ezna
ta stanc 75 paca
in« lisfu: Cel« let« 6% «liji., p«I leta ietrt lei« 14 din. Izven }uf eskvijc: leto 129 din. htseratf ali «znaniia se najo po d «govoru; pri ve£fer«tp?in ju primeren pepust. nar«felB«, inserate in tel Telefon Injimnrban it 113.
v
STRAŽA
liritiua pilifllei list 3a sliv e ns hi ljudstvi
PoStnina platana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek» Uredništvo in upravništvo je v Maribor«» Koroška eesta št 5 Z uredništvom se mor« govoriti vsaki dan samo od 14. do 12. ure» Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.. Telefon interurban št. 113.
05
Maribor, dne 24. avgusta 1928.
Letnik; XV*
Na odnastno vprašanje.
Volitve v narodno skupščino so iznesle enotno zastopstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali z drugimi besedami povedano, bile so pravi narodonstni plebiscit, ki je zaenkrat vsled svoje važnosti in nujnosti celo socijalno vprašanje potisnil v ozadje. To so priznali tudi radikali kot zastopniki Srbov in po svojem prvaku gospodu Ljubi Jovanoviču, ki je predsednik skupščine, so izjavili, da so v državi SHS trije narodi: Srbi, Hrvati in Slovenci. Do take izjave so pripravile srbske radikale volitve, ki so decimirale demolirate ter tako jasno pokazale, da teorija dekretiranega troimenega naroda ni sposobna za življenje in da ni pripravna za temelj drž. politike.
Na podlagi ugotovljenega in priznanega fakta treh narodov v naši državi so se vodila pogajanja za novo, sporazumno politiko in ugotovili so se njeni predpogoji katerih so se držali zastopniki Hrvatov in Slovencev, radikali kot zastopniki Srbov jih pa niso samo poteptali, ampak so celo še ostali pri politiki Pribičevičevega recepta. Izjave svojega voditelja Ljube Jovanoviča sicer niso zavrgli, označevati so pa začeii hrvatske in slovenske zahteve in težnje z avstrijsko tradicijo in mentaliteto in tako so pokazali, da v svoji stranki na eni strani nimajo pravega soglasja, na drugi jim pa manjka politična pristojnost in poštenje. Samoradikalna via da se ni odrekla ftasiiju in začela je nadaljevati politiko svoje koalicijske prednice, katero so vodili demokrati, in tako je hrvatsko narodno zastopstvo začelo izvajati posledice ter se odločilo za korake, ki so primerni za narod, ki je priznan tudi od radikalne stranke in vlade.
Plenarna seja vodstva HRSS je v nedeljo sprejela ter razglasila sledeči sklep:
Ker niti ena današnja srbska stranka ne kaže niti najmanjše volje in pripravljenosti, da prizna hrvaiske-inu narodu njegovo državno politično in narodno kulturno individualnost, —
ker niti ena srbska stranka nima toliko političnega smisla in politične prostojnosti, da dvakrat gotovo eno-dušno izraženo voljo hrvatskega naroda (28. novembra 1920 in 18. marca 1923) vzame vsaj kot resno politično dejstvo, s katero se mora računati, —
ker nasprotno i srbske stranke i posamezni srbski politiki in celokupno srbsko javno mnenje proglaša hrvatski narod za sestavni del nekakega izmišljenega, samovoljno dekretiranega troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, a hrvatsko prob njeno narodno zavest in politično organizirano seljaštvo vsi brez izjeme i v govorih i po časopisju nazivajo brezvestno in takozvano zapeljano maso, —
hrvatsko narodno zastopstvo po vsestranskem raz-motrivanju političnega položaja odobrava po predsedni ku HRSS dne 24. junija 1923 naznanjeno prekinjenje vseh pogajanj v Beogradom. Obenem poudarja, da bi se to narodno zastopstvo moglo ponovno pogajati o sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom samo s takim srbskim narodnim zastopstvom, katero bi kot prvi in glavni predpogoj sporazuma priznalo državno politično in narodno kulturno individualnost hrvatskega naroda in se ob enem izjavilo za pripravljeno, da se s hrvatskega državnega in narodnega področja odstrani vsaka najmanjša sled srbske hegemonije.
Ker ni upanja, da bi v doglednem času srbski narod dobil pravično in uvidevno zastopstvo in ker se naprej rušijo temelji evrops&x .vuituiv. je hrvatsko narodno zastopstvo primorano dati svojemu predsedniku polnomoč za diplomatsko akcijo.
Ta akcija se je začela, angleški listi že precej časa prinašajo važne članke o hrvatsko-srbskem sporu in avtonomističnem pokretu v Jugoslaviji, Radič je sedaj v Londonu, a v režimskih listih, ki so polni fantastičnih vesti o nejegovem «begu« in potovanju po Evropi brez potnice, pa zastonj iščemo kako oojavo prej navedenega sklepa vodstva HRSS ali pa kako trezno raz-motrivanje o zvezi Ra..—evega potovanja z v svetu rastočim zanimanjem za narodnostne spore v naši državi-. Vodstvo HRSS oficijelno-razglaša, kje je Radič in kaj namerava, tudi angleški listi pišejo o njegovi akciji, radikalna viada- pa previdno molči in pusti demokrate govoriti ter pregrevati stare laži o Radičevih konferencah z emigranti na Dunaju in v Pešti, o potnici, ki naj bi jo izdala ogrska vlada, in še o marsičem drugem, karvje od raznih strani ovrženo in pobito.
Hrvatsko vprašanje stopa — iz lastne moči, po drugi pomoči,' uspešno, poskusno ali kakorkoli — pred mednarodni \forum. To je jasno, to vidijo vsi in to mora videti tudi vlada, ki pa molči ter pusti demokrate govoriti o pripravljeni obznani za hrvatsko narodno zastopstvo. Da je spor Srbske radikalne in centralistične vlade z avtonomistično opozicijo sploh in posebej še srbsko-hrvatski spor tudi narodnostnega značaja, to vidijo vsi in povsod po svetu se ta spor kot tak označuje, da je radikalna stranka in vlada po svojih pravih predstavnikih pripoznala Hrvate za narod in poslance
HRSS za narodne zastopnike, se tudi ne taji in tako se moramo v začudenju vprašati, po kaki zmedi in omejenosti more danes režimski tisk govoriti o hrvatski akciji kot o kakem humbugu, češ, kam naj gre Radič kot strankar s svojimi strankarskimi zadevami po svetu in na koga naj se obrne. Narod najprej priznati, potem pa izzivati k akciij, končno pa vse skupaj dekretirati kot navadno strankarsko stvar, — t& je višek političnih napak, ki pa škodujejo v prvi vrsti onim, ki si jih dovoljujejo.
Ko so odločilni zastopniki Srbov priznali tri narode v državi SHS, so to v svetu tudi slišali in si zapomnili in če gre zastopnik enega teh treh narodov v svet, bo kot tak tudi priznan in sprejet že na podlagi izjav, ki so jih dajali zastopniki Srbov, in pa zato seveda tudi, ker se po svetu take izjave smatrajo za trajne ter nespremenljive in ne za pesek, kakor mogoče med gotovimi političnimi, krogi v Beogradu.
Pa še nekaj se ne sme pozabiti. Predsednik čeho-slovaške republike bo ta mesec konferiral s predstavniki Slovaške glede rešitve slovaškega vprašanja in če bi tudi pri nas bili najsposobnejši in ne najslabši na krmilu, kakor se je izjavil Scotus Viator, bi se tudi pri nas doma lahko rešilo narodnostno vprašanje.
Politični položaj.
Kaj misli Pašič ukreniti proti Radiču? «Jutranji list« od srede poroča, da potujeta Pašič in dr. Ninčič v Pariz radi tega, da bi po Poincareju vplivala na angleške politične kroge proti Radičevi akciji. Najožji in najzaup-nejši krog- okoli Pašiča se je posvetoval, kako bi se dal Radičev nastop v Londonu oslabiti in sklenilo se je slede če. V Beogradu dobro vedo, da se politično proti Radiču v Londonu ne more ničesar doseči, prvič zato, ker so j Angleži po svojih ljudeh izvrstno informirani o naših ! razmerah, drugič pa rad itega, ker je Radič gotovo j vzel s seboj tudi original Markovega protokola. V tem I protokolu pa radikali priznavajo, da je administracija j države škandalozna ter potrjujejo nadalje vse informa-I cije, ki jih je Radič že poprej dajal angleškim publicistom. Radi tega Pašič in Ninčič ne bodeta poskušala Radiča v Londonu kontreminirati s politične strani, temveč sklenjeno je, vse p cd vzeti, da se Radiča v Londonu društveno onemogoči. V to svrho bodo lansirani v gotove angleške liste članki, ki kažejo Radiča kot zmedenega in nekulturnega seljaka, kateremu manjkajo evropske manire. Poleg lega se bo v gotove liste še lansirala-takozvana afera Pompadour. Kakor znano, je Radič v svojem govoru v Bastilli omenil Pompadourko, a je pri tem aludira! samo na one upravne organe, ki so za kinč Dubrovnika trošili milijone, ko narod v okolici še soli nima. Radičev govor so hoteli potvoriti ter najti v njem žalitev kraljice, a ker se doma ni posrečilo, ker so tudi redarstveni organi pričati po pravici, da Radič ni tako govoril, kakor ga dolžijo, to hočejo sedaj poskusiti s članki v angleških listih ter Radiča naslikati kot nekulturnega in nekavalirskega napadalca žen. — Ge so informacije «Jutarnjega lista« točne, potem se pripravlja silna lumparija. Radič na primer kaj takega ali podobnega ni nikdar poskusil proti kakemu srbskemu politiku, pač pa Srbi sami prav radi razodevajo, kako se razni politiki in tudi Pašič kažejo v zrcalu evropskih manir in kulture. Sicer bo pa težko napraviti nekulturnega seljaka iz Radiča, ki ima politično šolo v Parizu ter je pismen v vseh svetovnih jezikih.
Občinske volitve v Srbiji in Grnigori. Glasom poročil iz notranjega ministrstva so pri občinskih volit-j vah v Srbiji in Grnigori dobiti radikali 1152 občin, demokrati 431, zemljoradniki 73, meščanska lista 13, srbska stranka 1, komunisti 1, skupna demokratsko-zem-ljoradniška lista 2, liberalci 2, džemijet 14, nevtralci 46, republikanci 9, skupna ra d i ka i n o- deinokra Iška lista
5.	Volilo še ni 70 občin. Rezultatov še ni iz 29 okrožij, ki imajo 423 občin. Izid ni iznenadil, ker je narod tako potlačen, da zmaga, kdor je na vladi. Demokrati so poraženi. Njihov glavni odbor je imel sejo, na kateri je j pretresal volilna" poročila in sklenil, da se vloži protest I proti volitvam v Belgradu radi nepravilnosti. Demo-j krati se pritožujejo radi terorja. Predsednik demokrat-! ske stranke g. Ljuba Davidovič je odpotoval v Kosov-I sko Mitroviča, da se na licu mesta prepriča, kdo je pov-I zročil krvave spopade. Samo ministrstvo ugotavlja, da je krvavo bitko vodil neki višji uradnik finančne uprave. Poroča se, da na srbski strani sploh ni mrtvih, ubiti so pa Turki, ki so bili goloroki napadeni sredi volišča. Ge se tako dela v obljudenem kraju, si lahko predstavljamo, kako so izgledale volitve šele po selih. Zato mi moralne, notranje vrednosti radikalne zmage pri zadnjih občinskih volitvah ne cenimo visoko. Priznamo pač suho število, priznavamo tudi trenotno s tem številom združeno moč, moralne sile pa tej zmagi ne pripisujemo. Svojo notranjo moč bo morala radikalna stran ka dokazati z drugačnimi sredstvi in na drug način.
Kaj vse bi moral znati poslanik. Vlada misli odstaviti poslanika Tresič-Pavičiča, ker nima noheniia uspehov proti radičevski propagandi med jugoslovanskimi izseljenci o Ameriki.
Gospotlarsko-finaneni ministrski odbor je imel sejo, na kateri se je razpravljalo o carinski tarifi, o vprašanju bivše črnogorske tobačne režije, o konvenciji s Čehoslovaško glede piva in vina, o zamenjavanju denarja v tretji coni in o vojnem plenu v Maeedoniji. Vlada namerava izvesti zamenjavo denarja v tretji coni po sledeči relaciji: Do 10.000 K v razmerju 1:4, do 25.000 K v razmerju 1:6, do 100.000 K v razmerju 1:8, do 200.000 K v razmerju 1:10, do 500.000 K v razmerju 1:16. Za zamenjavo denarja se bo porabilo 20,000.000 dinarjev.
Bizantinska politika Grčije proti Jugoslaviji. V
vprašanju jugoslovanske proste cone v solunskem pristanišču zasleduje Grčija očividno neodkritosrčno politiko. Pred kratkem se je še govorilo, da je to vprašanje pred sporazumno in zadovoljivo rešitvijo, sedaj se pa zopet sliši, da tozadevna pogajanja ne morejo napredovati, ker dela Grčija nove težave ter stvar na vso moč zavlačuje. O prosti coni v solunski luki na tak način še dolgo ne bo govora.
Iz govora finančnega ministra.
V soboto, dne 19. t. m. je zopet spregovoril naš finančni minister. Njegov govor je obravnaval naše gospodarske razmere, reparacije in nemško marko; fin. minister je v tem govoru trdnega prepričanja, da stojimo gospodarsko zelo dobro, ter našteval svoje zasluge, da stoji naš dinar še tako dobro, češ, da bi bil moral prav za prav pasti, kakor sta padla francoski in belgijski frank. O gospodarskem položaju je finančni minister izjavil: Glavni gospodarski faktor, Iti bo odločeval je letošnja žeiev, ki bo zelo dobra kvalitativno, kakor tudi kvantitativno. Pšenica je že požeta ter se lahko računa, da smo letos pridelali okrog 170.000 vagonov pšenice. Zato lahko pričakujemo, da bomo izvozili 30.000 vagonov, kar bi predstavljalo vrednost 900 milijonov dinarjev. Važen izvozni produkt, slive, bodo isiotako dobro obrodile. Strokovnjaki so mnenja, da bo mogoče izvoziti 5000 vagonov suhih sliv v vrednosti 175 milijonov dinarjev. Izvoz sliv se bo letos lažje izvršil, ker smo si pridobili mnogo novih svetovnih trgov za ta naš produkt. Torej samo pšenica in slive nam bodo sigurno prinesle v državo okroglo milijardo dinarjev v tujih devizah. Vlada pa dela tudi z vso silo, da omogoči izvoz. Zato namerava znižati izvozno carino na polovico dosedanjega iznosa. Tako je zmanjšana izvozna carina pri pšenici od 60 na 30, pri koruzi od 40 na 20, pri svinjah od 600 na 300 D. Tudi pri dru-govih izvoznih artiklih je carina znatno znižana. Poleg tega si namerava vlada v inozemstvu izposoditi 3000 vagonov, da bo izvoz hitrejše izvršen. Narodna banka je dala potreben kredit trgovcem-izvoznicarjem. Vidi se, da je od strani vlade vse storjeno, da pridejo naši kmetje pri prodaji pridelkov na svoj račun ter da se omogoči, preostanek naših produktov plasirati na tujih tržiščih. To prav za prav sijajno stanje naše žetve in izvoza je izzvalo veliko živahnost na borzi.
Čuditi se pa moramo, da vzlic dobri situaciji v gospodarstvu naš dinar ne pokazuje nikake črvste tendence. Odkod izvira celo njegovo oslabljenje, ki ga opažamo zadnji teden? Ta pojav ie domače časopisje, raznovrstno komentiralo, toda večinoma so bili ti komentari nedostatni, ker so izvirali iz pogleda na naše notranje razmere. Dasi je nesumljivo, da notranje razmere vplivajo na dinar, vendar moramo vzrok današnjega položaja na borzi iskati izven mej naše države, ker v zadnjih treh mesecih se niso pri nas spremenile niti finančne, niti ekonomske, niti politične razmere. Nasprotno lahko trdimo, da so znatno boljše, kakor pred tremi meseci. Prve politične težkoče z formiranjem vlade so srečno prestane in parlamentarno življenje gre po svojem pravcu. Narodna skupščina je prvič po vojni odobrila znatno poveča nje neposrednih davkov, kar znači nov dohodek v iznosu 500 milijonov, kar zopet pomeni zravnanje našega budgeta. Jasno je, da moramo vse nepovoljne vplive na kurz dinarja iskati v inozemstvu in sicer v Nemčiji. Okupacija Ruhra, nemški pasivni odpor in propad nemške valute ni deloval samo na francoski in belgijski frank, ampak tudi na naš dinar. Toda dinar se je še hitro očvrstil, dočirn se padanje ostalih dveh valut še nadaljuje, če pogledamo kurze od začetka leta do danes, vidimo, da je francoski frank izgubil ravno tretjino, belgijski pa četrtino svoje vrednosti, naš dinar pa ne da ni ničesar izgubil, temveč se je v gotovi meri celo popravil. Padanje nemške valute nismo dosti občutili, razen, da je mnogo naših državljanov, ki so imeli nemške marke, zelo oškodovanih. Drugače bo vplivala obustava dajatev na račun reparacij. Z izjavo nemške vlade, ki obustavlja j prijem novih naročil na račun reparacij bi bili baš mi
s Stran 2.
—
STB A2A.
24. avgusta
najfcuje prizadeti. Obustava reparacij namreč znači, zraMliiia nas same celo obnovo države ter nadoplaeilo f»o "vojni oškodovanim.
Vlada bo storila v tem pogledu vse, da dosežemo »aše pravice. Upamo, da bo razburjenje vsled repara-tujskega vprašanja kmalu utihnilo z ugodnim rešen-je*n istega.
Saniranje naših financ, ki se je začelo pred tremi meseci, bo, kakor se vidi iz vseh pogojev, napredovalo. Narodna skupščina bo, čim se bo sestala, sprejela najprej zakon o taksah, potem budget ter nov zakon o dav-idv. To vse bo doprineslo, da se bodo državni dohodki še povečali, stroški za državno gospodarstvo pa se bodo potom štedenja zmanjšali. Momentana fluktuacija kurzov na borzi se iako mora radi tega popolnoma miril» presojati.	•: 5 it#J|
Iz govora finančnega ministra se vidi njegovo optimistično nazivanje, Ta optimizem smo imeli priliko opazovati že pri vseh naših finančnih ministrih, vsak nam je obetal saniranje pri tem smo pa šli vkljub vsem ugodnim položajem še nadalje rakovo pot. Isti ugodni gospodarski položaj, ki ga imamo z letošnjo žetvijo, smo imeli že parkrat, toda naše ekonomske razmere se niso nič zboljšale. Finančni minister išče sedaj vzrok tega stanja zunaj v Nemčiji, kar je nekoliko tudi res, pozabi pa, da leži glavni vzrok današnje slabe situacije pri nas. Tu ne pomaga nič vse olepševanje, ko pa celi svet ve, kake so naše razmere. Najprej bi vlada morala gledati, da zadovolji lastne državljane, da jih ne bo več na tisoče bežalo med razbojnike ter ogrožalo javno varnost, gledati mora, da se pomiri z Slovenci in Hrvati, potem pa bo dobilo tudi inozemstvo zaupanje v našo državo. Potem ne bomo več doživeli blamaže, da najme država posojilo, katerega pa ne more dobiti, ker nihče noče državi, ki stoji na taki podlagi, posoditi niti ficka. Finančni minister se toži, da je Nemčija obustavila liferacije na račun reparacij; temu bi morali biti zelo hvaležni, ker na ta način bodo vsaj izostale afere, ki jih počenja Beograd na račun reparacij, da si na primer kak Laza Markovič naroči za svojega prijatelja stroje iz Nemčije za več sto milijonov; te afere nam v inozemstvu bolj škodujejo na ugledu ter bolj vplivajo na slabo stanje dinarja, kakor pa ves vpliv slabe Nemčije ter poruhrske zasedbe. Vlada misli, da bo z novim povišanjem davkov dosegla ravnotežje. To bo morda res za par let, toda ljudstvo bo obubožalo vsled prevelikih zahtev in celotno ekonomsko stanje bo še slabše, kot sedaj, kar bo gotovo zopet slabo vplivalo na saniranje financ, ki ga minister obeta. In če bo poleg tega še vojni minister leto za letom zahteval ogromne milijarde za militarizem, ki bo požrl vse nove dohodke, se stanje ne bo poboljšalo prav nič, pač pa poslabšalo.
Saniranje cele države bi se moralo začeti radikalno na vseh poljih, najbolj pa na političnem in sicer od zgoraj navzdol. Temelji države so dobri, samo glava — vlada — in njeno partizanstvo bi morala najprej izginiti.
Kakor hitro bomo dobili politiko pametnega sporazuma ter odpravili korupcijo na vladi, denar pa, ki ga danes mečemo v žrelo militarizmu, obrnili za gospodarske ustanove, ki bodo res nekaj nosile, se bo država sama sanirala brez pomoči beograjskih finančnih «strokovnjakov«.
Po svetu.
Ogrožen obstoj antante. Prvak angleških konservativcev Chamberlain je imel govor, s katerim se zdaj obširno bavi angleško in francosko časopisje. Govornik je izjavil, da smatra pohod Francozov v Poruhrje za usodno napako, na drugi strani pa je naglasa 1 potrebo stroge finančne kontrole nad Nemčijo. Nemcem je trena naložiti tak način plačevanja odškodnine, da bo rast io blagostanje Nemcev, da bodo mogli vedno več plačevati. Jako ostro je govoril o medsebojnem razmerju antantnih držav: «Mir v Evropi je odvisen od soglasja med Anglijo in Francijo. Kakor smo mnenja, da je držanje Francije v mnogih ozirih nepravično in brezobzirno, ravno tako tudi ne moremo trditi, da je Anglija vedno tavanala pravilno. Note, ki se zadnje dni izmenjavajo med Anglijo in Francijo, so pokazale popolno nasprotstvo med obema državama. Vlada se ni pokazala za sposobno, da katastrofo prepreči. Vlada je držala svoje roke navskriž že takrat, ko je bilo še mogoče Francijo spraviti na drugo pot. Tudi sedaj prihaja vlada prepozno. Obstoj antante visi na jako tanki nitki. Najmanjša neprevidnost uniči lahko vse plodove težkega dela zadnjih 12 let.«
Francoski odgovor Angliji je izročen in Francija izda te dni šte posebno oranžno knjigo diplomatskih korakov v reparacijskem vprašanju. V svojem odgovoru na angleško noto povdarja francoska vlada, da v celi reparacijski akciji nikdar ni postopala egoistično. Francija je vedno vpoštevala težaven položaj svojih zaveznikov, zlasti pa je vpoštevala težavni položaj angleškega delavstva. Francoska vlada dalje opominja na razne note na nemški naslov, ki pa so ostale vse brezuspešne. Nemčija je stalno slabila svoje finance, istočasno pa je silno razvila svojo industrijo in okrepila svojo vojno silo. Svojih obveznosti Nemčija ni izpolnila. Zato je reparacijska komisija. Franciji dovo- s lila, da primerno postopa, da pride do plačil. Isto pra- : vo daje Franciji verzajska pogodba. Proti Franciji je 1 nastopila Nemčija s pasivnim odporom, ki pa je v res- ' -niči zelo aktiven. Francija ne zasleduje z zasedbo Po- j ruhrja nikakih političnih ciljev in nikake aneksije. { .Nemčija lahko plača in samo od nje je odvisno, kako S xiolgo bo plačevanje trajalo. Treba je le pomisliti na ; -Avstrijo, kako si je ta naglo opomogla, da se uvidi, ka-
ko bi sl hitro 'lahko • opomogla • Nemčija, ee bi hotela. Francoska vlada končno izjavlja, da se zadovoljuje s 26 milijardami zlatih mark, kakor je bilo rečeno v dogovoru v Spaa, zalo pa zahteva od bonov «C« toliko, kolikor znašajo francoski medzavezniški dolgovi, j Notranji boji v Grčiji. Mesce in mesce se že v Grčiji razne politične stranke in vojaške struje borijo za Oblast, vzdružje se vojaška diktatura, a tudi v vojski sta dve struji: monarhistična in republikanska, država se pa utaplja v anarhiji. Politiki in diktatorji, ki se pulijo za oblast, nimajo nobenega smisla za socijalno vprašanja in radi tega so povsod, kjer je le nekaj industrije, delavski štrajki na dnevnem redu, katerih ne more zlomiti noben teror oblastnikov nad delavci in delavskimi organizacijami. Po deželi se je pa razvilo razbojništvo in danes po celi Grčiji razven mest, že ni nobene druge, oblasti več razven nasilja in samovolje posameznih banditskih poglavarjev.
Propadanje kulture. Dvesto nemških književnih založnikov je ustavilo svoje obrate, ker so stroški za papir in tisk tako veliki, đa bi šolska učna knjiga po lastni ceni prišla na okroglo 8 milijonov mark. Nemčija je imela doslej odstotno največjo produkcijo knjig na svetu, sedaj pa mora i naenkrat nemški učenjak in pisatelj izstopiti iz duševne in-I ternacijonale, ker ne more tiskati svojih knjig. Posledice, j ki sledijo iz tega za bodoče generacije, so najhujša obtožba j onih, ki so zakrivili to propadanje. To je prva, strašna j etapa k propadu zapada.
Betežne.
Službeno mistificiranje inozemske javnosti. Zagreb ški «Obzor« ostro kritizira službeno ekonomsko glasilo naše vlade v Parizu «Revue de Balkans«, ki izhaja pod egido naše'ga poslanika Spalajkoviča. Ta časopis prinaša v članku «Jugoslovansko časopisje« pregled našega časopisja. O srbskih časopisih piše, da so najboljši v državi, ker zastopajo interese in želje naroda. Kot ekonomski časopis imenuje edinega «Ekonomista« v Karlovcu, ki pa je že davno prenehal izhajati. V Beogradu našteva vse dnevnike, med njimi «Demokracijo«, ki je istotako zaspala, ter celo «Ilustrovani list«, ki izhaja kot ilustriran tednik. O novinstvu drugih mest omenja samo režimske liste, tako: «Zagreber Tagblatt«, «Rijee«, «Narodno politiko« (ki že davno ni več dnevnik) in «Novosti.« Opozicijonalne časopise^kakor «Obzor«, «Jutarnji list«, «Večer«, «Pravaš«, «Hrvat« ne omenja niti z besedo, pač pa navaja splitski Život«, ki je tudi že zdavnaj prenehal izhajati. Med slovenskim časopisi omenja samo «Narod« in «Jutro«, «Slovenca« je pa popolnoma pozabil. Take službene laži moramo na j ostrejše obsojati; vlada je pač že daleč prišla, če skuša celo Francoze na ta način prevariti. Koristi od tega itak ne bo imela, toda to postopanje je značilno za balkanske razmere.
S kakšnimi uradniki bo Beograd izvedel centralizacijo. Beogrjaski «Glasnik« ima ta-le dopis iz Prizrena: V «rezki finančni upravi v Prizrenu je za šefa šolar III. razreda ljudske šole, a diplomirani kafedžija (kavarnar), blagajnik je čevljar iz Vranje, dolžnost finančnega šefa v Orahovcu pa vrši absolvent prvega ljudskošolskega razreda, a dober zidar, pravi mojster svoje stroke. Ker je v navedenih finančnih upravah zastopano več obrti s svojimi mojstri na visokem položaju, vas v imenu žnidarske stroke prosimo, naj se vsaj en Žnidar sprejme vsaj za pisarja v finančni upravi. — Če bi imel oblast, bi mu takoj izpolnil prošnjo, tako mi pa drugo ne preostaje kot to, da to prošnjo najtoplejše priporočim g. ministru financ.
Drakonska kazen. V okolici črnogorske vasi Njeguš se klali po šumah okrog samo eden hajduk. In baš radi enega hajduka je poslala policija v vas Njeguš 60 vojakov, katere mora selo samo prehranjevati. Ta uboga črnogorska vas prehranjuje jugoslovansko vojsko, a sama nima kaj za pod zob. Vsakdo se mora čuditi temu drakonskemu postopanju oblasti za vzdrževanje javne varnosti napram ubogi črnogorski vasi, ki ne more prav nič za to, da se po njeni okolici klati hajduk. Po bregoviti okolici Boke Kotorske se skriva vse polno razbojniških hajdukov, a Kotorčanom ni nagnala oblast na vrat doslej niti enega vojaka, a bi jih Boka lažje preživljala par tisoč, kakor pa Njeguš 60.
Če je zločinec za detektiva. Nedavno smo poročali o razkritem tihotapstvu zlata v Subotici, sedaj pa je treba še dostaviti, da je bil eden od važnih članov tihotapske družbe detektiv državne policije v Subotici Berislav Mi-kulič. Ta je nagovarjal priče h krivi izpovedi ter jih podkupoval. Ko so ga zasačili in zaprli, so pa prišli na to, da je bil sprejet v policijsko službo takoj na to, ko je prišel iz beograjskih zaporov, kjer je sedel par let radi tatvine in poneverbe. Zločinec je torej preživel svojo prostost kot organ javne varnosti in sedaj_.se zopet vrača v ječo, minister in drugi režimski organi bodo pa še naprej peli proslavo «javne varnosti«, s katero so osrečili našo državo.
m strokovnega gibanja.
Gibanje cestarjev. Skoro vsi delavski sloji so že
danes organizirani, ker vsakdo uvidi, da je le v organizaciji moč. Tako so se organizirali na pobudo Jugo-slov. Strokovne Zveze tudi naši cestarji ter si ustanovili Društvo drž. cestarjev za Slovenijo. Društvo ima svoj sedež v Celju ter ima namen združiti vse državne in okrajne cestarje, da si skupno izvojujejo pravične službene pogoje ter se socijalno in strokovno izobražujejo. Društvo je zelo agilno ter pridno organizira cestarje po okrajih. Dne 1. avgusta so imeli cestarji ptujskega okraja zborovanje, katerega se je udeležil tu-
di tajnik J SZ g. Gajšek iz Celja; na zborovanju je taj» nik obrazložil zbranim cestarjem pomen zveze Slovene skih cestarjev, nakar se je mnogo cestarjev vpisalo to zvezo. Cestarji so obenem izvolili ustanovni odbor. Za predsednika in začasnega tajnika je bil izvol je*> tovariš Bezjak, za blagajnika tovariš Plohl. Vsi drugi člani se pa bodo izvolili pri prvi seji, ki se vrši dne J-septembra t. 1. Za cestarje je posebno sedaj važno, da so organizirani, ko se toliko govori o delu po državnih; cestah ali kuluku, cestarjev pa se pri tem nikjer ne o-menja. Lahko se zgodi, da jih vlada nenadoma vrže ha cesto ter jih oropa še tega borega zaslužka. Če bodo pa cestarji stavili svoje zahteve ter branili svoje pravic#-potom močne organizacije, bodo to mnogo lažje dosegli, kakor če bi se borili vsak sam zase.
Generalna stavka na južni železnici. Razni element* širijo v javnosti in med uslužbenci južne železnice vesti, da se pripravlja velika, generalna stavka, ki jo je. pričakovati tekom 8—14 dni. S tem se daje oblasti potrebna-moč, da drži južne železničarje še nadalje militariziraheS Podpisane organizacije ugotavljajo: 1. Izvršena 24 urn», protestna obustava dela ni obsegala le južne železnice, temveč deloma tudi državno železnico, poštne in drug« državne urade. 2. Obustava dela je imela izključno značaj krušne borbe in se je vršila v znak protesta, ker so vse vlade v zadnjih 18 mesecih vse upravičene prošnje in skromne želje železničarjev, državnih nameščencev ih upokojencev po primernem zboljšanju gmotnega .položaja ignorirale. 3. Da je imela protestna obustava dela izključno le ta značaj, sledi že iz tega, da je bila vnaprej časovno omejena na 24 ur. Po preteku tega časa so vsi uslužbenci vršili zopet reduces voj o službo. 4. Zaradi neizvršene protestne obustave Sela je potemtakem militarizacija uslužbencev južne železnice povsem nepotrebna in brezpredmetna. 5. Po okolščinah sodeč širijo vesti ,® ponovnem generalnem štrajku na južni železnici od iz-vestnih strani naročeni elementi s prozornim namenom,, da bi se uslužbenci teh vesti oprijeli, s čimer naj bi bito v dano oblasti opravičilo za odrejeno militarizacijo v splošnem in posebej še za to„ da militarizacija ni posledica že izvršene protestne obustave dela, temveč, da je potrebna zategadelj, ker da se uslužbenki južne železnice pripravljajo zopet na generalni štrajk. 6. Omenjene vesti o ponovnem generalnem štrajku na južni železnici so izmišljene. 7. Potemtakem odpade tudi s tega vidika potrebnost militarizacije. 8. Militarizacija južne železnice kvari ugled vladi in državi in je tudi službi sami vr veliki meri škodljiva; razen tega po nepotrebnem omejuje uslužbence v njihovi osebni svobodi. 9. Iz teh razlogov podpisane organizacije proti militarizaciji, odrejeni še le po izvršeni protestni obustavi dela, odločno protestirajo in svare vlado, naj zaradi bede itak že obstoječega razburjenja med uslužbenci ne veča še s takimi nepotrebnimi ukrepi, kot je militarizacija; dalje opozarjajomo vse uslužbence, naj bodo disciplinirani, naj se ne dajo begati po neodgovornih in naročenih provokatorjih, naj poslušajo in Verjamejo le navodilom, ki. jih izdajajo organizacije in naj točno vrše svojo službo, da oblast ne bo imela nikakoršnega povoda za zakonite ali nezakonite represalije; končno apelirajo na gospodarske in druge kroge in korporacije, delavske zbornice, vodstva onih političnih strank, ki tega še niso storila.. pa tudi na vso javnost, da zavzamejo napram militarizaciji na merodajnih mestih svoje stališče. Ljubljana, dne 15. avgusta 1923. — Zveza jugoslovanskih železničarjev. Udruženje železniških fcinovnikov kraljevine SHS. Neodvisna strokovna železničarska organizacija. Društvo strojevodij kraljevine SHS. Prometna zveza. Organizacija državnih nameščencev. Organizacija poštnih uslužbencev.
Ugodnosti progovnega delavstva juž. žel. ali nasprot
no. Progovni delavci so, kakor vemo tako dobro plačani, da njihova plača ne znaša niti toliko, kakor plača navadnega kmetskega pastirja. In vendar se jim še od te borne plače delajo od strani sekcije tako vnebovpijoči in neutemeljeni odtegljaji, da smo primorani na tem mestu vprašati, ali so ti reveži res primorani, delati železnici samo za to, da isto vzdržujejo, ne pa tudi za to, da zaslužijo sebi najbornejši kruhek? Imamo tak primer iz sekcije Maribor, glavni kolodvor, ko se je enemu delavcu odtegnilo meseca julija 1922 67 D, meseca julija 1923 100 D in še mu je progovni mojster Čič povedal, da se mu bo za mesec avgust odtegnilo še ponovno 99 D. To naj zmore pri svoji nad vse revni plači! Od česa naj živi on in njegova družina. Značilno je, ak» kdo v takih slučajih vpraša pri sekciji Maribor glavni kolodvor za pojasnilo, zakaj se mu odteguje, ne dobi nobenega pojasnila. Morda iz enostavnega vzroka, ker so tam nastavljeni Rusi, ki ne vedo ne citati in ne poznajo imen delavcev.
Kdo je bil prvi izdajalec ob 24 urni obustavi dela
in krivec militarizacije železničarjev? Ker se danes meče krivda na razne osebe, prinašamo tukaj okrožnico, katero je razposlala direkcija drž .kolodvora Zagreb že dne 2. avgusta ob 14. uri. — Okrožnica vsem postajam; Direkcija je zvedela, da se pripravlja protestni štrajk že- • lezniearjev. O požar jamo vse osobje, naj se ne da zavesti v tak nepremišljen korak, ker se štrajk kaznuje v smislu § 67 službenega reda z odpustom iz službe brez predhodne preiskave. Določba tega paragrafa iz bivše Mav-pragmatike je razširjena na vse bivše statuse. Kol vzgled naj bo vsem težka usoda, ki je zadela velik del stavkajočih v letu 1920. Pomočnik direktora: Ivan Franic. — Druga «službena« brzojavka iz Zagreba je bila ta-le: Vsem uslužbencem edinicam zagrebačke direkcije: Akcijski odbor pripravlja za nocoj 24 umi štrajk.
Ker je ta akcija podvzela brez predhodnega sporazuma in brez našega odobrenja, Vas obveščamo, da se Udruženje železniških činovnika, podružnica Zagreb tej akcij ne pridružuje. Opozarjamo za to člane Udruženja že-
lezniških činovnika, da ostane vsak na svojem službenem mestu in naj nikdo ne naseda eventuelnim poskusom od drugih strani. Predsednik: dr. šibi, tajnik: kontrolor Kopf. — Prvi izdajalci so bili torej v Zagrebu, ki »o direkcijo o vsem stalno in tekoče obveščali.
Na sestanku Prometne zveze, ki se je vršil dne 22. t. m. je poročal tudi narodni poslanec g. Gostinčar. Obenem se je sklenilo, da se vrši občni zbor Prometne zve-'*e meseca septembra, ter se bo dan istega kakor tudi vspored vsem članom pravočasno naznanil.
Tovariši, ali ste že darovali kaj za stavku joče rudarje? Ako ne, storite to takoj! Potrebni bomo mogoče kdaj podpore tudi mi.
Dnevne novice.
Kaj je zopet iztuhtal naš mili nam dr. Kukovec? — Kakor znano, je g. dr. Kukovec pred nekaj meseci odklonil vsa častna mesta v stranki z izgovorom, da se mora pečati z načrti za prihodnjost in nima časa, da bi se ukvarjal z malenkostnimi stvarmi. Radovedni smo bili, kaj neki bo zvalil gospod doktor pametnega za bodočnost. No, nismo čakali zastonj. «Tabor« od četrtka nam odkriva z dr. Kukovčevim podpisom njegov politični patent za bodočnost in ta je: Ustanovitev političnega društva za mariborsko oblast. Gospod doktor razklada v dolgoveznem, a slamoreznem članku, kaj in kakšna bi naj bila ta njegova politična pošast za bodočnost. V tem dr. Kukovčevem političnem društvu bi. naj sodelovali možje raznih strank, zlasti oni, ki priznavajo zakon v razdelitvi države in onih, ki žele drugo razdelitev. Dr. Kukovec je čisto prepričan, da bo imelo to društvo dovolj članov, njegova edina skrb glede društva je ta, kako bo spoznal ter odklonil vse one člane, ki v društvo ne spadajo. Kratko in malo, da ne bomo izgubljali preveč časa in papirja s Kukovčevim novim političnim načrtom za prihodnjost, povemo: Dr. Kukovec bi rad osnoval politično društvo iz članov vseh strank in temu društvu bi rad predsedoval on. Ko bi dr. Kukovec znal, kako se je z razkritjem tega svojega načrta zopet izpostavil posmehu javnosti, bi ga ne bil obelodanil. Ubogi Kukovec, koncentracija naprednih sil proti klerikalizmu ga je tako goljufala, da že pobijajo napredne sile od «Jutra« naprednim silam pri-«Narodu« šipe in staro- ter mladoliberalci pa se po raztrobentani koncentraciji grizejo med seboj bolj kot kedaj poprej. S koncentracijo ni torej nič, kot veliki župan je propadel gospod Kukovec, še poslanec ni več in sedaj po tolikih najhujših udarcih politične usode, pa snuje dr. Kukovec politično društvo za mariborsko oblast, da bi si priboril vsaj eno novo častno mesto pred sednika tega društva, ki ga nikdar in nikoli ne bo. — Kedo za Boga milega razun policaj demokratov, katere pa gospod dr. Kukovec lahko na prstih sešteje, naj bi se včlanil v društvo, katerega je ustanovila tako nesrečna oseba, kot je ravno sicer miloobrazni dr. Kukovec. Dr. Kukovec preveč sodi druge po sebi in misli, če se je blamiral on tolikokrat, kolikokrat je dvignil svoj politični jezik in zastavil pero, naj se tudi drugi. Ne, ne g. doktor, motite se in vašim načrtom za bodočnost se smeji celo sicer lahkoverno in glede pogleda v bodočnost presneto na kratko prikrojeni dr. Franjo Lipold. Sicer pa pustimo dr. Kukovcu veselje za nekaj dni, se bomo pa potem zopet ravno tako smejali, kot se je svoj-čas smejal Maribor osnovanju posebne gospodarske stranke pod Zagorskim. Razen par policaj dem okr atov bi bil edini Zagorski še zmožen podpreti dr, Kukovčevo politično društvo s svojimi člani. Še l>omo doživeli dr. Kukovec in Zagorski — politično društvo za mariborsko oblast-----na drobno in na debelo.
Dr. Kukovec jo je pogruntal, ko je zapisal v četrtkovem «Taboru«; «Po vsakih volitvah nastopi pri vseh strankah depresija in počitek skoro za ves čas do prihodnjih volitev.« Gospodu doktorju se je vendar enkrat posrečilo, da je zapisal nekaj resničnega in seve z ozirom na demokratsko stranko. Radi verjamemo, da je g. doktor že vajen depresij in počitka. Taka depresija kot de mokrate pri zadnjih volitvah še ni zadela nobene druge širokoustne stranke in sedaj lahko demokratska stranka z dr. Kukovcem vred počiva do prihodnjih volitev, ker se itak nikdo resno ne zmeni za demokrate. Ako pa bi pogledal g. Kukovec povolitveno delo v naši stranki, pa bi zapisal nekaj čisto drugega. Slovenski demokrat-je so se doslej edinole gibali pred volitvami, potem sta vedno prišla strašna depresija in pa počitek do prihodnjih volitev. Glede depresij in počitka so naprednjaki vedno enaki, odkar so se pojavili na političnem obzorju pa do danes. Radi povolitvene depresije g. dr. Kukovca pomilujemo, počitek pa mu privoščimo, saj kaže že njegova zunanjost, da mu počitek od enih pa do drugih volitev prav dobro tekne.
Konferenca jugoslovanskega episkopata v Zagrebu. Po sijajno končanem evharističnem kongresu se vrši v Zagrebu pod predsedstvom nuncija Pellegrinettija posebna konferenca jugoslovanskih škofov. Sklepi te konference bodo objavljeni te dni.
Ljubljanskega katoliškega shoda se bo udeležilo 12 škofov in papežev nuncij, namestnik ministrskega pred sednika prometni minister dr. Jankovič, verski minister Janjič ter načelnik v ministrstvu za vere Lanovič.
Intervencijla Jugoslovanskega kluba v trboveljskem štrajku. Poslanec Jugoslov. kluba dr. Kulovec je vložil najostrejši protest proti držanju vlade pri štrajku rudarjev v Trbovljah in zahteval, naj vlada takoj skliče pogajanja med delegati rudarjev in Trboveljsko pre-mogokopno družbo. Na to intervencijo je ministrstvo^ za šume in rude brzojavno naročilo gozdarski direkciji y Ljubljani, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da
se takoj prično pogajanja in tako rudarska stavka čim-prej konča.
Žandarski brigadir in rudarski štrajk. Komandant V. orožniške brigade, ki se za svojo osebo tako dobro razume na politiko, da se je prekrstil, da ne bi kot Oskar Huber prišel v penzijon, je poslal vladi poročilo, ki označuje štrajk bednih in izkoriščanih rudarjev za politično in prevratno akcijo ter predlaga ostre mere. Vlada je poročilo bojevitega komandanta poslala velikemu županu v Ljubljano v izjavo.
Lep uspeh naših poslancev. Letos je krompir izvanredno dobro obrodil in kmetje so bili v strahu, kaj bo z njim, ako ga ne bo mogoče izvoziti. Letošnji pridelek kromprija presega namreč daleč potrebe naših mest. Poslanci Jugoslovanskega kluba so se že dolgo trudili za odpravo carine na krompir in fižol, ki tvorita glavni dohodek slovenskega poljedelca, a se dosedaj nista mogla izvažati radi previsoke carine. Doma pa so kmetje morali prodati krompir pod pridelovalno ceno in so bili radi tega prav upravičeno nevoljni. Na ponovno zahtevo naših poslancev gg. Faleža, Krajnca in Brodarja' je finančni minister pristal na to, da se je ukinila carina na krompir, pri fižolu od 800 K pri 100 kg na 200 K. To vest o uspehu naših poslancev bodo naši poljedelci sprejeli z velikim veseljem.
Nezgoda Tiča Popoviča. V Rogaški Slatini je načelnik zunanjega ministrstva, znani Tiča Popovič igral s srbskima hazardistima Rafaičem in Rakičem ter izgubil 350.000 din. Načelnik je po igri ovadil svoja dva partnerja policiji kot goljufa. Enega so zaprli, drugi je pa z denarjem utekel. Hazard ist Popovič pa seveda ne bo zaprt! — Ministri gradijo palače, načelniki pa prav «demokratično« igrajo hazard z goljufi, iz obupa in lakote štrajkajoče državne uslužbence krotijo z bajoneti — to je značilna slika današnjega režima.
Izid šahovskega turnirja v Novem Sadu. Prvo, drugo in tretjo nagrado delijo: prof. Štefan Čirič iz Srem. Karlovcev, visokošolec Ludmil Furlani iz Ljubljane in sodnik Emil Kramer iz Maribora, vsak z 11 točkami. Četrto in peto darilo dobita visokošolca Ivan Feuer iz Št. Bečeja in Miroslav Slupan iz Maribora z 1014 točkami. Šesti je visokošolec Lav Singer iz Zagreba (10), sedmi pa Fran Poljanec, minis ter i jalni uradnik iz Ljubljane. Potemtakem so vsi štirje udeleženci turnirja iz Slovenije častno rešili svojo nalogo. Čirič je dosegel proti sozmagovalcem 6 točk. Furlani in Kramer pa po 5. Z ozirom na to si je mojstrstvo priboril Čirič, a odbor Jugoslov. šahovskega saveza hoče mojstrstvo priznati tudi Kramerju z ozirom na visoko kakovost njegove igre.
Kje naj kupujemo šolske knjige in šolske potrebščine? Seveda tam, kjer je najceneje. O tem smo zadnjič pisali natančneje in smo priporočali prodajalno Cirilove tiskarne v Mariboru, ki je daleč na okrog znana radi nizkih cen, kolikor so pač pri sedanjih razmerah še mogoče. Poleg tega nam je znano, da so odjemalci, ki so naročili v Cirilovi tiskarni šolske potrebščine za celo šolo ali pa za en razred skupaj, dobili znatne popuste v prid revnim učencem. Znano nam je tudi in sicer se je o tem govorilo že na mariborskem sodišču in v sejah občinskega sveta, da je neki mariborski knjigotržec, katerega gospod Vilko Weixl. bojda že najdalje in najbolje pozna, lansko leto ovadil Cirilovo tiskarno v Ljubljani, češ, da prodaja šolske knjige za 10 odstöt. preveč po ceni! Vse to Cirilovo tiskarno gotovo priporoča vsakemu pametnemu očetu in dijaku, ki hoče knjige in drugo robo dobiti za primerno nizko ceno. Mi smo ta dejstva konstatirali, ne da bi bili napravili kak izpad na katerokoli drugo trgovino. «Taboru« seveda to ni bilo prav. Kar v dveh številkah zaporedoma se je na najostudnejši način obregnil v Cirilovo tiskarno in njeno podjetje. Pisec «Taborovih« napadov pravi, da piše iz dežele. Pisec bo res na deželi, pa samo takrat, kadar g. Vilko Weixl napravi izlet iz mesta na deželo. Ta «pisec iz dežele« natančno ve, da je v Mariboru poleg Cirilove prodajalne še 7 trgovin s papirjem — mi tega res nimamo v evidenci —, ki so seveda vse boljše, kakor napadena. Gospod Weixl, taki «odmevi z dežele« Vam ne bodo veliko pomagali! Dandanes pametni ljudje ne vprašajo ali je trgovina klerikalna ali svobodomiselna, pač pa vprašajo, če je solidna in po ceni. Torej gospod Weixl, le pogostokrat, stopite na deželo, da še bo več «odmevov« iz demokratskih greznic z dežele prišlo v «Tabor«.
Za pogorelce v Sp. Račah je izposloval poslanec g. Falež pri ministrstvu za notranje zadeve 30.000 K podpore.
Občni zbor čebelarske podružnice za Maribor in okolico. Kakor izvemo, je imela podružnica dne 19. t. m. v vinarski šoli izvanredni občni zbop. G. blagajnik Alojz Žifko in tajnik g. Oton Črepinko sta poročala o tačas-nem stanju podružnice. Za predsednika je bil izvoljen g. nadučitelj Anton Brumen, za podpredsednika g. prof. Josip Priol in za delegata g. Matjaž Kögl. Sklenilo se je, da podružnica pristopi k poštnemu čekovnemu uradu. Podružnica obvešča vse člane, oziroma čebelarje, da se vrši dne 2. septembra ob pol treh popoldne pri g. Žifko na Pobrežju, Poljska ulica št. 1, čebelarski shod. Pri tej priliki bo g. Žifko razkazal čebelarski voz z A. Ž. panjem, slamnatne panje z mediščem in še neko tretjo vrsto panjev. V slučaju slabega vremena se vrši shod dne 8. septembra. Vabila se ne bodo razpošiljala.
Na tak način nas spravijo ob najboljše vagone. — Glede voznega parka nas med drugimi najbolj izrabljajo Italijani. Kakor hitro prekoračijo naši tovorni vagoni mejo in bi se jih moralo poslati nazaj, pa Italijani hitro ugotovijo kak «Heisslaufer« in vagon potem drči po več tednov po italijanskih progah. Z izgovorom o «Heisslaüferjih« so si pritegli Italijani iz našega voznega parka najboljše vozove. Našemu promtenerou mi-
nistru je znana ta italijanska zloraba, a ne stori nič tozadevno in s časom bomo oh vse vagone.
\ elike elementarne nesreče v brežiškem okraju. Iz Podčetrtka nam poročajo: Minulo soboto je naše kr a je ob Sotli obiskala ob 11. uri ponoči silna nevihta z debelo točo. 'Foča jč povzročila ogromno škodo v žup-mjah: Sv. Miklavž na Polju, Buče in Pilštajn. Ravno te omenjene kraje je občutno oškodovala toča letos že parkrat in sicer tako, da bo v teh krajih na zimo ter spomlad po revnejših hišah pomanjkanje ter glad — vsakdanji gost. 11 pomilovanjavredni obsotelski kraji so se že obrnili do naših poslancev, ki so tudi prosili dado odpomoči, a doslej se še ni nič zgenilo, da bi k tem revežem res tuni priskočilo na pomoč. Pri prihodnjem zasedanju parlamenta se bodo obsotelski‘poškodovanci zopet obrnili do poslancev Jugoslov. kluba, da jim izposlujejo kako izdatnejšo pomoč še pred nastopom zime. Moram vam tudi poročati, da je v noči minulo soboto v takozvani Bučki gorci udarila strela v neko klet, ki je zgorela in z njo vred tudi krog 30 po-lovnjakov vina.
Znižane voznine obiskovalcem III. ljubljanskega velesejma. Da se izogne neprilikam, sporočamo, da i-majo posetniki III. velesejma na progi Maribor—Ljubljana in Rakek—Ljubljana 50%ni popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in me na brzovlakih, ker je to vsled prenapolnjenosti brzovlakov v lokalnem prometu vsled pomanjkanja vagonov tehnično neizvedljivo. Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač ni potreba uporabljati brzovlakov. Poleg 50% nega popusta na vseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlake na rogi Djevdjelija—Beograd—Ljubljana, to je na južni železnici od Zagreba do Ljubljane brzo-vlaka št. 13 in 14.
Beg zločinca iz zapora. V Kikindi je pobegnil iz ječe znani razbojnik Perič Marinko, pred katerim je svojčas trepetal v strahu ves Banat. Dokazano je, da je počrnil sedem ubojev ter preko 50 ropov. Mnogo u-morov, o katerih se sumi, da jih je izvršil on, mu še niso mogli dokazati. Iz ječe je pobegnil na zelo drzen in pretkan način. Par dni pozneje je poskušal pobegniti njegov tovariš Bogdan Mirosavljevič. V zadnjem hipu sp njegov beg preprečili ter ga zaprli v sigurnejšo ječo. Tu pa se je obesil na brisačo, katero je strgal v tanke kose ter si iz njih spletel vrv.
Požar v cerkvi. V Baču, mestu v Bački, se je na tamošnji katoliški cerkvi vnelo na dosedaj še nepojasnjen način streha. Ogenj se je brzo razširil ter objel poleg cerkve še sosednje hiše. Cerkev in štiri poslopja •okrog nje so zgorela do tal. Škoda znaša nad tri milijone dinarjev.
Strašna smrt. Kmet Josip Martinko iz Zaprešiča pri Zagrebu je obiral sadje. Naenkrat se mu je pa veja pod nogami utrgala in revež je padel iz velike višine na plot. Ostri kol, ki je štrlel iz plota, se mu je pri padcu zabodel v trebuh, tako da je prodrl skozi hrbet ven ter se odlomil. Nevarno ranjenega Marlinkota so prepeljali v zagrebško bolnico, kjer pa je bilo vse prizadevanje zdravnikov zaman. Martinko je izdihnil čez par ur v strašnih mukah.
Eleganten tat. Beograjska policija je zaprla nekega Pero Paniča, elegantnega in izobraženega mladega moža, na katerega bi težko kdo posumil, da se bavi š tako nečednim, poslom. On je za svojo obrt izbiral vedno stanovanja bogatih Beograjčanov v novih, modemih poslopjih. V času, ko je mislil, da ni nikogar v stanovanju, je šel tja ter pozvonil. Če mu ni prišel nihče odpirat, je vedel, da je stanovanje prazno ter je enostavno odprl s ponarejenim ključem vrata ter odnesel iz stanovanja, kar se je dalo. Najrajši je imel denar in dragocenosti. Ta posel mu je toliko nosil, da je lahko imenitno živel. Stanoval je v zelo elegantnem stanovanju, ženo zelo lepo oblačil, poleg tega pa še popival s svojimi prijatelji po, cele noči. Policija ga je dobila nekoč pri «delu« v nekem stanovanju ter ga spravila ped ključ.
Tatovi na razstavi. Novosadski policiji se je posrečilo prijeti celo družbo tatov, ki so kradli kar na debelo razstavljene predmete na industrijski razstavi v Novem Sadu. Vodja te družbe je bil neki Mika Alba-hari, trgovski pomočnik iz Beograda. Kradli so na la način, da se je več tatov slučajno nabralo okrog čuvaja razstave ter so ga obsipavali z raznimi vprašanji, dočim so njihovi drugi za čuvajevim hrbtom kradli. Vrednost ukradenega blaga cenijo nad 200.000 dinarjev.
Izvoz tobaka. Uprava državnih monopolov ho že v kratkem gotova s pripravami za izvoz ene partije tobaka v količini 300.000 kg. Tobak je iz Macedonije in Hercegovine. Dosedanje formalnosti pri izvozu se je odklonilo ter nam bo mogoče letos konkurirati na svetovnih tržiščih z vsemi ostalimi državami, ki tobak prideljujejo.
Telovadni odsek Orel v Trbovljah priredi dne 2. septembra 1923 na svojem novem letnem telovadišču, javno telovadbo. 'Vsi prijatelji Orlov iskreno vabljeni. Posebno vabimo sosedne odseke in društva, da se naše prireditve y večjem številu udeleže.
Občinske urade opozarjamo, da dobijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru tiskovine za seznam oseb, ki so kuluku podvržene.
Iz Maribora.
Načelnik v trgovinskem ministrstvu Savič na mariborski razstavi. Vzorčno izložbo v Mariboru je obiskal tudi načelnik v trgovinskem ministrstvu gospod Milivoj Savič. Mož igra v ministrstvu na glavno flavto.
Je strašno hud srbijanski centralist. I o je pokazal tudi Mariboru. Razstavo je v splošnem kritikoval kot pogrešno. Prijali mu niso latinski in slovenski napisi. Čisto slovenske napise je smatral za «svabske«. Ni mu bilo ljubo, da so bili napisi v cirilici tako redki. Savič je naziranja, da je cirilica svetovno občevalno pismo. Ko je gospod Savič prišel do razstavljenih izdelkov slovenskih čevljarjev, se je hudoval, češ: «Zakaj to švabčarenje. Beseda «čevlji« je švabski (nemški ?!?) izraz. Edino beseda «cipele« je prava slovanska beseda!« Okolistoječe je pri tej učeni razlagi silil .smeh. Tudi drugi napisi v mendnarodiiih izrazih mu niso prijali. Nekateri razšla vi jalci so vsled tega kritikovanja nato ogorčeno zapustili razstavišče. Mi bi gospodu Saviču svetovali naj začne raje čistili med Srbi v Beogradu in po Balkanu sploh. Tam ho imel prilike dovolj. Saj pravijo, da Srbi rabijo danes v govoru in pisavi skoro polovico turških in nemških besed. Spomnimo ga samo na nekatere: Kuluk, trogter, krenbirštle, bečka vi-neršhicla, šlajfar, šnajdar, beš, štofovi itd. O Saviču, katerega so gg. demokrati, člani razstavljalnega odbora kovali v zvezde, je znano, da je zagrizen nasprotnik Slovencev. Njegova namera je, da se vsa boljša industrija in večja podjetja prenesejo v Beograd, ali sploh na Balkan. Ako se ne more strojev premestiti, pa deluje Savič sistematično*na teni cilju, da se sedež vseh večjih podjetij prenčse v Beograd. Savič je centralist naj-grše sorte. Kake cilje zasleduje s tein? Podjetja morajo finančne sile osredotočiti v Beogradu, tam graditi velika poslopja, tam in samo tam plačevati občinske in druge doklade. Slovenija mora v industrijskem in finančnem oziru popolnoma obubožati. To je deviza gospodina Saviča. Naše občine in okraji bi izgubili velik del svojih dohodkov (doklad). In kaj bi sledilo temu? Enake teorije je razkladal g. Savič začudenim «pridobitve-nim« krogom mariborskim v Grajski kleti zbranim pri banketu. Žalostno je gledal Saviča Weixl, žalostno in-dustrijci dr. Pipuš, Križnič in drugi. Sedaj bodo menda tudi Weixlovi «pridobitveni« krogi sprevideli jasno, da srbski beograjski centralizem vodi Slovence v gospodarsko 'smrt. Obžalovanja vredno je, da se kljub vsemu temu še najde med. Slovenci toliko ljudi, ki si še štejejo v čast poljubovati bič, ki nas tepe.
Starši in dijaki, ki stanujete v Mariboru in okolici, pozor! Ker bo, v začetku šolskega leta pri nakupovanju šolskih knjig in potrebščin v prodajalni gotovo zopet velik naval, zato uljudno prosimo, da še tisti, ki stanujejo v mestu ali v okolici, že pred začetkom šolskega lela nakupijo vse potrebno, da jiiii ne bo treba po celo uro čakati in se drenjati v trgovini. — Tiskarna sv. Cirila.
«Volksstimme« se vsakokrat obregne ob nas, —-a tako zmedeno in nerodno, kakoršna je pač vsakokrat od začetka do kraja, da M se mi na vse to niti ne zmenili, če ne bi bilo tu pa tam tudi nekaj zlobnega pod-tikovanja, kot n. pr. zadnjič, ko se lovi okrog našega poročila o občinski seji, ki je naklonila 5000 dinarjev rudarjem, M zopet štrajkaju. «Volksstimme«, ki ne vidi za delavstvo in delavski pokret važnih dejstev od blizu in daleč, se je zagrizla v besedo «zopet«, kot da bi se s to besedo kaj slabega mislililo o rudarskem boju za eksistenco, ter nima toliko'resnicoljubnosti ali pa spomina, da bi vedela in vsaj tiho priznala, da smo mi že večkrat javnosti razložili, zakaj rudarji «zopet« štraj-kajo. Pravična stvar rudarjev je nam bolj na srcu kot pa «Volksstimrni«, ki je ne zna ali pa noče obravnavati. Noče morda tudi zato, ker socijalpatrijoti med rudarji nimajo pristašev in ker se soci jalpatri joti pod vplivom svojin prvakov a la dr. Korun, ki je znan zaveznik demokratske bankokracije, ne smejo zalagati za pravične delavske težnje. Mi n. pr. še tudi nismo in ne bomo imeli oglasov Trboveljske premogokopne družbe, kot jih je imel «šocijalistični« «Naprej«, — in če bi Volks-stimmovci danes rekli, da je «Naprej« nekaj drugega, pa vendar ne bodo mogli tajiti, da njihov dr. Korun ni isti z onim poprej pri «Napreju.« Nadalje opozarja «Volksstimme« železničarje na članek «Slov. Gospodarja« povodom stavke leta 1920. Ta članek je trdil, da so imeli železničarji tedaj — leta 1920 — še povoljno eksistenco. Taka je bila tudi splošna sodba in če jo je ludi «Slov. Gospodar« delil in izrazil, kaj potem? Saj celo sami železničarji priznajo, da so tedaj lahko živeli, kar danes na noben način ni mogoče, ker so plače ob silno rastoči draginji ostale iste. V Slov. Gospodarju« ne najdete nobene zavisti ali mržnje proti delavstvu, pač pa najostrejšo borbo proti režimu, ki delovnim slojem ne da živeti. V pogledu odpora proti' nasilju in krivicam bi se socijalpatrijoti tudi od «Gospodarja« lahko učili, in če ne bi bili tihi zavezniki režima, bi imeli, toliko dela in boja proti' socijalnim krivicam, da ne bi ostalo časa za pikolovstvo po starih letnikih drugega časopisja.
še enkrat korupcija v mariborskem obč. svetu! Poročali smo zadnjič, da je demokratska in socijalis-tična večina v občinskem svetu oddala popravila šolskega poslopja na Zrinjskem trgu Živiču, dasiravno je zahteval 32.000 K več kakor drugi. To postopanje smo označili mi za korupcijo, kar tudi je. G. Bahun je radi tega v «Volksstinune« grozno hud na nas. On zagovarja to korupcijsko postopanje spcijalisfiČne stranke in pravi, «da je delo Živiča boljše, kakor delo drugih ponudnikov, zato pa tudi več vredno.« Očka Bahun! Ta zagovor pač ne drži. Mestni stavbeni urad je v razpisu natančno povedal, kaj se mora na šoli popraviti in mariborski stavbeni urad bo vendar imel še take strokovnjake, ki bodo vedeli povedati, ali je vse delo izvršeno in dobro izvršeno ali ne. Dokler se delo ne pregleda in ne spozna za dovršeno, se ludi ne plača. Mislimo, da šolo pobeliti še bo znal tudi kdo drugi in ne samo g. Živič, Mi še torej enkrat pribijemo: S tem, da je socija-
listično-demokratska večina izročila omenjena dela g. Živiču, je oškodovala občino za 32.009 K in to je čisto navadna korupcija. Volilci, zapomnite si to!
Milijonska poneverba pri mestnem električnem pod jetju. V tem podjetju je bil nastavljen neki tujec po i-menu Giger. Ta Giger je delal čisto po svoje. Napravljal je raznim strankam električne instalacije na lastni račun, električni materijal pa je jemal iz občinskega magacina. Škoda, ki jo je Giger povzročil občini, znaša okroglo en milijon kron. Tako gospodarstvo vlada pri občinskih podjetjih pod režimom g. Bahuna, Grčarja in gg. demokratov. Pravijo, da je g. Bahun zdaj zato nastavil svojega mladega sina v mestnem električnem podjetju, da bo mogel zanaprej po sinu kontrolirati gospodarstvo lega zavoda, njegova hčerka pa mora nadzirati v knjigovodstvu g. Boliavzerja. Res dober gospod so naš očka Bahun, ki kar dva svoja otroka žrtvuje v korist Občine, ne da bi njegov-sinko ali hčerka dobila le en vinar od mestne občine za svoje velikansko delo!? Kdor Bahami verjame, da njegovi otroci delajo zastonj za občino, se pa «sapermonsko« moli!
Čuden ' soci jalpatri jot. Na mariborskem, glavnem kolodvoru je nameščen neki g. Lebar. Pod rajno Avstrijo ni hotel znati slovenski, akoravno je rodom iz Prlekije. K.adar se je moral službeno peljati iz Maribora proti lrstu, se je vedno izražal: «Heute fahre ich zu den Windischen.« Možakar je socijalpatrijot Bahuno-vega kalibra, v resnici pa policajdeinokrat, ker mu štrlita vedno iz žepa «Jutro« in «Narod.«' Mi bi se s tako socijalistično in demokratsko mešanico niti ne pečali, ako bi g. Lebar ne imel opravka s posebnimi vlaki za katoliški shod v Ljubljani. Ti posebni kongresni vlaki so g. Lebarju posebno na srcu in se že par dni sem izraža napram mlajšim železničarjem, češ: Le hitro spat, potem pa na delo, da bomo sfurali Koroščevo bando proti Ljubljani. Da,'da, g. Lebar, Koroščeva banda je res velika in nekaj večja od socijalpatrijotske. Ako bi obhajali socijalpatrijoti svoj kongres kje v Jugoslaviji, bi ne rabili, nobenega posebnega vlaka, ampak bi se jih lahko prepeljalo v par samokolnicah. Koroščeve bande še bodo debele preglavice g. Lebarju kot socijaldemokratu.
Posebnosti na mariborski razstavi. Na veseličnem prostoru industrijsko-obrtne vzorčne izložbe se obetajo za soboto in nedelj ozvečer najrazličnejša presenečenja. Veseličnemu odseku se je posrečilo, da bo priredil na , željo mariborskih krasotic konkurenco za lepoto. Da pa moški ne bodo prikrajšani, se priredi za moške konkurenco za debelost. No,, glede 'kritike ženske konkurence se ne bomo spuščali v prerokovanja, a glede de-belostne moške konkurence pa venio iz čisto zanesljivih virov, da so razni krščeni in obrezani kapitalisti stavili že precejšnje svote m sicer eni na dr. Kukovca, da bo zmagal pri moški konkurenci, drugi pa. na dr. Kodermana. Izid bomo objavili, ker smo tudi naznanilo o konkurenci na prošnjo veseličnega odseka. Razsodba o konkurenčnem boju med dr. Kukovcem in dr. Kodermanom ne bo lahka in bo veliko presenečenje.
Čebelarski shod. V svrho ustanovitve zveze podružnic Čebelarskega društva za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 26. avgusta 1923, ob 10. uri predpoldne v dvorani mariborskega okrajnega zastopa (Koroška cesta) čebelarski shod. Po shodu predava g. potovalni učitelj Jurančič.
Gledališke večer v Lekarniški ulici. V soboto dne 1. septembra ob osmih zvečer priredi nadebudni naš Ljudski oder v dvorani Kat. pomočniškega društva v Lekarniški ulici 6 svoj III. gledališki večer. Večer naj pokaže javnosti, s kakšnimi talenti bo Ljudski, oder to zimo nastopal in bodo zato na sporedu najrazličnejše točke, med drugim odlomki iz dram: Cankarjev «Kralj na Betajnovi«, Medvedova «Za pravdo in srce« ter Wildgansovo «Uboštvo«. Dalje uprizori komedijo «Ustreliti se hoče«. Nastopi tudi novosestavljeni pevski zbor. Novost bo nastop dece. — Vstopnice za ta večer se bodo dobile celi prihodnji teden v Lekarniški ulici od 10. do 12. ure dopoldne in ob večernih urah.
Velika ljudska tombola v prid skladu za nakup avtomobila za brizgalno Prostovoljnega gasilnega društva na Pobrežju pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne
2.	septembra t. 1. v gozdu g. Holca na Gornjem Pobrežju, dohod iz Nasipne ulice pri hišah gg. Schweriner in Ceh. S tombolo je zvezana tudi gozdna veselica z godbo, plesom in drugim raznolikim razvedrilom. Za okrepčila je vsestransko poskrbljeno. Začetek veselice' bo o bpol treh popoldne, začetek tombole ob 5. uri, popol dne. Vstopnina 5 din. za osebo. Tablice za tombolo po 1 dinar komad se dobijo pri gg. trgovcih na Pobrežju od danes naprej. Tombola je bila že nastavljena na spored zadnje veselice dne 8. julija, društvo pa vkljub temu, da je napravilo tozadevno prošnjo že 6. aprila, ni pravočasno dobilo dovoljenja, ampak šele 10 dni po veselici. Seveda veljajo že takrat kupljene tablice tokrat, kar naj p. n. odjemalci blagohotno vpoštevajo. Jugoslovanski «Amtsschimmel« pač res počasi krevsa. Ker je čisti dobiček namenjen za okrepitev avtomobilskega sklada, prosi za mnogobrojni obisk — načelstvo.
Cirkus Cossmy je svetovno podjetje, in potuje po vseh deželah. Sedaj se nahaja na svoji prvi evropski turneji po vojni in je že skoro vse dežele obiskal.. V soboto zvečer otvori Cossmy svoje predstave tudi v Mariboru. Cirkus potuje s svojim velikim posebnim vlakom in obiskuje samo večja mesta. Poseduje veliko živali, posebno divje in eksotične, kakor tudi konj. — Predstave so na višku. Umetniki proizvajajo svoje senzacije v zraku in na zemlji ter na konjih. Obisk tega
cirkusa priporočamo najtopleje.
Kakor izvemo, je gospod F. Rozman ustanovil v Mariboru, Aleksandrova cesta 57 novo tovarno banditov. Priznana solidnost in podjetnost lastnika, nadalje najmodernejši obrat nam nudi, sigurnost najfinejšega izdelka, zato priporočamo tvrdko najtopleje!
Veselica na izložbi. V nedeljo, dne 26. avgusta t. k, od 19. ure dalje na razsstavišču I. O. V. I. vfelika ljudska veselica z bogatim sporedom.
Nov zobotehnični atelje je otvoril v Mariboru g. Makso Wolf na vogalu Frankopanove in Valvazorjeve ulice. V novem zobotehničnem ateljeju se bodo izdelovale zlate krone, umetno zobovje, zlati mostički itd. — Več v inseratnem delu.
ŠOLA.
Vpisovanja šoloobveznih otrok otrok se vrše na os-i noWih ‘so^1 in otroških vrtcih dne 1. septembra t. L; na meščanskih šolah dne 10. in 11. septembra t. 1. (sprejemni, naknadni in ponavljalni izpiti na meščanskih šolah so pa od 1. do 10. septembra in sicer v šolskih poslopjih, kamor bodo zahajali dotični učenci (učenke), ob času, ki je razvi-den iz razglasa na šolskih vratih. Šolski okoliši se razdele takole: a) Desni breg Drave (Magdalensko predmestje):
1. Vsi slovenski šoloobvezni dečki za osnovne šole se morajo prijaviti v deški osnovni šoli III. na Ruški cesti. 2. Vse slovenske šoloobevzne deklice za osnovne šole se morajo prijaviti v deklški osnovni šoli II. na Magdalenskem trgu. 3. Kar se tiče nemških otrok, glej spodaj. 4. Otroški vrtec je v Valvazorjevi ulici, b) Levi breg Drave (mesto);
1. Vsi dečki, ki posečajo meščansko šolo, se javijo v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. 2. Vse deklice, ki posečajo slovensko meščansko šolo, se javijo v dekliški meščanski šoli II. v Cankarjevi ulici. 3. Vse deklice, ki posečajo nemško meščansko šolo, se javijo v dekliški meščanski šoli I. v Miklošičevi ulici. 4. Za dečke, ki posečajo slovensko osnovno šolo, velja črta Kopališka ulica — Ciril Metodova ulica kot meja, Dečki, kateri stanujejo vzhodno od te črte, (proti glavnemu kolodvoru), se javijo v deški osnovni šoli v Razlagovi ulici, oni pa, ki stanujejo vzhodno (proti Koroškemu predmestju), v deški osnovni šoli IV. v Samostanski ulici. 5. Za deklice, ki zahajajo v slovensko osnovno šolo, velja Gosposka ulica kot mejna črta. Zahodno: dekl. osnovna šola I v Miklošičevi ulici, vzhodno: dekl. osn. šola IV. v Cankarjevi ulici. 6. Vsi nemški dečki za osnovne šole iz vsega mesta se morajo prijaviti v deški osn. šoli II. v Razlagovi ulici. 7. Vse nemške deklice za osnovne šole'5« iz vsega mesta se morajo javiti v dekliški osnovni šoli III. na Zrinjskega trgu. 8. Otroška vrtca sta dva, eden v Erjavčevi ulici (Melje), drugi pa v Cankarjevi ulici, c) Učence (učenke) morajo prijaviti starši ali njih namestniki. Za prvi vstop je treba predložiti, pri vpisovanju krstni list in izpričevalo o cepljenju, za driige pa zadnje šolsko izpričevalo. Napram staršem, ki se ne odzovejo pravočasno dolžnosti vpisovanja svojih šoloobveznih otrok, ho postopala šolska oblast po veljavnih predpisih, c) Posebej se še opozarja na to, da smejo ravnateljstva in šolska vodstva sprejemati po naročilu višjega šolskega sveta v Ljubljani le one učence (učenke) v nemške razrede, za katere se predlože veljavni dokazi, da so njih starši pristnega nemškega pokolenja. d) Učencev (učenk), ki stanujejo izven mesta Maribor, ne bo možno sprejemati mnogo, ker ni prostora. Za vsakega takšnega sprejetega otroka bo treba plačati letni prispevek za šolske potrebščine po 100 D. Vsa nadalj-na navodila glede na odpust ali znižanje tega prispevka imajo ravnateljstva in šolska vodstva, e) Ako je v prvih razredih osnovnih šol dovolj prostora, se morejo sprejeti na podlagi posebne pismene prošnje na mestni šolski svet tudi otroci, ki sicer še do 1. septembra t. 1. niso dopolnili G. leto, a bodo dosegli to starost vsaj do dne 31. decembra.
Na deški meščanski šoli v Mariboru je pričetek ponavljalnih izpitov v sredo, dne 5. septembra t. 1. ob 8. uri. Izpiti trajajo po potrebi do petka, dne 7. septembra. Vsi dijaki, ki hočejo položiti izpit, se morajo zglasiti prvi dan, na vsak način pa v teku navedenih treh dni izpitovanja. V teh dneh se vršijo tudi: morebitni drugi izpiti. V ponedeljek, dne 10. in v torek, dne Tl. septembra, je vpisovanje za vse razrede. Učenci, ki vsto pijo v L razred, se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpričevalom, krstnim listom, domovnico in z izpriče-valom o cepljenju. V I. razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 5. šolsko leto in imajo v jeziku in računstvu vsaj red 2; v drugih predmetih bodi povprečni red takisto 2. Iz oko!iški h občin bo sprejetih le toliko učencev, kolikor ho dovoljeval prostor. V sredo, dne 12. sept. je ob 8. uri dopoldne služba božja, v četrtek, dne 13. sep tembra, pa pričetek rednega pouka. Ker je višji šolski švet v odloku z dne 2. VIII. 1923, št. 6781, odmeril za izpitovanje in vpisovanje zadosti dolgo dobo, se ravnateljstvo ne bo oziralo na poznejše prijave glede izpitov ali vstopa. — Ravnatelj.
Državno moško učiteljišče v Mariboru. Dne 6. sept. se vrši vpisovanje tujih gojencev v II. in III. letnik; v
IV.	letnik se ne sprejmejo novi gojenci. Dne 7. so ponavljalni izpiti in naknadni izpiti, 8 je vpsovanje v I. letnik, 11, pa vpisovanje vadničarjev in bivših gojencev. Podrobni podatki na črni deski zavoda. — Ravnateljstvo.
Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Pismeni ponavljalni in ostali izpiti se prično v petek, dne 7. septembra točno ob 8. uri. Spored ustmenih izpitov je objavljen na razglasni deski v šolskem poslopju. Vpisovanje učencev in učenk, ki so že obiskovali zavod, bo dne 11. sept. od 10. do 11. ure. V sredo dne 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo. V četrtek, dne 13. spetembra se prične ob 8. uri redni pouk. Novih priglasov za vstop v prvi letnik ni več možno upoštevati. Pripravljalni razred je ukinjen.	i
KNJIŽEVNOST.
Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje prof. Franc Kovačič. XVIII. letnik, snopič 2. —- Ta snopič obsega konec M. Premrou-ovega članka «Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem« (sir. 65 do 70), kjer pisatelj kaže vzroke, zakaj je glagolica med Slovenci v 17. slok izginila. Dr. J. Glonar nadaljuje v «Literarnih odnoša-jih med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi« (str. 70—70) objavljanje pisem Dav. Trstenjaka dr. Puffu. V članku «Problemi ob Zori naše zgodovine« (str. 78—100) kaže dr. Fr. Kovačič najprej razne nazore o prihodu Hrvatov in Srbov v današnje ozemlje in me-
Mi, da, akb se poročilo Konstantina Porfirogenita ne more popolnoma prezreti, moramo prvotno domovino Hrvatov in Srbov v severczapadu iskati. V «Početku slovenske zgodovine« pa kaže na sorodnost čeških in slovenskih Duljebov in na okolnosti, ki nam osvetljujejo ostanke severozapadne slovenščine med otovenci. «Nekaj zgodovinske filozofije« pa zavrača slovensko «suženjsko mentaliteto« ter kaže, da je zgodovina Slovencev le železna sila dejanskih razmer, ki so naše duševno središče potisnile izven naše zemlje, pred vsem razpad Iztoka in Zapada. — V «Izvestjah« (str. 100—107) priobčuje dr. P. St. odlomke iz pisem raznih oseb umrlemu dr. K. Štreklju iz korespondence, katero je njegova hčerka ga dr. Milica Strmšek prepustila arhivu Zgodovinskega društva. Dr. F. K. Lukman popravlja poročila o gradu «Ojstrica« in gori «Krvavica.« Dr. P. St. popravlja L. Pintarjevo in Grafenauerjevo sodbo o Levstikovem «Opominu k veselju.« L G. oloča pisatelja knjige «Kratko popisanje življenja sv. Alfonza od Liguori«, izišle v Gradcu 1840. F. K. konečno kaže, da ne odgovarja resnici poročilo nekega nemškega letaka, da bi danski kralj Kristijan III. Ivanu Groznemu poslal slovenske protestantske knjige. — Slovstvo: I. Kelemina poroča o knjigi Dr. Primus Lessiak: Die kärntischen Stationsnamen. Mit einer ausführlichen Einleitung über die Kärntner Ortsnamen. (Carnthia I, 112. 1. 1922); dr. P. St. o Fr. Erjavčevi knjigi «Slovenci« 1923, kateri odreka znanstvenost, ker je iz njemu nasprotnega strankarskega stališča (?) pisana; dr. Balduin Saria o Konst. Jireckovi od Jov. Radoniča prevedeni in dopolnjeni knjigi «Istovija Srba«, IV zvezki. Končno še zavrača urednik kritiko zadnje številke CŽN v 5. št. 1. «Časa« z ozirom na Premrou-ov članek «Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem« kot neumestno in neopravičeno, nakar sledi še par popravkov z ozirom na ravno omenjeni članek v 1. štev. XVIII. letnika. — S lem zvezkom je 18. letnik «Časopisa« zaključen. Člani dobijo letnik v roke, katerega lisk stane veliko, več, kakor znaša letna članarina. Neobhodno je potrebno, da se naše občinstvo, posebno omikanci, šole in razni zavodi za «Zgodovinsko društvo« bolje zanimajo, kakor do sedaj. Društvo mora dobiti sredstva, da svoje glasilo dalje izdaja. Ako bi moral «Časopis« vsled gmotnih težkoč izostati, bi s tem ne samo društvo samo mnogo zgubilo na zanimanju, ampak bi bil hud udarec za kulturno stremljenje cele mariborske oblasti. S članarino samo se društvo ne more vzdržati, posebno še tudi, ker mnogi udje ostanejo dolžni članarino celo skozi več let; državne podpore ne dobi; edino le obilne podpore iz vrst občinstva so v stanu, društvu njegovo kulturno delo omogočiti.
Dušica.
Koman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
y 40
«Gospa, — večerja je pripravljena!« je dejal in ji ponudil roko. «In upam, da bom v vaši družbi imel večjo srečo nego pri kartah. Tam mi usoda ni bila mila —,«
«Visočanstvo sle bili nesrečni pri igri?«
«Mi, pa še kako! Blakeneyu ni dovolj, da je najbogatejši izmed podložnikov mojega očeta, — še mene je čisto olupil. — Mimogrede, kje neki tiči ta nedosežni burkež? Povem vam, lepa gospa, življenje bi bilo suho, gola puščava, če bi ne bilo v njem vašega smehljaja in njegovih osoljenih burk —!«
XIII.
«TOČNO OB ENIH —.«
Večerja v zunanjem ministrstvu se je bližala koncu.
Vse je izjavljalo, da nikakor še ni bila gospa Bla-keney tako božanstvena, nikdar bedasti Percy tako zabaven ko tisti večer.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo princ waleski se je smejal Percyjevim trapastim, pa zasoljenim domislekom, da so mu solze trkljale po licih. Zabavljica «Iščejo jo tamkaj, iščejo jo tod —« so vsi navzoči peli po znanem angleškem napevu in tolkli takt s kozarci po mizi.
Margareta je bila razigrana, prešerno dobre volje in živa duša v vsej razposajeni veseli družbi ni slutila, kak strašen boj divja v njeni duši.
Kazalci so brezsrčno hiteli naprej in naprej. Dolgo po polnoči je bilo, ko je končno princ waleski dal znamenje za odhod. V pol uri bodeta trčili skupaj usodi dveh mož, usoda ljubljenega brata in usoda nepoznanega, oboževanega junaka —.
Margareta niti ni poskušala, da bi iskala Chauve-lina. Vedela je, da jo bodo njegove hladne, grozeče oči na mah obvladale in njeno voljo uklonile. Dokler ga ni videla, je še vedno brlelo v skrajnem kotičku njenega srca boječe, trepetajoče upanje, da se bo «nekaj« zgodilo, nekaj velikega, usodnega, in vzelo z njenih mladih ramen strašno breme odgovornosti, da bi sama morala odločevati v kruti izbiri —.
Pa ura je udarjala svoj neusmiljeni tik tak z mrzko neizprosno enoličnostjo naprej in naprej in nič se ni zgodilo .
Po večerji so spet plesali. Princ je odšel in starejši gostje so se tudi odpravljali. Mladina pa se je z neutrudljivo vnemo vrgla v valove valčkov in gavot in ni izgledalo, da bodo kmalu nehali.
Margareta ni mogla več plesati. Tudi najsilnejše samopranagovanje ima svoje meje. V spremstvu nekega kabinetnega ininistra je počasi stopala proti samotnemu budoarju, sama ni vedela kako in zakaj. Slepa usodo jo je gnala. Le to je vedela, da je lisičji Chau-velin gotovo kje skrit v zasedi in čaka nanjo. Srečala je za trenutek njegov pogled, ko je plesala valček z Andrejem in slutila je, da so blede, presunljive oči tega prekanjenega človeka brale na njenem obrazu, kaj se je zgodilo —.
In usoda jo je tirala v odločitev. Njeno srce se je trgalo in lomilo v strašni borbi, najstrašnejši, kar jih pozna žensko srce — pa Armand je moral ostati živ. Za vsako ceno. Njen brat je bil, njena kri, mati ji je bil v mladosti, očeta ji je nadomestoval, prijatelj, svetovalec, lolažnik ji je bil vse življenje, njej, osamljeni, slabotni siroti —. Misel, da umira njen brat pod guillotine sramotno smrt izdajalca, ta misel je bila pregrozna. Taka misel je bila nemogoča. To se ni smelo zgoditi, ni se smelo —. Nikdar — nikdar —
In neznani junak —?
Naj usoda odloči o njegovem življenju! Rešila bo bratovo življenje iz rok krvoločnih revolucijonarjev, iznajdljivi, drzni junak «Dušica« pa se naj sam reši —. Tolikokrat je že zvodil za nos cele roje vohunov, se bo vendar, tako je upala, tudi zopet izmuznil —.
Tako je mislila in premišljevala, ko je tiho sedela V samotni sobici. Kabinetni minister pa je govoril in besedičil in bil gotovo vesel, da je našel tako zvesto poslušalko.
Hipoma zagleda pri durih suhi, lisičji obraz Chau-veiinov.
«Gospod minister«, je dejala spremljevalcu, «ali bi mi ne holeli storiti majhno uslugo?«
«Iz srca rad!« je odgovoril dvorljivo.
«Poglejte prosim, ali je moj soprog še v igralni sobi! In če ga najdete, povejte mu, da sem zelo utrujena in da bi rada šia domov.«
Želja lepe ženske je zapoved tudi za kabinetnega ministra. Koj je bil pripravljen, da uboga.
Pa ne puščal bi vas rad same —!«
(Dalje prihodnjič).
Da bomo rejeni in zdravi, sezimo po hrani pravi. Kupujte za to «Pekatete«. So najcenejše, k«- se zelo nakuhajo.
Domače je le domače, so dejale nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine «Peka-tete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
TOVARNA KANDITOV
m. ROZMAN
MARIBOR, — ALEKSANDROVA CESTA 57 priporoča
vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brez-konkurenčih tovarniških cenah!
Zahtevajte cenike!
Telefon 436.	503	Telefon 436
Mlajša dijakinja se vzame na Samostojna gospodinja m stanovanje in hrano. Naslov vodstvo posestva na deželi, v upravništvu.	495 ki je dobro vpeljana v vseh
■....—.i. — panogah gospodarstva, se ta-
Dva majhna dijaka ali učen- koj sprejme. Ponudbe pod ki se sprejmejo na stano- «stalna služba« na upravo, vanje in hrano pri zakoncih brez otrok. Naslov v upravi.
___________________499
Vinograd v najbližji okolici Maribora in najlepši legi, proti gotovini na prodaj. —
Gosposka hiša s tremi sobami, kuhinjo, stiskalnico, kletjo, verando, vrtom in vino-grajsko hišo. Velikost 6 oralov od tega 2 orala vinograda in 3% orala sadonosni-ka. Jentl, Kamnica. 500
MPPPFF'PPiMIFFP
Ha drobno!
Sams kratek ias! 3G
O S S M V
veliki
potovalni cirkus Maribor, Tomšičev drevored.
iiHiimmniiiiimnmtiuHmnnininuiuiuiiiimuuHiiniDmuuiimiumuimininmflomiiimimruuunaiuuiHmnmumimuuiiummniaflmimnnmiiiHrtomtiia»
Slavnostna predstava
F sobote, dne 25. avgysta oil 8. uri zvečer.
niimmunnnmitiiiinimiiitHirmiiiimmnmminmiiimmiinmntHiiRimitnimmimraimfmiiiiimimmimiiHTmmMmiirimimmmniiirmimitifliiifltaiMunnimii
V eedeijo 2 velik! predstni: ob 4. in 8. uri ter dnevne ob f. uri zvečer. Slavnostni sporedi
HnnitmiimwimMniimiimiimumuumtiHiimmnmmiiiiuiuniiiuMRiniumiiimimiminiimtmiimiiiiiiiimiiiiiimiiimiimiifnnuiiHiimmiirrmrHiMMWMM'itr
28 svetoviih znamenitosti.
Uflfki moožlsa dobro dresiranih
k
Olimpijske igre. — Stoni. — Volkovi.
immiijmiiimmiimiminmuniiHiMmimiiiimiumuiimimiHtmmutiimiiiiiimimimiHiiimiiiiimiimmiimmmmiuiiiimMimmmtimmiimnmimMiiiiimaimiM
© divje vl»»lieni BerbeiMevl*
immmmmMiimttiwMHnnimmmMiumivMimimiimiimnimunnmMmumimnranmiMiHinmttmnnimnmimimmimimiimmuiifflMmiiuüHi&iHatmiuHmi
Oroiirane svime la biki.
iinmurnnnMKKiinHnmimiimmtmimiimmmummmimmMimimuiinimuimmiimitinmninimmmtmiumimiiimimrmiiiiHmminiumimmmiuuimmtiuit
Aegorske kose in mail konji.
Ne zamudile prilike, si oskrbeti pravočasno vstopnice v predprodaji pri cirkuški blagajni od 10. do 1. ure, ker je naval za karte pri večerni blagajni vedno velik.
Velika razstava eksotičnih živali dnevno dopoldne od 10. do 1. ure.
Podjetje je, kakor mora bit!

Evharistični kongres v Zagrebu
25 različnih slik od Evharističnega kongresa prodaja-; jo se po seriji po 100 D. Pošilja se po povzetju. Pojedini komad stane 5 D. Naročila je poslati na
,	Atelje «KAMERA«, Zagreb, Iliča 12.	497
Lovci!
V Vašem lastnem interesu je, ako potrebujete municijo, da obiščete
trgevino z železnino
Anton Braniii v Ptuju,
ker se dobi vse vrste municije, kakor lovske potrebščine sploh, po zelo ugodnh cenah.	475 3—1
502 2—1
kupujejo po najvišjih cenah
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljabijani
Somišljeniki inserirajte!
Mm debelo!
_ __________, €6
99
najboljSa
zobna krema
422 Dobi se povsod. 10—1
Manufakturno blago
po najnižjih tsaah pri tvrdki
IVAN KOS, CELJE,
Prešernova ulica št 17.
586
Na drobno!
Na debelo I
Otvoritveno naznanilo*
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim z današnjim dnem na vogalu Frankopanske- Valvazorjeve ulice v Mariboru
To dokazuje tisoč zahvalnih pisem.
Izborno sredstvo proti kugi.
SVINJEREJA
daje le tedaj dobiček, čc nobena svinja ne zboli.
•keliskove kapljice za svinje «Sus sanol«
(iz lekarne pri «Obelisku« v Celovcu) učinkujejo in zavarujejo pred zgubo.
ZOBOTEHNICNI ATELJE
ter bodem izvrševal vsa dela, kakor: zlate krone, umetne zobe, zlate mostičke in izdelave iz kavčuka izvrstno izdelano in po ncijnižjili cenah.
MAKSO WOLF, zobotehniL
HHtinm»Hiiniiiii!i«iijnu.ttiiuiitiiuiiiiHn!iMH*iiiiiiiiiuii
V steklenicah po 7 D.

Glejte na varnostno znamko «Obelisk.«
Gfavra zaleta za SHS: Ukzrea „Pri zamorcu“K, WOLF» HfiRIBOR.
-	Pilijalks
mm mmu umum
Kolodvorska ulica štev, 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod ias lijnbljane vsaki teden,
TOVARNA UMETNEGA Ikr’iLJA IN	..<3
S1EKTRARNA, '■ ■*
orožba JSIšm£& z 0.2
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB „B“ Cesta pr! državnem kolodvoru ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska «lica 25, — Sušak: Jovo Oj. Ivoševič, Karolinka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala >8. — Gruž: Ivo Lovričetič. — Bitoy: Gjorgje j. Dimitrijevič & Kome. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel, Bečkerek: Dušan Lj.
Mihailovič, Trg Kralja Petra 4.	55a
Potnike do Haßiöuria ssrgmlls «frulbesf uradnik.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
«DL W0RSCHE, Maribor, Gosposka tri. 1
_ SPODNJEŠTAJERSKA —-
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULICA Štev. 6, reg. z. z n. zav.
obrestuje od i. avgusta 1928 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti, po
StalnejŠe vloge po dogovoru
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
lisriali »si &sn(is6 pasle »aiilestesje. — NsjviSje abristosanjg ples m knjižice in s totals* ražoao.
hpltla vsako «lose na zahteve tako! v eotevlnl.
Pp©feleši«nl preifeislec srežk driavn« mmm&mm tolarli®* V
Nafječja izbera vseh vrst sukna, platna, etaminov in drugega modnega blaga
MASTER <Sf	K A R NI C NIK,MARIBOR, GLAVNI TRG
Nizke cene! Solidna postrežba<	— Poštni nameščenci na obroke!
L	tiskarne sv. Cirila v Mariboru.	Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.	Izdaja konzorcij «Straže.«