Posamezna Številka 10 vinarjev. SlCV. 132.	VI Inhlianl v
Leio XLV.
■■ Inserati: :
Enostolpna petitvrsta (72 mm , široka fn 3 mm vluoka aH nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- in večkrat . „ 25,,, pri večjih naročilib primeren popnst po dogovoru.
----Poslano:
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red.
ss Velja po pošti: s
sa oelo leto oapre) .. K 26*—
z« en meseo ...... 2-20
za Nemčijo oeloletno. „ 29-— sa ostalo inozemstvo. „ 35'—
V	Ljubljani na domi
Za oelo leto naprej.. K 2V— sa an meseo „ .. S 2•—
V	»pravi preleraara mesečno „ 1-80
b Sobotna Izdaja: =
Za oelo leto.....K
za Nemčijo oeloletno. „ 9**-za ostalo inozemstvo. „ 12"—
--Uredništvo |e v Kopitarjevi nliol štev. 6/IIL
Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne —»sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo jo v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravniškega teloiona št. 188.
Gosposka zbornico.
L/.
Poslovniški načrt poslanske zbornice sprejet.
Dunaj, 11. junija. (K. u.) Gosposka zbornica je razpravljala danes o zakonskem načrtu glede na izpremembo poslovnika poslaniške zbornice.
V	razpravi je nasprotoval dr. pl. Grabmayr predlogu Franta, ki je prekucnil 561etno navado in uvaja babilonsko zmešnjavo v poslovanju parlamenta, ki onemogočuje uspešno poslovanje. Predlagal je:
V	§ 9. postave o poslovniku državnega zbora naj se vstavi kot odstavek 3.: »Dokler se postavno drugače ne uredi jezikovno občevanje, naj so razpravlja v državnem zboru po dosedanjem običaju.
Dr. pl. Klein je stavil sledečo resolucijo: Dasi nima gosposka zbornica nobenega neposrednega vpliva na avtonomno ureditev reforme poslovniškega reda poslanske zbornice in noče niti navidezno se vmešavati v zadeve druge zbornice, naglasa vendar najizrazitejše svoje težke pomisleke proti spremembam jezikovnega občevanja, kot jih je zbornica sprejela v novi poslovniški red. In sicer radi tega, ker ne pomeni ta sprememba v vsej svoji da-lekosežnosti samo notranje zadeve poslanske zbornice, ampak bo imela v svojih konsekvencah velike posledice za vso parlamentarno institucijo in bo vplivala neugodno na vse javno življenje v Avstriji. Vsled tega dejstva izraža gosposka zbornica svoje prepričanje, da mora biti pri končni ureditvi jezikovnih razmer tudi poslovni jezik državne zbornice in sicer za obe zbornici rešen v smislu nemškega državnega jezika. Gosposka zbornica poziva vlado, naj privede čimprej to vprašanje v sporazumu obeh zbornic do zadovoljive rešitve.«
Član gosposke zbornice Fort imenuje Grabmayerjev predlog odlaganje najvažnejše reforme poslovniškega reda in reso-lucijski predlog dr. Kleina temeljni kamen (^nemškega državnega jezika.
V	polemiki proti dr. Grabmayru izjavlja govornik, da je nedopustno, da bi le eden narodnostni del Avstrije vzel državo v svojo posest in postopal z drugimi kot manj vrednimi jednota-mi. Žalostno bi bilo za nas, če bi bil obstoj cesarske države, v kateri so vsi narodi združeni z nerazvezljivo vezjo zvestobe in udanosti do najvišje dinastije, bil od tega odvisen, ali je nekaj ducatov nenemških govorov natisnjenih v stenografičnem protokolu zbornice, ali ne. Od dr. pl. Grabniayra omenjeni junaški čini naših armad nudijo jasen dokaz, da so temelji države glo-bokejše zastavljeni, da bi jih mogle ta- 1 ke bagatelc omajati. Govornik obžaluje, da se načenjajo vprašanja, ki bi utegnila poojstriti ves položaj. Upa pa, da se bo našel izhod iz te politične zmešnjave. Govornik vidi jasni žarek luči v prestolnem govoru, ki povdarja ustavno preureditev na temelju enakopravnosti vseh narodov.«
Knez Auersperg naglasa, da. je potrebno, da se dodatni predlog Grab-mayrov sprejme. Predpogoj zasedanja parlamenta je nemški občevalni jezik. Izvedbo tega predpogoja so morali pustiti Nemci pasti vsled navedenih važnih vzrokov od poklicane strani.
Če sprejmemo zakon brez dodatka, se bodo Slovani v drugi zbornici posluževali svojega materinega jezika in pisarna zbornice bo postala tvornica odtisov za slovanske pokrajine. Na resno delo zbornice ne bo mogoče mislili. Federalistu ali izrazitemu centralistu morajo stali dve stvari pred očmi: 1. da je preureditev države med vojno nemogoča, 2. naj si predstavljamo federalistično razširjenje države tako ali tako: en gotov še tako ozek vseobsegajoč krog mora obstojati in na tem mestu nam ne bo preostajalo nič drugega, ot da se moremo razumeti,
Dr, pl. Bilinski jc izjavil: Poljsko ljud-> o je prelivalo svojo kri v vsaj taki meri
kot drugi narodi države za monarhijo in za veliko poljsko vprašanje. Poljaki so zastopali vedno stališče, da se mora govoriti v parlamentu v jeziku, katerega razumejo vsi narodi. Sedaj pa imamo pred seboj sklep, in vprašanje nastane, ali bo gosposka zbornica ta sklep odobrila ali ne. Govornik svari odločno, ker je vendar poslanska zbornica glede svojega poslovnika avtonomna. Z' Grabmayrovim predlogom bi bilo doseženo ravno nasprotno od tega, kar se namerava. Radi tega je govornik za to, da se načrt sprejme neizpremenjen. V imenu svojih najožjih tovarišev stavi sledečo resolucijo: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poziva, da doseže praktično rešitev vprašanja razpravnega jezika v parlamentu na ta način, da prične pogajanja z vsemi narodi. Na podlagi tega prostovoljnega sporazumljenja , — v katerega zaupa — naj predloži obema zbornicama tozadevne predloge.
Po daljši debati, katere so se udeležili gosposkozbornični člani dr. Goli in grof dr. Rudolf Czernin-Morzin, se ie pričelo glasovanje.
Zbornica ;e sprejela vse paragrafe postave.
Predlog Grabmayr k § 9 ie zbornica odklonila s 70 glasovi proti 61 glasovom. (Pritrjevanje na desnici.) Od komisije predlagana resolucija dr. Kleina je bila sprejela s 118 glasovi proti 38 glasovom. Istotako je bila sprejeta resolucija dr. Bilinskega z 69 proti 60 glasovom. Nato je sprejela zbornica postavo tudi v tretjem branju.
Prihodnja seja v sredo ob 3. uri popoldne.
Mm m.
Baron Skerlecz se je vrnil dne 10. t. m, iz Budimpešte v Zagreb. Še isti dan se je vršil pri baronu Skerleczu sestanek, katerega so se udeležili voditelji hrvatsko-srbske koalicije in unionistične stranke. Povedal jim je vzroke svojega odstopa in razložil politični položaj.
Kakor hitro bo imenovan novi ban, odstopijo vsi dosedanji veliki župani.
V krogih opozicije se z velikim zanimanjem zasleduje razvoj ogrske in hrvatske krize ter so posamezne opozicionalne stranke glede hrvatske krize imele svoje sestanke, Starčevičeva stranka prava je odposlala na Dunaj poslanca Akačiča, da stopi v zvezo z »Jugoslovanskim klubom«.
Vprašanje hrvatskega bn;».a m hrvatskega miristra,
Budimpešta, 10. junija. Z dobro informirane strani se noroča, da šc novi ministrski predsednik grof Esterhazy še ne bavi z vprašanjem, kako naj se reši vprašanje glede imenovanja bana in hrvatskega ministra. Grof E?terhazy namerava najpo-prej sestaviti sv o; kabinet in urediti svoje odnošaje nasproti posameznim strankam, šele potem se misl' pričeti bavi ti z rešitvijo vprašanj, ki se tičejo Hrvatske. Iz istih krogov se poroča, da bi mogel priti na mesto odstopi všega V.rvainke bana dr. Teodor grof Pejačevič, mogoče je pa tudi, da postane ban Pavel baron Rauch,
MM ii V
Istrska deželna upravna komisija v
po-
roča:
L. 1917. so se vršili v smislu § 7 deželnega zakona z dne 30. maja 1870. L. Z. in št. 20 o ustanavljanju šol komisionalni ogledi v niže navedenih krajih pri katerih je zastopal deželo član deželne komisije c. kr. okr. glavar baron Gorizzutti,
Koperski okraj: v Krkavcih, Kam-pare-ju, Tinjanu, Hrastovljah Prešnici. Podgorju, Pregarjih in Saležu (za slovenske šole).
Poreški okraj: v Sv. Nedelji in Kašte-lirju (za italijanske oziroma hrvatske šole).
Puljski okraj: v Sosičih, Štokovcih ;n Bokordičih, Krmedu in Svetvinccntu (za hrvatske šole).
Volosko-opatijski ol<raj: v Jelovcih,
OK	v..:r, N I T. In-. S1.
ilu I	uVlUl, v. u 1 ^ 1 Ll 1,1	jUliUtl V*"1"* 1 **
ske šole).
Izmed teh načrtov je c. kr. deželni šolski svet končnoveljavno rešil s podelitvijo dovoljenja za osnovanje šole naslednje: Krkavce, Sosiče, Štokovce in Bokor-diče; drugi načrti so ostali doslej še nerešeni ali na občini ali na okrajnem šolskem svetu ali pa na c. kr. deželnem šolskem svetu.
Od 38 šol, za katerih ustanovitev je deželna upravna komisija 1. 1916. dala svoje dovoljenje, je c. kr. deželni šolski svet dekretiral naslednje:
Okraj Koper: Šmarje — Monte (italj.); Šmarje (slovenska)..
Okraj Lošinj: Cres, deška in dekliška trirazrednica (hrvatski).
Okraj Poreč: Nova vas poreška (hrvatska).
Okraj Pazin: Heki (hrvatska).
Pulj: Jadreski (hrvatska).
Volosko-Opatija: Sršeni (hrvatska); Poljane (hrvatska); Hosti Pehlin (hrvatska).
Razširjene so bile 1. 1916. naslednje ljudske šole: V Štinjanu hrvatska v dvorazrednico; v Barbani hrvatska v dvo-razrednico; v Kamanaru italijanska v dvorazrednico; v Višnjanu italijanska dekliška v trorazrednico; v Valah se je razdelila in razširila štirirazrednica v dvorazred.no deško in trirazredno dekliško ijudsko šolo; v Pazinu se je razširila in izpremenila hrvat-slta štirirazrednica v trirazredno deško in trirazredno dekliško ljudsko šolo; v Mo-ščeniški Dragi hrvatska v dvorazrednico; v Petroviji italijanska v dvorazrednico; v Lazaretu slovenska v trirazrednico; v Roču hrvatska v trirazrednico; v Šterni italijanska v dvorazrednico; v Lazaretu italijanska v dvorazrednico; 1. 1917. v Mo-ščenicah hrvatska v dvorazrednico.
Skoro povsodi je otvoritev šole odvisna od zgradbe šolskega poslopja, kar je v sedanji dobi radi pomanjkanja delavnih sil iako težavno.
Washincjjton, 10. junija. (K. u.) Keu-tor: Wilsonovo naznanilo ruski vladi, ki ga jc bil izročil ameriški veleposlanik Francis v Petrogradu ruski vladi, izvaja med drugim:
Ker bo obiskalo ameriško poslaništvo Rusijo in izjavilo iskreno prijateljstvo ameriškega naroda Rusiji in ki se bo dogovorilo o najprimernejših sredstvih skupnega sodelovanja obeh narodov, da se bo sedanji boj za svobodo vseh narodov končal uspešno, se mi zdi primerno, cla osvetlim smotre, ki jih zasledujejo Združene države, ko vstopajo v vojsko. V zadnjih tednih so sc ti smotri zelo zatemnili vsled nc-sporazumljenj in vsled zavajalnih izjav; reč, za katero gre, je v svojih posledicah iako težka, strašna in važna celemu človeškemu rodu, da hi se kakršnekoli napačne predstave ali ne-sporazumljenja naj si bodo še tako malenkostna, ne upoštevala. Vojska z Nemčijo se je pričela. V svoji obupni želji, da so izognejo končnemu*neiz-ogibljivemu porazu, so se poslužili mogotci v Nemčiji vsakega mogočega j sredstva in celo vpliva skupin ali strank med svojimi lastnimi podaniki, ! nasproti katerim niso bili nikdar pravični, da, niti strpni, da pospešujejo ! svoja stremljenja na obeh straneh ! morja z namenom, da si ohranijo svoj vpliv doma in svojo moč v inozemstvu J na škodo tistih ljudi, katerih so poslužujejo.
Stališče Amerike v tej vojski jo tako jasno razloženo, da so ne more nihče opravičiti, če ga napačno tolmači. Amerika no išče nobenega stvarnega dobička ali da bi povečala kakorkoli svoje ozemlje. Ne vojskuje so za nobene sebično smotre, marveč za to, da osvobodi vso narode od napadov avto-kratične vlade.
Vladajoči sloji v Nemčiji so pričeli pred kratkim naznanjovati podobne svobodne naprave in da so njih name ni pravični. To pa delajo le v obrambo ssoje moči, ki so ji jo i ,- "uovili v vjrači.ii; v varstvo svoiiit Ustnih pred-
pravic, ki so si jih krivično prilastili. Tako nastopajo le zase in za svoje načrte moči, ki merijo vsi iz Berlina v. Bagdad in čez. Vlada za vlado so s svojim vplivom brez odkritih osvojitev zvezale niti v mrežo spletk, ki 90 naperjene proti miru in proti svobod! sveta. To mrež j moramo raztrgati; a to se ne more zgodi.i, če se že storjena krivica" ne popravi. Ukreniti se mora in1, kar je potrebno, da se onemogoči, <!a bi se taka mreža mogla zopet splesti ali popraviti. Seveda iščejo cesarska nemška vlada in tisti, ki so jih v njili lastno škodo pu.<l;tfc'uje, da bi dobili jamstva za konec vojsko po načelu »Status quo ante«. S »Status quo anto« jo izšla ta strašna vojska, ki so vodi zal ' moč cesarske nemško vlade v njeni državi in za njeno gospodstvo in vpliv izven nje. Ta status so mora tako iz-premeniti, da so za brani ponovitev ta-i ke strahoto kdajkoli. Vojskujemo so za prostost, za samovlado, za tak razvoj narodov, ki jim ne bo vsiljen; vsako sredstvo roda, ki naj konča vojsko, se mora v ta namen porabiti in izvesti. Dejanske odškodbe ki so potrebne, se morajo izpeljati, a zasledovati morajo načelo in sicer: Noben narod se po sme siliti pod gospodstvo, pod katerim no želi, da živi; nobeno ozemlje ne sme menjali lastnika, izvzemši z namenom, da zagotovi tistim, ki bivajo v njem, dobro možnost življenju ir: prostosti.
Odškodnine so smejo zahtevati le v toliko, v kolikor so ž njimi poravna očitna krivica.
Nobena velesila se ne smo ponoviti razen take, ki za ■.-•ledu je smoter svetovnega miru in da bodo v bodoče dobro in srečno živeli vsi narodi.
Svobodni narodi sveta morajo skleniti skupno pogodbo za praktično sodelovanje, da so zagotovila mir in pravica pri pogajanjih narodov, ki naj si uredc svoje skupno življenje proti napadom kako avtokratične in samo-ljubne velesile. Za le reči žrtvujemo kri in zaklade, če zdaj ne žrtvujemo krvi jc zakladov, in oe loj nc dosežemo uspeha, so no bomo mogli nikdar združiti, da bi pokazali svojo osvoje-valno moč v velikih rečeh človeške svobode. Napočil jo dan, da zmagamo ali se pa pod vržemo. <"> na- bodo podjarmile; če pa bomo složni nam je zagotovljena zmaga. Velikodušne se potom lahko pokažemo; a ne smemo biti ne takrat in ne zdaj slabi in so nc smemo odpovedati nobenemu jamstvu pravičnosti in varnosti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. junija. Uradno:
Napad fi, italijanske armade na visoki planoti Sedem občin in v Suganskl dolim, ki se je že nekaj časa pričakoval, se je pričel. Po več- aevni pripravi s topovi je vrgel sovražnik včeraj na bojni črti med Asiago in Brento svojo pehoto v boj. Italijanom se je z velikimi žrtvami posrečilo da so vtlrli severno-zahoduo Asiaga v naše jarke. Zvečer smo sovražnika zopet popolnoma vrgli iz njih Posebno trdovratno so se voj-
• kovali pri Casara Zeteio in v ozemlju Monte Forno, kjer se je razbil italijanski naval na hrabrosti štajerskih čet. V ognju naših topov alf v boju moža z možem so se tudi v Suganski dolini razblinili vsi sovražni napadi. Naši letalci so sestrelili 2 italijanski ietali.
Pri Soči nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik generalnega štaba.
Podrobno poročile o bitki na tirolski bojni črti.
Dunaj, 11. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijanska pehota jc pričela na tirolski bojni črti včeraj napadati. S topovi so pričeli pripravljati napad <Jne 7. t. m.; streljali so mogočno in skrbno bateiijam:, veliko so jih /.brali selc za ta boj. Dne 10. t. m. ie mogočno narasel to-
povski ogenj; dne 11. t. m. mu je sledil napad pehote na tiste prostore, ki smo jih lani s hitrim zmagovitim pohodom osvojili. V sedanjih bojih gre za Sugansko dolino, za do 1200 metrov visoko gorovje Zebio in končno za naše postojanke, ki nadvladujejo kotlino Asiago. Bojišče leži na nekdanjih italijanskih tleh. Ne smemo se čuditi, da so si Italijani izbrali ravno to bojišče. Krvavi italijanski napadi so bili povsod brezuspešni. Večinoma so se zrušili že pred našimi črtami v ognju topov in naših strojnih pušk. Severno zahodno od Asiago, kjer je vdrl sovražnik v naše postojanke, ga je vrgla naša hrabra pehota s krepkim protinapadom iz njih.
Italijansko uradno poročilo. <' 9. junija. Pri Gorici je poizkušal sovražnik v noči od 7. na 8. junija napasti naše postojanke pri Vodicah in med Šobrom in .Vrtojbo južno gore sv. Marka; pred napadom je besno obstreljeval. Sovražnika smo odbili z izgubami; prepustil nam je nekaj ujetnikov. Naše baterije so odločno potlačile živahno streljanje, ki se je pričelo včeraj popoldne na naše postojanke med Solkanom in Tivoli. Živahno se je streljalo s topovi na Krasu. Na ostali bojni črti se je delovalo kakor navadno.
Ljubljanski strelci. — Fajtov hrib v ognju.
»Reichspost« piše o bojih na Fajto-vem hribu:
25 osemindvajsetcentimeterskih granat in težkih min je padlo v minuti na odsek enega bataljona, 120.000 izstrelkov — ne vračunši lažje kalibre —■ tekom dveh dni na prostor ene divizije. Gora se je stresala kakor v mrzlici, dočim jo je smrt rjoveč zavijala v plašč ognja in dima. Iz sivega morja dima so kipela bela drevesa pare in peska, valoveč začarani gozd poln strahot in groze, vedno znova izginjajoč in vedno znova vzkipevajoč.
Sovražnik je tu mnogokod nadkri-ljeval naše postojanke, ki so ležale na vzhodni rebri gorskega sedla v okrilju smrekovega gozda, katerega je italijanski artiljerijski ogenj docela pokosil. Na nasprotnem pobočju se je v ostri zaseki črtal teman gozd in olajševal sovražniku približanje.
Y sedlu so stali gorski strelci I. polka, Korošci, Štajerci, vmes tudi nekaj Spodnjeavstrijcev. Dalje naprej so stali linški in ljubljanski strelci. Sovražnik je nameraval takoj začetkom desete soške bitke polastiti se obeh visokih robov Vipavske doline. Nadaljni predor vzhodno Fajtovega hriba naj bi mu pridobil Komensko planoto in dolinsko cesto v Dornberg. Pa kolikorkrat se je vzdignil iz svojih postojank, tolikokrat so ga branilci treščili nazaj.
Dva italijanska polkovnika padla. ' Lugano, 11. junija. (K. u.) Italijanski listi poročajo: Padla sta brigadni poveljnik polkovnik Franceschi in poveljnik vse av-tomobilne službe polkovnik Ausiello.
Italijani zasedli Janino.
Rim, 16. junija. (Kor. ur.) Italijanske čete so zasedle Janino, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Domačini so mirni.
London, 10. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Aten: Grška namerava ugovarjati, ker so zasedli Italijani Janino.
Ruske zmešnjave.
Nastopi anarhistov v Petrogradu. — Poulični boji v Kijevu.
Bern, 10. junija. (Kor. u.) »Morning Post« javlja 2. t. m. iz Petrograda: 11.000 dobro oboroženih anarhistov je zadnje dni 4 krat korakalo s črnimi zastavami po glavnih cestah. Izvzemši malih streljanj ponoči jih niso nadlegovali. Resne nemire pričakujejo o bin-koštih (10. junija po novem koledai*ju). Veliko tvornic v Petrogradu, med njimi tudi take, ki izdelujejo strelivo, je zaprtih. Živil v Petrogradu vedno bolj primanjkuje. — V Kijevu, kjer je mesto oplenilo 3000 vojakov, ki so se vračali na bojišče, so se vneli poulični boji, ko so končno oblasti nastopile.
Novi nemiri v Petrogradu.
Berlin, 10. junija. ><Berlinske Tidende« javlja iz Stockholma: V Petrogradu so se pojavili taki nemiri, da se mora položaj označiti le kot anarhističen. Govori se, da je veliko Petrograjčanov bežalo iz mesta.
Odločen nastop začasne vlade v Kron-stadtu.
Petrograd, 9. junija. (lv. u.) Agentura: Delavski in vojaški svet v Kron-stadtu je naznanil začasni vladi, da vzdržuje dne 29. majnika sklenjeno stališče in izpopolni pojasnila z dne 3. junija, s katerim pripozna krajni svet zastopnikov delavcev in vojakov kot edino oblast. .Vsled te izjave jo začasna
vlada soglasno sklenila najodločnejSe ukrepe, da se zadeva v Kronstadtu poravna. Sklenili so izdati oklic, ki poziva Kronstadčane, da se morajo brezpogojno pokoriti vsem zapovedim vlade. Vlada je istočasno poveljniku baltiškega vojnega brodovja zapovedala, naj se odpeljejo vse šolske ladje v Bjorko in v •Trangsuna na poletne vaje.
Pred velikim preobratom v Rusiji.
Kodanj, 9. junija. Skrivnostna poročila trd6, da se bodo v Rusiji že bodoči teden pojavili dogodki, ki bodo odločilno izpre-menili tam položaj. Posebno so te govorice razširjene med diplomacijo sporazuma, ki je želo nervozna.
>
V Rusiji nameravajo razpisati prisilno posojilo.
Bern, 10. junija. (Kor. ur.) »Progres de Lyon« poroča: Finančni minister namerava razpisati prisilno posojilo v višini deset tisoč milijonov rubljev.
Ženska minister.
Kodanj, 10. junija. (Kor. ur.) Iz Petrograda se poroča: Grofica Tanin, znana po svoji dobrodelnosti, je imenovana za državno podtajnico v ministrstvu za preskrbo in dobrodelnost.
Japonci v ruski Mandžuriji.
Born, 9. junija. (Kor. ur.) »La Na-tion« priznava, da so zasedli Japonci ruske dele Mandžurije. Japonska pravi sicer, da je zasedba mirovna invazija. A svetovna povestnica pozna dovolj zgledov, kaj da pomenja taka invazija.
Na morju
Zopet 19.000 ton potopljenih.
Berlin, 11. junija. Uradno: Na At-lantskem oceanu je bilo potopljenih 19.000 ton.
V Združenih državah govore o merskem boju brodovij sporazuma z Nemci, v katerem naj bi bil izgubil sporazum 60 Lidij.
Washington, 10. junija. (Kor. ur.) Nasproti trdovratnim govoricam o nesreči, ki naj bi bila zadela pomorske bojne sile Amerike in sporazuma, in so bile danes povsod razširjene, je izjavil mornariški tajnik Daniels: Poročila poveljnikov morskih obali, pisma in brzojavke, ki so jih poslali posamezniki, me silijo, da sklepam: obstoja smotrena zarota, ki vznemirja prebivalstvo Združenih držav in ga trapi. Med drugim sc je širila zlobna vest o pomorskem boju brodovij sporazuma z Nemčijo; 60 ladij se je potopilo. Bolnišnice in ladjedelnice na obali Atlantskega oceana so polne ranjenih mornarjev. Poleg teh brezmejnih laži se še govori, da oblasti v Washingtonu skupno s časopisjem prikrivajo resnico. Mornariški tajnik je še enkrat izjavil, da zasleduje mornariški oddelek politiko popolne iskrenosti. Pozval je prebivalstvo, naj sodeluje v vojski proti lažem.
ffijtf^ Le še kratki dnevi so odmerjeni podpisoval-nemn roku. Vsakemu je še dana priložnost, da podpiše 6. vojno posojilo!
Boji oa zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča
R u p r e t a Bavarskega.
V odseku pri Dvini, pri Nieuportu in vzhodno Yperna se je včeraj od časa do časa živahnejše streljalo.
Tudi na bojišču vzhodno Wytschaete in Messinesa so proti večeru močneje streljali. Po besnem presenetljivem streljanju so napredovale ponoči angleške stotnije proti našim črtam zahodno Hollebeke in Wambeke, a smo jih odbili. Južno Douve so se izjalovili zvečer napadi Angležev na lončarno zahodno Warnetona.
Na obeh straneh prekopa La Bassee in na južnem bregu Scarpe je zadržal naš uničevalen ogenj angleške napade ,ki so se pripravljali pri Festubertu, Loosu in pri Monchy.
Na cesti iz Bethune-La Bassee severovzhodno Vermellesa in pri Hulluchu smo odbili sunke poizvedovalnih oddelkov.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na Chemin des Dames so planili s presenetljivim napadom zahodno Cerny zahodno in vzhodno pruski polki v francoske jarke; posadko, v kolikor ni pobegnila, so pobili in se vrnili z ujetniki.
Živahen ogenj, ki se je tu pričel, se je razširil tudi na sosedni odsek, a sicer se je malo streljalo.
Bojna skupina vojvoda
Alberta Virtemberžana.
Nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster ol. Ludendorff.
Mil
Angleško uradno poročilo.
' 8. junija. Podnevi smo utrjevali in zavarovali naše nove črte južno Yper-na. Nemški protinapadi jugovzhodno Cestaverne in vzhodno Messinesa je odbila naša pehota z velikimi izgubami za sovražnika. Nad 6000 ujetnikov, med njimi 132 častnikov, je dozdaj prekoračilo naša zbirališča; nad 20 topov smo dozdaj zaplenili. Dognali smo, da smo sestrelili 12 nemških letal, 8 jih je padlo izven našegk obsega, naših letal pogrešamo 14.	y ,
Skladišče artilerijskega parka v Nou-che uničeno.
Bern, 10. junija. (Kor. ur.) »Nouve-liste de Lyon« poroča, da je bilo včeraj popoldne popolnoma uničeno v artilerijskem parku skladišče. 4 vojaki so ubiti, veliko delavcev, posebno Anami-tov in Arabcev je ranjenih. Podrobnosti jc cenzura črtala.
Francoski vojni dolg.
Ženevski »Journal« posnema po pariških poročilih, da bo znašal francoski vojni dolg do maja prihodnjega leta nad 100 miljard frankov. Letna potrebščina se bo zvišala od 7 na 12 miljard.
Bolgarija v vojski.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 10. junija. Uradno: V ovinku Črne od časa do časa kratek ogenj sovražnega topništva; ponoči je sovražnik precej živahno streljal s topovi.
Nemški oddelki so uspešno poizvedovali ln se vrnili z ujetniki.
Soiija, 9. junija. Uradno: Ls v ovinku Črne in na Dobrempolju je sovražnik živahnejše streljal s topovi. Pri Be-7r.šici spopadi patrulj. Na Sereški planoti praske med slabimi poizvedovalnimi oddelki. Ponoči je obstreljevalo več ladij eno uro mesto Kavala in okolico in pomorje šarišaban.
Soiija, 9. junija. Uradno: Pri Issa-cei slab topovski ogenj, pri Tulčl so streljali s puškami in posamezni streli s topovi.
Soiija, 10. junija. Uradno: Posa-moznl streli topov pri Tulči in Isaccei.
Ameriške tete v Evropi.
Ameriške čete v Angliji.
Bern, 10. junija. (Kor. ur.) »Matin« javlja iz Londona: Ameriške čete, ki so prišle predvčerajšnjim na Angleško, tvorijo večinoma častniki in specialne čete, ki prirejajo, kar je potrebno za čete, ki bodo še prišle. Ameriške čete so se vkrcale začetkom minulega tedna. Odhod so prikrili.
Glavni stan prve ameriške armade prišel v Evropo.
London, 10. junija. Reuter: Polkovnik Alvord je izjavil, da spremlja generala Pershinga 186 oseb, ki tvorijo generalni štab prve ameriške armade v Evropi. Štab se bo podal v Francijo. Alvord je pristavil: Ne morem reči, kdaj bo prišla ameriška armada v Evropo, pač pa, da bo Amerika v vojski storila vse, kar bo mogla.
RepuDlika Dominicana prekinila diploma-lične odnošaje z Nemčijo.
Berlin, 11. junija. Španski veleposlanik je naznanil zunanjemu uradu, da je, kakor se mu je uradno poročalo, Dominikanska republika prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo na pritisk Združenih držav. Zastopstvo nemških koristi v republiki je prevzela Španska.
XXX
V sobotnem »Slovencu« smo poročali, da je Nemčija z republiko Hajti prekinila diplomatske odnošaje. Ker je zdaj prekinila tudi Dominikanska republika diplomatske odnošaje, je cel otok Hajti proti Nemčiji. Dominikanska republika obsega 48.600 km*, prebivalcev šteje nekaj nad 610.000. Prebivalci so večinoma mešanci: belopoltneži z domačini. Zamorcev je približno 83.000. Nadvladujejo belopoltneži, dasi jih ni veliko. Govori se špansko, v nekaterih mestih tudi francosko in angleško. Republika je razdeljena v šest provinc in v pet pomorskih okrajev. Predsednika volijo na 4 leta. Narodni kongres šteje 22 članov. Glavno mesto Santo Domingo šteje nekaj nad 20 tisoč prebivalcev. Ustanovljeno je bilo leta 1496; Važno pristanišče je Puerto Plata (15 tisoč prebivalcev), v katerem se nahaja tudi avstrijski konzulat.
■ 1	——	v
Kriza na španskem.
španska ministrska kriza. — Garcla Prieto odklonil sestavo nove vlade. —-
,> Dato pozvan h kralju.
Madrid, 10. junija. (Kor. ur.) Reuter: Kralj je izrazil Garcia 1'rietu, da mu zaupa. Prieto je prosil, naj se mu ii dov.oli premislek, da se bo uosvetoval
z ministri. Definitivno bo odgovoril ob 8. uri zvečer.
Madrid, 10. junija. (Kor. ur.) »Agen-ce Havas«: Garcia Prieto je naznanil, da se zahvaljuje vladarju na dokazu zaupanja, a da sestavo vlade odklanja, V palačo Je bil na to poklican Dato.
Madrid, 10. junija. (Kor. ur.) Minl-i strsko krizo je povzročil obrambni svet pehote, ki je zahtevaj naj Vlada neiz* premen j eno odobri, kar je bil sklenil. Vlada je to smatrala za silo, katere ne more prenašati in je odstopila.
Madrid, 11. junija. (K. u.) Dato je pre*
vzel sestavo nove vlade.	$
-----'j
Na lažnem Bolkann.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. junija. Veliki glavni stan? Na obeh bregovih reke Vardar in pri Dojranskem jezeru so se bolgarske prednje straže uspeino bojevale.
Prvi generalni kvartirni mojster
pl. Ludendorff.	1
PoroCila o miru.
Mirovni pokret na Angleikem.
London, 10. junija. (K. u.) Reuter jav-< lja iz Liverpoola: Med živahnim hrupom so razbili shod miroljubnežev, ki so ga priredili, da izrazijo simpatije ruski revoluciji« Dato prevzel sestavo nove španske vlade*
Republikanski pokret v Angliji.
London, 10. junija. (Kor. ur.) »Mor* • ning Post« svari proti spletkam strani ke Ramsaya Macdonalda, ki razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi in ki pod-* piran po Nemčiji z velikim uspehom dela na to, da bi v Angliji razglasili re-. publiko. Zadnji čas jc, da se proti njemu krepko nastopi.
Ententa poda novo Izjavo o vojnih ciljih.
Glasom »Times« namerava ententa; z ozirom na zadnjo izjavo ruske vlade objaviti novo noto o vojnih ciljih.
Nova izjava o angleških vojnih ciljih?
Omenili smo že, da »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« poroča, da bo Lloyd George v spodnji zbornici v kratkem podal izjavo o nekaterih točkah glede angleških vojnih ciljev. Med temi je posebno točka, ki tvori važen del ameriške note in ki govori o bodočnosti Avstro-Ogrske. Lloyd George bo po vsej priliki smatral tudi za umestno, da poda izjavo o trenutnem položaju na Ruskem.
List poroča dalje, da je v spodnji zbornici lord Robert Cecil na neko interpelacijo odgovoril, da so zavezniki v svoji noti Wilsonu sicer rekli, da se morajo Čehi, Slovaki in druga podjarmljena plemena Avstro-Ogrske osvoboditi, toda navedli niso določne metode, kako naj bi se to izvedlo. Njemu tudi ni znano, da bi bil nemški državni kancler uradno izjavil, da Nemčija ne zahteva povečanja ozemlja, ne povečanja politične ali gospodarske moči.
Rusija za mir.
Rimski »Secolo« poroča, da so države sporazuma prejele od ruske vlade povabilo na skupno posvetovanje O mirovnih pogajanjih.
Sklep ruskih kmetov.
Petrograjska »Agentura« poročaj Kongres kmetskih zastopnikov je sprejel naslednji sklep: Kmetje stremijo po pravičnem miru brez poniževalnih aneksij in brez odškodnin s pravico do samoodločbe za vse narode. Mednarodni odnošaji kakor tudi pogodbe med državami se morajo predložiti v pregled dotičnim narodom, spori se morajo poravnavati pred mednarodnim razso-. diščem in ne s silo. Kongres odklanja posebni mir, odobrava združitev delavcev ter sc obrača na kmete vseh dežela s klicem, naj prisilijo vlade, da se odpovedo pridobitvam zemlje in vojni odškodnini. Za svojo dolžnost smatra, da deželo brez bojazni pred žrtvami odločno brani, zviša i :uo moč vojske in se bori za blagor i - dediščino ruskega naroda. Kongrr >zivlje armado, naj se podvrže svob; i disciplini in brani revolucionarno Risijo.
Vojni minisle •• Korenski je odredil, da sc ta sklep i>: nani celokupni aiv madi in mornaric:
Danska sodba o položaju Nemčije'.
Berlin, 10,. .j up.' \ (Kor. uOK.Od a lij-
aki »Estrablade! odpovedala '\v:. Nemčiji. Čez žeti, kruha bo je tak, da ima., sovražne zemlji
e: Vse kaže, da je •ilna vojska proti mesec se bo pričelo udočega leta. Položaj emci zasedene veliko i da jo skoraj na vseh bojnih črtah drže. Nemci gospodarijo morju, kjer so s svojimi podmorskimi čolni povzročili pravo strahovlado. Položaj Nemčijo je izboljšala tudi ruska revolucija. Umljivo je, da prevevajo Angleže z ozirom na vpliv ruske revolucije in vojsko trpka čuvstva. Največji pesimizem ie unravičen. neumljiva jo za to
prešernost, s katero se odklanja misel na mir. Geslo, ki ga Angleži in Francozi vedno ponavljajo, da se bodo borili, dokler ne bo nemški militarizen uničen, jc skoraj stupidno, ker so tisti, ki sc ga krčevito oklepajo, dejansko premagani.
Notranla pomika.
Pred padcem grofa Clam-Martlnlca?
V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da so dnevi grofa Clarn-Martinicu že šteti. Imenuje se že nov mož in sicer baron dr. V 1 a d i m i r •B e c k , ki naj bi stopil na čelo novega koncentracijskega kabineta.
Poslovniški odsek in predlog dr. Lea.
Dunaj, 10. junija. Poslovniški odsek je razpravljal o predlogu dr. Lea. Pod vplivom takrat šc nepojasnjenega položaja v gosposki zbornici so stavili Nemci predlog, naj se ta zadeva odloži. Ko je predsednik poslovniškega odseka dr. G e r m a n (Poljsko kolo) otvoril sejo, je predlagal dr. Stein-ivender (nemška nacionalna zveza), naj se posvetovanja o predlogu odgo-dijo, da bodo mogli člani odseka dovršiti svoja posvetovanja o navedenem predlogu. Člani strank, ki so v sredo glasovali za predlog, so imeli zaupno posvetovanje. Izid tega posvetovanja je bil, da jc v imenu teh strank izjavil dr. Korošec, da sc strinjajo z odgoditvijo.
Čehi so razburjeni vsled čudnega postopanja vlade v celi zadevi. Kakor poročajo češki listi, pripravlja »Česky svaz« ostro interpelacijo glede zadržanja Čehov nasproti vladi v brezparla-mentarni dobi.
Poljaki popolnoma edini.
»Zeit« poroča: Pod predsedstvom kneza Lubomirskega se vršijo že od 6. t. m. dalje neprenehoma posvetovanja konservativne skupine Poljskega kola. Posvetovanj se udeležujejo tudi konservativni poljski člani gosposke zbornice. Kakor poročajo iz poljskih parlamentarnih krogov, so se o vseh vprašanjih vršile temeljite diskuzije. Konstatiralo se je, da vlada
v	poljskem taboru v vseh vprašanjih edinost.
Mnenje o združenju v habsburški monarhiji živečih Hrvatov, Srbov in Slovencev pod habsburškim žezlom.
Mariborski »Slov. Gospodar« piše: Vlada je odsvetovala cesarju prisego na ustavo ravno zaradi tega, da lahko ob mirovnem sklepu s cesarsko voljo združi pod svojim žezlom v monarhiji živeče južne Slovane, jih osvobodi nadvlade tujih narodov ter jih vposta-
vi	na jugu Avstrije za branitelje državne in vladarske misli. Da je temu res tako, je pač najboljše izpoznati iz izjav, ki so jih avstrijski socialni de-mokratje oddali na mirovnih sestankih v Stockholmu. Tudi oni zahtevajo združenje vseh v avstro-ogrski državi živečih južnih Slovanov. Znano pa je, da naši socialni demokratje govore v Stockholmu sicer na svojo lastno odgovornost; vendar pa so imeli, predno ,so odšli v Stockholm obsežne pogovore <z našimi državniki glede avstrijskih vojnih ciljev. Nemške stranke si mo-Vajo biti v svesti, da so minuli oni časi, ko se je v Avstriji glede notranje pre-uredbe slušal le njihov glas. Kri naših jugoslovanskih junakov — in te krvi ni malo — nam je izvojevala v vrstah avstrijskih narodov odlično stališče ... Predpisovati pa si tudi od Nemcev več ne damo, kako naj si svojo domovino Avstrijo uredimo za srečno in stalno stanovanje.
Zadeva Klofač.
>i\Iagyar Orszag« poroča, da je nastal hud boj v Avstriji med ministrskim predsednikom in parlamentom v zadevi Klofač. Poročevalec nemških strank dr. M a t a j a zastopa stališče, da v tem slučaju vojaško sodišče ni pristojno.
Te dni so poročali nekateri listi, da so dobili češki poslanci obvestilo, da je izključeno, da bi se Klofaču omogočilo izvrševanje poslanskega mandata. »N. W. Tt.« je pa izvedel z dobro poučene strani, da gornja vest ni resnična.
i ■
Dnevne novice.
_ in zopet eden. Iz Tržiča se piše: Junaške smrti je umrl 3. t. m. na kraškem bojišču g. poročnik Vinko Tavčar. Pokojni je bil zgled požrtvovalnega, zvestega in hrabrega junaka. Dvakrat je bil žc odlikovan. Z njim izgubi katoliško akademično društvo »Danica« zopet enega izmed najboljših. Bil je nekaj časa tudi urednik > Zore«. Rad je zahajal v prostem času v Tržiču v društvo sv. Jožefa. Tu je nastopil kot slavnostni govornik, rreda-
vatelj in kot igralec na odru. Uog mu bodi plačnik! Gospcj materi, ki pogreša žc 18 mosccev sina Edita, ki je izginil tudi na laškem bojišču in je sedaj izgubila ljubljenega Vinkota, naše najsrčneje sočutje!
—	Vojni kurat dr. Ivan Andolšek je padel, kakor smo že sporočili, v noči med 5. in 6. junijem pri Selu na Krasu (južno od Kostanjevice) vsled več težkih ran, prizadetih od granate. Pokopan je bil na vojaškem pokopališču v Berju. Bil je divizij-ski župnik neke infanterijske divizije. Lani je služboval v vojni bolnici št. 211. Bil je eden najvestnejših, najbolj požrtvovalnih in pogumnih kuratov. Počivaj v večnem miru, vrli junak!
—	Slov. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju ima svoj občni zbor 14. junija ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih.
+ Odlikovanja. S srebrnim križem na traku hrabrostne svetinje so odlikovani: Petrič Franc iz Budanj št. 115 pri Vipavi. Prideljen je c, in kr. voj. agent pri voj. gen. guverniji Belgrad, nameščen v Užici, Srbija. — Slovenec Ernest Rabič, kand. iur. kot poročnik pri brzostrelni komp. pešba-taljona je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Odlikovanec je že imejitelj male srebrne hrabrostne svetinje.
—	Odlikovanja pri domačem gorskem &trelskem polku št. 2. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom v deseti ofenzivi so bili odlikovani sledeči: Vnovič je bil odlikovan enolet. prostov. Muren Henrik s srebrno 2. vrste; prvič z bronasto poddesetnik Trček Franc ter strelec Krajnik Jurij s srebrno 2. vrste; poddesetnika Ovsenik Ignacij in Orešek Vincencij z bronasto hrabrostno svetinjo. Vsi pri prvem vodu 10. stotnije. Čestitamo!
—	Odlikovanja pri 87. pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: kadet Kronthaler Viktor; desetniki: Erbus Franc, Planine Josip in Derler Franc; poddesetnika Grcjan Henrik in Kočman Jakob; pcšci: Veršec Ferdinand, Klenovšek Ivan, Kos Ivan, Kosi Josip, Gajzer Matija, Minih Feliks, Murko Ivan, Kovačič Rudolf, Močnik Alojzij, Frank Anton, Šket Franc, Majcen Franc, Zadravec Mihael, Pintarič Ivan in Hrošek Franc. — V drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: desetnik Sitter Jakob; poddesetnika Šepetavc Ivan in Rozman Peter; pešci: Mesar Rudolf, Goričar Rok in Horjak Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik Šoln Alojzij; poddesetniki: Krajnc Ciril, Bapuh Ivan in Razgon Humbert; tit. poddesetnik Mlinarič Alojzij; pešci: Sartori Daniel, Tacar Vin-cenc, Jazbinšek Anton, Kramljak Ivan, Kosem Martin, Landecker Franc, Mastnak Dominik, Mesner Matija, Otorepec Ivan, Imperl Jernej, Cetl Josip, Skaler Franc, Podgoršek Josip, Molan Anton, Jančič Matija, Verhovnik Anton, Jazbec Jakob, Krajnce Tomaž in Sert Jurij.
—	Zopet toča. Dne 8. junija popoldne so se zbirali temnosivi oblaki nad poljansko dolino v Belokrajini. Nekako ob polštirih popoldne pa se vsuje namesto pohlevnega in zelo potrebnega dežja sama suha. pa kakor oreh debela gosta toča, ki je v pol ure uničila ves up kmetovalcev, uničila vse, kar so preje pridne roke obdelale. Prizadete ste revni občini Podgora v župniji Staritrg ob Kolpi in Čeplje v župniji Nemška Loka pri Kočevju. Najhujše jc bilo v vasi Čeplje in Vincol, kjer bodo morali strneno žito pokositi.
—Slovenec župan v Ameriki. Pri občinskih volitvah v Rockdale 111. je bil izvoljen za mestnega župana Slovenec Anton Oberstar. Imel jc dva protikandidata.	■>
—	Jeftanovič in Šola aretirana. Srbski vodja Gligorije Jeftanovič iz Sarajeva in bivši podpredsednik bosenskega sabora Vojislav Šola iz Mostarja sta bila aretirana dne 5. junija in zaprta. Njuna aretacija je v zvezi z aretacijo budimpeštanskega odvetnika dr. Gavrila, ki je bil z Jeftanovičem in Šolom v tesni zvezi za časa bojev bosen-skih Srbov za cerkveno avtonomijo. Gav-rilovi spisi so zaplenjeni.
—	Osebna vest. Gospod Vinko Novak, tehnični uradnik na Bistrici je nameščen k podružnici c. kr. mornariškega stavb, urada v Gjenoviču v Boki Kotorski v Dalmaciji.
Šestdesetletnico poroke sta slovesno obhajala Miklavž Mohorič in Jerica, rojena Mlakar iz Podblice v selški fari ria god sv. Primožu pri podružnici na Jamniku. Izmed enajsterih otrok jih živi osem, vnukov je živih 48, umrlo jih jc 14; pravnukov je 10.
—	Poroki. Poročila sta se gosp. Jaka C i m e r m a n, gimnazijski učitelj, z gdč. Ivanko Kancevo s Podsmreke in gosp. dr. Henrik D o s t a 1 z gdč. R i n d t o v o iz Ljubljane.
—	Smrt letalca. Ob Soči je padel junaške smrti c. in kr. pomorski praporščak letalec Erih Zhuber pl. Okrog, sin gozdnega svetnika, star 21 let.
Nov hrvatski Ust, Priznani hrvatski ekonom Vladimir Steiner je prišel izdaiati
nov list pod imenom »Hrvatski ekonomista«. Izhaja dvakrat na mesec in stane letno 8 K.
Velika tatvina — tatova aretirana.
Pred štirimi tedni je bilo iz blagovnega skladišča v Domžalah ukradene obleke in perila za 4900 K. Orožniki so tatove izsledili. Bila sta to 171etni mlinar-ski pomočnik Viktor Majdič in 161etni posestniški sin Ivan Žavbi, oba iz B režij. Izročili so ju sodišču. Večino ukradenega blagu se je dobilo nazaj.
Ogrska ministrska krizo.
Budimpešta, 11. junija. (K. u.) Grof Esterhazy se je pogajal včeraj z mnogimi politiki. Sotrudniku »Az Esta« je izjavil, da je z dosedanjimi uspehi zadovoljen in da upa predložiti Njegovemu Veličanstvu že ta teden seznam novega ministrstva,
Gospodarske MM.
S preskrbo obleke za ljudstvo se vneto peča trgovinsko ministrstvo, ki bo kmalu izdalo potrebne naredbe. Zaenkrat je izšla te dni naredba, s katero se proglaša zaplemba stare obleke, ki jo imajo v zalogi starinarji. Le tisti, ki se nadrobno peča s prodajo stare obleke, bo dobil dovoljenje, da sme prodati 20 odstotkov svoje zaloge. Nadaljna trgovina s staro obleko bo zelo omejena.
Drože. Izšla je naredba prehranjevalnega urada, glasom katere bo morala poslej vsaka drožarna oddati določeno množino drož v svrho splošne prehrane.
— Premog za krompir. Premogokopna družba v Zagorju ponuja z inserati kar javno premog v zameno za krompir, dasi povsod manjka premoga tako silno, da ga ljudje niti za kuho več nimajo. In kaj bo šele pozimi! — Da bi ga dobil kdo za denar, je izključeno, a s čim naj si ga preskrbi uradnik, obrtnik ali cel6 navadni delavec?! — S krompirjem si ga gotovo ne more. Ni pa oblasti, da bi posegla vmes in napravila konec takim kupčijam, ki niso dostopne ljudem, živečim le od zaslužka. Čemu še kuje država denar? Premoga naj nam da, da si bomo ž njim nabavljali živež!
Ural kličejo naši znagoslavni vojaki ob Soči. Teh klicev ne moremo preslišati.
fjy> Podpisujte ^ 6. vojno posojilo!! ^
Razne novice.
Naši vojni stroški. Glasom izkuza prigledne komisije za avstrijske državne dolgove je znašal avstrijski vojni dolg koncem leta 1916. 31,38 miljarde, za 6,8 miljard več nego pred šestimi meseci. V številki 31,38 miljarde so vštete tudi 3 miljarde, ki 31. decembra 1916 dejanjsko še niso bile izplačane. Ako kljub temu vzamemo gornjo številko kot resnične vojne izdatke in prištejemo še ogrsko kvoto v približnem znesku 16 miljonov kron, dobimo koncem leta 1916. vsoto okroglih 47 miljard kron vojnega dolga.
Nemški poveljni jezik v čeških srednješolskih vojaških organizacijah. Glasom »Narodnih Listov« je naučno ministrstvo ukazalo, da mora biti v vseh čeških mladinskih vojaških organizacijah po srednjih šolah poveljni jezik armadni poveljni jezik, t. j. nemščina.
Smrt letalskega častnika vpričo matere. Iz Berlina se poroča: »Berliner Tageblatt« javlja iz Oberndorfa: V Obcrndorfu se je dogodila naslednja po svojih okoliščinah v resnici strahovita nesreča. Letalski poročnik Oskar Beyr jc vzletel za poizkušnjo. Vzletu jc prisostvovala tudi njegova mati. Letalo pa je iz precejšnje višine padlo na tla in poročnik jc na licu mesta vpričo svoje matere umrl za težkimi poškodbami, ki jih je zadobil pri padcu.
Cirkus pogorel. Hippodrom v dunajskem Pratru, kjer je bil nastanjen cirkus, je do tal pogorel. Zgorelo je tudi 21 konj. Škoda znaša 60—80.000 lv.
StraSeo potres v San Saivadoriu.
Berlin, 9. junija. »Lokalanzeiger« javlja iz Rotterdama: Zadnji telegrafist, ki je bil prišel včeraj do opustošenega ozemlja, poroča, da je v obsegu 46 km vse uničeno.
Tegucigalpa, 9. junija. Potres, o katerem smo poročali, ni zrušil samo mesta San Salvador, marveč tudi mesta Nejapa, Suchitoto, Paimal, Amanios, Mejicanos in Quezaltepeque.
LManske novice.
lj Zadušnice po vojnem kuratu dr. Andolšku. V sredo, dne 13. t. m. bode ob 8. uri donoldnc v cerkvi sv. Pe-
tra v Ljubljani zadušnica po č. g. vojnem kuratn dr. Andolšku, župniku pri neki pehotni diviziji. Umrli je bil zadet 6. t. m. od granate.
lj Umrl je tukajšnji trgovec in hišni posestnik g. Mat. Supanc, star 72 let.
Umrli so v Ljubljani: Giudonl Ti-osi, laški pešec, vojni ujetnik. — Marija Lešnik, bivša kuharica, 69 let. — Marija Prijatelj, bolniška devica, 33 let.
lj Prodaja moke strankam se vrši od četrtka dne 14. junija do vštetega četrtka 21. junija t. 1. Na vsako izkaznico sc dobi pol kilograma pšenične moke za kuho 1 kg po 66 v. in pol kilograma ječmenove moke za kuho 1 kg tudi po 66 v. Stranke se opozarjajo, da' si v določenem času nakupijo moko, ker sc po 21. juniju moka nc bo oddajala na sedaj veljavne izkaznice.
lj Oddaja prekajenega mesa na rumene izkaznice skupine C po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v sredo 11 no 13. junija dopoldne oddajala v cerkvi sv. Jožefa prekajeno meso na rumene izkaznice skupine C po K 3 za kg. Določa se naslednji red: Od 1 :>9—9 ure št. 1 200, od 9—V'10 ure št. 201—400, od ya10—10 ure št. 401 -600, od 10 -MiH ure št. 601 800, od '/.11 do 11 ure št. 801 -1000, od 11 1 -12 ure od št. 1001 naprej. Vsaka stranka mora prinesti poleg rumene izkaznice s črko C tudi mesno izkaznico. Rodbine do 4 oseb do 1 •_> kg, rodbine z več kot 4 osebami 1 kg. Stranke se nujno opozarjajo, da že v naprej pripravijo denar, da se z zamudnim menjavanjem ne bode tralil čas.
lj Oddaja govejega mera za uradniške skupine po znižnrd ceni. V sredo, clnc 13. junija popoldne ho mestna aprovizacija oddajala v ccvkvi sv. Jožefa za uradniške skupine goveje meso po znižani ceni in sicer za skupino I. in II. po 2 K za kg, za skupino III. po 3 K in za skupino IV. po 4 K 1 kg. Rodbino /. 2 osebama dobe 1kg, rodbine s
3,	4 in 5 osebami dobe 1 kg, rodbine s 6, 7 in 8 osebami V/-> kg, rodbine z 9 in več osebami 2 kg. Določa se naslednji red: Od Ii—4 ure dobi meso skupina I. in II, od 4—ure skupina III., od 1 :;5—j ure skupina IV. Vsaki stranki je prinesti s seboj tudi mesno nakaznico. Pripraviti jc drobiž.
lj Oddaja govejega mesa na male provizorne karte po znižani ceni. V sredo, dne 13. junija popoldne oddaja mestna aprovizacija goveje meso na male provizorne karte iz svoje mesnice v cerkvi sv. Jožefa po 2 K 1 kg. Določa se naslednji red: Od V&7 ure pridejo na vrsto izkaznice s št. 8800 -9100, od 1 j7—V28 ure izkaznice s št. 9101 do konca. Rodbine do 3 osel) dobe V2 kg, rodbine s 4 in 5 osebami % kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z 8 in 9 osebami V/4 kg, z več kot 9 osebami IV2 kg. Vsaka stranka mora poleg male provizorne karte prinesti s seboj tudi mesno nakaznico. Pripraviti je tudi drobiž.
Sladkor. Kavarnarji, ki izd"lujejo sladoled, se opozarjajo, da naj v svrho dobave sladkorja napravijo n e-k o 1 c k o v a n e prošnje in jih s potrebnimi prilogami oddajo pri mestnem magistratu.
lj Oddaja masti na rdeče izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v cerkvi sv. Jožefa (vhod pri glavnih vratih) na rdeče izkaznice, to je za stare pripadnike ubožne prehrane, mast po znižani ceni, in sicer 1 kilogram po dve kroni. — Potem jutri v sredo, dne 13. junija pridejo na vrsto rdeče izkaznice dopoldne od 8. do 9. ure št. 541—585, od 9. do 10. ure št. 586 do 630, od 10. do 11. ure št. 631—675; popoldne od 3. do 4. ure št. 676—720, od
4.	do 5. ure št. 721—765, od 5. do 6. ure št. 766 810. V č e t r t e k dne 14. junija pridejo na vrsto rdeče izkaznice dopoldne od 8. do 9. ure št. 811—855, od 9. do 10. ure št. 856—900, od 10. do 11. ure št. 901—1035, od 5. do 6. ure št. 1036—1080. V j) c t c k dne 15. junija pridejo na vrsto rdeče izkaznico dopoldne od 8. do 9. ure št. 1081—1125, od 9. do 10. ure št. 1126—1170, od 10. do 11. ure št. 1171 do 1215; popoldne od 3. do 4. ure št. od 1216 do konca. Vsaka stranka ima poleg rdeče izkaznice prinesti s seboj tudi maščobne karte. Kdor bi nc prišel ob navedenem času, ali se splol' ne ra*. na I po zgorajšnjem razporedu, sploh ne dobi špelia.
lj Presojevalnica cen v Ljubljani. Dne 8, junija 1917 ob 4. uri popoldne se je vršil v mestni posvetovalnici ustanovni zbor presojevalnice cen v Ljubljani. Zbora sc je udeležil gospod deželni predsednik grof Attems v spremstvu g. okrajnega komisarja dr. Senekoviča. Potem ko je otvoril predsednik presojevalnice gosp. dvorni svetnik Franc Trenz sejo, je pozdravil deželni predsednik zborovalce, začrtal v kratkih obrisih delokrog presojevalnice ter izrekel nado, da bo ljubljanska presojevalnica v | vsakem oziru kos svoii težki in odgovorni
nalogi. Po nagovoru gosp. deželnega predsednika so storili predpisano prisego predsednik presojevalnice, njegov namestnik g. vladni svetnik dr. Lovro Požar in vsi člani presojevalnice. Po zaprisegi je proglasil g. predsednik dvorni svetnik Trenz presoje-valnico za ustanovljeno, razpravljal nato podrobno o delokrogu presojevalnice in pozval člane, naj vestno izpolnjujejo svoje uradne dolžnosti. Končno se je spominjal predsednik v navdušenih besedah Najvišjega čuvarja vsega prava; njegove sklepne besede so izzvenele v navdušeno sprejete Slava-klice na Njegovo Veličanstvo.
lj Pozabil jo na oknu pri izdaji voznih listov »Frachtgut« reven vojak manjšo vsoto denarja in denarnico. Pošten najditelj se prosi, da isto pri omenjeni blagajni vrne.
lj Dotična oseba, ki je v torek dne 5. t. m. pobrala ključe v veži »Lenčko-ve hiše« na Sv. Petra cesti št. 29, je znana, zato je naprošena naj jih odda istotam pritličje, zadnja vrata na levo. Drugače se bo postopalo sodnim potom.
lj Izgubila se je 9. t. m. od cerkve sv. Petra do trgovine Mencinger na Sv. Petra cesti denarnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj je naprošen naj jo odda proti nagradi našemu upravništvu.
Primorske novice.
Odlikovanja na državni železnici v
področju tržaškega ravnateljstva. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči v priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom so dobili: strojni mojster Jožef Scholz; strojevodja Otokar Ružička in Karel Stumpf, kuril-nično vodstvo Gorica; prožni mojstri; Ivan Stibrič, vzdrž. oddel. Gorica; Ivan Len-ščak, Franc Mavričič in Jožef Vlah, vzdrž. oddel. Gorica; poslopni mojster Florijan Hohenberger, vzdrž. oddel. Gorica; postajni mojster Jožef Vestmer, obratno vodstvo Trst; mestni mojster Jožef Vodenak. obratni urad Trst; strojevodja Ludovik Kremžar, kurilnično vodstvo Gorica; srebrni križec na traku hrabrostne svetinje: Fran Malivrh, Jakob Pirnat in Andrej Skalar, vzdrž. odsek Gorica.
Smrtna kesa, Umrl je Josip Znidaršič, pilot pri c. kr. pomorski vladi v Trstu. — Umrla je v Herpeliah Franja Bassa, stara 32 let. — Umrl je v Rozschegg na Ogrskem Ivan Rakušček iz Kobarida. — Umrl je v Pulju vpokojeni c. kr. višji mojster v arzenalu Lovrenc Hansl.
Za druga v smrt. Iz Nelahozevesi pri Kralupu ob Vltavi (severno Prage) nam pišejo: Prijetna toplota zadnjih dni je zvabila nekaj mladeničev, da so se šli kopat. 4. junija zvečer po delu so krenili k Vltavi. Med kopanjem se je začel 161etni Vaclav Svoboda iz Nelahozevesi potapljati. Na pomoč mu je hitel, 18 letni Štefan Devetak, begunec z Vrha Sv. Mihaela (občina Opatjeselo) pri Gorici; toda rešitev se mu ni posrečila, marveč je s tovarišem vred še sam utonil. Tako je res žrtvoval življenje za druga. Čez dobro uro so našli obe trupli in ji potegnili na suho ter položili na mrtvaški oder. 7. junija, na dan sv. Rešnjega Telesa, se je vršil pogreb ob ogromni udeležbi ljudstva. Malone vsi begunci iz cele tukajšnje okolice so prišli k pogrebu ter so nazadnje zapeli ob grobu ganljivo žalostinko. Štefan Devetak svoje časno domovine ne bo več videl.
Ajdovščina., dne 6. junija. Nocojšnjo noč, nekaj pred 1. uro popolnoči, so obiskali Ajdovščino italijanski zra-koplovci. Vrgli so več bomb, toda le ona je zahtevala žrtev. V neki majhni hiši je bomba predrla streho in strop in se zarila v cementni tlak v kuhinji, ne da bi bila (Eksplodirala. Par metrov proč so spali ljudje na treh straneh poleg kuhinje — brez poškodbe! Lahov reši nas, o Gospod
Poročil se je g. Viktor Klinar, c. in kr. poročnik v rezervi, sin g. Viktorja Klinarja, c. kr. poštnega kontrolorja in voditelja poštnega urada št. 6 na Barrieri z gdč. Heleno Sorre, učiteljico v CM. šoli v Sv. Luciji-Portorose.
Zrelostni izpit. Pred c. kr. izpraše-valno komisijo na zaposlovalnem tečaju goriškili učiteljišč je napravil zrelostni izpit z odliko Franc Stiplov-šek iz Barkovelj. To je prva slovenska matura v Trstu.
Črešnje v Trstu prodajajo po 96 vinarjev kilogram. Ljudje se pri kupovanju postavljajo v vrste.
Godba graške garnizije je sedaj v Trstu, kjer prireja dobrodelne koncerte.
Županstvo Opatjeselo (Nova vas, Dol, Vrh sv. Mihaela in Lokvice) in županstvo Doberdob, sedaj v Vižmar-jih nad Ljubljano poživlja vse pregnance istega, da mu čimpreje sporo-če kolikor mogoče natančno z opustit-
! vijo vsakega pretiravanja naslednje: a) Ime, priimek in domače ime begunca; b) kraj in h. št. svojega bivališča ob mirnem času; c) število družinskih udov brez poslov; d) 1. število hlapcev, 2. dekel, 3. poslopij, 4. gospodarskih poslopij za živino, 5. za pridelke, 6. število volov, 7. krav, 8. junic in junčkov, 9. konj; 10. prešičev, 11. ovac, 12. koz, 13. kuretine, li. voz, težkih, 15. voz lahkih, 16. samokolnic, 17. strojev, 18. oral, 19. ročnega orodja.
Odlikovan Grahovčan s Tolminskega. Z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan Fran Gričar, c. kr. finančni nadpaznik.
Iz ruskega ujetništva se oglaša Hektor Devetak. Njegov naslov: Carskoje selo, gendarmskoje o'!delenije, k predaji robo-čemu vojeno-plenemu na 19. verstje.
Od laške granate je bila dne 6. junija doma v kuhinji v Šempolaju št. 11 zadeta 84 let stara užitkarica Marija Adamič. Granata je udarila v bližnji vodnjak pri hiši ter ji je kovček železa odletel v desno stran reber, ki so znatno poškodovana. Z vojaškim transportom so jo prepeljali v tukajšnjo bolnico.
Kopališče na plavanje so minuli teden otvoril i v begunskem taborišču v \Vagni.
Ogoljufane Pirank«. Te dni je prišlo v Trst par skupin Pirank s precejšnjimi novci, da bi napravile kako dobro »kupčijo«. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Kmalu je ena skupina napravila zaupno znanje z neko žensko, ki jih je peljala v neko stanovanje, kjer so jim izročili zveženj krušnih kart, za katere so plačale 1800 K. Ko so nato vse vesele prišle na cesto, sta se jim pa približala dva moška, jih robato ustavila, češ da sta policijska agenta in da vesta, da so ravnokar kupile ukradeno kruš. karte. Pozvala sta jih s seboj, jih odvedla v neko sobo in tam preiskala. Odvzela sta jim karte in več sto kron, ki so jih še imele pri sebi, nato jih pa izpustila. Ko je ženske minul prvi strah, so se domislile, da so bile dvakrat ogoljufane, in da sta bila dotična moška dogovorjena z ljudmi, kjer sta dobili karte. Šle so na policijo, ki je kmalu dognala, da je obstajala cela družba, ki je lovila žrtve in si potem delila dobiček. Aretirali so več oseb, a denarja so našli pri njih le še par sto kron. — Druga skupina je istotako napravila znanje z nekim težakom in mu zaupala svojo željo po krušnih kartah. Obljubil jim je za drugi dan dogovorjeno število ter si dal plačati v naprej polovico cene t. j. 920 K. Drugi dan so ženske zastonj čakale na svojega moža; začele so ga iskati in ga končno našle v njegovem stanovanju. Zahtevale so karte ali pa denar nazaj, a mož je prijel za revolver in jih nagnal iz stanovanja. Šle so na policijo, ki je možaka aretirala, a denar je bil že šel rakom žvižgat.
15 metrov globoko je padel v skedenj skem plavžu pri Trstu 151etni delavec Ernest Osvald in se smrtnone-varno poškodoval.
Za bol lajšajoča vribavanja naj se jemlje Fellerjev antiseptiški, bol lajšajoči rastlinski esenčm fluid z. zn. „Elza-fluid". 12 steklenic pošlje franko za K 7-32 lekarnar E. V. Feller Elzatrg št. 134 (Hrvatska). Moral bi biti vedno pri hiši. Priporoča ga mnogo zdravnikov Mnogo nad 100.000 zahvalnic.	(Vc)
Išče se samski
proti dobri plači ter hrani in stanovanju v hiši. Nastop 1. julija. Ponudbe pod »Vrtnar« št. 1437 na upravništvo »Slovenca«.
Vabilo
na
XM redni občni $bor
Zadružne tiskarne v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši
v četrtek dne 28. junija 1917 ob 4. uri popoldne v prostorih Ljudske posojilnice v Ljubljani, Miklošičeva ces-a 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnih računov in bilance za leto 1916.
3 Sklepanje o porabi čistega dobička. -I. Volitev petih članov uprav, sveta. ~>. Volitev treh članov nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Upravni svpfs
Nikakega isoboboHa
vej, nobenih 110SI brc/ spanju. „l<"ides" lajša bol pri votlih zobeh Itakor tudi l ri mijtrdovrat. revmal. zobnih bole-"ah, k.|or so odrekla v sa sredstva. Pri
*jf*i i f ,! ' euspehu denar miza ! Cena IC ••-t Bj i, Sj tube K 5-—, o tub K S-— - Ni k al. e -AiitciAl^i <,t* zobne prhlino več. Snežno bel« zobe
;le s XI KIS zobno voilo. Takojšnji učinek. Cenn a. - stekl. K 5. KEBENV, Kaschau l.puit.pr. IS-Z.i« OKr»kn.
" ® I * ®
a	lil i
i 11 lili
z mešanim blagom v mestu na deželi, s sedežem c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. okrajne sodni je in drugih uradov ter ob železnici se radi starosti in bolezni lastnika proda ali da v najem. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod št. 1396,
v večjo trgovino na deželi, zmožna slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme. Vajene strojepisja imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Prodajalka 1429« sprejema uprava Slovenca.	1429
Srbečico, potenje, V solnaarlco, hrast«, % izpuščaje, kaine j bolezni, stare rane
odpravi hilrc In sigurno

takoj na prodaj; istotam tudi več tisoč butar za kurjavo. Ljubljana, Strelišča ulica štev. 33.
HBao^r^v
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Pogačnik, 1
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
Naprodaj je
^avaj§ teletom
dobra mlekarica, sposobna tudi za vožnjo in oranje. Več se poizve.-Selo 47, pošta Moste pri Ljubljani.
iaitatskfl;
Ne umaže in no diši, Hali lonček 3 K,	w in
veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K MH.f?(f>'ill 2 navodilcm. K temu spadajoča jan-tarsko milo 4 K. — Izdeluje
Gtfo S&rador, lekarnar, Nagy KorSs M. 31.
pleskarski in likarski mojster
Uubfljaha, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna šn točna postrežba. 301
I.a britev iz srebro-jekla K 3-50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Perlekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 6, G. Ia lasestrižni aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brux št, 1755, Češko. 112
Sprejme se takoj v poduk kot
nec
deček poštenih staršev v špecerijsko trgovino J. Kušlan v Kranju.
dne 9. ob 0.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno ve<*t, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, tast in stari oč°, gn •; od
Gruden,
posestnik, ir^ovst in gostilničar
, junija nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega se vrši dne 11. junija uri iz hiše žalosti na pokopališče v Sodražici. Vinice,
dne 10. junija 1917.
Marija Gruden,
soproga.
Leo in Daniela,
vnuki.
1434
Mimfca BertoncelJ roj. Gruden, Fanči,
hčeri.
Josip Bertoncelj,
okr. živ. zdravnik, sedaj chef-zdravnik, tast.
Frančiška Pristov roj. Rabič naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo odpoklicati strica in prastrica itd., gospoda
latevia Su$
trgovca in posestnika
po dolgi, mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v starosti 72 let v boljše življenje.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 13. junija 1917 ob 9. uri dopoldne iz »Leonišča« Zaloška cesta do periferije mesta — začetek Celovške ceste in od tam na pokopališče v Begunje na Gorenjskem.
Sv. maša zadušnica se bode brala v četrtek 14 junija 1917 ob 6. uri dopoldne v župni cerkvi v Begunjah na Gorenjskem.
BBfe
, , . .'1 ■
V Ljubljani, dne 12. junija 1917
1438