvoz brez carinskih in drugih davčnih obremenitev ter obmejnih taks nekaterih ge glede vprašanja ustanovitve proste cone. Iz teh predlo-bov je tudi razvidno, da se trgovinska zbornica ne strinja z ustanovitvijo integralne proste cone. Hkrati pa predlaga določene carinske in davčne ugodnosti za tržaško gospodarstvo, ki naj bi izboljšalo sedanje gospodarsko stanje. Ker je delo ministrske komisije šele v teku irt ker pričakujemo, da bodo objav- Skoro mesec dni je zakasnila svečana splovitev motorne cisterne »San Nicola«. Splovitev bi morala biti namreč že 17. a-prila, ko je bil v Trstu minister za trgovinsko mornarico Tambroni, a je bila direkcija prisiljena svečanost odpovedati zaradi protestne stavke delavcev ladjedelnice. V nedeljo dopoldne je »San Nicola« tehnično perfektno spolzela ob zvokih siren ladjedelnice in sosednih ladij v morje. Svečanosti so prisostvovali številni predstavniki tržaškega gospodarskega življenja, kot tudi predstavniki oblasti in med njimi: generalni vladni komisar Palamara, predsednik province Tanasco. predsednik Tržaškega Lloyda adm. De Courten, predsednik Trgovinske zbornice kap. Cosulich, poveljnik pristanišča polk. Cam-milieri, predstavniki brodarjev in drugi. Botra nove ladje je STAVKA V POLDRŽAVNIH USTANOVAH Uslužbenci IHASI že 15. dan v stavki Naraščanje nezadovoljstva zavarovancev, katerim občinski ambulatoriji ne morejo nadomestiti redne zdravniške pomoči Stavka poldržavnih uslužbencev se je nadaljevala tudi včeraj. Uslužbenci INAM stavkajo že la um. usiu/bcnci INAIL in TNPS pa sesti dan. Zaradi tega je pač nujno, da zavarovanci vedno bolj občutijo posledice stavke. Zaradi tega so pretekle dni številne organizacije in skupine delavcev tovarn poslale tukajšnjim oblastem resolucije z zahtevo, naj posredujejo, da vladne oblasti ugodijo zahtevam uslužbencev poldržavnih ustanov, tako da se čimprej POROCll0 ZDRAVSTVENEGA IN HIGIENSKEGA KOMISARIATA V aprilu več rojstev kot smrti Zdravstveno in higiensko stanje je bilo zadovoljivo Dnevna poraba vode je dosegla 80.000 kub. metrov V preteklem mesecu se je v Trstu rodile 200 otrok, umrlo pa je 179 oseb. To je po dolgih mesecih in letih prvič, da smo v našem mestu zabeležili več rojstev kot smrti. Zdravstveno stanje tržaškega prebivalstva je bilo zadovoliivo, saj šo zabeležili samo 7 primerov (lavice, 98 primerov škrlatin-ke, 3 primere tifusne mrzlice, 108 primerov noric in 428 primerov ošpic. V zdravniških ambulantah se je v aprilu predstavilo 10.069 oseb k zdravniškemu pregledu. medtem ko so zdravniki obiskali na domu 419 oseb. 117 pa so jih poslali k specialistom. Bolničarke so nudile pomoč 6786 osebam, medtem ko so obiskale na domu 783 bolnikov. V predzakonski posvetovalnici se je prvič predstavilo 13 oseb, medtem ko so skupno zabeležili 39 pregledov. Organi higienskega komisariata so izvršili 4275 inšpekcij, pri čemer so ugotovili 839 nepravilnosti ter zaradi tega sestavili 369 zapisnikov. V raznih prodajalnah in trgih so zaplenili 244 kg rakov in školjk, 100 kg rib. 3906 kg svežega sadja in 3559 kg zelenjave. V gostilnah pa so zaplenili 15 šopov igralnih kart ter 15 kosov lažnega jedilnega pribora V osnovnih šolah so šolski zdravniki pregledali 205 razredov z 2704 učenci, v nižjih srednjih šolah 97 razredov s 1199 učenci, v višjih srednjih šolah 47 razredov z 846 učenci. S še nekaterimi drugimi razredi in šolami so zdravniki pregledali v preteklem mesecu skupno 472 razredov in 7.247 učencev. Pri teh pregledih so odredili odstranitev iz šole 352 učencem, katerim so ugotovili nalezljive bolezni, medtem ko so 429 učencev podvrgli nadaljnjemu-zdravniškemu pregledu. Veterinarji so v preteklem mesecu ugotovili štiri žarišča slinovke. Pregledali so nadalje 8394 glav zaklane živine, 47.907 kosov perutnine ter 34.717 zajcev. Iz poročila nadalje sledi, da so v občinski klavnici pri Sv. Soboti zaklali 911 glav živine, v oni na Opčinah 124, medtem ko so privatniki zaklali 100 glav živine. V glavni ribarnici so veterinarji pregledali 303.718 kg rib, 95.962 kg školjk in 17.440 kg rakov. Skupno so pri tem zaplenili 281 kg raznih rib. Končno naj omenimo še povprečno dnevno porabo vode, ki je dosegla 81.000 kub. metrov, ki jo dobavljajo štivan-ski, nabrežinski in žaveljski vodovodi. Z motorjem ga je podrl 56-letni Josip Hrovatin z Lonjerske ceste je sinoči precej negotovo hodil po cesti proti domu in smola je hotela, da je prav tedaj privozil z motorjem z nasprotne strani 25-letni Ferdinand Stančič z iste ceste, ki se je kljub poskusom, da prepreči trčenje, zaletel v vinjenega moža, katerega je tudi podrl na tla in tudi sam padel. Oba sta se morala zateči v bolnišnico in medtem ko so Stančiča po zdravniški pomoči odslovili, so Hrovatina pridržali s prognozo okrevanja v 6 ali 8 dneh na opazovalnem oddelku. neha stavka. V soboto so tudi delavci Tržaškega arzenala izrazili svojo solidarnost z zahtevami in borbo uslužbencev INAM, hkrati pa so obsodili ravnanje oblasti, ki ne marajo sprejeti zahtev poldržavnih uslužbencev ter so zato tudi odgovorne za vse posledice, ki jih trpijo zavarovani delavci in nameščenci. V soooto je dr. Palamara sprejel predsednika pokrajinskega posvetovalnega odbora INAM, ki mu je orisgl resne posledice stavke za zavarovance [NAM. Dr Palamara je predsedniku odbora izjavil, da je že posredoval pri vladi,' da bi se spor rešil. Hkrati pa je obljubil, da bo proučil možnosti sodelovanja, da bi se izredna zdravstvena služba v občinskih ambulatorijih, ki-delujejo namesto ambulatori-jev INAM, izboljšala. Ta nadomestna služba pa ne more zadovoljiti potreb zavarovancev, zlasti ker stavkajo tudi vsi upravni uradniki, tako da nihče ne izplačuje zavarovancem dajatev bolniškega dopusta. Stavka uslužbencev INAM prizadeva mnogo bolj zavarovance v Trstu kot v Italiji. V večini italijanskih krajev sprejemajo zdravniki, ki sicer delajo tudi za INAM, zavarovance na pregled v svojih zasebnih ambulatorijih, medtem ko nudi zdravniško pomoč v Trstu neposredno bolniška blagajna. Ce pomislimo, da je v Trstu okoli 150.000 zavarovancev, vštevši vse svojce, ter da je vsak dan več tisoč ljudi, ki gredo na pregled, tedaj nam postane še bolj jasna pomanjkljivost zasilne zdravstvene službe v občinskih ambulatorijih. Nezadovoljstvo med zavarovanci vedno bolj narašča, zlasti med tistimi, ki so morali prekiniti zdravljenje v ambu-latoriju v Ul. Farneto. Nihče pa se seveda ne jezi na uslužbence. marveč vsi na zakladno ministrstvo, ki noče odobriti izplačila dodatnega nakazila, ki pritiče uslužbencem. Skrajni čas je. da omenjeno ministrstvo ugodi zahtevam u-sluzbencev in da se preneha stavka, ki presega po svojem trajanju vse prejšnje stavke teh uslužbencev. Agentom se je uprl Namesto da bi krotko sledil agentom, ki so ga pozvali na poveljstvo, se jim je vinjeni 30-letni Rudolf Orsola iz Ul. Nordio predvčerajšnjim navsezgodaj uprl in jih žalil, zaradi česar so ga s silo odvlekli s seboj in ga spiavili v celico, kjer se je streznil. bila žena znanega tržaškega trgovca in brodarja Trakakisa Takoj po splovitvi ladje «San Nicola«. katero grade za tržaško pomorsko družbo »Maritti-ma Finanziaria«, so postavili na osvobojeno splovišče prvo ploščo konstrukcije št. 1813. To bo druga od dveh mešanih, 4.250-tonskih ladij, kateri je naročila beneška družba «A-ririatica* V Trstu in ki bošt vozili iz Jadrana proti Turčiji. Obe ladji bosta pričele voziti na tej progi 1956, leta ter bosta lahko poleg tovora sprejeli tudi 210 potnikov. Po splovitvi je direkcija priredila povabljenim gostom sprejem v prostorih hotela Ex-celsior. Motorna ladja- «§an Nikola« je podobna ladji «Trieste», katero so lani zgradili nrav tako v ladjedelnici Sv. Marka za družbo »Marittima Finanziaria«. Ladje je dolga 172.2 metrov in široka 22.2 metrov. Opremljena je z motorji Di-sel tipa Sulzer 10 SPD 72. zgrajenimi v Tovarni strojev Sv. Andreja, ki razvijajo 7.000 konjskih sil na osi in ki bodo omogočali pod polnim tovorom normalno brzino 14,5 milj na uro. Ladja bo vkrcala surovo mineralno olje v 27 cistern, ki sprejmejo skupno 24.300 kubičnih metrov tekočine. Na krmi pa je poleg tega poseben prostor, kjer lahko ladja vkrca okrog 900 ton suhega tovora. Mešana 4.250-tonska ladja, katere gredelj so prav tako postavili v nedeljo in ki _ je namenjena za progo družbe Adriatica proti Turčiji, pa bo dolga 98 metrov, široka 15.5 in opremljena z dvema motorjema tipa CRDA - FIAT 607 T. ki bosta razvijala po 2.800 konjskih sil in omogočala brzino 17 milj na uro. Zanimivo tehnično značilnost predstavljajo prvič v italijanskih ladjedelnicah vgrajene horizontalne stabilizacijske plavuti tipa «Denny-Brown». k; znatno zmanjšujejo zibanje ladje. V tramvaj se je zaletel Komaj je 16-letni dijak Gianfranco Mordo iz Ul. Ros- setti zavozil s svojim motornim kolesom kakih 10 metrov proti Borznemu trgu, kamor je prišel iz Ul. Roma, se ie zaletel v levo stran naproti vozečega tramvaja št. 9, katerega je vozil 40-letni Renato Margon iz Larga Pestalozzi. Voznik je takoj zavrl, vendar je mladenič že odletel na tla 'in ker se je ranil po glavi ter se opraskal po rokah in nogah, so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Menijo, da bo okreval, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, v 5 ali 6 dneh. obenem že zletel na tla. Poleg njega pa je ležal neki mladenič, ki se je pri padcu tudi ranil. Fabiani je takoj vstal brez poškodb, medtem ko so morali mladeniča. 24-letnega Luci« Bosuttija iz Ul. Caprrn, odpeljati z rešilniin avtom v bolnišnico, od kodet* pa so ga po zdravniški pomo-č- odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Ta je povedal, da je stal ob pločniku in gledal v stražnika, kdaj bo dal prosto pot pešcem. V trenutku. ko je prometnik dvignil roko, je on stopil s pločnika in hotel steči čez cesto, a se je zaletel v kolesarja. dek, ki se ne da popisati. Program včerajšnjega koncerta je bil mogoče od vseh dosedanjih najbolj zanimiv, zlasti v svojem prvem delu. Tu je težko reči, kaj je bilo boljše ali lepše. Vsekakor je bila tu nanizana vrsta biserov, med katerimi je skoraj nemogoče izbirati — nobenega ne bi hoteli pustiti. Gotovo se redkokdaj zgodi, da bi katerikoli koncertni korpus podal tako širok prerez svetovne komorne pesmi v tako verni interpretaciji, ki se ne odreče niti originalnemu jeziku. (In tu bi lahko oktetov-cem še posebej čestitali k njihovemu poliglotstvu: peli so v 11 jezikih!). Kot posebno novost v tem delu sporeda bi zlasti navedli Kodalgja. saj so redki primeri, da pridejo na koncertne programe slovenskih izvajalcev pesmi madžarskih avtorjev. Pričakovati je bilo, da se bo po popularnem «Večerni zvon» s kristalno čistim in zvonkim tenorjem Janeza Lipuščka utrgal plaz nezadržnega ploskanja, vendar je navdušenje preseglo vsako pričakovanje. Takoj v naslednji pesmi pa je že navdušil Božo Grošelj s svojim solom v črnski duhovni pesmi «Swing Loto. Siveet Chariot». V dragem delu so bile slovenske, hrvatske, srbske in makedonske narodne. Nekatere med njimi že znane, vendar pa take, da jih ,-vedno radi znova slišimo. Precej pa je bilo za nas novih, med katerimi je zlasti ugajala Miloše-vičeva «Ne sedi, djemos. Program se je zaključil z znano Koncerta se ie udeležil tudi generalni konzul FLRJ Mitja Vošnjak in drugi člani generalnega konzulata FLRJ v Tr-rtu. Nove avtobusne zveze med Trstom m Avstrijo V Amalfi se je v teh dneh končala mednarodna konferenca med predstavniki Avstrije in Italije, kjer so razpravljali o avtomobilskem prometu med obema deželama. Na konferenci so sklenili, da bosta delegaciji obeh držav predložili odgovornim organom, predlog za znižanje avtomobilske takse za prevoz potnikov in blaga v tranzitu. Na konferenci so poleg tega odobrili sledeče avtobusne zveze; Trst - Gradež - Videm -Trbiž - Beljak - Celovec - Dunaj. Družba «SAT» od 2. julija do 29. septembra dvakrat na teden. Trst - Čedad - Tarčent - Trbiž - Beljak - Celovec. »SAT« enkrat na teden celo leto. Trst - Gradež - Videm - Trbiž - Celovec - Gradec. «Avto-vie Torta« in «Zvezne avstrijske železnice«, vsaka družba enkrat tedensko od 2. julija do 29. septembra. Trst - Gorica - Videm - Trbiž - Beljak - Aunnenheim (do vzpenjače na Orlico) -Celovec. «RIBI» enkrat na dan od 17. julija do 4. decembra. Trst - Cervinjan - Videm -Trbiž - Šmohor - Dolsach - , Lienz. «SEAT» enkrat meseč-eBratči veselit>, ki smo jh to j no v juliju in avgustu, pot prvič slišali v, jžrabčevi | Trst - Gorica - Videm - Tol-prtredbi. Po navdušenjuf s : mezzo - Passo Monte Croce kakršnim je bila sprejeta, je, Carnico - Grossglockner - Zeli lahko tudi Vrabec vesel soo-| am See - Salzburg. Družba jega uspeha. «RIBI» m avstrijske pošte Po programu so morali pev- vsaka enkrat tedensko od 2. c i še spet in spet na oder in julija do 11. septembra. ljudje niso hoteli iz dvorane Trst - Gradež - Videm - Be- dokler jim niso pevci dodali še pet pesmi. Dvorana je bila polna, kot je že zlepa nismo videli natrpane. Pa ne samo parter, tudi galerija je bila natlačena: ljudje so še stali, ker ni bilo več sedežev. ljak -Spital - Radstadt - Salz-kammargut - Lienz. «Avtoli-nee Triestine« dvakrat tedensko od 18. julija do 7. septembra. Trst - Sappada - Brunicco -Bressanone - Fortezza - Bren-ner - Innsbruck. IZPRED POROTNEGA SOD1SCA JAVNI TOŽILEC ZAHTEVAL OBSODBO Cernaza na 11, Kozloviča na 10 let zapora Za ostale obtožence je tožilec predlagal manjše kazni od 8 mesecev do 7 let zapora, za dva pa je predlagal oprostitev Bodočnost Cernaza, Kozloviča in njunih pajdašev je sedaj v rokah odvetnikov: tožilec je namreč zahteval zelo ostre obsodbe, čeprav je predlagal minimalne kazni, in se daj bodo morali odvetniki • svojimi govori prepričati sodišče o manjši krivdi obtožencev. Vsekakor bo obsodba gotova. Po sklepu sodišča, ki je zavrnilo zahtevo obrambe po psihiatričnem pregledu Cernaza in Darija Kozloviča ter po prečitanju pisma, ki ga je po-lal Kozlovičev oče. v katerem naproša sodišče, da bi pomagalo obtoženčevim sinovom, so zaslišali zadnje priče. med katerimi sta bili tudi Kozlovičeva žena in njegova mati. Prva je izpovedala, da spije tu pa tam kak kozarec vina, kar je vzbudilo v dvorani precej smeha, in se izgovarjala, da to dela iz obupa . zaradi moževih dolgov. Ve n. pr., da si je mož izposodil 125.000 lir in da sedaj upnik terja povračilo vsote od nje. Ce se je zadolžila, pravi, je to storila, da bi pomagala možu. Prav nasprotno pa je izpovedala Kozlovičeva mati, ki je izjavila, da je njena snaha od jutra do mraka vinjena in da so njeni otroci zapuščeni. Krivdo za dolgove je vrgla na snaho in kakor ji je znano, naj bi vsota neplačanih dolgov dosegla že pol milijona lir. Končno je izpovedala, da se je njen sin izpridil šele po poroki. Po končanem zaslišanju prič je prvj spregovoril odvetnik zasebne stranke Padovani, ki je predlagal obsodbo vseh obtožencev. ki so sestavljali kriminalno skupino; poleg plačila njegovih stroškov je zahteval tudi 120.000 lir kot po-. vračilo škode, k,i so jo tato-voreda na Garibaldijev trg, je j vi povzročili lastniku gostil-naenkrat začutil sunek in jel ne »Pina dei porchi«. Nesreča zaradi neprevidnosti Ko je 46-letni Rodolfo Fabiani hotel s svojim kolesom zavoziti iz Sonninovega dre- Njemu je sledil tožilec, ki je zahteval obsodbo, in sicer za Cernaza zaradi sodelovanja v kriminalni skupini 3 leta, zaradi roparskega napada 4. zaradi tatvin 4 leta in za povzročitetv telesnih poškodb 6 mesecev zapora ter 90.000 lir globe. Kozlovič pa bi moral, če bo sodišče sprejelo tožilčevo zahtevo, sedeti kar 10 let, in sicer 1 leto zaradi sodelovanja v kriminalni skupini, 4 za rop, 4 za tatvine, 6 mesecev za povzročitev telesnih poškodb in 6 mesecev zaradi posesti noža. Znatno nižjo kazen pa je zahteval za Silvestra Kozloviča in Kristjana Cernaza; za njiju je predlagal 3 leta za sodelovanje v skupini in 4 lota za tatvine. Kozloviča pa bi moralo sodišče obsoditi tudi na leto dni zapora zaradi posesti samokresa in na 80.000 lir denarne kazni, ker je orožje nosil s seboj. Ce izvzamemo Franca Kozloviča in Ivanko Turk por. Pečar, za katera je tožilce predlagal oprostitev, in sicer prvega zaradi pomanjkanja dokazov, drugo pa, ker ni izvršila dejanja, bi moralo sodišče. vedno seveda po tožilčevem predlogu, obsoditi Giu-seppa Bonana na 8 mesecev in 10.000 lir globe, Lilijano Živec por. Vardabasso na 8 mesecev in 8.000 lir, Ano Pe-taros na 2 leti in 20.000 lir in Ivanko Skopinič vd. Zovec na 10 mesecev zapora in 10.000 l'r globe. Slednji bo moralo sodišče tudi preklicati pogojno kazeip 8 mesecev zapora, na katero je bila že obsojena. Končno je sodišču predlagal 10.000 lir globe za Marija Bu-zana in to zaradi neprevidnega nakupa blaga in leto dni zapora za Albina Ražmana, ki je obtožen, da je dal Cer-nazu, katerega je policija i-skala, zatočišče. Z nedeljske slovesnosti t) ladjedelnici S. Marka Včeraj so spregovorili nekateri odvetniki, med njimi Presti, Catalan, Sardos, Carli-ni in Falconer. Njim bodo o-stali sledili v petek, ko se bo razprava nadaljevala in verjetno tudi zaključila. Tatu so odkrili Dopoldne 10. t. m. se je na bai kovljahskem komisariatu javne varnosti zglasil 24-letni Italo Spangaro iz ,U1. Pacinot-ti 5 in prijavil, da sd mu neznani tatov: približno dva dni prej ukradli del motorja njegovega čolna. Mladenič je dodal. da je njegov čoln v popravilu v Čedasu, zaradi česar je shranil motor na čolnu pri-iat®lja, ki mu je to dovolil. Policija je takoj uvedla preiskavo in sum je padel na 35-letnega Marcella Bizona iz D Annunziovega drevoreda, ki je že bil znan policijskim in sodnim oblastem. Bizona so namreč videli tistega dne v bližini čolna in tako so ga kratko in malo aretirali. Agenti se niso zmotili in mož je moral priznati tatvino ter obenem povedati, kam je spravil del motorja, ki je lastnika stal 40.000 lir. Bizon je tudi to izpovedal in sicer, da je ukradeni kos prodal za borih 320 lir 53-Ietnemu Jacusu Arturu iz Ul. Rittmeyer, ki ga je srečal v starinarnici Viktorja Zot-tija na Videmski cesti. Agenti so seveda kos zaplenili in ga vrnili lastniku, medtem ko so Bizona poslali v zapor in ga prijavili sodišču. Isto so storili tudi z Jacusem, katerega so sicer izpustili na svobodo, a se bo moral zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga Zdrsnilo se ji ie S prognozo okrevanja v 60 dneh so včeraj popoldne pridržali na ortopedskem oddelku 76-letno Giuseppino Zema-nech iz Ul. della Valle. ki se je pritoževala nad bolečinami na desni nogi. Zdravniki so takoj ugotovili, da ima ženska zlomljen kolčni sklep, zaradi česar so jo pridržali v bolnišnici. Zenska je povedala, da se ji je predvčerajšnjim popoldne spodrsnilo v stanovanju in ze je pri padcu poškodovala. V to G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PREDSTAVE V AVDITORIJU V TRSTU V ČETRTEK 1». maja ob 10.30 dopoldne: ..PASTIRČEK PETER IR. RRALI RRIEIAAITII" Mladinska igra - bajka v štirih dejanjih. Spisal: Oskar Wuehner_ Prevedel: Ivan Cesar. Režiser: Jožko Lukeš. Scenograf: Jože Cesar. V ČETRTEK 1». maja ob 20.30 P H E M 1 E H A JlLUMENAMARTURANO" Igra v treh dejanjih. Spisal Eduardo De Filippo. Prevedel I. Cigoj. Režiser Jože Babič. Scenograf Jože Cesar. Filumena Marturano -Nada Gabrijelčičeva; Do-menico Soriano - Modest Sancin; Alfredo Araoro-so - Rado Nakrst; Rosa-iia Solimeno - Ema Starčeva; Diana - Zlata Ro-doškova; Lucia, sobarica - Soča Hafnerjeva; Um-berto - Miha Baloh; Ric-cardo - Silvij Kobal; Mi-chele - Julij Guštin; odvetnik Nocella - Stane Raztresen: postrežnik - Josip Fišer. V PETEK 20. maja 1955 Ob 20.30 PONOVITEV. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11. - tel. 31119: danes in jutri od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v četrtek od 9. do 13. in od 17. do 20.30; v petek od 11. do 13. in od 17. do 20.30. Venezia. 160.0: «Se?tantkr,fiW vzporedniku«, J Mac C Skecienj. 15.00: «Gospa brez melij«, L. Bose, G. ^ Ki-no na Opčinah. 18.0U. «r* ti d'en ■ ^ kra.iih in liudeh: 12.nj. ( ^ kogar nekaj; 12.45 13.35 zornik; 12.55 Operne arije.^ Glasba po željah: / ZCIJU-M , fffit čajanka; 18.00 Schuman"- ^ tazi.ia v C-duru: 18.30 k jožrno-tonist Marijan Kos: .in#*! za; 19.30' PC9[!L& 20.20 Šport; 20.30 Iz jjN um ver za; 4V.4U (OJAn l, “V'"v i«.1 sveta: 21.00 Radijski « j3.M Priljubljene lahke rokico Sambe m rumbe; na glasba. 1KNT >. Jl)S 11.45 Komorna R13®?«) l7.W Vam posvečeno: 13.00. ir* 18.25 Poročila s *wrf> dirke po Italiji: glasba; 18.45 Glasbeno 21.05 Simfonični konceri vodstvom L. Toffola. ■4 O I* K K Slovenska poročila: 13.30. 14 30, 19.30 in 6.30, 23.30, 1,45. OB i.ju. i« ju, ra.ou m —-Hrvaška poročila: vsak 20-20- *•„. «15 B'50, Palijanska poročila. o.w- 17.00. 19.15 im 23.00. 7oo K«- 6.40 Jutranja SlaSt>aLj«j; 7-0* ledar - vremenska nap°''L Jutranja glasba; 7.30 za ^ . spodim j e: 11.00 Tekmovanj [Ii(. gimnazija Kobarid; 14.w Ku)tur- lodije do melodije; 14" plS no življenje ra Primprsk ■ ^in Vesele in okrogle >l!r3 Ren** trio; 17.20 Pojo LuG13f®. 17.4* vene in sestre And res™, jg 00 Popoldanski koneert. VVright Morris <ros4o^°ročil» *f jemajo se na_ dioo vstopnice na Turinu.^_______ 7.-12. VI. 55 na DUNAJ; .„ v. 55' vpisovanje n° “ ■ - 2 Odhodi 29. V. i" 9., 12. 26. VI- ” . v PARI/: zakliu‘, vpisovanje se ,^0" 15 dni pred 0 —-— Trs' Dnevni odhodi '*ni P°. na Sicilijo (sp e n pust za skup manj jojrsenh Drugi SP^gšI-' ANGLIJO. -HOLANDIJO' DIN A VUO. _ -^Te. ADRIA - EX'^eEn»v*fto« skrbi trgovske, (ra„zi turističnemu^ ^ -— |jSt** PRODAJA VOtfeTfSm0i i, °SA;'jrS Sfc ^imorski dnevnik — s — 17: maja 1968 konferenčno mizo v Lu- padel 18. 3. 1944 v Jelšanah | m arn Dimci ma w urnim I govor PREDSEDNIKA TITA NA PROSLAVI 10. OBLETNICE OSVOBODITVE V PULJU m ... j ohranile« miru ii sueio ^eba je preprečili uporabo atomskega orožja in se lotili splošne razorožitve Nadaljevanje s 1. strani) -J? j* pomeni velikanski u-“n in prispevek k miru tu-aormalizacija, ki se razvija i »id : nami in Sovjetsko zvezo, j. 1 veste, tovariši in tovari--ce, kako je do te normaliza-Jl prišlo. To je bil najtežav-Jsi problem, spričo katerega ijL0 Morali (j let prenašati ve-lJnski pritisk in trpeti vse j °SIoče druge težave in ža-,i',e' — toda tudi v tem polj; cU s.mo vzdržali in voditelj Sovjetske zveze, ki so zdaj “tovorni pred svojimi naro-1» iln.-pred svetom, so se sme-_ di. tega vprašanja in nam ek? ’ da b' odnose med ,i.*ma deželama, med Sovjet-# ® »vezo in našo državo, po-»al normalizirali 'n zbolj- . »M, da ste že vsi sezna-* tem. da je te dni j do sP°razuma, da bo d?-0, državo, se pravi Beograd, tod sovietska delegacija »ik v°dstvom najvišjih držav-n voditeljev. Mnogo ljudi svetu je to neverjetno ,js sei?etilo. Lahko pa rečem, i .laz i vsi lahko samo po-svimo takšno smelo odlo- zdr. j.itev |, Y. odgovornih sovjetskih jj “*■ to odločitev, da pridejo „ aam in da se pogovorimo ba 0 čemer se je tre- ,p°govoriti. (Odobravanje.) mi? plaPravami na ta sesta-kjr Smo i'm dali vedeti tisto, 1® že davno vedel ves svet, kar je vedelo In pri čemer vztraja naše ljudstvo, da se namreč želimo razgovarja-ti na enakopravni podlagi, da se želimo razgovarjati kot neodvisna dežela, da želimo o-stati popolnoma neodvisni glede vseh svojih dejanj — v prihodnje, kakor tildi zdaj — da želimo, da se nihče ne cmešava v naše notranje zadeve, da je vprašanje na.še notranje ureditve naše vprašanje in da nismo priprav- ljeni dopustiti, da bi se kdorkoli vmeševal v na " e notranje probleme niti z Vzhoda niti z zahoda. O vsem tem smo jih neposredno obvestili in na podlagi tega so sklenili priti semkaj, da bi se mi z njimi razgovarjali o problemih, ki so med nami še odprti in nerešeni. tako da bi ta normalizacija dobila realno podla- go, trdno podlago, in da ne bi bilo iluzij niti na njihovi niti na naši strani. Govorili bomo pred obličjem vsega sveta Ves Zahod in ves svet bosta vedela, o čem smo govorili in o čem se bomo dogovorili, ker ne mislimo zdaj za hrbtom drugih manevrirati in delati na račun kogarkoli. Kar pa zadeva tiste, ki so' imeli utvare — to velja tudi za tiste na Zahodu — da bomo postati nekaj drugega, kakor smo — pa nismo krivi, če to ne bo res. Jugoslovanski odnosi do Vzhoda in Zahoda j?°variši in tovarišice! H- .a^sr>i morajo biti odnosi tvs naš° deželo in Sovjetsko drža° ter ostalimi vzhodnimi [ai ?mi Kakšni odnosi mo->Jl ."‘ti med našo deželo in nimi ter mnogimi dru- jr- '1*:: i „ > državami? Mislim, da si biti ti odnosi podobni. L se ne bomo pridružili no-p 'mu bloku, ne bomo se doUZab 2 nobenim blokom, lu*.*r bodo le-ti obstajali. V "‘M pa, da bo nekega dne tan.j rle napočil čas, a to W d| M°do to ■* niti ni tako daleč, ko nekateri ljudje, ki so W 0^k°v°rni za takšno po-- °- Vendarle spoznali, da poti na svetu ni moč trajnega miru in 1® treba uveljaviti drugač-Politiko. ne politiko blo- politiko ideološke raz-sveta na bloke, tem-d* je treba ubrati drugo to pa je pot, ki jo pot 2® davno zagovarjamo, k0(k ^delovanja, pot aktivne dr* 51stence med narodi in lt( ne glede na razli- »otr- n)*hovih političnih in anjih sjstemih sploh. d!ij4ZRuv.ori- do katerih bo te bodn pr'^° v Beogradu, se Hodi- lazviiali prav na tej ti]t, ha podlagi sodelovanj ?a. P°dlagi koeksistence *Vej0 ° deželo in Sovjetsko »ti, *®r vzhodnimi država-*Uv.r a Podlagi spoštovanja he n?nos*' in neodvisnosti, kotraj-dfdiagi nekakšne krat-"*k»lc re^‘tve. s katero hi P°'oža° Brebr°dili ta sedanji Ia*i 3> temveč na trajni podali’ ?a kateri bi sploh mo-«vetu Prihodnje graditi na kp:,. Odnose —’ “ J: ‘*j DHie?riŽ““ — °dojest Pr^lo tudi do se med narodi — *®jJ n?Tepr'dan sem, da bo ob °boi» » Znost M k banske ^--*«Ke izjave,do izjave, 'n v v lm®la skupen značaj ko zd bo Eovora 0 tem, *tj* m ?aj presojamo sodelovanj i narodi na svetu. Mi-,'*jveeii? bo to eden izmed J1h prispevkov k pomi- ritvi sedanjega napetega položaja na svetu. Nočem reči, da bodo ti razgovori veliko prispevali k temu, da bi uredili najbolj pereča. vprašanja, kakor je na pr. nemški problem, prepričan pa sem, da bo tokrat to vendarle pripomoglo, da bo mnogo več zaupanja v nekatere geste, v nekatere konkretne stvari, ki jih sedanji sovjetski voditelji predlagajo in hočejo uresničiti. Seveda ne rečem in ne morem prerokovati, da bo tako za vse čase. Toda zdaj je tako. in mislim, da je velikanski plus, da smo zdaj vendarle prišli v obdobje, v katerem sj .ljudje, ponovno pripravljeni ..sesti _ za . zglsjjas .rni^o Jn se razgovarjati. Razumljivo je, da je glede teh raegoVo rov mnogo «natezanja» in da hoče vsakdo doseči nekaj več, Ker še vedno prevladuje takšna težnja. Toda konec koncev nas vendar lahko veseli, da so se ljudje prepričali, da je to mnogo cenejše in to je pravprav edini možni način da bi se izognili katastrofi nove svetovne vojne. Ce presojamo razne, še neurejene probleme, vidimo, da so le-ti precej zapleteni. O-glejmo si na pr. nemško vprašanje. gledč katerega smo mi vedno govorili in jasno poudarjali stališče, da je Nemčiji treba dati suverenost, da je treba nemškemu narodu dati pravico, da kakor drugi narodi obravnava svoja vprašanja, da se .združi itd. Tudi zdaj pravimo, da je čas, da nemški narod sam pove svojo besedo, kako želi, da bi njegovo vprašanje uredili. Mislim, da pri vsem tem premalo upoštevamo želje in težnje nemškega naboda, tistega naroda, ki je sit raznih pustolovščin in vojn. Ne mislim torej na razne pod pepelom skrite nacistične revanšistič-nc elemente, temveč na nemški narod, ki si je nabral v dveh svetovnih vojnah precejšnje izkušnje. Mi pravimo, da bi bilo napak še nadalje vztrajati na tem. da bi v nemškem narodu vzbujali hudo kri in da bi le-ta prišel do prepričanja, da mu nihče noče prav nič pomagati, temveč da gledajo nanj kot na nekakšen polkolonialni narod ali da hočejo iz njega napraviti svoje orodje za nekakšne ncve provokacije za novo vojno. Gre za to. da mi mislimo, da je največja nevarnost tem. da glede nemškega vprašanja, ki je najvažnejše vprašanje v Evropi, pride do zaostritve in do takšnih nat sprotij, ki bi utegnila imeti nedogledne posledice. To nas zdaj skrbi, skrbi pa tudi ves svet, kajti — čeprav se je pokazalo kot učinkovito in možno, da za zeleno diplomatsko mizo obravnavajo mnoga vprašanja (nekatera pa so tudi rešili), čeprav so nekateri znaki dobre volje Sovjetske zveze, da bi sporna vprašanja uredili na miren način in da tudi mnogi ljudje na Zahodu prav tako že-ie, da bi sporne zadeve mirno poravnali — so vendarle ljudje, ki imajo glavno besedo, a ki sodijo, da je moč s silo doseči mir na svetu. Koncepcija sile. koncepcija premo-č- v oborožitvi pa ne more obroditi sadov, ker pomeni vojno nevarnost in lahko konec koncev, če do vojne zdaj tudi ne bi prišlo, ustvari takšen položaj, da bi vojna izbruhnila jutri, kajti premoč, vojaška premoč, sila vse t) je enostranskega značaja in vse to teži za dosego določenih rezultatov pod pritiskom, kar lahko prej ali slej spet privede do spopada. Mi želimo, da bi nerešena vprašanja uredili brez sile na miren način. Zdaj je glede oborožitve upostavljeno na svetu ravnovesje in mi se zato. te moram reči. včasih čudimo kratkovidnosti nazorov tistih, ki žele s silo, s premočjo doseči nekakšne rešitve. To ne bo nikakršen uspeh, marveč neuspeh, ker bodo potem tudi na drugi strani nadaljevali tekmovanje v oboroževanju, tako da bomo imeli to tekmovanje na obeh straneh. To pa mora neogibno privesti do vojnega spopada. Mi smo zato tudi bili proti vstopu v atlantski pakt, in sodimo, da je zdaj napočil čas razgovorov, ne pa rožljanja z orožjem. Zato smo tudi preti . temu, da bi jedrsko energijo, atomsko in vodikovo bombo uporabili v vojne namene: so- dimo, da v tem tiči največja nevarnost za človeštvo, mi smo najbolj vneti nasprotniki uporabe tega orožja, in zoper to se bomo borili. Toda ni dovolj samo prepovedati ,n preprečiti uporabo tega o-rožja, najstrahotnejšega za človeški rod, marveč se je treba prav tako smelo lotiti razorožitve na splošno, kajti tekmovanje v oboroževanju prinaša svetu obubužanje, ru-.sj življenjski standard ijudi 111 stalno ogroža njihova življenja z nevarnostjo novih vernih spopadov. Tako razorožitev na splošno, kakor prepoved orožja, kakor sta atomska in vodikova bomba, ali kakor so bakteriološka in kemična sredstva, ki bi jih upa-rabili za uničevanje ljudi •-vse to so velika vprašanja, o katerih se tako rekoč niso niti začeli razgovarjati in si prizadevati, da bi našli kako rešitev. Mislim, da je zdaj napočil čas, da prenehajo tekmovati v oborožitvi in da se smelo lotijo prav tistega, čemer sem prej govor.l. čan, da smo mi ravno spričo enotne podpore, ki smo jo uživali v tem času, v vseh teh desetih letih lahko tako odkrito govorili in se tako smelo lotevali stvari na tem področju, ne da bi se bali. da nas bo naše ljudstvo pustilo na cedilu. (Odobravanje ) Rečem pa vam, tovariši in tova- zgode. Spremljale so nas elementarne nesreče in lakota. Bili pa so tudi poskusi ravno v najtežavnejših trenutkih, ko je šlo za kruh in lakoto, da bi nam nastavili nož na grlo. Toda mi smo rekli, da je to zaman in' da bomo raje gla-dovali in umirali od gladu, kakor da bi sprejeli kakršne- rišice, da nam ni bilo lahko, j koli pogoje, [n posrečilo se Spremljale so nas dnevne ne- i nam je obstati. x Ohranitev dobrih odnosov z Zahodom in izboljšanje odnosov s SZ Seveda lahko danes s tega mesta rečem, da smo hvaležni zahodnim zaveznikom, zlasti še Ameriki, ki nam je dajala in nam še daje pomoč. Toda tudi zdaj pravim, kakor sem vedno govoril, prepričan, da tako misli tudi vse naše ljudstvo, da mi niti v prihodnje, kakor niti doslej, ne bomo sprejeli nobenih pogojev, če nam bodo dali kako pomoč. Mi pomoči ne smatramo za nekakšno podkupovanje, temveč za stvar, ki je v zvezi Angleška volilna borba in mednarodni dogodki Prepričan sem, tovariši, in tovarišice, da naši narodi pozdravljajo dejstvo, da sovjetska delegacija prihaja v našo deželo, da bi se pri nas razgovarjali o problemih, ki se tičejo tako njih kakor nas, . , , . . . ■ a ki hkrati se tičejo tudi mi- nepristranskim pogajanjem in Zanimivo je, kako vplivajo najnovejši svetovno politični dogodki na razvoj predvolilne situacije v Angliji, kar se bo z določenim učinkom izrazilo tudi na volitvah samih. Nekateri zbadljivci govore, da bi se Anthony Eden. če konservativci na volitvah zmagajo, moral iz vsega srca zahvaliti tako Eisenhowerju kot Bulganinu za «pomoč», ki sta mu jo pri tem nudila. Kajti, po sporazumu o Avstriji in preliminarnih pogajanjih glede sestanka na najvišji ravni, so laburis-tom — tako pravijo ti hudomušneži — izpadli iz rok njihovi najboljši, najmočnejši argumenti, vsaj kar zadeva njihove obljube s področja zunanje politike. Omenjeni razvoj v mednarodno političnem dogajanju namreč v dobršni meri izpodbija laburistične trditve, odnosno obtožbe, češ da so konservativci «počasni» in glede miru nezainteresirani, in da bi oni, laburisti, ko bi prišli ponovno na oblast, takoj ukrenili nekaj učinkovitega, da bi se nered v svetu zmanjšal ter odstopil mesto ru na vsem svetu. Sovjetska zveza je v zadnjem času storila celo vrsto gest in sprožila vrsto predlogov, o katerih sodimo, da so konstruktivni. Jaz pa mislim, da bodo bližnji razgovori in tisto, kar s humanimi čustvi. Po drugi i bom“ ‘u pri nas storili, ena 1 izmed —1----------------- u strani pa sodimo, da je ta naj konstruktivne jših pomoč "upravičena ^ in da jo J atvar,> in največji prispevek naše ljudstvo zasluži spričo žrtev, ki jih je dalo v minuli veliki svetovni vojni, in spričo sedanjih naporov, da bi ohranilo mir na svetu. Naša dežela in mi, ki smo odgovorni za njeno politiko, želimo ohraniti z zahodnimi deželami najboljše odnose. Ni treba misliti, da mi — kakor bi kdo utegnil reči in kakor nekateri že tudi pišejo — zdaj, ker smo dobili, kar smo potrebovali. obračamo plašč na drugo stran. Ne, mi smo še vedno in vedno tudi bomo zvesti tisti smeri, da ne bomo stopili z naše neodvisne poti in da hočemo imeti, kar zadeva našo presojo mednarodnih problemov, proste roke, svoj moralni kapital, ki smo ga pridobili, pa želimo uporabiti za najboljše, kar moremo, se pravi, da delujemo v smeri pomiritve — da ne bi prišlo do vojne in da bi utrdili mir. (Tako je, tako je!) — Nikomur se ni treba bati, kajti mi spno več ko enkrat poudarili v svojih govorih, in tudi pisali o tem, da čeprav je naše ljudstvo čvrsto in enotno in ima močno armado, mi ne bomo nikdar dvignili roke zoper nikogar, kdor se ne bo dotaknil naše zemlje. Mi nikdar ne bomo orodje kogarkoli, ki bi hotel morebiti imeti kake agresivne namene proti drugemu. Mi ostanemo takšni in želimo ohraniti dobre odnose tako z Zahodom, kakor tudi želimo močno izboljšati odnose tudi s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi deželami, ker sodimo, da je bila doslej velikanska nesreča ne samo za nas, temveč tudi zanje, da ti odnosi niso bili takšni, kakršni bi morali biti. Ne bom govoril na tem mestu o krivicah. Veliko smo pretrpeli. Za nas je zdaj važno, kakšni bodo odnosi v prihodnje, in kako bodo pojmovali v prihodnje takšno našo politiko, kakršno sem tukaj razložil. ohranitvi miru v svetu sploh. Vam, tovariši in tovarišice ter vsemu ljudstvu Istre in Slovenskega Primorja želim, da bi v naši ljudski skupnosti, v naši socialistični skupnosti storili vse, da bi tisti duh enotnosti, ki je v naši deželi bil med vojno in po njej, prevladoval tudi v prihodnje, in da bi bili neločljiva enota naše socialistične skupnosti. Prepričan sem. da se vam bo posrečilo premagati vse napore in težave, ki vas čakajo, in zato vam želim mnogo uspehov v vašem delu. Naj živi naša socialistična dežela — Federativna ljudska republika Jugoslavija!« boljšemu razumevanju. Ali je to samo slučaj, da zadnji mednarodno politični dogodki gredo tako na roko Edenovi vladi, ali pa morda povečana aktivnost britanske diplomacije samo izraz določenih vladnih volilnih potreb, to je zaenkrat težko določiti, vsekakor je gotovo, da bi u-tegnilo tako srečno naključje — če gre res za naključje — na parlamentarnih volitvah dne 26. maja dobršno povečati število glasov, ki bodo oddani za konservativce. Toda tudi laburisti ne sede prekrižanih rok. Takoj so se prilagodili novim spremenjenim okoliščinam ter prešli v protiofenzivo. Prav je — govore njiRovi agitatorji — da se bodo vzhodni in zahodni državniki sestali, mi smo to vselej zahtevali. Toda, kdo naj bo tisti NAFTA V SAHARI Stroški in napori ne bodo' zaman Pred osmimi leti so začeli v Sahari iskati nafto.-Milijarde dolarjev so vložile doslej posamezne petrolejske družbe, vendar se še nobena ne more postaviti z upoštevanja vrednimi rezultati. Navzlic dosedanjim neuspehom pa so petrolejski strokovnjaki prepričani, da je pod živim sahar-sicim peskom dovolj nafte, le najti jo bo treba. Dve alžirski petrolejski družbi ter po ena ameriška in francoska so se združile. Letos nameravajo v Sahari investirati za raziskovalna dela skoraj trideset milijonov dolarjev. Upajo, da bodo do konca let-ošnjega leta dosegle upoštevanja vredne uspehe. Ozemlje, kjer iščejo nafto, se je zadnja leta zelo razširilo, tako da meri zdaj več kot 600.000 kvadratnih kilometrov Na tem velikanskem ozemlju dela sedem sto inženirjev in tehnikov, ki so jim na razpolago najmodernejša tehnična sredstva. Ob vsem tem bi človek mislil, da proučevanje zemljišč in ugotavljanje naftnih ležišč ni kdo ve kaj težavna reč. Pomisliti pa je treba, da delajo ti ljudje pri dnevni temperaturi petdeset stopinj Celzija v senci. Sedem sto strokovnjakov na tako razsežnem ozemlju tudi ne pomeni mnogo, vendar zahtevajo ta dela izredno visoke izdatke za opremo in živila. Najdražji je pri vsem tem prevoz. Ce upoštevamo. da morajo pripeljati v puščavo dnevno po deset litrov vode za pitje, za kuho in za osebno higieno ter petnajst litrov industrijske vode na vsakega člana raziskovalne odprave in da stane samo prevoz litra te vode več kot sto dinarjev, prevoz vsakega kilograma živil pa skoraj še enkrat toliko, potem dobimo približno predstavo o stroških za raziskovalno delo sredi živega puščavskega peska Slovenski oktet v Sv. Križu Ustvarjajmo silo moralne moči vseh onih, ki ljubijo mir in svobodo N* ,VoSrvi j* še dosti zaskrb- utegne iz tega izcimiti. Toda tn zato je na njem, mi nismo odšli v Indijo in 6.n° ab ne nastalo Burmo zato, ker smo mislili. dtž»„“ to nezaupanje med | da ti državi razpolagata z ' nekakšnimi velikanskimi silami,'* oborožitvijo ih kaj" vem s čim. vedeli smo. da tega ni- J,yi ;.'u- Med .državnimi vod-rtlo a . ®herno gesto, sle-t Janje na tej ali na ani> gledajo s sumom Verin njim nekaj skriva. i1' Je J?mej° drug drugemu... azum!jivo, kajti če se 'n včasih opeče *t4 « ci,e. 2 Vzhoda, če b h* in xr j-! več atom- ?**iti Pekovih bomb, pre-iViUdi S° ..kolikšnega števi-tn ‘'»jel Pa lmaio i Rusi J: da v: . _ i’oda ne gre ;a *U. ^ bi kdo I?*1®! v?„Ved 2a to' da bi po- nekoga preg izvesti ^?2n,e načine, da bi h ®njp J 1 Ustvarili pre- v!dalini', „? edina not za *nv, nbstoj in razvoj člo- >Ja’ Dot mirnega sodelovali? to „.. mirne koeksistence h Ra- Mn; ne pa 2a nekaj dru-' ih to“m -vam reči- *°va- >raln, “Vans>ee. da je zdaj Ji etlo ,niteh’ na svetu po-Šik*ij- en lznied najmočnejših t«h Sr®dstev ‘^edm na’m ',p f W 1« rinUi moralni čipi iltrzai 2daj že značaj ** vest? In 2 n a č h j človc! ; Ko „ 'Pn tevatn. luVmo !?Pn’0Va'i v Indijo *tt. z nezaup 7'aka.l ti Ju- svetu sile miru začele posta-' IndiiT iS0® ’ k*j tšče- jati čedalje bolj organizirane. in Burmi, kaj se 1 Bandunška konferenca azij- sn na nas mata. Odšli pa smo tja, ker smo vedeli, da si ti narodi motno žele mir, da je v njih tista visoka moralna kvaliteta, zavest, da je treba o-hranni m.r bedeli smo. da je to velika moč in tudi mi smo se ji hoteli pridružiti ter se skupno boriti za mir. Zavoljo vsega tega smo odšli v Indijo in Burmo, ne pa, da bi iskali nekakšnih zaveznikov in težili za vzpostavitvijo «tretje sile«. Kako neumno jo, očitati nam željo, da bi vzpostavili ((tretjo silo«, ko niti oni nimajo orožja, niti nismo mi tako močni, da bi lahko ustvarili «tretjo silo« spričo tistega velikega potenciala na eni in drugi strani. Ne im ustvarjamo silo moralne moči, ki jo tvorijo vsi tisti na svetu, ki ljubijo mir in svobodo. Vsi ti se ji bodo pridružili (močno ploskanje in dolgotrajno vzklikanje tovarišu Titu in miru na svetu). Zato smo odšli tja. Ce zdaj presojamo, tovariši in tovarišice, konkretni položaj. smo seveda lahko mirnejši, kakor smo bili pred enim ali dvema letoma. Ne zato, ker je naš položaj lažji, ne zato, ker smo si pridobili mnogo prijateljev, ne zato ker uživa naša država v azijskih in afriških deželah velikanski ugled in ker spoštujejo našo odločnost in vse, kar srno doslej storili, ker spoštujejo in cenijo naše žrtve — skih m afriških dežel n. pr. je po mojem mnenju največji zgodovinski dogodek zadnjih desetletij, ne, stoletij, kar zadeva te narode, ki so našli možnost in zbrali dovolj poguma, da se sestanejo, ne glede na razlike v notranji ureditvi (od fevdalizma do socializma), in se razgovarjajo o svojih problemih, ker jim ie bilo že dosti tega, da so drugi skrbeli zanje, skrbeli tako. da imajo od tega bridke izkušnje. Sestali so se, da bi se razgovarjali, a bržkone niti sami niso mislili, da bodo sprejeli sklepe o tolikšnem številu vprašanj, ki so jih načeli- Toda če pogledate njihovo deklaracijo, boste videli da so bili glede mnogih stvari, mnogih problemov popolnoma enotni, in da so so-olasno sprejeli svoje sklepe. Seveda so nekateri poskusili to konferenco razbiti. Do izraza so prišli najrazličnejši nameni. Toda velikansko premoč je imel tisti duh, ki je prišel iz teh dežel, duh narodov teh dežel, ki je na konferenci prevladal in zmagal. Prepričan sem, da bo tudi v Evropi, in ne samo v Evropi temveč na svetu sploh _ če ne takoj, pa vsaj ne bo treba na to dolgo čakati prevladal ta duh, pojmovanje, da ie treba združiti vse moralne sile v boju za mir, proti vsem vojnim poskusom, in proti vsem poskusom, da bi narode razdelili na ideološke bloke in da bi gledali na to, kako bodo drug drugemu kaj iztrgali iz rok. Reči moram, upoštevajoč takšno perspektivo, da sem ponosen, skupno s tovariši, ki delajo z menoj na tem področju da odgovarjamo za zunanjo politiko dežele, kakršna je naša. Globoko sem prepri- V nedeljo popoldne je nastopil v dvorani prosvetnega doma Albert Sirk v Sv. Križu Slovenski oktet z obsežnim programom slovenskih narodnih pesmi. Na sliki desno vidimo Slovenski oktet med nastopom, spodnja slika pa nam prikazuje polno dvorano občinstva, ki ga je privabil sloves Slovenskega okteta in ljubezen do naše pesmi (Foto Mario Magajna) (iveliki četrti«, ki bi ob britanski zastavici moral sedeti za ganu, morda v Stockholmu, o-ziroma kjerkoli ta konferenca bo? Komu bi se morala zaupati ta težka vloga? Ali ni morda prav Clement Attlee, s prirojeno mu potrpežljivostjo ln nenavadnim smislom za strpnost, najprimernejša osebnost, da zastopa Anglijo na tem zgodovinskem sestanku? V tem stilu nekako se razvija angleška predvolilna kampanja v okoliščinah, ki so jih ustvarili zadnji dogodki. Komu bo na ta način uspelo nabrati največ točk je težko prerokovati, dejstvo je le, da skušajo tako konservativci kot laburisti do skrajnosti izkoristiti zunanjo politiko v svoje predvolilne namene. V tem pa britanska diplomacija nadaljuje kot običajno s svojim delom. Zadnje dni so njeni prvaki želo zaposleni s proučevanjem najnovejših sovjetskih predlogov, ki si jih je Anthony Nutting doslej samo površno ogledal, rekoč, da bo za sleherno nejasnost zahteval odločilno pojasnilo. Osebnost, bi mu bo lahko iz prve roke dala vsa potrebna pojasnila, je brez dvoma sovjetski delegat v podkomisiji za razorožitev. Jakob Malik. Komisija se bo ponovno sestala v začetku tega tedna. V splošnem Se je Nutting. sicer znan po svoji zadržanosti in opreznosti, izrazil o sovjetskem predlogu kot o ((pomembnem koraku naprej«, dasi je po drugi strani opaziti, kako skušajo Britanci brzdati vsako naraščanje pretiranega optimizma, opozarjajoč, da najtežje zapreke še niso odstranjene, da So si stališča v najbolj bistvenih točkah bodočega paorebitnega sporazuma še zelo narazen. Dalje, da se «ne ven, kaj Sovjeti nameravajo, kako si v podrobnostih zamišljajo funkcioniranje mednarodnega sistema za nadzorstvo nad razoroževanjem. Tudi je v Britaniji naleteti na pojmovanje, ki morda ni nerealistično, vendar n; posebno praktično, če naj se pogaja-' nja vrše s pripravljenostjo, da se. tudi nekoliko popusti, kjer je to potrebno. Gre za pojmovanje, po katerem bi največi napredek v sedanjih pogajanjih ne mogel predstavljati najmanjšega u-speha, ker da je za učinkovite sporazum glede razorožitve potreban stoodstotna soglasnost v vseh točkah. Drži namreč, zatrjujejo nekateri, da‘ ne bo nihče mogel zaustaviti proizvodnje v vojnih tovarnah, dokler ne bo prepričan, da so enako napravili tudi drugi. Tudi drži, da pogajanja glede razorožitve razkrivajo vse tisto »umazano perilo«, ki se je v desetih letih hladne vojne nakopičilo v odnosih med državami in da bo treba pred razorožitvijo še marsikaj doseči, da bi se mogla utreti pot temu tako daljnosežnemu miroljubnemu poskusu. Vse to drži, in prav v tem obstaja realizem stališča, po ka-j terem bi bilo treba v poga | janjih glede razorožitve do-| seči «vse ali nič«. i Vendar stoje mnogi na stališču, da bi ta realizem vendarle ne smel ustvarjati ter krepiti mnenje, da se s postopnim sporazumevanjem ne da doseči neki končni cilj, in tako škodovati v resnici ko- ristnim pogajanjem. Ti isti stoje na stališču, naj se ela- stično in tolerantno izkoristi vsaka pozitivna sugestija, ki bi kako mogla prespevati k uspešnemu zaključku pogajanj. Pred kratkim je »Manchester Guardian« šel še dlje, v nekem svojem članku se je postavil na stališče, /la bi znali biti zadnji ruski predlogi v tem vprašanju celo praktič-nejši od zapadnih. »Zapad vztraja,« piše omenjeni časopis, »na stališču ((neomejenega dostopa« v vsako mesto ali podjetje, ki bi ga nadzorni organ za razorožitev hotel obiskati. Ruski načrt pa predlaga, naj bi ta pravica dostopa bila »recipročna«, začenši od glavnih pristanišč, letališč, železniških križišč in cest. V eni stvari se zdi ruski predlog bolj praktičen od zapadnega. Mi vsekakor nismo priravljeni dovoliti članom nadzorne komisije, da si ogledajo katero si bodi tovarno, laboratorij ali urad v katerem si bodi kraju Britanije ali ZDA, zaradi česar ne moremo zahtevati niti od njih, da nam kaj takega do-vole.ii Pametne besede, iz katerih lahko potegnemo sledeči zaključek: ne zahtevaj več kot moreš dati. Vprašanje razorožitve in svetovnega miru je torej v veliki meri odvisno od tega, koliko je kdo v resnici pripravljen žrtvovati, torej popustiti v svojih stališčih in interesih, da bi se to moglo doseči. LJUBOMIR SANCIN rojen v Dolini 9. 7. 1919 BRUNO ŠTRUKELJ rojen v Trstu 27. 11. 1924 pogrešan od leta 1944 GIORGIO SCARAZZOLO rojen 20. 7. 1923 padel 6. 10. 1944 DANILO SULCIC rojen v Sv. Križu 13. 10. 1918 padel IS. 9. 1944 v Borovnici SAVA SANCIN rojena v Dolini 30. 7. 1919 sežgana v Rižarni 22. 6. 1944 OSKAR SANCIN rojen v Boljuncu 2. 4. 192« padel 24. 9. 1944 pri Lisicah SPOMNIMO se naših padlih DRAGO SIRK rojen v Sv. Križu 7. 9. 1927 u. 26. 8. 1944 v nem. taborišča SLAVKO SABADIN rojen v Trstu 20. 11. 1925 padel 1. 11. 1944 v Topolovca ERMENEG1LDO SMAK rojen v Puli 1. 7. 1919 ustreljen 22.9.1944 na Opčinah DRAGO STOKA rojen na Kontovelu 2. 2. 19M padel 19. 2. 1944 v Benečiji MARIO STOKA rojen na Proseku 15. 7. 1928 obešen v Štorah 9. 1. 1944 STANISLAV ŠVARA rojen v Nabrežini 4. 12. 1IM padel 19. 9. 1943 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK UBJ/ilUENA JE BILA RAZSODBA PRIZIVNEGA BENEŠKEGA SDDIŠGA Z OBSOUBO PEVIUSRIH MIHKDII se demohralična jatansl ne slrlnja Kljub upravičenim zahtevam najemnikov, Je sodišče razsodilo v prid ustanove »Tre Venezie" Iz Benetk smo izvedeli, da je bila 22. aprila letos objavljena razsodba beneškega prizivnega sodišča v zvezi s sporom med najemniki iz Pev-me, St. Mavra in Oslavja ter ustanovo Tre Venezie. Razsodba je bila sicer izrečena že 22. oktobra lani. vendar je bila objavljena šele prejšnji mesec. S to krivično razsodbo je beneško sodišče ponovno potrdilo, da mu niso mar upravičeni in utemeljeni razlogi slovenskih najemnikov iz briških vasi, ampak da mu je šlo predvsem za to, da oškoduje te ljudi v prid ustanove Tre Venezie. Večkrat smo že poudarili upravičenost zahtev najemnikov, in to še enkrat podčrtujemo, kajti prepričani smo. da tudi beneško sodišče ni vzelo v poštev utemeljitev naših najemnikov, da oni živijo in delajo na tej zemlji že dolga leta in da jih ne bi smeli pregnati iz te zemlje. Kdor ne upošteva tega, je na liniji tistih raznarodovalnih sil, ki skušajo slovenske kmete potisniti iz njihove zemlje in napraviti iz tistih krajev kolonijo, ki bo izpremenila narodni značaj zemlje na levi strani Soče. Skupno z najemniki izražamo ogorčen prostest proti taki krivični razsodbi proti kateri je ne le slovenska, ampak tudi vsa italijanska demokratična javnost. Glasbeno-kulturni večer lepo uspel Jutri v Ljudski čitalnici nastopi moškega, zenskega in mešanega zbora V soboto zvečer je akademsko srednješolsko društvo »Simon Gregorčiči) priredilo v prostorih Ljudske čitalnice v (JI. Ascoli 2. glasbeno-kultur-ni večer, na katerem je pro- fesor Sever govoril o klasikih, učenke Glasbene šole pa so na klavirju izvajale skladbe Haydna, Mozarta in Beetho-vena. Prisotni so predavanje kakor tudi klavirske skladbe poslušali z velikem zanimanjem. V sredo zvečer ob 8.15 bo prvi glasbeno-kulturni večer pevskega in glasbenega društva iz Gorice v prostorih Ljudske čitalnice. Na sporedu bo predavanje o Davorinu Jenku in nastop moškega, ženskega ter mešanega zbora s skladbami Davorina Jenka. OBVESTILO POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA FEDERTERRE Je so glasovali za Kandidate agrarcev Baliaben ne bo več predsednik Konzorcija Pokrajinsko tajništvo Fe-derterre iz Gorice nam je poslalo sporočilo, v katerem na najbolj odločen način odklanjajo vsebino lepaka pokrajinske federacije Coltivatori diretti iz Gorice, v katerem je rečeno, da so na skupščini Kmečkega konzorcija predstavniki Federterre izvolili nekatere osebe, ki pripadajo Zvezi julijskih poljedelcev (a-grarcev). Medtem ko si delegati pridržujejo pravico, da vložijo tožbo proti neresničnemu pisanju, sporočajo javnosti izjavo delegata Giovannija Vi-sintina pred volitvami na skupščini Kmečkega konzorcija od 8. maja letos. V tej izjavi je delegat Vi-sintin dejal, da namerava v imenu predstavnikov Federterre pred volilnim postopkom pripomniti, da se niso izneverili ideji, da se da Kmečkemu konzorciju demokratična uprava, ki bo brez diskriminacije ali naklonjenosti ustrezala interesom malih in srednjih posestnikov. «Vendar je treba predvsem ugotoviti, kar se je dogodilo na prešnji seji, da ne bi opia-vičili zaupanja kmetov, če bi glasovali za listo, katero vodi Baliaben, ker je bil Konzorcij zadnja tri leta pod slabo upravo in ker se niso upoštevali upravičeni predlogi po sodelovanju. Po drugi strani ne moremo glasovati za listo, katero vodi inženir Cosolo, ker predstavlja interese agrarcev. V znak protesta proti krivicam in nelegalnostim, ki so bile storjene in zaradi katerih se bomo pritožili na sodno oblast, da obvarujemo pravice članov, in ker smo že na zadnji seji pokazali našo usmeritev, izjavljam, da so delegati moje struje svobodni in da lahko glasujejo za tiste, ki bodo bolje predstavljali voljo članov. Kdor koli bo izvoljen, lahko računa na naše sodelovanje, vendar bo moral bolj kakor v preteklosti upoštevati našo kritiko doklei Konzorcij ne bo izpolnil v zakonu določenih dolžnosti v interesu našega poljedelstva. Poleg tega tajništvo Federterre opominja na člen 23 zakona štev. 1235 od 7. maja 1948. leta o Kmečkih konzorcijih in volitvah upravnega sveta, ki «so s tajnimi glasovnicami«. Zakaj se Ballabenovi Coltivatori diretti tako razburjajo? Zato. ker Baliaben ni več predsednik Konzorcija. Dežniki v skladišču so zgoreli V soboto ponoči okrog 1 ure je čuvaj industrijskega podjetja za izdelovanje dežnikov, last Francesca Polet-tija, čutil vonj po zažganem, skrbno je pregledoval ter zapazil, da iz poslopja uhaja dim. Takoj je obvestil gasilce ki so prišli na kraj opremljeni z gasilnimi pripravami. Požar, ki je nastal iz doslej neznanih vzrokov, se je pojavil v velikem pritličju, kjer so nameščeni uradi ter skladišča dežnikov in raznega blaga. Skozi okno poslopja iz katerega je uhajal gost dim, so gasilci brizgali vodne curke in v približno eni uri in pol jim je uspelo pogasiti o-genj. Po pregledu so ugotovili, da je požar uničil 3.000 m bombažne tkanine in svile. 5.000 ročajev iz plastike za dežnike. 1.200 dežnikov, nekaj pohištva ter razno orodje; 1.500 dežnikov pa se je pokvarilo. Nekoliko škode je utrpelo tudi poslopje. Menijo, da znaša škoda okrog 2 milijona lir. DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in I ponoči lekarna Urbani-Albane-; se, Ul. Rossini 1, tel. 24-43. Sladkor in kava proste core Jutri 18. t. m. se bo pričelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za potrošnike sovodenjske in goriške občine. Sladkor: 1.50Q kg na osebo; kava: 0.400 kg surove ali 0.320 kg pražene kave na osebo. Razdeljevanje se zaključi 31. t. m. Cesti zaprti za promet Zaradi gradnje greznice v Ul. Corsica in Molino, bosta omenjeni cesti zaprti za promet za nedoločeno dobo. | ••• • A HiHF j ilp- "i«nii i!i| is -- !® pjiS jjgjji : : :: Kij::::::; ■ ‘i1«« ;!n: Imi -1 J . T, f; fjfcig. niiiiife i? ijjjlii ni B ! "i .. i'"” OD TORINA DO CANNESA IN NATO DO SANREMA MILAN ŽE GOTOV ZMAGOVALEC PRVENSTVA? V nedeljo prvi Magni, včeraj Defilippis p o zelo slabi igri Triestina izgubila proti Inter Roza majico nosi po II. in III. etapi Magni « Koblet je v II. etapi zaradi padca izgubil čez 8 minut Vrstni red na cilju II. etape (Torino - Cannes 243 km): 1. MAGNI (Nivea-Fuchs), 7,5'9”, povprečno 34,293; 2. Cop-pi, 3. VVagtmans, 4. Nenctni, 5 Monti, 6. Van Breenen, 7. Clerici, 8. Geminiani, 9. Moser, 10 Assirelli, 11. Voorting, vsi s časom Magnija; 14. Fornara presledek 5’11”; 27. Koblet 8'38”. Klasifikacija po II. etapi: 1. Magni zaradi boljših plasmajev, nalo pa za njim z isto oceno: Nencini, Monti, Coppi, VVagtmans, Van Breenen, Clerici, Geminiani, Moser, Assirelli, Voorting. Na 19. mestu z SANREMO, 16. — Za današnjo kratko etapo so dirkači, 96 po številu, startali v Cannesu ob 14. uri. Takoj po startu se začno posamezni poskusi bega, ki pa ostanejo brez uspeha, dokler se le nekoliko ne odloči Francoz Lauredi, kateremu bi rada sledila Fornara in Nencini, pa ju ne puste iv. skupine. Pač pa se to posreči Benedettiju in Caputu ter nato Pezziju in Bartalini-ju, ki dohite prvega in vsi skupaj pridobe pri Nici poldrugo minuto prednosti pred skupino. Povprečje vožnje znaša okrog 44 km na uro. Na neki strmini se odtrga 8,38 presledka je Koblet z večjo skupino. I od skupine Defilippis ki do- Nedeljska etapa iz Torina v j hiti prve. Kmalu zatem napravi isto se Astrua. Toda De- K I N O CORSO. 16.30: «2ivi torpedi«, R. Vallone. VERDI. 16.30: »Rose Marie«, cinemascop, A. Blyth, F. La-mas. CENTRALE. 17.00: «Kraljev ujetnik«, barvni film, P. Cressov. VITTORIA. 17.00: «12 m ljubezni«. ! MODERNO. 17.00: «Upornik s črno masko«, P. Friend in W. Hendrix. Rojstva, smrti in poroke V goriški mestni občini je bilo od 8. do 14. t. m. 14 rojstev, 14 primerov smrti, 12 oklicev in 4 poroke. ffojjioa: Annamaria Azzarel-lo, Maurizio Estrelli, Mauro Zampar, Rossella Musini, Do-memea Della Ventura, Giovan-ni Covassi, Liliana Miolli, Fa-bio Nicoli, Luigino Biancuzzi, Alessandro Gambino, Luciana Manzin, Loredana Toffoletti, Gino Amato, Maura Sdrigotti. Smrti: 26-letna delavka Cirila Lutman, 67-letni kmetovalec Ivan Pavletič, 49-letni mizar Emilio Mianu, 70-letna gospodinja Anna Lowy, vd. Biondi, 53-letna gospodinja Maria Kogoj. por. Dosso, 75-letni Eugenio Donaggio, 66-letna Annamaria Sellinger, por. Bonelli, 5 dni star Ervi-no Andrian, 51-letni Agostino Travain, 49-letni letalski polkovnik Armanuo Francois, 68-letna gospodinja Maria Sim-cich, vd. Soletti, 76-letni kovač Domenico Bradaschia, 2-letni Antonio Mossa. 55-letni trgovec Benito Zameblli. Oklici; podčastnik ZDA Daniele Štraus in tkalka Gio-vanna Gressini, podčastnik ZDA Archie Carmichael in gospodinja Sonja Pettarin, o-rožnitc Michele Mule in gospodinja Angela Nocera, a-gent javne varnosti Giuseppe Tosi in bolničarka Dora Zanasca, trgovec Mirango Carli in pletilka Saverina Can-ciani, uradnik pietro Bordin in knjigovodkinja Licia Co-cianni, marešalo javne varnosti Mario Giani in gospodinja Maria Boni, agent javne varnosti Lini Bernardo in uradnica Valeria Mazzolini, Luciano Medeot in tkalka Aurelia Plotogher, kmetovalec Edoardo Zavadlav in gospodinja Laura Močnik, inšpektor javne varnosti Giuseppe Agazzi in učiteljica Fides Ambrosi, uradnik Enrico Horst in gospodinja Licia Del-pin. Poroke: delavec Antonio Ta-bai in delavka Jolanda Ciam-pa, Marcello Proietti in tkalka Italia Primosig, trgovec Ezio Rigonat in Cristina Ciu-bei, policijski stražnik Car-melo Chiaromonte in gospodinja Edda Manfrin. Cannes je že dala prvo selekcijo. Odpadel je namreč Koblet. Ni sicer še odstopil, toda dobrih 8 minut zaostanka za Magmjem, Coppijem in ostalimi asi pomeni skoraj nepremostljivo zapreko. To še zlasti zato, ker se zdi, da si letos Coppi in ostali «veliki» ne nameravajo dopustiti, da b' jim kdo zagodel kako neprijetno. V nedeljo se je postavil Monti. Kot da je prebolel sramežljivo bojazen, ki se ga je stvu in ohranil prvo mesto držala prej, je napadel in po- vse do cilja, pa čeprav samo tegnil prav tedaj, ko so dru- za 15 sekund. Zasledovalci so kazali znake utrujenosti, mu namreč odjedali sekundo Desetorica s Coppijem na če-.[za sekunko prednosti, tcda De- filippis se s tem se ne zadovolji, temveč pusti za seboj tudi skupinico na čelu in vozi naprej sam. Na cesti proti Mentonu se Defilippisova prednost v vožnji navzdol se poveča. medtem ko ostalih sest dohiti glavna skupina pod vodstvom Gismondija. Defilippis vozi sam čez francosko-itali-jansko mejo. Bil pa je potreben skrajni napor in volja, da je vrli Piemontez ostal v vod- tedaj bi pač v končnem sprintu ne zmagal, ko so pa zraven taki specialisti kot je Magni. Ta je namreč le dosegel drugo mesto, ko je švignil naprej iz skupine. V tej etapi je Defilippis pobral tudi obe nagradi za leteče cilje in sedaj vodi v klasifikaciji za leteče cilje z 10 točkami pred Benedettijem 9, Magnijem 7, Van Kerhovenom h. Montijem 6, Milanom in Wagtmansom 5, Crippo 3 in Messino 1. TENIS Po zmagi nad Nemčijo bo Italija igrala proti Danski DAVISOV POKAL ITALIJA - NEMČIJA 3:0 Vso igro je močno oviral dež in razmočen teren • Udines« premagala Romo in se še bolj utrdila na drugem mest11 Čeprav je kazalo, da bo italijansko nogometno prvenstvo postalo zanimivo šele sedaj proti koncu z borbo za prvo mesto, vse kaže, da tudi tega ne bomo doživeli. Z zmago nad Juventusom je namreč Milan ohranil naskok treh točk pred najnevarnejšim zasledovalcem Udinese in se s tem še bolj utrdil na vodstvu, v kolikor je malo verjetno, če že ne praktično izključeno, da bi zadnja tri kola mogla prinesti bistveno spremembo. Bolj odprto pa je seveda vprašanje drugega — častnega mesta. Z zmago nad Romo se zdi, da si je Udinese to mesto Že priborila, posebno še, V dvoje: Sirola in Pietran-lker je njen najresnejši tek- ili ga je dohitela šele na cesti proti Nici, vendar je tu Monti še zmagal na letečem cilju, potem se je pa pustil dohiteti. Pred ciljem se je razvila ostra borba v sprintu in tu je zmagal Magni pred Coppijem. Monti je bil peti, vendar še vedno z istim časom. Monti je zmagal tudi na prvem gorskem cilju. Nagrada 100.000 lir. ki se v vsaki etapi podeli dirkaču, ki ima v tisti etapi največ »zaslug«, je bila v tej etapi podeljena Magniju (čudno da ne Montijii; mogoče zato, ker je že brez tega precej zaslužil?), v prvi etapi so pa to nagrado dodelili Grossu. # * 4» Vrstni red na cilju 111. etape (Cannes - Sanremo 123 km): 1. DEFILIPPIS 2,50 18" povprečno 43,335; 2. Magni (Ni-vea-Fuchs) 2,50’33”; 3. Bendet-ti i. č.; 4. Koblet, 5. De Cock, 6. Favero, 7. Ciolli Marcello, 8. Iturat, 9. Maule, 10. Sartini, 11. Nascimbene, 12. Aureggi, 13. Van Kerkhoven, z isto oceno vsi v času 2,50'33”: Astrua, Al-bani, Assirelli, Borgmans, Bo-tella, Barozzi, Bartalini, Boni, Barone, Baffi, Bertoglio, Clerici, Croci Torti, Caput, Coppi, Carrea, Crippa, Coletto Agostino, Ciolli Emilio, Conterno, Chiarlone, Corrieri, De Groot, Dotto, Del Rio, DalFAgata, Fl-lippi, Fabbri, Fantini, Fornara, Geminiani, Gelabert, Gismon-di, Gaggero, Gianneschi, Giudi-ci, Lurati, Lauredi, Lazzarides, Meili, Milano, Minardi, Monti, Messina, Moser, Martini, Nencini, Pianezzi, Pezzi, Pettinatl, Pedroni, Rocks, Ruiz, Rossello, Schellenberg. Scudellaro, Sere-na, Van der Stock, Voorting, Van Breenen, Volpi, Zucconel-li, Zuliani, Wagtmans. Klasifikacija po Ul. etapi: 1. Magni 13.4705”; 2 Nencini, 3. Monti, 4. Coppi, 5. VVagtmans, 6. Van Breenen, 7. Clerici, 8. Geminiani, 9. Moser, 10. Assirelli, 11. Voorting, vsi s časom Magnija; 12. Pedroni presledek 5’H”; 13. A-strua, 14. Botella, 15. Lauredi, 16. Dotto, 17. Fornara. vsi s časom Pedronija; 18. Bertoglio 819”; 19. Koblet 8’38”; 20. Uiu-dici, 21. Conterno, 22. Fabbri. 23. Coletto Agostino, 24. Carrea, 25. Chiarlone, 26. Gianneschi, 27. Benedetti, 28. Nascimbene, vsi s časom Kobleta. filippis ni popustil in njegova volja je bila to pot kronana z uspehom. Kajti če bi se pustil dohiteti malo pred ciljem, ! geli - Bucholz in Hermann 6:1, 6 4, 2:6, 8:6. V naslednjem kolu bo Italija igrala z Dansko DANSKA-JU2NA AFRIKA 3:2 Nielsen (D) . Segal 6:3, 6:2, 9:7. Forbes (JA) - Joergen Ui-rich 2:6, 6:1, 11:9, 6:3. ANGLIJA - AVSTRIJA 4:1 Mottram - Huber 6:3, 5:7, 2:6, 6:4, 6:4, Becker • Saiko 6:2. 6:3, 6:2. MEDNARODNE NOGOMETNE TEKME Kopenhagen, Madžarska Danska 6:0 (3:0) Pariz, Francija - Anglija 1:0 (1:0) Cannes, Francija B - Egipt 7:1 (1:1) NEZADOVOLJIVA IGRA JUGOSLOVANOV Jugoslavija-Škotska 2:2 Skoti so igrali znatno bolje, kot se je pričakovalo - V jugoslovanskem moštvu še najboljši novinec, srednji krilec Švraka V nedeljo sta v Beogradu i-grali jugoslovanska in škotska reprezentanca. Tekma, o kateri se je prej mislilo, da bo nekaka dobra trening-tek-ma jugoslovanske reprezentance pred nastopom proti I-taliji čez dva tedna, se je predvsem s tega vidika zelo klavrno končala. Jugoslovani so igrali zelo slabo, sploh je bila to ena izmed njihovih najslabših iger. Skoti so bili tudi po mnenju dopisnikov škotskih listov znatno boljši kot v nekaterih svojih nedavnih tekmah; baje je bila njihova nedeljska igra sploh najboljša igra škotske reprezentance. Jugoslovani so igrali dobro prvih deset minut in že tedaj bi lahko dosegli gol v tretji minuti, pa je Milutinovič, ki je bil sam pred golom, poslal čez mrežo. Zastreljanih priložnosti je bilo še več. Prvi gol je dosegel Veselinovič, ki mu je podal žogo Bobek. Drugi gol pa je bil delo Vukasa. ki je v 38. minuti sam prodrl pred gol in poslal žogo v mrežo. Skoti so najprej izenačili na 1:1 v 22. minuti, nato pa na 2:2 v 40. minuti. Slaba pripravljenost jugoslovanske reprezentance se je pokazala še zlasti v drugem polčasu. Igralci niso zadovoljili niti z igro niti s kondicijo. Skoti f) nasprotno pokazali, da se znajo zelo odločno boriti, bili so hitri in tudi natančni. Od Jugoslovanov je še najbolj zadovoljil novinec Svraka in deloma Belin in Boškov. Približno deset dni, ki bi jih imeli jugoslovanski reprezentanti na razpolago za pri- pravo pred tekmo z Italijo, bi morali zelo pametno izrabiti, ne pa da igrajo v tem času še prvenstvene tekme. Stanje njih forme in igre je vendar dovolj zaskrbljujoče, italijanska reprezentanca pa tudi ni tako strašno «na tleh«, da ne bi bilo vredno se resno pripraviti za tekmo v Torinu. mec — Bologna tokrat skoraj nepričakovano izgubila proti Fiorentini, povrhu še na lastnem terenu. Tako ima sedaj tri kola pred koncem prvenstva Bologna tri točke manj. Roma pa kar štiri manj kot Udinese. Kaže torej, da bo drugo mesto odromalo v Furlanijo, medtem ko se bodo o-stali pretendenti, in sicer Bologna, Roma in Fiorentina ravsali za tretje mesto, kar pa seveda že ni več tako zanimivo. Položaj v spodnjem domu je že nekaj nedelj nazaj dozorel. Pro Patrija je brezpogojno obsojena na izpad. Spal pa zelo verjetno kljub temu, da se prav zadnje čase junaško bori za rešitev. V teoretično nevarni coni so še No-vara, Atalanta in Lazio, medtem ko je naša Triestina že precej tega splavala iz razburkanih voda na varno, pa čeprav le na rob brega. Morda je prav temu pripisati (če ne tudi «mezdnemu sporu«), da je po dokaj plodni periodi sedaj zelo popustila in da si je v dveh internih dvobojih priborila komaj 1 točko, čeprav njeni nasprotniki niso bili nepremagljivi, kar velja še posebno za Inter, ki je zadnjo nedeljo odnesel domov kar dve točki. Sploh je bila nedeljska tekma poglavje zase kar zadeva Triestino. Ce izvzamemo dokaj obetajoči prvi del. ki pa je trajal le nekaj več kot 10 mi- nut, je ves preostali del igrala zelo slabo in zdaleč izpod svojih sposobnosti. Res je, da je bil teren zelo razmočen in da je nenehno padajoči dež močno oviral reden potek dvoboja. Toda to je v enaki meri veljalo za oba in vendar je Inter, tisti Inter, ki so ga vsi slikali kot kroničnega bolnika, prikazal po splošni sodbi eno svojih najboljših i-ger v zadnjem času, čeprav je bil povrhu še natrpan z rezervami. Treba je predvsem ugotoviti, da so domači igrali tudi povsem brez volje, kot da bi se zavedali, da jim poraz ne more več do živega. Toda če REZULTATI Bologna-Fiorentina 0-2 Catania-Sampdoria 2-1 Genoa-Atalanta 1-0 Lazio-Spal 0-0 Milan-Juventus 3-1 Napoli-Pro Patria 2-1 Torino-Novara 3-2 Triestina-Inter 0-1 Udinese-Roma 1-0 gol, ki ga je prejel, d° n' mere tudi njegova °se krivda. Inter je ugajal kot cekj' Igral je precizno in s Prl devanjem. kar mu je IS^° vilo zmago. Odličen je vratih rezervni vratar bil V Lom-li n«- vrsta V bardi, ki je ubranil nekal varnih strelov; kot prehin ura je delovala krilska z Invernizijem na centru, napadu pa je bil motor mala vseh akcij PIaVn mogel več ujeti ravnotelJ3’ kar je bilo usodno. Rezultat je ostal do bon ta, čeprav je bilo dokaj Pr lik, da bi bil lahko tudi dr gačen. Toda domači j'*1 nlj. bili sposobni izkoristiti, S°-je pa so bili zadovoljni tu s to sicer preskromno izr no zmago. Pozvani nogometaši na skupni trening pred tekmo z Jugoslavii0 RIM, 16. Tajništvo Itali- janske nogometne zveze je ■ v r' ■ezeU' je vzrok njihove slabe igre v tem, potem se tu neha šport m predvsem vsako spoštovanje do športnega občinstva. Sicer pa je to vprašanje, ki bi zahtevalo predolgo obravnavo brez koristi. Pri Triestini je tokrat predvsem odpovedal napad, tisti deL bar katerega tudi še tako dobra igra obrambe in krilske vrste ne more priti do izraza. Slabi so bili vst po vrsti, popolnoma nemogoč pa je bil Sabattella. V krilski vrsti je zadovoljil predvsem Varglien. kar je še posebno razveseljivo, saj je mladenk igral šele drugo tekmo v prvem moštvu. Vsekakor bi Varglien lahko služil vodstvu Iriestine v c pomin, da je tre-ba prej dobro pogledati v lasten hlev. preden hodi za velike denarje kupovat konje v tujega. Varglien, Scala, Af-finito, Bubnič in še kakšen so zgovoren dokaz, da je med mladimi nogometaši v Trstu mnogo takih, ki lahko vredno nadomestijo na videz nenadomestljive zvezdnike. V ožji obrambi so bili dobri vsi s Soldanom vred, čeprav je zvalo za jutri ob 18. uri renze za pripravo za repr tanco, ki bo nastopila ProtI s£. goslaviji, sledeče nogometa Bologna: Ballacci, *nj. Fiorentina: Chiappella, ^ k ni. Internazionale: Giacom3 Juventus: Boniperti. Ferra ^ sen** del- Viola. Milan: Bergama; Frignani. Roma: Galli. panl fini. Torino: Lovati, MoRra Udinese Menegotti. .. g Za tekmo Grčija - pa *|ci.' pa so pozvani sledeči 18‘ Bologna: Pozzan. Fioren Cervato, Costagliola. Ciccarelli. Roma: Carda^, Giuliano. Sampdoria: cci. sconi, Farina. Torino: . je: Triestina: Lucentini. Ud1 Bettini, Castaldo, La *° Magli, Romano. Odgovorni urednik STANISLAV BENK® Tiska Tiskarski zavod ZT* KIHU ŠKEDEljj predvaja danes 17- *• ® ob 18. uri t'110. Igralci: I.UCIA BOSE GINO CERVI Bobek med Škotskim \ratarjera in branilcem /j b Ktmna predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri ‘|,m' ThetdeU tt Igralci: FRANK SINATRA - JANE RUSSELL DUHOVITA KOMEDIJA gagajasaa««: Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 102. Peto poglavje« JOSIP GODINA IH DOM L0RENZ0 Ali ni bila morda tvoja prevelika «šparavitost» kriva, da si 8ei rajši po brezplačnega garnizonskega mčdeha, namesto da bi bil pripeljal k porodnici ginekologa — specialista, ki bi ga bil moral sicer pošteno plačati, a ki bi zagotovo ne stopil v porod-ničino sobo z virzinko v ustih m v zasmrajenem plašču, kakor je to 9toril tvoj vojaški mčdeh, ki je pač tako prihajal na svoje preglede v garnizon. In kar se smradu ln kajenja tiče, bi bil civilni zdravnik zagotovo vedel, kakor sl vedel t’,. ki si bil laik, da se je tega treba otresti, preden stopiš v sobo katerega koli bolnika, kamli v sobo porodnice! Vsak civilni zdravnik bi si bil prej razkužil roke, preden bi se bil »poprijel s porodnično mrzlico katere koli žene. Se en dokaz, da tvo.i mčdeh ni imel, razen morda kot študent na univerzi, nikoli opravka v sobah porodnic. 'Da ne boš prihajal k porodnici, ki je povrh vsega še mrzlična, v sobo z viržinko v ustih, zlasol če si zdravnik, tega menda ni treba še posebej pisati v knjigah!). Morda Je bil zares neposredni povod za poslabšanje bolezni tvoje zene in nemara celo za njeno smrt — tobakov smrad. Toda kdo alt kaj Je bilo krivo, da si šel klicat garnizonskega mčdeha v zadimljeno kavarno, namesto da bi b-l poslal po izkušenega ginekologa? AH ni bila temu povod tvoja prevelika «sparavitost»? Ali m bilo prav to dejstvo, ki te je sililo, da si se nam tako okorno in na svoj način izpovedal? Braniš se in se zagovarjaš — pred kom? Kdo ti Je očital, da si nemara vendar tudi ti nekoliko kriv pri smrti svoje ljubljen« prve žene? Ali ni bila to morda tvoja vest, ki te je preganjala tja v pozno starost? Nimamo pravice, da bi fe sodili. Sam si imel v sebi dovolj krutega sodnika. Nisi se sicer do kraja Izpovedal, toda mi smo te kljub temu dobro in pravilno razumeli. Ali ni tako, da se tisti, ki se zagovarja, obenem tudi že obtožuje? Veliko si pretrpel in to te v marsičem opravičuje. Braniš se očitka, da si bil «strašen ožur-riik», zagovarjaš se pred nevidnim tožnikom, ki si ga imel v sebi. Kljub temu izpričuje vsa tvoja knjiga, da si nad ,-se ljubil — denar. Tudi v tem pogledu si nam zapustil iskren dokument. Kajti komaj si — v življenju in v knjigi — pokopal svojo lepo, mlado in neskončno dobro ženo, že te drži denarni hudič v svojih krempljih. Srčno se razveseliš tistih «skoraj 600 forintov«, ki ti jih je navrgla tvoja knjiga o kolku in davkih! Bil si resničen dacar in iblajtar «vom echten Schrott uni Korn«, kot se je reklo v tvojih časih. Potolaži se: tudi tvoj učitelj — Kristus — se Je rad družil z dacarji in iblajtarji n bi se bil gotovo tudi s tabo, saj sl kljub svojemu zagovarjanju in opravičevanju vendarle iskren! In v svoji nebogljenosti, k i imaš opravka s svojo vestjo, celo simpatičen povrhu. 15. Godina je bil v bistvu amuz.cen človsk Zaman bi iskali pri njem opisov o obiskih umetnostnih galerij ali gled.illsk.h predstav Slednje je utegnil smatrati celo za pohujšljive ali vsaj za nekoristne. Komaj, da je utegnil imeti kaj smisla za glasbo. Živel je v dobi in okolici, ki je smatrala celo najpri- mitlvnejso izobrazbo, znanje čitanja in pisanja, za neoptrebuo razkošje. Njegov oče je bil celo proti temu, da bi se bil sam. brez stroskov, naučil čitanja. Njegova okolica ga torej v ničemer ni podpirala, da bi bil enakomerno razvijal svoje zanimanje in svojo potrebo po kulturnih dobrinah. Ena strast ga je od otroških let pa do smrti prevzemala vsega: strast po znanju, po knjigi. Bil je pripravljen storiti in pretrpeti vse, samo da je prišel do ljubljenih kn.iig. Te si je, kot pravi sam, vse življenje kupoval in nabiral. V tem pogledu gotovo ni bil «ožurnik». Morda je to prav zavoljo tega postal, ker si je moral od otroških let sam priboriti in izvo-jevati sredstva, da je mogel obiskovati šole in si kupovati knjige. Pred seboj imam njegovi sliki v obeh knjigah: V «Optsu in zgodovini Trsta in v cZivenju ...» Lesoreza sta j zelo verjetno napravljena po fotografijah. Obe sliki kažeta mrko zamišljenega moža Na doprsni sliki v «Opisu in zgodovini Trsta» vidimo moža z rahlo povešeno glavo, z obrazom na pol «en face», ki gleda izpod mogočnega in uporno naprej pomaknjenega čela mrko od strani proti desni. Ta pogled je nezaupljiv, vsa drža moža priča o samovoljnosti in celo o trmi. Mrkost izraza povečujejo še strmo povešeni brki. ki mu padajo izpod mesnatega in rahlo ukrivljenega nosu. Redki lasje so videti dokaj dolgi in mu gladki padajo preko ušesa. Kljub temu te spreleti občutek, če pogledaš na sliko v celoti, da imaš pred seboj obtoženca. Ramena so povešena, zgornji del rok, kolikor se jih vidi, se tišči telesa. Zdi se ti, kot da bi gledal pred seboj mrkega upornika, ki so ga privedli pred tribunal. Na tej sliki je Godina nedvomno bolj naraven kot na naslednji. Slika v «živenju...» je tipična za dobo malomeščanskega bidermajerja. Mož sedi v togi pozi ob mizi. ki je pokrita s prtom, okrašenim z bidermajersko stillizranimi cveticami. Noge tišči neudobno skupaj, orbnjen Je rahlo proti gledalcu, desnica mu drzi pero na nepopisanem listu papirja, kot bi pisala, čeprav mož ne gleda na list, marveč Je z ocml in obrazom obrnjen v drugo smer. Z laktom levice sloni mož na dveh debelih knjigah, ki sta položeni na mizo, in si s hrbtno stranjo dlani podpira lice. Lasje so mu krajši kot na prvi sliki vpUPp^ai počesanl za usesa. Brki so daljši in so vid^‘ nekam hrtfl J® .ma-nj nlrk kot na Prejšnji sliki, obraz & ( 11011 ln lzraža boii zamišljenost kakor *“l6eri Kljub izhzanosti slike in stiliziranostj drze ki je izurn® L,ziti ^t.°7 “su dol>e, pa je videti Godina tudi tu kot moz )zr potez m svojevrstnega karakterja. ,. G'- HiroVi!l'6m od Preiani'h poglavij sem zapisal, da le b‘, «v !ertiM aIi vase obrnjen karakter, kot bi ‘njeri, odvovar?3 ® C' G' Jung' Po karakterologu Kre1-. pl a1 Mten&J? 1)0 pretezni večinl tak duševni ustroj po t^io. d. asteničnemu človeškemu tipu. čemur bi se po nase *e eVed je doticni šibke, «brezmišlčne» konstitucije (kar )e je P VZ8ti v ®lrc>kem smislu, kajti marsikateri športpl dju», .voipm™ ustroju »asteničen tip*.). oPis, ki ga daje £ od? f,™, te,les,nem ustroju. In ki sem ga bil ze navede varJa povsem asteničnemu tipu: «Bil je Josip že od^1(,D9 0 feia ga aI1 suhcea života, pa bledega in upad ek‘.;n ti- pravili so mu prav zato po navadi »suhi P_ gj ji Kretschmer pravi o ljudeh s takim telesnim ustrpJe1"- ter, po njem odgovarja po duševni plati shicottmen _,er 11 ^J>0g0st,?nia enosmerni, nagnjeni k fanatizmu v &ačiliw> j, nekomunikativni, malo družabni in vase zaprti- Z. bnost )0 zanje, da se njihova enosmernost, njihova nedrll.topnju,lae njihova zaprtost vase v teku let čim dalje bolj a nc raki karakterji sčasoma in proti starosti naravno jes nijo», dobijo nekakšen neprobojen oklep, nekak. sye skorjo ki jih varuje in ščiti pred vplivi zunanJ 0ŽUje ^ n ,0 p' ta ledena skorja zmerom boli PjLnjl potiska v notranje jedro življenjski ogenj, ki notr nS svoji intenziteti s tem še stopnjuje. Kdaj pa kdaj bruliU? .jč-ogenj ta potlačena strast prebije ledeni oklep “* nsihopHaje dan kot fanatično dejanje, kot ogorčenje in Pn .ueii* , ‘ ;e nih značajih kot blaznost. V knjigi »Geniale Kretschmer za primer nemškega pesnika Luvcifi«1® m * pisal do zadnjega najbolj urejene ln najbolj g ' ražsU m ki je končal v najbolj popolnem duševnem blaznosti. (Nadaljevani