s PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 219 (13.450) Trst, sobota, 23. septembra 1989 Včeraj zjutraj je vlak s polno hitrostjo trčil v avtobus z otroki V strahoviti nesreči pri Zagrebu umrlo 12 osnovnošolskih otrok Nesreči baje botrovala pretirana opreznost šoferja, ki se je v gosti megli ustavil na tračnicah - Drugih 20 otrok težje ali lažje ranjenih ZAGREB — Na nezavarovanem železniškem prehodu v Pojatnem pri Zaprešiču, nedaleč od Zagreba, se je včeraj zgodila huda nesreča, v kateri je življenje izgubilo 12 otrok, več kot 20 pa jih je bilo teže ali laže ranjenih. Do nesreče je prišlo ob 8.45 ko je vlak na progi Zagreb-Varaždin trčil v avtobus Zagorjetransa, ki je vozil otroke na izlet v bližnje Stubičke Toplice. V avtobusu je bilo 50 učencev od prvega do četrtega razreda osnovne šole Ante Kovačič iz Marije Gorice. Vseh mrtvih otrok še niso uspeli prepoznati, ranjene pa so takoj prepeljali v zagrebške bolnišnice. Kot je povedal glavni dispečer zagrebškega železniškega transporntega podjetja Vlado Štrumil, potniški vlak po nesreči ni iztiril, avtobus pa je popolnoma uničen. Nesreča se je pripetila na železniškem prehodu, označenem z znakom stop in Andrejevim križem, v gosti jutranji megli. Kot je dejal načelnik dežurne službe mestnega sekretariata za notranje zadeve Milan Dupalo, je bil avtobus, v katerega se je zaletel vlak, zadnji izmed treh avtobusov, ki so peljali otroke na izlet. Prva dva avtobusa sta prečkala železniški prehod pri kraju Pojatno, medtem ko se je voznik tretjega avtobusa Ivan Jakolič, po njegovih besedah zaustavil na prehodu preko prege. Bila pa je gosta megla. To je naredil zato, kot je dejal, da bi preveril, če je prehod varen. Medtem kot je preverjal levo stran, neka učiteljica pa desno, je pripeljal potniški vlak. Po besedah nekaterih očividcev, je vlakovodja z zvočnimi signali opozarjal, in poskušal zaustaviti vlak. (dd) V Razbitine Zagorjetransovega avtobusa, v katerem je umrlo 12 otrok IRA »proslavila« 20-letnico prihoda britanske vojske v Ulster Bombni atentat na vojašnico v Kentu enajst mrtvih in 22 ranjenih vojakov LONDON — Vojaško krilo Irske republikanske armade je prevzelo odgovornost za včerajšnji bombni atentat na vojaško glasbeno šolo v Dealu pri Doverju, kjer je izgubilo življenje 11 vojakov, enega pogrešajo, med 22 ranjenci pa jih je osem v kritičnem stanju. IRA v svojem komunikeju, ki ga je poslala nekemu dnevniku v Dublinu, navaja: »Gospa Thatcherjeva je obiskala okupirano Irsko z vojnim sporočilom, medtem ko smo si mi želeli miru. V zameno smo zato obiskali marince v Kentu, a še vedno hočemo mir, obenem hočemo, da britanska vlada zapusti našo deželo.« Thatcherjeva je bila v Ulstru 12. septembra, ko je izbruhnil škandal »črnih seznamov« katoliških skrajnežev, ki naj bi jih britanska policija izročila protestantskim polvojaškim organizacijam, ki sejejo teror med katoličani. Predsednica vlade pa tega ni omenila, pohvalila je le »njiho-v° hrabrost«. V Veliki Britaniji so vsi pričakovali, da bo Prej ali slej počilo, saj letos poteka 20 let, odkar J® London v Ulster poslal vojsko. Pred dnevi je iRA napovedala, da bo s pravim ognjemetom Praznovala to obletnico. Nadzorstvo v vojašnicah ?° okrepili, po vsem sodeč pa so pozabili na vo-laško glasbeno šolo kraljevih mornariških strelov v Dealu, kjer se uči kakih 250 kadetov od 16 do 20 let starosti. To vsaj trdijo domačini, ki navajajo, da je lahko vsakdo brez večjih težav vstopil v vojašnico. Taka malomarnost je seveda nezaslišana, saj je IRA v zadnjih 10 letih kar petkrat vzela na muho prav vojaške godbe. Da pa bi bila mera polna, je britanska protiobveščevalna služba napovedovala, da se bo kaj zgodilo prav v Kentu, kjer živi precej Ircev, ki so po rodu iz Ulstra. Do eksplozije je prišlo ob 8.27, le nekaj minut po dvigu zastave, ko se je vojaška godba vrnila v dvonastropno stavbo, da bi se godbeniki preoblekli in spili kavo. Med žrtvami torej ni kadetov, kot so to navajale prve agencijske vesti. Eksplozija je bila tako silovita, da je stavbo porušilo, eksplozivni val pa je poškodoval poslopja v razdalji 300 metrov. Med ranjenci je tudi neki 2-letni otrok, ki so ga poškodovale šipe v njegovem stanovanju več sto metrov od vojašnice. Na kraj atentata so takoj prihitele reševalne ekipe z najsodobnejšo infrardečo opremo za iskanje ranjencev pod ruševinami. Prav tej opremi se morajo številni zahvaliti, da so jih izvlekli izpod ruševin, preden je bilo prepozno. Na kraj atentata je prispel britanski obrambni minister Tom King, medtem ko so predsednico Thatcherjevo obvestili o pokolu med njenim poletom iz Tokia v Moskvo. Konec drame v Belgiji BRUSELJ — Za 10-letno Gaelle in za njeno 13-let-no sestro Francoise je sinoči v Tilffu pri Liegu končala od sobote trajajoča mora. Trojica kriminalcev ju je kot dogovorjeno včeraj izpustila. Pred tem so v zameno dobili 15 milijonov belgijskih frankov (približno milijardo lir), črn mercedes in obljubo policije, da jim ne bo preprečila bega in da jih ne bo zasledovala, dokler bo vrokah trojice mati obeh deklic, Marie Ma-deleine Jouris. Kriminalci so po osvoboditvi obeh deklic z Jouri-sovo kot talko zbežali z avtomobilom, ki jim ga je dala na razpolago prefektura v Liegu. Kot dogovorjeno so po nekaj urah žensko osvobodili nedaleč od Liega. Podobno kot dekletci je tudi njuna mati utrujena, a v dobrem zdravstvenem stanju. Trojico sedaj zasleduje belgijska žandarmerija z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kriminalci so do sedaj »zamenjali« že dva avtomobila, ki so ju odvzeli avtomobilistom. Po zadnjih vesteh so na avtocesti, ki pelje proti nizozemski meji. VIII in SKGZ o koprski televiziji Ob ustanovitvi "TeleCapodistria d.o.z." izražata UIIF in SKGZ kot organizaciji obeh narodnostnih skupnost v Jugoslaviji in v Italiji svoje zadovoljstvo in podporo rešitvi, ki presega povzročene motnje glede položaja koprske televizije in zagotavlja njeno nadaljnjo prisotnost in učinkovitost v Italiji na področju komuniciranja, programske uspešnosti in ekonomskih rezultatov. "TeleCapodistria d.o.z." v Italiji ne predstavlja novega televizijskega organizma, pač pa združuje in povezuje vse dosežene značilnosti 18-letne prisotnosti TV Koper-Capodis-tria v Italiji in na tej osnovi vse ustvarjene prednosti kot specifična komunikacija med dvema matičnima deželama in njunima narodnostnima skupnostima izven njunih meja. Z ustanovitvijo "TeleCapodistria d.o.z." je ponovno potrjeno in uveljavljeno načelo, ki sta ga obe narodnostni skupnosti sprejeli že ob ustanovitvi TV Koper-Capodistria, da le-ta predstavlja skupno obliko medsebojnega povezovanja in veze s sredinami, katerih del sta, in da v tej vlogi široko odpirata vrata v njihova širša zaledja. Uresničevanja skupnih interesov, uveljavljanje narodnosti kot subjektov lastnega razvoja in meddržavnih odnosov je prispevalo, da si je koprska televizija zagotovila domovinsko pravico v svoji matični deželi, slovenska manjšina pa v tej povezavi širši prodor svojih vprašanj in teženj na celotni italijanski prostor. Taka skupna zasnova in poslanstvo, ki ju je uspešno uresničevala koprska televizija, sta postala sestavni del novih specifičnih vidikov skupnega kulturnega prostora obeh narodnostnih skupnosti z lastnimi maticami, kakor tudi njunega ustvarjalnega deleža v medsebojnem odpiranju in pretokih med narodi, ki živijo v našem obmejnem prostoru. Slovenska manjšina v Italiji je za prodor, širitev in uspešnost poslanstva koprske TV v Italiji zagotovila potrebna vlaganja in tekoča sredstva. Z istimi nameni je v najtesnejši povezanosti s koprsko informativno dejavnostjo ustanovila televizijsko agencijo Alpe-Adria, da bi uveljavili specifično obmejno infomacijo in jo posredovali v širše zaledje. V okviru uveljavljanja skupnega kulturnega prostora je skušala zagotoviti tudi prisotnost ljubljanskega TV programa na obmejnem območju Furlanije-Julij-ske krajine vključno z Benečijo. Nova organizacijska oblika "TeleCapodistria d.o.z." ima vse možnosti, da obogati na začetku začrtane cilje obeh narodnostnih skupnosti, ki sta jih uresničevali s pomočjo možnosti televizijskega medija. Kot zlasti pomembno dejavnost velja poudariti pridobivanje skupnega dohodka na tržišču, to je uresničevanje ekonomske funkcije obeh skupnosti kot bistvenega pogoja za njun obstoj in najširše ustvarjalne dejavnosti, kar pa je tudi pogoj za obstoj že delujočih dejavnosti zlasti na področju založništva in informacije. Dejstvo, da novo družbo tvorijo trije subjekti (TV KO- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Strmoglavil vojaški »jastreb« BRNIK — Včeraj okoli enajste **re dopoldne je slab kilometer lužno od brniškega letališča strmoglavilo v gozd letalo jugoslovanskega vojaškega letalstva vrste jastreb. Pilot, 26-letni Mariborčan, {? v nesreči izgubil življenje. «nialu po nesreči, ki se je zgodila Sauio dan pred letalskim mitin-9°ni, so območje nesreče močno ^astrazili, da sta vojaški preisko-alni sodnik in namestnik tožilca uaitioteno opravila uvodni del Rfoiskave. Popoldne si je kraj ne-/oče in razbitine jastreba ogleda-a tudi posebna komisija iz Beog-*a.ua. Namestnik tožilca kapetan »Bakovič je izjavil, da bodo z re-uttati preiskave javnost seznani-■ morda pa tudi ne. izvedeli smo, da se je v času ne-ece na brniško letališče spuščalo Potniško letalo DC 10, ki je prileglo iz New Vorka. (dh) Eksplozija v tovarni petard: šest mrtvih Jutri zimski čas Kot prikazuje naša risba, bomo jutri ob 3. zjutraj, pomaknili kazalce na 2. uro, to se pravi za 60 minut nazaj. Končal se je torej poletni čas ORISTANO — Za posledicami strašne eksplozije v tovarni petard in raket za ognjemete je včeraj pri Oristanu umrlo šest oseb, dve pa se zaradi opeklin po vsem telesu borita za življenje na oddelkih za težke opekline v Catanii in Milanu. Do nesreče je prišlo v bunkerju družinske tovarne družbe Oliva fratelli. Tovarna je oddaljena približno dva kilometra od mesta Terralba pri Oristanu. Eksplozija je bila tako močna, da so jo zaznali tudi v vaseh, ki so oddaljene deset in več kilometrov, zemlja pa se je tresla kar 20 sekund. Ko so gasilci in prvi rešilci prispeli na kraj eksplozije so našli štiri zoglenela trupla. Dve žrtvi sta bila sinova lastnika Rinalda Olive, 22-letni Alberto in 19-letni Saul. Poleg njiju sta ležali še trupli delavcev Emilia Incanisa in Do-menica Melisa. Rinalda Olivo in njegovega sorodnika Umberta so z leta- lom prepeljali na zdravljenje v Rim. Rinaldo je umrl po operaciji, Umberto pa že na letalu. Zdravstveno stanje Umbertovega očeta Vittoria in delavca Antonia Pirasa pa je zelo kritično. Nesrečo je po naključju preživel Gi-anni Aramu, ki je povedal preiskovalcem, da je podjetje Oliva spoštovalo vse varnostne predpise, kot so potrdili tudi tehniki, ki so prav pred dnevi pregledali vse protipožarne in varnostne naprave. Podjetje Oliva je bilo zelo znano na Sardiniji, do danes pa niso zabeležili nikaršne nesreče na delu. Člani družine Oliva so imeli tudi navado, da niso delali skupaj, ker je bilo to manj nevarno. Aramu je priznal, da je bilo povsem neobičajno, da so bili kar v šestih v bunkerju. Po njegovem bi bili morali pripravljati nove rakete za ognjemete, preiskovalci pa menijo, da so pravkar tovorili pošiljko raket na avtomobil. Demokristjani kolebajo glede strogosti zakona Razprava o mamilih je test za trdnost vladne večine &IM - Včerajšnja kronika iz rimskih političnih kovačnic ni posebno bogata. Petek je običajno dan, ko se palače izpraznijo. Velika veža Montecitoria, stičišče vseh glavnih vesti, je bila že navsezgodaj skoraj prazna. Kljub temu pa ostane za radovedne novinarje dovolj »paše«, saj je ostalo od prekinjenih debat in sporov v parlamentu, v vladni palači, na sedežih strank in drugod še toliko nedorečenega ali nepoglobljenega, da tudi ob koncu tedna ne zmanjka besed, ki bodo v prihodnjih dneh obnovitve parlamentarne dejavnosti podžgale nove debate in spore. Eden glavnih argumentov, ki bo tudi prihodnji teden polnil časopisne stolpce, zadeva debato o boju proti mamilom. Na tem argumentu trenutno Andreotti preizkuša trdnost svoje vlade; na njem se odigrava usoda pet-strankarske večine in na njem se merijo odnosi z opozicijo. Tudi včerajšnji dan se zato ni mogel izogniti temu argumentu. Tajniki večinskih strank so sicer med predsinočnjim srečanjem v Palači Chigi zagotovili Andreottiju, da med njimi ni razhajanj glede problema mamil. Vendar eno so načelna zagotovila voditeljev, drugo pa so mnenja in zadržanja njihovih čet. Med socialističnim vladnim podpredsednikom Martellijem in predsednikom demokristjanskih senatorjev Mancinom prav gotovo ni vse idilično. Martelli je namreč prejšnje dni označil zadržanje krščansko demokratskih senatorjev za dvoumno, češ da odstopajo od dogovorjenih stališč glede kaznovanja uživalcev mamil, ki je sicer glavni element spora z opozicijo. Mancino ogorčeno zavrača te socialistične očitke in označuje Martellija za provokatorja. Sicer pa je Mancino včeraj zahteval sklicanje seje načelnikov senatnih skupin večine, da bi na miren način prerešetali morebitna odprta vprašanja v zvezi s tekstom zakonskega osnutka o mamilih. Hkrati je Mancino zahteval včeraj tudi sklicanje demokristjanskega vrha z ministrskim predsednikom Andreottijem. Med KD in PSI očitno še ni popolnega soglasja, kot naj bi zgledalo po predsinočnjim vrhom v Palači Chigi. Nesoglasja zadevajo problem kazenskih sankcij proti zasvojencem z mamili. Demokristjanski senatorji so sicer odločno proti uživanju mamil, ne strinjajo pa se z ukrepi kazenskega značaja. Celotno vprašanje je torej še odprto, čeprav je ministrski predsednik izrazil prepričanje, da bo senat vsekakor odobril takšno besedilo, ki bo popolnoma zadovoljilo vse stranke večine. Med včerajšnje zanimive vesti velja uvrstiti tudi vest, ki posredno zadeva odnose KPI-PSI in, ki prehaja iz rimske komunistične sekcije Prati, kjer so se pred dnevi sestali takoimenovani »supermiglioristi« KPI z Anto-nellom Trombadorijem na čelu in dejansko zasnovali novo strujo v KPI. To so tisti predstavniki KPI, ki zagovarjajo sodelovanje oziroma ponovno združitev s socialistično stranko. Za socialistično enotnost se zavzema tudi senator. Maurizio Ferrara, ki se omenjenega sestanka sicer ni udeležil. Ni mogoče pridigati o potrebi po alternativi, pravi Ferrara, in se nato zaganjati z vsemi silami proti socialistom. Obe stranki morata skratka poravnati spore in se s skupnimi močmi zoperstaviti demokristjanskemu sistemu oblasti. (DK) Po predhodni razpravi v parlamentu Prihodnji teden odlok o zvišanju hitrosti na cestah RIM — Ministrski svet je včeraj sklenil, da bo prihodnjo petkovo sejo posvetil gospodarskemu manevru, potem ko so finančni ministri že pripravili okvirne smernice. O njih so se družbenopolitični dejavniki že izrekli: petstrankarska večina jih je ocenila skoraj z navdušenjem, sindikalni in podjetniški krogi z nekakšno prizanesljivostjo, komunistična vlada v senci pa povsem negativno. V pričakovanju nadaljnjih reakcij so Andreotti in njegovi sprejeli vrsto drugih bolj ali manj pomembnih ukrepov. Med pomembnejše gre vsekakor prišteti odobritev zakonskega predloga o ponovnem finansiranju dotacijskega sklada za državne ustanove EFIM, IRI, ENI. Precej razprave so ministri Andreottijeve vlade posvetili novemu odloku ministra Prandinija, ki preklicuje odlok prejšnjega ministra Ferrija o omejitvi hitrosti za avtomobile na 110 km na uro. Po novem odloku bodo to mejo spet zvišali na 130. Dokončnega sklepa pa ministrski svet včeraj ni sprejel. Ministri so se dogovorili, da bodo prej počakali na mnenje parlamenta, ki bo o tem razpravljal v torek in sredo prihodnjega tedna ter dokončno odločal prihodnji petek, kar pomeni, da bi nove omejitve hitrosti morale veljati že za prihodnji konec tedna. (DK) V Ljubljani so že v teku pogovori o pripravah na spomladanske volitve LJUBLJANA — Na republiški konferenci SZDL so se včeraj zbrali podpisniki resolucije iz Cankarjevega doma, torej vseh slovenskih organizacij in zvez, ki so v zadnjem času zrasle kot gobe po dežju. Skušajo namreč ustvariti nekako koordinacijo ali, kot naj bi to imenovali »okroglo mizo«, ki naj pripravi volitve prihodnjo pomlad. Seveda so odnosi izredno zapleteni, saj nastopajo po eni plati tako močne in organizirane stranke, kot je ZKS, ali na primer Kmečka zveza, po drugi pa razna združenja, odbori in podobno, ki so alternativni, katerih volilno in organizacijsko zaledje pa je skrajno dvomljivo. Seveda ni prišlo do nobenega sporazuma in se bodo še naprej pogovarjali. Ni pa nobenega dvoma, da so soglasno podprli slovenske ustavne amandmaje, o katerih bo ponovno govor v ponedeljek na seji ustavne komisije slovenske skupščine. Tudi ustavna komisija je namreč že sestavljena po kriteriju, da so v njej vse slovenske alternativne in opo-rečniške skupine, čeprav gre pri tem predvsem za pravne in druge znanstvene strokovnjake, ki so mojstri za ustavno pravo. Ustavna komisija bo v ponedeljek ponovno pretresla vse popravke ustave, morda bo dodala še kako stilistično in podobno dopolnilo, bistvenih sprememb pa ne bo. Vnovič pa se bo razvnela debata o načinu volitev v osrednji družbenopolitični zbor, o čisti proporcionali ali drugačnih variantah. Istočasno pa po Ljubljani krožijo najrazličnejše govorice o beograjskih pritiskih, o rožljanju z orožjem, sklicanju izrednega zasedanja centralnega komiteja, ki naj bi se sestal celo v nedeljo,, in o raznih sestankih. Vendar pa hkrati prihaja zelo jasno do izraza pravilnost slovenskih načelnih stališč, da Slovenija z ničimer ne krši zvezne ustave, a je sprejemanje ustavnih določil njena nesporna ustavna pravica, da gre za umeten hrup in napad na republiko, češ da razbija Jugoslavijo. Ta hrup pa je potreben zlasti srbskemu vodstvu, da z njim prikrije lastne težave, ki nastajajo iz mnogih razlogov. Predvsem se gospodarsko stanje slabša in Srbija vedno težje prenaša lastna bremena Kosova, velikih izgubarjev, nadaljnjega centraliziranja gospodarstva. Politično se pripravlja na volitve, izvedene po starem sistemu, ko partijski birokrati nekje na skrivaj sestavljajo spiske onih, ki so jih kadrovali za posamezna mesta. Na Kosovu še vse slabša in Srbi se pospešeno izseljujejo. V takem položaju je nujen zunanji sovražnik in tokrat razlagajo srbski voditelji po raznih krajih, da je to separatistična Slovenija, ki se hoče odcepiti in razbiti Jugoslavijo. Vendar je značilno, da je včerajšnja »Borba« obtožila najvišje srbsko vodstvo, da je sprožilo polemiko in da izredno pozorno in pozitivno ocenjuje slovenske amandmaje. Se zlasti pa je značilno zniževanje temperature, ki je opazno celo v srbskem tisku, s tem pa tudi postopno popuščanje na zunaj občutenih pritiskov. V sredo bo torej ob izredni pozornosti slovenskega, jugoslovanskega pa tudi tujega tiska slovenska skupščina sprejemala novo ustavno ureditev, ki ne bo pri vseh spornih zadevah uveljavila v bistvu nič novega, bo pa pomenila resničen preobrat v političnem sistemu z uvajanjem povsem novega razmerja političnih sil in z novim korakom v liberalistični tržni gospodarski sistem. BOGO SAMSA e UIIF in SKGZ o koprski televiziji NADALJEVANJE S 1. STRANI PER -CAPODIS TRIA, AD1T, AEGIDA), ki so izraz obeh manjšin in zagotavljajo obstoj in razvoj koprske televizije v Italiji, je danes še posebej pomembno, ker se s tem znova potrjuje izključno narodnostni značaj koprske televizije. Brez te značilnosti bi bil vsak nadaljnji poskus ohranitve koprske televizije v Italiji bistveno onemogočen in celo identificiran kot poseg sosednje države v notranje zadeve svojega soseda. Začrtana rešitev z ustanovitvijo 'Tele-Capodistria d.o.z." je s stališča dolgoročne politike obeh manjšin edina možna rešitev in s tem v zvezi obe organizaciji odločno odklanjata drugačne oblike, ki bi rušile osnovna vsebinska narodnostna načela in interese. Razen tega ima prisotnost koprske televizije v Italiji še nadaljnje možnosti, da samo v tej obliki uveljavlja principe odprtosti te meje in jih celo razširja ne samo v odnosu do Italije, marveč tudi do perspektiv Evrope 1992. 'TeleCapodistria d.o.z." pomeni potemtakem novo priložnost za revitalizacijo prisotnosti koprske televizije v Italiji in v tem okviru še zlasti za ohranitev odnosov z italijanskim partnerjem, ki lahko zagotavlja vse materialne, tehnične in druge pogoje za obstoj in širitev koprskega TV signala v Italiji, s tem pa seveda tudi pridobivanje potrebnega dohodka, ki naj zadovoljuje tako potrebe TV Koper-Capodistria, italijanske na- rodnostne skupnosti in slovenske skupnosti v Italiji. V tem celovitem smislu ostajajo interesi obeh narodnostnih organizacij identični oz. se vračajo k tistim izvirnim načelom, ki so bili osnova in pogoj za nastanek koprske televizije. Kar zadeva regionalni koprski italijanski in slovenski TV program (Nanos 27 kanal), obe organizaciji sodita, da je njegova funkcija življenjskega pomena za obe narodnosti in da ostaja nujna sestavina položaja in odnosov na obeh straneh meje, še nadalje mu je treba po-sevečati vso skrb in mu vsebinsko zagotavljati večjo prodornost in uspešnost. V tem smislu naj poslovnost 'TeleCapodistria d.o.z." omogoča potrebna sredstva za obnovo dejavnosti agencije Alpe-Adria in postavitev pretvorniške mreže ter dopisništva v Istri in Kvarner-ju, in s tem zagotovi celovitost televizijskega informativnega sistema na obmejnem območju in širše. Po drugi strani pa niso nič manj pomembni tudi razlogi, zaradi katerih naj RTV Ljubljana zagotovi TV Kopru-Capo-distria dosedanji status in pogoje za uresničevanje v perspektivi še pomembnejše funkcije njenega primarnega programa. Unione degli italiani dellTstria e di Flume Silvano Sau Slovenska kulturno-gospodarska zveza Klavdij Palčič Predsednik vlade Markovič na zagrebškem velesejmu Iz krize samo s spremembo sistema ZAGREB Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič se je včeraj na zagrebškem mednarodnem velesejmu sestal z okoli 200 jugoslovanskimi gospodarstveniki, predstavniki zbornic in drugih gospodarskih ustanov iz vse države. Odločno je zagovarjal vladno tržno in politično demokratično usmeritev. »Iz krize ne moremo več s korekcijo sistema,« je poudaril Markovič, »temveč moramo sistem popolnoma spremeniti.« Izredno pozitivno je ocenil nekatere prve dosežke reformskih ukrepov. Vlada je liberalizirala 86% cen in 87% uvoza. Proizvodnja še vedno narašča, vendar bo nujno padla zaradi nekaterih ukrepov. Izvoz na konvertibilni trg je narasel za 9,1%. Kljub liberalizaciji in večjemu uvozu so se devizne rezerve povečale in znašajo že 5 milijard 150 milijonov dolarjev. V osmih mesecih je Jugoslavija plačala 2,3 milijarde dolarjev obresti in glavnice od posojil. Take zmogljivosti Jugoslavija še nikoli ni imela, to kaže tudi odlična založenost trga, na njem se pojavljajo novi izdelki, ki jih prej ni bilo. Naraščajo realni dohodki, ki so nad realno produktivnostjo. Prihaja do resnih sprememb gospodarske strukture, saj podjetja prestrukturirajo proizvodnjo in začel se je proces ustvarjanja majhnih podjetij. Še vedno je glavni problem inflacija, ki ima tudi psihološko negativno plat. Predvsem je treba analizirati realno stanje, oceniti izgube v bančnem sistemu, jih pokriti in poiskati realne vire za njihovo sanacijo. Podjetja se morajo prilagoditi tržnim pogojem, kar pa zahteva večjo" učinkovitost in produktivnost. Z vsem tem bo mogoče ustaviti rast inflacije in preiti k novi fazi njenega zniževanja. Značilno in izredno zanimivo je, da so podjetniki iz vse Jugoslavije v peturni razpravi podprli pred- sednika izvršnega sveta, ki je s seboj pripeljal pol vlade, in da skoraj ni bilo resnih pripomb. Se najbolj pesimistično je bil razpoložen predstavnik »Crvene zastave«, ki je protestiral proti sproščanju uvoza avtomobilov. Vendar je bil to osamljen glas. Predsednik zvezne gospodarske zbornice Milan Pavič pa je poudaril, da je to že peti razgovor najvišjih predstavnikov zveznega izvršnega sveta z gospodarstveniki v sedanjih šestih mesecih in da gospodarstveniki podpirajo njena prizadevanja. Iz Amerike poročajo, da so se pričela pogajanja med Mednarodnim monetarnim skladom in jugoslovansko vlado o obnovi pogodbe za reševanje dolgov. Sklad je izredno pozitivno ocenil zadnje ukrepe jugoslovanske zvezne vlade, izrazil pa je pričakovanje, da jih bodo politično podprli in izpeljali, (bs) Nesprejemljivi pritiski KOPER — Skupnost Italijanov ' Antonio Gramsci" in koprska sekcija "Skupine 88" izražata polno odločnemu in razumnemu ravnanju republiškega političnega vodstva ob nesprejemljivem stopnjevanju političnih pritiskov na Slovenijo z unitarističnih in centralističnih pozicij z namenom, da prisilijo Slovenijo k poslušnosti v okviru federacije. Amandmaji k republiški ustavi, ki jih je državno pred-sestvo tako grobo oklevetalo, niso nič drugega kot republiške suverenosti, ki jo velja spoštovati in upoštevati kot conditio sine qua non v obstoju, prenovi in razvoju zasnove federacije v skupni državi. Zato izražamo polno zaupanje v sprejem amandmajev v republiški skupščini in obenem še kako upravičeno potrebo, da se o tem občani izrečejo na referendumu. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Morite d’oro 332 (Dolga krona) Tel,:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH DUkE grandi marche od 9. do 13. in od 15. do 19. Poziv parlamentarcev FJK ministru za prevoze in predsedniku vlade Blagovni promet proti Avstriji preusmeriti v intermodalni sistem voda-cesta-železnica Pomoč EFTA Jugoslaviji ZAGREB — Na jubilejnem, 80. jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu prihaja vsak dan bolj do izraza zanimanje zahodnih gospodarskih organizmov za napore Jugoslavije, da se izvleče iz težav, in za njena tržno usmerjena prizadevanja. Namestnik generalnega sekretarja Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) Olof Johansson je ob ogledu paviljona, v katerem razstavlja šest članic tega organizma - Avstrija in Finska z uradnim kolektivnim stan-dom, Islandija, Norveška, Švedska in Švica pa s poedinimi razstavami - izrecno poudaril pomen nedavnega zasedanja vzajemne mešane komisije, ki je bil na jugoslovanskih tleh, in naglasil, da želi EFTA stvarno prispevati h gospodarskemu razvoju Jugoslavije oziroma k uspešni izpeljavi njenih reform. Ne samo, članice EFTA nameravajo tudi ustanoviti poseben sklad za pomoč k razvoju jugoslovanske industrije; končno odločitev o tem bodo sprejeli na ministrskem sestanku, ki bo novembra letos v Ženevi. Države EFTA bodo leta 1992 skupaj z Evropsko gospodarsko skupnostjo zasnovale novo, Združeno Evropo, kamor si želi seveda tudi Jugoslavija, ki ima že zdaj obsežne trgovinske in siceršnje gospodarske odnose z ES. V prvi polovici tega leta je na pr. evropska dvanajsterica vsrkala kar 40% vsega jugoslovanskega izvoza. TRST, VIDEM — Državni poslanci iz Furla-nije-Julijske krajine Renzo Pascolat (KPI), Danilo Bertoli (KD) in Gabriele Renzulli (PSI) so naslovili ministru za prevoze Berniniju in predsedniku vlade Andreottiju vprašanje glede pomanjkljivih železniških zvez za tovorni promet z Avstrijo. Po dogovoru med Rimom in Dunajem o pomnožitvi dovoljenj za tranzit italijanskih tovornjakov čez avstrijsko ozemlje, ki je prekinil paralizo na mejnih prehodih, zaradi katere je gospodarstvo (na obeh straneh) utrpelo precejšnjo škodo, so parlamentarci mnenja, da problem vseeno še ni rešen in tudi ne bo tako kmalu. Avstrija, pravijo, nevarno koleba med uradnim razglašanjem, da bi se rada povezala z Evropsko skupnostjo, in občasno prakso nacionalnega (pangermanskega?) zapiranja vase, ki se odraža tudi v podrobnih in nevšeč-nih kontrolah pri maloobmejnem prometu med Koroško in FJK. Parlamentarci pozivajo vlado, naj utrdi po-gajalno moč Italije nasproti Avstriji tako na dvostranski ravni kot na ravni E G S. V prvi vrsti je treba diverzificirati težki tovorni promet proti Avstriji, ki se v razmerju kar 80% razvija po cesti; seveda tako, da se en njegov del preusmeri na železnico (kakor zahteva Avstrija). Na ta način bi vozlišče med prometnimi tokovi sever-jug in zahod-vzhod, ki tiči zdaj na avstrijskih tleh, pomaknili krepko niže. Priporočilo v tem pogledu je prišlo že z junijskega posveta o italijansko-avstrijskih odnosih, vendar zaman. Toda to bo mogoče samo z ureditvijo vseh ustreznih infrastruktur, začenši z izgotovitvijo tovorne ranžirne postaje v Červinjanu, za katero je naenkrat zmanjkalo denarja, in seveda s podvojitvijo tabeljske železnice. Obenem naj se v sklopu programov, ki jih predvideva 2. člen "zakona o obmejnih območjih" (zdaj v proračunski komisiji senata), osnuje projekt za povezavo med padsko vodno potjo, beneškim jn tržaškim pristaniščem, ranžirno postajo v Červinjanu, železniško progo do Trbiža in - v Avstriji - do Linza, ter nazadnje z donavsko vodno prometnico; vse to bi pomenilo tudi protiutež severnoevropskemu pristaniškemu sistemu ob Severnem morju. Država naj torej nemudoma poišče finančna sredstva za uresničitev gornjega, drugače bo res ostala na robu evropskih dogajanj. D. G. Spodbudno delovanje Zveze slovenskih zadrug na Koroškem CELOVEC — Občni zbor Zveze slovenskih zadrug na Koroškem je pokazal, da se za to bančno-blagovno zadružno organizacijo končuje obdobje suhih let, ki je nastalo predvsem zaradi nepravilnosti in izgub v boroveljski posojilnici. Zveza zadrug zajema devet kreditnih, osem blagovnih in eno živinorejsko zadrugo z 31 podružnicami, razen tega je Zveza soudeležena v 12 proizvodnih in zunanjetrgovinskih podjetjih. Lani se je bilančna vsota zvišala za šestino na 1,3 milijarde šilingov. V poslovnem letu 1988 so imeli 14,6 milijona čistega dobička ali 13% več kot leto dni prej. Z dobičkom bodo krili dolg iz prejšnjih let, preostale 3 milijone pa bodo pokrili s sredstvi iz letošnjega dobička. Dobro so poslovali tudi pri vlogah, ki so narasle za 17,7% in še rastejo. Letos so pomnožili tudi izdajanje kreditov. Šibka točka je še dalje blagovni sektor, zadru-ge-marketi: promet je glede na lansko leto domala nespremenjen. Tako so leto končali s 3 milijoni šilingov zgube. Ob tem so na občnem zboru zavrnili predloge, naj bi zaradi rentabilnosti ukinili samostojnost nekaterih posojilnic oz. zadrug. Zveza slovenskih zadrug ima 6000 članov, 240 neplačanih funkcionarjev in 250 zaposlenih. (J. Š.) Italijanski mogotci še daleč za svetovnimi bogatini V preteklih dneh so objavili podatke o prijavi dohodkov italijanskih senatorjev. Na prvem mestu je Guido Rossi, ki je prijavil milijardo 157 milijonov lir, a na drugem minister Guido Carli, ki je prijavil kar 27 milijonov manj. Za vsakdanje življenje so to kar dobri dohodki, ni kaj reči, vendar ne zadostujejo, da bi prišli v seznam najbogatejših oseb na svetu. Ta specifični, četudi neuradni klub sprejme v svoje vrste le osebe z premoženjem iznad milijarde dolarjev. Teh je baje danes na svetu le (ali kar) 157. Njihovo premoženje je izračunano na podlagi razpoložljivih sredstev, imovine, delnic ipd. na dan 17. julija letos. Mnogi bi lahko oporekali tej analizi, menimo pa, da resnica ni prav daleč od navedenih podatkov. Na prvem mestu je 34-letni Hassanal Bol-kian, 29. sultan Bruneia, severnega dela otoka Borneo. Lahko bi rekli, da je že težko izslediti to državico, vendar je tu v eni družini zbrano največje svetovno bogastvo. Država je zares nerazvita, ima pa ogromno surove nafte in vsi vrelci so last sultanove družine. In morda prav iz istih razlogov (nafta) je družina Saud, vladujoča v Savdski Arabiji, druga na lestvici z 18 milijardami. Normalno je, da sta obe družini dobro naložili dohodke iz črpališč nafte v druge, danes donosnejše posle. Njihovi gospodarski svetovalci so poskrbeli za porazdelitev naložb, da se ne bi znašli v morebitni svetovni krizi. Na tretjem mestu je družina Mars iz ZDA, ki je ustvarila svoje bogatvo 12,5 milijarde s prehrambeno industrijo. O njej ne vemo skoraj ničesar, saj je izredno zapeta, o njenih proizvodih pa govori ves svet, saj porabi kar 300 mil. dolarjev letno za ekonomsko propagando. Na četrtem mestu je prva evropska osebnost -kraljica Elizabeta 11., ki je zbrala 10,9 milijarde dolarjev. Gre za nepremičnine pa tudi za kopico delnic, katerih vrednost je lani narasla za 25%; visoko je ocenjena tudi njena zbirka umetnin. Tudi nizozemska kraljica Beatrix spada v ta "klan" s 4,4 milijarde, ki izvirajo v glavnem iz delnic petrolejske družbe Royal Dutch Shell. Najbogatejša Zahodna Nemka je Johanna Quandt, ki ima 60% delnic BMW in udeležbo v vsaj 100 drugih industrijah. Ženske so torej krepko zastopane na lestvici najbogatejših. Zanimivo je, da je najbogatejši Japonec Kenkic-hi Nakajima (3,4 milijarde), lastnik podjetja Heiwa -"mir". Izdeluje igrače (a ne orožja), saj pravi da taka proizvodnja ne škoduje nobenemu. Pričakovali bi, da na Japonskem prednjačijo tovarnarji elektronike ali motorjev, dejstvo pa je, da je njihov kapital dokaj porazdeljen. V klubu so tudi štiri italijanske družine. Na prvem mestu je Silvio Berlusconi (2,8 milijarde). Njegovo bogastvo je koncentrirano v finančni družbi Fininvest, ki nadzoruje tri privatne TV mreže, 70% veleblagovnic Standa, časopise in podobno. Berlusconi je začel svojo samostojno pot kot pevec v nočnih lokalih in na križarjenjih! Sledi Gianni Agnelli z družino (1,7 milijarde), ki je ni treba predstavljati. Na tretjem mestu je Raul Gardini (1,4 milijarde). Njegova družba Ferruzzi je soudeležena na raznih področjih od prehrane do gradbeništva, od cementa do zavarovalnic. Četrta pa je družina Benetton (1,3 milijarde), ki je dobro zastopana s svojo ponudbo tudi v naših krajih, (mž) M Bariča Agricola 1 Kmečka banka Gorica NAJBOUŠl POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE P TRŽAŠKA BORZA P P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P 19.9. 22.9. 19.9. 22.9. 22.9. spr. % 22.9. spr. % 9»adne kotacije Generali............. Uoyd L|oyd risp........... Ras Ras risp............. Sai ................. risp............. ^ontedison ........... Montedison risp....... Rirelli £!re"i risp.:::::::::: 'relli risp. nc .... 5>nia i"ia rišp/:::::::::: nnia risp. nc......... mnascente............. [jjiascente priv...... ""rascente risp....... Premuda .............. S|pmuda risp.......... i,p risp/ 8astog; c°mau 46200 45650 19400 19200 10800 11010 31200 31000 13900 13700 20750 20450 8750 8750 2406 2391 1315 1301 3790 3730 3760 3700 2500 2540 3360 3365 3400 3400 1735 1750 7370 7670 3740 3790 3550 3570 1940 1920 1250 1250 3677 3610 2680 2730 410 419 4235 4190 Fidis........................ 8520 8360 Gerolimich.................... 130 134 Gerolimich risp............... 91 92 SME ......................... 4180 4090 Štet......................... 4885 4910 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3880 3900 Tripcovich .................. 9350 9300 Tripcovich risp. nc.......... 3600 3680 Alt. Immobiliari ............ 4735 4750 FIAT ....................... 11680 11663 FIAT priv.................... 7446 7400 FIAT risp.................... 7170 7130 Gilardini.................... 5750 5680 Gilardini risp............... 3900 3820 Dalmine ..................... 360 360 Marzotto.................... 8510 8300 Marzotto risp............... 8690 8360 Marzotto risp. nc........... 6850 6650 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U.................... 810 810 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 10800 12500 VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ... 98,60 — BTP maj 1990 ................ 98,60 +0,05 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,30 —0,05 ZAKLADNIŽKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... 99,95 +0,10 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,40 —0,10 CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,95 —0,15 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,25 —0,44 CCT ECU 1985/93 9% .... 98,00 —0,46 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,25 —0,50 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,50 +0,10 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 101,10 —0,20 CCT april 1992 10%........... 95,55 —0,05 CCT julij 1992 IND........... 97,65 — CCT januar 1991 IND........ 99,50 — CCT julij 1993 IND........... 98,15 —0,05 CCT december 1990 IND . . 101,10 + 0,05 CCT februar 1991 IND .... 100,70 — CCT februar 1997 IND .... 92,85 — CCT junij 1993 CV IND 96,05 — CCT marec 1991 IND 99,45 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,45 + 0,16 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,65 + 0,05 CCT avgust 1992 IND 98,10 + 0,15 CCT avgust 1993 IND 98,50 + 0,05 CCT avgust 1990 IND 99,70 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 99,90 + 0,05 CCT avgust 1995 IND 93,90 — CCT avgust 1996 IND 92,65 —0,11 CCT april 1991 IND 100,35 —0,05 CCT april 1995 IND 92,50 + 0,11 CCT april 1996 IND 92,75 — CCT december 1990 IND . . 101,10 + 0,05 CCT december 1991 IND . . 100,00 + 0,05 CCT december 1995 IND . . 94,15 — CCT december 1996 IND . . 93,90 + 0,11 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE __________________22.9. spr. % JViLSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Ctoni....................... 115™ 7- +0- *AVARovalsTVO - BANČNIŠTVO______________ A|leanZa Ass............... 44490 +0,62 Assi^i29 Ass' risP- P°r__ 39110 Auson'9.................... 16140 +1'51 Latin''® ................... 2220 +0,41 Gene9 Asa-°rd.............. 16150 +1'57 ■talia ? 1 Ass............. 45510 +0,69 Abeiii S 1000 ............. 13250 +2,08 La p°®d|aria spa.......... 61500 Lloyd7'dente .............. 25000 +2,04 RAs/tatico ............... 19200 +0,52 Ras r-9z' ................ 30830 +2,43 Tor0 o port................ 13700 +0,74 LiniPo|rd.................. 22750 +0,46 Banc° 5riv' ............... 18800 +1,42 BanCo Italiana .... 5495 +0,48 Čredi, Roma ................ 2362 +1,81 ln,erb=„tallano ............ 2850 +1,28 Mopioh® priv............... 61000 +1,50 anca................ 28780 +1,70 r^^A-INDUSTRiJA - CEMENT_________________ VEsplUr9° ord.............. 16840 +1,45 ^Ofidari S°................ 25900 +2,78 ^0nd9d°r! ................. 33510 —0,56 Po|iqrafT pnv.............. 27350 —1,65 Cern ®!: Editoriale......... 5928 + 0,20 tlr .................. 3600 +1,69 22.9. spr. % Italcementi . . 133500 + 4,05 Bastogi Unicem 27150 —0,27 Bonifiche Siele Unicem risp 14600 —1,35 Bonifiche Siele risp CIR - Comp. Ind. Riunite . . KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI CIR risp Cofide Calp 4289 + 1,16 Comau Finanziaria Fidenza Vetrar 1000 . . . 8580 + 0,95 Editoriale SpA Italgas 2740 +1,59 Euromobiliare Mira Lanza 58050 + 0,09 Ferruzzi Agric Montedison 1000 2380 + 0,21 Fidis Montefibre 1649 + 1,79 Pirelli 3710 —0,27 Pirelli risp 3690 —1,73 Fiscambi Holding Recordati ord 12955 + 0,43 Fiscambi risp Saffa 11351 + 0,45 Fornara Siossigeno 45400 —0,20 Snia BPD 3333 —0,06 Gemina Snia Fibre 1950 + 0,52 Gemina risp Snia Tecnopolimeri .... 7890 —0,57 Gerolimich Gerolimich risp. port TRGOVINA - KOMUNIKACIJE IFI priv Rinascente 7785 + 2,17 IFIL fraz Standa 33600 + 1,51 IFIL risp. port. fraz Standa risp. port 13110 + 3,15 Italmobiliare Alitalia cat. A 2501 + 0,36 Pirelli & C Alitalia priv 1998 —0,15 Riva Finanziaria Italcable 15511 + 0,79 Sabaudia Finanziaria . . . . SIP 3585 + 0,70 Saubaudia risp. nc SIP risp. port 2671 + 0,94 Saes Sirti 11205 + 2,33 SME SMI Metalli ELEKTROTEHNIKA - FINANCE SMI Metalli risp Ansaldo Trasporti 5638 + 0,50 Štet Tecnomasio 3315 + 0,30 Štet risp. port 22.9. spr. % 22.9. spr. % 418 + 1,27 Tripcovich 9290 —0,11 37550 + 1,05 Tripcovich risp. nc 3680 + 0,82 10060 + 1,31 5800 + 0,69 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO 5870 5150 4180 nnnn + 0,86 + 1,00 + 1,70 Attiv. Immobiliari 4742 + 0,89 Calcestruzzi Cogefar 18790 6750 + 0,75 + 0,45 2250 1535 8400 2725 6200 + 0,67 —0,07 + 1,63 + 1,11 + 0,65 Del Favero 6030 + 0,84 Grassetto SpA IMM Metanopoli Risanamento Napol! . . . Vianini 15195 1490 35000 3976 —0,03 —1,41 + 0,40 6799 2280 —0,01 —0,22 + 0,79 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA 3326 Aeritalia ord 3710 — 23500 + 0,43 Danieli & C 8880 —1,33 2499 + 2.84 Data Consyst 13240 + 0,61 2455 + 2,08 Fiar SpA 24900 —0,80 129,50 —0,38 Fiat 11622 + 0,19 92 + 1,94 Fiat priv 7380 —0,14 26330 + 0,69 Fiat risp 7130 —0,56 7200 + 2,71 Franco Toši . 30300 — 3401 + 0,62 Gilardini 5660 + 1,63 203000 + 1,75 Magneti Marelli 2217 + 0,32 9415 + 0,11 Merloni 3100 —1,43 9310 + 0,11 Necchi ord 3600 —5,10 — — Olivetti ord 8701 —0,22 — — Olivetti priv 5690 + 1,23 3551 + 0,28 Pininfarina 13430 + 0,15 4295 + 5,92 Rodriguez SpA 9750 —2,01 1510 — Safilo 9960 + 0,30 1135 —1,39 Safilo risp 9960 + 0,30 5170 —0,58 Saipem 2549 —4,17 4820 + 0.94 Saipem risp 2545 —2,86 3860 + 0,13 Teknecomp 1436 —0,07 22.9. spr. % CCT februar 1991 IND 100,70 — CCT februar 1992 IND 98,00 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,20 —0,05 CCT februar 1996 IND .... 93,55 —0.16 CCT februar 1997 IND 92,85 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,15 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,30 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,00 CCT januar 1991 IND 100,90 —0,10 CCT januar 1992 IND 99,15 + 0,10 CCT januar 1992 11% 98,50 + 0,10 CCT januar 1993 IND — — CCT januar 1996 CV IND . . 95,00 —2,06 CCT januar 1997 IND 93,10 — CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 93,80 + 0,11 CCT julij 1990 IND 99,75 — CCT julij 1991 IND 100,10 + 0,05 CCT julij 1995 IND 94,55 — CCT julij 1996 IND 94,05 + 0,05 CCT maj 1991 IND 100,40 — CCT maj 1992 IND 97,45 + 0,05 CCT maj 1995 IND 92,65 —0,05 CCT maj 1996 IND 93,20 — CCT maj 1997 IND 93,30 — CCT marec 1991 IND 100,10 — CCT marec 1995 IND 92,55 — CCT marec 1996 IND 92,80 —0,11 CCT marec 1997 IND 93,20 + 0,05 CCT nov. 1990 IND 99,75 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,10 — CCT nov. 1991 IND 100,15 + 0,05 CCT nov. 1992 IND 97,65 + 0,05 CCT nov. 1995 IND 94,25 + 0,05 CCT nov. 1996 IND 93,50 — CCT oktober 1993 IND ... . 97,60 —0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,70 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,05 + 0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 94,35 — CCT oktober 1996 IND 93,40 + 0,05 CCT sep. 1990 IND : 99,65 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 99,90 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 93,80 — CCT sep. 1996 IND 92,90 + 0,05 CTS marec 1994 IND 73,75 — CTS april 1994 IND 73,70 + 0,14 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 100,00 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 102,80 . — RENDITA — 35 5% 72.15 Na oktobrskih občinskih volitvah Miljska Lista Frausin bo prva na glasovnici Simbol Liste Frausin bo na prvem mestu glasovnice na oktobrskih občinskih volitvah v Miljah. Komunistični aktivisti so tudi tokrat, kot že v tradiciji, v jutranjih urah prvi prečkali prag miljskega županstva in izročili v tajništvu kandidatno listo, ki jo odpira dosedanji župan, neodvisni Claudio Mutton, ostali kandidati pa so razporejeni po abecednem redu. Čas za predložitev list formalno zapade v sredo zvečer, nakar se bo uradno pričela volilna kampanja. Socialisti in socialdemokrati že napovedujejo skupno listo, ki jo bosta odprla nekdanji podžupan in trenutno predsednik Krajevne zdravstvene enote Jacopo Rossini (PSI) in socialdemokrat Aldo Derin, ki je bil svoj-čas za eno noč tudi miljski župan, izvoljen pa z odločilnim glasom MSI in je zaradi tega tudi takoj odstopil. Ni pa izključeno, da bo svoj simbol predložila tudi Slovenska skupnost, ki je na dosedanjih občinskih volitvah pozivala svoje miljske pristaše, naj glasujejo Listo Frausin oziroma naj oddajo preferenco kandidatom slovenske narodnosti na tej listi, ki so uživali podporo domačega slovenskega kulturnega društva. Slovenska skupnost se je s pokrajinskim tajnikom Mirom Oppeltom neformalno zavzemala, da bi med kandidate uvrstili tudi domačega predstavnika lipove vejice Danila Savrona, pogajanja, če jih lahko tako imenujemo, pa niso obrodila konkretnih sadov, čeprav sta, kot kaže, obe strani v začetku pokazali precejšnjo dobro voljo za sporazum, nato pa je prišlo do zapletov in nesoglasij. Zadnja beseda pripada vsekakor sedaj pokrajinskemu vodstvu SSk, ki je na sinočnjem zasedanju proučilo položaj v Miljah in vzelo resnov poštev tudi možnost predložitve liste s simbolom lipove vejice. Med tridesetimi kandidati Liste Frausin so, kot znano, tudi štirje Slovenci in sicer Korado Švab kot glavni kandidat Društva Slovencev miljske občine ter Slavica Barut, Damiana Colarich in Boris Gruden. Na občinskih volitvah pred štirimi leti so bili v miljski občinski svet izvoljeni Slovenci Kiljan Ferlu-ga, Jurij Vodopivec in pokojni Peter Viola. Na volitvah, ki bodo 22. in 23. oktobra, bosta skoraj gotovo sodelovali dve zeleni listi, ki sta že sedaj precej polemični med sabo. Zeleni se tudi v Miljah, podobno kot na občinskih volitvah v Rimu, prepirajo za simbol smejočega se sonca, ki je mednarodni simbol naravovarstvenikov in ki ga tudi pri nas volilci dobro poznajo. Pobudo za listo »Zeleni v Miljah« so dali krajevni zeleni, ki uživajo posredno podporo večine tržaških naravovarstvenih organizacij (posebno Svetovnega sklada za naravo WWF in Lige za okolje) in tudi deželnega svetovalca Zelene liste Andrea Weh-renfenniga. Nosilka te liste, ki je formalno niso še predložili, bo Gabriella Lenardon. Za drugo zeleno listo pa se poteguje ustanovitelj in vodja tržaške Zelene alternativne liste, tržaški občinski svetovalec Maurizio Bekar, ki je včeraj začel zbirati podpise za morebitno predložitev seznama kandidatov, med katerimi bodo gotovo pokrajinski svetovalec Alessandro Capuzzo, fizik in aktivist v katoliških organizacijah Luciano Benini ter bivši sindikalist zdravstvenega sektorja UIL Diego Rota. Nekateri pristaši tega gibanja so bolj ali manj tesno povezani z deželnim svetovalcem zelenih s simbolom marjetice Vivia-nom, ki sedaj podpira deželno programsko večino. Predsednik pokrajinske sekcije združenja »Italia Nostra« arhitekt Pietro Cordara, ki je tudi neodvisni pokrajinski svetovalec KPI, pa je med kandidati Liste Frau- sin' S. T. O okvirnem načrtu so razpravljali včeraj na Občini Mestni park prvi korak h globalnemu načrtovanju nove podobe našega mesta Občino Trst čaka v prihodnjih mesecih nadvse težka naloga, da načrtuje novo obličje mesta, ki mora biti pripravljeno na nove politične in gospodarske izzive (na meji med dvema svetovoma, kot večkrat pravimo) in ki mora odgovarjati predvsem potrebam prebivalstva po boljši kakovosti življenja. Na novo narisati podobo mesta bo res težavna zadeva, zlasti zato, ker je Trst trenutno na robu kolapsa: promet je v mestu kljub ' poskusnemu" zaprtju središča čedalje neznosnejši, prav tako obstajajo veliki problemi s cestnimi povezavami (hitra cesta je pod vsako kritiko in že sedaj hitijo popravljati zgrajene odseke), nekateri predmestni predeli so zaradi pomanjkanja naj nuj -neših storitev podobni prenočevalni-cam, ponekod pa smo bili priča "divji" urbanizaciji, ki ni upoštevala zgodovinskih in naravnih značilnosti mesta. Za vse to je bilo seveda krivo pomanjkanje globalnega načrtovanja urbanističnih in drugih posegov. Občinska uprava pa se sedaj po dolgem oklevanju končno loteva te kom- pleksne tematike in se pripravlja na splošno varianto občinskega regulacijskega načrta, ki bi morala zaobjeti vse te probleme. Prvi načrt, ki bo prispeval k oblikovanju splošne variante zadeva mestne parke, mestno opremo in kolesarske steze (gre sicer za štiri ločene sklepe), o katerih je včeraj razpravljala šesta svetovalska komisija in ki jih bo verjetno že v ponedeljek vzel v pretres občinski svet. Občinska uprava je že pred meseci naročila arhitektinji Gigetti Tamaro okvirni načrt za mestni park. Načrt je v komisiji žel odobravanje skoraj vseh svetovalcev, ki so predlagali, da bi tudi v pričakovanju novega regulacijskega načrta upoštevali njegove smernice (podrobnostni načrt za mestni park pa bodo lahko sestavili šele z novim regulacijskim načrtom). Zadnjo besedo o okvirnem načrtu bo v prihodnjih tednih izrekel občinski svet. Izraz "mestni park" zaobjema vse mestne zelene površine, posamezne zelenice ter vrtove in parke ob mes- tnem obrobju, ki bi jih bilo treba očistiti in urediti, ovrednotiti značilne rastline ter tiste kraje, ki imajo še iz preteklosti pomembno družbeno vlogo (Drevored XX. septembra na primer je v zgornjem delu postal parkirišče in je tako izgubil svojo prvenstveno vlogo "promenade j. V "mestnem parku" naj bi nastavili klopce, primerne lampijončke, pipe s pitno vodo, uredili naj bi trim in kolesarske steze in vse, kar spada zraven. Vse to bo seveda mogoče le s primernim globalnim načrtovanjem mesta: če bo Drevored XX. septembra postal ponovno promenada, bo treba namreč poskrbeti za parkirišča za tamkajšnje prebivalce. Okvirni načrt jemlje torej v poštev vse zelene površine, ki bi z ureditvijo novih zelenic segale vse do mestnega jedra. Tako bi na primer Bošket povezali z Drevoredom XX. septembra, zelena pot pa bi se nato vila do Trga San Giovanni in cerkve sv. Antona, kjer bi uredili cono za pešce (cerkev naj bi sicer ovrednotili tudi z novim "bazenom", ki ga bodo začeli graditi v kratkem, in skrbnejšo arhitekturno opremo). Druge zelene otoke bi uredili še pri Marsovem polju, pri Monte-bellu, v parku bivše umobolnice, v Rojanu in Barkovljah, pri železniški postaji, kjer bi med Trgom Liberta in starim pristaniščem uredili pravcat park, medtem ko bi pri Sv. Jakobu izboljšali vsaj tiste borne zelene površine, ki že obstajajo (na sliki Davorina Križmančiča nanovo urejen, a že propadajoč vrt v Ul. Montecchi). V tem okviru bi uredili tudi kolesarske steze, za katere je okvirni načrt pripravil arhitekt Giovanni Franzil in ki bi iz mesta peljale skoraj v vse smeri. Kot rečeno, trenutno gre samo za okvirni načrt, katerega uprava ni niti primorana upoštevati. Upati je le, da se vse ne bo omejilo na posamezne, ločene posege, ki bi samo še poslabšali sedanjo razdrobljenost, in da se bo uprava pred definitivnim načrtom soočila tudi s prebivalstvom in upoštevala njegove ugovore in zahteve, (bg) CGIL poziva tajništva strank, naj se dogovorijo o novem vodstvu Nevzdržen položaj v ACT Tržaško konzorcialno podjetje za prevoze ACT je zabredlo v globoko krizo, ki ji ni videti izhoda, dokler se večinske stranke ne bodo dogovorile za obnovo upravnega vrha te tako pomembne ustanove. Še do pred nekaj leti je ACT veljalo za eno najbolj učinkovitih in upravno zanesljivih podjetij javnega prevoza, danes pa je situacija povsem drugačna. Mandat sedanjega upravnega odbora (ki ga sestavlja samo pet od sedmih članov, kajti eden je umrl, drugi je odstopil in nista bila nikoli zamenjana) je zapadel že pred tremi leti in od takrat odbor dela v režimu tako imenovane "prorogatio". Upravitelji so torej prisiljeni delati v skrajno negotovem položaju, ko dan za dnem čakajo, da jih bodo zamenjali ali potrdili, kar seveda nikakor ne prispeva k učinkovitosti njihovega dela. Na ta nevzdržni položaj opozarja v dolgi tiskovni noti Federacija delavcev prevozov CGIL, ki ugotavlja, da je do njega prišlo zato, ker se večinska politična tajništva niso mogla dogovoriti o porazdelitvi stolčkov. V tem primeru gre res samo za razdelitev oblasti, kajti programske in upravne izbire so bile že opravljene', manjkajo samo ljudje, ki bi jih uresničevali. Ta negotovost pa je s časom privedla do neustavljivega propada tehničnega upravljanja podjetja, ki je zdrknilo na najnižjo možno raven. Sindikalni spori so se tako zaostrili, vprašanja osebja so bila rešena z enostranski- mi izbirami, s katerimi se bo moralo ukvarjati sodstvo, notranje produktivne strukture so bile okrnjene z nesmiselnimi redukcijami mimo vsakršnega načrtovanja. Po drugi strani pa so tudi tržaški občinski upravitelji pokazali popolno brezbrižnost do problemov ACT. Načrt za preustroj mestnega javnega prevoza, ki ga je z veliko težavo pripravilo samo prevozno podjetje in ki je bil odobren že leta 1984, je tako ostal le na papirju zaradi pasivnosti občinskih mož in zaradi kratkovidnosti upraviteljev ACT, ki si niso upali izvesti niti tistih omejenih posegov, ki so bili v njihovi pristojnosti. Sindikat delavcev prevoznega sektorja in CGIL sta po svoji moči skušala najti izhod iz mrtve točke, vendar vse je bilo zaman, ker so vsi poskusi naleteli na zid nesposobnosti in pomanjkanja volje in odgovornosti. CGIL je že večkrat, tudi skupaj s CISL in z UIL, zaman pozvala vladne stranke k večji odgovornosti in k upoštevanju potreb delavcev in porabnikov. In zdaj je že skrajni čas, da se politična tajništva res potrudijo, da spet omogočijo učinkovito upravljanje ACT - in seveda tudi vseh drugih tržaških ustanov - kajti iz sedanjega nevzdržnega položaja je možen izhod samo z resnimi in sposobnimi upravitelji. V ta namen pa morajo seveda stranke pustiti ob strani staro klientelistično logiko razdelitve oblasti. Včeraj prejeli uraden odgovor skrbništva Danes bo tudi v Briščikih stekel reden šolski pouk Tudi Vesna Hrovatin in Suzi Bizjak bosta lahko šli danes mirne duše v šolo, danes ob 8.30 se bo namreč tudi v Briščikih predstavila učiteljica in končno prevzela v varstvo deklici, ki sta včeraj in predvčerajšnjim morali romati s starši na didaktično ravnateljstvo v Nabrežino, ker je bila domača šola zaprta. Do 28. septembra bo v Briščikih poučevala suplentka, nato pa bo nastopila službo stalna učiteljica, ki jo je že avgusta imenovalo šolsko skrbništvo, a je bila zaradi poznejše odločitve skrbništva, da pouka v Briščikih ne bo, premeščena drugam. Za uradno sporočilo šolskega skrbnika so Vesnini in Suzini starši izvedeli včeraj okrog poldne, ko je didaktična ravnateljica Pavlinova prejela dopis s skrbništva. Sporočilo je seveda sprožilo veliko veselje, saj so se Hrovatinovi in Bizjakovi — lahko pa bi rekli vsa vaška skupnost — trmasto borili zato, da bi ohranili šolo. »Naj- prisrčneje se zahvaljujemo županoma Brezigarju in Budinu ter ravnateljici Pavlinovi, ki so vztrajali za pozitivno rešitev tega problema,« nam je včeraj dejala gospa Zlatka Hrovatin. »Res smo zadovoljni in ne samo zato, ker bosta naši deklici lahko obiskovali pouk v domači vasi, pač pa predvsem za bodočnost. Izkušnja nam je na žalost pokazala, da šole ostanejo zaprte, ko jih enkrat zaprejo. Poleg tega pa bomo prihodnje leto imeli gotovo štiri učence, dva v drugem in dva v prvem razredu, tako da je naraščaj zagotovljen... ■ Tržaški občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 25. septembra, ob 18.30. Na dnevnem redu ima celo vrsto ratifikacij sklepov občinskega odbora. Po vsej verjetnosti pa se bo ukvarjal tudi s preureditvijo stare luke in z načrtom družbe Polis. Lani je na Telefono amico telefoniralo preko 3500 oseb Prijateljski glas za premagovanje stiske in samote Družbena komunikacija in čustvena navezanost sta temeljni potrebi, ki zaobjemata najširše razsežnosti v človeškem življenju. Človek je odvisen od okolja v katerem živi, saj prav v družbi razvija svoje sposobnosti. Zahodna družba pa se je z izredno hitrostjo spreminjala in zapostavljala globlje medčloveške odnose: pred nekaj desetletji pa je bilo lažje biti del skupnosti, ljudje v soseski so se dobro poznali med seboj, imeli so svoja družbena pravila in obrede, ki so posameznika tesno povezovali s skupnostjo in ga tako obvarovali pred odtujenostjo. Danes človek živi po večini v velikih brezosebnih mestih, v stanovanjskih blokih, kjer ne pozna niti soseda, »masovna« občila sprejema navadno v osamljenosti: sam gleda televizijo, posluša radio in bere časopis. Kljub temu, da živi po večini med tisočimi osebami pa ne komunicira. Pomanjkanje komunikacije in osamljenost vodita v psihično sterilnost, v avtoagresivnost ter zmanjšujeta smisel do družabnega življenja, kar še bolj stopnjuje problem. Ljudje čutijo, da jim nekaj v življenju manjka, pa ne vedo kaj je to. Praznino skušajo napolniti s poživili, alkoholom, potrošništvom itd. Družba je večkrat nesposobna rešiti tovrstne probleme, socialne službe pa zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev propadajo. Za sproščanje notranjih napetosti, za katere je kriva osamljenost, so nujni pogovori z nekom, ki posluša in razume probleme. V zadnjem desetletju je nastalo veliko prostovoljnih organizacij, ki si prizadeva olajšati težave oseb v stiski. Ena od najbolj znanih je Telefono amico, tel. 766666, ki deluje v Trstu že 23 let in ki je na razpolago občanom 24 ur na 24 in to 365 dni letno. Osamljenim ljudem daje možnost, da se v slučaju težav ali obupa pogovorijo z operaterjem in s tem sprostijo svojo notranjo stisko. Na tak način so operaterji rešili marsikomu življenje, ko je povedal, da načrtuje samomor, nam je povedal predsednik svojevrstne organizacije. Eden izmed temeljnih načel te službe je popolna anonimnost med operaterjem in osebo, ki kliče. To daje možnost, da se oseba v stiski odpre svojemu sogovorniku, ne da bi jo ta prepoznal, gre torej za odnos med dvema neznancema na obsolutni enakopravni ravni. Drugi temeljni pogoj za uspešen razgovor je brezpogojno pozitivno vrednotenje osebe, ki telefonira. Operater je ne kritizira in niti ne moralizira, ima globoko in pristno razumevanje za njene težave, jo občuti kot človeka, ki spoštuje v celoti in na brezpogojen način. Prav zaradi tega se oseba v stiski počuti neogrožena, se sprosti in brez strahu izrazi svoje težave, kar vodi v neke vrste katarzo. Operater pusti sogovornika, da se sprosti, da daje duška svoji napetosti, ne daje pa receptov za rešitev problemov ter ne posega na kakršenkoli način v življenje tistega, ki telefonira. Le v slučaju da kdo izrazi željo po samomoru, ali da je že zaužil tablete, operater poseže s tem, da ga prepričuje o napačnosti te misli ali pa v drugem primeru npr. pokliče rešilca itd. Po navadi, nam je povedal predsednik, so to osebe ki zavestno ali podzavestno hočejo biti rešene. Lani je bilo podobnih primerov tu v Trstu čez 40, Furlanija-Julijska krajina pa je dežela z naj večjim indeksom samomorov v Italiji. Kljub temu da je prevencija samomorov glavna naloga, ki jo ima Telefono amico, večina ljudi kliče iz najrazličnejših razlogov. V prejšnjem letu je T.A. prejel 13.000 klicev, to je 36 klicev dnevno. V glavnem se ljudje tožijo zaradi družinskih problemov ali zaradi osamljenosti, ki v našem mestu narašča, saj je prav zaradi tega v letu 1987 telefoniralo 2519 oseb, lani pa 3537 oseb. Od teh je največ mladih od 19. do 30. leta in ljudi od 40. do 50. leta. Največ telefonskih klicev je ob 10. uri zjutraj ter od 21. do 1. ure ponoči, to je najbolj kritičen čas, saj telefonirajo ljudje ob teh urah prav zaradi hude stiske. Vsi pa najdejo dobro besedo in prisrčen topel odnos. V tej telefonski službi deluje približno 50 oseb, vsi so prostovoljci, ki opravljajo to dejavnost brezplačno. Vrstijo se v večernih izmenah enkrat tedensko. Posebno skrb posveča vodstvo T.A. formiranju novih operaterjev. Vsako leto prirejajo posebne pripravljalne tečaje. Kandidati morajo pokazati za to službo veliko motivacije in idealizma, saj je takšno dejavnost neprimerno opravljati le zato, ker ne vemo, kaj bi s prostim časom. Poleg tega, da ima operater veliko odgovornosti, mora biti pripravljen na nočno delo-Imeti mora veliko smisla za dialog, znati mora poslušati in imeti veliko potrpežljivosti. Trimesečne tečaje vodijo priznani psiholog1' psihjatri, izvedenci za zdravljenje alkoholizma in narkomanije ter izkušeni operaterji. Po končanem tečaju je na vrsti še razgovor za prevrjanj sposobnosti kandidata. Nato sledijo še občasn izpopolnjevalni tečaji. Vsi operaterji, ki so večinoma sama dekleta, so izbrani med mladimi o 18. do 35. leta, to pa zato, ker ima mlad člove^ večjo sposobnost preusmeriti lastne poglede življenje, kar mu pomaga bolje komunicirati osebo, ki išče pomoč. (ST. SA.) Po ugotovitvah predstavnikov krajevnih uprav »Gradnja hitre ceste povzroča hudo škodo kraškemu teritoriju« Včeraj so izmerili 25 stopinj Celzija Kljub nastopu jeseni je vreme še poletno Tržaške krajevne uprave spet glasno opozarjajo na negativne posledice, ki jih ima gradnja avtoceste za naravne znamenitosti kraškega področja. O tem kočljivem vprašanju je tekla beseda na tržaškem županstvu, na srečanju, za katerega je dal pobudo zahod-nokraški rajonski svet, uvodno poročilo pa je imel predsednik tega izvoljenega sosveta Busetti. Zahodnokraški svet jfe pred časom soglasno odobril politično resolucijo, ki obvezuje predsednika, naj se pri pristojnih telesih čimprej pozanima s potekom gradbenih del za avtocesto ter naj stvarno poseže za omejitev ekološke škode, ki so jo mnnogi odgovorni dejavniki do sedaj očitno podcenjevali. Busetti je izrazil precejšnjo zaskrbljenost nad negativnimi posledicami gradnje avtoceste za naravne zname- nitosti Krasa in tudi tam živečega prebivalstva. Načrtovalci hitre ceste so očitno zelo zanemarili nekatere značilne aspekte kraškega teritorija, ki so zaščiteni na podlagi deželnih in občinskih normativov, zato je Busetti seznanil udeležence sestanka z nekaterimi predlogi in zahtevami, ki jih je pred kratkim naslovim cestnemu podjetju AN AS in deželnemu odborništvu za prevoze, ki je na podlagi državnih in deželnih zakonov odgovorno za avtocestno omrežje v Furlaniji-Julijski krajini. Zahodnokraški predsednik predlaga gradnjo nekaterih predorov, konkretne posege za oživitev poškodovanih zelenih površin ter zelenic in ureditev vseh stranskih in poljskih poti, ki tečejo ob avtocestni trasi. Z učinkovitimi in trajnimi posegi pa bo treba rešiti kočljivo vprašanje odpad- Drevi v tržaškem Kulturnem domu Zaključek gledališkega seminarja Danes se v Kulturnem domu v Trstu sklene enotedenski gledališki seminar, ki ga je vodila Sandra Mladenovič, gledališki pedagog na znameniti mednarodni šoli za gledališče, mim in gib Jasgues Lecog v Parizu. Na seminarju, ki sta ga priredila Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, je sodelovalo 15 mladih udeležencev iz Trsta in Gorice. Seminar, ki je bil osredotočen na temo Nevtralna maska, je bil v celoti praktičnega značaja. Take vrste sminarja, nam je povedala sama predavateljica, želi nuditi tačejnikom predvsem neko iniciacijo, neko orientacijo okrog temeljnih osnov igre. Seminar je bil razdeljen na dva dela in sicer delo na telesu (nevtralna maska namreč igra brez izraza obraza) ter improvizacija. Kot zaključek seminarja so se tačajniki skupaj s predavateljico odločili za "odprto uro", se pravi za neke vrste javni prikaz enotedenskega dela. Odprta ura bo daneds v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu ob 19. uri; vabljeni so pa vsi, igralci in mentorji, ki se želijo pobliže seznaniti z metodologijo in vsebinami dela, ki jih je seminar o nevtralni maski obravnaval na povsem originalen in svež način. nega materiala, ki se iz dneva v dan kopiči ob raznih gradbiščih vzdolž trase. Sestanka na tržaškem županstvu so se poleg Busettija udeležili načelniki svetovalskih skupin v tem telesu Štoka (KPI), Bruno (KD) in Giona (LpT), repentabrski župan Colja, zgoniški občinski odbornik Furlan, predsednik vzhodnokraškega rajonskga sveta Tu-ritto, odbornica za urbanistiko devin-sko-nabrežinske občine Contentova ter predstavniki podjetja ANAS in deželne uprave, medtem ko ni bilo predstavnika tržaške občinske uprave, ki za to problematiko resnici na ljubo sedaj ni pokazala velikega zanimanja. Navzoči predstavniki krajevnih uprav, kot piše v tiskovnem poročilu Občine Trst, so podobno kot Busetti izrazili zaskrbljenost nad razvojem dogajanj v zvezi s kraško avtocesto in so podprli Busettijeve zahteve in predloge. Z njimi se je strinjal tudi predstavnik deželne uprave Tamaro, medtem ko je ravnatelj deželne ustanove za gozdarstvo Barocchi napovedal, da bodo strokovnjaki te ustanove odslej naprej še strožje nadzorovali potek del in sproti preverjali nevarnosti morebitnih hidrogeoloških nepravilnosti. Predstavnik ANAS Mari pa je izjavil, da bo cestno podjetje skušalo kar se da zadostiti pritožbam krajevnih uprav, priznal pa je, da obstajajo precejšnje težave pri prizadevanjih za pridobivanje ustreznih finančnih sredstev za dela in posege, ki jih sprva niso predvidevali oziroma načrtovali. Na sestanku so se tudi sporazumeli za ustanovitev posebne komisije predstavnikov krajevnih uprav in ustanov, ki bo v prvi osebi sledila poteku gradbenih del na avtocesti in istočasno tudi preverjala, ali podjetje ANAS spoštuje sprejete obveze. Podobno nadzorstvo so že pred časom zahtevale tudi naravovarstvene organizacije, njihova zahteva pa je naletela na gluha ušesa. ' ' <* m *-.«• • - fi - • .« ,*sJL:W i PPl WtsSi Ljubitelji poletja in sonca so nadvse zadovoljni z letošnjim septembrom, saj nam še vedno prinaša sijajno in vroče vreme, ki bi po predvidevanjih moralo trajati še nekaj dni. Kljub nastopu jeseni, ki se bo po koledarju začela danes zjutraj približno ob 5. uri, je temperatura zraka in morja prav poletna. Včeraj opoldne so namreč izmerili 25 stopinj Celzija, medtem ko je temperatura morja bila 21,4 stopinje Celzija. Lepo vreme je torej tudi včeraj privabilo na tržaške plaže veliko število ljudi, ki si je pred bližnjo — pravo jesenjo privoščilo še zadnje sončne žarke (kot vidimo na sliki Davorina Križmančiča). Kdor včeraj ni imel možnosti, da bi se grel na soncu in je moral rešiti številne obveznosti (s septembrom se je namreč začel normalni frenetični življenjski ritem), pa je gotovo godrnjal nad visoko temperaturo, tudi zato, ker je bil odstotek vlage v zraku precej visok (53 odstotkov) in je učinkoval dokaj zadušno. Tudi šolarji so gotovo negodovali nad lepim vremenom, saj so se spet morali usesti v šolske klopi in poslušati profesorjeve razlage. A vendar, saj imajo tudi oni še nekaj prostih ur, preden se začne prava borba za ocene. Dodatek Paolo Parovel, dopisnik agencije APA-Wien, nam je poslal pismo z dopolnilom o našem poročanju o sestanku Mikulič-Andreotti. Pisec pravi, da so se v Trstu v dneh pred srečanjem širili glasovi, da bodo zastopniki Liste za Trst pripravili v Bujah, Umagu ali Piranu demonstrativno akcijo s širjenjem letakov o fojbah, istrskih ezulih in manjšinah. Cecovini in Gambassi-ni sta dejansko prišla v Umag v nedeljo ob 13.30. Pogovarjala sta se s člani italijanske delegacije. Zatem se nista prikazala v Bujah, kamor pa so prišli zastopniki združenja ezulov Del Bello, Vigini in Vattovani. _______pismo uredništvu_______] Zakaj ni bilo šolske maše? Uspel izlet v Loško Dolino Šolsko leto se ja za več učencev začelo na prav nenavaden način. Odkar se je namreč v Italiji spremenil zakon o veroučni vzgoji, je po nekaterih šolah velika zmešnjava ob priliki šolskih maš. To smo že spoznali ob zaključku lanskega šolskega leta in še posebno v četrtek, 21. t. m. Župnik na Proseku je v nedeljo, 17. t. m., oznanil, da bo šolska maša za osnovno šolo na Proseku in v Gabrovcu v četrtek ob 8. uri. Otroci in starši šole v Gabrovcu smo se torej ob tej uri zbrali pred proseško cerkvijo. Toda še ob 8.15 ni bilo nikogar. Tedaj smo se obrnili na župnišče in župnik nam je povedal, da je prejšnji dan dobil od ravnateljstva na Opčinah navodilo, da se šolsko leto začne brez maše. To nas je kar osupnilo, saj smo prav na vašem časopisu brali različne urnike šolskih maš (večinoma med šolskim poukom). Kar pa nas je še bolj spreletelo, je dejstvo, da medtem ko so bile o tem obveščene učiteljice na proseški šoli in potom njih tudi učenci, se za šolo v Gabrovcu ni zmenil nihče. Ne samo učenci in starši, še celo učiteljica ni vedela o ukinitvi šolske maše. Res je, da je šola v Gabrovcu maloštevilna, toda kljub temu je za nas Slovence velika pridobitev in kot vsaka slovenska institucija zelo pomembna, zato mislimo, da bi bila vredna nekoliko več upoštevanja. Starši osnovne šole iz Gabrovca Poln avtobus izletnikov, v glavnem bivših partizanskih borcev in njihovih družinskih članov, se je preteklo nedeljo odpravil v Loško Dolino na proslavo 45-letnice delovanja partizanskega letališča v kraju Nadlesek. Izlet je organizirala sekcija VZPI-ANPI iz Bolj unča. Proslava, povezana z bogatim kulturnim prorgamom, pogovori, pa še z letalskim mitingom, je lepo uspela ter je bila priložnost, da so se izletniki iz Boljunca srečali z bivšimi partizanskimi borci iz Loške Doline, s katerimi jih vežejo dobre prijateljske in tovariške vezi. Srečanje je zato potekalo v prisrčnem in sproščenem vzdušju. Nekdanji borci so se pogovarjali o preteklih, predvsem pa o sedanjih časih. Vreme je bilo izletnikom kar naklonjeno tako, da so se veseli in dobro razpoloženi vrnili v nedeljo zvečer na svoje domove. Na izlet bo ostal v vseh lep spomin. Obujanje starih navad v Zgoniku Podoknica za mlado nevesto Malo je naših nevest, ki lahko rečejo, da so jim pred poroko zapeli podoknico. Med temi je Tanja Gruden iz Zgonika, ki se bo danes v Sa-matorci omožila z Darijem Zidaričem, doma iz Praprota. Podoknico je svoji pevki pripravil mešani pevski zbor "Rdeča zvezda" iz Saleža, ki je začel z obnavljanjem tega starega običaja že pred leti. Prvo podoknico je ženski pevski zbor pripravil eni svojih pevk v sezoni 86-87. Ko je pred dobrim letom pristopil k zboru še moški del zbora, je ta zapel svoji pevki drugo podoknico. Tokratna - bila je v četrtek zvečer, je potekala pred hišo (bivšim šolskim poslopje) neveste v Zgoniku. Nanjo so se pevke in pevci pripravljali od 5. septembra dalje, ko so imeli prvo vajo v letošnji novi sezoni. »Naša Tanja nas je za ta večer povabila na zakusko; ni pa vedela, da ji pripravljamo podoknico,« nam je povedala pevovodkinja Marta Werk-Volk. In res je bila Tanja, s svojimi domačimi, zelo ganjena in seveda vesela, ganjeni pa so bili tudi člani zbora, ki so občuteno zapeli v toplo jesensko noč nekaj vedno lepih ljudskih pesmi. Izkoristili smo zato to lepo priložnost za razgovor s pevovodkinjo Marto, ki nam je najprej povedala, da šteje zbor sedaj 39 članov to je 25 pevk in 14 pevcev. »Že ta podatek kaže, da bi zbor potreboval še nekaj pevcev. Sicer pa bodo vsi dobrodošli, ki bi se nam hoteli pridružiti. Pevci prihajajo iz raznih krajev zgoniške in re-pentabrske občine, ena pevka pa prihaja tudi z Opčin,« nam je povedala pevovodkinja. »Kaj imate v načrtu,« smo jo še vprašali. »Predvsem mislimo v drugi polovici oktobra organizirati seminar, posvečen sodobni glasbi. Seminar bo potekal v prostorih knjižnice v Saležu, kjer bodo kasneje, namesto v šoli v Zgoniku, potekale vaje, ki jih bomo imeli trikrat tedensko. Za predavatelja na seminarju smo zaprosili ZSKD, da nam ga preskrbi iz Ljubljane. Ko so se ženskemu zboru pridružili še pevci, so morali seveda spremeniti program pesmi in jih prilagoditi sestavi mešanega zbora.« Podoknica je bila lepa; sedaj lahko samo voščimo, da bi v takšnem vzdušju potekala tudi današnja poroka, nato pa seveda še skupno življenje Tanje in Darija, voščila za dobro delo veljajo seveda tudi zboru "Rdeča zvezda", (ni) Sinoči v naselju Rocol-Melara Usoden padec 16-letnega dekleta V mega kompleksu Rocol-Melara, točneje v »rdečem traktu«, se je sinoči ob 21.15 odigrala tragedija, ki je globoko odjeknila v tem odmaknjenem robu Trsta: 16-letna Monica Baskar je padla s petega nadstropja na cementno ploščad in si prebila lobanjo. Ko so do nje prihiteli prvi sosedje, je že prenehala živeti. Na kraj nesreče so takoj pohiteli reševalci Rdečega križa, agenti letečega oddelka in njihov dežurni funkcionar. Vsem je bilo težko razumeti, kako je dekle padlo z okna, ki je bilo opremljeno z nihalnim steklom. Monica je živela v petem nadstropju s številno družino, ki je °d žalosti sinoči povsem okame-hela. Njeni pretreseni mlajši sestri je policistom uspelo povedati, da sta se z Monico nekaj •hinut pred nesrečnim padcem kregali v njuni sobi, da pa je šlo ?a običajne »praske.« Očitno pa le Monica imela v sebi hudo na-Petost, tako da je stopila do okna in se — čeprav s težavo — Pognala z njega. Morda pa je hotela le prestrašiti sestro, a je v *gri tvegala preveč. Dva njegova kolega sta v smrtni nevarnosti, četrti pa je nepoškodovan V nesreči pri Opčinah finančni stražnik ob življenje Glno Žani Na pokrajinski cesti, ki pelje s Proseka na Opčine, se je na železniškem nadvozu pri Opčinah, le nekaj metrov od vojašnice Brunner, pripetila v noči od četrtka na petek srhljiva prometna nesreča, v katero so bili vpleteni štirje mladi finančni stražniki. Eden od njih — 24-letni Gino Žani iz kraja San Gio-vanni in Croce pri Cremoni — je bil na mestu mrtev, dva sta se hudo ranila in sta še vedno v smrtni nevarnosti, četrti pa je začuda nepoškodovan. Do nesreče je prišlo okrog 2.30. Štirje mladeniči, ki službujejo na openski postaji finančnih stražnikov, so se z oplom kadet peljali s Proseka proti Opčinam. Kje so preživeli večer, ni uradno znano, čeprav ni izključeno, da so se vračali iz diskoteke. Avto je vozil Gino Žani. Ko je pripeljal na železniški nadvoz pri Opčinah, je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in udaril v obcestni zidek, od koder je avto odbilo, tako da je zgrmel na železniški tir in pri tem presekel električno napeljavo. Ura je takrat bila točno 2.32, kajti v istem trenutku se je na openski železniški postaji odklopila varovalka za visoko napetost. Dežurno osebje je večkrat skušalo ponovno vzpostaviti tok, vendar brez uspeha. Zato je sporočilo na proseško postajo, naj tovorni vlak, ki odpelje proti Opčinam ob 3.36, vozi počasi in naj sveti na progo. In prav strojevodja tega vlaka je približno kilometer od openske postaje, tik pod nadvozom, opazil skrotovičene pločevine avtomobila. Takoj je sprožil alarm, vendar za Zanija, ki je sedel za volanom, je bilo takoj jasno, da ni več pomoči. Preostala dva ranjenca — 29-letnega Giovan-nija Vettorija iz Belluna in 24-letnega Sergia Bevilacguo iz Valdagna pri Vi-cenzi pa so reševalci zaradi neprik-ladnega terena položili na železniški voziček, s katerim so ju prepeljali do Razbitine opla kadet postaje, od tam pa naprej v katinarsko bolnišnico. Bevilacgua si je zlomil obe stegnenici in se udaril v prsni koš, Vettoriji je utrpel poškodbe po vsem telesu, po prvem pregledu pa je tudi kazalo, da so mu ohromele noge. Včeraj popoldne so ju operirali, vendar (Foto Križmančič) sta oba še v smrtni nevarnosti. Četrti potnik, 24-letni Filippo Capizzi, se je po nesreči izvlekel iz razbitin, bil pa Je v tako hudem šoku, da se je potikal po bližnjih cestah, ne da bi poklical na pomoč. V bolnišnici so ga sprejeli le na začasno opazovanje. Občinski prispevek za handikapirane 2. RAZSTAVA - SEJEM značilnih kmetijskih priilelkov Krasa GROČANA PROGRAM: danes, 23. t. m., ob 15. uri odprtje razstave-sejma, od 20. do 24. ure ples z ansamblom TAIMS. Jutri, 24. t. m., ob 9. uri odprtje razstave-sejma, ob 15. uri pozdravi in nastop skupine godcev diatoničnih harmonik GLAS HARMONIKE od Domja ter klepetavih Vanke in Tonce iz Boljunca. Od 19. do 23. ure ples z ansamblom HAPPV DAV. Obiskovalcem so na razpolago tipične domače jedi: jota, zelje s klobaso, razne specialitete na žaru ter domače slaščice in kruh. Ogled hleva pri družini Racman, Gročana 28, ogled panjev pri družini Carboni, Gročana 21, ter kmetijskih strojev. Oba dneva bo od 9. do 17. ure ODPRTA MEJA od Gročane do Vrhpolja na jugoslovanski strani. Pred vasjo bo urejeno obširno parkirišče, ker je prepovedano parkiranje na cesti od Peska do Gročane. koncerti včeraj-danes Občina Trst obvešča, da bo v soboto, 30. septembra, zapadel rok za predložitev prošenj za prispevek, ki ga za zaščito in družbeno vključevanje han-dikapiranih oseb predvideva deželni zakon 59/86. Podrobnejše informacije nudijo na oddelku za socialno skrbstvo Občine Trst. __________gledališča________________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. V ponedeljek, 25. t. m., se bodo v gledališču Rossetti pričele vaje za prvo delo na repertoarju in sicer RIHARD III., ki bo otvorilo 10. oktobra novo gledališko sezono. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Avtonomna ustanova občinskega gledališča G. Verdi iz Trsta razpisuje avdicije, predvidene med 19. in 24. septembrom, za pevce v zboru za vse glasove za morebitno pogodbeno zaposlitev v prihodnji glasbeni sezoni. Za vsako nadaljnjo informacijo in podrobnost se lahko zainteresirani obrnejo na urad za osebje ustanove. Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Danes ob 18. uri (red S) ponovitev koncerta. Dirigent V. Sinajski, pianista M. Pletnieva bo zaradi bolezni nadomestil pianist Francois-Joel Thiolli-er. V sredo, 27. t. m., ob 11.30 bo v Ul. Giustiniano 8 tiskovna konferenca, kjer bodo predstavili izredni koncert, ki bo 16. oktobra ob 21. uri v gledališču Verdi. Protagonist bo Simfonični orkester Bamberg s solistom violončelistom M. Ros-tropovičeffi. kino ARISTON - 17.15, 22.15 Palombella ros-sa, r. in i. Nanni Moretti. EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Alibi sedu- EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 L'-insolito caso di Mr. Hlre. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indio, i. F. duinn, M. Marvin Hagler. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Creatura degli abissi. NAZIONALE III - 16.30, 22.10 Io vi ucci-dero, □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Legge cri-minale, krim., □ GRATTACIELO - 17.00, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lovvell. MIGNON - 16.30, 22.15 Polizlotto a qu-attro zampe, kom., i. James Belushi. EDEN - 15.30, 22.00 Josephine 5, la scu-ola delVerotismo, porn., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil. CAPITOL - 16.30, 22.00 II libro della gi-ungla, ris., prod. Walt Disney. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.15 New York stories. ALCIONE - 17.00, 22.00 Heavy petting, r. Obie Benz. RADIO - 15.30, 21.30 Sex bizarre 2, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Repentabrska cerkev Jutri ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na sporedu koncert čembalistke Dine SLAME. Na sporedu skladbe Luzzaschija, Frescobaldija, Zipolija, Scarlattija in Plattija. ___________razstave_______________ V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA. V galeriji Tribbio bo danes, 23. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja LI-VIA MOŽINE, ki bo odprta do 13. oktobra. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - bodo ob 18.30 odprli antološko razstavo slikarja Luciana CATTANIE. Razstava bo trajala do 18. oktobra. izleti SPDT prireja jutri, 24. t. m., avtobusni izlet v Val Pesarino in do koče De Gas-peri. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače. Informacije nudi Franc Armani (tel. 415318). Slovenska gobarska družina - Trst prireja jutri, 24. t. m., gobarski izlet za člane. Zbirališče ob 8. uri pred spomenikom padlim na Opčinah. Obvezna sta prepustnica ali potni list. Vabljeni! Sindikat upokojencev SPI-CGIL (Vzhodna cona) prireja v soboto, 7. oktobra, avtobusni izlet v Ptuj. Vpisovanja sprejemajo pri Partizanskem klubu v Bo-ljuncu v ponedeljek, 25., in torek, 26. t. m., od 9. do 12. ure. Vpisovanje je odprto tudi na conskem sedežu Domjo, najkasneje do 4. oktobra. šolske vesti Osnovna šola A. Sirk iz Križa sporoča, da bo šolska maša jutri, 24. t. m., ob 10. uri. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da se bo začel pouk v lo-njerskem vrtcu v ponedeljek, 25. t. m., ob 9. uri. Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo potekalo vpisovanje novih gojencev in potrditev vpisa v glasbeno šolo za leto 1989/90 v Ricmanj ih - Babna hiša - v ponedeljek, 25., in torek, 26. t. m., od 17. do 19. ure. Možen je vpis v razred trobil-pihal in tolkal ter v eksperimentalni vo-kalno-inštrumentalni tečaj za otroke od 4. do 10. leta po sistemih Kodaly-Orff. Glasbena matica obvešča, da bo sestanek staršev in otrok glede obnovitve otroškega in mladinskega pevskega zbora v sredo, 27. t. m., ob 17.30 na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. Ruggero Manna 29. Danes, SOBOTA, 23. septembra 1989 SLAVNA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01 - Dolžina dneva 12.08 - Luna vzide ob 0.50 in zatone ob 16.13. Jutri, NEDELJA, 24. septembra 1989 RADIVOJ PLIMOVANJE DANES: ob 8.24 najvišja 17 cm, ob 13.55 najnižja 9 cm, ob 16.43 najvišja 10 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter 15 km na uro severozahodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Nicol Vidonis, Mauri-zio Vaglieri, Michele Tamaro, Giovanna Zingirian, Marina Della Valle, Manuel Arcieri, Sara Barisi, Thaila Vesnaver, Virginia Zamarin, Lucrezia Lugnani. UMRLI SO: 75-letni Antonio Giugo-vaz, 80-letna Anna Venezia vd. Scocchi, 92-letna Linda Ravegnani vd. Fedi, 82-letni Ottavio Bonato, 81-letna Maria Bu-lessi, 81-letni Enrico La Neve, 82-letni Eugenio Furlan, 74-letna Genoveffa Pernici, 65-letni Emilio Ferluga, 19-letna Mariagrazia Tata. OKLICI: uradnik Michele De Petris in učiteljica Claudia Giacomazzi, uradnik Franco Iozzo in delavka Nadija Stipan-cic, študent Stefano Fattorini in študentka Giulia Isler, trgovec Maurizio La Pasguale in uradnica Roberta Pascolo, trgovec Fulvio Cei in uradnica Andreina Cirino, avtoprevoznik Giovanni Sisti in gospodinja Irena Jerman, teniški igralec Marco Armellini in uradnica Manuela Romano, prodajalec Silvano Coslevaz in Marisa Nicolli, čuvaj Franco Pilosio in uradnica Rita Ciani, financar Angelo Li-egi in gospodinja Rosetta Sergio, nogometaš Paolo Antonello Beruatto in gospodinja Giovanna Colombin, upokojenec Benito Chiellini in upokojenka Lia Mag-naschi, čuvaj v zaporu Vito De Giglio in gospodinja Francesca Colonna, finančni stražnik Giovanni Lacialamela in gospodinja Maddalena Maria Tamburrano, mesar Roberto Lombardo in gospodinja Lorella Rosezin, kulturni delavec Gianni Gosdan in učiteljica Mara Baraldi, uradnik Massimo Stocchi in uradnica Chiara Mantovan, trgovec Maurizio Ouattrocchi in lekarnarica Annalisa Palmerini. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.'30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lurigomare Venezia 3 - BENEDICT SCHOOL Trst - Trg Ponterosso 2 - Tel. 69337 TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA VSEH STOPENJ usposobljeni predavatelji v materinem jeziku ■ tečaji za otroke ■ splošni tečaji za odrasle ■ center za prijavo izpitov CAMBRIDGE FIRST CERTIFI-CATE E PROFICIENCV ■ konzulence za podjetja ■ tečaji nemščine, francoščine, španščine, slovanskih in orientalskih jezikov ■ tečaji italijanščine za tujce ■ končni izpit z diplomo ■ video laboratorij MILJE. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - MILJE. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - MILJE. OPČINE - Trg. Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ° ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. DARIO in TANJA se danes vzameta... Vse najboljše jima želijo člani Kraškega zadružnega hleva Rumble, rumble DARJO pel, da bo kmalu TANJO vzel. TANJA besede resno vzela, danes z njim bo DA zapela. Srečno, srečno jima poje KD Rdeča zvezda Danes si obljubita večno zvestobo FRANKO in MARA DEBERNARDI Obilo sreče v skupnem življenju jima želita mama Vera in papa Silvano ------------•-------------------- Danes se poročita MARA BERTOCCHI in FRANKO DEBERNARDI Mnogo sreče na skupni življenjski poti jima želi MPZ Valentin Vodnik Delovni kolektiv T.T.K. in Gradisa želi kolegici MARI BERTOCCHI in bodočemu možu FRANKU DEBERNARDIJU sreče in razumevanja. Mali Maji se je pridružila MARUŠKA Kolegu Suadamu in Sereni čestita ter Maruški vošči vso srečo kolektiv SAFTI S.p.A. Upravni odbor in osebje Narodne in študijske knjižnice čestita Suadamu, Sereni in Maji ob rojstvu drugo-rojenke MARUŠKE Slovenska kulturno-gospodarska zveza iskreno čestita Suadamu Kapi-ču in ženi Sereni ob rojstvu drugo-rojenke MARUŠKE čestitke Včeraj je praznovala visoki jubilej -80 let - DRAGA OTA iz Boljunca. Vse najboljše, obilo zdravja in veselja v krogu svojih dragih ji želita vnuk Marko in sin Drago z ženo Livijo. Draga DARJO in TANJA. Ob vstopu na novo skupno življenjsko pot vama iz srca zaželimo vse naj... najboljše. Mama Marta, tata Pepi, brat David in nona Ivanka. Danes se vzameta DARJO ZIDARIČ in TANJA GRUDEN. Sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja jima želijo stric Bruno z ženo Silvano ter sestrični Patricija in Katja z družinama. razne prireditve KD Lonjer-Katinara in Kolesarski klub Adria prirejata danes, 23., in jutri, 24. t. m., v Lonjerju PRAZNIK GROZDJA. Program: danes ob 16. uri ex tempere za otroke in zvečer ples z ansamblom BIVŠA KLAPA, jutri ob 10.30 kolesarska dirka za Trofejo Agraria S. Močilnik, ob 17. uri nastop godbe od Korošcev, ob 19. uri ples z ansamblom TAIMS. Vabljeni! razna obvestila KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 10., in v četrtek, 12. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure, tel. 360324. Če ti je všeč lepo petje in rad krožiš po svetu, se nam pridruži! Sprejemamo vsak ponedeljek in četrtek v društvu v Ul. Cerreto 12 ob 20. uri. MPZ Milan Pertot. Sklad Mitja Čuk obvešča starše otrok, ki so obiskovali poletni center, da lahko dvignejo razne predmete in oblačila svojih otrok na sedežu, Proseška 131. Obenem sporoča, da so že pripravljene fotografije. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je moški pevski zbor že začel z rednimi vajami ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora v soboto, 30. t. m., ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja obvešča, da bo prva vaja mladinskega pevskega zbora v ponedeljek, 25. t. m., ob 18. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja obvešča, da se bq glasbena šola za klavirsko in diatonično harmoniko začela z organizacijskim sestankom, ki bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 19. uri v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. 60-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov pripravljajo družabni večer. Sestanek bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni! Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič obvešča, da bo odhod avtobusa za nastop v Pordenonu danes, 23. t. m., ob 10. uri iz Bazovice. Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo ponovno odprta od ponedeljka, 25. t. m., dalje od 9. do 19. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V ponedeljek, 2. oktobra 1989, se začne tečaj rekreativne telovadbe. Vpisovanje v četrtek, 28. t. m., od 16. do 18. ure. Domicilni odbor 19. SNOUB Srečka Kosovela iz Sežane te vabi na zbor skupnosti naše brigade Srečka Kosovela, ki bo v Štanjelu danes, 23. t. m., ob 14. uri v zadružnem domu. Ob tej priliki boš prejel spomenico in pripadajočo medaljo, ki simbolizira pohod borcev 30. divizije v Slovensko Benečijo 1944. leta. mali oglasi HLAVATVJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. po 20. uri na št. 413142. PRODAM prostorno hišo v središču Lo-njerja. Tel. na št. 228390. KUPIM stanovanje ali hišo z majhnim vrtom veliko od 75 do 80 kv. m v okolici Trsta. Tel. 813824. V HRUŠEVJU pri Postojni prodam novo komfortno opremljeno pritlično hišo, 80 kv. m, sončna lega, urejen vrt s sadnim drevjem. Tel. (003861) 551402. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121. PRODAM lado niva letnik 1982 v odličnem stanju. Prevoženih 50.000 km, vedno v garaži, opremljena. Cena po dogovoru. Tel. 228201. SLOVENSKA ustanova išče prostor-skla-dišče v okolici Trsta. Tel. na št. 577941 od 8. do 16. ure (razen sobote). PRODAM zaboj čebulic narciz po ugodni ceni. Tel. na št. 281920 ob uri obedov. POUČUJEMO klavir in harmoniko. Pridemo na dom. Tel. (003866) 36101. ODDAJAM v najem dvosobna stanovanja v Metajni na Pagu blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah. menjalnica_______________________22.9.1989 FIXING l BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST MILAN TRST Ameriški dolar . 1401,150 1390,— Japonski jen 9,638 9,40 Nemška marka . 720,650 719,— Švicarski frank 832,— 828,50 Francoski frank 213,080 211.— Avstrijski šiling 102,333 101,80 Holandski florint ... 639,050 636.— Norveška krona 197,620 194,50 Belgijski frank 34,393 34.— Švedska krona 212,800 210,— Funt šterling .. 2212,750 2190.— Portugalski eskudo . 8,588 8,20 Irski šterling .. 1920,750 1900,— Španska pese ta 11,520 11,20 Danska krona . 185,350 182,50 Avstralski dolar 1100.— 1040.— Grška drahma . 8,299 8,— Jugoslov. dinar — 0,03 Kanadski dolar 1185,250 1160,— ECU 1493,600 IMPORT- EXPORT DILA0V2 MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. n L 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Kako do avta? Slonel je za šankom bifeja čez cesto in gledal tako žalostno, da se tega ne da popisati. Lojze iz našega bloka, ki je bil vedno vesel in poskočen. — Ah, kaj bi pravil, je zamahnil z roko, žena mi grozi z ločitvijo. Ne vem, kaj jo je zagrabilo zdaj, ko se bližava poznim srednjim letom. Hoče, da kupim soliden avto, vsaj enega od tistih, ki jih imajo ljudje v našem bloku, jaz pa s svojo plačo še za ju-gota komaj zmorem... Saj veš, da sem navadni pisarniški uslužbenec s povprečno plačo... Le kje naj vzamem milijarde, hudiča?! — Kako pa to zmorejo drugi? — Tudi sam sem se dolgo časa spraševal o tem, pa hitro ugotovil, da ima vsak svoj način. Poglej, Miha iz prvega nadstropja je poklicni popravljalec bojlerjev. Dopoldne službeno hodi po terenu in si priskrbi stranke za popoldanski fuš. — Na kakšen način? — Nekaterim od strank, tistim, za katere meni, da ga ne bodo prijavile, pošepne na uho: Veste službena ura je draga, če pa pridem popoldne, boste plačali tretjino manj. Zadnjič je moji mami, ki živi na drugem koncu mesta, sčistil oba bojlerja in jo za tri ure dela oskubil za tretjino njene mesečne penzije! Na tak način popoldne ilegalno in brez plačila kakršnegakoli davka zasluži še dve redni enomesečni plači! — Siva ekonomija torej, tako kot to počnejo avtomehanik Bogdan, parketar Jovo, mizar Karel in še kakšnih de$et iz našega bloka. — Natančno to in po istem sistemu: svoji službi kradejo stranke, neobdavčeni cekini jim kar kapljajo v žep in kot pravijo naši bratje: nikomuništa! Zato pa stojijo pred blokom golfi, volvoti, pežoji, alfaromei, samo še kakšen beemve ali mercedes manjka. — Si se pa zmotil: tudi mercedes že imamo, včeraj ga je pripeljal humorist Krištof... — Tisti vicmohar iz drugega nadstropja, ki krade vice znanih in neznanih avtorjev in potem z njimi nastopa po vseh mogočih veselicah in zabavnih prireditvah? No vidiš, jaz pa nočem krasti, pa tudi če bi hotel, ne bi bilo uspeha. Le kaj naj ukradem v službi razen kakšne kuverte in sponke za papir? — Zaposli se v delikatesi, pa boš tako kot sosedova Mica vsak dan prinesi domov zajetno košaro dobrot. — Kaj ona tudi krade? Kako, saj če krade v svoji trgovini, krade sebi?! — Jemlje na drug način: pri vsakem tehtanju na primer salame ukrade kupcu dekco ali dve in to ob koncu šihta znaša že kar nekaj kilogramov. Natehta štirnajst dek, računa petnajst., da, tako se to dela, dragi moj! Jože Petelin — Kaj pa kradeš ti, saj si pred pol leta kupil čisto novega juga? Kot vem, si tudi ti en čisto navaden pisarniški molj, pa me hudičevo zanima, kaj nosiš domov! — Nič. Jaz kradem vsem tem popoldanskim fušarjem, pa tudi trgovkam v delikatesi. Bojler očistim sam, tudi pri avtu znam v glavnem vse sam postoriti, celo parket sem položil s sinovo pomočjo, v delikatesi natančno gledam na tehtnico in račun, pa na ta način v petih letih privarčujem za nov avto, ki je mimogrede štirikrat do desetkrat cenejši od ostalih lepotcev, ki stojijo pred blokom. Veš, mirna vest je najboljše zglavje! — Te pa lastniki dragih avtov vseeno postrani gledajo, kadar parkiraš svojega neuglednega jugota poleg njihove bleščeče pločevine. — Kar naj, zame je dovolj dober. Vozim se malo, saj naše ceste tega tudi ne zaslužijo, stroški vzdrževanja so veliko manjši kot pri limuzinah... — Veš da nisi neumen! Soprogi bom lepo razložil vse, kar sva ravnokar sčvekala, upam, da se bo pomirila, saj drag avto res ni vse v življenju, še posebej, če je pridobljen na takšne načine, o katerih sva govorila. Če mi bo uspelo, se jutri dobiva tukaj. Bom dal za liter! Yt Tedenski pregovor: Manj nevarnosti je za pastirja, ki pazi na suhe ovce, kot za kralja, ki ima sestradane podanike. ( madagaskarski) Spominski datumi: D Pred 70 leti: 23. 9. 1919 je bil v Lonjer-ju ustanovljen Ljudski oder.D Pred 70 leti: 23. 9. 1919 je bil v Padričah ustanovljen Tamburaški zbor. D Pred 70 leti: 23. 9. 1919 je'bil v Podlonjerju ustanovljen Ljudski oder. D Pred 70 leti: 23.. 9. 1919 je bilo v Repnu ustanovljeno Konsumno društvo. □ Pred 70 leti: 23. 9. 1919 je bilo pri Korošcih ustanovljeno Prosvetno delavsko , društvo. D Pred 70 leti: 23. 9. 1919 je bila v Trstu ustanovljena Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga. □ Pred 70 leti: 23. 9. 1919 je bil v Zgoniku ustanovljen Tamburaški zbor. D Pred 70 leti: 23. 9. 1919 je bilo v Zgoniku ustanovljeno Bralno, pevsko in godbeno društvo. Osebnosten 24. 9. 1909 Se je.v Volčjem gradu pri Komnu rodil antifašist in poli-< tični delavec Srečko Colja. > gledališča_________________________________ LJUBLJANA CANKARJEV DOM V torek, 26. 9., ob 19.30: Swedenborgovi angeli (režija Ping Chong) SOLKAN V sredo, 27. 9., predpremiera, v četrtek, 28. 9., premiera, v petek, 29. 9. in v soboto 30. 9., ponovitvi: Voranc (Dane Zajc, režija Mile Korun. Vse predstave začenjajo ob 20. uri) CELOVEC Nedelja, 24. 9. V MODESTOVEM DOMU IN V MLADINSKEM DOMU: Mladinski kulturni festival - Zbirališče ob 11. uri v Modestovem domu. LIPICA Petek, 29. 9., sobota, 30. 9., in nedelja, 1. 10. MEDNARODNI TURNIR V DRESURI C.D.I. 1989 F.E.I. NAS-HUA VVORLD CUP V petek, 29. 9.: ob 8. uri naloga Prix St. Georges, ob 14. uri naloga Intermadiaire II. V soboto, 30. 9., ob 8. uri naloga Grand Prix. V nedeljo, 1. 10.: ob 8. uri naloga Intermediaire I, ob 13.30 tekmovanje za svetovni pokal F.E.I. Nashua World Cup (1. del), ob 14.30 gala predstava lipične klasične šole jahanja, ob 15.15 tekmovanje za svetovni pokal F.E.I. Nashua World Cup (2. del). LJUBLJANA □ MALA FOTOGALERIJA CD (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): fotografska razstava Branka Ostojiča (vsak dan 10-18, ob nedeljah zaprto, do 21. 10.). OGLEJ □ MESTNI MUZEJ: Oglej-Emona, arheologija dveh dežel od prazgodovine do srednjega veka (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18.30, ob ponedeljkih zaprto, do 15. 10.). FAGAGNA □ PALAČA SKUPNOSTI: razstavlja slikar Nene Navagno (vsak dan 16-19, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.30, ob ponedeljkih zaprto, do 24. 9.). LIGNANO □ OBČINSKA IZPOSTAVA (Ul. Treviso): razstava Čedad, zgodovina in tradicija (vsak dan 10-12.30 in 17-22.30, do 17. 9.). □ GALERIJA SBAIZ (Drevored Venezia 20): razstavlja osem dunajskih umetnic (vsak dan 10-12 in 16-20, do 8. 10.). PASSARIANO □ VILA MANIN: antološka razstava Sebastiana Riccija (vsak dan 10-13 in 15-19, ob nedeljah in praznikih 10-19, do 31. 10.). TOLMEČ □ PALAČA FRISACCO (Ul. Del Din): v okviru niza Kulturno popotovanje po Karniji - Česte in gore, 40 del furlanskih umetnikov (vsak dan 10.30-12.30 in 17-19, ob torkih zaprto, do 1. 10.). BRUGNERA (PN) □ VILA VARDA: etnografsko-zgodovinska razstava z naslovom Civilizacija Noncella (vsak dan 10-13 in 16-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 29. 10.). BENETKE □ FONDAZIONE CINI: antološka razstava angleškega slikarja VVilliama Hogartha — 1697-1764 (vsak dan 10-18, ob ponedeljkih zaprto, do 12. 11.). □ CERKEV SAN STAE: Med nebom in zemljo - razstavlja Aldo Andreolo (vsak dan 10.30-12.30 in 15-19, ob ponedeljkih zaprto, do 24. 9.). □ PALAČA GRASSI (San Samuele); razstava italijanske umetnosti v letih 1900-1945 (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto, do 5. 11.). □ DOŽEVA PALAČA: Tračanska umetnost in kultura na bolgarskem ozemlju od začetkov do pozne rimske dobe (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 30. ll.)v VIDEM □ VIDEMSKO RAZSTAVIŠČE: razstava slik naivca Piraca (vsak dan 16-22, do 24. 9.). □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE: Intart '89 - mednarodna razstava za umetnike iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Ju-lijske krajine (vsak dan 17-19.30, ob sobotah tudi 10-12, ob nedeljah zaprto, do 7. 10.) □ GALERIJA INTERNO 4: razstava slikarja Pina Giuffride (vsak dan 17-19, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 5. 10.) □ GALERIJA IL VENTAGLIO: razstava slikarja Guida Sgaravatti-ja (vsak dan 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 7. 10.) GLAUNICCO □ GALERIJA AL MOLINO: Uccelli - razstavlja Giambattista Cum (do 7. 10.). GORICA □ GRAD: Vedute Micheleja Marieschija (vsak dan 9.30-13 in 15-19, ob nedeljah in praznikih 9.30-20, do 15. 10.) PIRAN □ GALERIJA LOŽA: razstavlja prekmurski slikar Marjan Gumilar (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, do sredine oktobra). □ GALERIJA MEDUZA: razstavlja prekmurski slikar Marjan Gumilar (vsak dan 9-12 in 17-19, ob sobotah 9-12, ob nedeljah zaprto, do sredine oktobra). LIGNANO □ OBČINSKA IZPOSTAVA: Fotografija neorealizma, uredil Italo Zannier. MEDUNO □ KMEČKA HRANILNICA: Pah ljudi - razstavljata Giuliano Bor-ghesan in Novella Cantarutti. HUMIN □ PALAČA ELTI: Prekinjen spomin, uredil Fabio Amodeo. VIDEM □ TORRE Dl SANTA MARIA: Avtoportret - Andre Kertesz, uredila Anne Hoy. □ MESTNI MUZEJ: Fotograf Attilio Brisighello, uredil Giuseppe Bergamini. SAN DANIELE DEL FRIULI □ PALAČA MONTE Dl PIETA: Oblike kaosa - razstavlja Ferdinande Scianna. □ PALAČA MONTE Dl PIETA: Magnumova Italija, uredila Gio-vanni Calvenzi in Agnes Sire. □ PALAČA MONTE Dl PIETA: Po poletju - razstavlja Bernard Ploss. SPILIMBERGO □ CERKEV SAN GIOVANNI: Pariz - delavnica revolucije, postavila Mission pour la Photographie. FORNI Dl SOPRA □ OBČINSKA GALERIJA: Tilment/Tagliamento - Fotografije o reki. TRST □ GRAD SV. JUSTA: Clouse Up - razstavlja William Klein. • Vse razstave so odprte do 1. oktobra 1989. VIPOLŽE Nocoj, 23. 9., ob 20.30: Avtomobili. DORNBERK Nocoj, 23. 9., ob 20.30: Sank rock. BUKOVICA V nedeljo, 24. 9., ob 20.30: Bazar. KOBJEGLAVA - TUPELČE V petek, 29. 9„ ob 20.30: Bazar. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI GASILCI Karabinjerji . 112 Tržič .. .410222 Policija 113 Gasilci 115 KARABINJERJI PRVA POMOČ V BOLNICAH Trst . . . 734084 Gorica ... 533991 Gorica . .. 82044 Tržič 482000 Tržič ... 410276 Krmin 60124 Čedad ...730405 Čedad 730000 RDEČI KRIŽ PROMETNA POLICIJA Trst 768888 Trst . . . 422222 Tržič 482000 Gorica ... 22333 ZELENI KRIŽ Tržič ...410100 Gorica .... 31111 Čedad HOWSkOp od sobote, 23. septembra, do petka, 29. septembra 1988 OVEN (23.3.-19.4.) — VI IN DELO: Rojenim od 21. do 31. 3. zvezde niso kaj preveč prijazne. Nasprotni Mars, Merkur in Saturn lahko povzročijo nepričakovane nevšečnosti. Previdnost je zato nujna. Vsem preostalim Ovnom so zvezde prijaznejše, tako da večjih težav ni pričakovati. VI IN DRUGI: Računate lahko na pomoč ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Zvezde so še kar naklonjene. Merkur in Mars bosta pozitivno vplivala na delo in dogodke. Rojenim od 21. do 28. 5. se bodo želje izpolnile. Precejšnja verjetnost ugodnih sprememb. Rojenim od 17. do 20. 6. lahko načrti spodletijo. Kritična sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Pozor! Nekdo vas bo postavil na preizkušnjo. Ugodna ponedeljek in torek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Pred vami je ustvarjalen teden. Naklonjena Merkur in Mars bosta ugodno vplivala na uspešnost načrtov. Za rojene od 22. do 28. 7. bo teden še posebno uspešen. Možnost pomembnega uspeha. Rojenim od 5. do 12. 8. neprijazna Venera lahko povzroči težave. VI IN DRUGI: Nesporazum z ljubljeno osebo vas lahko spravi v malodušje. Ugodna ponedeljek in torek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Zaradi položaja zvezd je pred vami naporen in nekoliko muhast teden. Zvezde so precej nasprotne rojenim v septembru in v začetku oktobra. Verjetnost slabega počutja in drugih težav. Ne preobremenjujte se! Vsem ostalim bodo zvezde prijaznejše, zato večjih težav ne bo. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč zaverovani v svoj prav. Ugodna ponedeljek in torek. BIK (20.4.-20.5.) V y VI IN DELO: Teden bo prijeten V J in delovno uspe- šen. Precej prijazne bodo zvezde vsem rojenim v aprilu. To je primeren čas za uresničitev pomembnejših načrtov. Uspe vam lahko to, kar ste že dolgo načrtovali. Za rojene od 3. do 10. 5. možnost kakšnih težav. Ponedeljek in torek lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Posvetite več časa ljubljeni osebi. Ugodna dneva sreda in četrtek. RAK (21.6.-21.7.) /T> — VI IN DELO: Obeta se razgiban in uspešen teden. Prijazna Venera bo marsikomu teden polepšala. Čakajo vas prijetne izkušnje. Zvezde bodo precej naklonjene rojenim v juliju, medtem ko junijskim Rakom niso prijazne. Precejšnja možnost težav in nesporazumov. Kritičen petek. VI IN DRUGI: Preveč zaupate nekomu, ki ni tako iskren, kot mislite. Ugodna sobota in četrtek. DEVICA (23.8.-Il]ir> 22.9.) — VI IN | DELO: Napoved je I IT ugodna. .Izkoristite ■ ** naklonjenost zvezd v začetku tedna. Uspešno boste kos tudi zahtevnejšim nalogam. Delo vam bo šlo od rok. Možnost prijetnih presenečenj. Ob koncu tedna bodo zvezde manj naklonjene. Bodite povsod zelo previdni. Nevarnost neprijetnosti. VI IN DRUGI: Naključno srečanje vas bo razvedrilo. Ugodni sobota in sreda. ŠKORPIJON M (23.10.-21.11.) VI lil IN DELO: Napo- | | ved je za vas še 1 ugodna. Teden bo prav prijeten in sproščen. Venera in Jupiter bosta omogočila zaželen potek dela in načrtov. Izkoristite dobro priložnost, ki se vam bo nudila. Vaša prizadevnost bo dosegla svoj namen. V ponedeljek ali torek možnost slabšega razpoloženja. VI IN DRUGI: V ljubezni se vam bo lepo godilo. Ugodni sobota in sreda. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11.-21.12.) VI IN DELO: Ker vam je večina zvezd prijazna, je to čas za uresničitev načrtov. Srečne okoliščine vam bodo delo olajšale. Razveselila vas bo prijetna novica. Rojenim od 19. do 21. 12. bo Merkur nasproten. Možnost nepričakovanih zapletov pri delu. Kritičen četrtek. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju prijetno presenečenje. Ugodna ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12-19.1.) VI IN DELO: Za vse januarske Kozoroge bo teden precej uspešen in zadovoljiv. Obeta se sreča v finančnih in poslovnih zadevah. Rojenim v decembru bodo zvezde manj naklonjene. Bodite pri delu previdni in se v ničemer ne prenaglite. Nevarnost ovir in zastojev. VI IN DRUGI: Z malo več prijaznosti bi marsikaj dosegli. Ugodna dneva sreda in četrtek. VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN DELO: V začetku tedna možnost spremenljivega počutja in razpoloženja. Bodite bolj zbrani pri delu, da ne bo neljubih napak. Preostali del tedna bo zelo naklonjen in uspešen. Posebno ugodne zvezde za januarske Vodnarje. Merkur in Mars bosta spodbudila vaše delovne sposobnosti. VI IN DRUGI: Prijateljsko srečanje vas bo razvedrilo. Ugodna četrtek in petek. RIBE (19.2.-20.3.) ^ t — VI IN DELO: Obeta se vam do-^ ^ ber teden. Zvezde bodo spodbudno vplivale na delo in dogodke. Izkoristite prijazno Venero in dobri Jupiter za uresničitev najpomembnejših načrtov. Sreča bo naklonjena in napredovali boste. Poskusite čimbolj e izkoristiti prvo polovico tedna. Kritičen četrtek. VI IN DRUGI: V veseli družbi boste dobrodošli. Ugodna sobota in nedelja. Od železnice skozi Sv. Ano, center, severno četrt in Stražice Nova avtobusna proga v Gorici Z mesecem oktobrom bomo v Gorici dobili novo avtobusno progo, ki bo povezovala železniško postajo in nekatere doslej z avtobusnimi programi slabo povezane rajone z bolnišnicami in večino javnih uradov ter poslopij v mestu, kot so sedež INPS, prefektura, deželna palača, županstvo, sodišče itd. Upravni odbor Mestnega podjetja za storitve, ki Upravlja tudi občinske avtobusne proge, je sklenil, da bodo vožnje na novi progi poskusno uvedli že v oktobru. Novost bo najbrž koristna in dobrodošla iz več razlogov. V Gorici se namreč že precej časa govori o potrebi po preureditvi prometa v mestu. Vse več avtomobilov po mestnih ulicah povzroča vsem znane probleme, od počasnejšega premikanja, do živčnosti voznikov in nenazadnje do onesnaževanja zraku. Kolikor je znano pri občinski upravi razmišljajo, da bi začeli omejevati promet zasebnih avtomobilov (sicer zelo postopnim) z uvajanjem otokov za pešce in uvedbo enosmernega prometa na pomembnejših ulicah. Za učinkovitost teh posegov pa je nedvomno treba tudi okrepiti javne prevoze, ki so danes razen na središčni osi med Svetogorsko ulico in Štan-drežem dokaj pomanjkljivi. Nova proga naj bi torej deloma zapolnila vrzeli in omogočila večjemu številu občanov, predvsem starejših, da se poslužijo mestnih avtobusov. Avtobusi bodo od železniške postaje peljali po ulicah Di Manzano, Trieste, Cipriani, Toscanini, Garzarolli, Furlani (center za ostarele), III. armata, mimo bolnišnic, Vittorio Veneto, Sau-ro, Trg Municipio, Roma, Travnik, Carducci, Trg De Amicis (Koren), Mighetti, Orzoni, Don Bosco, Torriani, Brig. Pavia, Colombo, Safog, Monte-cucco, P. Diacono, Fatebenefratelli (bolnišnica) in Aguileia spet do postaje. Vožnje bodo zaenkrat samo v dopoldanskem času z odhodi izpred železniške postaje ob 7.15, 8.00, 8.45, 9.30, 10.15, 11.00, 11.45 in 12.30. Uvedba nove proge, pa še s tako omejenim številom voženj, pravijo pri Mestnem podjetju, pomeni težko breme, ki ga bodo lahko uresničili tako, da bodo še razredčili večerne vožnje na drugih progah. Podjetje namreč bremeni blokada zaposlovanja, zaradi katere .ne morejo niti nadomeščati osebja, ki se upokoji. Poleg tega, še vedno ne razpolagajo s primernimi garažami, delavnicami, uradi, potrebujejo pa tudi nove avtobuse. Predsednik upravnega odbora Mestnega podjetja Antonio Jakončič je napoved o uvedbi nove proge izkoristil za polemično puščico krajevnim upraviteljem, ki se že desetletje zaman pogovarjajo o poenotenju avtobusnih podjetij na Goriškem. »Nova proga je odgovor na številne prošnje v tem smislu,« pravi Jakončič, »uresničili pa jo bomo lahko, ker ne nameravamo več upoštevati političnih pogojevanj v zvezi s hipotezo poenotenja javnih prevozov v pokrajini, ki se zavlačuje več kot deset let, že skoraj celo leto pa nihče ne govori več o njej.« V pričakovanju poenotenja je bilo stanje mestnih prevozov v Gorici vsa ta leta "zamrznjeno". Toda čas teče, potrebe se spreminjajo, z novo progo pa se bo končno nekaj premaknilo. Upokojenci na Pokrajini za boljše socialno skrbstvo Crisci zagotovil podporo upravičenim zahtevam Delegacija sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL je te dni vnovič obiskala predsednika Pokrajine Gian-franca Criscija, da bi ga seznanila s perečimi vprašanji pokojninske reforme, izboljšanja zdravstvenih in socialnih storitev in prilagoditve pokojnin nivoju plač odvisnih delavcev. O teh vprašanjih je tekla beseda že na prvem sestanku pred nekaj tedni. Medtem pa so predstavniki upokojencev imeli vrsto srečanj s krajevnimi upravitelji, vmes so bile protestne manifestacije, nekaj se premika tudi v Rimu, kjer se menda pripravljajo ukrepi, ki upokojencev ne zadovoljujejo. Predsednik Pokrajine je poudaril upravičenost zahtev in je med drugim dejal, da se je goriška pokrajinska uprava močno angažirala na področju socialne oskrbe v okviru deželnega načrta, ki bi se moral začeti izvajati z novim letom. Goriška pokrajina trenutno zbira podatke, ki bodo služili kot osnova preureditve službe. Predsednik Pokrajine je v zvezi s problemom pokojninske reforme zago- tovil sindikalnim predstavnikom, da bo uprava podprla njihove zahteve. vazna obvestila Knjižnica D. Feigel bo od 25. t. m. poslovala po sledečem urniku: vsak delavnik (razen ob četrtkih) od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Ob četrtkih od 13. do 17. ure. razne prireditve Na sedežu Kulturnega društva v Podpori bo drevi ob 20. uri javna razprava na temo Kakšen pomen imajo napadi časopisa Unita na Togliattija. Uvodni poročili bosta imela Gianna Pirella, članica centralnega komiteja KPI, in Faust o Monfalcon. Sledila bo razprava. Javno razpravo pripravlja sekcija KPI R. Jenko. čestitke Danes praznuje 80-Ietnico Olga Rebula iz Doberdoba. Toplo ji čestitajo sinova, hčerki, vnuki in vsi sorodniki. KPI predlaga znižanje cene »zelenega« bencina Komunistični predstavniki so te dni tako na Pokrajini kot na Trgovinski zbornici postavili predlog, naj bi v okviru proste cone uvedli kontingent neosvinčenega bencina z nižjo ceno, kot je cena navadnega super bencina. S tem naj bi spodbudili voznike k uporabi t. i. zelenega bencina, ki je manj onesnažujoč kot navadni, seveda če je avto opremljen s katalizatorjem na izpušni cevi. Prav v tem je opravičilo za nižjo ceno, ki bi bila nekaka odškodnina voznikom za nabavo dragega katalizatorja. Ulico Garzarolli bodo zaprli Občinska uprava sporoča, da bodo od ponedeljka, 25. t. m., zaprli za promet odsek Ulice Garzarolli in sicer med Ulico Cossar in Furlani. Ukrep je v zvezi z izvajanjem del za namestitev cevi grezničnega omrežja in priključitev tega območja na greznično omrežje. Promet bodo preusmerili na Fabianijevo, Cipria-nijevo, Furlanijevo, Toscaninijevo in Ulico Faiti. Zapora bo veljala do zaključka del. Stanovalce na omenjenem območju prosijo za sodelovanje in razumevanje. Novi zapleti glede uboja v Cjar-matu Grožnje in izsiljevanje svojcev? Zadeva glede uboja Luigija Cleo-pazzija v Čenti, 4. avgusta letos, zado-biva, kot se zdi, nove razsežnosti. Ne samo, da je videmsko sodišče zavrnilo vlogo za izpustitev na začasno svobodo 27-letnega Paola Romanzina in 28-letnega Giampaola Cicutte, v dogodek naj bi bile, tako ali drugače, vpletene tudi druge osebe, družinski člani Paola Romanzina pa menda žrtve groženj in izsiljevanja. Mati Paola Romanzina, ki je, kakor znano doma iz kočnika, naj bi bila v zadnjih tednih že nekajkrat posredno žrtev groženj. Zadnje grožnje naj bi izrekel neznani moški pred dvema dnevoma in ob tem celo zagrozil z uporabo orožja. Pred tem naj bi se za izpustitev Romanzina potegovale tri osebe. Pred tem pa spet posameznik. Menda so Romanzinovi o zadevi že obvestili pristojne organe. Ni znano, kaj so le ti ugotovili v zvezi z dogodki, o katerih je tekla beseda včeraj, v stanovanju Romanzinovih, kjer sta bila prisotna tudi odvetnika, zagovornika Romanzina in Cicuttija. Težko je razumeti razloge in smisel groženj in izsiljevanja, ki naj bi jih utrpela Ro- manzinova. Eno pa je gotovo: umor Luigija Cleopazza, skupaj z Romanzi-nom solastnika picerije Al cjar-mat v Čenti še zdaleč ni pojasnjen. Novi elementi utegnejo že itak nelahko preiskavo še dodatno zaplesti. Luigija Cleopazzija, ki je bil po rodu iz Apulije in je pred prihodom v Čento delal kot kuhar v raznih krajih, med drugim v Lignanu, je v glavo za- dela krogla 22-kaliberske karabine, ki jo je nekdo izstrelil iz razdalje kakih dvajset do petindvajset metrov. Umor se je pripetil v petek, 4. avgusta, v poznih večernih urah prav v piceriji Al cjar-mat v Čenti. Romanzina so prvič priprli dva dni po krvavem dogodku, vendar so ga kmalu izpustili. Nekaj zatem pa so ga ponovno aretirali, ko so priprli tudi Cicuttija. V nesreči v Števerjanu umrl 56-letni Karlo Škorjanc Žalostno vest smo sinoči prejeli iz Števerjana. V poznih popoldanskih urah se je v neposredni bližini križišča pokrajinske in občinske ceste, ki pelje proti Britofu, ponesrečil 56-letni Karlo Škorjanc. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v goriško splošno bolnišnico, vendar mu zdravniki niso mogli več pomagati. O nesreči zaenkrat še ni točnih in dokončnih podatkov, kakor tudi o vzrokih smrti. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi se Škorjanc peljal z vespo ter zadel v zid. Mogoče ga je med vožnjo obšla nenadna slabost in je vsled tega izgubil nadzorstvo nad vozilom. Pokojnik se je ukvarjal s kmetijo. kino Gorica CORSO 17.00-22.00 »007 vendetta pri-vata«. VERDI 18.00-22.00 »La časa IV «. VITTORIA 17.30-22.00 »Lingua profon-da«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 18.00-22.00 »La časa IV«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.30 in 20.30 »Življenje Ninje«. Ob 22.30 »Poper iz Miamija II «. Nočni kino. SVOBODA - Šempeter 18.30 »Policijska akademija V«. Ob 20.30 »Poper iz Miamija II«. DESKLE 19.30 »Življenje Ninje«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi — Raštel 52, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio — Ul. Romana 147, tel. 40497. _________pogrebi__________ Danes v Gorici ob 12.30 Leopolda Makovec iz mrliške veže glavnega pokopališča. Nocoj na razstavišču »Maurizio Costanzo show« Danes odprtje sejma Flash moda z modnimi novostmi nove sezone Na razstavišču ob Ločniškem mostu bodo nocoj ob 19. uri odprli letošnji modni sejem "Flash moda". Gre za šesti modni sejem v Gorici, ki je že postal osrednja tovrstna sejemska prireditev v deželi. Na razliko od prejšnjih let, ko se je sejem odvijal v dveh delih, pomladanskem in jesenskem, naj bi se sedaj ustalila koncentrirana oblika predstavljanja celoletnih novosti na področju mode. Sejem bo odprt do prihodnje nedelje, 1. oktobra. Slovesnosti ob odprtju se bo udeležil podtajnik pri ministrstvu za turizem poslanec Luciano Rebulla. Že nocoj bo v prenovljenem gledališkem prostoru v paviljonu D ob 21. uri "Maurizio Costanzo show". Znani televizijski show-man bo tako kot v znani oddaji Berlusconijeve mreže zbral okrog sebe nekaj bolj ali manj znanih osebnosti ter se z njimi pogovarjal, seveda o modi. Njegovi gostje bodo igralka Anna Mazzamauro, goriški župan Antonio Scarano, sovjetska stilista Mihail Kričevski in Sergej Pukšjanski, direktor vsedržavnega festivala stripov in vizualnega sporočanja "Trevisocomics" Silvano Mezzavilla, pobudnik združenja "Ci-vilta longobarda" prof. Giuseppe Missio in Antonio Mancinelli, ki je po naročilu rimskega modnega konzorcija uredil zbirko tisočih televizijskih spotov. Na sejmu pa bo kljub zgovornemu Costanzu imela glavno besedo moda oz. modni ustvarjalci, ki bodo predstavili novosti glede oblačil za jesen-sko-zimsko in tudi že pomladno sezono. Poleg oblačil in obutve bodo predstavili tudi novosti na raznih drugih področjih, ki sodijo v svet mode. Ob ponudbi domačih ustvarjalcev in trgovcev bodo na ogled tudi novosti modnih kreatorjev iz Sovjetske zveze, ki so tokrat prvič na sejmu Flash moda, razmeroma dobro bodo zastopani tudi modni oblikovalci iz Slovenije. Na sliki: defilč na lanskem sejmu. SEJE01/6 MODNI KREATORJI IZ NOVE GORICE VAS PRIČAKUJEJO NA SEJMU FLASH MODA Darinka in Damijana MARINIČ Butik: Gradnikove brigade 49 Nova Gorica - Tel. 003865/25761 Trgovina modnega spodnjega perila »INTIMO«: IX. korpus 11 Nova Gorica - Tel. 003865/21230 Pletilstvo VIVODA IRENA Pod vinogradi 21 - SOLKAN |"j^fO) LJUBLJANA • moška in ženska konfekcija to • pletenine • usnjena galanterija in modni dodatki BOUTICHJE - Nova Gorica - Gradnikove brigade 47 - Tei. 003865/25906 OBRTNIŠTVO Mere qoi?iziA m 7 CASSA Dl RISPAAMIO Dl GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA MODA IN MODNI STILI V PROSTORU ALPE-JADRAN ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO 23/9-1/10/1989 SEJMIŠČE GORICA V Podgori ponovno opozarjajo na ureditev odvodnjavanja Razstava je na ogled do 2. oktobra V Likovni vitrini razstavlja Kamničan Dušan Lipovec V starih časih, ko so bila pobočja Kalvarije obdelana in ko so se zelo visoko vzpenjali terasasto urejeni vinogradi, ni bilo večjih težav z odvod-njavanjem. Poplave, nanosi blata na ceste, zamakanje pokopališča, so postali pereč problem pred kakšnim desetletjem, ko so na območju vasi začeli urejati in asfaltirati ceste, vkopavati greznice itd. Ta dela so izvajali v glavnem ne oziraje se na lego kraja in na lastnosti tal. Po strmem pobočju Kalvarije se ob nalivih zbirajo potoki, saj si voda, kakor znano, navadno utira bližnjico. Ker so bili nekdanji odtoki pretrgani ali zasuti, so posledice tu: poplavljene kleti, z blatom zasute ceste itd. Kanalizacija ni kos večjim nalivom, zato se nekatere, sicer asfaltirane ceste, ki peljejo navkreber, spremenijo v deroče potoke. Podgorci imajo pri tem še dodatni problem. Zemlja je na tem področju ilovnata in zato ne požira vode. Da voda ne odteka je zelo lepo vidno na območju pri pokopališču. Po obilnem deževju je skoraj nemogoče izkopati grob, ne da bi ga zalila voda. Podgorci si preko rajonskega sveta že dolgo prizadevajo, da bi Občina vendarle poskrbela za zadovoljivo re- šitev odvodnjavanja. Do zdaj se je vse končalo pri obljubah. O tem problemu je bil govor tudi na nedavnem sestanku rajonskega sveta, ko so med drugim preučili, katere točke vasi so ob deževnem vremenu najbolj izpostavljene poplavam. Predsednik Maligoj je omenil nekaj najbolj prizadetih območij. Eno od teh je v bližini podgorske cerkve. Ob izdatnejših padavinah nanese voda velike količine blata, peska in celo kamenja. Vse to v glavnem odstranijo krajani sami. Podoben položaj je tudi med pokopališčem in osnovno šolo. Poleg strešnice, ki odteka z nekaterih hiš in dvorišč, se tu nabira tudi voda iz potokov, ki pritekajo s Kalvarije. Voda se zbira v blatni mlaki. Položaj se je znatno poslabšal potem ko so opravili na glavni podgorski ulici pomembna zemeljska dela. To ulico so pred leti razrili ob vkopavanju cevi za kanalizacijo. Med deli so naleteli na jaške, po katerih je odtekala proti Soči voda s Kalvarije. Jaške so, kot se zdi, presekali in zasuli. Voda si je pač ubrala drugo pot. Tu je menda razlog vse pogostejših poplav. Rajonski svetovalci so predlagali, da bi se čimprej sestali s predstavniki go-riške občinske uprave, gorske skup- nosti in civilne zaščite, da bi podrobneje preučili aktualno vprašanje. Potrebna denarna sredstva za prve posege bi lahko zagotovila Briška gorska skupnost, ki je statutarno zadolžena za take posege. Tudi Podgora namreč spada v območje Gorske skupnosti. Prav te dni, je bilo slišati na seji, se je iztekel termin za predložitev prošenj in načrtov morebitnih posegov gorski skupnosti. Reševanje teh vprašanj je sicer najprej v pristojnosti Občine, ki bi morala pripraviti ustrezne načrte in drugo dokumentacijo. Rajonski svetovalci so izrazili bojazen, da je morda tudi tokrat osebje občinskega tehničnega urada pozabilo na ta pereč problem. Zato so sklenili, da bodo zahtevali sestanek s predstavniki vseh treh ustanov. S tem v zvezi so tudi sklenili, da bodo kar sami z denarnimi sredstvi iz fonda rajonskega sveta poskrbeli za nakup in zamenjavo vseh razbitih cementnih pokrovov podgorskega grezničnega omrežja. V teh se je namreč razrasla trava, ki je zamašila pretok. Osebje, ki je zadolženo za čiščenje greznic, jih je kratkomalo zanemarilo. Menda zato, ker bi jim po opravljenem čiščenju morali zamenjati pokrov. To pa menda ne sodi v sprejete obveznosti. S predstavitvijo del akademskega slikarja Dušana Lipovca iz Kamnika stopamo v kulturno jesen razstavne dejavnosti v novogoriški galeriji Likovni vitrini. Lipovec se tokrat prvič predstavlja na Goriškem s ciklusom krajin, čeprav je imel doslej preko 40 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih doma in v tujini. Lipovčevi razstavljeni gvaši, tempere, akvareli in kombinacije akvarela - risbe zavezujejo avtorjevo razmišljanje in raziskovanje prostora in okolice, sožitja z naravo, njene atmosfere in utripa. Pomenijo slikarjevo naravnanost k realistični stvarnosti, ki mu jo nudi krajinski prostor in urbanizirani ambient kot izhodišče in inspiracija. Lipovčev rodni in bivalni gorski in planinski svet iz okolice Kamnika, ali sončno osvetljeni ambi-enti dalmatinskih mest postanejo simbolični označevalci slikarjevega intuitivno spontanega doživljanja in beleženja eksteriera. Temna, kar zamolkla barvitost krajinskih izsekov slovenske pokrajine še bolj akcentira zračne in optimistične obmorske pej-saže. Interes v raziskovanju različnih ambientov in klim pogojuje tudi slikarjevo delo neposredno v naravi sami. V naravnem okoju ali kakor pravi avtor sam - v tej nepokvarjeni prirodi vedno znova odkriva nekaj novega, neponovljivega, kar ga neprestano vzpodbuja k izvenateljej-skemu slikarskemu zapisovanju in beleženju te prvobitne lepote. Prav ta Lipovčeva neprekinjena motivna okupiranost ostane skozi neobremenjeno intimno likovno beleženje na papir analiza izrazitih trenutnih subjektivnih videnj, občutij in doživetij, vezanih tudi na tradicijo slovenskega impresionizma. Del slikarskega opusa Dušana Lipovca, ki ga lahko ogledamo v Likovni vitrini do drugega oktobra 1989, dokazuje slikarjevo zvestobo lastni likovni identiteti, ki kljub fi-zično-optičnemu razmerju z zunanjim svetom svoje likovne zapise projecira s pomočjo sublimacije v sebi emotivnega doživetja. Nives Marvin čestitke Na skupno življenjsko pot sta stopila Rosanna in Robert. Vse najlepše jima želi KŠD Danica na Vrhu. Seja občinskega sveta v Sovodnjah Ponovna odobritev treh načrtov in finančnega kritja za javna dela Pomembna pobuda sekcije WWF v Gorici Zbirno mesto za motorno olje in druga izrabljena maziva V torek se je sestal občinski svet v Sovodnjah. Največ pozornosti so na sicer neobičajno kratki seji namenili področju javnih del in preurejanja proračuna za letos ter sanaciji nekaterih starih dolgov, ki niso imeli finančnega kritja. Tako je občinski svet soglasno ponovno odobril načrte in zadevne stroške, oziroma višje stroške za tri različne posege na področju javnih del (urejanje cest in pločnikov, gradnja garaže) ter odobril tudi načrt amortizacije posojil. V smislu najnovejših določil morajo občine namreč skupaj z načrtom in posojilom odobriti tudi amortizacijski načrt v katerem so točno opredeljeni viri financiranja, s posebnim vidikom na delež, ki ga morajo kriti občine same. Žal je ta novost povzročila vsaj dvomesečno zamudo v postopku pridobivanja posojila in nadaljevanja oziroma oddaje del. To zamudo bodo skušali čimprej nadoknaditi, so zagotovili predstavniki odbora. Na seji občinskega sveta so zatem razpravljali o preureditvi (drugi) proračuna. Spremembe se nanašajo predvsem na postavke v poglavju investicij, kjer je bilo treba zagotoviti dodatno kritje za dela na poslopju osnovne šole na Vrhu ter za predvideni poseg v otroškem vrtcu v Sovodnjah. V sklop preurejanja proračuna za finančno poslovanje 1989 sodi tudi ukrep o formalnem prevzemu višjega stroška za odlaganje smeti. Od prvega avgusta letos bo za vsak stot odpadkov treba plačati tisoč lir več. Do avgusta je cena za odlaganje znašala 3500 lir za stot. V razpravi o tem vpra- šanju je bilo slišati priporočilo (s strani odbora), naj bi občani na vse možne načine skušali omejevati količino odpadkov. Ne zaskrblja samo višji strošek za odlaganje, zaradi česar bo treba najbrž prilagoditi (povišati) davek, ampak zelo naglo naraščanje količine odpadkov. Župan Vid Primožič je ob koncu poročal o imenovanju novega župnega upravitelja za Sovodnje in Gabrje in o nekaterih vprašanjih, ki se odpirajo v zvezi s tem in ki jih bo treba v doglednem času rešiti. Odbornik za osebje Vlado Klemše je nato seznanil svetovalce s predlogom o preureditvi delovnega urnika osebja v uradih. Izrazil je pripravljenost občinske uprave, da se o problematiki razgovarja in skuša najti sprejemljive rešitve, ob upoštevanju koristi občanov in uslužbencev. Vprašanju preureditve urnika naj bi namenili v občinskem svetu posebno razpravo. Seja se je nadaljevala in zaključila za zaprtimi vrati. Vozni red avtobusov za pokopališče Od jutri, 24. t. m., bo na progi št. 6 (med pošto in glavnim pokopališčem) začel veljati zimski vozni red. Avtobusi bodo izpred glavne pošte odpeljali ob 9., 10., 11., 12., 15., 16.05, 17.10 in 18. uri. Zadnji avtobus vozi samo do Sv. Ane. Izpred glavnega pokopališča bodo avtobusi odpeljali ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 15.20, 16.25 in 17.30. Naša industrializirana družba proizvaja vedno več odpadkov, ki so eden glavnih virov onesnaževanja okolja. V veliki meri smo potrošniki sami krivi za odmetavanje odrabljenih predmetov, embalaže in podobnega. Ločeno nabiranje in predelava številnih še uporabljivih snovi, ki se navadno pomešajo z ostalimi odpadki je učinkovit način za boj proti onesnaževanju. Za ta vprašanja najbolj občutljive krajevne uprave so že zdavnaj poskrbele za namestitev posod, kamor ljudje lahko odlagajo papir, steklo, baterije, zdravila, aluminijske pločevinke in druge snovi, ki jih lahko uporabijo predelovalni obrati. Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), ki je pred nekaj leti poskrbela za namestitev posod za zbiranje papirja, si sedaj prizadeva, da bi v Gorici poskrbeli za zbiranje odrabljenega strojnega ali tudi kurilnega olja. Za zbiranje olja bi sicer bilo moralo biti poskrbljeno že zdavnaj, saj je Evropski parlament že leta 1975 z direktivo št. 439 določil postopke za uničevanje oljnatih snovi, s katerimi naj bi zavarovali okolje. Italija se je tem določilom prilagodila s precejšnjo zamudo pred sedmimi leti, ko je odlok predsednika republike določil, da je treba olje oddati Obveznemu konzorciju za obrabljena olja in prepovedal vsak drugačen način uničevanja ali odlaganja. Delovanje konzorcija je preprečilo, da bi milijoni litrov oljnatih snovi iz industrije, delavnic in drugih poklicnih uporabnikov onesnaževali zrak, vodo in tla. S tem pa še ni bil rešen problem za zasebnike, na primer za avtomobiliste, ki sami poskrbijo za zamenjavo motornega olja v avtomobilu in za vse, ki se hočejo znebiti oljnatih snovi (na primer oljnatih ostankov v cisternah, mešanic olja in vode itd.). Konzorcij za stara olja ima sedež v Trstu, v Gorici pa doslej ni bilo kraja, kjer bi zasebniki lahko odlagali po nekaj litrov olja. Mnogi si zato pomagajo tako, da ga zažigajo ali izlivajo kar v greznice, s tem pa povzročajo veliko škodo okolju. Z izgorevanjem namreč olje močno onesnažuje zrak, z izlivanjem v greznice se steka v reke in morje. Sekcija WWF je zato sprožila pobudo, da bi v Gorici uredili zbirno mesto, kjer bi lahko vsak občan odlagal obrabljeno olje. To zbirališče bo predvidoma začelo delovati z začetkom oktobra na dvorišču občinske službe za storitve v Ul. Barzellini. Tam bosta na razpolago dve večji posodi, v kateri bo lahko vsakdo izlival staro olje. Sekcija WWF se pri tem priporoča avtomobilistom, ki doslej niso vedeli kam s starim oljem, naj se odslej poslužujejo te možnosti. S tem bodo dokazali občutljivost za probleme okolja in dali svoj skromen prispevek k njihovemu reševanju. Za vse, ki ne čutijo moralne dolžnosti do tega, določa že navedeni odlok predsednika republike druge prepričljivejše argumente: kdor namreč uničuje in ali odmetava olje mimo zakonskih določil, tvega obsodbo do enega leta zapora in pet milijonov lir globe. V teku priprave na 500-letnico rudnika v Idriji V Idriji že potekajo priprave na 500-letnico rudnika živega srebra in samega mesta. Najrazličnejše prireditve ter obnovitvena dela, predvidena ob tem visokem jubileju so pravzaprav že v teku. Posebej to velja za obnovitvena dela nekaterih najznačilnejših predelov mesteca. Jubilej bo sicer prihodnje leto saj so pričeli s kopanjem rudnika leta 1490. Toda v tem času v Idriji že pripravljajo program proslavljanja, ki bo zajemal najrazličnejše kulturne dejavnosti. Prisostvovali bomo lahko namreč raznim razstavam, predavanjem, izidu posebnih publikacij, strokovnim posvetom itd. Omeniti velja še vrsto turističnih publikacij, ter ovrednotenje znamenitih rojakov, ki so bistveno doprinesli k razvoju tega mesta. V tem okviru nameravajo namreč v Idriji tudi obnoviti razne tehnične, etnološke in druge zgodovinske spomenike, posebno pozornost pa bodo namenili revitalizaciji starega mestnega jedra. Osrednjo proslavo 500-letnice bodo pripravili 10. septembra 1990, s posebnim kulturnim programom. Naj v tem okviru še dodamo, da bomo praznovanje pol tisočletja idrijskega rudnika predvidoma v prihodnjem letu proslavili tudi na Goriškem. Goriška pokrajinska uprava, oziroma njena komisija za kulturo, v sodelovanju s Kulturnim domom in drugimi goriškimi kulturnimi organizacijami, namerava prirediti posebno razstavo idrijskega rudnika ter razna strokovna predavanja o vlogi tega rudnika in idrijskega mesta v našem prostoru, (ik) V veljavo je stopil v četrtek, 21. t. m. Zimski vozni red avtobusov APT gorica-sovodnje-doberdob- tržič-trst Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.35, 8.10, 12.15, 13.00*. 14.00, 16.15(a), l6.50(a) ♦, 17.30. ' vozi samo do Doberdoba, ♦ vozi samo do Tržiča. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.17(a)\ 7.44, 8.03, 8.054, 8.08*, 9.54, 13.51, 15.29, 18.09(a), 18.59. ' vozi iz Tržiča, 4 vozi iz Poljan. GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4-48(a), 6.18, 6.38, 6.42(b)*, 7.29, 8.20, l0-00, 11.25, 12.15, 12.50, 14.00, 16.14, l7-30, 18.59, 21.25(a); ob nedeljah in Praznikih: 7.45, 10.00, 12.50, 18.00, 20.00*. ' vozi samo do Gradišča. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: "■35*, 7.18, 8.08, 9.43, 11.23, 12.58, 13.49, *5-12, 17.43, 18.20(a), 19.01, 20.18, ^■07(a); ob nedeljah in praznikih: 9.43, U;23, 16.23, 19.23. ' vozi iz Gradišča. G°RlCA-FIUMICELLO-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: ,d15. 8.45(d), 11.25, 13.01(d), 14.00(b), 4^0, 17.30(d), 19.25. ~ Prihodi v Gorico - ob delavnikih: n18' 7.37*, 8.10(b) 4, 8.12, 9.32, 12.38, ,. '53, I5.23(d), 18.38, 20.08(d); ob nede-d . in praznikih: 11.08. * vozi iz Gradišča, 4 se ne ustavi v Fiumicellu. GORICA-TURJAK-ČERVINJAN- GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 11.30, 14.00(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.13, 13.48. GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 8.30, 12.15, 13.00(b), 14.00, 17.30(a), 18.20(c). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.10, 12.58, 13.56, 18.38(a). GORICA-KRMIN-(ČEDAD ali VIDEM) Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50*, 7.20(b), 8.10*, 8.50*, 10.40D, 12.154, 12.15(b) • , 13.00(b) ■ , 14.00(b)S, 14.00*, 16.25, 17.30(a)4, 18.15(a), 19.25. * vozi do Vidma, 4 vozi do Prepot-ta, • vozi do Čedada, ■ vozi do Man-zana, □ vozi do Brazzana. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.07’, 8.10(b)4 , 9.224, 11.43«, 13.05 D, 13.33(b)*, 13.41(b)B, 13.514, 15.544, 17.55(a)*, 18.33(a), 19.16. * vozi iz Manzana, 4 vozi iz Prepot-ta, • vozi iz Brazzana, ■ vozi iz Čedada, □ vozi iz Vidma. GORICA-MARJAN-(KRMIN)-VERSA-GRADIŠČE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 13.00, 14.00(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.08(b), 11.56, 13.25, 13.53(b), 15.03(b), 19.33. GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN- OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 7.40(d), 12.15, 14.30. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.10(d), 12.55, 15.00. GORICA-OSLAVJE-ŠTEVERJAN- GROJNA-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10(d), 14.00, 17.45(d), 19.30. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40(d), 14.30, 18.15(d), 20.00. GORICA-PALMANOVA-ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33, 14.00(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.1 l(b), 13.31. GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER OB SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 6.26(a), 8.10, 9.55, 10.50, 13.00(b), 14.00, 17.30(a), 18.45(a). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.12, 9.07, 12.38, 13.13(b), 13.56, 14.57(b), 18.38(a), 19.18(a). legenda: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi ob delavnikih, ko je pouk; (c) - vozi od ponedeljka do petka, ko je pouk; (d) - vozi vsak dan. V Kulturnem domu se je odvijal drugi modno-frizerski miting Goriški Kulturni dom je doslej že bil prizorišče najrazličnejših kulturnih, športnih, rekreacijskih, družabnih in drugih prireditev. V ponedeljek se je v njegovi veliki dvorani odvijalo dokaj nenavadno srečanje, ki bi ga morda lahko označili kot modno-frizerski miting. Mednarodno uveljavljena firma kozmetičnih pripomočkov Oreal je priredila pravcato predstavo, na kateri so prikazali zadnje novosti s področja modnih pričesk, pri čemer je seveda priporočljiva uporaba raznih kozmetičnih sredstev. Srečanju, kjer je svoje "kreacije" v striženju in urejanju pričesk prikazovala znana Carmen Cavallin, je z zanimanjem sledilo res številno občinstvo, med katerim so bili ljudje, ki se poklicno ukvarjajo s pričeskami, pa tudi nekaj radovednežev, predvsem, a ne izključno ženske. Na sliki (foto Marinčič) prizor s prikaza modnih pričesk v Kulturnem domu. V kombinaciji na kotalkarskem SP Kokorovec bližji kolajni Poskusne vožnje za VN Portugalske Senna potolkel rekord ROCCARASO — Za Poletovega kotalkarja Sama Kokorovca je na svetovnem prvenstvu v Roccarasu kolajna v kombinaciji vse bližja. V svojem drugem nastopu, to je na tekmovanju v kratkem programu je poletovec včeraj dosegel odlično peto mesto. Pred njim so samo trije tekmovalci iz ZDA ter Sandro Guerra. Kljub neugodni štartni številki (nastopil je kot drugi], je Kokorovec dobil visoke ocene. Če bo drevi izpeljal tudi dolgi program, tako kot zna, mu kolajna v kombinaciji res ne more uiti, saj se tekmovalci iz ZDA vrstijo v različnih zvrsteh in zato ne morejo konkurirati za uvrstitev v kombinaciji oziroma za naslov absolutnega prvaka. Za delno razočaranje je včeraj poskrbel Sandro Guerra, ki je bil med svojim sicer odličnim izvajanjem žrtev padca, tako da mu je spodletela namera, da bi na tem SP osvojil zlato kolajno v vseh disciplinah. Lestvica kratkega programa 1. Scott Cohen (ZDA) 81,2 točke; 2. David Demotte (ZDA) 80,3; 3. Sandro Guerra (It.) 80,0; 4. Medeiros Heath (ZDA) 78,4; 5. Samo Kokorovec (It.) 78,1 itd. Sandro Guerra je včeraj dobil bron ESTORIL — Ayrton Senna na mclarnu je že v prvem dnevu poskusnih voženj za jutrišnjo VN Portugalske v formuli ena potrdil, da je kljub drugemu mestu na začasnem skupnem vrstnem redu pilotov, pravi favorit v boju za naslov prvaka. Ne le, da je dosegel najboljši čas, kar je zanj že povsem običajno, a je tudi za več kot sekundo potolkel rekord proge, ki ga je bil sam dosegel leta 1986. Nasprotno, pa je njegov timski tovariš, a pravzaprav glavni tekmec, Alain Prost dosegel šele peti čas, tako da se je znova razbohotila polemika o tem, da pri Mclarnu bojkotirajo francoskega pilota, odkar se je odločil, da bo v prihodnji sezoni dirkal za Ferrarijeve bolide. V zvezi s tem je treba reči, da sta tim in pilot izdala tiskovno sporočilo, v katerem je spor demantiran, vendar pa kaže, da je Prost podpisal sporočilo pod grožnjo, da ga bodo pri Mclarnu odslovili še pred koncem sezone. V Ferrarijevem taboru z razpletom prvega dne na progi, ki naj bi bila ugodna za Maranellova vozila, niso prav nič zadovoljni. Mansell se je zapletel v nesrečo z Dannerjem, ki je zaradi pokvarjenega blažilca izgubil nadzorstvo nad svojim rialom. Škoda na ferrariju je precejšnja in razmišljajo, da bi iz Italije pripeljali novo rezervno vozilo. Dobro se je obnesel Berger, ki je drugi, a z več kot sekundo zaostanka za Senno. Za senzacijo je poskrbel Martini na minardiju. Dosegel je namreč tretji čas. Zadovoljen je tudi Patrese (četrti), ki tokrat upravlja nov vvilliams, s katerim bo debitiral prav na Portugalskem. Boljši časi: Senna (mclaren) 1T5"496 s povprečno hitrostjo 207,428 km na uro. 2. Berger (ferrari) 1'16"799; 3. Martini (minardi) 1'16 "938; 4. Patrese (wil-liams) 1"17"281; 5. Prost (mclaren) 1'17 "336; 6. Mansell (ferrari) 117”387; 7. Boutsen (williams) 1"17"801; 8. Perez-Sala (minardi) 1017 "844; 9. Brundle (brabham) 1017"844; 10. Nannini (be-netton) 1018""115. Urugvaj mora zmagati MONTEVIDEO V jutrišnji kvalifikacijski tekmi za nogometno SP mora Urugvaj nujno premagati že izločeni Peru. Že v primeru neodločenega izida bi si namreč nastop v Italiji zagotovila Bolivija. Danes in jutri v Novi Gorici Šahovski dvoboj Grosar - Kožulj Nova Gorica bo danes in jutri v znamenju velikega šahovskega dvoboja med slovenskim prvakom Aljošo Grosarjem in jugoslovanskim prvakom Zdenkom Kožuljem iz Bihača. Šahista bosta odigrala skupaj štiri partije, prvo danes ob 9.30. Zanimiv dvoboj, katerega pokrovitelj je novogoriški HIT (hoteli, igralnice, turizem), bo potekal v prostorih hotela Delta. Danes dopoldne ob 9. uri bo svečana otvoritev tega dvoboja. Kožulj ima bliskovit vzpon, saj je s 23 leti med najmlajšimi velemojstri in je po rejtingu tretji igralec v Jugoslaviji. Vendar ima tudi mednarodni mojster Aljoša Grosar, član novogoriškega šahovskega društva, doma iz Goriških Brd, svojo veljavo. (Curlič) Levvis in ”Flo“ jemala poživila? BONN - Kot je bilo pričakovati, so izjave ameriškega srednjeprogaša Darre-la Robinsona nemškemu tedniku Sterna, da sta Carl Levvis in Florence Griffith "Flo" pred časom redno jemala poživila, dvignile mnogo prahu. Včeraj je sam Levvis, ki se je pravkar vrnil z atletskega mitinga iz Delhijka, v intervjuju za Bild Zeitung izjavil, da je presenečen in ogro-čen nad temi izjavami in da se čudi, da ni še nihče poizvedoval o poživilih, ki naj bi jih jemali atleti SZ in NDR na olimpiadi v Seulu. Danes se na Švedskem pričenja 16. odbojkarsko EP Goričani trenerja Paola Bosinija v A-2 ligi Azzurri in modri v vrhu Od danes do nedelje, 1. oktobra, bo v Stockholmu in Orebru šlo zares, saj se bo pričelo 16. evropsko moško odbojkarsko prvenstvo. Sovjetska zveza je tudi pred današnjim pričetkom 16. evropskega odbojkarskega prvenstva (trajalo bo do 1. okotbra) daleč najboljša reprezentanca Stare celine. Na prvem EP v Rimu ni nastopila, a odtelj je ostala brez kolajne samo v Bukarešti leta 1955. Ob dveh bronastih kolajnah (leta 1958 v Pragi in pet let kasneje v Bukarešti) so Sovjeti osvojili 11 zlatih kolajn, od teh kar devet zaporednih od leta 1967, ko je bilo EP v Istambulu. Ni potrebno posebej poudarjati, da so tudi na Švedskem odbojkarji SZ prvi favorit. Trenutno tudi ni videti reprezentance, ki bi lahko spravila iz odbojkarskega Olimpa »zbornajo«. Razpored tekem prvega dela EP je naslednji (številke v oklepajih označujejo pričetek srečanja): STOCKHOLM Danes: Italija-Bolgarija (13.00), Švedska -ZRN (16), NDR-Francija (18). Jutri: ZRN-Italija (13) Francija-Bolga-rija (16), NDR-Švedska (18). V ponedeljek, 25.: Bolgarija-ZRN (14), Švedska-Francija (19), Italija-NDR (21). V sredo, 27.: Francija-ZRN (14), Šved-ska-Italija (19), NDR-Bolgarija (21). V četrtek, 28.: Italija-Francija (14), ZRN-NDR (19), Bolgarija-Švedska (21). OREBRO Danes: Romunija-Jugoslavija (13), Gr-čija-Poljska (16), Nizozemska-ŠZ (18). Jutri: Poljska-Romunija (13), SZ-Jugos-lavija (16), Nizozemska-Grčija (18). V ponedeljek, 25.: Jugoslavija-Poljska (14), Grčija-SZ (19), Romunija-Nizozem-ska (21). V sredo, 27.: SZ-Poljska (14), Grčija-Romunija (19), Nizozemska-Jugoslavija (21). V četrtek, 28.: Romunija-SZ (14), Polj-ska-Nizozemska (19), Jugoslavija-Grčija (21). Sklepni del tekmovanja bo v dveh dvoranah v glavnem mestu Švedske od 30. t. m. do 1. oktobra. Prve dve iz vsake skupine igrata križno za vrstni red od 1. do 4. mesta, druga in tretja za vrstni red od 5. do 8. mesta, zadnji dve pa za vrstni red od 9. do 12. mesta. Kaj lahko pričakujemo od Italije in Jugoslavije? Obe reprezentanci objektivno sodita v sam evropski vrh. Trenerske posle pri Italijanih je letos prevzel Argentinec Ju-lio Velasco, ki je svoje sposobnosti najprej dokazal pri ekipi Jesi v A-2 ligi nato pa, ko je s Paninijem iz Modene osvojil kar štirikrat zapored italijanski naslov. Pred nastopom v Stockholmu so An-drea Lucchetta in tovariši odigrali 27 tekem in kar dvajsetkrat zmagali. Najhujši nasprotniki v skupini so Bolgari, (tretji na zadnjem SP). Tudi gostitelji so odlično pripravljeni in izjemno motivirani. Francozi so bili doslej za azzurre večkrat nerešljiva uganka, obe Nemčiji pa sta za spoznanje slabši. Jugoslovanski odbojkarji so imeli precej več skupnih priprav kot Italijani in so tudi odigrali večje število prijateljskih tekem. Varovanci selektorja Grozdanovi-ča, trenerja Bogevskega in še priznanega slovenskega strokovnjaka Viktorja Krev-sla (skrbel je za telesno pripravo reprezentantov), so v letošnji sezoni zmagali na turnirjih v Zahodni Nemčiji, Prešavu, Sofiji in Novem Sadu. Reprezentanca praktično trenira skupaj že štiri leta in je odlično uigrana. V skupini se lahko enakovredno borijo prav z vsemi nasprotniki, izjema so samo zastopniki SZ. Če Čauševiču in tovarišem uspe najprej premagati Romunijo, tudi ostali tekmeci niso nepremagljivi. Poljska, Nizozemska in tudi Grčija so morale v letošnji sezoni priznati na samem igrišču kakovost jugoslovanskih odbojkarjev. Skratka, Jugoslovani lahko poskrbijo za presenečenje. Še nekaj številk. Italijani imajo dva dvometraša, Jugoslovani pa štiri. Pri az-zurrih je povprečna višina 194 cm, pri modrih pa 195 cm, povprečna starost pa pri obeh ekipah znaša 24 let. Kapetana Lucchetta in Čauševič imata 207 oziroma 260 nastop za reprezentanco. (G. F.) V amaterskih nogometnih prvenstvih Zarja 1. AMATERSKA LIGA JUVENTINA - CORNO Po krstnem nastopu v 1. amaterski ligi v San Giorgiu di Nogaro bo štandreška Juventina prvič igrala pred svojim občinstvom (na Rojcah). Za jutrišnje srečanje vlada v štandreških nogometnih krogih veliko zanimanje, saj je precej takih, ki so prepričani, da bodo Štandrežci tokrat vklnjižili prvi par prvenstvenih točk. Razlogov za to je vsekakor več. Prvi vsekakor zadeva igro, ki jo je Juventina predvajala proti Sangiorgini, ki sodi v sam vrh prvenstva. Po tem, kar sta ekipi pokazali na igrišču, bi si »belo-rde-či« zaslužili več od domačinov. Drugi razlog, zaradi katerega so štan-dreški navijači optimistično razpoloženi, zadeva jutrišnjega Juventinovega nasprotnika. C orno je namreč v prvem prvenstvenem srečanju klonil pred domačim občinstvom in po mnenju poznavalcev sodi v skupino tistih ekip, ki se bodo potegovale za obstanek. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA - VESNA Bazovsko igrišče bo jutri prizorišče prvega letošnjega slovenskega prvenstvenega derbija. Iz naših arhivov ugotavljamo, da so bili vsi dosedanji derbiji med Zarjo in Vesno (doslej jih je bilo že 26) vedno zelo izenačeni. Križani so osemkrat premagali Bazovce, slednji pa so le dvakrat presenetili Vesno. Skupno je v 26 odigranih derbijih (24 v 2. AL in dva v 3. AL), padlo le 32 golov, od katerih jih je Vesna dala 20, Zarja pa 12. Prav redki zadetki so značilnost teh derbijev, saj so bili rezultati vedno tesni. Izjema predstavlja le sezona 76/77, ko je Vesna 10.10.76 v Križu pred 250 gledalci z goloma Russignana in Vecchia premagala Zarjo. Po tem uspehu so Križani premagali Zarjo še v 17. derbiju (12.11.80) v Bazovici z golom Starca, nato pa se nista ekipi vse do sezone 87/88 več premagovali, saj se je osem derbijev zaporedoma končalo pri neodločenem izidu. V teh osmih spopadih sta bili ekipi tudi precej skopi z zadetki. V 720 minutah igre sta namreč dali vsaka po dva gola. Serijo teh remijev je prekinila Vesna - Vesna prvi derbi Prizor z nedeljske tekme 2. AL med Vesno in Gonarsom magala zarjane, ki so v tisti sezoni izpadli iz lige. Zato se lani ekipi nista srečali. Kot smo že omenili, so zarjani doslej premagali Vesno le dvakrat in sicer obakrat v Bazovici (6. derbi 1.4.73) z golom Darka Grgiča in (16. derbi 20.1.80) z golom Milana Mikuša. Omeniti moramo še, da si je Vesna zagotovila kar pet zmag v gosteh. Predvidevanja za ta derbi smo kar prepustili protagonistoma. EGON FONDA (Zarja): »Kljub temu da igramo na domačih tleh, bi se zadovoljili tudi z neodločenim izidom in to predvsem, ker kondicijsko še nismo na mestu. Seveda bi bilo lepo zmagati, ker bi se s tem izognili godrnjanju naših navijačev, katere smo v tem začetnem delu sezone morda nekoliko razočarali.« NIKO SEDMAK (Vesna): »Za ta derbi smo optimistično razpoloženi. Naša ekipa je z letošnjimi nakupi nedvomno še bolj kvalitetna kot lani in zato mislim, da smo naredili še korak naprej. Zarje letos ne poznam, videl sem jo le na memorialu Štrekelj in zato bi ne znal dati točne ocene. Kar se tiče igre mislim, da bo kot v vsakem derbiju agonizem prevladoval nad tehniko. V glavnem pa menim, da smo sposobni osvojiti celotni izkupiček tudi zaradi tega, ker nima trener Petagna problemov s postavo.« PRIMORJE - PIE RIS Proseška enajsterica gostuje ekipo, s katero je igrala še v sezoni 87/88 v 1. AL. Pieris je namreč takrat izpadel iz lige, Primorje pa je nazadovalo ob koncu lanske sezone. Prav lani so med protagoniste te skupine v začetku prištevali tudi Pieris, ki pa je končal prvenstvo z 28 točkami šele na 9. mestu lestivce. Kar ni Pierisu uspelo lani, bo skušal uresničiti letos: prestop v višjo ligo. Na prvem nastopu je doma z zgovornim 3:1 premagal Zarjo. Proseška enajsterica pa se je v nedeljo vrnila s Castionsa z dragoceno točko v žepu kljub temu da je igrala v nepopolni postavi. Tudi tokrat ima trener Di Ben-detto probleme in to predvsem v napadu. Oba napadalca Sullini in Mosetti še nista nared. Neodločen izid bi verjetno zadovoljil obe strani. (B. Rupel) Goriška pokrajinska nogometna zveza sporoča, da se bo prvenstvo cicibanov skupin A in B pričelo naslednjo soboto, 30. septembra. Zato bosta današnji srečanji Az-zurra-Juventina in Sovodnje-Nati-sone odpadli. San Benedetto za play out j Trener Paolo Bosini V goriških športnih krogih vlada veliko zanimanje za nastop San Benedetta v letošnjem prvenstvu A-2 lige. Društvo je v poletnih mesecih bilo še precej aktivno na kupoprodajnem tržišču, tako da bo v primerjavi s preteklimi sezonami letošnja ekipa bistveno prenovljena. Potrjeni trener Bosini lahko računa na precej homogeno postavo, katere cilj naj bi bila uvrstitev v play out, tj. rezultat, ki se je goriškemu prvoligašu doslej vedno izmuznil. Največje novosti v igralskem kadru zadevajo seveda ameriško dvojico. Po večmesečnih pogajanjih, ki niso obrodila nobenih sadov, se je društvo odpovedalo odličnemu centru Aleksinasu, ki je bil v zadnjih dveh sezonah glavni adut goriš-ke peterke. Njega in Hordgesa, ki pa ga ne bo verjetno v Gorici nihče pogrešal, bosta letos zamenjala center Jose Vargas in visoko krilo George Johnson. Vargas je že dobro poznan v italijanskih košarkarskih krogih, saj je lani branil barve rimskega prvoligaša. Mladi center dominikanskega porekla je sicer pokazal velike telesne sposobnosti, bil pa je preveč nekostanten, kar je sicer značilno za tako mladega igralca. Po mnenju izvedencev bi moral zato prav v Gorici Vargas izraziti ves svoj potencial, saj ima za sabo že lanskoletno izkušnjo. Ekipo bosta letos ojačila še dva izkušena in prekaljena igralca, Ponzoni in Bi-aggi, ki je že pred leti nastopal za goriš-ke barve. Pri tem velja še zabeležiti prihod mladega Paravelle, ki je trenutno še prava neznanka, saj je doslej igral samo v B-2 ligi. Igralski kader bodo dopolnili še kapetan Ardessi in ostali "stari" znanci Gnecchi, Vitez, Borsi in Esposito. Bosini ima torej na razpolago res homogeno postavo, ki naj bi bila kos prvenstvu, ki bo letos izredno izenačeno. ' Z izborom igralcev sem letos res zadovoljen," nam je v pogovoru dejal Paolo Bosini. "Vsi igralci trenirajo zelo resno in požrtvovalno, kar je nedvomno predpogoj za uspešno prvenstvo. Letos bo kakovost prvenstva vsekakor višja kakor v prejšnjih sezonah, saj ni na papirju peterke, ki bi zaostajala za ostalimi. Manjšo prednost sicer imata Ipifim iz Turina in Glaxo iz Verona, vse ostale ekipe pa naj bi bile na isti ravni. Naš cilj je vsekakor uvrstitev v play out, kar bi bilo za naš klub že res velik uspeh." Kljub zmernemu optimizmu, ki izhaja iz tvojih besed, pa je treba poudariti, da ni bil San Benedetto v predpr-venstvenih nastopih preveč uspešen. "Res je, da smo skoraj v vseh tekmah, ki smo jih opravili v sklopu turnirja Alpe-Jadran in pa v italijanskem pokalu, zapustili poraženi igrišče. Res pa je tudi, da smo se srečali v glavnem z nasprotniki, ki sodijo v sam vrh italijanske (Benet-ton in Knorr) in jugoslovanske košarke (Bosna in Olimpija). Vsekakor bi ne polagal prevelike važnosti posameznim rezultatom, čeprav je prav izbira težjih nasprotnikov pokazala že prve pomanklji-vosti v naši igri. V mislih imam predvsem nepovezano igro v napadu, kar pa je bilo sicer tudi pričakovati, ker smo vključili v igro košarkarje, ki so po telesnih in tehničnih sposobnostih povsem drugačni od lanskih. Mislim, da bo treba še veliko garati, predno bomo dosegli pravo uigranost." Veliko težav ste imeli predsvsem proti conski obrambi, saj mora ponovno reševati vse probleme "večni" Ardessi. "Prav gotovo bo navzlic že častitljivi starosti tudi letos Ardessi prepotreben za našo igro. Ob njem razpolaga z zelo dobrim metom z razdalje tudi Biaggi, ki je na predprvenstvenih srečanjih dobro opravil svojo nalogo in je bil večkrat priseben tudi v kritičnih trenutkih. Proti coni bi se moral razigrati tudi Johnson, ki je sicer zelo natančen s srednje razdalje, doslej pa je bil vse premalo učinkovit." Ravno Johnson je igral doslej, ob Ponzoniju in Borisu Vitezu, pod lastnimi sposobnostmi, medtem, ko se je povsem izkazal Vargas, ki je bil s svojimi aktraktivnimi potezami prava poslastica za gledalce. "Johnson ima probleme samo v napadu, kjer se premalokrat odloči za met na koš. Zavedati se mora, da je naloga tujega igralca doseči vsaj 20 točk na tekmo, še posebno v A-2 ligi, kjer je izbor domačih košarkarjev nekoliko skromejši. Sicer je bil Johnson odličen v obrambi, tako da sem tudi z njim zadovoljen, kot seveda z Vargasom in vsemi ostalimi. Ponzoni in Vitez res nista preveč blestela v dosedanjih nastopih, oba pa sta že tako rutinirana igralca, da bosta prav gotovo dala svoj doprinos, ko se bo šlo za dve točki. Še posebno Boris, ki mu bolj ustreza hitra igra, bo lahko prišel do izraza." V nedeljo, ko se bo šlo zares, se bo San Benedetto podal v Fabriano, kjer jih bo čakala peterka, ki je lani izpadla iz višje lige. Naloga bo vse prej kot lahka, čeprav so goriški košarkarji prav proti Alnu v gosteh v italijanskem pokalu igrali zelo zagrizeno in klonili za bori dve točki. Tokrat bo Bosini imel na razpolago vse svoje igralce - tudi Johnsona, ki se je na srečanju proti Knorru lažje poškodoval gleženj - in zato ne bi izključili možnosti, da bi lahko Goričani prijetno presenetili svoje navijače, (mal) POSTAVA Andrea Gnecchi Riccardo Paravella Luciano Borsi Sergio Biaggi George Johnson Giuseppe Ponzoni Alberto Ardessi Jose Vargas Boris Vitez Riccardo Esposito 1967 192 play 1966 193 bek 1967 200 krilo 1960 193 play 1956 203 krilo 1956 200 krilo 1951 196 bek 1963 208 center 1961 193 bek 1966 202 krilo TRENER: Paolo Bosini Drevi start (RAI2 ob 18. uri) košarkarjev' Vismara - Messaggero CANTU — Drevi se bo v Cantuju z anticipirano tekmo A-l lige med domač0 Vismaro in rimskim Messaggerom začela italijanska košarkarska profesionalna pf" venstva. Drugi polčas tekme bodo pred' vajali ob 18. uri po RAI2. Kot znano, s° košarkarki sodniki preklicali napoved3' no stavko, tako da se bodo tekme odvija^ le po napovedanem urniku in ne s pol°r no zamudo. Danes ob 21. uri v športni palači proti Ozzanu Za uvod Jadran z novincem Čeprav je drevišnji in prvi letošnji Jadranov nasprotnik v B-2 ligi novinec, je ekipa Vulcal iz Ozzana Emilie vredna vsega spoštovanja. Že dejstvo, da je pred kratkim na turnirju v San Lazzaru premagala kar domačo ekipo Malagutija, ki se je lani uvrstila skupno z Jadranom v play-off, jasno kaže, da čaka drevi naše košarkarje vse prej kot lahka naloga. Moštvo Vulcal iz Ozzana se je za letošnje prvenstvo zelo ojačilo. Kaže, da je ta klub sploh med najbogatejšimi v tem prvenstvu in zato ni varčeval pri okrepitvi ekipe. Potrjeni trener Massimo Magri je že itak močno ekipo ojačil s Paolom Paccagnello, ki ga je Vulcal najel od Benatija iz Imole, in z Lucom Lazzerijem (prej Čampi Bis). Paccagnella je star 28 let in igra plava, Lazzeri pa je star 29 let in igra centra. To pomeni, da je Vulcal ojačil prav najbolj delikatna mesta v moštvu. Z novima igralcema pa je nedvomno ekipa še izkušenejša. Po informacijah, ki smo jih dobili, ekipa iz Ozzana v glavnem skuša osredotočiti svojo igro v napadu preko visokih igralcev. Zunanji igralci naj ne bi bili nevarni strelci, ekipa tudi precej »trpi« hitro igro. Bo to res? Kaj pa v Jadranovem taboru? Kaže, da se smola presneto drži naše združene ekipe, ki bo sicer nastopila v popolni postavi, toda vprašanje je, koliko bo lahko pripomogel moštvu Robert Daneu, ki bo že prihodnji teden šel na operacijo meniskusa. Med tednom pa si je poškodoval hrbet še Sandi Rau-ber. Sedaj sicer kaže, da Sandiju gre na bolje in bo drevi lahko igral. Vprašanje pa je, ali bo ponovno začutil bolečine v hrbtu... Tako ali drugače, Jadran začenja drevi svoje prvenstvene nastope. Ekipa je povsem prenovljena, nov je trener, večina odbornikov je tudi novih. Z odhodom Bana in Starca bodo mladi igralci imeli priložnost, da se izkažejo. Seveda bo Jadran letos igral z drugačnim ciljem kot prejšnja leta, ko se je več sezon potegoval za vstop v play off in napredovanje v višjo ligo. »Mirni obstanek« med drugoligaši bi bil za naše košarkarje že lep uspeh. Navijači in vsi, ki jim je naša ekipa in naša košarka pri srcu, se morajo tega tudi zavedati. In prav sedaj, ko naše fante čaka izredno težka naloga, jim je treba tudi pomagati. Vulcal Ozzano Emilia Paolo Paccagnella (28 let, 178 cm, play); Stefano Dali'Ara (27, 185 cm, play); Paolo Zanardi (24, 186 cm, bek); Alex Matteucci (18, 178 cm, bek); Roberto Sanguettoli (26, 190 cm, bek); Leonardo Grandi (17, 180 cm, bek); Fabio Aureli (21, 198 cm, krilo); Alessandro Bianchini (27, 193 cm, krilo); Antonio Spaggiari (20, 199 cm, krilo); Giovanni Brachetti (18, 196 cm, krilo); Luca Lazzeri (29, 200 cm, center); Flavio Alfonši (29, 196 cm, center); trener Massimo Magri. Tekma Jadran - Vulcal Ozzano Emilia bo drevi v športni palači v Trstu s pričetkom ob 21. uri. (Jan) Danes in jutri ob 30. obletnici SZ Bor Vihunska mladinska košarka Ob 30. obletnici ustanovitve Športnega združenja Bor prireja Košarkarski klub Bor danes in jutri kakovosten mednarodni turnir za mladince, ki se ga bodo udeležili Partizan Beograd, Arimo Bologna (italijanski mladinski prvak), Stefa-nel Trst in Bor Radenska. Pokrovitelj turnirja bo Radenska, ki že leta sponsorizira Borovo člansko ekipo. O kakovosti turnirja pričajo že sama imena udeležencev in čeprav bodo pri ekipah prvoligaških klubov najbrž odsotni igralci, ki igrajo hkrati v članskih moštvih, se obeta v telovadnici univerzitetnega športnega centra v Ulici Monte Cengio izredna predstava. Beograjski Partizan je prvak Srbije, najbolj znani igralec ekipe (ob odsotnosti centra Mutapčiča in pla-ya Prličeviča, ki bosta s člani igrala v Novem Sadu za državni pokal) pa je Djordjevič, mlajši brat reprezentanta. Arimo iz Bologne je v minuli sezoni na DP v Trapaniju celo osvojil naslov prvaka, v ekipi pa so kar štirje dvometraši. Tudi Stefanel se lahko ponaša z dobro mladinsko vrsto, ki je lani na kadetskem DP dosegla uvrstitev na 15. mesto. Zanjo igrata tudi obetavna krilo De Pol in center Volpis, možen pa je tudi nastop Gregorja Fučke. Za mlade borovce, ki jih trenira Andrej Žagar, bo konkurenca zelo huda, toda za ta perspektiven rod igralcev našega društva predstavlja turnir lepo nagrado za njihovo prizadevnost. SPORED Danes Ob 16.30: Bor Radenska - Stefanel; ob 18.00: Partizan - Arimo. Jutri Ob 9.00 uri za 3. mesto, ob 11. uri za 1. mesto. Sledilo bo nagrajevanje ne samo ekip, temveč tudi oseb, ki so ustanovile ali pripomogle h kvalitetni rasti Borove košarke. (U. A.) Na mladinskem turnirju Štirje krasovci v Reno Centeseju Štirje namiznoteniški igralci Krasa (Biserka Simoneta, Monika Radovič, Katja Štoka in Marjan Milič), bodo v spremstvu trenerja Matjaža Šercerja konec tedna preživeli na tekmovanju v Reno Centeseju. Tam bodo poskušali na prvem mladinskem turnirju osvojiti čim več točk za kvalifikacijo na državno prvenstvo. Reno Centese je šele prva etapa od štirih preizkušenj, ki čaka naše igralce. Druga bo v Genovi (28. in 29. oktobra), tretja v Piacenzi (5., 6., in 7. januarja), zadnja v Trentu (24. in 25. marca). V kolikor jim ne bo uspelo uvrstiti se na državno prvenstvo po poti državnih turnirjev imajo igralci še eno možnost. To so deželna prvenstva. Lani je bil Kras na državnem prvenstvu zastopan v mladinskih kategorijah z Biserko Simoneta, Katjo Štoka in Martino Raubar, ki so se uvrstile med 10 najboljših v Italiji. (J. J.) Za mladinska košarkarska moštva v Jutri turnir SD Kontovel Športno društvo Kontovel bo jutri priredilo enodnevni mednarodni mladinski košarkarski turnir, na katerem bodo poleg kadetov domačega društva, nastopili še kadeti Partizana iz Beograda ter mladinci Jadrana in Idrije. Turnir sodi kot priprava za naši dve ekipi Jadran in Kontovel, ki bosta nastopili v državnih prvenstvih mladincev oziroma kadetov. SPORED Ob 9.00 Jadran - Partizan Beograd; ob 10.30 Kontovel - Idrija; ob 15.00 za 3. mesto; ob 16.30 za 1. mesto. Turnir bo na odprtem igrišču ŠD Kontovel, v primeru slabega vremena pa v telovadnici proseške šole. Kontovelovi člani v Ajdovščini Kontovelovi košarkarji se pridno pripravljajo na začetek promocijskega prvenstva. Sinoči so nastopili na turnirju v Ajdovščini, na katerem sta igrali še domača ekipa Fructal in Kraški zidar iz Sežane. Pred dnevi pa so naši košarkarji na Kontovelu že odigrali prijateljsko tekmo s Fructalom in zmagali z 99:90 (56:53)L čeprav je zaradi delovnih obveznosti manjkal center Peter Štoka. Naj omenimo še, da bodo danes Kontovelci igrali prijateljsko tekmo z avstrijskim ligašem iz Celovca, za katerega igrata tudi dva Američana. (Jan) Na četrtkovi seji košarkarske zveze FIP Spet premalo sodnikov Vse kaže, da bo tudi letos v deželnih, mladinskih in tudi članskih košarkarskih ligah največja težava pomanjkanje sodnikov. Vsaj to so jasno in glasno povedali na četrtkovi seji deželne košarkarske zveze. Sodnikov je bore malo za mladinska prvenstva (15), za promocijsko ligo je na razpolago le en sodnik, za državna prvenstva pa jih je nekoliko več (21). Taka je razpoložljivost ljudi s piščalko in vsako filozofiranje je sedaj odveč. Na seji, na kateri je bilo prisotnih manj kot polovica vseh (41) tržaških društev, je bil govor o odgovornosti društev, sodniške in košarkarske zveze. Vprašanje pomanjkanje sodnikov seveda ni novo. Vsakič pa se poraja, ko je prepozno, to je tik pred začetkom prvenstev. Na dlani je, da bomo tudi letos priča v vseh prvenstvih odsotnosti sodnikov (to predvsem v nižjih ligah). Društva pa bodo morala še naprej plačevati takse za posamezne tekme, kot da bi bili sodniki in zapisnikarji prisotni. Glavno odgovornost za že kronično pomanjkanje sodnikov seveda nosita košarkarska zveza in zveza sodnikov (CAF). Društva pa niso brez krivde, in tudi naša ne! Kaj smo namreč doslej storili, da bi spodbujali naše mlade, da se lotijo zahtevnega, a tudi privlačnega sodniškega posla? Doslej je iz naših vrst zrasel le en sodnik, to je Mladen Škerlj, ki ga verjetno premalo cenimo, kot si zasluži. Potem pa tarnamo, da sodniki nam niso naklonjeni. (Jan) Na finalu miniodbojkarjev v Lignanu Sočani prvi v deželi Sovodenjsko društvo Soča je dodalo svoji dolgi seriji uspehov na področju mladinske odbojke še enega. Slovenski miniodbojkarji Marko, Matej in Simon Černič, Federico Pellegrin in Da-njel Soban so v Lignanu z lahkoto osvojili naslov deželnega prvaka v mi-ciodbojki. Ekipo je za to priložnost vodil začasni trener in predsednik Edi Pellegrin. Ob tem, da so na tem turnirju nastopile vse najmočnejše ekipe iz naše de-^ele, smo lahko ugotovili, da so bili kočani za razred boljši od vseh ostalih tekmecev. Ta miniodbojkarska posta-Ya je med drugim na letošnji vsedr-Zavni fazi Trofeje Topolino (neuradno državno prvenstvo), kot znano, osvoji-la absolutno drugo mesto. Y Lignanu so Sočani gladko premami vse nasprotnike z rezultatom 2:0, jim pri tem prepustili le borih 17 v 14 setih. Poleg Sočanov sta na deželnem fi-s.a‘u sodelovali še dve ekipi Bora, ki a Zapolnili prazno mesto tržaškega ^krajinskega prvaka. Čeprav so bo- rovci vsi po vrsti čisti začetniki, so s svojim krstnim nastopom na uradnem tekmovanju v bistvu presenetili in na koncu pristali na šestem oziroma sedmem mestu pred videmskim VBU. Nastopili so v sledečih postavah: Bor A - Čuk, Furlanič, Šušteršič in Pieri; Bor B - Babič, Talotti, Bosari in Mauri. (Kristjan Pellegrin) Tenis za Hit Casino Domači teniški klub je prireditelj že tradicionalnega odprtega prvenstva Nove Gorice, ki bo tokrat prvič veljalo za nagrado HIT Casino. Poleg tega bo tekmovanje, pričelo se bo danes dopoldne ob 9. uri na igriščih v novogoriškem Športnem parku, štelo tudi za pokal Slovenije. Na tem teniškem prvenstvu pričakujejo organizatorji teniške igralce in igralke Slovenije, zamejstva in Italije. Najzanimivejši in odločilni dvoboji bodo na sporedu jutri dopoldne. (Ervin Čurlič) Supermiiriodbojkarji na Trgu Unita Na Trgu Unitš v Trstu bodo danes dopoldne spet razpotegnili odbojkarske mreže. Na sporedu bo deželni finale v superminiodbojki (letnik 1976), ki je namenjen prvim dvem uvrščenim četverkam na lanskih pokrajinskih fazah. Med dekleti bosta igrali tudi dve ekipi Bora Friulexport, med fanti pa tudi ekipe Sloge, Vala in 01ympie. Pričetek bo ob 9.30. V primeru slabega vremena bo tekmovanje v mlai dvorani športne palače in v telovadnici Co-bolli. Na sliki je prizor z enega od prejšnjih turnirjev na Trgu Unita. domači šport DANES SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran -Ozzano NOGOMET NAJMLAJŠI 15.30 v Doberdobu: Juventina - Pro Romans JUTRI NEDELJA, 24. SEPTEMBRA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, na Rojcah: Juventina -Como 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Vesna; 15.00 na Proseku: Primorje - Pieris NARAŠČAJNIKI 8.30 na Proseku: Primorje - SantAn-drea; 10.15 v Dolini: Breg - Opicina; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina Carni-ca - Pro Romans NAJMLAJŠI 10.00 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Zarja; 10.45 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco - Primorje ZAČETNIKI 9.30 v Krminu, Ul. Brazzano: Cormone-se - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja -Campanelle; 11.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Primorje; 12.00 v Dolini: Breg - Fani A obvestila ŠD KONTOVEL obvešča, da bo v torek, 26. t. m., v dvorani na Kontovelu redni letni občni zbor društva s pričetkom ob 20.30. Dnevni red:l. otvoritev in pozdrav prisotnih; 2. izvolitev predsednika občnega zbora; 3. predsedniško poročilo; 4. blagajniško poročilo; 5. poročilo košarkarskega odseka; 6. poročilo odbojkarskega odseka; 7. poročilo ritmičnega odseka; 8. poročilo o poteku priprav za telovadnico; 9. diskusija; 10. izvolitev novega odbora; 11. razno. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM sporoča, da bodo treningi minibasketa ob torkih in petkih od 15. do 16. ure. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da bo rekreacijsko-predsmu-čarska telovadba ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici. TPK SIRENA vabi svoje člane na klubsko regato optimistov, ki bo jutri, 24. t. m., v Bar-kovljah. Start bo ob 10. uri. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS prireja članski teniški turnir za ženske in moške. Zainteresirani dobijo razpis in vse ostale informacije na oglasni deski teniškega igrišča v Zgoniku. ODKRIJ NOVO LJUBEZEN TRIESTE AUTOMOBILI V Rojanu - Ulica dei Giacinti 2 - Tel. 040/411950 Ulica di Roiano 6 - Tel. 040/413337 Podružnici l?f|#Tf7 PLAHUTA GILBERTO & C. MBMMEMMMM Miramarski drevored 19 - Tel. 417000 - Ul. Flavia 104 - Tel. 829695 - 813242 VABITA DANES, 23. SEPTEMBRA, IN JUTRI, 24. SEPTEMBRA, NA OGLED IN PREIZKUŠNJO NOVEGA FIATA »UNO« Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch ZTT Trst M 23. septembra 1989 Trgovci s smrtjo iz Medellina so ponovno zadeli v črno Kolumbijski pravosodni minister se je odpovedal vladni obveznosti BOGOTA — Gospa Monica De Gri-eff Lindo je klonila. Baroni trgovine s smrtjo, predvsem voditelji kartela iz Medellina so bili v svojih grožnjah uspešni, saj je gospa izročila predsedniku republike Virgiliu Barcu Vargasu pismo, s katerim mu sporoča, da se odpoveduje ministrski funkciji. Gospa De Grieff je prevzela pravosodno ministrstvo 16. julija letos, ko je nadomestila kolego Guillerma Plazasa Alcida. Že mesec po njenem imenovanju je kolumbijska vlada proglasila »totalno vojno« proti trgovcem z mamili. Vlada je uvedla policijsko uro, ponekod oklicala celo izredno stanje, ter ponovno izkoristila orožje »uprav- ne ekstradicije« baronov iz Medellina v ZDA. Pravosodna ministrica se je tako znašla v težavah že v prvem tednu nove vladne obveznosti. Takrat so trgovci s kokainom podpiisali kar štiri umore. Pod streli plačanih morilcev so padli novinar Carlos Montoya, šef policije Franklin Ouintero, sodnik Carlos Garcia in predsedniški kandidat Luis Galant. Obvestila ministrici so postajala čedalje bolj zaskrbljujoča, saj so ji iz medellinskih generalštabov pošiljali dnevna grozilna sporočila. Grozili so ji s smrtjo, nato so ji sporočili, da bodo umorili tudi njenega triletnega sinčka. Gospa De Grieff je še pred enim mesecem, ko se je mudila v VVashing-tonu, kjer je skupaj z ameriškimi kolegi načrtovala strategijo boja proti premoči kartela iz Medellina, izjavila, da ne bo klonila pred ustrahovalnimi akcijami in bo ostala na vrhu pravosodnega ministrstva. Odkar se je vrnila iz ZDA se je premikala le v spremstvu 30 oboroženih straž, stalno pa je bila v skrbeh za življenje malega sina. Tako se je zaključilo tudi njeno ministrsko obdobje, predsednik Barco pa bo moral čim prej najti novega ministra, devetega, odkar je bil izvoljen na čelu južnoameriške države. ANKARA — V ospredju svetovne pozornosti bosta tokrat za dan ali dva Američana Bob Grade in Chuk Rarron. Oba sta člana organizacije Emmanuel Discovery, ki se ukvarja z iskanjem... izginulih verskih resnic in drugih v tisočletjih izgubljenih predmetov. Tokrat sta fanta odkrila kar Noetovo barko, ki naj bi res obtičala na vrhu gore Ararat, ko so se vode vesoljnega potopa umaknile. Raziskovalca sta svoje znanstvene trditve podprla s fotografijami, ki sta ju posnela s helikopterja, s katerim sta preletela vrh Ararata. Primer slike, po kateri naj bi bilo povsem jasno, da gre za Noetovo barko, objavljamo tudi mi, vendar s pripombo, da je bila kvaliteta kabelske fotografije prešibka, da bi lahko sredi črnega kroga razbrali obrise slavne predpotopne »tovorne« ladje. Grade in Rarron sta svoje odkritje predstavila na tiskovni konferenci v Istanbulu, kjer sta tudi objasnila, da sta odkrila barko, ker je vroče poletje sprožilo neobičajno odjugo, ledenik na Araratu pa je »izpljunil« leseno bogastvo prav pred očmi presenečenih ameriških raziskovalcev. Ledenik »izpljunil« Noetovo barko Kardinal Glemp spremenil svoje stališče o Auschwitzu Orkan Hugo razdejal Charleston v zvezni državi Južni Karolini Zaradi pravočasne evakuacije le pet mrtvih CHARLESTON (JUŽNA KAROLINA) — Orkan Hugo je razdejal Charleston, mestece Južne Karoline, pravi biser kolonialne arhitekture 18. stoletja. Pet oseb je izgubilo življenje v petmetrskem zidu vode, ki je z neverjetno hitrostjo pred seboj rušil vse, kar mu je zaustavljalo pot. Orkan Hugo je namreč okrepil val plime, ga dvignil čez višino petih metrov in ga zagnal do 16 kilometrov od obale. Razdejanje je torej povzročil nesrečen splet okoliščin, ker je prihod orkana Huga na obale Južne Karoline soupadal z astronomskim plimovanjem. Orkan Hugo so uvrstili v četrto kategorijo orkanov, tako da je najhujša tropska nevihta zadnjih dvajsetih let. ZDA je podobni orkan prizadel leta 1969, ko je Camille v Mississippiju povzročil smrt 225 oseb. Sedanji obračun ni tako težak, ker so oblasti evakuirale več kot milijon ljudi. Meteorološka služba je namreč natančno napovedovala Hugovo pot, tako da so ljudje lahko pravočasno zbežali na varno. Ameriška mornarica je iz previdnosti iz oporišča v Norfolku poslala na odprto morje 14 vojnih ladij, letalstvo pa je premestilo 220 letal in 177 helikopterjev na varna letališča. Hugo-je trenutno širok 800 kilometrov, njegovo »oko« pa meri v premeru 48 kilometrov, v njem se vetrovi vrtinčijo s hitrostjo 215 kilometrov na uro, celotna »kompozicija« pa se premika s hitrostjo 40 kilometrov na uro. Njegova hitrost se je nekoliko upočasnila, ko je dosegel ameriško celino. Sedaj se je usmeril proti Severni Karolini in Virginii, kjer bo gotovo povzročil nove zaplete. Meteorologi namreč napovedujejo do 30 centimetrov padavin na kvadratni meter. Medtem je kakih 1.100 pripadnikov ameriške vojaške policije vzpostavilo red na Deviških otokih, kjer je Hugo povzročil smrt 24 oseb in uničil skoraj vse hiše, tako da je brezdomcev več kot 60 tisoč. Predsednik Bush je na Deviške otoke poslal vojaško policijo, ker niso krajevne oblasti uspele zajeziti vala plenjenja. Romantična slika iz Severne Karoline le nekaj ur pred prihodom Huga (AP) JERUZALEM — Poljski primas Jožef Glemp se je po vsem sodeč premislil. V pismu predsedniku izvršnega odbora židovskega mednarodnega sveta Sigmundu Sternbergerju, ki ga je objavil Jerusa-lem Post, je namreč navedel, da Aus-chvvitz ne sme postati predmet spora. »Imam trden namen, da dam svoj doprinos pri uresničitvi dogovora iz leta 1987.« Tako stališče kardinala Glempa je v popolnem nasprotju s prejšnjimi izjavami, po katerih sklepi srečanja v Ženevi niso obvezujoči, ker ni nihče predhodno vprašal za mnenje Poljake. To je Glemp trdil celo potem, ko je Vatikan jasno povedal, da je treba uresničiti sklepe iz Ženeve in je tudi napovedal svoj prispevek za ustanovitev informacijskega centra, namenjenega stikom, dialogu in molitvi med Židi in kristjani. Sveta stolica je bržkone preveč proti-židovsko nastrojenega kardinala prisilila, da je preko noči spremenil svoje stališče, saj ji je pokvaril vse jijene načrte o ekumenskem dialogu z Židi. Sporno vprašanje je seveda še vedno samostan karmeličank v Auschwitzu, ki ga Židje smatrajo kot žalitev, ker je Auschwitz simbol holokavsta. Seveda pa bo premestitev karmeličank iz Auschwitza vse prej kot lahka zadeva. Preden bodo zgradili informativni center bodo minili meseci, če ne celo leta. Židje pa zahtevajo takojšnjo premestitev tega samostana. Na sliki (telefoto AP): vhod v samostan karmeličank v Auschwitzu. Moskovske razprave o aferi Ligačov - uzbekistanska mafija MOSKVA - »Plenum CK KPSZ sprejema v vednost poročilo vrhovnega tožilca ZSSR Aleksandra Suharjeva o obravnavi izjave člana politbiroja in sekretarja CK KPSZ Jegorja Ligačova, ki jo je naslovil na CK KPSZ in na tožilstvo ZSSR. Tožilstvo je v skladu z zakonom izvedlo preiskavo o obtožbah, ki sta jih proti Jegorju Ligočovu izrekla preiskovalca Teljman Gdljan in Nikolaj Ivanov ter spoznalo, da nimajo nikakršne podlage trditve o podkupninah.« Takšnole »postanovljenije« berejo danes sovjetski ljudje na prvih straneh partijskih dnevnikov, in to še z ustrezno velikimi naslovi. Plenum dodatno naroča moskovski partijski organizaciji, naj začne postopek proti njunima članoma Gdljanu in Ivanovu. Afera Ligačov pa s tem še zdaleč ni z dnevnega reda. Naše bralce je treba spominih na to, da smo v poročilih o predvolilnih zborovanjih letos spomladi večkrat omenjali, da sta kandidata Gdljan in Ivanov venomer ponavljala obtožbe, češ da so v verigo korupcijskih pojavov v Uzbekistanu vpletene tudi visoke oseb-noti v Moskvi. Pri tem sta omenjala ime Jegorja Ligačova. Od množice sta redno dobivala burno odobravanje oziroma proteste in žvižganje proti nomenklaturi ter osebno Ligačovu. Partijski veljak je končno le segel tudi po pravosodnih sredstvih. Na vsesplošno presenečenje pa je svojo pritožbo naslovil na CK partije in tožil- stvo, utemeljujoč, češ da ta gonja diskreditira predvsem partijsko vodstvo. Pred dnevi so v tisku že priobčili daljšo izjavo namestnika vrhovnega tožilca, v kateri je povedal, da so se obtožbe in sumi proti Ligačovu izkazali kot neutemeljeni. Ampak vsa obrazložitev je v javnosti sume še bolj okrepila, saj naj bi se bivši prvi sekretar CK KP Uzbekistana Inamžon Usman-hodžajev odpovedal svoji prvotni izjavi, češ da je podkupnine prejemal tudi Ligačov, z naivno obrazložitvijo, da se je pač - zmotil... Ker - kot pravi sam Ligačov - ljudje še kar naprej verjamejo obtožbam, ki jih tudi kar naprej in povsod ponavljata deputata Gdljan in Ivanov, je glavni tožilec Suharjev na dolgo in na široko pred plenumom CK KPSZ opisal okoliščine, v katerih je prišlo do »nevarne laži« in »oguljenih čenč« kot je vrhovni tožilec večkrat označil obrekovanje Ligačova. Gdljan in Ivanov naj bi z vsemi nedopustnimi metodami izsiljevala izjave od aretiranih osumljencev, da mora- jo obremeniti s svojimi izjavami zlasti »vrh« v Moskvi. Usmanhodžajev je v začetku preiskave - aretirali so ga oktobra lani - izražal posebno zaupanje prav v Gdljana. Njemu -in še drugim navzočim je izjavil, da je dal Jegorju Ligačovu dvakrat po 30 tisoč rubljev, in sicer prvič, ko je le-ta prišel na plenum CK KP Uzbekistana v Taškent, drugič pa v njegovem kabinetu v Moskvi. Ligačov /e zares bil junija 1984 na plenumu, in sicer kot pooblaščenec CK KPSZ za boj proti korupcijski mreži v Uzbekistanu. Podkupnino naj bi obakrat dobil v »diplomatih«, kot to pravijo trdim aktovkam-kovčkom. Ligačov obeh srečanj z Usmanhodža-jevom sicer ne zanika, kot »očitno kleveto« pa zavrača vsakršno misel na to, da bi lahko jemal podkupnine. Nasprotno bil je med poglavitnimi borci proti korupciji, zatrjuje. Od kod potemtakem prvotna izjava nekdanjega uzbekistanskega veljaka? Suharjev pravi, da je obtoženi Usmanhodžajev pozneje (letos spomladi) v dodatnih zasliševanjih izjavil med drugim tole: »Če zahočem, mi je govoril Gdljan, ti dokažem sedem milijonov podkupnine, če pa hočem, jih je lahko pet milijonov. Zdaj izjavljam, da sem Ligačova in mnoge druge očrnil zato, ker je tako bilo potrebno Gdljanu in Ivanovu. Podkupnine tem ljudem nisem dajal.« Poleg Ligačova se omenjata še bivša člana politbiroja Mihail Solomencev in Ivan Kapitanov. Suharjev je na plenumu CK KPSZ predstavil ves priskovalni postopek, kot ga je vodil Gdljan, kot eno samo verigo nezakonitosti: ljudi so izsiljevali, od aretiranih so preiskovalci sami jemali podkupnine in nato odpuščali tudi tiste, ki so bili zares krivi... Seveda se je na plenumu zglasil k besedi tudi sam Jegor Kuzmič Ligačov. Vso javno gonjo proti njemu je prikazal kot dobro organizirano kampanjo protisocialističnih sil, ki hočejo zabiti klin med partijo in ljudstvo. Prav zato, ker gre za politični boj, se je odpovedal osebnemu sodnemu postopku, je rekel Ligačov in nadaljeval: »Če naj stvari poimenujemo s pravimi besedami, potem poteka v določenih območjih naše države odkriti boj za oblast, ostra politična borba, katere razredne korenine so se razkrile. V središču te politične bitke je vprašanje o poteh razvoja države. Eni, in ti so v večini, so za to, da bi neomajno šli naprej po poti perestrojke, obnove družbe in socialistične graditve. Drugi pa so za to, da bi ukrenili v smer kapitalizma in meščanske demokracije, da bi uvedli zasebno lastnino v gospodarstvo in večstrankarstvo v politični sistem.« . Sekretar ČK KRSZ, ki je po odhodu Sčerbiskega in Čebrikova ostal bolj osamljen s svojimi konservativno-pra-vovernimi Stališči v politbiroju, poziva na »odločen odpor protisocialističnim silam, nacionalistom in separatistom«. Nevarnost svoje politične barve za uspeh perestrojke pa zagovarja s temile besedami: »Prav s strani teh, ki nas potiskajo na kapitalistično pot, ki bi hoteli razbiti našo federacijo, s strani nacionalistov in tistih, ki se z njimi skupaj gredo "demokratične igre' - prav od tod grozi perestrojki poglavitna nevarnost. Ne pa od teh, ki jim oni sami obešajo etikete konservativcev še zlasti zaradi tega, ker verujejo v socializem, v ljudstvo in ker sp zvesti načelom internacionalama. Čas je že, da bi to spregledali in da jih ne bi več postavljali na isto raven,« je ponovil svoj čredo Jegor Ligačov. Za zdaj ye spretno obvrnil vso afero na politično. Ampak svoje mora povedati še posebna komisija vrhovnega sovjeta. Tam pa imata besedo tudi oba deputata, Gdljan in Ivanov. ANTON RUPNIK Klubsko košarkarsko tekmovanje v A-l in A-2 ligi pridobiva vse več privržencev, po dogovoru Ral z zvezo društev, na čelu katere je zunanji minister De Miche-lis, pa si le ob sobotah izborila tudi svoj tedenski televizijski kotiček, čeprav s spremenljivo gledanostjo, pač odvisno od kakovosti srečanj. Uvodno med Vismaro in Messaggerom bo nemara prikovalo pred ekran mnoge ljubitelje te panoge, a okrepljenih ekip, ki se bodo Dorile za naslov prvaka, je še mnogo, med temi sta tudi lanska finalista Enichem in Philips, ki ju vidimo na sliki. sobota 20.30 RAI 2 Freud, passioni segrete (biog.) nedelja 22.35 Rete 4 Aliče non abita piu qui (dram.) torek 20.30 RAI 2 Kramer contro Kramer (dram.) torek 21.35 RAI 3 Donna Flor e i suoi due mariti (kom.) četrtek 20.30 RAI 1 La tenda rossa (dram.) petek 20.30 RAI 1 Arniči e nemici (vojni) glasba nedelja 24.00 RAI 2 Umbria Jazz '89 - Miles Davis ponedeljek 22.35 RAI 1 Accardo igra Mozarta - Kvintet za godala v g-molu KV 516 petek 23.00 RAI 1 Nočni rock: Rolling Stones, Prince, Eurythmics šport sobota 12.55 RAI 3, 16.00 TMC EP v odbojki: Italija-Bolgarija sobota 15.30 RAI 3, 17.00 in 24.00 RAI 2 SP v kotalkanju nedelja 12.55 RAI 3 in TMC EP v odbojki: ZRN-Italija nedelja 14.45 TMC, 15.00 RAI 2 Avtomobilizem Fl: VN Portugalske (iz Estorila) ponedeljek 23.05 TMC, 0.45 RAI 1 EP v odbojki: Italija-NDR sreda 18.35 Canale 5 Nogomet: HJK Helsinki-Milan, pokal prvakov sreda 20.25 RAI 1 Nogomet: evropski pokali sreda 23.05 TMC, 23.25 RAI 1 EP v odbojki: Švedska-Italija četrtek 14.30 RAI 3, 23.05 TMC EP v odbojki: Italija-Francija ali torek 23.20, sreda in četrtek 23.40, petek 23.20 RAI 3 Dokumentarna oddaja: La spinta dellautunno sreda 22.35, četrtek 22.55 RAI 1 Dokumentarna oddaja: Druga svetovna vojna (pripravil H. Kissinger) petek 20.30 RAI 3 Aktualno: Telefone giallo ITALIJANSKE TV MREŽE misiisiiB RAI 1________________________ 7.00 Film: Limpareggiabile Godfrey (kom., ZDA 1957, r. Henry Kos-ter, i. David Niven) 8.30 Dokumentarec 9.30 Nad.: Appuntamento a Jubilee 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 10.40 Dok. odd.: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Glas. odd.: Poletni maraton 13.30 Dnevnik, nato Prisma 14.30 Napoved TV sporedov 14.45 Sobotni šport: motociklizem - SP Superbike (iz Perguse), avtomobilizem - Italijansko prvenstvo F3 (iz Imole) 16.30 Rubrika: Iz parlamenta 17.00 Variete: II sabato dello zecchino 18.00 Kratke vesti in žrebanje lota 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Oddaja o zdravju: Check-up 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Uno due tre... Rai 22.50 Dnevnik, nato Posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: ... e 1’uomo čred Satana! (kom., ZDA 1960, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy) RAI 2_________________________ 7.00 Risanke 7.50 Film: La čara segretaria (kom., ZDA 1948, r. Charles Martin 9.30 Dokumentarec: Arno 10.30 Dokumentarec: Spazio mušica 11.30 Film: II virginiano (pust., ZDA 1945, r. Stuart Gilmore) 13.00 Dnevnik in športna prvenstva 13.25 Rubrika o medicini: Trentatre 13.40 Žrebanje lota 13.50 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Poletna oddaja: Tutti frutti 16.05 Avtomobilizem: F1 - poskusne vožnje VN Portugalske 16.30 Dok.: Lei beve un po' 17.00 Šport: SP v kotalkanju 17.45 Dnevnik - športne vesti 18.00 Košarka: polčas tekme Al lige 18.55 Športni tednik: Dribbling 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Freud, passioni segrete (biog., ZDA 1962, r. John Huston) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.45 Aktualno: razprava o psihoanalizi in nevrologiji 24.00 Nočni dnevnik, nato boks in SP v kotalkanju RAI 3_______________________ 9.00 Šport: SP v veslanju 11.45 Napoved TV sporedov 12.00 Magazine 3 12.55 Šport: EP v odbojki - Italija-Bol-" * garij a (iz Stockholma) 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: SP v smučanju na vodi (iz Lecca), SP v kotalkanju (iz Roc-carasa), vojaško SP v atletiki (iz Ostie) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Video fragmenti: Black and Blue (ured. Paolo Macioti, Maurizio Malabruzzi, Massimiliano Verni) 20.30 Film: II giorno piu lungo (vojni, ZDA 1962, r. A. Marton, K. An-nakin, B. Vicki, i. John Wayne, Robert Mitchum, Henry Fonda, Sean Connery), vmes, ob 22.00 dnevnik 23.30 Filmske novosti 23.35 Nočni dnevnik 23.50 Dok. oddaja: The War Game 0.40 Dok. oddaja: Pred 20 leti Barišnikov v Poletnem maratonu Ljubiteljem baleta je sobotna oddaja Poletni maraton (RAI 1, 12.05) prav dobro znana, saj so si v zadnjih mesecih lahko ogledali vrsto vrhunskih predstav in plesalcev. Vittoria Ottolenghi, ki urejuje oddajo, je tokrat poskrbela za res privlačen spored: v baletih Apollo in Who caresf bo nastopal ruski plesalec Mihail Barišnikov (na sliki), ki je na zahodu postal znan predvsem zaradi bega iz Sovjetske zveze in zaradi dven hollywoodskih uspešnic. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualni odd.: Agen-zia matrimoniale, 9.30 Cerco e offro 10.001 cingue del 5. piano 10.30 Kviz: C.asa mia 12.00 Nanizanki: I Jefferson, 12.30 Hotel 13.30 Kviza: Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni odd.: Agen-zia matrimoniale 15.30 Cerco e offro 16.00 Nan.: Love Boat, 17.00 Attenti a quei due 18.00 Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: Superfantozzi (kom., It. 1986, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio) 22.20Nanizanki: Časa Via-nello, 22.50 Ovidio 23.20 Film: Goodbye & amen (krim., It. 1977, r. Damiano Damiani, i. Tony Musante, Clau-dia Cardinale) 1.20 Nanizanka: Mannix RETE 4_____________ 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.30 Film: L'amore si fa cosi (kom., It. 1939, r. Carlo Bragaglia, i. Colette Darfeuil) 12.10 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Film: Femmina ribelle (kom., ZDA 1956, r. Ra-oul Walsh, i. Jane Rus-sell, Richard Egan) 16.30 Nad.: La valle dei pini, 17.30 Febbre d amore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Quincy 20.30 Film: La lunga estate calda (dram., ZDA 1958, r. Martin Ritt, i. Paul Newman, Joanne Woodward) 22.40 Film: I due mondi di Charly (dram., ZDA 1968, r. Ralph Nelson, i. Cliff Robertson) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente specia-le,2.40 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, Mork e Mindy, Cannon, Agenzia Rockford, Simon & Simon 12.30 Aktualno: Anteprima 13.00 Dok.: Jonathan 13.30 Rubrika: Calciomamia 14.30 Glasbena oddaja: Be Bop A Lula 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroški spored 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Variete: Musiča E' 19.30 Nanizanka: I Robinson 20.00 Risanka: Ti voglio bene Denver 20.30 Film: II mucchio sel-vaggio (vestern, ZDA 1969, r. Sam Peckin-pah, i. William Hol-den, Ernest Borgnine) 23.00 Šport: wrestling 23.45 Variete: Zio Tibia Picture Show 0.30 Film: Lycanthropus (srh., It. 1961, r. Paolo Heush, i. Barbara Lass) 2.05 Nanizanka: Star Trek OPEON_______________ 9.30 Nanizanki: Thomas & Senior, 10.00 Bollicine 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Šport: Prestige 15.30 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanka: Rituals 18.00 Dok.: Beyond 2000 19.30 Rubrika o motorjih 20.00 Nanizanka: I misteri di Orson VVelles 20.30 Film: La capra (kom., Fr. 1981, r. Francis Veber, i. Gerard Depar-dieu, Pierre Richard) 23.00 Film: Shaker Run (pust., ZDA 1984, r. Bruce Morrison) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Dok.: Sinji planet 13.00 Dnevnik - danes 13.10 Športna rubrika: avtomobilizem F1 - poskusne vožnje VN Portugalske (iz Estorila), motocilizem - SP Superbike (iz Perguse), EP v odbojki - Italija-Bolgarija (iz Stockholma) 17.30 Film: Dna strana cop-pia (vestern, ZDA 1974, r. Burt Kennedy, i. Lou Gossett) 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La notte del co-raggio (dram., ZDA 1987, r. Elliott Silver-stein, i. Bernard Hughes) 22.20 Koncert Mireille Mat-hieu 24.00 Film: Incubo (krim., ZDA 1974, r. William Hale, i. R. Crenna) TELEFRIUU____________ 11.30 Dražba 12.00 Glas. oddaja: Voglia di mušica 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Vesti 13.30 Nan.: S trike Force 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nan.: Jessica Novak 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Fuori campo 20.30 Film: Fanny e_Alexan-der (dram., Švedska 1982, r. Ingmar Bergman, 4. in zadnji del) 22.00 Nanizanka: Ouesta e Hollywood 22.30 Koncert klasične glasbe 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 8.10 Otroška matineja: Prgišče priljubljenih pravljic - Obuti maček, 8.25 Murni,8.35 Pravljičar, 9.00 Tisoč idej za naravoslovce, 9.20 Po sledi ptice Dodo 10.20 Glas. odd.: Mladinski pevski festival Celje '89 10.50 Aktualno: Mednarodna obzorja 115.05 Film: Ta malopridni deček (kom., Poljska 1972, r. Janusz Nasfeter, i. Roman Mosior, Piotr Szczrkowski) 16.30 Dnevnik 16.50 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Polž 17.10 Šport: EP v odbojki - Jugoslavi-ja-Romunija 18.30 Dok.: Na pragu 21. stoletja 19.00 Risanka, 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Nan.: Delo na črno (14. del) 21.10 Križ-kraž 22.45 Dnevnik in vreme 23.05 Film: Sonce tudi vzhaja (dram., ZDA 1957, r. Henry King, i. Ty-rone Power, Ava Gardner) RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o košarki: Sottocanestro 14.30 Bezbol 16.00 Nogomet: angleško prvenstvo 17.45 Rugby (pon.) 19.00 Dok. oddaja: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nogomet: špansko prvenstvo 22.15 TVD Stičišče 22.25 Nogomet: nemško prvenstvo 24.00 Nogomet: angleško prvenstvo RTV Ljubljana 2______________ 16.25 Kako biti skupaj 16.55 Predstava za otroke 17.55 Rokomet: mednarodni ženski turnir (iz Varaždina) 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Grof Drakula (dram., VB 1977, r. Philip Saville, i. Louis Jourdan, Frank Finlay) 22.45 Športna sobota 22.55 Nogomet: Rad-Crvena Zvezda, Partizan-Dinamo 23.55 Kulturna oddaja: Slike časa RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Beli očnjak (6. in zadnji del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, vodi Matjaž Šček; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Sonatina za glas in klavir; 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 1L05 Vili Vodopivec predstavlja; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z zabavnimi orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, .14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lucia-no; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00, 18.00 in 18.30 Govorni prispevki; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The Best of Rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Divja horda IL MUCCHIO SELVAGGIO - "The Wild Bunch" - Divja horda, ZDA 1969. Režija: Sam Peckinpah □ Scenarij: VValon Green, S. Peckinpah □ Fotografija: Luci-en Ballard □ Montaža: Louis Lombardo □ Glasba: Jerry Fielding □ Igrajo: VVIlli-am Holden, Ernest Borgnine, Robert Ryan, Edmond 0'Brien, VVarren Oates, Ben Johnson, Emilio Fernandez V soboto, 23. septembra, ob 20.30, na Ita-lia 1. Vestern. Tolpa izkušenih "profesionalcev" namerava oropati veliko banko, v kateri je shranjen denar železniške družbe, a pade v zasedo, ki ji jo je pripravila ista družba . "Divja horda", ki jo vodi zreli Wil-liam Holden, se le s težavo in precejšnjim krvoprelitjem reši iz obroča ter začne svoj dolgi beg proti Mehiki. Zasledujejo jo plačani ubijalci železiške "kompanije", ki jih priganja nekdanji Holdenov roparski drug Robert Ryan; le—ta je prešel na drugo stran in sodeluje s pravico. V Mehiki se Holden in tovariši (Ernest Borgnine, VVarren Oates, idr.) znajdejo sredi bojev med revolucionarji Pancha Ville in njihovimi nasprotniki, zaradi sile razmer morajo sodelovati s trinoškim generalom Huerto (Emilio Fernandez) trinog pa vseeno muči in ubije mehiškega prijatelja, zato se zadnji preživeli "divje horde" kruto maščujejo. Divja horda je morda naj lepši film ameriškega rež. Sama Peckinpaha (1925-84). V njegovi neštevilni filmografiji beležimo tudi druge uspešnice - kot Major Dundee (1964), Balada o Cable Hogueju (1970), Slamnati psi (1971), Pat Garrett in Billy the Kid (1973), Železni križec (1977) - vendar med vsemi izstopa prav ta naslov, ker v njem Peckinpah spoji vse bistvene prvine svojega filmskega sveta: nasilje se dopolnjuje z dostojanstvom, romantični in melanholični zaton "vesternske" dobe se udejani v priljubljenem mehiškem okolju. IL GIORNO PIU’ LUNGO - »The Longest Day« - Najdaljši dan, ZDA 1967 V soboto, 23. septembra, ob 20.30, na RAI 3. Vojni film. Ameriški super-producent Darryl F. Zanuck je za hollywoodsko Fox pripravil 182-minutni kolosal, ki zelo spektakularno obnavlja sloviti D-Day, t.j. 6. junij 1944, ko so se združene angloameriške enote izkrcale v Normandiji in tako pričele osvobajati Evropo. Kar šest režiserjev je bilo angažiranih pri velikopoteznih posnetkih v »eksterjerjih« na Angleškem (Ken Annakin) in v ZDA (Andrew Marton), za nemške prizore (Bernard Wicki), za snemanje bitk (Gerd Osvvald in Elmo VVilliams) ter za ameriške »interjerje« sam (Darryl Zanuck). Za ta res veličastni prikaz največje vojne operacije 2. svetovne vojne in vseh časov sta bili potrebni tudi prava vojska statistov (preko 20 tisoč) in pestra zasedba mednarodnih zvezdnikov (kakih 50): med temi John Wayne, Henry Fonda, Richard Burton, Robert Mitchum, Curd Jurgens, Robert Ryan... f \ VIDEO NOTES Oddaja:.........-... Postaja: . : V__, ___ Ura:___-_______________ X________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 7.00 Nan.: Quello della porta accanto 8.15 Dok.: Kvarkov svet 9.00 Šport: Ital. prvenstvo v veslanju 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 TG l'una, vmes dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Športne vesti 14.15 Film: Cold river - Fiume d’ar-gento (pust., ZDA 1982, r. F. G. Sullivan, i. Pat Petersen) 15.50 Športne vesti 15.55 Nan. Un giorno d'estate 16.50 Športne vesti 16.55 Konjski športi 17.20 TV film: Solo tu mi manchi (kom., Fr., r. J. D. Valcroze) 18.15 Športna oddaja: 90. minuta 18.40 Aktualno: Nagrada Ischia '89 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Gli ultimi giorni di Pompei (r. Peter Hunt, i., F. Nero, L. Olivier, 2. del) 21.50 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 TV film: Charlie (krim., VB 1984, r. Martin Campbell, 1. del) RAI 2 7.00 Risanke 7.50 Due rulli di comicita 8.20 Nan.: La pietra di Marco Polo 8.50 TV film: II mistero del Morca (krim., It. 1984, r. M. Mattolini) 10.20 Srečanja včeraj in danes 10.50 Film: Acgue del Sud (dram., ZDA 1944, r. Howard Hawks) 12.30 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik, športne vesti in vreme 13.30 Rubrika o medicini: Trentatre 13.45 Film: Intermezzo (kom., ZDA 1939, r. Gregory Ratoff, i. Ingrid Bergman, Leslie Howard) 15.00 Avtomobilizem Fl: VN Portugalske, sledi 45. minuta 17.25 La giostra della Ouintana 18.25 Nan.: II brivido dell imprevisto 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: I 39 scalini (krim., VB 1978, r. Don Sharp, i. Robert Powell) 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Aktualno: Mixer nel mondo 23.30 Rubrika o židovski kulturi 24.00 Umbria Jazz '89 - Miles Davis RAI 3_______________________ 10.40 Nanizanka: Vita col nonno - A passo di danza 11.20 Film: La domenica della buona gente (kom., It. 1953, r. A. G. Ma-" jano, i. Sophia Loren, Carlo Romano, Maria Fiore, Vittorio Sa-nipoli) 12.55 Šport: EP v odbojki - Nemčija-Italija, vmes ob 14.00 deželne vesti 15.15 Popoldne v operi: Cosi fan tutte (W. A. Mozart, dir. Riccardo Muti, nastopajo Daniela Dessi, Delores Ziegler) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: La frustata (vestern, ZDA 1956, r. John Sturges, i. Richard Widmark, Donna Reed, William Campbell, John Mclntire) 21.55 Dokumentarna oddaja: Drobci 22.45 Filmske novosti 22.50 Nočni dnevnik 23.05 Deželni nogomet Za vse, ki so jim všeč ljubezenske zgodbe Canale 5 predstavlja nocoj ob 20.30 svojo novo nadaljevanko z naslovom Disperatamente Giulia. Scenarij so povzeli po literarni uspešnici Nulla Cantaronija in njegove žene Biče Cairati. Gre za ljubezensko zgodbo, ki jo kot vsako televizijsko ljubezensko zgodbo nepredvidene okoliščine do skrajnosti zapletejo. Berlusconi je za ta načrt angažiral znane zvezdnike: režiser je Enrico Maria Salerno, nastopajo pa Tahnee Welch, Fabio Testi, Laura Antonelli in sam Salerno. Z ’ A SEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 9.00 Šport: golf 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Aktualno: II girasole 11.00 Nanizanka: Cover Up 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare 16.15 Nanizanka: Love Boat 17.15 Variete: Anteprima 17.45 Kviz: O.K. il prezzo e giusto 19.30 Nanizanka: Top secret 20.30 TV film: Disperatamente Giulia (dram., r. Enrico Maria Salerno, i. Tahnee Welch, Fabio Testi) 22.30 Aktualno: Europa cal-da, Europa fredda 24.00 Šport: golf 1.00 Nanizanki: Mannix, 2.00 SWAT 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Film: Disonorata senza colpa (dram., It. 1954, r. Giorgio Chilli, i. Milly Vitale, Alberto Farne-se) 11.30 Nanizanka:Due onesti fuorilegge 12.30 Dok. oddaja: Pianeta Big Bang 14.30 Film: Desiderio di donna (dram., ZDA 1953, r. Douglas Sirk, i. Barbara Stanwyck, Richard Carlson) 16.30 Nan.: Arabesgue, 17.30 Marcus Welby 18.30 Film: Urlo nella notte (dram., ZDA 1957, r. Martin Ritt, i. Joanne Woodward) 20.30 Film: Juggernaut (dram., VB 1974, r. Richard Lester, i. Omar Sharif, Anthony Hopp-kins) 22.35 Film: Aliče non abita piu qui (dram., ZDA 1975, r. Martin Scorse-se, i. Ellen Burstyn, Kris Kristofferson) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1_____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nan.: Starman, 11.25 Luomo di Atlantide 12.20 Predstavitev nogometnega prvenstva 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: L'invincibile ca-valiere mascherato (pust., It. 1962, r. Um-berto Lenzi, i. Helene Chanel, Daniele Var-gas) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke 18.00 Nanizanka: II caccia-tore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro e 1-invenzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Puffi 20.30 Film: Piedone 1'africa-no (pust., It. 1978, r. Steno, i. Bud Spencer, Enzo Cannavale) 22.40 Film: Citta degli acqu-anauti (fant., ZDA 1970,r. Hallen Irwin, i. Stuart Whitman) 0.30 Nanizanki: Search, 1.30 StarTrek ODEON_______________ 13.00 Guinnessovi rekordi 13.30 Film: Cerco il mio amore (glasb., ZDA 1934, r. M. Sandrich, i. F. Astaire, G.Rogers) 15.30 Film: Mezzanotte o poco dopo (krim., ZRN, r. Michael Lahn, i. Nicole Heesters) 17.30 Dok.: Luomo e la terra 18.00 Nan.: Night Heat 19.30 Nanizanki: Misfits, 20.30 T and T 21.00 Film: Highpoint (krim., Kanada 1980, r. Peter Carter, i. Chris-topher Plummer, Richard Harris) 23.00 Film: Psycosissimo (kom., It. 1961, r. Steno, i. Ugo Tognazzi, Rai-mondo Vianello) TMC_________________ 10.00 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Dok. oddaja: Il futuro e ancoralontano 12.55 Šport: EP v odbojki -Italija-ZRN (iz Stockholma), 14.45 avtomobilizem Fl - VN Portugalske (iz Estorila), 17.30 Motociklizem -SP Superbyke (iz Per-guse) 18.30 Glasbena oddaja: Take on me 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Persuasione oc-culta (krim., Fr. 1983, r. Hugo Santiago, i. Cat-herine Deneuve) 22.45 Dok. oddaja: Galileo 24.00 Film: Perche e mio amico (dram., Avstralija 1978, r. Ralph Nelson, i. Karen Black) TELEFRIULI__________ 10.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 11.30 Dražba 12.00 Aktualno: Velike razstave 12.30 Šport: Fuori campo 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Lenka e il puled-ro selvaggio (dram., ČSSR 1960, i. M. Jed-licka, Z. Jirakova) 16.30 Musič box 18.00 Nan.: Jessica Novak 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Il viaggio fantas-tico di Sinbad (fant., ZDA 1974, i. John P. Law, Čarobne Munro) 22.30 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23 23.00 Športne vesti 0.30 Dražba 1.00 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 9.0 Otroška matineja: Živ Žav 10.20 Nanizanki: Pika nogavička (1. del), 10.50 Delo na črno (pon. 14. dela) 11.30 Glasbena oddaja: Domači ansambli 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Nadaljevanka: Saški blišč in pruska slava (Joseph I. Kraszew-ski, r. Hans-Joachim Kasprzik, i. Rolf Hoppe, Arno Wyzniewski) 15.45 Aktualno: Sedem mladih 16.30 Dnevnik 16.50 Film: Drsaj (dram., Kanada 1983, r. Randy Bradshaw, i. Christian-ne Hirt, Rosemary Dunsmore) 18.45 Risanka, 18.55 Video strani 19.00 TV Mernik 19.15 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Drama: Tako se je kalilo jeklo (Ž. Žilnik- B. Andric, i. Lazar Ris-tovski, Liljana Blagojevič, Tanja Puin, 1. del) 21.25 Zdravo, vmes dnevnik 23.00 Inf. oddaja za goste iz tujine RTV Koper____________________ 10.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 11.15 Rubrika o tenisu: Storie a filo di rete (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base 14.15 Bezbol 15.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.15 Rugby: mednarodno srečanje 17.45 Ameriški football: tekma prvenstva NFL (pon.) 19.00 Športna oddaja: Golden Juke Box (pon.) 20.30 Športna oddaja: A tutto. campo 22.00 TVD Novice 22.15 Nogomet: Urugvaj-Peru RTV Ljubljana 2_______________ 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka 15.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Da ne bi bolelo: Kamni na sečevodu 20.20 Dok.: Potovanja po velikih železnicah sveta 21.20 Dok.: A zdaj je maj 22.50 Športni pregled ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik, nato Glasbeni listi; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja, 10.15 Mladinski oder: Martin Krpan z Vrha; 10.40 Co-untry glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas, 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Nedeljski zbornik: Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika, 14.10 Radijska nadalj.: Čemu mi gosli, gosli zlate, v 3 delih o goriškem slavčku Simonu Gregorčiču; 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč (1: del); 17.00 Šport, vmes Glasbeni listi; 17.30 V studiu z vami (2. del);19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.18 Glasbena medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno nedeljsko jutro; 9.15 Mix time; 9.30 Dragi Luciane (vodi Luciano Minghetti); 10.00 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižna polica; 11.30 Su-gerpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.45 Summer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU RADIJSKI VAL V studiu z vami Z današnjim dnem stopa Radio Trst A v novo jesensko-zimsko sezono, ki bo obogatena in popestrena z novimi sporedi trajala tja do konca leta. Med novimi programi radijske postaje naj opozorimo na oddajo »V studiu z vami«, ki bo na sporedu vsako nedeljo od 15. do 19. ure z vmesnim prostorom za športno nedeljo in pa seveda za posredne ali neposredne prenose z naših kulkturnih prireditev. »V studiu z vami« bo oddaja v živo, vodil pa jo bo Sergej Verč. V uredništvu govorjenih sporedov Radia Trst A poudarjajo, da to ni ne kviz odaja pa tudi ne glasba po željah, je pa hkrati tudi eno in drugo. Predvsem pa bo to oddaja za poslušalce, ki se bodo prek telefona lahko neposredno vključili v samo oddajo in - kot pravi podnaslov oddaje - neobvezno kramljali s Sergejem Verčem o tem in onem. Vsaka oddaja bo namenjena neki zelo široki, a hkrati tudi intimni temi, ki zadeva naše človeško življenje, o njej pa bo med oddajo tekla beseda, saj beseda da besedo, ta pa včasih tisto potrebno toplino, ki je je v naših časih čedalje manj. ALIČE NO ABITA PIU' QUI' - Aliče DoesiVt Live Flere Anymore - Aliče ne stanuje več tu, ZDA 1975 V nedeljo, 24. septembra, ob 22.35, na Rete 4. Dramatični film. Aliče (Ellen Burstyn) je že od otroških let sanjala, da bi postala popularna pevka. Življenjska pot pa jo zanese v zavrto zakonsko zvezo z odurnim šoferjem, ki ji ne dovoljuje, da bi se izživljala z glasbo. Ko mož umre v prometni nesreči, Aliče sklene, da se bo z 12-letnim otrokom vrnila v rodno Kalifornijo. Na precej zamudni in težavni poti skozi Arizono in Texas se podjetna ženska preživlja kot potujoča pevka in nato kot natakarica v podeželskem lokalu, kjer se med raznimi klienti pojavi tudi robati kavboj Kris Kristofferson, ki rade volje prevzame skrb za simpatično pevko in njenega sina... Režiser Martin Scorsese uprizarja realistično skico ameriškega podeželja in obenem privlačen ženski portret, ki ga Burstynova res temperamentno upodablja. \ VIDEO NOTES Oddaja:................. Postaja:'V V,.,,"- ,v. : ;___ Ura:___________-___Lii-- \_________________________J • ITALIJANSKE TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Iz parlamenta 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Nati con la camicia (kom., It. 1983, r. E. B. Clucher) 22.20 Dnevnik 22.35 Glasba: Accardo igra Mozarta 23.20 Glasba: La vocalita di Vivaldi 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.45 Šport: EP v odbojki Italija-NDR | RAI 2_____________________________ 6.35 NBC News in risanke 8.10 Film: L'ussaro fantasma (pust., Fr. 1952, r. Maurice Cloches) 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.00 Rubrika o protestantizmu 10.30 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.00 DOC Club: Mango 12.00 Nad.: La guinta stagione 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Capitol in Tutti frutti 15.15 Nan.: Lassie, nato risanke 16.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Film: Situazione disperata ma non seria (kom., ZDA 1965, r. G. Reinhardt, i. Alec Guinness) 17.40 Aktualno: Spazio libero 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: In nome del Papa Re (dram., It. 1977, r. Luigi Magni) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualno: Costruiamo la capita-le 24.00 Dnevnik in vreme 0.05 Film: Roma (kom., It. 1972, r. Fe-derico Fellini, i. Peter Gonzales) RAI 3________________________ 11.15 Šport: Jadranje (iz Torboleja) in Supermarecross 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: II primo anno di vita 15.00 Dok. oddaja: Psihologija razvoja 15.30 Šport: Bezbol - italijansko prvenstvo, 16.00 kolesarstvo, 16.30 atletika (iz Perugie), 16.50 motociklizem - SP Superbyke (iz Per-guse) 17.15 Nanizanka: I mostri 17.45 Dokumentarna oddaja: Splendo-re selvaggio 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Aktualno: Videolettere a Va' pensiero 20.30 Aktualno: Dan na Preturi 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Aktualno: Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Santalmassi o bližnji prihodnosti Rima Rim se pripravlja na dogodka, ki bosta lahko pomenila nekakšno prelomnico v njegovi sodobni zgodovini: najprej bodo na vrsti upravne volitve, takoj zatem pa nogometno SP. Giancarlo Santalmassi se ob 20.30 po RAI 2 sprašuje, kakšno vlogo bo imelo večno mesto v naslednjih letih. Med oddajo bosta na sporedu tudi filma, ki na različna načina predstavljata Rim: Magnijev In nome del Papa Re in Fellinijev Roma. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 0. K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Tv film: Disperata-mente Giulia (dram., r. Enrico Maria Salerno, 1. Tahnee VVelch, Fa-bio Testi) 22.30 Aktualno: In prima li-nea 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 0.45 Nanizanke: Petrocelli, 1.35 Lou Grant, 2.25 Bonanza RETE 4______________ 8.30 Nanizanki: In časa Lawrence, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d’amore 18.30 Nanizanki: General hospital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Chisum (vestern, ZDA 1970, r. Andrew V. McLaglen, i. John Wayne, George Chris-topher) 22.35 Film: Figlio mio, infi-nitamente caro... (dram., It. 1985, r. Valentino Orsini, i. Ben Gazzara) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Mindy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14:35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Nanizanke: I ragazzi della 3. C, 21.30 Visi-tors, 22.35 Starsky e Hutch, 23.35 Stazione di polizia, 0.35 Luomo da sei milioni di dolla-ri 1.35 Deejay Television ODEON______________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.30 Risanke 20.00 Nanizanki: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed 21.00 Film: Dieci bianchi uc-cisi da un piccolo Indiano (vestern, It. 1974, r. Gianfranco Baldanel-lo, i. Fabio Testi, John Ireland) 23.00 Film: American Got-hic (srh., ZDA 1988, r. John Hough, i. Rod Steiger) TMC__________________ 8.30 Dok.: Narava prijateljica 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: TV donna mattino 12.30 Nad.: Ouestione d'o-nore 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 TV film: Memorie di famiglia (dram., ZDA 1975, r. Alex Segal) 18.00 Aktualno: TV donna 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Cercando la Garbo (dram., ZDA 1984, r. Sidney Lumet, i. Anne Bancroft) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in Šport nocoj: EP v odbojki - Italija-NDR 24.00 Film: Joanna (dram., VB 1968, r. Michael Sarne, i. Genevieve Waite) TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanki: Condo, 12.00 Gente di HolIy-wood 13.00 Vesti 13.30 Nan.: Strike Force 14.30 Dražba 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: La vera storia della signora delle Camelie, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.30 Dnevnik in dražba 0.30 Vesti: News TELE 4______________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Pisma neznanemu ljubimcu 16.30 Dnevnik 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo - Kamni v sečevodu, 17.45 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Struna, 18.40 Tisoč idej za naravoslovce -Opazovanje živali (pon. 3. odd.) 19.00 Risanka 19.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Klopca (A. Gelman, i. Marjana Klanšek-Jaklič, Franc Markovčič) 21.30 Osmi dan 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.35 Slovenska klavirska glasba 23.25 Video strani _____RTV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: špansko prvenstvo 15.30 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Football: prvenstvo NFL 16.30 Nogomet: Urugvaj-Peru, kvalifikacije za SP (povzetki) 18.15 Rubrika: Pillole 18.30 VVrestling 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.15 Nogomet: argentinsko prvenstvo 23.55 Nočni boks (ur. Rino Tommasi) RTV Ljubljana 2______________ 17.40 Dokumentarna oddaja: Zimbabve - Glasba naše dežele 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Izobr. odd.: Kaj je komunikacija 21.05 Dokumentarna serija: Televizija 22.00 Druga godba '89: Remmy Onga- la • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Muzejstvo na Slovenskem; 8.45 Solistična instr. glasba; 9.00 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Tisk; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Slovenski kanta vtorji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.45 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster NE; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Ekologija -danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas: Hit Parade, Tržaška dijaška tribuna, sle. lahka glasba, S telefonom pri...; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do 14.00; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Julio Velasco Dvakrat se je italijanska moška odbojka v zadnjih petnajstih letih povzpela tik pod svetovni vrh. Leta 1978 je na domačem SP v Rimu osvojila srebrno kolajno, na olimpijskih igrah v Los Angelesu pa bron. Kljub tema podvigoma pa si še ni pridobila tistega ugleda, ki si ga nemara zasluži. Najpogostejša očitka sta, da je bilo v Rimu prvenstvo pač v domači režiji, v Los Angelesu pa zaradi bojkota ni bilo vzhodnih velesil. K temu je treba dodati še nekatere hude spodrsljaje na evropskih prvenstvih v zadnjem desetletju, prav takrat pač, ko se je od azzurrov pričakovalo dokončno mednarodno afirmacijo. Argentinec Julio Velasco (38 let), ki so ga za trenerja italijanske vrste imenovali po končani lanski sezoni, stoji torej pred nelahko nalogo, a je pravzaprav edini, ki jo lahko uspešno reši in njegovo imenovanje ni bilo sporno. Kako naj bi tudi bilo, če vemo, da je s Paninijem štirikrat zaporedoma osvojil naslov državnega prvaka in se dvakrat dokopal do finala Pokala prvakov, v katerem je šesterka iz Modene izgubila le z nepremagljivim moskovskim CSKA. S takšnimi uspehi se v Italiji ne more ponašati prav nihče, zato se je moral tudi italijanski trenerski razred sprijazniti s tem, da bo na najprestižnejši klopi, po kratkotrajni vrnitvi duhovnega vodje italijanske odbojke Pittere, spet sedel tujec, peti po vrsti za Trinajstičem, Kozakom, Skorekom in Ski-bo. Ali bo tudi z azzurri tako uspešen, pa bo nemara pokazalo že zdajšnje EP. ROMA - Rim. Italija 1972 V ponedeljek, 25. septembra, ob 0.05 na RAI 2. Filmska komedija. Slavni Federico Fellini, po rodu sicer iz Riminija, ni nikoli več zapustil varnega in toplega objema »večnega« mesta, od kar je prišel v Rim kot dvajsetletni gimnazijec. Svojo dvojno ljubezen do Riminija (mesto otroštva) in Rima (mesto odraslosti) je Fellini ničkolikokrat izpričal v svojih avtobiografsko zasnovanih delih, od I vitelloni do La dolce vita. Medtem ko ta dva filma opisujeta zgolj življenje v Riminiju in leta polne uveljavitve v Rimu, v delu Roma obravnava najtežavnejše prehodno obdobje, t.j. prvi stik z metropolo: previdni prihod podeželskega človeka na postajo Termini, brezskrbno bivanje po penzionih, pojedine v cenenih gostilnah, obiskovanje tretjerazrednih varietejskih predstav in odkrivanje nočnega Rima... Z \ VIDEO NOTES Oddaja:____ ___________ Postaja: _____——V Ura:___________________ V_______________________J ■ ITALIJANSKE TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Italijanske kronike 15.30 Dok. oddaja: Full Steam 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.35 Spazio libero, Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: China Rose (dram., ZDA 1983, r. Robert Day) 22.05 Film: Boon il saccheggiatore (kom., ZDA 1969, r. Mark Ry-del),vmes ob 22.55 Dnevnik 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.30 Dok. oddaja: Monografie RAI 2__________________________ 6.35 NBC News in risanke 7.50 Due rulli di comicita 8.10 Film: L'argine (kom., It. 1938, r. Corrado D'Errico, i. Gino Cervi) 9.30 Izobraževalna oddaja: Angleščina in francoščina za otroke 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.00 Bianco, rosso e verde 12.05 Nad.: La guinta stagione 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.15 Nan.: Lassie, nato risanke 16.05 Iz parlamenta, kratke vesti 16.15 Film: Silenzio si špara (kom., Fr. 1955, r. John Berry) 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA 1979, r. R. Benton) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Variete: Confidenzialmente Ave 23.25 Nočni dnevnik in vreme 23.40 Posebnosti iz DOC Cluba 0.15 Film: La spia (dram., ZDA 1952, r. Russell Rouse, i. Ray Milland) RAI 3________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: Block Notes 15.00 Dok. oddaja: Ambientevivo 15.30 Šport: jahanje (iz Grosetta), 15.55 tenis (iz Messine), 16.20 namizni tenis (iz Molfette), 16.45 atletika (iz Perugie) 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dok. odd.: Splendore selvaggio 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Dok. oddaja: L'amore in Italia 21.30 Dnevnik 21.35 Film: Donna Flor e i suoi due mariti (kom., Brazilija 1976, r. Bruno Barreto, i. Sonia Braga, Jose VVilker) 23.05 Nočni dnevnik 23.20 Dokumentarna oddaja: La spinta dellautunno 0.40 Dokumentarna oddaja.: Pred 20 leti Eiffelov stolp praznuje svojo stoletnico Canale 5 posveča nocoj ob 22.25 monografsko oddajo pomembnemu jubileju enega najbolj znanih simbolov sodobne Francije. Tour Eiffel pomeni Parizu skupaj s slavolokom zmage tisto, kar, denimo, pomenita kip svobode in Verrazzanov most za New York. Od njegove dograditve ob otvoritvi svetovne razstave mineva natanko sto let, stolp, ki bi moral biti porušen takoj po koncu razstave, pa s čisto francoskim ponosom še naprej kljubuje in nepremično stoji. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Pappa e ciccia (kom., It. 1982, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio, Lino Banfi) 22.25 Aktualno: Speciale Tour Eiffel 23.30 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 0.55 Nanizanke: Petrocelli, 1.45 Lou Grant, 2.35 Bonanza RETE 4______________ 8.30 Nanizanki: In časa Lavvrence, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Il migliore (dram., ZDA 1983, r. Barry Levinson, i. Robert Redford, Robert Duvall) 22.45 Film: Frontiera (dram., ZDA 1981, r. T. Ric-hardson, i. J. Nichol-son) 0.50 Nanizanke: Ironside, 1.50 Agente speciale, 2.50 Adam 12 ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Strega p er amore, 9.00 Mork e Mindy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Bimbumbam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Ti voglio bene Denver 20.30 Glasbena oddaja: La mia moto 21.00 Film: Psycho III (srh., ZDA 1986, r. A. Per-kins, i. A. Perkins) 22.25 Nogometni tednik 23.55 Nan.: Luomo da sei milioni di dollari, 0.55 VVonder VVoman 1.55 Deejay Televison ODEON______________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.30 Risanka 20.00 Nanizanki: Ouattro donne in carriera, 20.30 MisterEd 21.00 Film: Camilla (dram., Argentina 1984, r. Maria Luisa Bemberg, i. Imanol Arias) 23.00 Film: Ninotchka (kom., ZDA 1939, r. Ernst Lubitsch, i. Greta Garbo, Bela Lugosi) TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: TV donna mattino 12.30 Nad.: Ouestione d'o-nore 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Chimere (dram., ZDA 1950, r. Michael Curtiz, i. Kirk Douglas) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Aktualno: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: L'ultima frontiera (pust., ZDA 1987, r. Simon VVincer, i. Linda Evans) 21.30 Aktualno: V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Di pari passo con 1'amore e la morte (dram., ZDA 1969, r. John Huston) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: Condo 12.00 II salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nan.: Strike Force 14.30 Dražba 15.30 Musič box 18.00 Nad.: La vera storia della signora della Ca-melie, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.30 Rubrika: Šport in šport 21.30 Nanizanka: Il ritorno del Santo 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Vesti: News TELE 4 _______ ■ SLOVENSKE MREŽ E • 1 RTV Ljubljana 1_______________| 10.10 Mozaik. Šolska TV: Kras: Kraško podzemlje (4. del), 10.40 Pamet je boljša kot žamet 10.45 Tečaj angleščine (18. lekcija) 11.05 Video strani 16.30 Dnevnik _ 16.50 Mozaik. Šolska TV: Kras: Kraško podzemlje, 17.20 Pamet je boljša kot žamet, 17.25 Tečaj angleščine (pon.) 17.50 Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade: Govorica telesa - Nocoj, nocoj, 18.00 Po sledeh ptice Dodo (7. del) 19.00 Risanka 19.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Poster, Michael Ontkean, 2. del) 21.00 Inf. oddaja: Omizje 22.05 Dnevnik in vreme 22.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.25 Glasbena oddaja: Jazz na ekranu RTV Koper____________________ 13.30 fVD Novice 13.40 Nogomet: posnetek tekme iz argentinskega prvenstva 15.30 Rugby: mednarodno srečanje (posnetek) 17.00 Športna oddaja: Golden Juke Box (pon.) 18.30 Wrestling 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nočni Boks, posebna oddaja (1. del) 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet: Celtic-Partizan, pokal UEFA (iz Glasgovva) RTV Ljubljana 2__________________ 17.00 Poskusni satelitski programi 18.00 Beograjski TV program 18.45 Glas. oddaja: Novi rock 89 19.30 Dnevnik, 19.55, Premor 20.05 Žarišče, 20.35 Žrebanje lota 20.40 Povečava 22.40 Izbor iz JRT sporedov, nato poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Ž gibanjem v zdravje; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas. Gost tedna, Slovenska lahka glasba, Moja srečanja z umetnostjo, Prisluhnite; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalni-ca; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.50 Glasbeni inter-mezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Su-perpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Koristni Costanzo Ponoči se prebudi znojen in prestrašen in tudi prisotnost mlade svetlolase družice ga ne more potolažiti in pomiriti. Televizijski kviz ga mori, najhuje pa je, ko se mu v sanjah prikaže Magalli in ga brezobzirno pobara: »Za okrogel milijon povejte, kdo...« Morda ta opis nekoliko »posiljuje« Costanzo ve besede, toda znani konferansje, ki priklepa pred mali ekran kar lepo število oboževalcev s svojim shovvom, je res sit »kvizarske televizije, pa naj se pojavlja na mrežah Rai ali Fininvesta«. Kot protiutež kvizom pa predlaga »koristno televizijo, ki bo nudila zanimiv servis«. Za kaj gre? Po lanskoletnem uspehu Poročne agencije, ki je tudi njemu priskrbela brhko življenjsko družico, je Costanzo sklenil, da spet poskusi televizijsko srečo s pomočjo tistih, ki sami niso našli primernega življenjskega spremljevalca in se zato zatekajo po pomoč k televiziji. Oddajo, ki jo bo vodila Marta Flavi, pa je nekoliko spremenil: poleg kandidatov za poroko bo vsak dan vabil pred ekran tudi srečno poročen par, ki bo orisal sladkost zakona. Poleg »Poročne agencije« pa bo Costanzo nudil gledalcem Canale 5 še druge storitve: rubriko o možnosti zaposlitve (vodil jo bo naj mlajši italijanski upravitelj, 25-let-ni milanski odbornik za kulturo Massimo Guarisci) in medicinsko rubriko »Zdravniški pregled«, ki naj bi obnovila nekoliko pozabljeno vzdušje domačnosti družinskega zdravnika. V oddaji o zaposlitvi bodo nastopali izmenično brezposelni in podjetniki, v »Zdravniškem pregledu« pa bodo obravnavali predvsem najbolj razširjene bolezni. Oddaje so na sporedu vsak dan v popoldanskem pasu. Kdor pa bo katero zamudil, bo lahko nadoknadil zamujeno naslednje jutro, ko bo na sporedu ponovitev. KRAMER CONTRO KRAMER - Kramer versus Kramer - Kramer proti Kramerju. ZDA 1979 V torek, 26. septembra, ob 20.30 na RAI 2. Dramatični film. Dustin Hoffman je Ted Kramer, uspešni reklamni agent, ki zaradi svoje službe vse preveč zanemarja družino. Meryl Streep pa pooseblja Kramer, frustrirano gospodinjo, ki zapusti moža in sinčka Billa, da si lahko ustvari novo življenje. Po ženinem odhodu Ted povsem spremeni način življenja in se posveti otroku, zaradi česar ga celo odpustijo iz službe. Zadeva se zaplete, konj ego va bivša žena Joanna zahteva spet sina. Bivša zakonca se znajdeta pred sodiščem in se pravdata za dodelitev otroka... Režiser Robert Benton je priredil napeto družinsko melodramo po istonaslovljenem romanu Averyja Cormana. Čeprav so glavni liki nekam idealizirani, je filmski zaplet postavljen brezhibno in nastop Hoffmana, Streepove in malega Justina Henrya je res briljanten. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:_____________|£_ Postaja: __________:____ Ura:___________________ V_______________________/ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Speciale Scuola Aperta 15.30 Dok. oddaja: Novecento 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.55 Aktualno: Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: evropski pokali 22.15 Dnevnik 22.30 Filmske novosti 22.35 Dok. odd.: Druga svetovna vojna 23.25 Šport: EP v odbojki - Švedska-Italija 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2________________________ 6.35 NBC News in risanke 8.10 Film: Divisione Folgore (vojni, It. 1955, r. Duilio Coletti) 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 10.50 Iz DOC Cluba: Francesco Bruno 11.20 TV film: L'amore senza voce (dram., ZDA 1985, r. J. Sargent) 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Capitol, 14.30 Tutti frutti 15.15 Nan.: Lassie, nato risanke 16.05 Aktualno: Iz parlamenta 16.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Film: La bambina nel pozzo (dram., ZDA 1951, r. L. Popkin) 17.35 Aktualno: Spaziolibero 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.30 Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA 1961, r. B. Edwards) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Variete: Cinema, che follia! 23.35 Nočni dnevnik in vreme 23.50 Aktualno: Druga polovica noči 0.15 Film: Colpo dopo colpo (dram., ZDA 1973, r. Sidney J. Furie) RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi 15.30 Šport: atletika (iz Perugie), 15.50 softball - pokal prvakov (iz Parme) 16.10 Film: Treno popolare (kom., It. 1933, r. Raffaello Matarazzo, i. Marcello Spada, Lina Gennari) 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dok. odd.: Splendore selvaggio 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Destino di una imperatrice (biografski, ZRN 1957, r. Ernst Marischka, i. Romy Schneider, Karlheinz Bohm) 22.20 Dnevnik 22.25 Aktualno: Droga - come uscirne 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Dokumentarna oddaja: La spinta delVautunno Nocoj se bodo v Evropi spet zatresle mreže Danes je nogometna Evropa spet pokonci. Najboljše ekipe se bodo namreč spel pomerile v povratnih tekmah evropskih pokalov. Od italijanskih ekip resno tvega Atalanta, ki je remizirala doma, nekoliko manj pa Inter in Fiorentina, ki sta izgubili na tujem. Svojevrstna tekma se bije tudi med RAI in Berlusconijem: RAI bo ob 20.25 po svoji prvi mreži posredovala Interjevo tekmo, Berlusconi pa bo po Canale 5 ob 18.35 prenašal Milanovo tekmo. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Babilonia, 17.50 T ra moglie e marito 18.35 Nogomet: HJK Hel-sinki-Milan, pokal prvakov 20.30 Film: Le stagioni del cuore (dram., ZDA 1984, r. Robert Benton, i. Sally Field) 22.45 Aktualno: Forum 23.30 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 1.00 Nanizanke: Petrocelli, 1.55 Lou Grant, 2.50 Bonanza RETE 4______________ 8.30 Nanizanki: In časa Lavvrence, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre damore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Ouello strano sentimente (kom., ZDA 1965, r. Richard Thorpe, i. Sandra Dee) 22.25 Aktualno: Praznik dnevnika Avanti 23.35 Film: Operazione Ci-cero (krim., ZDA 1952, r. Joseph L. Mankie-wicz, i. James Mason) 1.35 Nanizanki: Ironside, 2.35 Adam 12 ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Mindy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Bimbumbam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Evviva Palm Tovvn 20.30 Film: Colpo di fulmine (kom., It. 1985, r. Marco Risi, i. Jerry Cala, Ric-ky Tognazzi) 22.20 Film: Nick lo scatena-to (kom., ZDA 1984, r. Bob Clark, i. Sylvester Stallone, Dolly Parton) 0.30 Dok.: Jonathan 1.00 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 2.00 D J T elevision (pon.) ODEON_______________ 9.30 Nan.: Thomas & Thomas, 10.00 Bollicine 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.30 Risanke 20.00 Nanizanki: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed 21.00 Film: Uragano (dram., ZDA 1979, r. Jan Tro-ell, i. Jason Robards, Max Von Sydow) 23.00 Film: La gorilla (kom., It. 1982, r. Romolo Guerrieri, i. Lory Del Santo) TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: TV donna mattino 12.30 Nad.: Ouestione d'o-nore 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Le avventure di Ali Baba (pust., ZDA 1954, r. Don Weis, i. John Derek) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Aktualno: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: La venticin- guesima ora (dram., Fr. 1967, r. Henri Verneu-il, i. Anthony Quinn, VirnaLisi) 22.50 Vesti in šport: EP v odbojki - Švedska-Italija, boks - polfinale SP (iz Moskve) TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanka: Condo 12.00 Ilsalotto di Franca 12.30 Dokumentarec 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Dražba 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: La vera storia della signora delle Camelie, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 20.30 Film: Incontro con le ombre (dram., ČSSR, r. Jiri Svoboda) 22.30 Morski športi 23.00 Glasbena oddaja: Jazz - Lino Patruno ricorda 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: News TELE 4______________ H ■ SLOVENSKE MREŽE PLOŠČA TEDNA RTV Ljubljana 1________________| 10.00 Video strani 10.10 TV Mozaik. Dok: A zdaj je maj, 10.40 Osmi dan 11.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. A zdaj je maj, Osmi dan,(pon.) 18.00 Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade: Železniška postaja, 18.35 lutkovna igrica Pinka Potepinka (M. Slana) 19.00 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus latinskoameriških filmov: Stavba (dram., venezuelski 1982, r. Thaelmana Urgelles, i. Eva Mandolfi, Antonieta Colon) 22.00 Dnevnik in vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.20 Svet poroča 23.20 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: nizozemsko prvenstvo 15.30 Rubrika: Pillole 15.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.15 Rubrika: Pillole 16.30 Nogomet: Celtic-Partizan, pokal UEFA (pon.) 18.15 Rubrika : Pillole 18.30 VVrestling 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Bezbol 22.00 TVD Novice 22.10 Športna oddaja: Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2________________ 17.00 Poskusni satelitski programi 19.00 Dok. oddaja: Pred izbiro poklica - Ribiči 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Športna sreda 22.10 Izbor iz JRT sporedov RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: Fagotist Giorgio Mar-cossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val -radio za vas, vi in radio. Full-contact kviz; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00* 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.30 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Su-gerpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU SLEEPING MIH THE M Pritlikavi Elton John nadaljuje svojo nadvse bogato in ustvarjalno kariero. Sleeping With The Past, album, ki ga Elton John poklanja svojemu naj večjemu prijatelju avtorju tekstov Bernieju Taupinu, se bo v kratkem povzpel na vrh svetovnih top lestvic. Album je v celoti zgrajen v značilnem Eltonovem slogu in zanimivo je slišati, kako mojster John stalno prenavlja glasbo, obenem pa skuša ohraniti vse tiste "stare" prvine, ki so pevcu-pianistu omogočile vzpon do samega vrha pop glasbe. Skoraj vse pesmi v albumu so zelo dobre, izstopata romantična Whispers in mojstrski rock Sleeping With The Past. Na drugi strani albuma je odlična Sacrifice, ki bo razdražila marsikatero zaljubljeno dušo, medtem ko je pesem I never Knew Hei Name v znamenju bluesa z odličnim aranžmajem pihal in vokalov. Glasba, posnetki in seveda aranžmaji so vsestransko na običajni vrhunski ravni. Izjemen sad sodelovanja med Eltonomin Taupinom, ki sta ponudila svojim fansom res dobro možnost »spanja s preteklostjo«. Pesmi v albumu so : Durban Deep, Hea-ling Hands, Whispers, Club At The End Oi The Street, Sleeping With The Past, Stones Throw From Hurtin, Sacrifice, I Never Knew Her Name, Amazes Me, Blue Ave-nue. COLAZIONE DA TIFFANV - Breakfast at Tiffany’s - Zajtrk pri Tiffanyju. ZDA 1961 V sredo, 24. septembra, ob 20.30 na RAI 2. Filmska komedija. Sanjava in brezskrbna Holly (Audrey Hepburn) stanuje v isti newyorški palači kot mladi pisatelj Paul (George Peppard). Sramežljivi intelektualec živi skupaj z zrelo in bogato žensko (Patricia Neal), pa tudi Holly goji ambiciozne želje, da bi se poročila z milijarderjem. Mlada protagonista se kljub tej razdvojenosti večkrat srečujeta v elegantnih in belščečih sobanah Tiffanyjeve zlatarne in se samoumevno zaljubita. Blake Edwards je posnel mikavo romantično komedijo, ki na duhovit način podoživlja vzdušje 60. let, po znanem bestseler-ju Trumana Capoteja. Simpatična in sveža Audrey Hepburn je enkratna v vlogi zvedavega dekleta, ko osvaja s svojim šarmom New York. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: ,.: :. .. L Postaja:_Z' Z.'Z' Ura: ___._- Z ' ■ ■ V________________________J ■ ITALIJANSKE TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanske kronike 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.35 Aktualno: spazio libero 17.55 Aktualno: Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: La tenda rossa (dram., It,-SZ 1971, r. Mihail Kalatozov, i. Peter Finch, Sean Connery, Cla-udia Cardinale) 22.45 Dnevnik 22.55 Dok. odd.: Druga svetovna vojna 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 6.35 NBC News in risanke 8.10 Film: La figlia del diavolo (dram., It. 1953, r. Primo Zeglio) 9.30 Dok.: La storia dell'olio d'oliva 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 10.50 Iz DOC Cluba: A. Venditti 11.30 TV film: Amore fra ladri (kom., ZDA, r. Roger Young) 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Capitol, 14.30 Tutti frutti 15.15 Nan.: Lassie, nato risanka 16.10 Aktualno: Iz parlamenta 16.15 Dnevnik - kratke vesti 16.20 Film: Susanna ha dormito qui (kom., ZDA 1954, r. F. Tashlin) 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nadaljevanka: L'ombra della spia (biografski, i. Roberto Alpi) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.10 Aktualno: Fino alFultima idea 22.55 Variete: Improvvisando '89 23.40 Nočni dnevnik in vreme 24.00 Film: Charlie Chan alle Olimpi-adi (krim., ZDA 1937, r. H. B. Humberstone, i. Warner Oland) RAI 3_________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: EP v odbojki Italija-Fran- -cija (iz Stockholma), 15.30 biljard (iz Milana) 16.55 Dok. oddaja: Drobci 17.45 Nanizanka: Vita da strega 18.15 Dok. oddaja: Splendore selvag-gio 18.45 Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Le fatiche di Ercole (pust., It. 1958, r. Pietro Francisci, i. Ste-ve Reeves, Sylva Koscina), vmes 21.25 dnevnik 22.20 Filmske novosti 22.25 Aktualno: Andreotti visto da vidno 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Dokumentarna oddaja: La spinta delLautunno 0.50 Dok. oddaja: Pred 20 leti Valentina, sexy junakinja Italia 1 Fotografije dokazujejo, da je prav taka, kot bi jo bil izrisal sam Gnido Crepax. Demetra Hampton, 21-letna ameriška lepotica grškega rodu bo v novi nanizanki po Italia 1 poosebljala znani lik Crepa-xove Valentine, junakinje stripov prejšnjega desetletja. Valentina je ženska, ki življenje doživlja brez vsakršnih predsodkov, popolnoma prosto, predvsem v ljubezni. Nocoj bo ob 22.25 na vrsti predstavitev novega niza, ki se bo začel jutri. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5_____________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Grande festa italiana 22.45 Predstavitev oddaje Finalmente venerdi 23.30 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 1.00 Nanizanke: Petrocelli, 1.55 Lou Grant, 2.50 Bonanza | RETE 4_________________ 8.30 Nanizanki: In časa Lawrence, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Caboblanco (pust., ZDA 1969, r. Jack Lee Thompson, i. Charles Bronson) 22.15 Film: S.O.B. (kom., ZDA 1981, r. Blake Ed-wards, i. Julie An-drews, VVilliam Hol-den) 0.30 Nanizanke: Ironside, 1.30 Agente speciale, 2.30 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nan.: Strega per amore, 9.00 Mork e Mindy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Zabavna oddaja: Bar-zellettieri d'Italia 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Špeak 16.00 Bimbumbam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Ti voglio bene Denver 20.30 Tv film: Tutti in pales-tra (kom., i. Jenny Tamburi, Mauro Di Francesco, 2. del) 22.25 Predstavitev nanizanke Valentina 22.55 Nanizanki: Starsky e Hutch, 23.55 Stazione di polizia 0.55 Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 1.55 DJ Television ODEON_______________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale * 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.30 Risanke 20.00 Nanizanki: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed 21.00 Film: Il giorno piu lun-go di Scotland Yard (krim., VB 1975, r. Don Sharp, i. Rod Steiger) 23.00 Film: Il miracolo (kom., Fr. 1986, r. Jean Pierre Mocky, i. Mic-hel Serrault) TMC__________________ 8.30 Dok.: Narava prijateljica 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: TV donna mattino 12.30 Nadaljevanka: Il pro-fumo delpotera 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Cash McCall (kom., ZDA 1959, r. Joseph Pevney, i. James Garner) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Aktualno: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Il grido della morte (krim., ZDA 1975, r. Richard T. Hef-fron, i. Raul Julia) 22.15 Glasbena oddaja: Montreaux Jazz Festival '89 22.50 Vesti in šport: EP v odbojki - Italija-Francija, boks - polfinale SP (iz Moskve) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Condo 12.00 II salotto di Franca 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o zdravju 15.30 Musič box 17.15 Nad.: La vera storia della signora delle Ca-melie, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.30 Nadaljevanka: Qua-rantesimi ruggenti 22.30 Nan.: Chopper One 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1_______________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture (4. oddaja), 10.35 Naselbinska kultura na Slovenskem (4. oddaja), 11.05 Stiki: Kaj je komunikacija 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik _ 16.50 Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 17.15 Naselbinska kultura na Slovenskem, 17.45 Stiki: Kaj je komunikacija (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Z otroki iz daljnih dežel, 18.35 nanizanka Pravljičar 19.00 Risanka, 19.15 TV Okno 19.20'Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Ellis Island (6.del) 21.00 Tednik 21.50 Dnevnik in vreme 22.00 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Retrospektiva komedije: La mos-chetta ali Komedija o lepem govorjenju (Angelo Beolco-Ruz-zante) 23.35 Video strani | RTV Koper_________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Golden Juke Box 15.15 Rubrika: Pillole 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 Bezbol 17.30 Rubrika: Pillole 17.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 18.15 Rubrika: Pillole 18.30 VVlestling) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Rubrika: Mon-gol-fiera 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika o tenisu 0.30 Rubrika: Sportime Magazine RTV Ljubljana 2____________ 18.00 Beograjski TV spored 19.00 Čas, ki živi: Pionirski odred 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert: Kvartet godal 20.45 Oči kritike 21.15 Prisluhnimo tišini 21.45 Video na Slovenskem RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Četrtkova srečanja; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio. Made in Italy, Dijaška tribuna, Revival, Tema tedna, Noben človek ni otok; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU DOGODEK TEDNA 1 Rokerska mzerija V svetu rocka je spet završalo: za močno emocijo je tokrat poskrbel postarani roker Brian VVilson, ki je bil član nekoč znanega kalifornijskega ansambla »Beach Boys«. VVilson je prijavil sodišču založniško hišo »Irving Musič« in odvetniško grupo Mit-chell, Silberger and Knupp, ki je specializirana na področju glasbe in prireditev. V vlogi sodišču je Wilson zahteval, naj mu založnik in odvetniki plačajo 50 milijonov dolarjev (70 milijard lir) neiztrženih avtorskih pravic in prav tolikšno odškodnino. Astronomska denarna zahteva sodi v Guinessov seznam rekordov, še bolj kot odškodnina pa je izzvala pozornost rokerjev VVilsonova zgodba, v kateri ne manjka niti ena sestavina uspešnega fotoromana: halucinacije, droga, razdvojenost in krut oče. Vse je začelo, trdi VVilson, leta 1962, ko so »Beach Boys« zasloveli in ko je postal menažer skupine Brianov oče Murry. Sožitje med očetom in sinom očitno ni bilo vzorno. Brian trdi, da ga je oče pretepal, izvajal hud psihološki pritisk in si marsikdaj snel tudi stekleno oko, da bi sina močneje ustrahoval. Leta 1969, ko je bil roker že zasvojen od drog in alkohola (»Kriv je bil oče, ki je skrbel, da Brianu ni manjkalo marijaune, alkohola in halucinogeno v,« piše v prijavi) je Murry VVilson prodal založniški hiši »Irving Musič« pravice vseh sinovih popevk za 700 tisoč dolarjev (slaba milijarda lir). Po oceni Brianovih odvetnikov pa bi bile te pravice vredne vsaj milijon dolarjev in roker je bil torej prikrajšan za veliko vsoto. Ker je medtem oče že umrl, je Brian VVilson po 20 letih sklenil, da toži založnika, ki je odkupil pravice njegovih popevk in odvetnike, ki so poskrbeli za pogodbo. 1 LA TENDA ROSSA - Rdeči Šotor, Italija 1970 V četrtek, 28. septembra, ob 20.30, na RAI 1. Dramatični film. 25. maja 1928 se je slavni "cepelin" Italia komandanta Umberta Nobijela raztreščil blizu severnega tečaja. Le osem članov odprave, ki je nameravala preleteti Severni tečaj, je preživelo katastrrofo in si uredilo zatočišče v rdečem šotoru. Od tod so do onemoglosti pošiljali radijske signale in obupano pričakovcali prihod reševalcev. Ruski rešiser Mihail Kalatozov (Kadar letijo žerjavi) opisuje z epskim pristopom na eni strani tesnobno pričakovanje pomoči in posamezne junaške poskuse preživelih, da bi dospeli do obljudenih krajev, na drugi pa velikodušno in neustrašno prizadevanje reševalcev Nobileje-ve ekspedicije (ki žanje med svojimi žrtvami tudi uglednega raziskovalca Amundsena) do končnega odkritja rdečega šotora in sestradanih "zrakoplovcev". VIDEO NOTES Oddaja:_, ~ ' ; ; Postaja:. ___ ’ Ura: ' V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE BAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Aktualno: Ars elettronica 15.00 Dok. oddaja: La citta proibita 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.55 Aktualno: Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Arniči e nemici (vojni, VB 1979, r. George P. Cosmatos) 22.30 Hitchcock presenta in dnevnik 23.00 Glas. odd.: Nočni rock - Rolling Stones, Prince, Eurythmics 23.30 Aktualno: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok.: Mezzanotte e dintorni z 0.35 Dok.: Speciale Scuola Aperta | RAI 2____________________________ 6.35 NBC News in risanke 8.10 Film: II guastafeste (kom., ZDA 1964, r. Theodore J. Flicker) 9.30 Izobraževalna oddaja: Angleščina in francoščina za otroke 10.00 Aspettando mezzogiorno 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Capitol in Tutti frutti 15.15 Nanizanka: Lassie, nato risanke 16.15 Aktualno: Iz parlamenta 16.20 Dnevnik - kratke vesti 16.25 Film: Aggrappato ad un albero, in bilico su un precipizio, a stra-piombo sul mare... (kom., Fr. 1973, r. S. Korber, L. De Funes) 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nadaljevanka: L'ombra della spia (biografski, 2. in zadnji del) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.10 Zabavna oddaja: Si fa per ridere 23.00 Dok. oddaja: Cento anni di in-dustria in Italia 23.50 Dnevnik in vreme 0.05 Film: L arcipelago in fiamme (vojni, ZDA 1943, r. H. Hawks) RAI 3________________________ 12.00 Gledališka predstava: Ouesta sera si recita a soggetto (Luigi Pirandello, režija Paolo Giuran-na) 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: atletika (iz Perugie), 14.45 tenis (iz Palerma) 17.15 Nanizanki: I mostri - Un nonno simpatico..., 17.45 Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Splendo-re selvaggio 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dokumentarna oddaja: Geo Es-tate (urednika Luigi Villa in Gigi Grillo) 20.30 Aktualno: Telefono giallo (vodi Corrado Augias) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.05 Aktualno: Telefono giallo (2. del) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Dokumentarna oddaja: La spinta delLautunno STAJE Rock zvezde ponovno na TV ekranih Po dolgem poletnem premoru se nocoj ob 23.00 uri po RAI 1 naposled le vrača Nočni rock. Italijanski »rockerji« so oddajo seveda pogrešali, zato Cesare Pierleoni in Paolo Biamonte tokrat nista skoparila. Nocoj bodo na sporedu res same zvezde med zvezdami in sicer skupini Rolling Stones (na sliki Mick Jagger in Ron Wood) in Eurythmics, ter Prince. Na prizorišče se vračajo s tremi novimi velikimi ploščami: Steel Wheels, Wee Too Are One in Batman. ■ ZASEBNE TV PO CANALE 5____________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo , e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Finalmente venerdi 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 0.45 Nanizanke: Petrocelli, 1.35 Lou Grant, 2.25 Bonanza RETE4_______________ 8.30 Nanizanki: In časa Lawrence, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspettando il domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanka: Sentie-ri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Specchio per le allodole (vojni, ZDA-ZRN, 1978, r. Andrew McLaglen, i. Richard Burton, Robert Mit-chum, Curd Jurgens) 22.20 Film: I ragazzi del coro (kom., ZDA 1978, r. Robert Aldrich, i. James VVoods, Randy Ouaid) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Mindy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Poltergeist II -L'altra dimensione (srh., ZDA 1986, r. Brian Gibson, i. Craig T. Nelson, Jobeth Willi-ams) 22.15 Nanizanka: Valentina 22.45 Rubrika: Calciomania 23.45 Šport: Grand Prix 0.55 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari 1.55 Deejay Television (pon.) _____ODEON_______________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nanizanke: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed, 21.00 Ouinta dimensione 22.15 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika o motorjih 0.30 Nanizanka: T and T TMC_________________ 8.30 Dok.: Narava prijateljica 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: TV donna mattino 12.30 Nad.: Il profumo del potere 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: La rivolta (kom., ZDA 1950, r. Richard Brooks, i. Cary Grant) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Aktualno: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: L'ultirno pelle-rossa (vestern, ZDA 1962, r. Arnold Laven, i. Chuck Connors, Ka-mala Devi) TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanka: Condo 12.00 II salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Chopper One 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Strike For-ce 14.30 Dražba 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.15 Nadaljevanki: La vera storia della signora delle Camelie, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.30 Nadaljevanka: Qua-rantesimi ruggenti 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Rubrika o motorjih 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 II salotto di Franca 1.00 Vesti: News TELE 4_____________ • SLOVENSKE MREŽE • 1 RTV Ljubljana 1_______________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 nadaljevanka Ellis Island (4. del) 11.45 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 17.45 Dok.: Hiše na koncu spomina 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Zlatolaska, 18.30 nanizanka Pika Nogavička (2. del) 19.00 Risanka 19.07 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dok. serija: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarkea (12. del) 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 16. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.00 Inf. oddaja za goste iz tujine 23.30 Film: V imenu ljudstva (dram., ZDA 1982, r. Paul VVendkos, i. Valerie Harper, Ed 0'Neill, Gre-gory Sierra) RTV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera 14.45 Rubrika: Pillole 15.00 Dok.: Čampo base 15.30 Rubrika o tenisu (pon.) 17.45 Športna oddaja: Juke Box 18.15 Rubrika: Pillole 18.30 VVrestling 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet: tekma nemškega prvenstva 21.45 Rubrika o košarki: Sottocanestro 22.40 Nočni boks 23.30 Football: tekma prvenstva NFL RTV Ljubljana 2_________________ 17.00 Poskusni satelitski programi 19.00 Domači ansambli: ansambel Slovenija 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Koncert: L. Van Beethoven (Simfonija št.9) 21.55 Poskusni satelitski programi • RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Tisk; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas: Nove plošče, domača delavnica, Pesem vetra, zadnja novica; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Tisk; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 11.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. 8 FILMI NA MALEM EKRANU MODA TA H \ P Video po pošti Kdor je želel viddeokaseto s posnetim filmom ali drugim programom, je doslej moral v trgovino ali v kiosk. Po pošti je bilo doslej mogoče naročati skoraj izključno pornografijo. Odslej pa bo italijanski videopotrošnik lahko izbiral kar doma, razkomoden v fotelju, naročeni program pa bo dobil po pošti. Grupa RCS (Rizzoli Corriere della Sera) je namreč prav v teh dneh predstavila svojo novo pobudo »Club del video«, ki deluje po istem principu kot knjižni klubi: član lahko izbira doma na osnovi kataloga, dolžan pa je vsekakor kupiti dolečeno število knjig letno. Član videokluba - vpisal se bo avtomatično, če bo za 33.000 lir kupil tri kasete začetne ponudbe - bo dolžan kupiti vsaj 6 videokaset v prvih dveh letih članstva. Cena programov pa je v zameno za to obvezo znatno nižja kot v kiosku ali trgovini. »Club del video« bo začel svojo dejavnost s ponudbo 24 videokaset, med katerimi so filmi kot Casablanca ali Doktor Ži-vago, pustolovščine Ramba in agenta 007, koncerti Rink Floydov, nogometne tekme Milana in Interja. Svojo novo pobudo, s katero hoče razširiti svojo prisotnost na področju »home videa«, bo grupa RCS rek-lamizirala s pomočjo svojih 24 dnevnikov, tednikov in revij. POLTERGEIST II - I/ALTRA DIMENSIONE - "Poltergeist II",ZDA 1986 V petek, 29. septembra, ob 20.30, na Italia 1. Fantastična grozljivka. V prvem Poltergeistu rež. Tobeja Hooperja se mirno življenje družine Freeling kar naenkrat spremeni v dramo, zaradi 'demonskih prisotnosti" nekdanjih mrtvecev, ki se prikradejo v njihovo hišo po res nenavadni poti saj "vsrkajo" skozi zaslon domačega televizorja malo dekletce in jo hočejo prenesti v onostranstvo. Freelingovi se po izredno šokantnih pripetljajih naposled le rešijo teh strašnih "prisotnosti". Toda, kot kaže nadaljevanka Poltergeist II Britanca Briana Gibsona, se njihova nedopovedljiva preizkušnja še nadaljuje. Ko se Freelingovi preselijo v novo hišo, so ponovno priča napadu grozljivih bitij in prikazni, ki jih vodi oživeli duhovnik. "Demonske prisotnosti" iz podzemlja skušajo spet pritegniti k sebi malo Carol in njeno nesrečno družino. Z X VIDEO NOTES Oddaja:_______!_____;__ Postaja:_______________ Ura:___________________ V_______________________J Pred petdesetimi leti je v Londonu umrl Sigmund Freud, oče sodobne psihoanalize, ki je s svojo teorijo povzročil pravi pretres ne samo v zdravniškem svetu pač pa tudi v vsej evropski kulturi. Ob petdeseti obletnici smrti bo drevi, v soboto 23. septembra druga mreža Rai posvetila očetu psihoalalize ves večer z odajo »La grande illusione«. Ob 20.30 bo na sporedu Houstonov biografski film »Passioni segrete«, v katerem so Freudov lik zaupali Montgomeryju Cliftu, nato pa bo razprava v studiu. V filmu Houston obravnava težaven Freudov boj za uveljavitev svojih teorij in za uporabo hipnoze v zdravljenju nevroz. Pripoved je grajena na primerih pacientov Cecil Kortnerjeve in Carla von Schlosserja, pri katerih so bile vzrok nevroze spolne motnje. Razprava ne bo posvečena Freudovim teorijam, pa pa predvsem odnosu med podzavestjo in kreativnostjo zlasti v umetnosti ter razmerju med psihoanalizo in nevroznanostjo tudi po nedavnih odkritjih o takoimenovani biokemiji čustev. Pogovora, ki ga bo vodil Claudio G. Fava, se bodo udeležili psihanalistki Simona Argentieri in Jacgueline Mehler Amati, docent teorije literaturna univerzi v Pizi Francesco Orlando, pisatelj Ferdinande Camon, vodja oddelka nevroznanosti na univerzi v Cagliariju Gianluigi Gessa in nevropsihiater rimske univerzitetne nevrološke klinike Leoluca Parisi. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Andrej Šik Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.