Leto IJOV Poitoina plačana v Jotovinl V soboto, dne 4. januarja 1936 3 a Cena 1.50 Din Naročnina imnCm 15 Dia. za laozem-•tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 06 Din, za inozemstvo 120 Din l)red*iitve je v Kopitarjevi mL 6,'lTl WENEC Telefoni iredaMirti dnevna alniba 20» — nočna 2996. 2994 In 209* ček. račun: Ljub-liana it I0.6M) m 10.'MM za inserate« Snrajevo *tv. 7565. Zagreb 4tv. W.0t», Praea-I>u naj 24.797 Uprava; Kopitarjeva 6. telefon 299J Izhaja vaak dan zjntraj. raaea ponedeljka in dneva po prazniku Možu na grob Kakor iz ene same žlahtne kovine izklesan, »dno kulturno samorastlost. in pokojn' je videl okoli sebe mlad rod. ki po (Kitih, natukovanih od novih okoliščin, zvesto hrani v svojem srcu izročilo slovenske ljudske strmine in pripravljen njen slovenski in krščanski kulturni program v jugosl ivanski državni skupnosti in slogi uresničiti v prid vsemu jugo-slovanstvu. Mirno je mogel svojo dušo izročiti Stvarniku, svoje telo pa slovenski materi zemlji, ker okoli njegovega groba straži jo slovensko domovino, jezik in nravstvo nič manj navdušeni in zvesti sinovL Anglež misli resno v Sredozemskem morju... Grčija dobi Ciper, Anglija pet luk Senzacionalne pogodbe Anglije z Grčijo in Turčijo - za primer vojne z Italijo Solun, 31. dec. 1935 (Od našega priložnostnega dopisnika) Vedno bolj »e potrjuje vest, da so pogajanja med grškim kraljem in angleško vlado šla daleč mimo tiste znamenite angleške okrožnice, poslane pred božičnimi prazniki vsem obalnim državam Sredozemskega mor; ja. Zdi so tudi, da bo pogodba veljala tudi za primer, če bi ne prišlo do nobenih nadalj-nih napetosti med Anglijo in Italijo. Pogodba z Grčijo Čisto slučajno sem izvedel za nekatere podrobnosti, ki vam jih v naslednjem poda; jam. Angleška admiraliteta je že zdavnaj spoznala, da ji otok Malta, ki je vse preblizu Italije in torej izpostavljen italijanskemu zračnemu hrodovju in italijanski moderni mornarici, ne koristi več. Treba je iskati no vega oporišča za angleško sredozemsko bro-dovje, ki bo ležalo bolj na varnem. Angleška vlada se je spravila nad grškega kralja Jurija se pred plebiscitom, ki je odločil o njegovem povratku " Grčijo, z določenim pred- I logom. Novembra meseca že, je bila pogodba kolikor toliko črno na belem in sicer je Grčija obljubila Angležem uporabo nekaterih I grških luk, ki naj bi angleškemu hrodovju služile za trajna oporišča. Angleška vlada ie imenovala Suda - zalliv na otoku Kreta, ki naj bi sprejel večino angleškega brodovja, nadalje pristanišča Argostoli, Miloš, M u d r o s in obalo P y 1 o s a na grškem otočju v Egejskem morju. Nasprotno pa se Anglija obveže, da vrne Grčiji otok C y p e r , kjer pa bi angleško brodovje smelo obdržati svoje oporišče. Ko se je kralj Jurij vrnil v Grčijo, so sc pogajanja nadaljevala med njim in angtleškim poslanikom v Atenah in bila — tako sem informiran — zaključena tik pred božičnimi prazniki in menda tudi že podpisana. Anglija je, ob koncu pogajanj grškemu kralju obljubila ne samo otok Cy-per, marveč za primer angleško-italijanske vojne, tndi 6 otokov dodekansškega otočja med njimi Rhodos in Kos, med tem, ko bi ostali otoki Dodekaneza padli pod Turčijo. Anglija je končno izrazila svojo pripravljenost, da poleg teh dragocenih teritorialnih ugodnosti ponudi grškemu kralju tudi ravno tako dragocene denarne ugodnosti. Te dni namreč pričakujejo v Atenah večje število londonskih finančnikov, ki nosilo seboj denar in ga hočejo v imenu angleške vlade v tej ali oni obliki staviti Grčiji na razpolago. Ker je Grčija članica Balkanske zveze, se razume, da njena pogajanja z Angleži niso bila popolnoma tajna, marveč, da so bile o njih obveščene in so nanje dale svoj pristanek tudi vse ostale članice Balkanske zveze. Turčija svobodne Dardanele Najbolj zanimiv je poleg Grčije v teh pogajanjih položaj Turčije. Turški zunanji minister je bil pred božičnimi prazniki v Parizu, od koder je za par dni skočil v London. Zdi se, da je prišel ravno k zaključnim pogajanjem, da je tudi od svoje strani pristal na angleške želje, zahteval zase pravico, da Turčija zopet oboroži dardanelske in bos-porske ožine, dobil od Angležev tozadevno jamstvo in povrh še obljubo, da bo v primeru vojne m-^d Italijo in Anglijo Turčija dobila, kot sem že zgoraj omenil, šestero otokov Dodekaneza. S tem je v zvezi tudi pred-božični kredit 22 miljonov turških funtov, ki si ga je turška vlada dal izglasovati za nabavo modernih bombnih Moj informator mi je izjavil, da se sme z grško-angleško in turško-an-g 1 e š k o pogodbo za primer, da bi^ izbruhnile sovražnosti v Sredozemlju, računati kot z gotovim nespremenljivim dejstvom. V smislu statuta Balkanske zveze, ki ji pripadajo, kakor znano. Jugoslavija, Romunija, Turčija in Grčija, pa morajo na zunanjepolitične pogodbe, ki jili ona ali druga članica zveze sklepa s kakšno tretjo državo, pristati vse članice. Balkanska zveza kot takšna se bo torej v kratkem s tem vprašanjem uradno pečala, ali pa se jc ž njim pečala pred prazniki v Ženevi in ga v omenjenem smislu rešila. Brez dvoma pa pomenijo te pogodbe zanimivo otvoritev zunanje politike v novom letu. G. M. Prijateljska in zvezna pogodba med Anglijo in Egiptom London, 3. jan. TG. V zunanjem ministrstvu potrjujejo vest, da se bodo v najkrajšem času začela pogajanja za sklenitev angleško-egiptske zvezne in prijateljske pogodbe v zvozi s pripravami za trajno zaščito Sredo- zemskega morja, ki ga sedaj organizira angleška vlada. Pogajanja bodo v Kairi in so bodo oslanjala na načrt, ki ga je 1. 1930 izdelal takratni zunanji minister Henderson. Takrat so so pogajanja razbila zaradi Sudana. Danes sudansko vprašanje ni več nobena težava. Angfešfee ladje v Grčiji Atene, 3. januarja. AA. Po poročilu mornariškega ministrstva iz 1'atrsa, pričakujejo tjakaj prihoda troh angleških vojnih Indij. Prod Pirkosom so videli sedem vojnih ladij neznane narodnosti. Plule so proti Navarinn. Mislijo, da gre za angleško vojne ladjo. Italija čaka 4. tebruarja Rim, 3. jan. c. Danes jo bilo sporočeno, da bodo nadaljnje odložitve o vsoj italijanski politiki padlo šele 30. januarja oziroma 3. februarja. 30. januarja se namreč vrši seja ministrskega svota, 4. februarja pa seja velikega fašističnega sveta. Italija čaka namreč na odločitve sveta Zveze narodov, ki se sestane k zasedanju dno 20. t. m. v Zeuovi. Jugoslavija in Angleži k«? piše o stališču naše države pariški „Echo de Pariš" Pariz, 3. jan. TG. Današnji »Echo de Pariš« objavlja brzojavno vest svojega helgrajskega poročevalca, v kateri razpravlja o znani okrožnici angleške vlade na vse obalne države Sredozemskega morja. Poročevalec opisuje pomorsko mejo med Italijo in Jugoslavijo ter pristavlja, da jc jugoslovanska obala izredno velikega pomena. Jugoslavija jo potrebuje le izključno v obrambne svrlie. če bi pa jugoslovansko jadransko obalo zasedlo kakšno močno brodovje, bi p«-.tal položaj za drugega obalmka Jadrana zelo resen. Poročevalec pravi, da je Italija to razumela in da je storila temu primerne korake: zavarovala se je takoj v Albaniji, italijanski poslanik v Belgradu pa je dobil nalog od svoje vlade, da brez ovinkov izpove, da goji Italija prijateljska čustva do Jugoslavije. Poslanik je to tudi storil. »Politika jugoslovanske vlade,« nadaljuje poročevalec, »je bila z ozirom na angleško okrožnico silno modra. Čisto v nasprotju s smešnimi sumničenji nekaterih desničarskih listov v Franciji, ki dolžijo države Male zveze, da namenoma potiskajo Anglijo v vedno hujšo borbo proti Italiji, je Jugoslavija, kakor tudi Kaj so nam dali Angleži njeni dve zaveznici, sankcije proti Italiji izvajala le iz golega spoštovanja do svojih mednarodnih obveznosti, ne dn bi pri ti m pokazala niti najmanjšega protiitalijanskcga razpoloženja. Ali morda kdo misli, da so jugoslovanska gospodarstveniki z vriskajočiin srcem pozdravili zastoj vseh gospodarskih odnošajev z Italijo, ki je izvozila iz Jugoslavije eno petino vsegn jugoslovanskega izvoza? Na angleško okrožno vprašanje je vlada g. Stojadinoviča, ki je postopala v vsem zelo previdno, premišljeno in modro, mogla odgovoriti same načelno. Anglij.i dane«, od Zvez« narodov še ni sprejela povelja, dn sprašuje razne države, da angleška admiraliteta računa z morebitnostjo kakšnega napada na svoje brodovje. Zato je poslala v Sredozemlje tudi večino vsega svojega brodovja. Toda to je za enkrat še čisto angleška stvar. Obalne države Sredozemskega morja torej tudi ne morejo dajati nobenih obljub in sprejemati nase nobenih obveznosti, razen edino to obveznost, dn bodo poslušno izvajale sklepe Zveze narodov in seveda podpirale Anglijo, kadar ji bo Zveza narodov izrecno poverila nalogo, dn naj organizira obrambo Sredozemlja v njenem imenu.« Izjava trgovinskega ministra Vrbaniča Belgrad. 3. jan. V zvezi z včerajšnjim sporočilom s seje ministrskega sveta o trgovski pogodbi z Anglijo in Francijo za zvišanje kontigentov našega izvoza na podlagi obljub naši kraljevini, danih v Ženevi glede na posledice izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji, je minister za trgovino in industrijo g. Milan Vrbanič danes sprejel poročevalca agencije Avale in mu dal o tem vprašanju tale važna pojasnila: Med državami, ki so jih gospodarske sankcije, hudo prizadele, je tudi Jugoslavija, ki je njen izvoz lesa in žvine Italija pokupila do 25% v vrednosti okoli 800 milijonov Din na leto. Prenehanje tega in takšnega izvoza (danes v največjem delu kmet-«VesrnV dni io dejstvo, dn so je z izvajanjem Mi pa bomo vsi njegovo podobo ohranili v sebi ne samo kot spomin, ki je vreden, du ga častimo. ampak kot životvoron zgled za vsakega člana, ki koraka v naših vrstah /n slovensko krščansko zastavo, da mu sledi kot vojščak. ki nikoli ne zdvaja. ne omaga in ne i/gubi vere in zaupanja \ st\ar in njene predstavnike. Če nas lw> vedno navdihovala itrdi1a oba ostala člana izvršnega odbora. Časnikarji so se zopet obrnili na ministra Spaha ter ga vprašali, kaj lahko pove o letalcu, v katerem se trdi. da nekateri člani glavnega odbora bivše JMO ne odobravajo politične smeri gosp. , dr. Ppahe. Na to vprašanje je minister dr. Spaho odločno odvrnil: »Na tem letaku se ne nahaja podpis niti cneJutrovega« kova na državno upravo kdaj vrnili. Da 8e to nikdar več ne zgodi, bomo zastavili vsak trenutek svoje sile tudi krščanski socialisti, pn čeprav treba »prepira in krega«. Križnik Filip, g. r. Trbovlje. Osebne vesti Belgrad, \ jan. m. S kraljevim ukazom je postavljen na predlog prosvetnegn ministra za načelnika za ljudsko šolstvo v prosvetnem ministrstvu Ilija Maričič, dosedanji profesor vojne akademije. Dunajska vremenska napoved: pretežno ob Učno, še milo, ponekod daš Stev. S. »SLOVENEC«, dne 4. januarja 193». Stran 8 Ob 20 letnici Povšetove smrti Danes bo minilo 20 let, odkar je umrl eden največjih in najplemeniteiših siuov slovenskega naroda, državni in deželni poslante Franc Povše. Osebnost, značaj in delo pokojnega Franca Povšeta je bilo v tisti veliki dobi slovenskega naroda nekaj tako velikega, da mora sedanja generacija ob 20-letnici smrti takega moža spoznati, kdo je bil veliki pokojnik, da se njegov spomin v slovenskem ljudstvu ne pozabi. Dne 1. jan. 1845 se je rodil Franc Povše v kresniških Poljanah ob Savi v trdni kmečki hiši. Ko je dovršil ljubljansko gimnazijo, je odšel na Dunaj na višje šole za narodno gospodarstvo. Leta 1869 je postal strokovni učitelj na kmetijski šoli v Gorici, leta I8'.T pa ravnatelj. Ko je zaradi bolezni v vratu bil upokojen, se je vrnil na Kranjsko, kjer je ravno tako kakor poprej na Goriškem, vse svojr moči posvetil povzdigi kmetskega gospodarstva / dušo in telesom je deloval, da bi se gospodarsko stanje slovenskega kmeta zboljšalo, obenem pa pri vsaki priliki vedno poudarjal, k a k o ie katoliška vzgoja mladine edino jamstvo dobrega napredka kmečkega stanu. Priden kakot n.-svlja in dober kakor kruh, se je kmetskin ljudem kmalu tako priljubil, da so ga hoteli imeti za svojega poslanca. Leta 1889 je bil izvoljen za deželnega, dve leti kasneje pa za državnega poslanca. Četrt stoletja je vodil Kmetijsko družbo in zadnja leta kot predsednik tudi Ljudsko posojilnico. V državnem zboru je zastopal litijski in žužem-berški okraj. In prav gotovo ga danes v teh krajih ni gospodarja, kateri se ne bi s hvaležnostjo spominjal svojega nekdanjega poslanca, saj je skoraj ni vasi in ne hiše, kateri pokojni Franc Povše ne bi bil storil kdaj kake usluge ali dobrote. Zlasti pa je ljubil svoje ožje Zasavje in njegove ljudi. Vse, kar ga je spominialo na rodno grudo in na rajnke njegove kmečke starše, vse mu je bilo tako milo in drago, da se ni strašil nobene žrtve, če je z dobroto mogel izkazati svojemu rojaku ljubezen do rodne grude in hvaležnost do svojih rajnih. Zato pa je tudi nje-:ovo družinsko življenje bilo tako vzgledno krščansko in lepo, da je prav gotovo plemenita Povšetova družina vsem ljubljanskim družinam bila pravi vzgled družinske sreče. Neutrudni Franc Povše je tudi ha večer svojega življenja, dasi je po njegovi ljubi domači zemlji legala groza vojne bližine, venomer mislil in delal le E na to, kako bi v tistih dneh vojnih grozot ohranil slovensko kmetsko grudo slovenskemu kmetu, ko se upehan in zdelan vrni z bojnih poljan. V tej veliki 1 jul ezm do slovenske zemlje in do slovenskega človeka je oil podoben dr. Kreku, dasi se je ta ljubezen pri enem in pri drugem razlikovala na drugačen način. Zato tudi ni čudno, da je oh Povšetovi smrti Janez Evangelist K r e k za sobotno številko »Slovenca« 8. jan. 1916 napisal lep spominski list, kateri se začenja z besedami: Grem k Bogu skozi smrtni mrak kot zvest vojak kot pošt mi jak . .. Sredi dela je padel V torek popoldne je še pisal v našem listu slovenskemu ljudstvu, še isti večer smo mu pisali — v -mrl zasnulemu — tožnega srca, mi spominsko besedo. Pod člankom, ki je v njem v važni reči svojega bogatega znanja podal v torek r.aM javnosti sadove svoje dolgoletne izkušnje, stoji njegovo ime; v sredo pa je stalo črno obrobljen« članku na čelu. Delo in smrt si ne moreta biti tesnejše povezana. Zadnja minuta njegovega življenja je bila izrabljena v te/ki invn, službi Povše je bil odkrit katoličan v mišljeni«, besedi in dejanju. Nisi ga videl le na odru katoliških shodov, nege ob vsakem času tudi v cerkvi, pa pri spovednici in obhaj>ln< mizi. Smrt kosi letos s posebno si'o. Mladeniči in možje padajo kot klasje pod snopom na bojnem polju. Tudi Povše je pade' kot vojak Pri delu je bil Povše med prvimi v naš'' domovini. Zdaj ga ni več! Grob je zaprt, domača zemlja se je zgrnila nad njegovimi zenisklmi ostanki. Danes nam kliče in še v daljnji bodočnosti nam bo klical: »Delavcev, vestnih, pridnih, neutrud-Ijivih, kakor je bil Povše je trebn domovini in narodu!« Dajmo, vzgojimo jih iz sebe in drugih! To bo najlepši spomin na moža, ki je odšel ... k Bogu skozi smrtni mrak kot zvest vojak, kot poštenjak Pokojni Franc Povše je res padel sredi dela. Ko se je zvečer vračal od seje pri Ljudski [Kisojilnici, ko je zjutraj še napisal članek za »Slovenca«, je v Komenskega ulici (mahnil in z besedo: »Jezus« na ustih izdihnil svojo blago dušo. To je bilo dne 4. jan 1916 ob 7 zvečer. Njegov spomin naj živi med slovenskim narodom! Škof dr. Rozman na potu v domovino Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, se je snoči v Newyorku vkrcal na nemški parnik »Bremen«, ki gra bo prepeljal v Evropo. Bog mu daj srečno vožnjo in srečno vrnitev v domovino. Tečaj za duhovnike o Katoliški akciji v Mariboru Lavantinska škofijska KA priredi v kn. šk. dij. semenišču v Mariboru v dneh 8. in 9. jan. 1936 tečaj za duhovnike o Katoliški akciji. Tečaj bo zelo važen, ker bo dušne pastirje sistematično uvedel v vprašanje Katoliške akcije, razložil njeno liistvo in namen, njeno notranjo nastrojenost in zunanjo obliko ter končno praktično metodo izvajanja. Tečaj jirične v sredo, 8. jan., ob osmih zjutraj v senienlški kapeli, konča pa v četrtek opoldne z zaključnim govorom prevzv. g. škofa dr. Toma-žiča. Na predvečer tečaja, 7. januarja, bo v obed-nici dijaškega semenišča za udeležence bratski >ConveniaU, z začetkom ob 19. Na tečaju bodo predavali: dr. Jakob Aleksič o dogmatičnih temeljih in zgodovinskem ozadju KA, o delokrogu KA in o odnosu KA do gospodarsko-socijalnih in poli- Profesor: Tvrdiča zapišem ▼ ra«-rednico zaradi motenja pouka s kašljanjem kajti odkar Imamo bonbon se more kašelj preprečiti PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB. tičnih organizacij, prof. Jakob Rihter o odnosu KA do nabožnih in prosvetnih organizacij, dr. Josip Meško o hierarhičnem položaju duhovnikov v KA, Anton Karo o praktičnih smernicah za vzgojo laičnih apostolov in Drago Oberžan o duhu in obliki KA in o predjiogojih dobre metode KA. Natančnejši spored tečaja je objavljen v Oglasniku lavantinske škofije od 23. dec. 1935. Priglasi za tečaj se naj pošljejo čimprej na tajništvo škof. Katoliške akcije, Maribor, Slomškov trg 20 ali na ravnateljstvo dijaškega semenišča, I Koroščeva 12. Ali pomeni monopolizacija učbenikov res napredek? Petletnica slovenskega kulturnega dinarja Na zadnjo adventno nedeljo (22. dec.) je Slo-venčev uvodničar razpravljal o načinu, kako ljudje praznujemo božič. Božič je praznik ljubezni. »Da bomo imeli srečen božič, osrečimo druge. Božje Dete, ki ga častimo, hoče od nas dobrote in lju- bezni.« Zato naj o božiču mislimo na tiste, ki jim je življenje težko. »Mislimo tudi na božič ortih drobcev našega naroda, ki ga ne bodo mogli praznovati v naši narodni skupnosti... Ljubo darilo in razvedrilo jim bo tudi lepa njiga..., ki jim bo veselo oznanilo, da niso pozabljeni od svojcev.« Pred petimi leti je Mohorjeva družba sprožila jako praktično misel, kako naj za božične praznike razveselimo naše izseljence 8 knjigo. Koledar za 1931 je prinesel oklic, kjer pravi med drugim ~4$tr. 37): »Gospodje poverjeniki, pojsrosite člane, • naj vsak žrtvuje en dinar, ali vsaj pol dinarja, ko pride po knjige, za naše brate ... Lepšega pozdrava za božič jim ne moremo jx>slatit< Ta »dinar« je pozneje (Koledar 1933) dobil ime »slovenski kulturni dinar«. Kako smo ga plačevali? Najbolje takoj prvo leto. Koledar za 11)32 je prinesel razveseljivo vest, da 90 za Prekmurce, za izseljence v Franciji jn Nemčiji darovali mohor-jani 15.052.80 Din in da je romalo 4518 knjig brezplačno v Slovensko krajino, v Francijo ijn Nemčijo. Vsekako lep začetek, ki je obetal, da bo »slovenski kulturni dinar« v doglednem času plačevala vsaj polovica mohorjanov. To leto ga je plačala približno četrtina, oziroma vsak od 61.848 mohorjanov, kolikor jih izkazuje Koledar za 1932, je plačal približno četrtina dinarja (točno 24 par). Skoda, da je ta lepa vnema v naslednjih letih stalno pešala. Koledar za 1903 ne izkazuje niti polovice dosedanje vsote, ampak samo 6.207.45 Din; ta vsota je v Koledarju za 1934 padla na 6000 Din, leta 1935 na 5.372.25 Din in letošnji Koledar izkazuje samo še 3.052.50 Din, torej približno petino tega, kar je znašal slovenski kulturni dinar pred petimi leti. Res je kriza v teh petih letih zmanjšala število mohorjanov za 17.535 (od 61.848 smo padli na 44.313), a naš kulturni dinar bi znašal še vedno nad 10.000 Din, če bi bili posamezni mohorjani povprečno prav toliko prispevali, kakor so pred petimi leti. Toda dočim je pred petimi leti vsak mohorjan daroval povprečno dobrih 24 par, je letos dal povprečno samo še pičlih 7 par. Kakor nas veseli, da jih je vsaj nekaj še ostalo, ki na kulturni dinar niso pozabili, vendar moramo priznati, da sedanje stanje teh prispevkov za naše izseljence ni zadovoljivo. Vzrok, da nazaduje naš kulturni dinar, pač ne bo samo kriza. Prav nič ne dvomimo, da tistih 44.000 Slovencev, ki so ostali zvesti Mohorjevi družbi tudi v teh težkih časih, daruje za socialne, karitativne, narodne in splošno kulturne namene številne »kovače« in sto-take v teku leta. Tudi o tem smo prepričani, da bi se večini od njih dinar ali celo samo pol dinarja — skoraj nič ne poznalo; med vsoto, ki jo mohorjani na leto izdajo v dobre namene, ta malenkost niti ne pride vpoštev. Krivda za nazadovanje kulturnega dinarja bo pač največ v tem, da v ča- Ce se hrib seseda... Ponovno smo že poročali o pravdi med nekaterimi rudarskimi upokojenci in Trboveljsko pre-mogokopno družbo, ki teče vsled kvar, nastalih po rudarjenju na zemljišču in stavbah v vasi Pod-kraj pri Zagorju. — Dne 30. dec. 1935 je bila na podlagi razprav na licu mesta ter izvedeniških mnenj izdana prvoinstančna razsodba. Okrožno sodišče v Ljubljani je priznalo upravičenost tožbe-nega zahtevka posestnikov-rudarjev. Ugotovitev obsega škode in višina odškodnine je pridržana končni sodbi. Novo mesto Vodstvo tranf. samostana se toplo zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli, da se je cerkev na znotraj tako lepo prenovila. Saj so verniki s svojimi obilnimi darovi pripomogli, da se je prečistil ves presbiterij, orgle in orgelske omare, spodnji del ladije, Marijine slike na otoku, elektrificirala tla i. t. d. Za vso to veliko požrtvovalnost vsem — najtoplejša hvala 1 Trobenti«« eveto. Od božiča sem imamo že prav milo vreme. Na prisojnih rebrih so se razcvetele trobentie*. sopisju tozadevno nismo dovolj poudarjali v zadnjih letiti sladke dolžnosti dajanja«. Sicer pa ne sinemo tudi pozabiti, kako velike vsote so pred letom oni naši mohorjani prispevali za evharistični kongres. Kdor je pregledoval vsote, ki so jih pošiljali v ta namen gg. jioverjeniki Mohorjeve družbe, se je moral čuditi, na kako visoki stopnji se je tudi ob času krize ohranila darežljivost našega naroda. Nobena stvar ne priveze človeka na kako idealno podjetje v toliki meri kakor — žrtve. Ljudje, ki so dali za evharistični kongres svoj prispevek, so pozneje tudi s svojo navzočnostjo na kongresu pokazali,' da jih je zgrabila ideja kongresa. V tem oziru je tudi kulturni dinar velikega vzgojnega pomena za narod: plete od leta do leta močnejše vezi med nami, ki smo doma, in med izseljenci; v vseh nas budi misel narodne skupnosti in medsebojne povezanosti. Poskusimo torej ob petletnici kulturnega dinarja doseči, da ga bo plačala vsaj polovica mohorjanov! Da se bo to doseglo, naj premožnejši, ki jih predvsem zadene »sladka dolžnost dajanja«, plačajo vsaj letos — kulturnega »kovača«! Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo odlični uspehi z naravno Franz-Josefovo grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno Franz-Joseiovo grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. O (ti. res. S. br. 30474/35. Predmet splošnega zanimanja je te dni pri nas monopolizacija šolskih knjig. Vse govori o tem, vse z napetostjo čaka 15. januarja, ko se naj odloči usoda slovenskega šolstva. Zakaj za nič manj ne gre nego za obstoj slovenskega šolstva, ki smo si ga Slovenci z velikimi žrtvami pripravili tik pred koncem bivše Avstrije, da se nam je v celoti uresničilo z novo svobodo. Vprav slovensko šolstvo z njegovo krono, slovenskim vseučiliščem, je bilo najlepše zagotovilo odrešenja in najlepše darilo v novem domu. Monopolizacija šolskih knjig pa nam grozi odvzeti to, česar smo se bili v svobodni narodni državi kot prvega nadejali in kar smo sprejeli kot izpopolnitev našega vednega hrepenenjal Strašna bi bila naša izguba, ako bi se to uresničilo. Še strašnejša pa spričo dejstva, da tudi najmanjšega napredka v nobenem pogledu za to ne bo videti. Monopolizacija učbenikov je ena izmed najbolj zgrešenih potez nesrečnega etatizma. Spomenica, ki je bila v tem pogledu predložena v Belgradu, žejo nedvoumno kaže vse usodne posledice, ki jih mora imeti monopolizacija učbenikov. V veliki in naravnost eksistenčni nevarnosti se bodo znašli založniki in knjigarnarji, tiskarnarji in knjigovezi, na drugi strani pa delavstvo, zlasti grafično, ki že tako izkazuje velikanski odstotek brezposelnosti. Na drugi strani pa vidimo, da se bo glasom razpisa razmetalo blazno mnogo denarja na različnih nagradah za posamezne rokopise. Treba bo na- dalje honorirati komisijo, ki bo ocenjevala rokopise — če se nateče rokopisov za vsako razpisano knjigo le po dvoje, bo dela in izdatkov neznanskol — treba bo organizirati celo založništvo z vsem aparatom, kakor določa zakon o učbenikih v svojem 17. in nasl. členih. Potem je samo še treba, da se učni načrt kmalu spremeni — pa se vse to z izdatki vred ponovi. Da to ni izključeno, nam kažejo razni znaki. Pravilna gospodarska politika je osnova blagostanja vsake države. Taka gospodarska politika pa skrbi, da je dovolj zadovoljnih in finančno trdnih davkoplačevalcev, ki so na eni strani zagotovilo rednih dohodkov za državno blagajno, na drugi strani pa skrbe za obtok denarja. Vsega tega pri nas očividno ne poznamo. Naše narodno gospodarstvo je tako že prav na tleh, Monopolizacija učbenikov mu bo zadala nov udarec. Na drugi strani pa se bodo državne finance, ki jih mora podpirati naše uradništvo z znižanjem prejemkov, obremenile z znatnimi izdatki, ki so docela nepotrebni. Ali pa bodo monopolski učbeniki morda cenejši? V slovenskih izdanjih gotovo ne — toda ta izdanja so še sporna, srbohrvatska pa so za nas tako ali tako nesprejemljiva. Ali bodo lepši? Kdor pozna tiskarske izdelke iz južnih krajev, si lahko misli, kakšni bodo. Glejmo stvar od katerekoli strani — z mono-polizacijo se nam obeta sama škoda in to prav usodna škoda. Odločilni činitelji, odvrnite nam jol Ljubljanska stanovanja v številkah Gradbena delavnost v Ljubljani je bila leta 1935 v Ljubljani slaba. Končne številke kažejo sicer dvig števila zgradb ter pridobljenih stanovanj, toda ta dvig je pripisovati na eni strani dejstvu. da so bila šele leta 1935 izdana uporabna dovoljenja za pritlične stanovanjske hiše, ki so bile sicer dograjene že prej, statistika pa je sestavljena na podlagi uporabnih dovoljenj. Tu gre za 26 malih hišic, večinoma na jugu mesta, katerih skupna vrednost znaša 431.000 Din. Poleg tega vsebuje statistika deloma že podatke za priključene dele in so radi tega številke višje. Ce izvzamemo vse te razloge, potem je opravičena trditev, da je bila lani gradbena sezona ena najslabših. Saj je bilo lani zgrajenih samo 45 stanovanjskih hiš, leta 1934 pa vsaj 52. Skupno je znašala vrednost stanovanjskih hiš, za katere je bilo izdano ujiorabno dovoljenje leta 1935 12,724.000 Din, od česar odpade na že omenjene zasilne stanovanjske hišice 431 .(KM! Din, ostanek 12.293.000 Din pa se razdeli na 45 stanovanjskih hiš. Tako pride povprečno na 1 hišo 273.000 Nesreča poštnega avtobusa v Soboti M. Sobota, 2. jan. Vest o nesreči poštnega avtobusa je nepopolna. Zato podajamo nekaj podrobnosti s sliko, da si kdo ne bi vse reči napačno razlagal. Veliki poštni avtobus je vzdrževal zvezo med Rogaševci in Dol. Lendavo skozi Soboto. Takoj s pošte je odpeljal šofer g. Lukašek v spremstvu poštarja v garažo po bencin. Cesta pelje čez železniški tir. Ovinek pred progo je sicer oster, toda oddaljen približno 50 m. Lahna megla je ležala na zemlji, ni pa ovirala razgleda na progo in je šofer razločno lahko videl, da zapornice niso bile spuščene. Zato je tudi lahko brez skrbi zavozil čez tir. Železniško osebje trdi in tudi sam žel. uslužbenec Horvat, da je dajal znak z roko šoferju, naj obstane. Nasprotno je pa izjavil sprevodnik poštar, ki je bil na avtu, da ni videl nikogar. Videl je samo, pravi poštar, da je bila najprej bolj lahna megla, potem aa velika, to je para lokomotive. V istem trenutku ga je strašen sunek vrgel v zadnji del avtobusa od vrat proč, kjer je bil s ključem v roki pripravljen za izstop, da odpre garažo. Lokomotiva, ki je premikala vozove, je z vso silo zavozila v avtobus, ki ga je 13 m daleč vlekla s seboj. Tir avtobusa je pokazal, da se je šofer Lukašek hotel še v zadnjem trenutku izogniti nesreči, ker je močno zavil. Bilo pa je prepozno. Lokomotiva je zavozila v avto in ga dobesedno zdrobila. Poštarja so rešili nezavestnega skozi okno in ga odpremili v bolnišnico, kjer so mu zašili rane na nogi, ki pa niso nevarne. Tudi šoferja I.ukaška so hoteli rešiti, toda ves napor je bil zaman. Spodnji del telesa je bil pod lokomotiva, ki j« iztirjena ležala na avtu. Čez četrt ure je ▼ strašnih mukah izdihnil. Najprej so spravili na tračnice vagon, ki je z lokomotivo iztiril, nato pa so po dve in pol urnem trudu spravili še lokomotivo na tir. Ponesrečenega Lukaška so na nosilnici odnesli v mrtvašnico. kier ie bil naslednji dan obduciran. dinarjev, kar dokazuje, da so se večinoma gradilo srednjevelike hiše. V resnici nam kaže statistika, da je znašala vrednost največje lani zgrajene stavbe 1,200.000 Din (stavbna tvrdka ing. A. Dukiča), nadalje je bila zgrajena 1 hiša za 1 milijon, 1 za 900.000, 1 za 850.000, 1 za 650.000 (Poštni dom) itd. Stanovanjski fond ravnateljstva drž. železnic je zgradil dve stanovanjski hiši za železničarje, eno za 650.000 in drugo za 475.000 Din. Skupno je bilo lani izdanih gradbenih dovoljenj za nove stanovanjske zgradbe 97 (leta 1931 54), število uporabnih dovoljenj jo znašalo 1935 71, leta 1934 pa 52. Važna je tudi statistika pridobljenih stanovanj za 1935 (v oklepajih pa navajamo podatke za 1 31): samo kuhinja 2 (2), 1 sobno stanovanje 79 (:!l), 2 sobno 110 (81), 3 sobna 27 (37), 4 sobna 6 (11), 5 sobno 1 (5), 6 sobno 1 (2), 7 sobno 1, 8 sobno 1, skupno 219 (172) stanovanj. Ta statistika nam kaže, da se gradi vedno manj stanovanj 7. več sobami. Prevladujejo dvosobna stanovanja, katerim slede manjša stanovanja, prav malo pa je bilo že lani zgrajenih 3 sobnih stanovanj, dočim jih je bilo zgrajenih leta 1934 še 37. Zato so tudi številke o gradbeni delavnosti jx>kazale tako nizke svote, ki so bile izdane za gradlio stanovanjskih hiš. Pripomniti pa je. da ta statistika vpošteva tudi zasilne male stanovanjske hišice, za katere so bila šele letos izdana uporabna dovoljenja in deloma tudi gradbena dovoljenja. Po vojni je bila gradbena delavnost slaba, saj sta bili zgrajeni leta 1919 samo 2 stanovanjski hiši, 1920 je število zgrajenih hiš naraslo že na 16 in je naraščalo od leta 1922, ko je doseglo jirvi višek 7. 90 hišami. Nato je začela gradbena delavnost padati in tako je bilo n. pr. zgrajenih lela 1924 samo 15 hiš. Od tedaj pa se je začela delavnost dvigati in smo dosegli višek leta 1928 s 162 hišami in 453 stanovanji. Naslednje lelo je število zgrajenih hiš padlo, leta 1930 pa je začelo zopet naraščati in je bilo doseženo akordno število lela j 1931 s 155 novimi hišami in 487 stanovanji. Od tedaj naprej pa je gradbena delavnost stalno padala. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želorlec kozarce naravne »Franz-.Iosef grenčirec. Št. Peter pri Novem mesht Navzlic vsem trdotam časa smo staro leto zaključili s še dosti vedro dušo. Naši ljudje so v drugi polovici preteklega leta nekam na novo oživeli. Ko jih človek gleda, si nehote citira: »Nič več teme med njimi ni, srce kot ogenj jim gori. ..« Po dolgotrajnem odmoru nezaželjenega oddiha jih je življenje v našem Katoliškem domu zajelo z novo silo. Domača organizacija JRZ zbira svoje člane tem raje okrog sebe, ker bo v kratkem pridobila naši župniji nazaj samostojno občino, ki so jo pred poldrugim letom »nacionalisti« žrtvovali v prvi vrsti zato, da bi bila ena občina manj — klerikalna. Tukajšnje prosvetno društvo deluje od jeseni i sem s precejšnjo paro. Trideset fantov se zbira v svojem odseku k tedenskim sestankom, v dekli-škem krožku pa se shaja do 60 članic k podrobnemu prosvetnemu delu. — Proslava državnega zedi-njenja je privabila toliko ljudi v prosvetni dom da so nekateri iz naše srede postali na moč ljubo-I sumni in nepokojni... Sijajna Slomškova proslava j je v nabito polni dvorani v navzočih raznetila ko I prnjenje po svetniku domačinu. — Vesela igra »Tri ' je kralji« je na sveti večer tako ugaiala, da so jo j morali v splošno zadovoljstvo v nedeljo pred no-nm Utom ponoviti. Stran 4 >SLOVENEC<, dne i. januarja 1930. Stev. S. Drobne Koledar Sobota, i. januarja: Tlt ikof; Angela FoHnJ-si; a, vdova. Novi grobovi -f" V Kranja j« včeraj ob t popoldne mirno v Gospodu zaspal gospod Kornelij Majdič, cand. ing. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko Božalje.l Osebne vesti m. Imenovanje. Za upravitelja meščanske tole na Jesenicah je postavljen g. Gosjiodarič Jakob. = Iz policijske službe. Z odlokom g. bana dr. Natlačena so postavljeni za policijske stražnike v Ljubljani: Demšar Vencelj, Gabor Jože, Kravcar Janez, Gorše Robert, Bambič Franc, Kacilan Rudolf, lx>vše Ivan, l-evstek Ivan, Meh-lin Anton, Mežek Andrej. MiSjak Josip. Lešnik Franc, Čolnik Anton, Marolt EVivard. Mandelc Ivan, Novak Vinko, Perčič Ivan, Suhorepec l,eo-pold, Špurej Josip, Vrečar Alojzij, Zaman Anton, Ziherl Pavel, Zrnec Ivan. — Napredoval pa je policijski podnadzornik Koritnik Albin = h banovinske službe. Za banovinskega cestarja pri okr. cestnem odboru v Ptuju sta bila postavljena Kozoderc Štela.« in Zebec Martin. Danci poj« nepreklicno zadnjikrat ob 16, 19.15, 21.15 MARTA EGGERTH v zabavni veseloigri * pe*f«at »PLAVOLASA C A R M E N« Nov sanimiv zvočni tednik i najnovejšimi dogodki I abeainskaga bojišča KINO UNION a Telefon 2221 Avtobusna nesreča na Trojanskem klancu Trojane, B. jan. Danes ob S popoldne »e je v Trojanskem kian-en zgodila večja avtomobilska nesreča. Le sreča je, da ni pri tej nesreči bilo uničeno tudi človeško življenje. Iz Ljubljane v Celje je vozil šofer Joško Grom, avto Kmetijske družbe. Peljal »e je po naročilu Kmetijske družbe v trgovskih zadevah in je vozil s seboj čaj, katerega razpečava Kmetijska družba. Na cesti, ki vodi nekoliko navkreber, pa je odpovedal volan, nakar se je avtomobil, ki je navzgor vozil le s hitrostjo 30 km. zaletel v brzojavni drog ob cesti in ga razlomil na 6 kosov. Pri tem se je avtomobil docela razbil, vsa kolesa so odletela, ogrodje avtomobila pa je vse zmečkano. V vozu sta bila šofer Joško Grom in pa g. Prane Modrijan, ki je spremljal šoferja. K sreči sta odnesla oba še precej zdravo kožo. čeprav je šofer precej pobit po giavi in sta oba tudi od razbitih šip precej porezana. Vrečice čaja, katere je vozil avtomobil, sedaj vse raztrgane in zmečkane ieže po cesti. G. Modrijan je po telefonu obvestil reševalno postajo v Ljubljani, drugi pa so telefonirali po zdravnika v Domžale, ki naj bi nudil prvo pomoč šoferju. -------- —---i NOVOST O MATINEJAH V KINU SLOGI I I Odslej bomo predvajali kot matineje pri dosedanji nizki enotni vstopnini Din 4.50 premiere senzacijo-nalnih, napetih filmov. Prva naša matinejska premiera bo film PEKLENSKA KRILA Film, ki je pod naslovom »Angst« žel na Dunaju ogromen uspeh in predstavlja junaške zračne borbe vojnih pilotov na zapadni fronti! Predstave ob 14.15, T nedeljo in na praznik vsakokrat ob 10.30 dop. in zadnjič v torek ob 14.15. Enotna cena Din 4.50 v KINU SLOGI — Elektrika na Polževem. V ponedljek, 6. t. m. mine leto dni odkar je bil svečano otvor-jen prvi dolenjski smučarski in planinski dom na Polževem V tem kratkem času je bilo storjeno v propagandnem in gospodarskem pogledu neposredno za siromašne kraje v okolici Polževega, posredno pa tudi za vso Dolenjsko ogromno delo. Pač edinstven primer izredno naglega napredka imamo tu pr"d seboj Siromašne hribovske vasi. pred dobrim le*om še odrezane od sveta, pozabljene in zaostale v svoji puSčobi brez najmanjših izgledov na zboljšanje svojega težkega položaja, so dane« povezane z zunanjim svetom, dobile so za prvo silo cesto, dobile so telefon is zdaj še elektriko Jutri bo na Polževem lepo pomemben praznik Na predvečer svečane otvoritve doma b > prvii zažarela pred njim in v njem električna luč Elektriko so pa dobile tudi tri bližnje vasi, a morda ni daleč čas, ko bo stekel električni vod tudi naprej do Malih in Velikih Vrhov Dolenjska ima »e mesta, ki nimajo ne elektrike ne telefona, te hribovske vasi so pa dobile v tako kratkem času oboje. In tudi za napeljavo elektrike se je z vso vnemo in požrtvovalnostjo zavzel neumorni predsednik SK Polža inž. Milan fiuklje, ki se mu je ob blagohotni naklonjenosti in vse livale vredni uvidevnosti kr. bnnske uprave in KDE {»osrečilo v rekordnem času opraviti to veliko delo. Za jutri proti večeru so povabljeni v dom na Polževem poleg odbornikov, dobrotnikov in prijateljev kluba, domačini b okoliških vasi, cfa bodo skupno proslavili ta lepi praznik, dogodek, kakršnih je pri našem splošnem pomanjkanju smisla za skupno delo bon malo. Naj bo stara al pa mlada vsaka pije ,(Nai Caj" rada Čez fare tri devet vasi „Na$ Caj" vse drugre prekosi. Izlet Bel^rajčanov 8 posebnim vlakom v Slovenijo odjx>vedan. Belgrajski »Putnik« je organiziral za pravoslavne praznike od 4. do 13. januarja izlet Belgrajčanov s posebnim vlakom v Slovenijo. Radi neugodnega vremena ie sedaj t« izlet odpovedan. — Prva kniiga o kriminalni tehniki v naši državi. Univerzitetni profesor bel grajske univerze gospod Sergij N. Tregubova m šef tehnične policije Uprava grada Belgrada Aleksander Andonovič sta izdala prvo knjigo o kriminalni tehniki pod naslovom »Kriminalna tehnika, naučno tehničko istraži-vanje krivičnih dela, prvi i drugi deo« v srbskem jeziku. Knjiga je tiskana v Belgradu v tiskarni Dom, je velikega formata, ima 430 strani in je lepo ilustrirana. Tiskana je v cirilici in je fo prvo delo, ki je izšlo o tem predmetu v naši državi. Gospod profesor Tregubov j« specialist za tehnične preiskave v kriminalnih zadevali, honorarni profesor kriminalne tehnike na pravni fakulteti r Belgradu m je bil v Pe+rogradu redni profesor kazenskega prava, glavni državni tožilec pri petrograjskem okrožnem sodišču, nato pa direktor zeknoodajiuca* odteka m» novice nistrstva pravde in slednjič senator. V Rusiji je postavil štiri neučno tehnične laboratorije za sodnij-ske ekspertize. Gospod Aleksander Andonovič je šef tehnične policije uprave Belgrada in učenec znanega profesorja dr. Reisa, ki je bil na univerzi v Lausani in po vojski pri Nrodni banki kraljevine Jugoslavije v Belgradu. Oba omenjena gospoda sta vskd tega specialista v kriminalni tehniki, radi česar, je tudi od iti i h izdana knjiga prav izboren pripomoček za policijski organe, sodnike, advokate, žandarmeriio m druge osebe, ki se bavijo s kriminal i stiko. Četudi je knjiga prav bogato ilustrirana in pisana prav poljudno ter ima 480 strani velikega formata je postavljena cena na le 120 Din, kar je res malo, ako pomislimo, da se takih knjig ne proda bog ve koliko. Knjiga se naroča lahko neposredno pri gospodu Aleksandru Andonoviču šefu tehnične policije ufirave grada Belgrada, lahko tudi pri upravi policije v Ljubljani, kjer leži interesentom na ogled v predsedstveni pisarni. To knjigo priporočam najtopleje vsem policijskim organom, ker ni pričakovati, da dobimo v doglednem času bolj praktične in boljše knjige v tem predmetu. intri premiera tretjega bi najboljšega filma PAULE WESSELY »EPIZODA« Omislite si vstopnice v predprodaji pri blagajni KINA UNION ;< Telefon 2221 — Požar. Dne 30. decembra 1. 1. zvečer ob 9 je začelo goreti pri posestnici Tereziji Vrbnjak v Ihovi v Slov. goricah. Zgoreli so svinjski hlevi do tal, ker so bili leseni. Zgorelo je tudi okoli tri sežnje drv. Rešili so pa svinje. Zavarovalnina je bila malenkostna. Kako je nastal požar, še ni jasno. Ne bo Vam žal! Poslušajte naš nasvet in kupujte žitno kavo ADRIA! — Kamenje ga je zasulo. Delavca Moštona France iz Mirke pri Vrhniki je zasula večja plast prsti in kamenja v kamnolomu na Verdu, v katerem je delal. Težka gmota ga je zasula do pasu in prt nesreči je dobil delavec hujše poškodbe aa levi nogi, tako da je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico na zdravljenje. — Izlet v Indokino bo od 29. januarja do 16. aprila 1936. Cena I. razreda 9250 ifres., II. razreda pa 7150 fres. — Informacije pri Putniku, Ljubljana. MATINEJA KINA UNION danes ob 14.15 po enotni ceni Din 4.50 na vseh prostorih! Bolvaryjeva vesela opereta NF. POZNAM TE — A LJUBIM TE! Willy Forst in Magda Schneider v glav. vlogah — Nova šolska knjiga. Na jsodlagi odloka Glavnega prosvetnega sveta je ministrstvo pro-svete odobrilo nemško slovnico za srednje in njim sorodne šole od prof. dr. Pavla Brežnika. Knjiga izide za prihodnje šolsko leto v založbi Banovinske zaloge šolskih knjig v Ljubljani — Gospodinjski koledar za leto 1936 je izšel tudi letos, uredila ga je Utva. Obsega poleg prostora za redne dnevne zapiske tudi stroškovnik za vsako gospodinjo, jedilni list itd. Tretji del pa je namenjen našim kuharicam. Cena Din 20.—, naroča se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Vid Vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana © Maša za turiste in izletnike bo jutri in v ponedeljek v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. Q Koncert starih božičnih pesmi, ki jih je Ciril-Metodov zbor pod vodstvom skladatelja Lu-dovika Puša tako odlično pel že pred prazniki, se v nedeljo. 5. t. m., oh 5 popoldne ponovi v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu v Ljubljani. Kdor zaradi nepripravnega časa pred božičem ni mogel slišati tega lepega petja, naj ne zamudi prilike. Vstopnice se dobe v župni pisarni pri sv. Krištofu. Ker je sedaj zanimanje izredno, cerkev pa ne velika, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. Koncert se v Ljubljani ne bo več ponovil. Cerkev bo zakurjena. Premiera prvega filma slavne in priljubljene MARIKE RČKK pevke in artistke, ki je s svojimi atrakcijami fasci-nirala občinstvo velemestnih varijetejev in gledališči LAHKA KAVALERIJA Dodatka: Krasen film »Zračna pota« in nov Ufin zvočni tednik. Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15 ter v nedeljo in na praznik vsakokrat ob 15, 17, 19 in 21 KINO SLOGA :; Telefon 2730 © Dve božični igri na odru Rokodelskega doma. V ponedeljek, na praznik sv Treh kraljev, bo rokoletlsko društvo zopet uprizorilo obe božični igri, ki sta dosegli novega leta dan tako lep usjien. Kdor torej zadnjič ni imel prilike vineti iger: »Sveta noč v zvoniku< in »Veseli trije kraljic, ali kdor ni mogel dobiti vstopnice, ker so bile razprodane, naj pride k prireditvi v ponedeljek zvečer, vstopnico naj si pa oskrbi v predprodaji, ki bo isti dan dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komen-skega ul. 12. Obe igri bosta vzbudili v gledalcih svetonočno razpoloženje in vsestransko blagodejno vplivali. © Nova »Carmen«. V ponedeljek bo v ljubljanski operi pela naslovno vlogo v »Carmen« naša priznana pevka ga. Bernot-Golobova. Na ta način bomo dobili novo »Carmen« ki bo gotovo zadovoljila naše občinstvo. © Policijski nameščenci pr:iede drevi ob 8 v vseh prostorih »Tabora« svoje tradieionelno zabavo z zelo pestrim sporedom Lastna režija. Vino od g. Prijatelja Cene zelo zmerne Zato drevi vsi na Tabor. © Angleško društvo v Ljubljani naznanja, da bo 15. redni občni zbor v sredo dne 15. januarja 1936 ob 20 v društvenem lokalu WoHova 1. I. naslr. z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi I odbor. © Prosv. društvo Trnovo vabi za praznik sv. Treh kraljev na svojo otroško prireditev, ki jo bodo pop. ob treh izvajali sami najmlajši člani trnovskih mladinskih organizacij. Na sporedu so igrice: Fin-žgarjeva V precepu, Meškova Božja oblekca, Kirn-čičeva trnovki fantje ter petje in deklamacije. Vsem ljubiteljem nedolžnega otroškega veselja sc obeta obilo užitka, otrokom pa dve uri lepe in vzgojne zabave. Pridite starši rn pripeljite otrokel Predstava •e bo ponovih v nedeljo 12. januarja. © Kino Kodeljevo igra danes ob 8. »Kneginjo čardaža« (Marta Eggerth) in pester spored Miki-, mišk in barvanih smešnic. © Dodatno k poročHu darovalcev za akcijo »Vse za otroka« sporočamo, da ie g, ing. Dukič Adolf daroval osebno Din 1000, Gradbena družba Dukič in drug pa po Din 100 skozi 12 mesecev. Iskrena hvala! © Gasilna četa na Barju priredi v nedeljo, dne 5. januarja ob 3 popoldne v Gasilnem domu na Barju igro »Trije kralji«. Vljudno vabljenil © Trgovine bodo na praznik sv. Treh kraljev dne 6. t. m. in v nedeljo, dne 5. t. m cel dan zaprte. — Združenje trgovcev. © Ljubiteljem smučarstva javljamo, da se dobe pri »Putniku«, Ljubljana, brezplačno naj-raznovrstnejše smuške karte. © Srečo je prerokovala ciganka. Že več dni je hodila po Ljubljani po hišah ciganka, ki je prerokovala srečo in tako skušala osrečiti sebe, druge pa z lepimi besedami prevarati. Imela je navado, da je prerokovala najrajši srečo iz dragocenih predmetov, ki jih je potem tudi odnesla s seboj. Policija jo je prijela in našla pri njej več zlatih prstanov in drugih dragocenosti, za katere pa ciganka pravi, da so ji bile podarjene kot nagrada za prerokovanje sreče. © Nesrečen padec. Natakarica Ziherl Ela je prišla iz Škofje Ix>ke v Ljubljano na obisk in na cesti tako nesrečno padla, da si je poško-škodovala obe nogi. Cerkvena glasba V stolnici v' nedeljo 5. jnmm&nla pri veliki nmAi ob desetih: 1 Vik ropi me (Kosal), Sctoabl: Tranm-atrius ms.ue Betlehem — Na praznik «». Treh kraljev l*ri Pon tifiilkalilli majSi ob dasetih: Skop: Missa in D (z-a mešam 7.bor, nj-gil«, godallni kvLrrtat iu diva rogova). Foer. »ter: gradiiale dr. Kirnovoc: ofertoirij. Po mnSi Rihar Jeva .pesem «Ra»gilaftenje Gospodovo«. — ». januarja na rojstni dan kraljiee-matere prt poaittMIkailrad mafii ob desetih: Prouirlov« Miftsa .losephi. Foersterjciv gradiiale dr. Kiimov&ev oforlorij. Premitov Te.be Bok a hvalimo. Cerkev 3V. Jožefa. Ns prannik srv. Treh kraljev ob 8. ari slovesna sv. mnAa: tavadmjo s« I;nfltriimontahia Missa [>a.HUvr»lim A. Riho>visky (tira/danile ami>«i de Šaha 7.1. P. (irieshaoher, po ofortortjn: Ha« noete ouui n »t. 11.-1 wsfyi. K bJacoftloivu: Tamitum nrgo 7.1. O. Rlliaj- — dr J. Ktraov ec. Po m a« i: Rao&la&euje Gospodovo zJ. G. Rihar. Cerkev M. B. v Križankah. Na lUHicniltk »v. Treh kraljev ob pol 11 slov. sv. maža, itevaja »e: Iimvtrumeai-talma Missa de Natlvitot« D. -n. I. Ohir. graidiiole (imnee d« Saiba ti. P. Griesbaohar; po r>fert«riju: Hodio nobi« TOolorumi Ttex asi. T. B. Ben7.. K hla«spodarje, cerkev in uboge. Od svojih prihrankov, ki si jih je zaslužila s trdim delom, je zapustila 1000 Din tudi za reveže Vincencijeve konference. Pogreb bo danes v soboto ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj ji bo dobri Bog obilen plačnik za vsa njena dobra dela. 0 Apostolstvo mož in fantov ima jutri, prvo nedeljo v mesecu januarju, svojo običajno mesečno pobožnost. Ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi pridiga, nato skupno sveto obhajilo in sv. maša. & Fantovski odsek KPD ima danes ob 8 zvečer v Domu redni mesečni sestanek. Predaval bo g. dr. Podpečan o zanimivi zdravniški temi. Za člane obvezno, prijatelji vabljeni. & Inkorporacija celjskih okoliških trgovcev k mestnemu Združenju trgovcev. S priključitvijo celjske okoliške občine k mestni, je nastalo aktualno tudi prikljueenje trgovcev v bivši okoliški občini k mestnemu gre-mijn. S 1. januarjem je poteklo proračunsko leto za obe združenji, mestno in okoliško, in so zaradi tega od tega dne dalje vsi trgovci na teritoriju bivše okoliške občine in-korporirani k mestnemu združenju. Mestno Združenje trgovcev bo s tem pridobilo okrog 1000 članov. 0 Davčna uprava v Celju razglaša: V smislu razpisa finančnega ministrstva, od-delenje davkov, št. 3981 z dne 14. jan. 1933, morajo vsi davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati uslužbenski davek v dačnih znamkah, predložiti davčne knjižice svojih nameščencev v nregled davčni upravi do konca januarja 1936. V nasprotnem slučaju se bo postopalo v smislu čl. 139 zak. o nepr. davkih z leta 1928. Št Ilj v Slov. goricah Občinske volitve. Dne 2. jan. je bila na okrajnem sodišču v Mariboru vložena - a občinske volitve v Št. Ilju kot prva lista JRZ z nosilcem g. Karlom Swatyjem starejšim. Nosilec liste JRZ je bil dolgoletni slovenski župan kot naslednik prvega slovenskega župana g. Thalerja. Kot drugi je na listi g. Franjo Lilek, posestnik in tajnik Posojilnice ter star narodni delavec na meji. — Za nedeljo, dne 12. jan. po rani maši sklicuje JRZ velik volilni shod v Slovenski dom, na katerem bo govoril šentiljski domačin Franjo Žebot, podžupan v Mariboru, o važnosti občinskih volitev h» občin. — Formirali sta se še dve strančici, ki skušata postaviti svoji listi. Ker mladi gospod Bauman ni bil sprejet za nosilca JNS liste, je pri? ' na vrsto g. Karel Herzog, ki bo vodil listo JNS. Njemu se je postavil po robu trgovec g. Rudolf Ha-mer iz Ceršaka, ki bi rad zbral na svojo listo predvsem delavce, med katerimi pa je zelo malo marksistov. — Kakor izvemo, je sodišče listo JRZ že potrdilo. Naznanila Ljubliana 1 Notno službo imajo lekarne: mr. Lensteik, K»-»Ueva e. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg im mr. Komo-tar, V4C, Tržafika cesta. 1 Kino Kodeljevo iirra dame« ob 8. ki jutri ob i. la 8. •KneglTioo čaj-tlaAa« z Marto Egigerili in pestar spored Mjklnvišk in bturvamih gme&nio. Drugi kraii Sv. Kril pri Ljutomeru. Bralno drn&tro Sv. Krti pri Ljaitomoru priredi na pratr,nLk dne 6. Jan. popoldne po večetrmioah v Slomškovi dvorani i#?ro «Cm» žena«. PrkMitel LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — začetek ob 20 SoboLa, 4. JaniuarJa: Moliere. Red A. Nedelja, 5. januarja ob 15: Uboga Anika. h?v«n. Globoko 7,nižane o«ne od 30 Din navzdol. — Ob 'JO: Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 6. Januarja ob 15: Trije vaški svetniki. 17.ven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20' Moliere. Izven. Znižane cone. Torek, 7. januarja: Zaprto. OPERA — začetek ob 20 Sobota, 4. jaamarja: Trubadur. Gostuje dr. M s kg Adrian. R«d C. Nedelja, 5 januarja ob 15: Mala Floramy. Izvtm. Olo-boko znižane cene. — Ob 20: Madame Butterflu-Izven. Globoko znižane cene. Ponedeljek, 6. januarja ob IS: Poljska Ifcri. Izvem. Globoko znižane cen«. — Ob 20: Carmen. Gostnije dr. M«ks Aitrian. Izven. Znižane čeme. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4. decembra ob 20: Bajadcra Red B. Nedelja, u. januarja ob 15. nri: Veseli kmetič. Zniftane cene. Ob 20. nri: Majda Znižane oene. Zadnjič. Ponedeljek, 6. jannarja ob 15. uri: Tartuffe. Znižane cene. — Ob 90. nri: Malomekfani. Globoko znižane čeme od Din lfi »avzdol. Ziidnjdfi, Radio ■vnrnmmmmammnmmmum Programi Radio Ljubliana t Sobota, 4. januarja: 12.00 PloSča za plo6i\) - ua-pev v naipevl (neprekinjena vr«ta veselih glasbenih točk) l:2.-t5 Vremenska napoved, |ioro("il.a 13.00 Naix>v«d Saša, objava siioreda, obvestila 13.15 PLofiAa za plo«čo — na-pev z. a nape v! (neprekinjena vrsta vesesliih glasbenih toflk) 14.00 Vremennko poročilo, borzni tečaji 18.00 Za delopiiatl (Koncert Radijskega orkestra) 18.40 Perefa znnanjc-imlitiičma vnprjiftanja (g. dr. Alojzij Kuhar) 19.00 Naiioved c^asa, vremenska napoved, porofflla, objava spored«, obvestili* 10.10 Nacionalna ura: NjegoS ta Božidar Knježevid (Dnšnn Nikolajevi6 Iz Bejgirada) 21).0f čarobna leča — pester večer (Sodelujejo: člani radi,Inke dramske drniine, Faintje na vasi, tomeMrt trio in solisti. Vodi g. Viiiktor Plirnat) 32.00 Nat>oved č«»n, vremenska napoved, poročila, ohj.iva sporeda 32.15 Radijski jaims. Drugi programi s SOBOTA, 4. jaguarja. Rrlrtrrvi: 19.15 Srbski več» 2?.00 Radii,Jaki orkester 23.00 Prenos i7. kavarn« - Za-Ijrrb: 20.(10 Klavir 20.31) Radijski orkester in bas 21.M MoSki vokalni kvartet 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 10.10 r al lova opereta «Dolara.kn princesa« l',10 Pesmi ln arije 7.a bariton 33.15 ,lnzz — Budimpešta: lfl.05 Saksa-fon in klavir 18..M Ciganska glasba 20.00 'Dobri strier (spevoiigra oil Harsanyi Grete in l'niossy Evo) 21.40 Plesna glasba 32.45 Plošče - Milan-Trst: 20.30 Zliorov-«ko petje 31.30 Napolitanake pesmi - lllm-llnri: 3130 C imaro«ov« komiVnn opora »Skrivna poroka^ — Prana: 17.55 Operetni jiotpour! 19.15 Parodija na narodne pesmi J0.05 I,epi stari časi (vesel večer) 21.20 Lopi novi čani (nadaljevanje veselega večera) 32.15 Ploftčn 32.30 l.nhkn glasba — Varšava: 20 (W>Br>Jična glasbo 32.00 Lailka glasba — Berlin: '>0.1(1 Križem krajem po Berliinu — Konifls herg: 20.10 Radijski ekspres - Hamburg: 30.10 Pester l."1'".1 r Ste*. S. »SLOVENEC*, dne 4. januarja 193«. Strnil 5. Nova ureditev plačilnega prometa z Nemčijo Likvidacija našega aktivnega klirinškega salda Poročali smo že, da se jo vrnil iz Nemčije guverner naše Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, ki se je pogajal z dr. Schacli-tom glede nove ureditve plačilnega prometa med našo državo in Nemčijo. Kot znano, se je do sklenitve nove trgovinske pogodbe z Nemčijo junija leta 1934 nas plačilni promet razvijal ugodno, ker »mo bili v trgovini z Nemčijo pasivni. Odtodaj pa smo postali aktivni in naš aktivni saldo je stalno naraščal tako, da je 5. decembra lani že dosegel rekordno višino 401) milijonov mark. Položaj je bil tem slabši, ker so morali naši izvozniki čakati po 6 mesecev na izplačila v nemškem kliringu. Narodna banka je skušala sicer ta saldo zmanjšati, prvikrat e tem, da je prodajala uvoznikom marke po tečaju, ki je bil za 8% nižji od dnevnega tečaja, drugič pa z uvedbo zasebnega kliringa in sicer dne 15. novembra 1935, po katerem so lahko uvozniki nemškega blag plačali 50% svojih obveznosti z odkupom terjatev naših izvoznikov, če so istočasno plačali v kliring drugih 50%. Toda vkljub temu so morali izvozniki še nadalje čakati predolgo na plačilo svojih terjatev. Sedaj pa je finančno ministrstvo na predlog Narodne banke uvedlo nov način^ plačilnega prometa z Nemčijo in sicer s 15. januarjem 1936. Po odloku finančnega ministra se bo dosedanji zbiralui račun A pri nemškem obračunskem zavodu po nalogih iz Berlina prispelih do 15. januarja zaključil. Saldo terjatev na tem računu po tem roku se ima likvidirati na eni strani s plačili države za plačilo nekih blagovnih obveznosti v Nemčiji, na drugi strani pa s plačili naših uvozniko-v znesku 50% njih obveznosti za blago uvoženo v Jugoslavijo do 14. januarja 1936 zaključno. Na ta način se je obistinila zamisel, ki smo jo povdarjali tudi mi, da se da kli rinški saldo v prometu z Nemčijo izravnati le z večjimi nakupi iz naše države v Nem čiji. Najbrže so ti večji nakupi v zvozi z investicijskim programom našo vlade pri grad bi železniških prog, kjer rabimo velike količine železuiškoga materijala. Nova ureditev plačilnega prometa pa stopi v veljavo s 15. januarjem. Uvozniki se morejo razdolževati za blago, ki se uvozi po-čenši s 15. januarjem, napram svojim nemškim upnikom 100% z odkupom na borzi iz-vozniških terjatev, ki izvirajo od izvoza v Nemčijo. Na ta način so bodo tudi uvozniki razdolževali tudi za 50% svojih obveznosti za uvoženo blago iz Nemčije prod 15. jan. Narodna banka je pooblaščena, da po-čenši s 15. januarjem dalje izdaja klirinške čeke mesto dosedanjih klirinških aviz_ in na; kaznic, s katerimi potrdi znesek plačan pri Nemškem obračunskem zavodu v korist od-nosnega jugoslovanskega koristnika. Ti klirinški čeki se bodo mogli realizirati izključno s prodajo na borzi za plačila v Nemčiji. Da bi omogočilo hitrejše vnovčenje izvoz-niških terjatev, je Narodna banka pooblaščena, da v smislu odločbe finančnega ministra z dne 12. januarja 1935 odkupuje terjatve po avizah in nakaznicah, izdanih pred 15. jan. IX) tečaju ponudbe in povpraševanja. Končno je Narodna banka pooblaščena po že navedenem odloku fnančnega ministra, da izda potrebna navodila za izvajanje teh transakcij v plačilnem prometu z Nemčijo. Nova ureditev plačilnega prometa z. Nemčijo pomeni velik napredek in ga bodo po; zdravili zlasti naši izvozniki v Nemčijo, ki bodo prišli hitreje do denarja, na drugi strani pa ne bodo utrpeli toliko izgub, ker se bo Narodna banka gotovo pobrigala za primeren tečaj nakaznic v markah. S tem se bodo oprostile zmrznenja velike svote kapitalov našega gospodarstva, katere sami dovolj nujno potrebujemo. Ar ! __i 31. dec. 1940. S tem se uveljavljajo izpremembe nO Vi Olagmmsm ZupiSVII v primeri z navadnimi blagajniškimi zapiski, ki , . . . , , . . . . zapadejo ob koncu vsakega proračunskega leta, Poročali smo že, da je ministrski svet skle- ' - c. . ■ ■ ---.•.!..•------ — nil uredbo o izdajanju blagajniških zapiskov v znesku do 500 milj. din in z roki od 3—12 mesecev. Namen uredbe je preskrbeti državi po zatrdilu finančnega ministra g. dr. Dušana Letiee, denar za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let. Blagajniški zapiski (Bons du Tresor. Staats-schatzscheine) niso neznan pojav. Vsepovsod se jih poslužujejo državne blagajne za kritje nujnih potreb ter jih v najkrajši dobi. ko je dotok dovolj znaten, zopet vračajo. Blagajniški zapiski so postali priljubljen oapir na tržišču kratkoročnih kapitalij in gredo izdani zneski v velike vsote, ker začenjajo številne države s prakso, da jih najamejo tudi za druge namene, če ne dobe dovolj sredstev na tržišču dolgoročnih kapitalij iz kakršnihkoli razlogov Tudi pri nas ta institucija ni neznana in jih pozna zakon o državnem računovodstvu. Tudi je bilo doslej v finančnih zakonih vedno določilo, da sme finančno ministrstvo izdati do 500 milj. blagajniških zapiskov po 7% obrestni ineri. Ti blagajniški zapiski so morali biti izplačani do konca proračunskega leta. Poleg tega pa pozna novi zakon o državnem računovodstvu, ki stopi v veljavo 1. aprila 1936, tudi srednjeročne državne bone, za katere pa mora biti kritje v državnem proračunu ob rokih dospelosti. Ti boni imajo najdaljši rok pet let. V čl. 12 finančnega zakona za 1934-35, ki je podaljšan do konca marca 1936 torej do novega proračuna, je vsebovano pooblastilo za finančnega ministra, da more izdati blagajniških zapiskov do 500 milj. din po obrestni meri do 7%. Izdajanje takih blagajniških zapiskov se je prakticiralo vsako leto. Uredba je uveljavljena na podlagi pooblastila v čl 63 licenčnega zak. in z ozirom na že omenjeni čl 12 fin zakona za 1934-35 Toda nova uredba določa v svojem 2. členu, da znaša rok za vrnitev 3—12 mesecev, končni rok za amortizacijo pa je določen do Pri taor^idih (zlati lili) >rtju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prin vporaba Fraanz-J&sefot*© grenke vode prijetno polajšanje. B<*. po min. mm. pol. in nar. »dr. S-br. 15485, 25. V. 35. I dočim so novi blagajniški zapiski prav za prav ' srednjeročen papir, ki teče do konca 1940, torej 5 let. Ti papirji so sličtn blagajniškim bonom, kot jih pozna novi zakon o državnem računovodstvu. ker je njih amortizacijska doba 5 let. G. finančni minister upa, da bo te blagajniške zapiske plasiral na našem denarnem trgu. Kajti gotovo je, da razpolaga naš denarni trg z obilico sredstev, katere bi država rada pritegnila za svoje potrebe. Na eni strani imaino že blagajniške zapiske, na drugi strani pa se uvaja nov papir, ki bo našel svoje interesente posebno pri velikih zavodih, ki razpolagajo z znatno gotovino in katere zaradi potreb svojih upnikov ne morejo nalagati v dolgoročne posle. Uradni tečaji tujih valut Belgrad, 3. januarja. AA. Po sporočilu finančnega ministra veljajo za dobo 1. do 31. januarja t. 1. tile tečaji, po katerih se bodo v svrho pravilnega pobiranja taks po taksnem zakonu in pristojbin preračunavale v dinarje vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: Napolcondor 303 Din, zlata turška lira 344. angleški funt 246.50, ameriški dolar 43.70, kanadski dolar 43.40, zlata nemška marka 17.60, zlati zlot 8.30, avstrijski šiling 8.90, belga 7.40, pong 8.95, bra-ziljski milrcis 2.30, egiptski funt 217, urugvajski peso 18, argentinski peso 12, turška lira 35, 100 i albanskih frankov 1390, 100 zlatih francoskih fran-' kov 14.26, 100 tr. frankov 290, 100 švicarskih !ran-| kov 1426, 100 holandskih goldinarjev 2975, 100 ita-! lijanskih lir 310, 100 bolgarskih levov 45, 100 ro-i munskih lejev 30, 100 danskih kron 968, 100 šved-! škili kron 1119, 100 norveških kron 1090, 100 pe-j set 600, 100 drahem 41, 100 Kč 182, 100 finskih mark 95, 100 letonskih latov 1000 Din. Ti tečaji vsebujejo tudi premijo in se imajo i vpoStevati v tehle primerih: 1. pri sprejemu suhega zlata, napoleondorov in zlatih turških lir pri državnih blagajnah pri pobiranju davkov in drugih državnih dohodkov, 2. pri pobiranju pristaniških taks, 3. kot obračunski tečaji za proračun za leto 1935-36 pri vseh državnih izplačilih in tujih denarjih, in ■4. pri sprejemanju v kavcijo obveznic naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu 7% in 8%, Blair et & in 7% Državne hipotekarne han-ke, izdanih v Newyorltu za preračunavanje dolarjev v dinarje. Dobave. Prometno komorcijelni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejemu do dne 7. januarja 1936 ponudbe za dobavo 10.000 pol indigo-papirja. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do dne 8. januarja t. 1 ponudbe glede dobave rezanega lesa in raznega električnega materijala; do dne 15. januarja t. 1. glede dobave tovotne masti za ležaje, žične mreže, jamomerskih potrebščin, raznega električnega materijala. 60 kom. kostanjevih drogov. Dohodki ljubljanske carinarnice. Meseca decembra je ljubljanska carinarnica imela tele dohodke: od uvoza 4, 401.550 Din 60 par, od izvoza pa 0.006 Din 25 par. Izplačilo kuponov 5% srednjeročnih obveznic za javna dela. Državna hipotekama banka poroča, da se začne s 1. jan. izplačilo 5% kupona srednjeročnih obveznic za javna dela. Zanimiva razsodba. Iz Novega Sada nam poročajo, da je bila dne 31. decembra 1935 pred tamkajšnjim apelacijskem sodiščem razprava o tožbi ljubljanske tvrdke Makso Sever et Comp. proti tvrdki Mautner Rdmund, jugoslovensko d. d. za proizvodnji! semena iz Subotice po zakonu o |>o-bijanju nelojalne konkurenco. Ljubljanska tvrdka je zahtevala radi tega. ker je prodajala subotiška ivrtika vrečice s semeni po izredno nizkih cenah itd., odškodnino v znesku 150.000 Din, katero ji je tudi prisodilo okrožno sodišče v Subotici. Tvrdka Mautner pa se je proti temu pritožila na apela-cijsko sodišče, kjer je bila kot smo že navedli, dne 31. decembra 1835 razprava, ki je trajala tri ure in je po enournem posvetovanju apelaoijsko sodišče potrdilo sodbo prve inštance in proglasilo svojo razsodilo za Izvršno. Jugoslovanska hanka bo z novim letom izplačevala obresti na stare terjatve od 7. februarja 1935 do konca leta, nadalje za vse zavodove obveznosti, ki dne 7. februarja 1935 niso znašale več kot 7000 Din. Svetovna produkcija umetne svile. Svetovno produkcijo umetne svile cenijo v letu 1935. na 1.087.95 milijona angl. funtov (funt ima 0.453 kg) v primeri s 836.63 milij. v letu 1934. Najbolj se je povečala produkcija v Italiji, Nemčiji, pa tudi v Angliji in na Japonskem ter v USA in Franciji. Moratorij švicarske banke Len & Co. Ena največjih in najstarejših švicarskih bank Leu & Co. v Curihu je zaprosila za trimesečni moratorij, ki je bi! že dovoljen. Uvoz zlata v USA je znašal lani 1.660 milij. dolarjev, dočim je znašal leta 1934 saino 1.109 milij. Največ zlata je prišlo v USA iz Francije: leta 1935 za 924.5 (1934 za 283.9) milij. dol., nadalje iz Holandije 227.6 (101.7). iz Anglije 302.8 (485.2). skupno iz evropskih držav 1.456 (894), iz izvenevropskih držav pa 204 (215) milij. dolarjev. Znižanje diskonta v Franciji. S koncem leta l 1935 je Banque de France znižala diskont od 6 na 5%, primerno so se znižale tudi druge obrestne j mere banke. S tem je zaključeno leto številnih | izprememb diskonta v Franciji, kar je bilo po-■ Irebno v zaščito stabilnosti franka. Tja do 23. j maja je znašala diskontna obrestna mera 2.5%, t tedaj pa se je začela dvigati in dosegla svoj maksimum 28. maja s 6%. Šele 20. junija je banka pristopila k znižanju, ki se je nadaljevalo do 8. avgusta, ko je bila najnižja stopnja zopet 3%. Toda že 14. novembra je bilo potrebno zvišanje in do 25. novembra je diskont narastel na 6% ter se je šele na koncu leta 1985 znižal na 5%. Maja je znašal dnevno odtok zlata 1 milijardo, novembra pa 300 milij., tako da je bila banka prisiljena zvišati diskont. POZOR 1 NOVO! Izšlo je: Sušeč Štefan Neposredni davki zakoni, pravilniki, uredbe, razpisi z obširnim komentarjem. Samozaložba. Naroča se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Cena vezani kniigi Din 160'—. (Dobi se tudi v ostalih knjigarnah.) Borra Dne 3. januarja 1936. Dpnat Neizpremenjeni sc ostali tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja, Curiha in Pariza, narasli pa so London, Newyork in Praga. Italijansko liro so denarni zavodi plačevali neizpremenjeno po 2.05 - 3. V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi uvatrijski šiling ostal neizpremetijeit nn 9.07—9.17, dočim se je na zagrebški borzi nezhatno učvrstil na 9.076- 0.166. na belgrajski borzi pa na 0.0686 —0.1080. Grški boni so notirali v Zagrebu 20.40— 30.10, v Belgradu 30 blago. Nemška marka je no-tirala v Zagrobu 13.00-14.10. Angleški funt se je nadalje učvrstil na zagrebški borzi na 248.70— 250.30, na belgrajski pa na 247.82 - 240 42. špan ska pezeta je v Zagrebu nolirala 6.525 6 628. Ljubljana. Amsterdam 100 hol golti. 2976— 2900.60, Berlin 100 mark 1756.08- 1760.96, Bruselj 100 belg 737.75—74(2.81, Curih 100 frankov 1424.22 —1481.29, London 1 funt 21687—217.48, Newyork 100 dolarjev 4845.72 - 4882.04. Pariz 100 frankov 289.81 -201.25, Praga 100 kron 181.98-183.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1.002.474 Din. Curih. Holgrad 7, Pariz 20.35, London 15.106. Nev/vork 307.75, Bruselj 51.86, Milan 2-1.75, Madrid 42.175, Amsterdam 208.80, Berlin 123.70, Dunaj 57.10. Stockholm 78.25, Oslo 76.25, Kopenhagen 67.75, Praga 12.785, Varšava r>8 175. Atene 2.90, Carigrad 2.70, Bukarešta 2.50, llelsingfors 6.68, Buenos-Aires 0.836. Vrednostni papirji Tendenca ia državne papirje je nadalje čvrsta, vendar so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je bii slab. Ljubljana. 7% inv. pos. 77 —79. tigra rji 44— 40. vojna škoda promptna 3o6 358, begi. obvez. 61—63 8% Bler. pos. 80—82. 7% Bler. jx». 70.50 —71.50, 7% pos. l)HB 79—81. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78.50 den., vojna škoda promptna 358—361, 1., 2., 3. 360 bi., begi. obv. 61—62.50, dalmat. agrarji 61—61.50 (61), 8% Bler. pos. 80—80.75. 7% Bler. pos. 70.50 —71 (71), 7% pos. D1IB 77—81, 7% stab. pos. 78.5 blago. — Delnice: Priv. agr. banka 227—230, Tr-boveljska 130 bi., Osj. sladk. tov. 130 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% invost. po«. 79 bL (78.75). agrarji 46.50—46, vojna škoda promptna 357 - 358 50 (350, 358.50), begi. obv. 64.25 -64.75 (64.50), dalmat. agrarji 62.25- «2.75, 8% Bler. po«. 80—81. 7% Bler .pos. 71—71.50, 7% pos. I)HB 80 don. (80), 7% stab. pos. 78 bi. — Delnico: Priv. agr. banka 228- 230 (220.50). Žitni trg Tendenca je nadalje čvrsta, vendar »o cen« ostale neizpremenjene. Kupčija je mirna in je pričakovati nje oživitve šele po pravoslavnih praz-nikib. Nori Sad. Pšenica bač. 167—160, bač. okolica Sombor 164—166, bač. ladja Tisa 173—176, bač. ladja Begej 172—174, slav. 166—167, srem. 167— 169, ban. 165—169, rž ne udira, oves in ječmen neizprem., koruza bač., srem. in ban. stara 110— 111, nova 105—107, moka neizprem., fižol neizpro-menjen, otrobi bač., srem. in ban. 81—88. Tendenca mirna. Promet slab. Novosadska borza ho do vključno 9. jan. aa-prta! Sombor. Pšenica bač. okolica Sombor 164— 1(35, gorbač. 167—169, srem., slav. in južban. 166— 168, gorban. 169—171, bač. in ban. potiska 174— 176. bač. ladja Begej 173 -175. bač. ladja kanal 166—168. Vse ostalo neizprem. Tendenca neizpre-menjena. Promet 42 vagonov. Piul Prijava vozil. Lastniki bicikljev in fijaker-skih ter polfijakerskih vozov se opozarjajo, da prijavijo navedena prevozna sredstva pri mestnem poglavarstvu najdalje do 31. januarja 19116. Tozadevne tiskovine se dobe pri policijskem oddelku mestnega jjoglavarstva. Izdaja lovskih kart. Lovci, ki stanujejo v območju mesta Ptuja, dobe lovske karte za tekoče leto pri mestnem poglavarstvu v Ptuju (polic, oddelek). Seboj je prinesti člansko izkaznico lovskega društva in orožni list. Na dan Sv. Treh kraljev, 6. t. m. morajo trgovine ostati cel dan zaprte. Zato smejo biti pa odprte v nedeljo, 5. t. m. Uradni dnevi pri meroizkiisnem uradu v Ptu-jn. Meseca januarja: 22., 23., 24., 25, in 27.; februarja: 18., 19., 20. in 21; marca: 24.. 36., 27. in 28. Gibanje prebivalstva v Ptuju v letu 1935. Kronika rojstev, smrti in porok v letu 1936 je bila bolj ugodna kakor prejšnja letn. V področju mestno nndžupnije sv. Jurija se je rodilo 90 otrok in sicer 45 dečkov in 46 deklic, umrlo je 121 oseb (števši l>olnišnica in hiralnica), poročilo se je 9 parov. V območju župnije sv. Petra in Pavla se je rodilo 149 otrok in sicer 79 fantov in 70 deklic, |X>iočilo pa se je 49 parov. Število smrtnih slučajev pa znaša 121. Kulturni obzornik Trubar: Catechismus Akademska založba, 1935, str. 244. Cena 120 din. Za božič je izdala Akademska založba, ki izdaja znanstvene in bibliofilske knjige, natančni faksi-milni ponatis prve slovenske tiskane knjige Trubarjev: Catechismus in der Win-disehenn Sprach sambt einer kiirtzen Ausslegung in gesang weiss. Item die Litanai vnd ein predig vom reehten Glauben gestelt, durch Philopatridum Uliricum. — Anu kratku Poduuzhene skaterim vsaki zhlouik more v nebu pryti. Tak je celoten naslov te častitljive prve slovenske knjige, ki je do-zdaj ohranjena samo še v enem edinem izvodu in je še ta izven mej Slovenije in države, namreč v Nacionalni biblioteki na Dunaju. Po tem ohranjenem izvodu ga je založba dala fotografirati ter za vsako stran kliširati, tako, da je pričujoča izdaja veren posnetek originala. Posebne retuše je vršil slovenski umetniški lepopisec, po svojih cerkvenih tekstih znani St. Gladnik. Založba pravi, da objavlja to knjigo »kot spomenik slovenske književnosti, v prid našemu znanstvu in ljubiteljem lepe knjige v veselje za božič 1. 1935«. Danes smo veseli tega književnega daru, tako izrednega za naš slovenski književni trg. Ne moti nas niti malo to, da je s to knjigo v zvezi slovenski verski razkol, da vsebuje nauke, nasprotne katoliškemu katekizmu, da ima — kot reakcijo proti Rimu — v sebi prvo zamisel slovenske narodne cerkve: danes jo jemljemo z ljubeznijo in spoštovanjem v roke kot povzročitelja tistega velikega kulturnega dejanja, s katerim je postal slovenski jezik tiska sposoben, sprejemamo jo kot izraz tiste ljubezni, ki je Slovencem začela govoriti po slovensko v knjigi ter stoji kot vogelni kamen tiste naše narodne vrednote, ki se imenuje slovenska književnost Skoraj 400 Wt našega narodnega življenja je šlo že za njo, nešteto knjig ji je sledilo: toda ta je bila prva (1551) in zato spada v knjižnico vsakega ljubitelja slovenske knjige in slovenske besede. Kako okorno je tedaj še tekla naša lepa beseda, toda kako s hvaležnimi čustvi beremo danes uvodni pozdrav: »Vsem Slouenzom ' Gnado I Myr I Mylhost inu prauu Sposnane boshye I skusi Jezusa Christusa prossim! Lubi kerszheniki I Jest sem 1 le te stuke is suetiga pisma ... katere vsaki sastopni zhlouik ! kir hozhe vnebu pryti ima veiditi inu dershati I vle te buquice pustili prepisati vnash iesig ' Bogu na zhast inu hdobrumu vsem mladim tar preprostim ludem nashe deshele.« In ta okorni jezik, ki pa je nam vendar še po štiristo letih tako domač, bolj kot nemški iz tistega časa današnjemu, je bil pisan še Z gotsko frakturo, prav dokaz, kako smo tedaj še tičali v nemškem miselnem krogu, in pomeni prvi poizkus kulturne osamosvojitve šele ta knjiga. Ljubitelj slovenske kulture bo vzel to knjigo s spoštovanjem v roke ter bo z njo v rokah doživel vso njeno zgodovino, zgodovino pridigarja Trubarja, ki piše v tujini prvo versko propagandno knjigo skrit pod imenom Philopatrid Illyricus (= ilirski — slovenski domoljubec) ter zakriva tiskarnarja Morhardta v Tiibingenu z opombo »gedruckt inn Svbenburgen durch den Jernej Sku-ryaniz (škoda, da je v opombi izdajateljevi tiskovna napaka Lybenburgeni). In potem doživi ob njej ves nadaljnji razvoj noše besede in knjige, propad protestantstva in dvig katoliStva, menjavanje dob. v katerih sta se borila protestantski individualizem z rimsko avtoritativno«.tjo, vse do zadnjega . . . Vse to bo doživel ob tem edinstvenem spomeniku naše duhovne zgodovine ter jo bo spoštljivo in prav s tako ljubeznijo, kot so jo založniki izdali, uvrstil v »vojo hišno knjižnico na prvo mesto, na tisto, na katero jo je postavila zgodovina. Zato je prav, da je Trubarjev katekizem izdan bibliofilsko, kajti njegova vrednost je danes res samo bibliofilska (ter seveda tudi znanstvena), njena vsebina — polemična, katolicizmu sovražna razlaga sv. pisma, litanlje, nabožne pesmi, pridiga, napisana po Fla-cifu, ter katekizem ▼ verzih — pa danes ne bo v*f zanimala bralca. Zato moramo zabeležiti izda- nje te knjige med dogodke slovenskega književnega trga, predvsem pa med izraze spoštovanja pred slovensko in pred lepo (zunanje!) knjigo še posebej! td. Glasnik Muzejskega društva št. 3-4 Izšla je 3.—4. številka Glasnika, ki zaključuje tekoči letnik (XVI) te vodilne revije domoznanskega raziskavanja na področju naše kulturne zgodovine. Čudimo se, da more društvo za borih 30 dinarjev nuditi toliko svojim članom, ki jih je komaj 252, kakor posnemamo iz poročila o društvenem delovanju. Razen tega, da društvo s svojimi publikacijami skrbi za izvirno domačo znanstveno tvornost, je pa Glasnik pomemben tudi še v drugem oziru: v zameno zanj dobiva namreč 167 revij tujih znanstvenih institucij, kar pomenja izredno obogatitev naših znanstvenih knjižnic ter močno olajšanje dela naših raziskovalcev in strokovnjakov, ki jim ni treba z izposojanjem nadlegovati tujih bibliotek. V tem snopiču obravnava dr. Ložar stekleno, z reliefi bogov okrašeno čašo iz konca prvega stoletja po Kr. Čaša je delana po kalupu in so našli po en komad v Franciji, drugega pa na Krimu, ki se danes nahaja v leningrajski Eremitaži. Spisu je pridejana reprodukcija čaše in ostalih najdb (priloga na umetniškem papirju). Okoliščine pridobitve naravnost kričijo po tem, da se varstvo naših arheoloških in drugih starin in spomenikov končno že enkrat zaščiti z zakonom. Ivan Simonič zaključuje svojo razpravo o krajevnih in ledinskih imenih na Kočevskem. Prof. Saria je prispeval z dodatkom k svoji pred dvema letoma v Glasniku objavljeni študiji o novih rimskih napisnih kamnih iz ozemlja nekdanje Kranjske. Tu je med drugim publiciran tudi kamen, ki so ga letos odkrili ob priliki regulacijskih del v Ljubljanici v bližini Novega trga. V zvezi s tem je dr. Ložar obdelal tudi vprašanje mostu čez Ljubljanico v stari Emoni. Da tudi naša slovstvena zgodovina, ki je danes med Slovenci brez lastnega strokovnega glasila, ni odšla praznih rok, zato je poskrbel dr. Žigon, ki je objavil Čopovo pismo iz 1. 1833 Anastaziju Griinu. Izredno zanimiv prispevek, zlasti še zato, ker doslej sploh nismo slutili ničesar o kakem osebnem poznanju med njima. Žigon je v kratkih, pa kljub temu jasnih stavkih nanizal toliko gradiva, da more biti donesek tudi v tem oziru vzor pregnantne dognanosti. Za stoletnico Čopove smrti je dalje isti avtor prispeval iz arhivov uradno poročilo o tem žalostnem dogodku. Ob 60 letnem jubileju našega literarnega zgodovinarja dr. Iv. Prijatelja je prof. M. Rupel očrtal v kratkih stavkih njegov pomen in njegovo delo. Tudi rubrika »Slovstvo« prinaša ne lo opozoritve na posamezne razprave, marveč prinašajo referati vedno tudi nove vidike in novo gradivo k študijam, ki se obravnavajo. Glasnikov urednik ravnatelj dr. Mal poroča o Riedlerjevi razpravi o pravnem položaju (karantanskih) Slovencev v srednjeveški nemški državi: opozarja na kon-gruentnost stališča Riedlerja s svojimi izsledki, ki jih je pred desetletjem objavil v »Času«, ter na stališče prof. Hauptmanna, ki bazira svoife hipoteze na lingvistične osnove in meglene kombinacije, namesto na trdno izpričane historične vire, kar ima za posledico, da mora često svoje nazore spreminjati in ->rilagnievati. Prof. Žontar poroča o Scuffer-tovem delu »Dre! Register aus den Jahren 1478— 1519«, kjer se obravnava m. dr. register kranjskega stanovskega dež. zbora iz 1. 1519. Dr. R. Andrejka fioroča o spisu marljivega in edinega orača na po-ju zgodovine naših zdravstvenih ustanov mr. ph. Fr. Minafika. Med slovstvom poroča končno doktorica Pivec-Stele o publikaciji Mednarodnega zavoda za intelektualno sodelovanje glede vloge javnih knjižnic ter podaja zanimive primerjave knjižničarskega vprašanja v naši kraljevini s stanjem v drugih državah. Tehtna vsebina, zanimivo gradivo in raznolika vprašanja, ki jih Glasnik obravnava, zaslužijo vsestransko priznanje in podporo, ki naj bi se javljala tako v povečanem številu članstva, kakor tudi v upoštevanju podpor iz javnih fondov, da bo moglo drtrStvo vrititl svojo kulturno misijo v čim največjem ohsefa. Stran & »SLOVENEC«, dne 4. januarja 193» Stev. B. Slovenska kri v Abesiniji Izvirne slike z abesinskega bojišča za ,,S1 ovenča" Spodnje slike so poslali v domovino slovenski fantje, ki se bore v Abesiniji v vrstah italijanske armade. Dobili smo jih na razpolago z naročilom, da l>i jih objavil »Slovenec«. Ta le fant tu zraven je: .losi p Kija ve«, z (Soriškega, ki služi kot Sergente 70. Regg. Fan-leria - Sezione Cannoni 65-17 - Divizione Gavina-na - Africa Orientale - Britrea N. X. V oddelku italijanskih vojakov, ki jih vidimo spodaj na sliki, je prav gotovo mnogo naše slovenske krvi. Bog jih ohranil Rijavee i svojo kolono pri reki Wori v bližini Adue. 8tadenee: najvainejš« torke v tropičnih krajih Afrike. Ženske ii okolice Adue Čez 150 let odkrita žatoigra Pred kratkim je morje na obrežje japonskega otoka llondo vrglo steklenico, v kateri je bila spravljena lesena deščica, na deščici pa v japonskih črkah vrezana zgodba, ki se je dogodila pred 150 leli. Ta na les vrezana znamenja so po 150 letih pojasnila žaloigro, katere žrtve so postali japonski iskalci zaklada v Tihem oceanu. Bilo jo vsega skupaj 45 japonskih mož, ki so šli iskat zlato na samoten otok v Tihem oceanu. Tam so domnevali, da je skrit zlat zaklad, katerega so hoteli izkopati. Na leseni deščici vrezano poročilo pa je od zadnjega teh 45 mož in popisuje vso žaloigro. Vsa ekspedicija je umrla strašne smrti. Kakor sledi iz lesenih zapiskov japonskega mornnrja Macujaina, je ladja, s katero so se možje vozili, takoj spočetka imela smolo. Venomer so jo preganjali tajfuni, hudi viharji, ki divjajo v teh morjih. Le s težavo je vsakokrat ušla poginu. Ko je ladjica tako bežala pred viharji, je zašla previsoko proti severu, kjer jo je nekega dne zalotil strašen snežni vihar in ji polomil vse jambore ter raztrgal jadra. Tako polomljena ladja brez jambor, jader in krmila je dva meseca blodila po morju, dokler je morska struja ni vrgla na samoten otok, ki je bil neobljuden. Možje so zdaj ušli smrti na morju, toda čakala jih je še hujša smrt. Drug za drugim so umirali od lakote, žeje in mraza. Tisti, ki so še ostali, se kmalu niso več menili za trupla svojih mrtvih tovarišev, ampak so jih pušča i tam zunaj ležati, da so' postali plen jastrebov. Slednjič sta ostala živa le še ladijski tesar in pa mornar Macujaina. Zaradi silnih naporov in velikega pomanjkanja pa je ladijski tesar naenkrat znorel in se je nekega dne s pečine vrgel v razpenjeno morje. Končno je odbila ura tudi mornarju Macujaina. Dokler 11111 niso moči docela opešale, je z nožičem vrezaval na leseno palčico zgodovino te nesrečne ekspedicije. Ko je videl, da je konec blizu, je vtaknil deščico v steklenico, jo zamašil in vrgel v morje. Tako je nastal ta dnevnik, kateri je sedaj po 150 letih obležal na obrežju japonske domovine. »Zlato je nam vsem postalo v nesrečo! Ostanite zdravi!« To so zadnje besede, katere je pogumni japonski mornar pred 150 leti vrezal v les in katere pozni rodovi bero šele danes. V čarobni palači cesarja Konstantina • Ko je rimski cesar Konstantin Veliki v 1. 330. po Kristusu povzdignil stari llizanc v glavno mesto in ga imenoval Konstantiiio-polis, to je Konstantinovo mesto, je imelo mesto za seboj že precej pestro zgodovino. V stoletjih se je Bizanc večkrat razvil v trgovsko mesto prve vrste, toda vedno so ga zopet in zopet napadi in vojske oslabile. Zadnjič, jireden je postal glavno mesto, ga je rimski casar Severus 1. 197. po Kristusu, razdejal do tal, pri čemer je izgubilo življenje tudi skoro vse ugledno meščanstvo. Nato je mesto životarilo 130 let, dokler ga ni Konstantin L 330. razglasil za središče tedanje velike rimske države, kar je seveda nadalje vodilo njegov razvoj. Tam, kjer loži danes stari del mesta ob Bosporu, jo stala nekoč tista palača, katero teonunka drevo vsi Adai »Slovenec" pred 60 leti »Slovenec« v torek 4. januarija 1876. Poravnava in sprava na Goriškem med stranko Staro- in Mladoslovencev sklenila se je oil zaupnih mož pod sledečimi pogodbami: 1. Osnovalo se bode novo politiško društvo z imenom »Sloga«. — Društvu je namen varovati in braniti vse pravice Slovencev na Goriškem, pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družbinsko (socijalno), gospodarstveno in jiolitiško življenje in delati za napredek in pravo svobodo. Društvo pa se ne vtika v strogo verske zadeve in ne bode nič učinilo, kar bi znalo žalti slovenskemu narodu priljubljeno vero, njene zavode in duhovenski stan ... Novo politiško društvo »Sloga« ima biti izraz sprave med dosedanjima strankama Staro- in Mladoslovencev na Goriškem. Zatora se bodo podpisani brigali in zato skrbeli, da bi pristopili k temu skupnemu političnemu društvu dosedanji društve-niki »Gorice« in »Soče« v prav obilnem številu. 2. Kakor hitro boste politični društvi »Gorica« in »Soča« razpuščeni in bode novo politiško društvo ustanovl jeno, ... bode nehal izhajati tednik »Glas« in postane tednik »Soča« glasilo narodno-politiškega društva »Sloga« in ta dostavek ima ta tednik koj pod naslovom »Soča« na čelu natisnjen imeti... List »Soča« nima razpravljati cerkvenih ali verskih vprašanj, in toraj nima delati propagande za vero, za njene zavode ali za duhovenski stan(l); na drugi strani pa tudi ne sme kritikovati vere, njenih zavodov ali duhovenskega stanu. Imajo se pa v listu navesti djanstvene dogodbe in vprašanja, ki segajo v vero, ki se tičejo njenih zavodov in duhovskega stanu, toraj popolnoma objektivno, brez da bi list se potezal za taka vprašanja ali da bi se proti temu izrazoval: z eno besedo smejo se taka vprašanja le navesti, kakor to zvesta zgodovina stori, kritika ugodna ali neugodna ima izostati... Kar se tiče narodnih strank slovenskih in slovanskih ima list vselej zagovarjati spravo in edinost, in vsaka kritika nasprotnih strank mora biti dobrohotna, objektivna, tako, da ne žali nobene stranke in pospešuje spravo in zedinjenje med njima ... 3. Ta poravnava se ima natisniti v zadnji Številki »Glasa« in v prvi številki »Soče«, ki bode kot glasilo političnega društva »Sloge« izdana ... V Gorici dne 6. dec. 1875. Politični pregled. Avstrijske dežele. Gališko c. naniestništvo je odbilo prošnjo v Levo-vu bivajočih Čehov in Rusinov, da bi smeli osnovati podpiralen odbor za Hercegovince. Vnanje driave. Na jugoslovanskem bojišči so bile te dni med Turki in kristjani liektere praske, pri kterih so bili Turčini po navadi našeškani. Vstajniki hercegovinski štejejo okoli 10.000 mož, razdeljenih v dve armadi, kte-rima sta poveljnika Sošica in Ljubibratič. Ljubibratič ni šel v Bosno ampak v Cetinje. O Turkih se poroča, da se nič ne zmenijo za obljube, ktere v zadnjem svojem pismu sultan kristjanom obeta. Zlasti v Bulgariji počenjajo hude grozovitosti, ----turške gosposke pa se za to čisto nič ne zmenijo. Turčini nočejo pričati zoper Tur-čine; kristjani pa ne smejo. Nemški katoličani hočejo slovesno obhajati oprostenje nadškofa in kardinala Ledohovskega iz ječe. ki se bode zgodilo 3. februarja. Domače novice. (Slovensko gledišče.) V četrtek, ta. j. sv. treh kraljev večer, podA »dramatično društvo« živahno burko »Čevljarska učenca«, v kteri ima zopet g. Kajzelj obilno prilike odlikovati se v nalogi njegovemu komičnemu talentu primerni. Gledišče Ik> toraj gotovo jK>lno. (Nemško gledišče) v Ljubljani je v jako slabem stanu ... Vzrok temu je, pravijo, rnzpor med vodjo in igralci ter »Tagblattovci«, najbrže pa to, ker je nemško prebivalstvo Ljubljane malo podpiralo svoje gledišče. Opere letos že ne bo več. Mi zn nemškim glediščem ne bomo jokali, če gre; le škoda za podporo, ktera se daje iz deželnega denarja za tako minljivo in — recimo naravnost — tako nepotrebno napravo, kakor je nemško gledišče v Ljubljani, knkoršno namreč je in pri tukajšnjih razmerah biti more. Hnzne reči. »Glas« naznanja, da z novim letom vsled srečno (?) dognane sprave neha izhajati hi da se prvi Ifst »Soče« 1, 1876. pošlje ▼sem Hosedanilm naročnikom Kllissvisss. Zasuti zakladi v Carigradu 1 Uspehi novih izkopavanj je dal narediti Konstantin po svojem slovesnem vhodu, 7,a dvorno mesto. Takrat je dal cesar podreti v najlepšem delu mosta vse hiso v obsegu enega kvadratnega kilometra, zato, da bi, kakor je naznanjal, sezidal tu najlepšo palačo vseh časov. Zid je oddelil obalo dva kilometra na dolgo in tu so je polagoma dvigala mogočna palača, o kateri govore tedanji zgodovinarji le s pobožnim občudovanjem. Ta palača je bila, če naj tem zgodovinarjem verjamemo, nepregleden sestav velikih in majhnih palač, ki so bile skoro vse zvezane med seboj s pokritimi hodniki. Krasota, ki je morala vladati tukaj, presega vse naše predstave. Tako n. pr. poroča Luitprand, škof v Lremoni, ki je 1. 448. palačo videl, da je bilo v prestolni dvorani vse pohištvo iz zlata. Palačo so zidali iz porfirja in marmorja, ki so gfi pripeljali iz zelo oddaljenih dežel. Vse zaklade rimskega cesarstva so znesli, da bi okrasili palačo. Tempe! solnčnega boga v Baalaku in Diana tempel v Efezu, sta morala dati, kar sta imela najdragocenejšega. Vrata so bila iz cedrovega lesa, obložena s slonovino in jantarjem, tla pa so bila mozaična. Dokler je vladal v Carigradu turški sultan, seveda ni bilo mogoče misliti na izkopavanja; poleg tega pa so jih ovirale tudi hiše, ki so bile sezidane na tem ozemlju. Šele ,ko je 1. 1912 požar uničil celo mestno četrt, je bil ustvarjen prvi pogoj za izkopavanja. Nato pa je prišel še politični preobrat v Turčiji in reforinizem Kemala paše, ki so končno povzročili, da so danes po toliko sto letih zidovi palačo zagledali solnčno luč. Odkar slavna Hagia Sofia služi za muzej, ki je sprejel že več izkopanih jiredmetov iz Bizanca, so ameriški raziskovalci, ki uživajo vladno podporo, odkrili že skoraj 10 metrov visok zid pravljične palače. Ze sedaj lahko rečemo, da bodo tu izkopali najbrž dragocene zaklade. Vprašanje pa je, ali bodo po oplenitvah in požarih, ki jih je Carigrad trpel šestnajsto let, odkrili kaj zlatih in bisernih zakladov. Brez dvoma pa bomo v kratkem izkopali prestolno dvorano v njeni prvotni obliki. Ze sedaj imamo približno konstrukcijo te palače. Po mnenju ameriških arheologov je v glavnem sestavljena iz štirih flavnih in mnogoštevilnih drugih zgradb, tevila dvoran, sob, hodnikov in dvorišč sedaj še ni mogoče presoditL Dosedaj najdragocenejša je bila najdba mozaika, ki prekaša vse doslej znane. Še danes žaro barve v vsej krasoti. Mere teh slik so ogromne. Celo naše največje freske so v primeri s tem mozaikom neznatne. Vsebina slik je mnogolična. Tam vidiš prizor z lova: štirje psi pri zasledovanju zajcev, lovci jim pa v krasnih oblekah slede. Orel drži ugrabljeno ovco v krempljih, opica nosi na hrbtu kletko in vleče za vrv, ki visi od drevesa. Dva panterja trgata gazelo, otrok podi pred seboj kokoši in purana. Napeto pričakujemo nadaljnjih odkritij, ki bodo osvetlili ta zelo važni del zgodovine. Egiptovska puščavska policija. Zaradi angleško-italijanske napetosti je Anglija zelo pomnožila obmejne straže med Egiptom in italijansko Libijo. Angleške obmejne straže so na vetblodih in se imenujejo puščavska policija. >Atek, alf smem kaj reR, me nihče ne vpraša ?« »Ne.« »a tek, vpraSaJ me do, aH rd tat mo* sedajte ■ tvojim avtomobilom odlrčal isnrod Stov. V »SIvOVENEC«, dne 4. januarja 193fi Rt ran 7. Prešmenlani grad Operetna premiera. V današnjem, večinoma tako površnem življenju, ki skuša znova in znova izbegavati težo dni ponajveč v lahkem vsestranskem uživanju, ne zavedajoč se, da vodi iz težke zmešnjave v odrešenje edina pot le skozi očiščujočo bolečino, je kaj razumljivo, da se je tudi v umetnosti tako bujno razrasla ona stran, ki nudi človeku predvsem golo lahko zabavo in godi površnim stremljenjem. S tem ne zavira le nastopa odrešitve, temveč istočasno tudi pozablja na postavo, po kateri naj bo bistvena sestavina umetnine estetska pa tudi etična vrednota. Nič čudno zato, če srečujemo tako pogosto v raznih umetniških svetiščih dela, ki preziraje etične in še celo estetske vrednote postavljajo glavni poudarek na prijetno uživanje in iščejo v tem svoj učinek pri razrvanem nerazsodnem in notranje neurejenem človeku. To zvodništvo, ki se je tako brezobzirno vtihotapilo celo v umetnost, je grenak znak drčanja navzdol, ki mu neizbežno sledi propast. In vendar je, če kdaj, še celo danes poklicana prav umetnost, da zaustavi človeka pred brezdnom, posije v temo in razsvetli odrešilno pot. Ta pot pa je razčiščenje človeka v smislu notranje zavesti m pravilnega presojanja bistva celotnega lastnega bistva ter v smislu sleditve etičnim principom, Edino umetnoot, ki izžareva to svetlobo, izpolnjuje danes svoje poslanstvo in ima z ozirom na zahtevo po konstruktivnem delu za bodočnost svojo upravičenost do obstoja. Z vsem tem pa ni rečeno, da ni prav, če umetnina zaživi v svetu veselja in je njen glavni namen posredovati človeku ta svet veselja in zdravega smeha. Saj je še zlasti v dani teži dni človeku neizogibno potreba, da se od časa do čase reši iz lastnih težav in se preseli v svet vesele razigranosti. Toda pravo zdravje smeha je v umetnosti podano le tam, kjer sloni vsaj na čisti breztendenčni estetski podlagi, pa je še stopnjevano, če se druži narahlo z očiščujočo etično vrednoto. Kajti tako izpolnjuje umetnina v sebi istočasno z vsebino veselja in smeha tudi neizogibni umetniški zakon. Umetnine, ki bi slonele na omenjenih osnovah in bi s tem prav izpolnjevale svoje sočasno poslanstvo, »o danes v svetu operet zelo redke. Tako je že izbera sama danes težavna, če hoče gledališče vzdržati resno neoporečno umetniško pot. Temu pa se pridružuje še vprašanje vprizoritve, ki mora zadoščati estetskim zahtevam, kar pa je zlasti v naših prilikah zelo opasno. Prava učinkovitost operete je odvisna predvsem od estetskih momentov: med drugim od očarljivosti scene, od mikavnosti videza oseb in kostumov, od pristne igre in elegance gibov in od lepote petja ter sploh od mamljive ubranosti zvoka. Na vprašanje, če je pri nas v danih prilikah mogoče zadostiti vsem navedenim zahtevam, moramo odgovoriti nikalno. Zato je sočasno dovršena vprizoritev operete sicer nemogoča, a če je vodstvo kljub temu prepričano, da brez operete ne gre, je dolžno skrbeti za to, da se vprizoritve vsaj kolikoT mogoče približajo zahtevani estetski gladini. Izkazalo pa se je, da vodstvo sicer v tem smislu po eni strani marsikaj doprinese (predvsem z »žirom na sceno in kostume, kar pa zadeva zlasti že itak pereče denarno vprašanje ter ni jasno, če se krijejo ti največji operetni izdatki tudi z donosi operetnih predstav); po drugi strani pa ae kaže veliko pomanjkanje stremljenja po omenjeni estetski gladini (zlasti z ozirom na režijo in igralce, kjer se kaže celo popolno preziranje ponovnih upravičenih zahtev celokupne naše kritike Speti Zimska olimpiiada Program zimske olimpijade, za katero se zanima ves športni svet, je zelo obširen. Tudi naša država pripravlja svoje borce za to tekmovanje tako, kot doslej še nikdar, saj je najela naša zimska športna zveza kar tri prvovrstne inozemske trenerje, ki pripravljajo naše (ante za težke borbe v Garmisch-Partenkirchen. /ima je tudi to leto zelo nenaklonjena, tako da so treningi zelo otežkočeni, vendar v višjih legah ne onemogočeni. Napredek naših zastopnikov na IV, zimskih olimpijskih igrah je velik in smemo pričakovati dobrih rezultatov, četudi ne bodo mogli vplivno posegati v vrste svetovnih mojstrov. Zima tudi v južni Bavarski ni naklonjena in tako so morali na dan 1. januarja voziti sneg na olimpijsko skakalnico, da so mogli izpeljati mednarodne skoke. Vendar je pri Nemcih ves aparat tako odlično urejen, da jih niti taka rima, kakršna je letošnja, nič ne moti. Imajo pa tam tudi dovolj primernih prostorov na razpolago v višjih legah, če bi v Garmisch-Partenkirchenu samem ne bilo snega. Sicer nas pa do svetovne zimske olimpijade loči še cel mesec, k' nam prinese lahko še toliko snega, da ga bo ve" ' ot dovolj. Spored zimskih olimpijskih iger je tale: Smuk drsanje (umetno drsanje, hokej na ledu), bob ter streljanje na ledu. Tekmovanje v smučanju samem obsega dva teka, in sicer na 18 in 50 km, samostojne skoke in kombinacijo, sestoječo iz teka in skokov. So to štiri klasične panoge, ki so se že tudii v prejšnjih zimskih olinvpijadah izvedle. Nanovo pride zraven pri nemških zimskih igrah kombinaciisko tekmovanje, ki sestoji iz smuka in slaloma za dame in gospode. S tem se je ženski šport, ki je bil doslej zastopan pri zimskih igrah samo v umetnem drsanju, razširil tudi v tekmovanje na snegu. V hitrostnem drsanju imamo teke na 500, 1500, 5000 in 10.000 m. V teh tekmovanjih sme vsaka država nastopiti s 4 tekmovalci in 4 namestniki. — V smučarstvu, kakor tudi v drsanju na ledu eksisti- in večine občinstva). Tako je razumljivo, da operetne vprizoritve pri nas tako redko dosežejo vsaj povprečno umetniško gladino. Tuid opereta »Prešmentani grad«, ki ^e ;e uvrstila v spored predstav, ni do-~g!a v tem smislu uspeha. Če pustimo ob stran delo samo, ki ima morda kako zdravo vsebinsko zrno in marsikaj glasbene lepote lažjih potez, pa manj duhovitosti in globine ler slabo vsebinsko zgradbo, je bil uspeh prizadet tudi z ozirom na vprizoritev. Ta je v glavnih potezah bolehala na delnem diletantizmu, ki je bil pa toliko vsiljiv, da je dojemalcu izpodkopa-val ugodje. Površna režija, suhi dovtipi, preziranje čistoče jezika, slaba karakterizacija večine oder-skih oseb in tudi ne prav trdno izdelana glasbena stran, to so bile neugodne poteze vprizoritve, ki so tudi izdajale, da je bila stvar na hitro pripravljena in zato ne izlikana. Sicer je iz vsega tega sem in tja zažarel tudi kak lep in prisrčen utrinek, ki je pa končno ob celotnem učinku na škodo zatem-nel in ugasnil. — Da pa se tak »Prešmentani grad« tako neposredno Dostavi ob stran »Kraljičinemu ljubimcu«, je res težko razumljivo onemu, ki pričakuje, da ima gledališče v izberi sporeda enoten umetniški sistem V". U ra še tekmovanje moštev, in sicer smučarska štafeta na 4 krat 10 km v kateri sme vsaka država nastopiti 7 enim moitvom, ua ledu pa »o tekmovanj« v umelnem drsanju parov, kjer sme nastopiti vsaka država z dvema paroma. V tekmah za bob se vozi v četvoricah in dvojicah. V vsaki izmed teh dveh panog sme vsaka država postaviti po dve moštvi, po eno pa sme imeti v rezervi. To so torej oficijelna olimpijska tekmovanja. Poleg tega je še tudi več neoficijelnih tekmovanj, kakor smučarske vojaške patrulje, potem streljanje na ledu itd,, kar pa se seveda ne šteje v točke za olimpijske igre. • V Garmisch-Partenkirchenu skačejo brez snega. Kakor je zima pri nas zeio nenaklonjena smučarjem, tako je tudi v Garmisch-Partenkirchenu, kjer se prične čez mesec dni svetovna zimska olim-pijada. Vendar se je vršilo na veliki olimpijski skakalnici na novega leta dan mednarodno skakanje, katerega so se udeležili tudi znani norveški ka-noni. Ker na skakalnici ni bilo snega, so ga pat na-vozili, Pri tej otvoritveni tekmi je zmagal Norvežan Birger Ruud, dosti slabši ni bil njegov rojak Soren-sen, ki pa je imel to smolo, da je pri drugem skoku (82 m) padel. Dalje so bili zelo dobri Švicar .Marcel Reymond in Avstrijca Mariacher in Bradi. Amertkanec Durrace je dosegel šele 18. mesto. Rezultati so bili naslednji: 1. Berger Ruud (Norveška) 72, 82, 78 m, 348.8 točko; 2. Bader (Nemčija) 67, 79, 77 m, 324.5 točke; 3. Mariacher (Avstrija) 66, 74, 73 m, 317.9 točke; 4. Kratzer (Nemčija) 66, 72, 75 m, 317. 4 točke; 5. Meinel (Nemčija) 64, 74, 73 m, 311.2 točke. Ob tej priliki so skakali tudi junijorji, ki so dosegli te le rezultate: Rieger (Avstrija) 63, 73, 72 ra, 306.5 točke. Športne zanimivosti iz Amerike. Moštvo v hokeju na ledu, ki bo zastopalo Ameriko na olimpijskih igrah, bo sestavljeno iz najboljših amaterskih igralcev, ki sodelujejo Bcdaj pri državnih prvenstvih. Začetkom januarja dospejo v Evropo, kjer bodo odigrali več tekem v Angliji, Franciji in Švici, da se nekoliko aklimati-zirajo. ftele 4 do 5 dni pred otvoritvijo pride moštvo v Oarmisch. Kakor pravijo, bodo Američani ludi po igrah nekaj tekem odigrali in se bodo šele koncem februarja vrnili v svojo domovino. Američani se hočejo udeležiti pri olimpijskih igrah tudi hoje na 50 km. Sedaj so imeli priliko preizkusiti svoje zmožnosti pri kanadskih prven- Sportnl znak v Avitrift. 0 potrebi športnega znaku smo ie tudi r našem K»tu obširneje pisao. Vendar ga do danes v nafri državi še nimamo kljub temu, da bi bil ta znak za razMritev »porta bi telesne kulture med našo mladino velikanskega pomena. Po vseh kulturnih državah so ga že vpeljali in zato bi bilo nujno potrebno, da ga upeljeino tudi pri nas, če hočemo, da bomo »port razširili in dvignili kvaliteto naših tekmovalcev. V sosednji Avstriji so samo letos izdali nad tisoč takih športnih znakov in če pomislimo, da pogoji za dosego takega znaka niso ravno lahki, potem si lahko mislimo, kakšen pomen ima ravno ta znak za razširitev športa med ljudstvom. • Izbirna tekmovanja za olimpijado v smuko is slalomu na Rožci odpovedana. Vse tekmovalce, ki so se prijavili za izbirno tekmovanje, opozarjamo, da nam je TK Skal« javil, d« je izvršitev tekmovanja zaradi skrajno slabih snežnih razmer nemogoča. — JZSZ. CeVshi šport Mcdklubska s*alom tekma na Celjski koči dne 6. t. m. odpade zaradi neugodnih snežnih razmer. | Tekma se bo vršila pozneje. SK Olimp. Savinjska podružnica TK Skale v Celju bo j imela redni občni zbor v soboto, dne 11. januarja ob 20 v restavraciji hotela Evropa. Turistitno-ipcvrtni ndlnrr jo dviff l/Afc« rcfIWtfc« pripravo atletov za Ollmf/ijado. (Sluibcne oltjaoel.) Po-niva ho Jadran, i-n ianonuje > (»lUrr gvainpra kji ; .'.i'. imv^uo M-anitmu- se k,«n]i4;ira v odbor K**«p. Snier (M (Maraton), ah m«wU> ('cilje »»p. Koiunur (Jiw:*v I slavij«), ,Mariihon-nkj kluhi: Maraton, Bmiikl ta ZoIm-ltii.Nsf- naj ilolo-MJ« i« eaetc-a MUftoimtlks, ki boilo »krnim* s gvisp. Smsrdolom tvorili pododboir v MarWx»ru. Porivata za A.uuitnr (Trbovlje! In IVraU^vo (.l(Twmtoet, d* 7.n mosrtt Trbovld« iu Jeseniice (Jo>to^iits .''.-1^« v odbor. SVportnH nARflM. K«i»i>. J nvoraj« ivrlmenti ibr«, hlft.sk«, ' oapmte In brisa domaf» »»trto« 4:56:37. Približno pol ure kasneje je dospel nje- j v HaJJ.lv! I»mi: Kako m ,ne $,navili na dlle* kaj um gov klubski tovariš Jo« Mahon. Šele šesto mesto Vlde< ™ do'h'et kn* ",r"'nl 'muMr m Miivi sp® je zasedel prvi Američan črnec, Willlam llalse lz Newyorka, in na devetem mestu se je znašel ameriška nada Ernie Cro«by. Vsega je bilo 45 tekmovalcev, izmed katerih jih je več ko>t polovica končala to tekmovanje. V maratonu j>a imajo Američani boljše is-glede. Stari borci kakor De Mar, Hennigan. Mi-chelson za Berlin ne pridejo več v poštev. imajo pa naraščaj, ki mnogo obeta. Svoje zastopnike bodo takoj sedaj določili in ne šele v izločilnih tekmah spomladi kot je bil doslej običaj. Tirn, ki bo zestopal Ameriko v košihori bo določen na turnirju, na katerem bo sodelovalo osem najboljših moštev. Naša udeležba na zimski olimpijadi je naia dolžnost. Zatorej podpri dinarski dan, ki bo 12. januarja 1936! zoifalftf r beli naravi, na.in bo wbnlc rar^jmiiH poprtve slitiko bitme^a življoiijji itn MV.ah, |mli|Ktvmlov«l r«*m« i*i ftaljlve dnživljnji* v hnl'i na.ritvl bi nsun bo * ffvojdm prtftboVft nt.iRlrv^nn in cuHnsbvon 1-m ntuMn-km prlir«o^ mlo-vwnja nudil vnakoinnr it-nioe r-.iiM* HrivriZ-iruVe rtttiov*. Prkjstnljri hslfl -naravo in Irtknmp AaIs ppidKst Vremens^a poročila JrojroNlo^ftimkn 7Jmsko-««l;i. Senika ttot*r«_ Hatiie-Planica po »lanjii ilan-e«; 1 C, haroineler m divj#ra, !Kx>bliwMJft se jo. mirno, 1* do 3fl cm «r*injn. flron. ks 1 m. Krttnjttha pora kI.iu«I'Ii dam**: 1 G, lMtro*n«ff*- •« ftvi^s, poobl-aMJo ha Je, mirno, l/i do 'JO oin arnnila. Sirah k» nj?"thia. PrHt Krnica in Tamar pft ftianju 70 oni pralla^ei JuAnegn snejra,. Hnni^a dotr*. V neizmerni žalosti javljamo pretužno vest, da je naš predragi, srčno ljubljen* brat, svak, stric, gospod CAND. ING. danes ob 13. ari, po kratki in težki bolezni, zaspal v Gospoda. Pogreb predragega pottoinika bo v nedeljo, dne 5. januarja 1936 ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerhvi v Kranju. Predragega in nepozabnega pohojnika ohranimo v blagem spomina. V Kranju, dne 3. januarja 1936. Vinko, Demeter, brata; Marica, Vera, Mira, Zora Majdič, Saša Antonijevic, Zdenka Šifocič, Ema Aranicki, Lea Lončarič, sestre} Setma Zmdaršič, zaročenka; Vera Majdič roj. Operman, svakinja; Miroslav Antonijevic, brigadni general, inž. Jo si o Siiovič, dr. Fedor Aranicki. Josip Lončarič, svaki; Vinko, Vladho, Saša, Nadtca, Nevena a, J ozek, Sveiislav, Jožeh, Marko, nečaki in nečakinje. '-•P". Stran 8. »SI/)VENEC«, dne 4. januarja 1951 Btor. 3. Mali oglasi Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. Salonski orkester. V soboto in nedeljo do Štirih zjutraj odprto. (p) Službe iščejo Elektromonter za šibki in jaki tok, vojaščine prost, z lepimi izpričevali išče stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalnost« št. 68. (a) Služkinja z dežele vajena kuhanja, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 67. (a) iluzbodobe Mesar, pomočnika sprejmem. Musar Jos. — Sv. Petra cesta 61. (b) Strojepisni pouk Večerni tečaj. Začetek dne 7. januarja. Učna ura 2 Din. Christofov nčni zavod, Ljubljana. (u) IŠČEJO: Trgovino mešanim blagom v mestu ali na deželi vzamem takoj v najem. Plačam v gotovini 40 — 50.000 Din. Višjo zalogo po dogovoru. Event. pristopim kot družabnik k samostojni trgovki. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Eksistenca 30/33«. (m) ODDAJO: Gostilno na račun oddaja Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku s 15. februarjem. Letno se stoči do 80 hI vina. Kavcija od 5000 do 10.000 Din v gotovini. — Ponudbe do 10. t. m. Več se izve pri vodstvu naslova. (n) Posestva Hiša z gostilno in prodajalno ter z vsemi gospodarskimi poslopji In gozdovi, z lepim vrtom, na najbolj prometnem kraju, v bližini kolodvora — naprodaj. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Posojilnica v Dobrepoljah ali notar Hanžič v Vel. Laščah. (p) IEH5EH! Vseh vrst kože kot goveje, telečje, svinjske, srajine in jelenje — kupuje tvrdka J. Lavrič, Cankarjevo nabrežje 1, iti Dolenjska cesta - Rudnik št. 24, (k) Zlato lomljeno in stare, zlate predmete kupujem po zvišanib cenah r. Čuden Prešernova l Pisalni stroj rabljen a dobro ohranjen želim kupiti za primerno ugodno ceno. — Ponudbe pod »Nizka cena« na upr. •Slovenca«. (k) ■ uro Firmi Polenovka namočena in suha — se dobi pri Kovačič, Miklošičeva cesta. (1) Posebno velika izbira Hubertus-plaščev in rimskih sukenj poceni pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. T«l«fon 908« premog kakbopaketb drva, koks nndi Pogačnik Bohoričeva ulica S]. 5. Tinčkove in Tončkove prigodo 219. Na pomoM II Pohištvo i Nabava pohištva) Zmerne cene. Preden se odločite, oglejte moderne izdelke oprem Egidij in Korel Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu •— Št. Vid nad Ljubljano, (š) V svojem imenu in v imenu sorodnikov naznanjava žalostno vest, da je gospodična Terezija dne 2. januarja ob eni popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v starosti 71 let, mirno v Gospodu umrla. Pogreb bo v soboto, dne 4. januarja ob treh popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 9. januarja ob pol sedmih zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Celje, dne 3. januarja 1936. Franc in Marija P r e 1 o g. Objave \ Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10. Hranilne m ».v. hnftztce Zadružne gospodarske in Ljubljanske kreditne banke kupimo. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Preklici Podpisana Možina Matija, šofer v Ljubljani, in Šuštar Ivan, sprevodnik istotam obžalujeva m preklicuje-va, da sva gospodu Ro-pretu Ivanu očitala, da prilikom uradovanja odira ljudi, ter se mu zahvalju jeva za odstop od kazenskega pregona. — Možina Matija, Šuštar Ivan. (o) Kupim obveznice 2.5% vojne škode po tečajni vrednosti do nom. 100.000 Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod v Vojna škoda« št. 106. (d) Vložne knjižice Zadružne gospodar, banke v Ljubliani, z vlogami do 10.000 Din, kupujemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 66 MC ODDAJO: Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Jegličeva ulica 7 (s) V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi in nepozabni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod ivan Grobušek si. posestnik, gostilničar in mesar v Brežicah danes ob enajstih po dolgem in mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega in nepozabnega bo v soboto, dne 4. januarja ob štirih na mestno pokopališče v Brežicah. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 7. januarja ob sedmih v farni cerkvi v Brežicah, Brežice, dne 2. januarja 1936. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. »Hu, ti krvoločni Pigmejci!« je ogorčeno zakričala kraljica »Jaz jim bom že pokazala! Blisk in grom nad njel< RekSi se je kraljica s palico gromovnico doteknila čarodejne krogle. Zabliskalo se je in zagrmelo, da je bilo grozna M lizika prodaja klavirje, harmonije. violine kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in ugiašuie vsa glasbila stro-kovniaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Liubliana Miklošičeva cesta štev. 4 Berite "Slovenca in oglašujte v njem' /><£. v vr .v "-*:'■/v: j »Zdaj pa hitro tjal< je velela in se spustila v tek. Za njo pa so jo ucvrli naši trije junaki, da se je kar kadilo. Bojeviti četi se je spotoma pridružila še gorila, ki je kmahi pustila vse štiri daleč za seboj. Inserirajte v »Slovencu"! ZAHVALA. Ob izgubi naše dobre, nepozabne soproge, mamice, hčerke in sestre Marije Mokole roj. Hanželič nam je došlo toliko dokazov sožalja, vencev in cvetja, da nam je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem, ki so sočustvovali z nami, najprisrčnejšo zahvalo. Štejemo si v dolžnost, da se še bosebej zahvalimo prečastiti duhovščini, predvsem velečastitemu g. župniku Svetu in g. kaplanu Kotniku za tolažilne obiske, g. dr. Brumnu za skrbno nego za časa njene bolezni, g, sreskemu načelniku dr. Vidicu, g. predsedniku mestne občine dr. Remecu, g. komandantu orožniške čete kapetanu Bervaldiju, uradništvu sreskega načelstva in mestnega poglavarstva ter drugih uradov, vsem, ki so poklonili krasno cvetje, in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in lajšali bol žalujočim. Vsem Bog povrni! V Ptuju, dne 2. januarja 1936. Žalujoče rodbine: Mokole, Hanželič in Novak. Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Srečko Zatokar uradnik Mestne elektrarne v Celju v petek, dne 3. januarja, po dolgi in mučni bolezni, boguvdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. januarja ob pol štirih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. januarja 1936. Žalujoče rodbine: Zalokar, Celje; dr. Zalokar, Karlovac; Živko, Maribor; Kristan, Ljubljana; Sosič, Kokra; Nagu, Ljubljana. Sa-x Polimer: 56 Skrivn®sf dr. FtihMaocuia Tišina se je razprostrla okoli Maple Cottagea. Razen lahnega šelestenja ceder zunaj in Sinitho-vega večnega prižiganja vžigalic, me ni nič motilo pri delu. Vendar pa sem slabo napredoval. Ko je Smith že flevetič ali desetič izpraznil svojo pipo na ognjišče, se je v kuhinji oglasila ura s kukavico. »Dve,« je dejal James Weyinouth. Pustil sem svoje pisanje in spravil pisalne potrebščine v torbo, ki sem jo imel s seboj. Wey-mouth je privil v svetilki stenj, ki se je pričel kaditi. Po prstih sem odšel do stopnic in poti-homa gor do sobe, kjer je bila bolnica. Vse je bilo tiho in Mre. Weymouthova mi je zašepetala, da bolnica trdno spi. Vrnil sem se dol in našel Sinitha, da je po svoji stari navadi razburjeno korakal po sobi, kar je bilo zmerom znak, da se bliža kaj nenavadnega. Ob četrt na tri je vetrič čisto ponehal, in okrog nas je zavladala taka tišina, da si je ne bi nikoli mogel misliti tako blizu vedno šumnega Londona. Celo dihanje Wey-moutha sem lahko slišal. Sedel je ob oknu in gledal ven v temne sence pod cedrami. Smith je končal svoj obhod in stal spet čisto tiho pri ogn jišču. Poslušal je I Sicer pa ne dvomim, da smo vsi poslušali. Rahel šum je pretrgal to izrazito tišino; prišel je od vaške ceste. Bil je le nerazločen in kratkotrajen šum, po katerem je nastopila zato tem večja tišina. Smith je bil že par minut prej utrnil svetilko. V temi sem slišal, kako je močno z zombi hlapnih Zdajci se je čisto razločno oglasilo trikratno skovikanje sove. Vedel sem, da je to pomenilo, da je prispel ■el; toda odkod je prišel in kakšne vesti je pri-■ašal, mi ni bilo znano. Načrti prijatelja so mi bili nerazumljivi; tudi ga nisem nadlegoval, da bi mi dal kako pojasnilo glede teh, ker sem vedel, da je bil ves napet in malce razdražene volje, ki se ga je polaščala v časih negotovosti — ko je dvomil v smotrenost svojega početja in pravilnost svojih domnev. Toda ni se zganil. Zelo tiho sem slišal, da je ura udarila pol. Spet je rahla sapica zavela skozi vejevje. Veter je moral spremeniti smer, sem si mislil, ker prejšnjega udarca nisem slišal. Kaj kmalu za udarci ure se je oglasil drugi glas — glas, ki smo se ga vsi nadejali in nanj čakali — toda ko smo ga začuli, mislim, se nihče ni mogel popolnoma obvladati. Tišina je bila pretrgana tako, da mi je srce divje poskočilo, ko je zadonelo — velevajoče trkanje na vratih I »Moj Bog!« je zastokal Weymouth — toda ni zapustil svojega mesta ob oknu. »Pojdi, Petrie, z menoj!« je velel Smith. »Vem, da sem bil zelo bled. Mislim, da sem zakričal, ko sem padel nazaj — se umaknil s sklenjenimi rokami pred tistim, kar je stalo na pragu. Bila je divja, zanemarjena postava, ki je imela raztnršeno brado in grozno strmeče, srepe oči. Z rokami je oprijemala zdaj lase, zdaj brado. jx>tem spet se je grabila za usta. Nikaka mesečina ni padala na poteze tega nezemeljskega obiskovalca, toda četudi je bila razsvetljava slaba, smo lahko videli blesteče se zobe — in divje, srepe oči. Pričela se je smejati — izbruh za izbruhom je vrešče in odurno zvenel v noč. Še nikdar nisem kaj tako groznega slišal. Odrevenel sem od groze, ki jo je vzbujalo tisto smejanje. Tedaj je Sinilh pritisnil na gumb električne žepne svetilke, ki jo je imel s seboj. Naperil je beli svetlobni krog lako, da je svetloba polno padala v tisto lice na pragu. »Oh, Bog!c je za vpil \Veymouth. John je!< In spet in spet je ponovil: Oli, Bog! Oh. Bog!< Takrat sem morda prvič v svojem življenju resnično mislil, da je stalo bitje iz drugega sveta pred menoj. Sram me je. prizna 1 i obseg groze, ki me je navdala. James Weymouth je dvignil roke, ko da bi hotel vreči od sehe tisto strahotno bilje med vrati. Momljal je — mislim, da je molil, toda čisto nerazumljivo. »Drži ga, Petrie!« Skočil je naprej, in ko se je spoprijel s tistim, ki je bil trkal, sem spoznal, da je bil človek iz mesa in krvi — človek, ki je tulil in se boril ko divja zver, se penil okoli ust in v divji blaznosti škrtal z zobmi; vedel sem, da je blaznež — da je žrtev Fu-Mančuja — da je blaznež bil nadzornik Weyniouth! Bliskovito sem spoznal vse to in priskočil Smithu na pomoč. Tedaj so se oglasili bežeči koraki, in moža, ki sta zunaj stra- žila, sta pridrvela na prag, za njim pa še neki tretji. Vseh nas pet 6e je oklenilo razbesnelega blazneža, a smo mu le s težavo bili kos. »Vbrizgalko, Petrie!« je zasopel Smith. »Brž! Moraš mu dati vbrizg!« Izvil sem se iz borbe in zdirjal noter po torbo. Po Smithovem naročilu sem prinesel s 6eboj vbrizgalko, ki je bila že napolnjena. Celo v tistem razburljivem trenutku sem se moral čuditi veliki previdnosti svojega prijatelja, ki je uganil, kaj se bo zgodilo. Naj se ne zadržujem predolgo ob koncu tiste grozne borbe. Vsi smo že obupavali, da ne bomo mogli pomiriti ubogega, brezumnega človeka. Toda slednjič nam je uspelo; in suhi, okrvavljeni divjak, ki smo ga bili poznali kot detektivskega nadzornika Weymoutha, je negibno ležal na ležišču v lastni sobi. In začudenje, polno groze me je prevzelo ob misli na tisti strašni veleum, ki je samo s praškom igle napravil iz vrlega prijaznega človeka to nesnažno, zverinsko bitje. Nayland Smith se je, z divjim pogledom in še tresoč se vsled ogromnega napora, obrnil k možu, za katerega sem vedel, da ga je poslal Scotland Yard. »No?« se je obrnil. v »Aretiran je, sir,« je detektiv sporočil. »Pridržali so ga v njegovem stanovanju, kakor ste odredili.« »Ali je ves ta čas prespala?« je dejal Smith meni. ki sem se bil pravkar povrnil iz sobe zgoraj, kjer je ležala bolnica. Prikimal sem. »Ali bo tale miren za kako uro ali dve?« je vprašal, kažoč na stegnjeno postavo na ležišču. »Za osem do desel ur,« sem mrko odvrnil. »Pojdi, lorej! Najino delo nocoj še ni kon- čano! Trideseto poglavje. Zublji. Kasneje so se pokazali dokazi, da ie ubogi Weytnouth živel divjaško življenje, ko se je bil skrival med gostim grmovjem na zemljišču, ki se je razprostiralo med vasjo in predmestjem ob sosednem griču. Dobesedno se je bil povrnil v div-jaštvo; hranil se je t hrano nižjih živali, ni se pa pomišljal krasti, kakor smo dognali, ko so odkrili njegovo zatočišče. Zelo pretkano se je skrival; toda pojavile so se priče, ki so ga bile v mraku opazile in pred njim zbežale. Nikdar niso vedeli, da ni bil predmet njih strahu nihče drugi ko bivši nadzornik John Weymouth. Kako je ušel smrti v Temzi, kako je neopaženo prešel London, nismo nikoli zvedeli. Vsekako je morala biti njegova navada, da je hodil vsako jutro ob pol treh trkat na lastna viata, v podzavestni skrivnostni zvezi s staro navado. Povrnem se k tisti noči, ko je Smith razkril zagonetko o tikanju. V avtomobilu, ki je čakal nam na koncu ^si, sva ee peljala po zapuščenih cestah do New Inn Courta. Jaz, ki sem spremljal Naylanda Sinitha skozi neuspehe in uspehe njegovega poslansiva, sem vedel, da je bil to noč prekosil samega sebe, da je upravičil zaupanje, ki ga je vanj polagala najvišja oblast. Vedli so naju v zanemarjeno sobo — ki bi lahko pripadala dijaku, potniku ali kakemu čudaku. Sredi slikovitih in neurejenih predmetov iz raznih zgodovinskih dob je sedel v velikem rez-ljanem stolu pred neko soho Buddhe mož, ki je imel roke vklenjene. Njegovi lasje in brada so bili dostojanstveni, njegova drža pa je bila izredno častitljiva. Toda izraz njegovega obličja je bil docela zakrit s temnimi očali. Dva detektiva sla stražila jetnika. »Aretirali smo profesorja Jennerja Mondea, ko je vstopil, sir,« je dejal mož, ki nam je bil odprl vrata. »Nikake izjave nam ni podal. Upam, da ni nobene zmole.« »Upam, da ni,« se je zadri Smith. Šel je skozi sobo. Kar žarel je v vročičnem razburjenju. Skoraj besno je možu odtrgal brado, snežnobelo lasuljo — in zagnal temna očala na tla. Pokazalo se je veliko, visoko čelo in zelene, zlobne oči, ki so se uprle vunj z izrazom, ki ga nikoli ne pozabim. Bil je dr. Fu-Manču! Nastopil je trenutek največje tišine — moreče tišine. Potem je vprašal Smith: »Kaj ste storili s profesorjem Mondeom?« Dr. Fu-Manču je pokazal svoje ravne, rumene zobe z njegovim edinstveno zlobnim smehom, kt sem ga tako dobro poznal. Kot zvezan jetnik je sedel prav tako hladnokrvno kakor kak sodnik pri svoji mizi. Po resnici in pravici moram reči, da je bil Fu-Manču brez trohice bojazni. »Zeio nujni opravki ga zadržujejo na Kitajskem,« je odvrnil hladno in sikajoče. »Njegova dobro znana osebnost in samotarstvo sta mi tu prav dobro prišli.« Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik: Viktor Čenči«.