URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE -xJS L STU I5KA KNJižk Ca V CELJU So Lei j VIJ 31. marec 1962 . »t •; št. 13 Vsebina OBČINSKI LJUDSKI ODBOR '' ŠMARJE PRI JELŠAH 116« Odlok o občinski dokladi, ki se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in zasebnim lastnikom zemljišč ter na dohodek samostojnih poklicev in od premoženja za leto 1962. 11?. Odlok o spremembi odloka --si.0* dopolnilnem proračunskem pri-spevku iž osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. 118. Odlok o prispevku v skupaj rezervni sklad gospodarskih organizacij, 119. Odlok o prispevku v družbene investicijske sklade. 12 Odlok o obrestih od gospodarskih skladov. 121« Odlok o oprostitvi dolo- t enih gospodarskih organizacij :ačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini Šmarje pri j. Jelšah. 122. Odlok o r jpevku iz do-- 'hodka gospod 'kih organizacij . 123. Odlok o sredstvih za financiranje osnovne dejavnosti šol, ki se plačujejo v družbeni sklad za šolstvo za lete 19620 124. Odlok o stopnji dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki se vplačuje v občinski družbeni sklad za šolstvo. 125. Odlok o spremembi odloka o tarifi prispevkov za vodo in prispevkov za vodovodne priklj'„V. . 126. Odlok o obveznem fluorogrsiliranju prebivalstva v občini Šmarje pri Jelšah. 127 <> Odlok o spremembi odloke, o občinskem prometnem davku na ol-močju občine Šmarje pri Jelšah. p 128« Odlok o posebnem krajevne prispevku za ureditev igrišča j. dograditev kopališča v Šmarju pri. Jelšah ter zgraditev ceste Šmarje pri Jelšah - Dvor. 129. Program gospodarskega razvoja občine Šmarje pri Jelša h v letu 1962. 130. Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1962. 131. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje na območju obči:1: * Šmarje pri Jelšah« 132. Odlok o obči.:. skes:. občine Šmarje pri Jelšah. 133• Odlok o posebnem kraj« prispevku za zgraditev ceste K no-Vinski vrh. 134. Odlok o uvedbi o e c ir.;, prometnega davka na lokal: e r grafske in telefonske storitve.. 135• Odlok o oprostitvi - skih gostinskih podjetij in g u plačila amortizacije. 136. Odlok o razveljavitvi c kov o posebnih dodatkih inšpektorjev. 137* Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi pro- računa občine Šmarje pri Jelšah za leto 1961. 138. Odredba o obvezni tuberku-linizaciji goveje živine. 116. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 1. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku /Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/5?, 52-892/58 in 52-853/59/ In 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 27-492/59/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 sprejel p , ODLOK o občinski dokladi, ki se odmeri zasebni- kmetijskim gospodarstvom in zasebnim lastnikom zemljišč ter na dohodek samostojnih poklicev in od premoženja za leto 1962. 1. člen Davčni zavezanci dohodnine od kmetijstva plačujejo občinsko doklado od davčne osnove za odmero dohodnine, zmanjšano za znesek katastrskega dohodka od gozdov po naslednjih progresivnih stopnjah: kategorija davčnih osnov stopnja občinske doklade nad din do din 3o.ooo 19 % 3o.ooo 50.000 21 % 50.000 80,000 22 % 80,000 12o.ooo 25 % 12o.ooo 160.000 27 % : , ' > v I60.000 2oo,ooo 29 % " •' • 'i Roo.ooo 25o,ooo 31 % 250.000 3oo,ooo 33 % :> 3oo.ooo 430.000 35 % 4oo.ooo 38 % ) Občinska doklada od katastrskega dohodka gozdov se predpiše po nasled- njih stopnjah: kategorija davčnih osnov stopnja občinske doklade nad din do din 50.000 6 % 5o.ooo lOOvOOO 7 % loo.ooo 8 % 2,- člen Zasebni lastniki kmetijskih gospodarstev in drugi zasebni lastniki ze: 1jišč, ki dajejo del ali celotno posestvo v zakup gospodarskim, zadružnir ali družbenim organizacijam., državnim organom, proračunskim in samostojni zavodom ter prejemajo za to zakupnino, so oproščeni plačevanja občinske ac~ klade od prejete zakupnine. 3 - člen Zavezanci dohodnine od dohodka samostojnih poklicev in od premoženja plačajo občinsko doklado po naslednjih stopnjah: a/ zavezanci. ki opravljajo uslužnostno obrt: kategorija davčnih osnov stopnja občinske doklade nad din do din 3o ooo 6 % 3o .ooo 50.000 7 % 5o,ooo 80 ooo 8 % So,ooo 12o ooo 9 % 12o.ooo 15o cooo lo % 15o.ooo 2oo ooo 11 % 200.ooo 3oo-ooo 12 % 3oo,- ooo 4oc ooo 14 % 4oo.. ooo 16 % Za zavezance. ki opravljajo uslužnostno obrt se štejejo krojači, šivilje, brivci frizerji . fotografi,, sodarji, sodavičarji urarji mlinarji, dimnikarji, tapet ni ki sedlarji pletilje, kovači, lončarji, kolarji,- izdelovalci umetnih cvetlic in vencev ter žganih slik, žagarji, peki in čevljar ji. b/ zavezanci vseh ostalih strok obrti, ostali samostojni poklici in imet niki premoženja: kategorija davčnih osnov stopnja občinske doklade nad din do din 3c ooo lo % 3c.ooo 5o ooo 11 % 5o.ooo 80 ooo 12 % 80ooo 12o.ooo 13 % 12o,ooo 15o ooo 14 % 150 ooo ?0G OOO 16 % 2oo,ooo 500.ooo 17 % 3oo.ooo 4oo ooo 19 % 4oo«ooo 21 % 4, člen Občinske doklade ne plačujejo nad 6o let stari obrtniki, za katere veljajo stopnje občinske doklade navedene pod točko a/ 3- člena tega odlol ', če opravljajo uslužnostno ohrt brez zaposlitve tuje delovne sile in znaša davčna osnova manj kot 15o-ooo din. Vajenci in pomočniki v prvem letu pomočniške dobe se ne štejejo za tujo delovno silo v, 5» člen Določbe uredbe o dohodnini in določbe temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku veljajo tudi za občinsko doklado, predpisano po tem odloku. Prav tako se za izvrševanje tega odloka uporabljajo določila uredbe o prisilni izterjavi davkov in ostalih proračunskih dohodkov. 6. člen Razdelitev dohodkov od občinske doklade je določena z družbenim planom občine. 7» člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1962, Št. olo-15/62-l Šmarje pri Jelšah„ dne 27.. marca 1962 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 11 ^, Občinski ljudski odbor Šmarje pri. Jelšah je pc 12. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev /Uradni list FLRJ, št« 17-5oo/6l, 44-65o/6l in 52-766/61/, 47. členu pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja /Uradni list FLRJ, št - 25-434/61 in 5-33/62/ in 5o = členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS; št - 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27« marca 1962 sprejel ODLOK o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. 1 člen V odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev /Uradni vestnik o-raja Celje, št. 26-231/61 in 2-l4/ 62/ se spremeni 2. člen in se glasi: Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka znaša 8 /. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1.aprila 1962. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. Št. olo-19/62-l Šmarje pri Jelšah, dne 27- marca 1962 • ll8„ Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 2. členu zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij /Uradni list FLRJ, št. 9-85/61/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 sprejel ODLOK o prispevku v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij , 1. člen Gospodarske organizacije plačujejo prispevek v občinski skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij v višini 1,5 % od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za znesek izplačanih osebnih dohodkov in za znesek, ki se obvezno vplačuje v rezervni sklad gospodarske organizacije. 2. člen Ne glede na določila 1. člena tega odloka plačujejo gospodarske organizacije, ki pavšalno obračunavajo prispevek iz dohodka, od skupne pavšalne obveznosti lo % v občinski rezervni sklad. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. olo-2o/62-l Predsednik Šmarje pri jelšah, dne 27. marca 1962 Cbčinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. 119. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 4. členu zakona c prispev ku v družbene investicijske sklade /Uradni list FLRJ, št. 8-64/61 in 52-764/61/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. mar ca 1962 sprejel ODLOK o prispevku v družbene investicijske sklade 1. člen Gospodarske organizacije plačujejo prispevek v občinski investicijski sklad po stopnji lo % od čistega dohodka, ki ga namenijo v poslovni sklad in sklad skupne porabe. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporab 1ja se pa za leto 1962, Št. olo-2l/62-l Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 2?« marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l*r. 12o. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 7. Členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov /Uradni list FLRJ, št. 8-63/61/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2?. marca 1962 sprejel ODLOK o obrestih od gospodarskih skladov 1. člen. Komunalne gospodarske organizacije, med katere -e po 37« členu zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizac 0 /uradni list FLRJ, št. 8-61/61, 26-447/61 in 12-139/62/ štejejo pekarne in podjetja za predvajanje filmov, plačujejo obresti od poslovnega sklada po naslednjih obrestnih stopnjah: Pekarna Rogatec 6 % Pekarna Rogaška Slatina 2 % Kino Rogaška Slatina 3 % 2. člen Gospodarske organizacije storitvene obrti plačujejo obresti od poslovnega sklada po naslednjih stopnjah: Ključavničarstvo Rogaška Slatina 6 % Brivnica Rogaška Slatina 6 % Oblačila Rogaška Slatina 4 % Avtomehanična delavnica Rogaška Slatina 3 % Šmarteks Šmarje pri -Jelšah 3 % Mizarstvo Rogaška Slatina 2 % 3. člen V tem odloku navedene organizacije plačujejo obresti od poslovnega sklada v pavšalnem znesku. Te obresti so dohodek občinskega investicijskega sklada. 4. člen Obresti od poslovnega sklada obračunavajo vse gospodarske organizacije po predpisanih stopnjah, razliko med pavšalnim zneskom in obračunanimi obrestmi pa morajo obvezno vložiti v svoj sklad. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa za leto 1962* Št. olo-22/62-l/l Predsednik Šmarje pri Jelšah, 27* marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 121. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 11. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev /Uradni list FLRJ, št. 17-3oo/6l, 44-65o/61 in 52-766/61/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27» marca 1962 sprejel 0 D X. 0 K o oprostitvi določenih gospodarskih organizacij plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini Šmarje pri Jelšah, 1. člen Planinska postojanka, gostišča "Bellevue" v Rogaški Slatini, planinska postojanka na Boču in servisi stanovanjske skupnosti se oprostijo plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini Šmarje pri Jelšah. Oproščeni del prispevka vlagajo navedene gospodarske organizacije v svoje poslovne sklade. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa za leto 1' * ” 2» Št. olo~23/62-l/l Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27* marca 1962 Občinskega ljudskega odbor Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 122. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 17. členu zakona c prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij /Uradni list FLRJ, št. 8-61/61, 26-447/61 in 12-139/62/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27» marca 1962 sprejel ODLOK o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij 1. člen Prispevki iz dohodka gospodarskih organizacij se določajo za komunalne gospodarske organizacije, gospodarske organizacije storitvene obrti in gostinske gospodarske organizacije v pavšalnem znesku. Pri tem ne sme biti stopnja prispevka nižja od 5 % in ne višja od 15 % doseženega dohodka v preteklem letu, 2. člen Vse gospodarske organizacije morajo obvezno obračunati prispevek iz dohodka po stopnji 15 % ter razliko med pavšalnim zneskom in obračunanim zneskom vložiti v svoj poslovni sklad. 3. člen V primeru, da ima posamezen gostinski obrat večje število abonentov, tako da število izdanih obrokov za družbeno prehrano presega 2o % celotnega prometa v gostinskem obratu računano po rednih cenah, se sme pri določitvi pavšalnega zneska in pri določitvi stopnje za obračun prispevka iz dohodka odstopati od postavljenih načel, če da za to pristanek Svet za družbeni plan in finance, vendar pa stopnja prispevka ne sme biti nižja od 2 %« 4. člen Planinska postojanka na Boču in gostišče "Bellevue" v Rogaški Slatini sta oproščeni plačevanja prispevka iz dohodka, vendar ga morata obračunati in vplačati v svoj poslovni sklad. 5- člen Prispevek iz donodka je dohodek občinskega investicijskega sklada. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Uporablja se za leto 1962-. Št. olo-24/62-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 123. Občinski ljudski odoor Šmarje pri Jelšah je po 22. členu temeljnega zakona o financiranju šolstva /Uradni list FLRJ, št. 53-687/6o/ in 5o. členu zakona o občinski ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2/. marca 19&2 sprejel ODLOK o sredstvih za financiranje osnovne dejavnosti šol, ki se plačujejo v družbeni sklad za šolstvo za leto 1962. 1. člen Sa financiranje osnovne dejavnosti šol se določi v letu 1962 l46,4oo.ooo din vseh dohodkov, ki pripadajo občini po zakonu o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1» januarja 1962. Št. olo-25/62-l/l Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 124. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 3- in 4. točki 43. člena temeljnega zakona o financiranju šolstva /Uradni list FLRJ, št. 53-č87/6o/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 sprejel ODLOK o stopnji dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka'delavcev , ki se vplačuje v občinski družbeni sklad za šolstvo. 1. člen V občinski družbeni sklad za šolstvo gre loo /o dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporab* 1ja pa se od 1. januarja 1962, St. olo-26/62-l/l Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27« marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 125« Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št« 19-88/52/ in 6. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi /Uradni list FLRJ, št. l6-3ol/5S in 39-673/58/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 sprejel ODLOK o spremembi odloka o tarifi prispevkov za vodo in prispevkov za vodovodne priključke« 1. člen V odloku o tarifi prispevkov za vodo in prispevkov za vodovodne priključke /Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-89/61/ se spremeni 1. člen in se glasi: Komunalni zavod Rogaška Slatina in Komunalna uprava Šmarje pri Jelšah pobirata prispevke za vodo /vodarino/ 'n prispevke ke vsak za svoje območje po naslednji tarifi: A/ Tarifa vodarine a/ gospodinjstva in šole b/ obrt, gostinstvo, trgovine, zavodi in predelovalni kmetijski obrati c/ kmetijska gospodarstva od živine po vodomeru č/ industrija* prometna podjetja in velika obrtna podjetja d/ pavšalisti, ki imajo popolne sanitarne naprave to je kopalnico in stranišče na izplakovanje e/ pavšalisti, ki imajo samo kopalnico f/ pavšalisti, ki nimajo kopalnice in stranišča na izplakovanje g/ kmetijska gospodarstva, ki nimajo vodomera za vodovodne priključ- 25 din za m3 45 din za m3 3o din za m3 65 din za m3 60 din od osebe 4o din od osebe 2o din od osebe 3o din od glave živine Zasebniki, ki oddajajo sobe turistom in potnikom brez hrane, plačujejo vodarino pod točko b/. Po isti točki plačujejo vodarino t\’di zasebniki, ki dajejo turistom in potnikom samo hrano. Nalivalna.ee mineralne vode se štejejo kot industrijska podjetja. Gradbena podjetja se štejejo kot velika obrtna podjetja. B/ Prispevek za vodovodni priključek a/ za eno stanovanje b/ za garsoniero c/ za vsako turistično sobo č/ za industrijo, obrt, gostinstvo in trgovino po zaposleni osebi d/ za ostale poslovne prostore kot pisarne, skladišča in podobno, od m2 površine 5.000 din 1.000 din l.ooo din l.ooo din 25o din 2. člen Ta odlok velja od 1. aprila 1962. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. olo-27/62-l/l Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27* marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 126. Po 15• in 5°. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-83/52/ in 5* ter 8. členu temeljnega zakona o prekrških /Uradni list FLRJ, št. 2-22/59/ j e Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27* marca 1962 sprejel ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivale va v občini Šmarje pri Jelšah. 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluoro-grafiranje vseh prebivalcev v občini Šmarje pri Jelšah, ki so rojeni v letu 19^2 ali prej. 2, člen Fluor ografiranj e je brezplačno. Stroški fluorograTiranja gredo v breme občinskega proračuna. 3. člen Čas fluorografiranja določi Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv občinskega upravnega organa pristojnega za zdravstvo ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda odzvati pozvane osebe na kontrolni pregled. 5. člen Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka podrobnejša navodila in ukrepe. 6. člen Z denarno kaznijo do lo.ooo dinarjev se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali kdor sicer ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagiizdanih navodil in ukrepov. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 512-2/62-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27* marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r« 127. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 3* členu uredbe o prometnem davku /Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-5o/62 in 11-125/62/, 1. točki 18. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, št. 52-65o?57/ in skladno s tarifo prometnega davka /Uradni list FLRJ, št. 19-333/61, 27-467/61, 31-55o/6.1, 45-671/61, 6-51/62 in 11-126/62/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27* marca 1962 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Šmarje pri Jelšah. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku na območju občine Šmarje pri Jelšah /Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-88/61/ se v II. delu TARIFA izvrše naslednje spremembe: 1. Točka 1/8 se spremeni in se glasi: Gostinska podjetja in gostišča plačajo od prometa vseh vrst alkoholnih pijač občinski prometni davek po naslednjih stopnjah: a/ od prometa z naravnimi vini 2o % b/ od prometa z ostalimi alkoholnimi pijačami 2o a/o Cnim gostinskim podjetjem, gostiščem oziroma posameznim obratom, ki nudijo hrano abonentom, se zniža občinski prometni davek po naslednji degresivni lestvici: Število abonentov Vino Ostale alkoholne pijače do 5 abonentov 2o % 2o % od 6 do 15 abonentov 18 % 19 % od 16 do 25 abonentov 16 % 18 % od 26 do 35 abonentov 14 % 16 % od 36 do 5o abonentov 12 % 14 % nad 5o abonentov lo % 12 % 2. V poglavju "Storitve" se točka 1 spremeni in glasi: 1/ od prometa z naravnimi vini v prvatnih gostiščih in gostilnah 2o %. 3. Točka III/l se spremeni in glasi: 1/ od prometa z naravnimi vini v trgovinah in trgovskih podjetjih dc ;•?. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. olo-17/62-l/l Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 2?. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 128. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 3* členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku /Uradni list FLRJ, št. 19-19V55, 19-241/57, 55“71o/57, 52-892/58 in 52-853/59/ v zvezi s 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ in 2. točko 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 27-492/59/ po sklepu zbora volilcev v Šmarju pri Jelšah z dne 11. marca 1962 na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27« marca 1962 sprejel C D L C K o posebnem krajevnem prispevku za ureditev igrišča in dograditev kopališča v Šmarju pri Jelšah ter zgraditev ceste Šmarje pri Jelšah - Dvor. 1. člen V letu 1962 se uvede poseben krajevni prispevek za ureditev igrišča in dograditev kopališča v Šmarju pri Jelšah ter za zgraditev ceste Šmarje pri Jelšah - Dvor. Prispevek obstoji v delu oziroma prevozu gradbenega materiala, lahko se pa izpolni tudi v denarju. 2. člen K prispevku so zavezani vsi za delo sposobni državljani. Zavezanci morajo v letu 1962 opraviti toliko dni dela, kolikor znaša njihov obračun v določenem odstotku od katastrskega dohodka ali določen procent od osebnega dohodka delavcev, uslužbencev in upokojencev. 3. člen Namesto dela se plača prispevek v denarju in sicer 5oo din za en delovni dan. Delovni dan traja 8 ur Tistim zavezancem, ki poseduje jo vprežno živino, se računa delovni da ■ v prevozu 1 znj? gradbenega materiala na gradbišče. 4. člen Zavezanci, ki plačajo dohodnino, plačajo kot prispevek lo % od katastrskega dohodka, delavci, uslužbenci in upokojenci pa plačajo lo% od povprečnega enomesečnega zaslužka v letu 1962. 5. člen Prispevek v denarju ne sme presegati 3 % celokupnih čistih dohodkov zavezanca. 6. člen Prispevek v delu in prevozu je treba, izvršiti v roku in na kraju, ki ga določi krajevni odbor. Krajevni odbor vodi evidenco o prispevku in o zavezancih. Krajevni odbor določi posamezniku s sklepom višino prispevka, krajevni urad pa na podlagi sklepa izda zavezancu odločbo. Prispevek v denarju se mora plačati v osmih dneh po vročitvi odločbe o prispevku. 7. člen Krajevni odbor lahko zavezance oprosti prispevka v utemeljenih primerih n. pr. socialne podpirance, osebe brez stalnih dohodkov, gospodinje, mate-re z več otroki, starejše osebe in podobno. 8. člen Prispevek se sme uporabiti izključno samo za namene po 1. členu tega <>d loka. 9. Člen Neplačane denarne zneske izterja odsek za dohodke po predpisih, ki veljajo za upravno izvršbo. 10. člen Svet za komunalne zadeve lahko po potrebi izda navodila za. izvrševanje tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja. Cel.)e. St. olo-13/62-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27» marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 129. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 4, členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, st, 52-644/57 in 27-492/59/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27* marca 1962 sprejel PROGRAM gospodarskega razvoja občine Šmarje pri Jelšah v letu 1962 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1962 _.j. DLJNI SMOTRI IN NALOGE PROGRAMA Gospodarske politične naloge, ki jih nakazuje letni program občine Šmarje pri Jelšah za leto 1962, temeljijo na dosežkih prejšnjih let, predvsem pa na rezultatih, doseženih v letu 1961, ko so bile uvedene dopolnitve in spremembe celotnega gospodarskega sistema. Upoštevajoč petletni program razvoja občine, splošne smernice zveznega družbenega plana in resolucij višjih politično-teritorialnih enot, so osnovne naloge in smernice za nadaljnji razvoj naslednje: 1, objektivnim .erilom delitve dohodka,ki dajejo večje možnosti za hitrejši razvoj proizvodnosti dela ter so posledice dopolnitev gospodarskega sistema, se je treba cim hitreje prilagoditi. To naj ne bo samo skrb gospodarskih organizacij, pač pa tudi političnih in družbenih forumov ; 2. obseg proizvodnje in storitev je povečati v vseh gospodarskih panogah, predvsem z ustanavljanjem novih industrijskih in obrtnih obratov, kd bodo izdelovali prvenstveno take proizvode, ki jih tržišče zahteva; 3• izpopolniti je sistem delitve dohodka tako, da bo ugodno vplival na dvig produktivnosti in storilnosti dela, ki mora postati osnovno gibalo pri povečanju proizvodnje, Tc naj temelji na povečanju prenašanja pravic delavskega upravljanja na same proizvajalce, uvajanju sodobne avtomatizacij v.- in mehanizacije in novih tehnoloških postopkih; 4. z uvajanjem ekonomskih enot je zagotoviti čim širšemu krogu delavcev sodelovanj- .g nih upravljanja in omogočiti le-tem odločanje o vseh zadev; .... sodijo v njihovo pristojnost. Tako je zainteresirati vsakega •zne delavca za probleme ekonomske enote in podjetja kot celote ter vplivati na to, da bodo posamezniki sodelovali v razpravah in lažje našli primerne reitve; 5* pri investiranju e prvenstveno vlagati sredstva v nove obrate, vendar samo pod pogojem, aa bodo te investicije rentabilne. Predvsem je posvetiti pozornost rekonstrukciji podjetja Ključavničarstvo v Rogaški Slatini in obratu sadne predelave v Kostrivnici; 6. zagotoviti je pravilno razmerje med sredstvi za osebne dohodke in sklade tako, da bo omogočena razširjena reprodukcija. Delovni kolektivi Št« 13 - 31« 1962 morajo najti takšna ierila in načine delitve dohodka, ki bodo omogočali pravično in vzpodbudno nagrajevanje ter vplivali na povečanje proizvodnosti, od katere bo odvisna realna osebna potrošnja; 7« proučiti je možnosti združevanja v gospodarstvu ob sodelovanju z Obrtno in Trgovinsko zbornico ter formirati taka podjetja, ki bodo v novih pogojih sposobna ekonomično gospodariti in se najhitreje prilagoditi dopolnitvam gospodarskega sistema; 8. v negospodarskih dejavnostih je vlagati prvenstveno sredstva v objekte, ki so pomembni za izboljšanje družbenega standarda delovnih ljudi, to je predvsem v stanovanjsko izgradnjo; 9« v industriji je pospešiti rekonstrukcijo še zastarelih obratov in s tem preiti na sodoben tehnološki proces. Povečati je kapacitete obstoječih obratov, predvsem v Steklarni v Rogaški Slatini, ki ima ugodne tržne pogoje in s tem vplivati na povečanje izvoza; 10. v kmetijstvu kot najv .žnejši gospodarski panogi je potrebno pospešiti vključevanje kmetijskih površin v družbeni sektor, kar bo omogočeno z enotno politiko, katero bo lahko vodila le ena močna kmetijska organizacija, ki je nastala kot posledica teh teženj. Kriteriji vključevanja zemljiških površin v drut Deni sektor naj bodo enotni za vse območje občine, bodisi, da gre za nakup, zakup ani proizvodno sodelovanje. V vsakem primeru pa moro. biti namen povečanja površin povečanje pridelkov in vzporedno s tem tuš i tržnih viškov. Investd cijs. a sredstva naj se vlagajo predvsem v živinorejo in sadjarstvo kot najvažnejši panogi, razen tega pa tuši v ribezove nasade, za katere so ugodni pogoji, ker je ta pridelek na tržišču iskan; 11. Sredstva občinskega gozdnega sklada je uporabiti predvsem za gozdno gojitvena dela in gozdne komunikacij e. Doseči je najbolj smotrni način gospodarjenja z 'ozio'ri, sako v družbenem kot v privatnem sektorju; pri tem pa je paziti to, da letni posek ne bo večji od prirastka. Gozdni obrati in KZ naj zagotovijo hlodovino prvenstveno žagarskim in lesnopredelovalnim obratom na teritorju občine; 12. v gradbeništvu ,je investicd rska sredstva vlagati predvsem za naba- strojne opreme in s ten dela mehanizirati ter znižati gradbene stro- ■ me. Zmanjšati je materi® ..ne stroškee d vsem razsip materiala ter uvesti sodobne metode dela, 'izpopolniti sistem nagrajevanja in najti take oblike, ki bodo delavca stimulirale in vplivale na dvig produktivnosti dela; 13. v trgovini ' uvenstveno skrbeti za širši asortiment blaga, ki bo vplival na o je oromata, / večjih krajih je uvesti samopostrež- ne trgovine in izboljšatj postrežbo, ki mora potrošnika zadovoljiti. Investicije je vlagati uredvsem za obnovo poslovalnic v strnjenih naseljih ter preiti na organizacijo takih trgovskih podjetij, ki bodo sposobna ustvarjati večja lastna sredstva za investicije ter bodo istočasno sposobna čimbolj zadovoljiti potrošnika; 14. v gostinstvu je izboljšati organizacijo dela, kar bo možno le v večjih podjetjih. Izboljšati je sistem nagrajevanja in najti taka merila, ki bodo vpliv la povečan..e produktivnosti dela, istočasno pa tudi na boljšo postrežbo osta. investicijska sredstva je vlagati prvenstveno za obnovo obstoječih gostinskih obratov in zamenjavo zastarele opreme. Nujno je usposobiti gostišče Podplat in bivšo gostilno "Rudnico" v Šmarju pri Jelšah; 15. družbeno prehranof ki je važen činitelj družbenega standar -a delovnega človeka, je nujno urediti predvsem v Rogaški Slatini, kjer ue več podjetij na tem zainteresiranih. To vprašanje bo mogoče rešiti le v primeru, če bodo zainteresirane gospodarske organizacije imele razumevanje ter bodo nastopale kot soustanovitelj take »ja o bi at in ga bodo pripravljene tudi sofinansirati; 16. v obrtništvu je nujno potrebno izboljšati organizacijo dela ter proučiti možnost združevanja manjših obratov, ki v sedanjih pogojih niso sposobni dela boljše organizirati. Uvesti je tak način nagrajevanja, ki j stimuliral delavca, vplival na povečanje storilnosti dela in izboljšanje kvalitete uslug in izdelkov. Pri delitvi čistega dohodka je najti tako razmerje med skladi in o-sebnimi dohodki, ki bo zagotavljalo razširjeno reprodukcijo in bo ugodne vplivalo na dvig produktivnosti« Investicijska sredstva je zagotoviti le tistim obrtnim podjetjem, ki opravljajo usluge in izdelujejo za trg pomembne izdelke; 17. komunalno dej vnost je utrditi, izvesti boljšo organizacijo dela, povečati proizvdnost dela. ter preiti na tak način nagrajevanja in najti take instrumente delitve, ki bodo delavca stimulirali in vplivali na izboljšanje komunalnih uslug. Vlagati je vezja sredstva za redno vzdrževanje cest, k novogradnjam pa je pristopiti le tam, kjer je to nujno potrebno, vendar pod pogojem, da so pr: nvalci in zainteresirana podjetja pripravljena prispevati tudi lasti udeležbo; l3. stanovanjsko skupnost je utrditi, izbolj ".ti organizacijo dela ir. poglobiti družbeno upravljanje. stanovanjska a -ost v Rogaški Slatina naj razširi svojo delovanje na teritorij celotne občine, nudi večjo pomoč pri poslovanju hišnim svetom in v ta namen osnuje poseben servis. L-vesti je tak način nagrajevanja in najti take oblike, ki oodo delavca stimulirale in vplivale na dvig proizvodnosti dela in izboljšanje uslug. DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Razmeroma ugodni rezultati, ki so bili doseženi v gospodarstvu v rreteklih letih in porast proizvodnje ter storitev kakor ga nakazuje ta letni program, daje možnosti za naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v celotnem gospodarstvu; Družbeni, bruto proizvod Narodni dohodek V družbenem sektorju Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek /v ooo din/ 1960 1961 1962 Indeks 1961 1960 I nd ek e. 1962 T90I 5,323.045 6,217.772 6,815.300 116,8 lo9«6 2,683.026 3,245 «24o 3,624.o7o 12o,9 111,7 gosoodarstva predvidevamo naslednji porast; /v ooo din/ 1960 1961 1962 Indeks 1961 1960 Indeks 1962 19Š1 2,629.038 2,99o.31o 3,42l.3oo 113,7 114,4 1,223.457 l,495.39o l,784.27o 122,2 119,3 Doseženo povečanje v letu 19čl ter planirano povečanje obeh elemen tov v letu 19Č2 za celotno gospodarstvo jev skladu s predvidevanji po perspektivnem programu, kateri računa s povprečnim letnim porastom druž benega bruto proizvoda za 9,2 70 in narodnega dohodka za 8,7 %• INVESTICIJE Sredstva, ki so v letu 1962 namenjena za investicijsko izgradnjo, bodo vplivala na povečanje proizvodnje v gospodarskih panogah in na dvig družbenega standarda v negospodarskih panogah. Predvidevamo, da bodo v letu 1962 znašale skupne investicije 1 milijardo 25o milijonov 96d tisoč dinarjev, kar predstavlja povečanje nasproti lanskemu letu za 146,3 %• Razporeditev na gospodarske in negospodarske investicije je sledeča: /v 000 din/' /struktura v %/ Gospodarske investicije Negospodarske investicije Skupaj investicije 822.758 428.21o l,25o.968 65,8 34,2 looto Primerjava investicijskih naložb po letih pa je naslednja: 19čo 1961 1962 Indeks 1961 1960 Indeks 1962 1961 Gospodarske inv. 313.516 Negospodarske inv. I9S.II0 276.653 231.227 822.758 428.210 88,2 116,8 297,4 185,1 Skupne investicije 511*626 5o7.98o 1,250.968 99,3 246,3 Glede na izpopolnitve gospodarskega sistema bo v tem letu možno dati večji poudarek investiranju iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij in samostojnih zavodov^ prav tako pa se bodo občutno povečala zvezna sredstva za investicije zaradi predvidene razširitve pri Steklarni v Rogaški Slatini, katere proizvodnja bo vplivala na povečanje izvoza. Primerjava investicijskega vlaganja po gospodarskih panogah je naslednja: 19čo 1961 Industrija Kmetijstvo in vodno 23.285 3o»9oo gospodarstvo 93*265 113.144 Gozdarstvo 26.15o 23.930 Gradbeniš tvo 3.444 7.593 Trgovina Gostinstvo in tu- 14.866 7.956 rizem 4o .62o 28.568 /v 000 diu/ Indeks Indeks 1961 1962 1962 Itšo 196I 377.000 132,7 122o,o 2o8.435 121,3 184,2 II.60I 91,5 48,5 3.5oo 22o,5 46,1 44.930 53,5 564,7 42.3o7 7o,3 148,1 Obrt in komunala 15*686 21.524 5o*c95 137,2 232.7 Gospodarske investicije negospodarskih panog 96.2oo 43.038 84.890 44,7 197,2 Skupaj 315*53.6 276.653 822.758 38,2 297,4 Splošna načela. ki veljajo v letu 1962 pri vlaganju investicijskih sredstev v posamezne gospodarske panoget so nasledn ja: 1. v industriji je v Steklarni Rogaška Slatina nujno zgraditi 2 novi talilni peči in s tem povečati kapacitete in proizvodnjo ter izvršiti rekonstrukcij e, ki so neodložljive. Pričeti je z gradn o objektov v Mesti nju in Kozjem; 2. v kmetijstvu je prvenstveno pristopiti k ureditvi obrata sadne predelave v Kostrivnici, zgraditi hleve za bekone v Šmarju, goveje hleve v Kostrivnici in Imenem, dograditi skladišča v Rogaški Slatini, .marju in Rogatcu, dokončati dela na obnovi sadovnjakov v Rogarcu, Skrbniku in Knežcu,nabaviti priključke za kmetijske stroje, povečati površine pod ribezovimi nasadi in razširiti zemljiške površine v družbenem sektorju; 3. sredstva namenjena za gozdarstvo bodo vložena v gozdnogojitvena dela, za vzdrževanje gozdnih komunikacij ter za gradnjo cest Ločnica in Llimje-Vodole; 4. sredstva, predvidena v gradbeništvu, bodo uporabljena za nabavo strojne opreme in mehanizacije, ki je nujna za znižanje gradbenih stroškov ; 5- za trgovino namenjena sredstva bodo uporabljena za obnovo zastarelih lokalov in nabavo nove opreme in za ureditev samopostrežnih trgovin v Šmarju in Rogatcu; 6. v gostinstvu je nujno urediti bivše gostišče "Rudnica". v Šmarju pri Jelšah in gostišče v Podplatu, v Rogaški Slatini pa. izvesti rekonstrukcijo "Turista" in "Soče", ostala sredstva pa bodo uporabljena za zamenjavo dotrajane opreme in ureditve gostinskih lokalov; 7. v obrti je del sredstev nameniti za nabavo opreme in ureditev poslovnih prostorov, večji del sredstev pa je namenjen za rekonstrukcijo Ključavničarstva" in odpiranje novih obratov ter nabavo opreme za Avto-lehanično delavnico v Rogaški Slatini, da se ji omogoči poskusna proizvod n ja drsnih ležajev; 8. gospodarske investicije v negospodarskih panogah so namenjene za izgradnjo objekta in talilne peči pri Industrijski steklarski šoli v Rogaški Slatini Ir za izdelavo načrtov za novo zdraviliške stavbo in nabavo gostinske opreme pri Zdravilišču. Razporeditev sredstev za negospodarske investicije po letih in po posameznih negospodarskih dejavnosti.: je razvidna iz naslednje tabele: /v 000 din/ Indeksi 196o 1961 1962 1961 1960 1962 1961 Stanovanj, kom. dej. 1?6.3lo l6o.792 32o.51o 91,2 199-3 ■ stanov. dej. 123.5oo lo2.84o lbo.559 83,3 156,1 - komunalna dejavnost 52.Slo 57*952 159*951 lo9.7 276 ;o Kulturno socialna dejavnost l8.8oo 4o.535 82.700 215,6 2o4,c - zdravstvo 6,800 22.380 46.000 329,1 2o5,5 - šolstvo 12.000 14.954 33.5oo 124,6 224, c - socialno varstvo - 2.000 2.000 - loo ,0 - telesna vzgoja - 1.2ol 1.2oo - loo ,0 Družbeni standard 195. H 0 2ol,327 4o3.21o lo3,2 2oc,3 Državna uprava 3.000 30.000 25.000 looo,0 83,3 Sku r j i98.H0 231.327 428.210 116,8 185,1 Sredstva za negos codarske investicije so namenjena v stanovanjski izgradnji za gradnjo večjega stanovanjskega bloka v Rogaški Slatini in Šmarju, kjer bodo nastopale gospodarske organizacij e kot soinvestitorji Za komunalo predvidena sredstva bodo uporabljena za rekonstruk/k jo ceste Celje-Podplat, izgradnjo kanalizacije v Rogatcu in Šmarju, redno vzdrževanje cest ter za vodovode in elektrifikacijo. V zdravstvu je oredvideno dokončanje gradnje zdravstvenega doma v Šmarju in nabava opreme, v šolstvu pa izgradnja šole v Lesičnem. S sredstvi za socialno varstvo pa bo usposobljen dom za onemogle v JelšIngradu, OSEENA POiROŠNJA Osebna potrošnja bo v letu 1962 odvisna predvsem od povečane produktivnosti dela, razširitev in rekonstrukcij obstoječih ter odpiranja novih obratov, od povešrnih prejemkov s strani socialnega zavarovanja in od povečanja prejemkov v javni upravi, S povečanjem produktivnem bi, izpopolnjenim sistemom in pravilnimi merili pri nagrajevanju ter z zaposlitvijo nove delovne sile računamo, da se bodo bruto osebni dohodki v gospodarstvu povečali za lo >, v javni upravi pa za 12 Prejemki upokojencev se bode približali prejemkom v gospodarstvu, vsekakor pa bode tudi drugi izdatki socialnega zavarovanje, orimerno višji. Osebna potrošnja kmečkega prebivalstva bo odvisna od povečane proizvodnje , na katorc bo vplivalo proizvodno sodelovanje in ostali agrotehnični ter drugi ukrepi. Vse gospodarske organizacije sc pretežne že sprejele pravilnike o nagrajevanju po delu; v t u letu pa naj uvede jo nagrajevanje po delu tu V državni organi, javr.e in družbene službe. DRUŽBENI STANDARD Računamo, da ooao investicijske naložbe v objekte, ki vplivajo na dvig družbenega standarda, znašale v letu 1962 okoli 4o3 milijone din* Ta sredstva bodo vložena predvsem v tiste dejavnosti, ki najhitreje pripomorejo k izboljšanju družbenega standarda. S tem se bodo investicije povečale nasproti lanskemu letu za okrog loo %. Izpopolnitev novega gospodarskega sistema je že v preteklem letu pozitivno vplivala na okrepitev materialne baze komunalnega sistema. Računamo, da se bo z letošnjimi dopolnitvami le-ta . e bolj okrepila. Povečala se bodo predvsem sredstva stanovanjskega sklada, ker se prispevek plačuje delno pc kraju stalnega bivališča tako, da lahko računamo na povečanje teh sredstev in s tem tudi na povečano možnost stanovanjske graditve Občina bo v tem letu predvidoma prispevala za gradnje objektov družbenega standarda iz proračunskih sredstev in sredstev skladov okrog 157,ooo.ooo din. STANOVANJSKA GRADITEV Občutno pomanjkanje stanovanj v večjih naseljih ter,a pospešeno in ceneno stanovanjsko graditev. Imamo več manjših podjetij, k sama niso v stanju zgraditi večjih objektov, vendar so zainteresirana zgraditi kako stanovanje in prispevati v ta namen lastna sredstva. Ta sredstva je potrebno mobilizirati in jih usmeriti v stanovanjsko gradnjo, kar bo možno na ta način, da se zgradi večji objekt, pri katerem bi nastopale vse zainteresirane organizacije kot soinvestitorji ter bi gradnjo takega objekta skupaj finansirale z lastnimi sredstvi in sredstvi občinskega stanovanjskega sklada. To vprašanje je pereče predvsem v Rogaški Slatini, kjer bi bilo možno s takim načinom omiliti stanovanjsko stisko. Občinski stanovanjski sklad bo v letu 1962 predvidoma razpolagal skupno z že angažiranimi sredstvi iz preteklega leta z okoli lo2,ooo ooo din. To pomeni, da bo s temi sredstvi možno zgraditi nekaj nad 2o stanovanj glede na to, da je del sredstev že angažiran. Gospodarske organizacije so pripravljene vložiti 27,ooo.ooo dir., 11,ooo.ooo din zavodi, okrog 2o,ooo.ooo din pa bodo vložili v gradnjo stanovanj državljani sami, ki so v delovnem razmerju. Proučiti je vprašanje gradnje stanovanj, ki naj bi jih izgradil stanovanjski sklad in jih po izgradnji prodal na licitaciji posameznim interesentom. S takim načinom bi bilo možno mobilizirati sredstva gospodarskih organizacij in posameznikov, istočasno pa bi odpadlo administrativne dodeljevanje stanovanj. Komunalna dejavnost Komunalni objekti so povsod zastareli. Zaradi tega bo potrebno v bodoče v komunalno dejavnost vlagati večja, sredstva. Predvsem je treba redno vzdrževati občinske ceste IV. reda, za katere imamo na razpolago zelo majhna sredstva« Gradnja novih cest v sedanji situaciji ne pride v poštev. Del sredstev bo potrebno vložiti za ureditev analizacij in v krajih, kjer ni dobre pitne vode, zgraditi vodovode. a/ Ceste V ceste bo predvidoma vloženih okrog 17,ooo.ooo din, neračunajoč republiških sredstev v znesku loo,000.000 din za modernizacijo ceste proti Rogaški Slatini. Od tega znaša občinsui cestni akad okrog 6,7co.oc din, okrog 3,000.000 din pa bodo prispevali državljani. Glede na to, da je del cestnega sklada že angažiran, bo ostanek sredstev komaj zadoščal za redno vzdrževanje cest IV. reda, katerih imamo okrog llo km. Ker so bile nekatere ceste do sedaj slabo vzdrževane in so na njih potrebna večja vzdrževalna dela, navajamo ceste po vrstnem redu, kakor jih je potrebno čimprej urediti in usposobiti za promet, Prednost imajo Št, 13 - 31* 3__1962 tiste ceste, ki so najbolj prometne. Nujno je torej pristopiti k ureditvi cest po tem vrstnem redu; 1. Rogaška Slatina - Stojno selo - Tlake 2. Mestinje - Lemberg - Pečica 3• Spodnje Mestinje - Zibika 4* Lemberg - Sladka gora 5• Podčetrtek - Olimje 6, Cokle - Vinski vrh e V. Gabernik 8. Takalee - Stari col 9♦ Sladka gora - Polžanska gerca 10. Šmarje - oešovec 11. odcep ceste proti Zagorju 12. Senovo - Klake 13* Takalce - Brestovec 14. dovozi k šolam 15. dovozi k železniškim postajam v Rogatcu in Šmarju Sredstva, ki bodo po ureditvi teh cest še ostala, se bodo uporabila za vzdrževanje ostalih cest IV. reda. V sredstvih za ceste, ki jih prispeva občina, je zajet tudi prispevek krajevnim odborom, ki 00 znašal v tem letu 3«000,000 din odnosno v povprečju okoli loo.cco din na krajevni odbor. Pri tem pa je potrebno dati prednost kraj evnen.v o oboru Dobovec ter mu zagotoviti večjo dotacijo za dograditev ceste k 'sli« Večje dotacije bodo dobili tudi tisti krajevni odbori, ki imajo večje komunalne potrebe in tisti krajevni odbori, ki so v preteklem letu prispevali večja lastna sredstva. b/ Kanalizacija 4a ureditev kanalizacije je v letu 1962 predvideno 2,5oo.ooo din iz občinskega proračuna, prav toliko pa naj bi prispevali državljani s krajevnim prispevkom. S terci sredstvi je predvidena gradnja kanalizacije v Rogatcu in na novem naselju v Šmarju. c/ Vodovodi V izgradnjo vodovodov bo v letu 1962 vloženih okrog lo,600.000 din« Od tega znaša prispevek občine iz proračuna 2,850.000 din, prispevki gospodarskih org acij 3,5oo-ooo din, šolskega sklada k^o.ooc din in občinskega investicijskega sklada 1,000.000 din, medtem ko bodo ostala sredstva prispevali državljani. S terni sredstvi bo možno zgraditi oziroma pričeti s deli na naslednjih objektih: 1. gradnja vodovoda v Mestinju 2. gradnja vodovoda za šolo Climje 3. gradnja vodovoda za šolo Lemberg 4. raziskave za vodovod v Rogatcu 5♦ načrti za vodovod v Podčetrtku 6. razširitev vodovoda v Kozjem ?. dograditev vodovoda v Podplatu 8. nadaljevanje del na vodovodu v Podsredi č/ Elektrifikacija Za elektrifikacijo in javno razsvetljavo bo predvidoma vloženih okrog 2o milijonov din. Lastna sredstva Elektro-Celje znašajo približno 12,ooo.ooo din, medtem ko bodo državljni prispevali okoli 5»ooo.ooo din. Občinska sredstva so predvidena v znesku 3tO°o.ooo din. Sredstva za elektrifikacijo bodo uporabljena za naslednje investicije: 1. rekonstrukcija omrežja 2. dograditev trafopostaje v Podplatu 3. rekonstrukcija javne razsvetljave v Rogaški Slatini in Šmarju 4-. dokončanje elektrifikacije Osredka in Gorjan 5. elektrifikacija Tlak in Strmca 6. elektrifikacija naselij Pecelj, Pristavca in Tekačevo d/ Urbanizem V tem letu je predvidena izdelava urbanističnih načrtov za Šmarje, Mestinje, Rogatec, Imeno in Podčetrtek. Navedena dela bo finansiral okraj Celje. e/ Ostala komunalna dejavnost Za ostalo komunalno dejavnost je namenjeno v občinskem proračunu 7,loc.ooo din. Ta sredstva bodo uporabljena za: 1. dotacijo Zdraviliškemu svetu v Rogaški Slatini din; 2. nabavo kinoprojektorja v oistrici ob Sotli 3. ureditev mrtvašnic v Olimju, Kozjem in Bučah 4. za izdelavo raznih načrtov 5. male asanacije , ŠOLSTVO Investicije v šolstvo bodo v letu 1962 predvidoma znašale 33»5oo.ooo din. Glede na to, da je večina šol starih in zgrajenih za potrebe pred petdesetimi leti, s temi sredstvi še zdaleč ne bodo zadovoljene zahteve in potrebe po pridobitvi novih šolskih prostorov. Sorazmerno nizka sredstva namreč ne dovoljujejo večjih investicij v tem letu. letos je predvidena gradnja šole v Lesičnem, uatere predračunska vrednost znaša okoli 3o,ooo.ooo din, dočim je za šolo v Rogaški Slatini, ki je sicer že zgrajena, potrebno vložiti še 3,5oo.ooo din. Drugih investicij v šolstvu v tem letu ne bo mogoče finansirati, ker ni potrebnih sredstev, kljub temu, da s e ponekod vrši pouk v treh izmenah in da je šolska o.rema večinoma zastarela in dotrajala. Industrijska steklarska šola v Rogaški Slatini Industrijska steklarska šola v Rogaški Slatini opravlja teoretični in praktični pouk za vzgojo kvalificiranih delavcev steklarske stroke. Šola sicer spada kot taka pod šolstvo in je ne moremo smatrati za gospodarsko organizacijo. Ker a s praktičnim poukom dejansko proizvaja steklene v višini 4,ooo.ooo 500.000 din 4oo-ooo din 2,ooo.ooo din 400.000 din izdelke, ustvarja družbeni bruto proizvod in narodni dohodek, ki pa v našem letnem programu ni zajet. Za orientacijo naj navedemo, da bo v letu 1962 znašal družbeni bruto proizvod 12o,332.000 din, narodni dohodek pa 74,2o7*ooo din. S proizvodnjo ustvarja steklarska šola tudi lastna sredstva za razširjeno reprodukcijo. V letu 1961 je vložila 14,000.000 din svojih sredstev za nabavo strojev, inventarja, prevoznega sredstva ter za začetek gradnje objekta za novo toplino peč. V letu 1962 bo steklarska šola predvidoma investirala okrog 22,450.000 din za dograditev objekta 7 n peč, za nabavo in postavitev te peči, za preuiodit ev kislinske polir-niče in za nabavo strojev ter inventarja. Razen tega so v letu 1961 znašale negospodarske investicije okrog 36,000.000 din, od tega lastna sredstva 12,000.000 din, S temi sredstvi je bil zgrajen stanovanjski blok in nabavljena oprema za internat. V tem letu pa namerava šola vložiti 3,ooc,coc din v stanovanjsko graditev. 15LESNA KULTURA Za telesno v. ,0jo je iz proračuna predvideno l,2oo.ooo din. Iz teh sredstev bo dograjen športni plavalni bazen v Šmarju in izvršeno popravilo kopališča v Kozjem. Dokončno je urediti športno igrišče v Šmarju, katero je bilo zaradi rekonstrukcije železniške proge uničeno. Športno igrišče v Rogaški Slatini je bilo urejeno preteklo leto. ZDRAVSTVO V naši občini razlikujemo dve vrsti zdravstvene dejavnosti in sicer splošno zdravstvo, i ga o ravlja Zdravstveni dom v Šmarju po svojih zdravstvenih postajah ter je namenjeno prvenstveno tukajšnjim prebivalcem in zdraviliško zdravstvo v Rogašni Slatini, katero nudi svoje usluge tistim, ki so potrebni daljšega in specialnega zdravljenja. Zdravstveni dom Šmarje opravlja v svojih 6 zdravstvenih postajah ambulantno zdravljenje bolnikov. Istovrstno dejavnost opravlja tudi obratna ambulanta pri Steklarni v Rogaški Slatini• Z uvedbo kmečkega, zavarovanja se je občutno povečalo število zavarovancev, saj zajema socialno zavarovanje skoraj vse prebivalstvo občine. Vse to močno vpliva na povečanje števila pacientov, ker koristi zdravstvene usluge širok krog občanov. Večje zdravstvene postaje kot v Šmarju in Rogaški Slatini -g l avijajo vse vrste zdravstvenih uslug, vendar sc prostori precej tesni. Takšno stanje je narekovalo izgradnjo novega zdravstvenega objekta v Šmarju, v katerega je bilo lani vloženo okoli 21,4oo.ooc din. V tem letu je treba zdravstveni dom nujno dograditi, nabaviti potrebno opremo ter ga usposobiti za poslovanje. Potrebna sredstva v višini okrog 4č,ooo.ooo din so zagotovljena« Zdravilišče Rogaška Slatina Zdravilišče v Roga sni Slatini nudi svoje usluge pretežno tistim,ki so potrebni daljšega in specialnega zdravljenja, razen tega pa opravlja tudi druge dejavnosti gosoock ;kega značaja, ki so s samimi zdravstvenimi storitvami nujno povezane. S tem.ustvarja družbeni bruto proizvod in narodni dohodek, ki ga v letnem programu sicer ne zajemamo, v orientacijo pa na- , vajamo, da bo družbeni brufc proizvod v letu 1962 znašal predvidoma 57b»ooo.ooo din in narodni cu nodek okrog 316,000.000 din. V preteklem 1 etu je zdraviliške v svoji nalivalnici napolnilo 5»966.?oo steklenic kisle vode. V letu 13 1 je bilo vloženih v investicijsko graditev okrog 23,000*000 din lastnih sredstev. S temi sredstvi je bila dopolnjena in menjana oprema, opravljene so bile raziskave pri vrelcu v Gaberniku, de j. so bili plačani načrti za novo zdraviliško zgradbo in poravnani računi, ki se nanašajo na adaptacijo Zagrebškega doma ter polnilnih naprav, V tem letu namerava zdravilišče vložiti v investicije 62,441.ooo din lastnih sredstev. Ta sredstva bodo uporabljena za dokončanje načrtov za novo zdraviliško zgradbo, za zamenjavo in dopolnitev zdravstvene, hotelske in druge opreme ter za nabavo novega kamiona. Zdravilišče' je v lanskem letu uved 10 ekonomske enote ter izdelalo pravilnik o delitvi čistega dohodka, tako da je razmerje med osebnimi dohodki in skladi 6505» 5 tem je nagrajevanje po učinku loo p izvedeno. V preteklem letu je zdravilišče imelo skupno oko 11 138.000 nočitev, kar predstavlja preko 5° % vseh nočitev v Rogaški Slatini. Ker so kapacitete izkoriščene skoraj loo % skozi vse leto, število nočitev ne bo mogoče bistveno povečati, dokler ne bo zgrajena nova zdraviliška zgradba, ki bo sprostila hotelske kapacitete. ki so trenutno zasedene z drugimi dejavnostmi. SOCIALNO SKRBSTVO V tem letu se predvideva ureditev Jelšingrada za dom onemoglih, za kar je potrebno okrog 2,000.000 din. Nujno je urediti kuhinjo in adaptirati ostale prostore, t:u:o da bo možno sprejeti okoli tio oskrbovancev. ZAPOSLENOST IH DELOVNA STORILNOST Povečanje delovne storilnosti je osnovno načelo letnega programa in eden osnovnih pogojev za nadaljnji razvoj gospodarstva, posebno še zaredi tega, ker je v nekaterih panogah zaradi pretežno ročnega dela, produktivnost še zelo nizka. Računamo, da bo v letu I9c2 mo.no z uvedbo stimulativnejših oblik nagrajevanja povečati delovno storilnost za 11,1 tako povečanje storilnosti pa je kot že omenjeno pogojeno z uvedbo stimulativnejšib oblik pri nagrajevanju, s smotrnimi investicijami, z nekaterimi rekonstrukcijami ter s strokovnim dvigom kadrov. Z izvedenimi rekonstrukcijami in razširitvami obstoječih in odpiran;em novih obratov, bo v letu 1962 predvidoma zaposlenih v druobenem sektorju 2.187 oseb. To pomeni, da se bo število zaposlenih povečalo za 3,6 7 nasproti letu 1961. Predvideni porast narodnega dohodka bo torej prvenst." no odvisen od dviga Storilnosti dela ter racionalnej -ega izkoriščanja me teriala. Stanje zaposlenosti, delovno storilnost in delitev osebnih dohodkov morajo v večji meri spremljati' *čbčinski organi in to redvsem zbor nroizva jalcev in svet .,a delo, ki naj poskušajo odpravljati nepravilnosti in vsKlajevati posamezne pokazatelje med gospodarskimi organizacijami. Isto nalogo imajo tudi gospodarske organizacije po svojih sindikalnih organizacijah in organih delavskega upravljanja, ki naj vodijo tako politiko zaposlovanja in poslavljajo taka merila pri nagrajevanju, ki bodo vplivala aa dvig produktivnosti v skladu s predvidevanji letnega programa. DRUGI DEL RAZVOJ PC GOSPODARSKIH PANOGAH INDUSTRIJA V pregledu industrije upoštevamo samo Steklarno "Boris Kidrič" v Rogaški Slatini /brez obrata v Slovenski Bistrici/, medtem ko zajema Lesno industrijo Mestinje v svojem letnem programu občina Šentjur, a Kozjankc občina Celje. Za obrata teh podjetij navajamo le informativne podatke. Steklarna "Boris Kidrič" v Rogaški Slatini bo v letu 1962 predvidoma dosegla celotni dohodek v višini l,26o.000.000 din. Podrobnejši pregled je razviden iz naslednje razpredelnice: Realizacija / v ooo din / 1959 1960 Cc. 1961 Pl. 1962 Družbeni bruto proizvod 744.5o9 957.242 l,llo.ooo l,26o.ooo Narodni dohodek 467.023 6o4.335 746.3oo 890.000 Povprečno število zaposlenih 711 792 Sol 850 oziroma v indeksih: Indeks Indeks 196o 1961 1962 1962 1959 1960 1961 1959 Družbeni bruto proizvod 128,5 115,9 113,5 169,2 Narodni dohodek 129,6 123,5 119,3 19o,6 Povprečno število zaposlenih 111,3 lol,l I06,1 119,5 V letu 1962 predvidevamo nekoliko nižje povečanje celotnega dohodka kot je bilo to doseženo v povprečju zadnjih let in sicer zaradi remonta ene talilne peči in zaradi nekaterih novih predpisov, ki vplivajo na finančni uspeh kljub temu, da se bo fizični obseg povečal v večjem odstotku, ne sicer po teži, pač pa zaradi drugačnega asortimenta in števila izdelkov. Steklarna namerava v letošnjem letu zgraditi dve novi topilni peči, ki v tem letu še ne bosta vplivali na povečanje proizvodnje, vendar bo kljub temu treba zaposliti nekaj nove delovne sile,ki se bo morala do pričetka obratovanja usposobiti za dela na teh pečeh. Proizvodnja 1959 stekla 196o 1961 1962 196o 1959 1961 1960 /v tonah/ 1962 1962 1961 1959 7ol 878 883 92o 125,2 loo,5 lo4,l 131,2 Razlika med vrednostno in količinsko proizvodnjo je posledica predvidenih sprememb v asortimentih stekla in razmer na tržišču. V letu 1961 je bilo izvoženih okrog 65I ton steklenih izdelkov, kar predstavlja 73,1 $ celotne proizvodnje. Zaradi kvalitete proizvodov Steklarne v Rogaški Slati' ni je veliko povpraševanje po njenih izdelkih tako na domačem tržišču kot tudi v inozemstvu in podjetje s sedanjimi kapacitetami ne zmore zadovoljiti vseh potreb. Z investiranjem v osnovna sredstva in opremo je tovarna v povojnem času znatno povečala zmogljivost, vendar niso bile istočasno oziroma vzpor -dno izvedene razne izboljšave odnosno rekonstrukcije v stranskih in obdelovalnih obratih. V preteklem letu so se začela dela na preureditvi kislinske polirnice in skladišča materiala,za kar je bilo vloženih okoli l4,ooo.ooo din. V tem letu je predvidena dokončna ureditev kislinske poli rnice ter preureditev butanske postaje, slikarije in prestavitev generar turske postaje. S tem bo podjetje opravilo rekonstrukcijo tistih obratov, ki so nujni za nemoteno obratovanje. V tem letu bo tovarna zgradila dve novi talilni peči s potrebnim poslopjem v približni vrednosti 3oo,000,000 din. S tem bo tovarna pridobila večje kapacitete, istočasno pa bo izvršila tudi najnujnejše rekonstrukcije tako, da v proizvodnji ne bo priha, \~ lo do ozkega grla. Novogradnja je upravičena glede na to, ker je večji del proizvodnje namenjen izvozu. Razen tega bo steklarna dokončala gradnjo stanovanjskega bloka in v ta namen vložila okrog 22,000.000 din lastnih sredstev. Steklarna ima v svojem sestavu od septembra leta 1961 obrat v Slovenski Bistrici, ki ustvarja letno okrog 3oo,ooo.ooo din celotnega dohodka in zaposluje 17o delavcev, Navedeni obrat izdeluje predvsem razsvetljavno steklo in steklene okraske. Lesna industrija Bohor, obrat Mestinje predvideva v letu 1962, da bo ce lotni dohodek, ki je znašal v letu 1961 okrog 180,000.000 din, povečala za približno lo >3. Količinska realizacija v letu 1961 in plan za leto 1962 je naslednji: Indeks Ocena 1961 Plan 1962 1962 19SI Hrast v m3 249 3oo 12o,4 Bukev 1.345 I.500 111,5 Iglavci 2,135 2.000 93,6 Ostali listavci 388 3oo 77,3 Hrastovi pragi 33 - - Skupaj m3 4.15o 4„loo 98,8 Šolsko pohištvo 23.365 kom 26.000 ! kom 111,3 V ta obrat je bilo leta 1961 investirano okrog 6,300.000 din za ureditev skladišča in druga dela na rekonstrukciji. Ker je obrat zastarel, ga je treba v celoti rekonstmirati. V ta namen je bil del sredstev uporabljen že v preteklem letu, v tem letu pa se namerava pristopiti h gradnji novega objekta v približni površini 72o m2, ki bo služil za preureditev celotnega obrata. Predračunska vrednost bo znašala okrog 60,000.000 din ter bo predvidoma dokončan v letu 1964. Po rekonstrukciji bo obrat lahko izdeloval vse vrste pohištva, V obratu je zaposlenih 138 delavcev. Metka Celje,obrat Kozje predvideva, da bo v letu 1962 dosegel celotni dohodek v višini 135*645.ooo din, kar predstavlja povečanje za 6 % nas pr:. -ti letu 1961, ko je ta znašal 127,96?.000 din. V letu 1961 je obrat izdelal 767.555 m tkanin. Zaradi neprimernih prostorov, v katerih se ta obrat nahaja, je predvidena gradnja novega objekta za tkalnico, dočim bi se sedanji prostori lahko koristno uporabili za skladišča in podobno. Začetek gradnje je predviden v tem letu. Približna predračunska vrednost znaša 30,000.000 din. Z dokončanjem investicije bo možno povečati kapacitete in zaposliti nekaj nove delovne sile. Obrat zaposluje 68 delavcev. KMETIJSTVO Vrednost fizičnega obsega kmetijske proizvodnje v letu 1962 se bo po naših predvidevanjih povečala za 5 % nasproti letu 1961,ko je proizvodnja zaradi zelo ugodne letine dosegla rekordno višino. Važno je pri tem naglasiti , da bo proizvodnja v družbenem sektorju mnogo hitreje naraščala kot v zasebnem; predvidevamo namreč, da bo ta v družbenem sektorju porasla za 29,7 %i v zasebnem sektorju pa samo za 4,4 % glede na lanskoletno razmeroma visoko realizacijo. Petletni perspektivni program sicer predvideva povprečni letni porast v višini 9,2 •>», vendar moramo upoštevati, da se je proizvodnja v letu 1961 nasproti letu 196o povečala za približno 2o % in da bomo potemtakem v prvih dveh letih perspektivnega obdobja dosegli 45 % planirane vrednosti za leto 1965. Porast družbene.va bruto proizvoda in narodnega dohodka prikazuje naslednja razpredelnica: Družbeni bruto proizvod /v 000 din/ Ocena 1961 Plan 1962 Indeks 1962 196l Družbeni sektor 627 »4oo 698,000 111,3 Zaseoni sektor 3.o2?,ooo 3.174fooo 1o4,9 Kmetijstvo skupaj 3.650,4oo 3.872,000 1o6,1 Narodni dohodek Indeks 1962 Ocena 1961 Plan 1962 1951 Družbeni sektor 2o4,9o5 243,36o 118,8 Zasebni sektor 1.662,650 1.745,7oo lo5,0 Kmetijstvo skupaj 1.867,555 1.989,060 I06,5 A. Družbeni sektor kmetijstva S 1. januarjem 1962 so bile na območju občine izvršene nekatere organizacijske spremembe med kmetijskimi zadrugami in Kmetijskim gospodarstvom Šmarje. Bivše KZ Šmarje, Rogaška Slatina, "Obsotelje", Bistrica ob Sotli in "Bohor" Kozje ter Zadružna mlekarna KG Šmarje in "Mesnine 11 Rogaška Slatina so se' združile v novo Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelš sl z začasnim sedežem v Rogaški Slatini. No^a zadruga obsega štiri ekonomske enote ter štiri obrate, t. j. posestvo v Šmarju, mlekarno Šmarje s 2.- • - ž- nicami v Kozjem in Bistrici, sadno predelavo v Kostrivnici in "Resnine: v Rogaški Slatini. Z združitvijo uvodoma omenjenih podjetij v novo kmetijsko organizacijo je bila uresničena osnovna zamisel o formiranju zadruge, ki bi zajemala teritorij vse občine ter postala gospodarsko močna in pomembna organizacija. Ta bo imela razen drugih predvsem te-le prednosti •* 1« zmanjšali se bodo upravni stroški, 2. omogočena bo boljša razmestitev strokovnega kadra, ki bo na ta način tudi boljše izkoriščen,'"' 3« obstojala bo večja možnost specializacije posameznih obratov in opravil k. možno bo voditi enotno odkupno politiko za vse območje občine, 5• omogočena bo smotrna razvrstitev in izkoriščanje mehanizacije ter trans portnih sredstev, 6. dosežena prosta sredstva odnosno sklade bo možno smotrneje razporejati, 7. možno bo voditi enotno politiko o vključevanju kmetijskih zemljišč v družbeni sektor. Ge govorimo o družbenem sektorju kmetijstva, imamo v mislih proizvodno dejavnost posestva in odkupno dejavnost zadruge. Za predstavo navajamo, da je v letu 1961 znašalo razmerje med vrednostjo proizvodnje in celotnim dohodkom v % izraženo 4,1, v letu 1962 pa 4,8. Iz navedenega je razvidno, kako majhen delež v celotnem kmetijstvu predstavlja družbena proizvodnja. Ge hočemo torej proizvodnjo dvigniti, moramo nujno povečati obdelovalne površine pri posestvu. Po perspektivnem programu je predviden prehod okoli l. 8oo ha zemljišč iz zasebnega v družbeni sektor. Dosedanji rezultati ne zadovoljujejo. Potrebna bo večja iniciativa in zagotovljena morajo biti za to predvidena sredstva. Letos planiramo, da bo zadruga odkupila ali vzela v najem od zasebnikov okoli 9o ha zemljišč. Tako bi kmetijske površine narasle od 560 ha v letu 1961 na 650 ha v tem letu. Vrednost proizvodnje v 000 din po cenah iz leta 1959 nam prikazuje naslednja razpredelnica; Indeks 1962 Ocena 1961 Plan 1962 19SI Poljedelstvo 33.359 42.l8o 126,4 žita 1.395 825 59,1 industrijske rastline l6„5oo 21.000 127,3 vrtnine /ribez/ 2.160 3.000 138,9 krmske rastline 3.582 4.298 12o, 0 travništvo 9*722 13.057 134,3 Sadjarstvo 3.116 3.o45 97,7 Vinogradništvo 3.818 5.060 132,6 Živinoreja 12.o9o 17.7oo 146,4 Domača predelava 4.354 5.524 126,9 Skupaj 56.737 73.5o9 129,7 V kmetijstvo je bilo v letu 1961 vloženih 9^«64o.ooo din investicijskih sredstev, od tega okrog 38,000.000 din lastnih sredstev KZ in posestva. S temi sredstvi je bila nabavljena nova oprema za kmetijstvo,razen tega so bili dokončani nekateri že začeti kmetijski objekti. Dograjena je bila mlekarna v Šmarju, ki je že pričela z obratovanjem, okoli 12,000econ din pa je bilo investirano v sadne plantaže v Rogatcu in Skrbniku* Glede na predvideno pridobitev večjih površin v družbenem sektorju, bo v prihodnjih letih v kmetijstvo vlagati večja sredstva, ker bo potrebno nabaviti opremo in mehanizacijo ter zgraditi nekatere nove objekte, V letu 1962 je potrebno v kmetijstvo vložiti okrog 187,435»000 din investicijskih sredstev. S- temi sredstvi se bodo zgradili goveji hlevi v Imenem in Kostrivnici, svinjski hlev v Šmarju,dograjena ho garaža v Kozjem in avtomehanična delavnica v Šmarju, urejen pa bo tudi obrat sadne predelave v Kostrivnici. Na novo bodo zasajene večje površine črnega ribeza, nabavljeni bodo razni priključki za stroje, dokončani bodo plantažni nasadi v Rogatcu, Skrbniku in Knežcu ter nabavljena ostala oprema. Družbeni sektor kmetijstva je imel v letu 196I 421 zaposlenih, dočim se bo v letu 1962 znižalo število zaposlenih • 4lo, kar je posledica združitve kmetijskih organizacij. B» Zasebni sektor kmetijstva Kot že omenjeno, bo mogoče glede na ugodno letino 1961, proizvodnjo v letu 19b2 povečati le za 4,4 >b. Pregled vrednosti proizvodnje po posameznih kmetijskih panogah nam prikazuje naslednja tabela: /v 000 din/ Ocena 1961 Plan 1962 Indeks 1962 1961 Poljedelstvo 941.553 l,oo4.olo lob, 6 žita 363.877 386.063 I06,1 industrijske rastline 17.o84 19.o27 111,3 vrtnine 184.837 197.737 lo7,o krmske rastline 115.616 123.941 lo7,2 tr«avništvo 26o.l39 277.242 i-06 ,6 Sadjarstvo 143.763 97.o89 67,5 Vinogradništvo 126.o4o 138.o4o 1o7,8 Živinoreja 1,358.292 1,473.228 1o8,5 Domača predelava 78.756 55.616 7o,6 Skupaj 2,650.4o4 2,767.983 lo4,4 Kakor je razvidno iz tabele, predvidevamo v letu 1962 porast proizvod-nje v vseh panogah, razen v sadjarstvu in predelavi, kjer so bili lani doseženi visoki pridelki. Z združitvijo kmetijskih zadrug v novo organizacijo so v kmetijstvu na-s L ali povsem novi po,- o ji, kot smo jih že opisali v poglavju o družbenem sektorju kmetijstva. Menimo, da bo že v tem, še bolj pa v naslednjih letih, ko bo n., v a kmetijska zadruga prebrodila začetne re organizacijske težave in se gospodarsko okrepila, mogla aktivneje poseči v gospodarjenje zasebnega sektorja, Le-to je sicer v zadnjih letih precej napredovalo, ni se pa razvijalo s takšnim tempom kot ostale gospodarske panoge. Odprava omenjenega neskladja je torej prva obsežna in težka naloga, ki čaka novo kmetijsko organizacijo in politične ter ostale forume. Zasebno kmetijstvo bo nujno v večji meri usmerjati v proizvodnjo tržnih viškov, za katere obstojajo realni pogoji /meso, mast, maslo, mleko, jajca, vino, sveže in suho sadje, črni ribez, fižol, oljna repica itd,/. Z večjo proizvodnjo naštetih predmetov bo možno zadovoljiveje oskrbovati industrijsko in ostalo prebivalstvo v občini, obenem pa bi se ustvarila večja možnost plasiranja proiz -vodov na tržišča izven občine in celo za izvoz. Predpogoj za dosego tega cilja je razširjeno in poglobljeno proizvodno sodelovanje. Ker so si kmetijske zadruge v preteklosti v tem pogledu nabrale dovolj izkušenj, bodo lahko s pridom uporabljale takšne prijeme, ki so se najbolj obnesli. S tem v zvezi pa mora zadruga voditi tako ekonomsko politiko, ki bo proizvajalce res primerno stimulirala. V preteklem letu so zadruge zaposlile večje število kmetijskih tehnikov, ki bodo pretežno delali v kmetijsko pospeševalni službi. S tem bo le ta znatno pridobila v strokovnem pogledu in bo lažje izvajala ali nadzorovala razne pospeševalne, zaščitne in druge ukrepe, ki imajo namen povečati proizvodnjo in doseči kvalitetne pridelke. Nadaljnja važna naloga, ki se postavlja pred novo zadrugo, je pospešeno pridobivanje primernih zasebnih zemljišč, ki jih kmetovalci iz kakršnihkoli razlogov nudijo zadrugi v odkup ali zakup. Končno moramo poudariti še potrebo, da zadruga nudi proizvajalcem res kvalitetni reprodukcijski material. a/ Poljedelstvo Bistvenih površinskih strukturnih sprememb med posameznimi poljedelskimi strokami v tem letu ne predvidevamo. Malenkostno znižanje površin naj bi nastopilo pri žitih in vrtninah, manjši porast površin pa se planira pri industrijskih in krmskih rastlinah. Predpostavljamo, da bo okoli 9o ha poljedelskih površin prešlo v družbeni sektor bodisi z nakupom ali z zakupom. Nove orne površine bodo pridobljene na Imenskem polju, ko bodo dokončana vsa hidromelioracijska dela. Žita Z žiti bo letos posejanih približno 4.3og ha površin. Predvidevamo, da bodo posamezne najvažnejše kulture zavzemale obseg in hektarske pridelke kot sledi; Skupni pridelek v tonah Površina v ha 1961 1962 Pridelek q/ha 1961 1962 1961 1962 pšenica I.568 I.603 24,6 3o,o 3-9o9 4f 2o2 ječmen 339 379 19,5 2o ,0 662 758 oves 357 349 14,8 15,o 528 524 koruza 1.867 1.827 26,5 29,2 4.984 5.338 Visoko povečanje hektarskih donosov pri pšenici je predvideni zaradi ugodnih pogojev pri jesenski setvi in vedno večjega uveljavljanja intenzivnih sort pšenice, Računamo namreč, da je v letošnjem letu posejanih v ali izven kooperacije že okoli 88o ha visokorodnih vrst, t. j. dobra polovica vse pšenice, ki se na območju občine goji. Očividen napredek bo dosežen tudi pri proizvodnji koruze, kjer si pravtako kot pri pšenici, * vendar nekoliko počasneje vtirajo pot hibridne vrste koruze. Da bodo p. . nirani pridelki doseženi, bo potrebno izvajati vse agrotehnične ukrepe ki so za to ali eno vrsto predpisani. Kontrolo o izvrševanju teli ukrepe naj v večji meri kot doslej izvaja pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi. 5 predvideno croizvor njo pšenice v letu 1962 bi bilo možno kriti potrebe prebivalstva občine, če računamo potrošnjo na prebivalca l4o kg letno. j industrijske rastline Po svojem obsegu proizvodnje in vrednosti zavzemajo industrijske rastline le majhen delež v celotni kmetijski proizvodnji, ker z.a industrijske rastline v ožjem smisli besede na območju občine ni posebno ugodnih pogojev. Proizvodnja lanu se ho verjetno zmanjšala, ker na trgu ni zadostno,.v povpraševanja po tem pridelku in se bo torej omejila le na potrebe posameznih kmečkih gospodarstev. Pri hmelju, katerega je na območju občine v zasebnih rokah približno .o ha, predvidevamo nekoliko večji pridelek zaradi polne rodnosti, ki jo v tem letu dosežena in zaradi izpopolnjene pospeševalne službe pri zadrugi, ki bo v večji meri lahko dajali strokovna navodila in napotke pco.zvajalcem. V perspektivi je predvideno širjenje oljne repice in aj zato kmetijska služba z raznimi sredstvi propagira uspešnejše uveljavljanje te rastline. Ostale industrijske rastline kot n. pr. soja, sirek in zdravilna zelišča se gojijo le na površini nekaj hektarov in so namenjene pntežno domači uporabi. Glede na splošno pomanjkanje oljaric bi ha zal o joe-vetiti večjo skrb gojenju buč z golim semenom odnosno naj bi se del se-' je proizvodnje buč in sončnic dal v predelavo namesto, da bi se uporabil za živalsko krmo. Vrtnine Vrtnine bodo v tezi letu zavzemale približno I.360 ha površin, od katerih odpade glavni del, t. „ okoli l.ooo ha na krompir. V primerjavi z lotom 1961 bomo gojitev urom irja površinsko nekoliko omejili, hektarske pridelke pa bomo povečali z uporabo kvalitetnega semena in učinkovitejšo zaščito pred škodljivci /krompirjeva plesen, koloradski hrošč/. Vedno bolj e zaradi ugodnih talnih in klimatskih razmer ter možnosti ugodnega planiranja na trgu v nekaterih predelih občine /predvsem na Kozjanskem/ uveljavlja gojenje črnega r: za. Po podatkih je bilo do leta 196I zasaje- nih v zasebnem sektorju 1 ha ribeza, letos pa se planira nadaljnje povečanje vsaj za lo ha. L te številkam moramo dodati še predvidevanja KZ Šmarje, ki namerava v tem letu v kooperaciji, na odkupljenih in v najem vzetih ter lastnih se-1 . ih pričeti s pripravami odnosno s sajenjem še na nadaljnjih ’ V z: povegin. -stale vrtnine ne bodo bistveno menjale medsebojne površinske s z i\ .ture, Priporoča se gojenje zelenjave v bližini večjih potrjšniških sreč L z namenom izboljšati preskrbo prebivalcev. Pregled pridelka krompirja in črnega ribeza ponazarjamo v naslednjem pregledu: q/ha Pridelek v tonah 196o 1961 1962 1960 1961 1962 krompir 12o,o I05.0 12o, 0 12.516 I0.858 12.o84 črni ribez 4,o 11,7 l4,o 29 74 lo2 Krmske rastline Od krmskih rastlin so na našem območju zastopane pretežno detelje. Predvidevamo , da se bodo v tem letu površine nekoliko povečale na račun žit in da bodo doseženi tudi višji pridelki: skupni pridelek površina v ha pridelek q/ha v tonah 1961 1962 1961 1962 1961 1962 črna detelja 552 ' 528 62,6 68,0 3.332 3.59o lucerna 338 424 66,8 7o,o 2.593 2.968 druge detelje 43 46 50,0 55,o 215 253 Seveda bo za predvideno povečanje hektarskih pridelkov potrebno uporabiti večje količine umetnih gnojil, zlasti pa bo skrbeti za pravočasno košnjo, da bi se s tem ohranilo čimveč hranilnih snovi. V bodoče naj bi dali vec poudarja tudi pridelovanju silažne koruze /pitnika/. Od strniščnih in vmesnih posevkov se v večji množini prideluje krmno korenje, pesa in repa. Priporoča se nadaljnja omejitev potrošnje repe za živalsko prehrano v prid večvrednemu korenju. Travništvo V travništvu so bili v preteklih 2 letih zahvaljujoč predvsem množičnemu vključevanju travnikov v kooperacijo, doseženi zadovoljivi pridelki.V tem letu torej hektarskih pridelkov bistveno ne bomo mogli povečati. Površine in pridelki so razvidni iz naslednje tabele: površina v ha pridelek q/ha skupni pridelek v tonah 1961 1962 1961 1962 1961 1962 Travniki 7.652 7.867 35,8 36 28.178 28.321 pašniki 4.338 4.295 12,1 15 5.233 6.443 sadovnjaki /seno/ 778 791 25,3 28 1.968 2.215 b/ Vinogradništvo Na območju občine imamo v zasebnem sektorju okoli 764 ha rodnih vinogradov s cepljeno trto in približno 17o ha s hibridno trto. Ker so bili lanskoletni pridelki zaradi pozebe v letu 1960 še podpovrečni, predvidevamo letos nekoliko večje pridelke: pridelek q/ha skupni pridelek v tonah 1961 1962 1961 1962 cepljenja trta 32,1 35 2.479 2.674 hibridna trta 39,6 42 698 714 Značilni za naše vinogradništvo sta starost nasadov in neustrezne sorte. Zato dosegamo razmeroma nizke pridelae, ki se zaradi slabe kvalitete na trgu ne morejo prav uveljaviti. Da bi izboljšali opisano stanje vino- gradništva v naši občini, j e po perspektivnem programu predvidena obncv: vinogradov v določenih predelih, kjer bo omogočena strojna obdelava in kjer talni in podnebni pogoji ter ustrezne sorte jamčijo kvaliteten pridelek. Najbolj pereča je obnova Virštanja, kjer so elaborati že v izdelavi. Zasebnim kmetovalcem se priporoča nadaljnje krčenje površin zasajenih s hibridno trto na vseh onih zemljiščih, kjer je možno v zamenjavo gojiti druge kulture. c/ Sadjarstvo Oblikovitost tal ter podnebne razmere so v naši občini zelo ugodne za razvoj sadjarstva. Sedanje stanje sadovnjakov je v raznih predelih različno. Večina nasadov je starih, ki jih je možno le delno ali pa jih sploh ni mogoče sani tari. Zato dosegamo v takih sadovnjakih sortno neustrezne in kvalitetno slabe pridelke, ki zlasti za zunanjo trgovino niso primerni. Dejstvo pa je tudi, da so v zadnjih letih številni kmetovalci uredili nove nasade po sodobnih načelih, ki so že pričeli roditi. Tudi letos in sploh v bodoče bo potrebno energičnej e pristopiti k urejevanju novih nasadov na vseh onih področjih, ki so z rajonizacijo predvideni, če nočemo, da bi nas razvoj prehitel in bi tako izgubili edinstveno priliko, ki jo imamo glede že prej omenjenih talnih in klimatskih razmer, Posebno ugodni so okoliši okrog Šmarja, Rogaške Slatine, Rogatca, Drenskega rebra, Dob-ležič in Trebč. Za nekatere od naštetih predelov se že pripravljajo načrti. Glede na rekorden pridelek nekaterih vrst sadja v letu 1961 predvidevamo letos nižje pridelke: Pridelek v kg na drevo 1 Skupaj pridelek v t 1961 1962 1961 1962 jabolka 66,7 45,0 6.654 4.5oo hruške 42,2 3o ,0 597 423 slive 21,7 16,0 561 416 češnje 81,2 25,o 391 121 breskve 12,4 15,o 65 78 orehi 12,7 15,o 69 82 Za ilustracijo navajamo še odkup najvažnejših sort po letih ter plan za leto 1962 kot sledi: V tonah 1959 1960 Ocena 1961 Plan 1962 jabolka 2.4o5,o 1.452,6 2. 95o,o 1.4oo hruške 4,5 21,5 3o,5 15 slive 11,8 - 68,8 češnje 0,3 ~ 1,5 3 marelice in breskve 11,0 o,l 5,6 6 orehi 1,7 0 ,2 1,1 2 Zasebni lastniki naj v svojem in družbenem interesu letos še učinkoviteje izvajajo razne zaščitne in druge ukrepe kot n.pr. čiščenje drevja, zimsko in letno škropljenje in gnojenje strnjenih nasadov, da bodo pridelki čimbolj kakovostni. Akcijo obveznega škropljenja mora temeljiteje kot doslej voditi pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi. Za realizacijo predvidenega porasta poljedelske in vinogradniške proizvodnje bo potrebno letos uporabiti okoli 1.75o ton umetnih gnojil. Občinski ljudski odbor naj preko kmetijske inšpekcije poostri nadzor nad izvajanjem občinskega odloka o agrominimumu. Dajemo pregled tonah: umetna gnojila hlevski gnoj o uporabi umetnih gnojil in hlevskega gnoja po letih 1959 1.379 91.5oo 196o 1.639 109.827 Ocena 1961 1.645 122.325 Plan 1962 1.75o 131.84o č/ živinoreja Živinoreja je na območju občine glavna kmetijska panoga, saj znaša vrednost njene proizvodnje preko 5o % celotne vrednosti kmetijske proizvodu j e. V govedoreji je bil v preteklih letih dosežen očividen napredek, tako v pogledu števila živali, kot tudi v kvaliteti. Naj zanesljivejše merilo 0 prirastu nam dajejo podatki 0 odkupu « kom. 1959 teža v t kom. 1960 teža v t kom. 1961 teža v t. Govedo 2.377 I.089 2.768 1.165 2.656 1.3ol Teleta 1.629 152 1.441 132 4.279 371 Skupaj 4.006 1.241 4.2o9 1.297 6.935 1.672 Čeprav je odkup stalno naraščal se zaradi tega povprečni stalež živine ni zmanjševal. Vedno večja potrošnja mesa v občini ter možnost plasiranja živine in predelanega mesa v potrošna središča izven občine, nam narekuje še večja prizadevanja za vzrejo zadostnega števila živali. Razen tega moramo skrbeti za stalno izboljševanje kvalitete. Proizvodno sodelovanje je predvsem v lanskem letu pokazalo dobre rezultate, zato moramo to sodelovanje letos še razširiti; pri tem pa je postaviti take cene, ki bodo za proizvajalca spodbudnejše. V letu 1962 se predvideva iz organizirane proizvodnje odkupiti goveda v skupni teži 384 ton in mesnatih prašičev v teži 849 ton. V zvezi z naraščanjem števila živine in zamenjave pomurske pasme s simendolsko, narašča tudi proizvodnja mleka. Po letih je bil odkup kot navajamo: 1959 196o 1961 mleko v 1 682.767 l,lo3.252 2,125.1ol Veliko vlogo pri odkupu mleka bo imela novozgrajena mlekarna v Šmarju, ki bo pri polni kapaciteti lahko predelala okoli 2,000.000 1 mleka letno. Zato računamo, da bo v letu 1962 možno odkupiti nad 3,000.000 1 mleka, če računamo še mlekarska obrata v Kozjem in Bistrici ob Sotli. V prašičereji se že nekaj let uveljavlja reja mesnatih prašičev odnosno bekonov, vendar le-ta ne napreduje tako kot smo plansko predvidevali. Odkup je potekal takole: 1969 kom. teža v t 1960 kom. teža v t. kom. 1961 teža v prašiči za meso 4.?o8 ostali prašiči 312 skupaj 5,o2o 44o,2 3*683 399 9,1 19 1 449,3 3,7o2 4oc 2 4.312 4lo,6 4 34 2,9 6 4.346 413,5 Ker so možnosti na našem območju skoraj vsepovsod ugodne, si bo treba prizadevati, da vo vzreja bekonov in mastnih prašičev čedalje večja. Pri tem je važno poudariti, da mora kmetijska zadruga proizvajalce neprimerno bolje stimulirati. Za leto 1962 si je kmetijska zadruga postavila nalogo da bo v organizirani proizvodnji odkupila mesnatih prašičev in bekonov v skupni teži najmanj 849 ton. V zvezi s povečanim odkupom bo potrebno zajamčiti seveda tudi zadostne količine kvalitetne krme. Kmetijska pospeševalna služba naj proizvajalcem aktivneje posreduje navodila, katere krmne rastline je pridelovati, da bo dosežen maksimalni učinek v kvantiteti in kvaliteti krme. Perutninarstvo je na območju občine že prilično dobro razvito. Delo kmetijskih strokovnjakov naj se usmeri predvsem v nalogo pridobiti kmetovalce za rejo dobrih kokoši - nesnic. Navajamo pregled odkupa jajc: 1959 196o 1961 Plan 1962 jajca v komadih 1,574.314 1,735*196 2,o39*433 2,4oo.ooo Kmetijski zadrugi priporočamo, da uredi odkupne postaje tako, da bo o-mogočen odkup tudi v odročnih krajih. Ovčjereja pri nas nima posebnega pomena, zato naj se ohrani le v hribovitih krajih, kjer zaradi strmin zemljišč ni mogoče uporabljati v druge namene. V čebelarstvu si letos ne obetamo kakega posebnega napredka zaradi več zaporedno neugodnih letin za čebele. Navedena okolnost namreč ne vzbuja večjega zanimanja za gojenje le~teh. Glede na pomembno vlogo, ki jo čebele opravljajo pri opraševanju, pa bo vsekakor nujno čebelarstvo širiti. d/ Veterinarska služba Občinski "Ljudski odbor preko veterinarske inšpekcije organizira zdravstveno zaščito živali vseh sektorjev s posebnim poudarkom na preventive, pripravlja načrte množičnih akcij za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni, organizira te akcije in kontrolira njihovo izvajanje, V letu 1962 bo veterinarska, služba usmerila svoje delo predvsem na preventivo . 1/ Goveja tuberkuloza: akcijski program predvideva razpoznavno cepij en;-/tuberkulinizacijo/ lo.ooo govedi na 3*ooo gospodarstvih. Posebna skrb bo posvečena socialističnemu sektorju, kjer je prišlo do večje koncentracije živali. Izkoreninjenje tuberkuloze pri goveji živini bo uspešno, ker je ustanovljen sklad za plačevanje odškodnin za zaklane živali. 2/ Bruceloza goved in svinj: pregledane bodo vse živali v socialističnem in v zasebnem sektorju in vzrejališču svinj v Bistrici ob Sotli. Pregledano bo 4oo živali. 3/ kokošja kuga: Na pitališču brojlerjev v Podčetrtku se bo vršilo redno cepljenje proti kokošji kugi. Letni plan je loo.ooo živali. k/ Svinjska kuga in rdečica: plan predvideva cepljenje 15.ooo svinj proti svinjski rdečici, a proti svinjski kugi po potrebi. 5/ Na distriktih vraničnega in šumečega prisada se bo cepilo 3oo glav goveje živiner 6/ Metljavost predstavlja največ ji zdravstveni in ekonomski problem v živinoreji na območju občine. Predvsem velja to za govejo čredo. Najvažnejše bo odcravlj. nje primarnih vzrokov in pogojev, t.j. mokra in zamočvirjena tla ter poplavna območja. Z regulacijo Sotle in njenih pritokov se stanje izboljšuj e. Veterinarska služba pa bo z neposrednim zdravljenjem obolelih živali in s prosvetnim delom v obliki predavanj zmanjševala ta pioblem. Reprodukcija domačih živali: veterinarska služba je v letu 1961 organizirala oddelek za selekcijo za gove.p čredo in svinje, V letu 1962 bo organizirala 5o rejskih središč za pitališče bekonov tako da bo zagotovljen material za pitanje in nemoteno obratovanje pitališča. Istočasno se bo vršila kontrola proizvodnosti križancev med domačo belo in Landrace svinjo, trav tako se izbira čreda krav, ki bo po popisni dobi služila za formiranje elitne črede. V ta namen se vrši mlečna Kontrola pri popisanih kravah. kn redno in visoko proizvodnost v živinoreji je najvažnejša visoka ploznost, ka c o ego plodnosti se poslužuje veterinarska služba dveh metod: priročnega pripusta in osemenjevanja. V priročnem pripustu plemeni 6 bikov, ostale plemenice se pa osemenjujejo. Z načrtnim osemenjevanjem plemenic se bo izbolj >evala genetska sposobnost goveje črede v mlečni in mesni smeri. Veterinarka služba bo v letu 1962 ugotovila dejansko število P lem e ni c z rednim popisom in kontrolo osemenjevalcev, zasledovala uspeš.-nost umetnega osemenjevanja.in ukrepalo v primerih nadpovprečnega števila pregonitev. Da se zavaruje in poveča stalež živine in zagotovi visok plan proizvodnje mesa v letu 1962 se vodi kontrola rojstev, reje in oddaje telet . Za nemoteno odstranjevanje trupel je potrebno zgraditi v letu 1962 na konjačiji v -orpulah novo javno grobnico in opremiti zgradbo konjačije z najnujnejšimi delovnimi sredstvi. e/ Domača predelava Lanskoletni visoki pridelki so povzročili, da so velike količine sadja /predvsem jabolka, hruške, slive in breskve/ bile uporabljene za domačo predelavo, ker jih zaradi slabše Kvalitete ni bilo mogoče vnovčiti, ali pa jih zadruge iz tega ali onega vzroka niso mogle odkupiti, V naslednjem bomo prikazali realizacij najvažnejših proizvodov domače predelave za leto 1961 ter postavili plan za leto 1962: Vino v hi vinsko žganje v hi sadno žganje v hi slivovka v hi sadjevec v hi suho sadje v t 1961 1962 23.630 25.456 35 38 382 230 252 150 17.960 7.500 55 34 Ker nekvalitetnega sadja ni mogoče dati na tržišče, so bili zasebni kmetje prisiljeni tako sadje predelovati doma v manjvredne pijače, ki prav tako niso šle v denar. Zaradi tega problema, ki se je doslej vsako leto pojavljal, bo kmetijska zadruga v tem letu usposobila za obratovanje obrat sadne predelave, v katerem se bo predelovalo sadje slabše kvalitete v sadne sokove. To bo vsekakor vplivalo na povešan odstotek odkupa sadja od pridelanih količin, ker bo lahko kmet prodal tudi manj vredno sadje. f/ Vodno gospodarstvo Stvarni dohodki Obsoteljskevodne skupnosti so znašali v letu 1961 okrog 17,000.000 din, ker predvideni dohodki niso bili loo % realizirani. S temi sredstvi je vodna skupnost v glave . j. dokončala melioracijo Imenskega polja, razen krtičnih drenaž« Razen tega so bila opravljena dela na potoku v Rogaški Slatini, ostala ,redstva pa so bila uporabljena za rasna vzdrževalna dela s področja vodnega gospodarstva. Predvideni dohodki vodne skupnosti bodo v letu 1962 znašali 21,000.000 din. Iz teh sredstev se bo pričela regulacija Mestinjščice, ker je za ta dela program že izdelan. V kolikor pa bo uspelo dobiti potrebni kredit v višini 25,000,000 din, se bo pristopilo tudi k ureditvi Bučkega polja. Vodna skupnost je lani nabavila potrebni strojni park in opremo tako, da bi dela lahko nemoteno potekala, če bi bila na razpolago zadostna sredstva» GOZDARSTVO V letu 1961 je bil. predvideni plan sečnje v zasebnem sektorju prekoračen, zaradi česar bo potrebno v bodoče sekati le take količine lesa, ki so v skladu z letnim prirastkom. Sečnjo v zasebne .•ktorju prikazuje sledeča razpredelnica: Iglavci v m3 listavci v m3 skupaj m3 Ocena 1961 2.369 25*o57 27.426 Plan 1962 1.5oo 22.6oo 24.loo Plan sečnje v družbenem sektorju za leto 1962 je tak-le: Iglavci v m3 3*066 listavci v m3 15.239 skupaj m3 l8.3o5 V družbenem sektorju upravljata z gozdovi Gozdno gospodarstvo Celje po svojih obratih v Rogaški Slatini in Podčetrtku ter GG Brežice po obratih Pišece in Planina« Ker je sedež teh organizacij izven naše občine , ne naštevamo kompletnih podatkov; za orientacijo navajamo le, da sta obrata v Rogaški Slatini in Podčetrtku v letu 1961 dosegla celotni dohodek llo,ooo.ooo din in narodni dohodek 67,So9»ooo din, V tem letu se predvideva povečanje celotnega dohodka in narodnega dohodka za lo %. V letu 1961 je bilo v zasebni sekot za investicije vloženih 4,380.000 din. Ta sredstva so bila uporabljena za gozdne komunikacije v višini 1,44o.ooo din in za gozdnogojitvena dela 2,94o.ooo din, dočim je bilo v družbeni sektor gozdarstva vloženo okrog 19sooo.ooo din. Zgrajene so bile ceste Log - Lipovec, cesta na Boč in Olimski log, dočim je cesta Olimje-Vodole v gradnji in bodo dela dokončana v tem letu. V letu 1962 bo predvidoma vloženo v zasebne gozdove 4,443.000 din, od tega za gozdnogojitvena dela 2,250.000 din in za vzdrževanje gozdnih komunikacij 2,193*000 din. V družbeni sektor pa bo vloženo 6,000.000 din za dograditev ceste Olimje-Vodole. Od leta 1961 naprej upravlja tudi s privatnimi gozdovi GG Celje, medtem ko opravija kmetijska zadruga samo še odkup gozdnih sortimentov. Pričakujemo, da se bo na ta način izboljšalo gospodarjenje v privatnem sektorju ter ae bodo omejile nedovoljene sečnje. Ker znašajo lesne zaloge v gozdovih SLP v povprečju le 124 m3 na hektar /kar ne predstavlja niti 5o % normalnih zalog/ in zaloge v zasebnem sektorju komaj 94 m3/ha, je eno osnovnih načel gospodarjenja z gozdovi vskla-diti sečnjo gozdov s proizvodnjo oziroma letnim prirastkom. Zato je potrebno znižati potrošnjo lesa za kurjavo, zlasti v kmečkih gospodarstvih. S tržnimi viški gozdnih sortimentov je potrebno v prvi vrsti zasigu-rati potrebno hlodovino lesno-predelovalnim obratom na območju občine in to LIP Bohor Mestinje in žagi v Kozjem. GRADBENIŠTVO V gradbeništvu beležimo v zadnjih dveh letih precejšnje uspehe, saj je še v letu 1959 ta panoga negativno zaključila svoje poslovanje. V letu 1960 se je gradbeništvo nekako stabiliziralo, dočim so se v letu 1961 že pokazali ugodni n •■peki na račun boljše organizacije dela in pravilnega nagrajevanja po učinku. Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina je edino podjetje gradbene stroke v naši občini, zato se praktično nanašajo vsi podatki, ki jih navajamo za to panogo, na omenjeno podjetje. Uspehe podjetja nam prikazuje sledeča tabla: / v 000 din/ Realizacija 1960 Ocena 1961 Plan 1962 Družbeni bruto prispevek 383.398 Barodni dohodek 172.931 Število zaposlenih 4ol 4lo.ooo 196.l4o 372 5o5»ooo 248.9oo 42 o V indeksih: 1961 19& Indeks 1962 I9SI Družbeno bruto prispevek lo6,9 123,2 Narodni dohodek 113,4 126,9 Število zaposlenih 92,8 112,9 Podjetje je v preteklem letu sicer že pokazalo precejšnje uspehe, ki so posledica boljše organizacije dela in nagrajevanje delavcev, ker je vplivalo na prihranke materiala in zmanjšanje razsipa, vendar je potrebno tudi v bodoče temu vprašanju posvečati še vedno mnogo pozornosti, kajti le na ta način lahko gradnje pocenimo. Podjetje je v lanskem letu investiralo za nabavo opreme, strojev in prevoznih sredstev okrog 7,600.000 din. S tem je sicer delno izboljšalo pogoje dela, vendar bo za nabavo mehanizacije še v bodoče treba vlagati večja sredstva. Predvideno je, da bo podjetje vložilo v letu 1962 približno 3,500.000 din za razno opremo. Podjetje zaposluje večje število delavcev, ki nimajo stanovanj, ali pa so navezani na prevoz iz oddaljenih krajev. Zato ima namen v tem letu zgraditi šeatstanovanjski blok v vrednosti okrog 2o,000.000 din. TRGOVINA. Novi gospodarski predpisi so v letu 1961 ugodno vplivali na razvoj trgovine, saj so bila ustvarjena mnogo večja lastna sredstva za reprodukcijo, ki bodo pospeševala nadaljnji razvoj v trgovini. Pokazali so se tudi prvi ugodni rezultati združevanja v tej panogi, ki so prav tako vpliva li na povečanje skladov posameznih gospodarskih organizacij, zato bo treba tudi v bodoče posvečati združevanju gospodarskih organizacij v tej panogi ve ' jo pozornost, Pri tem pa je paziti na to, da združevanje ne bo samo zarodi združevanja, pač pa je formirati organizacije, ki bodo ustvar jale večja sredstva in bodo sposobne v zadostni meri zadovoljiti potro-č .like. Razvoj trgovine prikazuje naslednja tabela: 196o 9 1961 /v 000 1962 Celotni dohodek Družbeni bruto pr11 oevek Narodni dohodek število zaposlenih 1,lol.o84 148.o4l 116.o46 137 1,22o.ooo 184.3oo 143.92o 141 1,358.000 21o-5oo 164.55o 143 Pregled v indeksih: I n d 1961 19Čo e k s 1962 196l Celotni dohodek Družbeni bruto prispevek Število zaposlenih Narodni dohodek llo, 0 124,5 lo2,9 124,o 111,1 114.2 lol, 4 114.3 Predvideno povečanje je opravičeno zaradi večje kupne moči prebivalstva. V zadnj em času so trgovine že boljše založene in imajo večjo izbiro blaga, vendar v celoti še ne zadovoljujejo potrošnika. Zato je treba izbiro in založenost še izboljšati. V krajih, kjer so za to pogoji, je nadaljevati specializacijo trgovin. Pospešiti je modernizacijo trgovskih lokalov in uvajati sodobno tehniko trgovanja. S pravilnim nagrajevanjem je spodbujati trgovske delavce k povečanju delovne storilnosti. Le tako bo potrošnik solidho in zadovoljivo postrežen. Trgovsko podjetje Šmarje pri Jelšah oskrbuje v svojih 3>o poslovalnicah okoli 22.ooo prebivalcev ter predvideva povečati promet pri skoraj nespremenjenem številu zaposlenih za 12 %. V preteklem letu je podjetje uredilo poslovalnico "Veriga" v ‘Šmarju v specializirano trgovino z železnino, specializiralo trgovine v Bistrici in jih primerno uredilo, zgradilo skladišče v GrobeInem ih pričelo z adaptacijo poslovalnice "Živila" v Šmarju ter nabavilo nekaj opreme. Za navedena dela je bilo uporabljenih okrog 5,ooo.ooo din. Ker so nekatere poslovalnice še zelo slabo u-rej ene in opremljene, mora podjetje vlagati vsa pros ca sredstva za ureditev poslovalnic in nabavo nujno potrebne opreme. V letu 1962 bo predvidoma vloženih za investicije okoli lo,ooo.ooo din. Računamo, da bodo s temi sredstvi končana dela na ureditvi poslovalnice "Živila" v Šmarju in poslovalnici v GrobeInem ter nabavljena nova o rema. Nujno bi bilo treba urediti tudi poslovalnico v Podčetrtku. led letom sta se pripojili trgovskemu podjetju v Šmarju trgovski podjetji v Bistrici in Podčetrtku. Ker so se že pokazali prvi vidni pozitivni rezultati združitve, se je ob koncu leta k temu podjetju pridružilo tudi trgovsko podjetje Kozje. Značilno za to podjetje je, da ima precej poslovalnic v manjših in oddaljenih krajih, ki ne dosegajo zaželj enega uspeha zaradi strukture potrošnikov in pa zn to, ker nimajo pravega zaledja. 'Trgovsko podjetje "Izbira" Rogaška Slatina oskrbuje v 11 poslovalnicah okrog 8.000 potrošnikov ter računa, da bo pri 4-1 zaposlenih dvignila promet na 49o,ooc,ooo din, kar predstavlja povečanje za lo ji nasproti lanskemu letu. Višji por .st prometa ne bo mogoče doseči, ker bo podjetje tekom leta oddalo prodajo bencina. Ker je sanitarna inšpekcija zaradi neurejenosti zaprla poslovalnico "Sotla", bo moralo podjetje posvetiti vso skrb ureditvi ostalih poslovalnic in urediti poslovanje tako, da to ne bo vplivalo na zmanjšanje prometa in da bodo potrošniki, ki so bili navezani na to poslovalnico, v ostalih trgovinah kulturno in zadovoljivo postreženi. Prvenstveno je urediti prodajalno na Takalcah in rekonstruirati skladišče ter s tem povečati kapacitete, ker bo pretežni del potrošnikov vezan zaradi ukinitve "Sotle" na to poslovalnico. V preteklem letu je podjetje vložilo za nabavo opreme in za manjša ureditvena dela v poslovalnicah okoli 1,5oo.ooo din sredstev. Glede na to, da so nekatere poslovalnice v kritičnem stanju in obstoji nevarnost, da bo kot take sanitarna inšpekcija zaprla, mora podjetje vlagati večino sredstev za obnovo poslovalnic in nabavo sodobne opreme..V tem letu namerava podjetje urediti skladišče na Takalcah in poslovalnico Jelko ter nabaviti nujno opremo, za kar bo uporabljenih predvidoma 4,5oo«ooo din. Trgovsko podjetje "Donat" Rogatec bo z 2o zaposlenimi v t poslovalnicah povečalo promet na 226,oo.ooo din,kar predstavlja povečanje za lo,8 % nasproti lanskemu letu. Podjetje je do sedaj že specializiralo prodajalne in jih primerno uredilo ter opremilo. Da bi lahko zajelo celotni promet na spodnjem delu trga, je potrebno dozidati k stavbi, v kateri je sedaj poslovalnica s tekstilom, prodajalno z živili, S tem bi bila podana možnost povečanja prometa, Z gradnjo nameravajo pričeti že v tem letu, za kar bo po- Št. 13 - 31« 3- -962 trebnih okrog 9,000.000 din. V preteklem letu je bilo vloženo v investic:.., -okoli l,4oo -.000 din za odkup stavbe in nabavo opreme, dočim je v tem letu usposobiti poslovalnico za samopostrežno trgovino. S tem bi se sprostila trgovina z živili na križišču, ki bi se preuredila za prodajo drugega trgovskega blaga. Ostala trgovska mreža Del trgovskega prometa ustvarja tudi ostala trgovska mreža, katere v letnem programu ne obravnavamo, ker je sedež matičnega podjetja izven občine , S to trgovino je mišljeno podjetje "Tobak" Celje, poslovalnica za odkup inpredelavo kož "Koteks", podjetje "Petrol" Ljubljana, "Sadje-zelenja-va" v Rogaški Slatini> ki je postal obrat "Agroprometa" Celje in industrijske prodajalne "Borove" v Šmarju in Rogatcu ter "Peko" v Rogaški Slatini. Najvažnejše od navedenih je podjetje "Petrol", ki bo v tem letu zgradilo novo bencinsko črpalko v Rogaški Slatini s približno predračunsko vrednostjo 24,ooo.ooo din. Predvidoma bo začela obratovati v mesecu juniju. Z zgraditvijo črpalke se bo povečal promet bencina in plinskega olja, kar bo ugodno vplivalo tudi na razvoj turizma, saj doslej turisti in ostali uporabniki niso imeli možnosti nabavljati ustreznih goriv, ker je bila prodaja pomanjkljivo urejena V orientacijo navajamo, da bo celotni dohodek teh podjetij na območju občine znašal v letu 1962 okoli 2o3,000.000 din. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinstvo je v zadnjem času doseglo izredne uspehe, kar je predvsem posledica ugodnih turističnih sezon in povečanja števila nočitev izven sezone , V tem letu v gostinstvu ne moremo pričakovati tako visokega porast, ker je gostinstvo s sedanjimi objekti doseglo v sezoni najvišjo možno sto; -njo izkoriščenosti, pa tudi v izvensezonskem času so bile gostinske kapacitete primerno izkoriščene.. V tem letu predvidevamo povečanje celotnega dohodka za lo,3 %. Podroben pregled gibanja prometa prikazuje naslednja tabela : 1959 Družbeni bruto proizvod 214,79o Narodni dohodek 66.645 Število zaposlenih 159 V indeksih: Indeks 1960 1959 Družbeni bruto proizvod 127,8 Narodni dohodek 122,7 SteviTLo zaposlenih lol,8 1960 1961 1962 274,642 337.6oo 372.6oo 81.775 lo6,75o 12o.93o 162 171 l8o Indeks 1961 Indeks 1962 Indeks 1960 19^0 1961 1959 122,9 llo}3 173,4 130.5 113-3 181,4 105.6 • lo5,3 113,2 Kot dokaz, da je porast prometa pripisati tudi povečanju izkoriščanja kapacitet, naj navedemo za omenjena leta tudi pregled števila nočitev: Domači gostje Tuji gostje Skupaj 1959 195-2o4 17.o29 210.253 196o 1961 1962 220.561 235-787 245.000 24.24o 31-962 35-000 244.Sol 267-749 280.000 V indeksih: Domači gostje Tuji gostje Indeks 1960 1959 Indeks 1961 Indeks 1962 Indeks 1962 19^5 19^1 1959 114,1 142,3 I06,9 131,8 lo3,9 lo9,5 126,8 2o5,5 Skupaj llo, 4 lo9,4 lo4,6 133,2 V naši občini moramo razlikovati dve vrsti gostinske dejavnosti in sicer turistično gostinstvo na eni strani, ki je za našo občino selo pomembno in značilno za Rogaško Slatino ter predstavlja nekaj več kot 2/3 celotnega dohodka ustvarjenega v gostinstvu in na drugi strani komercialno gostinstvo, ki je značilno za ostale kraje v občini. V sami Rogaški blatini so bila doslej 3 gostinska podjetja, pri katerih je bilo nesorazmerje med sedeži in ležišči, razen tega pa se je pojavljala tudi nezdrava konkurenca, ki je negativno vplivala na nadaljnji razvoj gostinstva v Ro,-a'j ki Slatini. Vse to je narekovalo organiziranje ene močne gostink ~ urbanizacije, katera bo v stanju bolje in smotrneje Izkoriščati obato, v iv, .acitete ter bo ustvarjala večja sredstva za razširjeno reprodukcijo. Le tako bo možno v gostinstvu razširiti kapacitete. V ostalih krajih smo Imeli do sedaj 5 manjših gostišč, ki so bila samostojna; poslovanje ten podjetij je bilo v večini primerov neurejeno, kar so imela zaradi nižjega prometa honorarne računovodje, ki niso živeli s podjetjem. Zato je narekovala potreba, da se ta podjetja združijo v eno močnejšo gospodarsko organizacijo, ki bo v stanju urediti poslovanje j,p. ustvarjati večja vredstva ter odpreti Š9 nekatere obrate v krajih, kjer se kaže potreba po manjšem gostišču. Zdraviliško-gostinsko podjetje Rogaška Slatina je nastalo iz treh podjetij ter namerava v letu 1962 doseči družbeno bruto proizvod v višini 230,000.000 din, kar bo mogoče ustvariti z boljšo delitvijo in organizacijo dela ter s povečanjem storilnosti dela, ki bo posledica pravilnega nagrajevanja po učinku. -.'o gostinsko po 'j 'Me ima sedaj v svojem sestavu 11 gostinskih enot in je razmerje med sedeži in ležišči uravnovešeno,med tem ko je imel prej Slovenski dom 12o restavracijskih sedežev pri 2?o ležiščih, kar pomeni, da sta prišla na vsak sedež več kot dva gosta. Podjetje naj poskuša še povečati število nočitev v izvensezonskem času. Turisti radi zahajajo tudi v okolico Rogaške Slatine, kjer pa ni nc-RPhCSa gostišča. Zato priporočamo gostinskemu podjetju, da uredi svoja gostišča na Janini, Takaleah in pri Ogrizku, ker gostje te točke radi obiskujejo in se na teh mestih pojavljajo Črni vinotoči. Pomembna za razvoj turizma v Rogaški Slatini je izgradnja bencinske črpalke, ki bo vsekakor ugodno vplivala na zadovoljstvo turistov in gostov ter bo prispevala k povečanju števila nočitev. Stran 44__________________ UkaUNI OSTHIK ............. ,:t 13 _51 „ . 1962 Zdraviliško-gostir'.;::' podjetje je v preteklem letu vložilo okoli ’ 27,ooo ooo din sredstev za nabavo opreme in modernizacijo svojih lokalov* Pričelo je z adaptacijo n or, e la "Soča" ter depandanse "Turist" V nekaterih obratih ima še staro opremo, razen tega je treba urediti sodobneje še nekatere lokale , za ko r ti bilo potrebno v tem letu vložiti okrog 4o ,ooo ooo din sredstev S temi sredstvi bi dokončno uredili, hotel "Sočo" in depandansi;© "Turist" ter zamenjali staro in dotrajano opremo v nekaterih objektih, Gostinsko podjetje marje je nastalo iz 5 manjših gostišč ter predvidevamo , da bo v letu 19č2 doseglo lo6,ooo»ooo din prometa• Ta promet bo možno doseči s pravilno organizacijo dela in boljšo evidenco v samem podjetju tako, da se bo poslovanje uredilo, kar je možno le pri večjem podjetju Glavna naloga tega podjetja bo odpiranje manjših gostišč, kjer so za to podani pogoji -/s e na kor moramo računati na to, da bo v najkrajšem času potrebno odpreti obrata v Pristavi in Kozju V preteklem letu je gostinsko podjetje v ureditev lokalov in za nabavo nove opreme vložilo o-koli 2,3oo ooo din Nekateri obrati so še precej neurejeni, za kar so ponekod objektivni razlogi, ker so lokali v privatnih stavbah Podjetje bo moralo zaradi tega v bo .oče prvenstveno urediti že obstoječe lokale tako, da bodo na primerni višini in da bo gost lahko zadovoljivo in kulturno postrežen, V tem letu bx čilo potrebno vi o,' iti okrog 6,ooo ooo din sredstev, s katerimi bi se uredili obstoječ t objektiNujno je, da podjetje usposobi gostišče v podplatu, bivšo gostilno "Budnico" ter da se uredi v Rogatcu na križišču kuhinja, kar bi precej občutno vplivalo na povišanje prometa. Razen tega je treba nabaviti kuhinjsko opremo za gostišče "Dom" in spraviti kuhinjo v obratovanje, 5 pravilno organizacijo dela in nagrajevanjem po učinku bo podjetje lahko prihranilo precej stroškov Gostišče "Bellevue1' je turistična postojanka, zato zaenkrat niso podani pogoji, da bi ga vključili v ostalo gostinsko mrežo V zadnjih letih je bilo gostišče obnovljeno tako, da danes že koristne služi svojemu namenu. V samem gostišču zaenkrat niso potrebne dodatne investicije. Ker je to priljubljena izletniška točka, oddaljena 2 km iz Rogaške Slatine, je nujno redno vzdrževanje ceste, ki bo omogočala reden obisk gostov te lepe postojanke Počitniški domovi razpolagajo s lob ležišči, ki so prav tako pomembni za razvoj turizma V našem letnem programu jih ne zajemamo, ker' so ustanovitelji izven naše občine' • Imamo 3 počitniške domove, ki so ustanovljeni po gospodarskih organizacij ah in občinskih sindikalnih svetih - Počitniški domovi ::.<.j slu ijo predvsem delavcem za počitek in oddih ter kot taki ne morejo opravljati ostale gostinske dejavnosti Družbena prehrana Vprašanje družbene prehrane smo dosedaj reševali v okviru obstoječih gostinskih podjetij in obratov Glede na združevanje gostinskih gospodarskih organizacij ter glede na rentabilno poslovanje, ki se od gostinskih podjetij zahtev v, bc potrebno rešiti problem družbene prehrane, predvsem v Rogaški olatini, na drug način. Družbena prehran-; j e problem komune in komunalnega sistema kot celote, zatoni s mo stvar občine, da rešuje problem družbene prehrane, pač pa bo družbeno prehrano mogoče urediti le s pomočjo organov družbe- nega upravljanja v celot.'en komunalnem sistemu. Sedaj imamo dve delavski usiužnostni restavraciji zaprtega tipa in to pri Steklarni v Rogaški Slatini in pri LIP.U v Mestinju. Te restavracije nudijo delavcem podjetja, katero je restavracijo ustanovilo, cenene obroke hrane. Za ostale gospodarske organizacije vprašanje družbene prehrane še ni rešeno. Nujno je organizirati družbeno prehrano v Rogaški Slatini, kjer je več manjših podjetij, ki niso v stanju sama ustanoviti restavracij za svoje delavce, zato bi naj bila vsa podjetja v Rogaški Sla vini soustanovitel ji obrata družbene prehrane. Rešitev tega vprašanja je odvisna predvsem od delavskih svetov in sindikalnih forumov zainteresi ranih gospodarskih organizacij, kajti če hočemo to vprašanje zadovoljivo urediti, morajo nastopiti vse organizacije kot soustanovitelji in skupno finansirati tak obrat* V zasebnem sektorju gostinstva imamo 22 gostišč, ki so v manjših krajih, kjer zaradi nizkega premeta za ustanovitev tovrstnih družbenih obratov niso podani pogoji» Zato tudi nasproti družbenemu sektorju promet zasebnega gostinstva ne predstavlja visoke udeležbe kljub temu, da je število gostišč več j - kot jih imamo v ružbenem sektorju. V manjših krajih, kjer je preme . v.Iv. c... in lahko lastnik zasebnega gostišča sam in s svojimi družinskimi člani zadovoljivo postreže gosta ter družbeni sektor nima pogojev, je pospeševati nadaljnji razvoj zasebnih gostišč, vendar je paziti na to, ta boao uaka gostišča zadostila vsaj minimalnim tehnično-sanitarnim predalaom. inšpekcijski organi naj na tem področju de lujejo predvsem prevejtivuo ter naj vplivajo na lastnike zasebnih gostišč da svoja gostišča prime,' ,o uredijo. V naši občini imamo 9 obrtnih obratov, ki zaposlujejo 2o4 osebe. Doseženi bruto proizvod je v letu 1961 znašal po oceni okrog 321.ooo.ooo din, narodni dohodek pa okoli 97t.4oc.ooo din. V prihodnjem letu predvidevamo , da bo v tej panogi družbeni bruto proizvod porasel za 16,9 % in narodni dohodek za 19,7 %- Obrtni obrati so v pretegni meri proizvodnega značaja ter so se razvili iz malih usiužnostnih delavnic. Za dosego planiranih nalog bo potrebno v obrt vložit4 a sredstva; razentega je nujno, da vsa podjetja preidejo na nagrajevanje po učinki, ki naj bo takšno, da bo delavca pravilno stimuliralo in vplivalo na povečanje storilnosti dela in prihranke na materialu. Ker so obrtna podjetja v glavnem manjše gospodarske organizacije, ki ne ustvarjajo večjih sredstev za razširjeno reprodukcijo, je potrebno proučiti možnost združevanja tudi v tej panogi. Proučiti je pred vsem vprašanje ali naj se združijo le podjetja istovrstnih in sorodnih strok v eno podjetje, oziroma ali naj se preide na obrtne centre, ki br združevali vse panoge obrti v posameznem kraju. Pregled razvoja obrti v letu 1961 in plan za leto 1962 prikazuje naslednja razpredelnica: Zasebni sektor gostinstva OBRT IN KOMUNALA' 1961 1962 Indeks Družbeni bruto prispevek Narodni dohodek Število zaposlenih 321.olo 97.375 375.2oo 116,9 116.530 119,7 2o4 214 lo4,9 Obveznosti, ki jih plačujejo obrtna podjetja, je nujno vračati, nazaj v obrt, ker bo le tako možno pospešiti razvoj te dejavnosti. Glede na dosežene uspehe In možnost razvoja stojijo pred posameznimi obrtnimi organizacijami obsežne in važne naloge, ki so zlasti sledeče3 "Oblačila" Rogaška Platina v letu 1961 niso pokazala predvidenega uspeha. Za takšno stanje so bili objektivni razlogi, katere je podjetje le s težavo premostilo. Na uspeh podjetja je vplivalo znižanje cen blagu in konfekciji, na drugi strani pa tudi uvedba prometnega davka na zaloge teko, u; je podjetje v I. polletju s težavo poslov.;,lo, medtem ko se je stanje v II. polletju normaliziralo. Zaradi novogradenj v preteklih letih ne bo moglo podjetje vlagati večjih sredstev v razširitev poslovanja, pač pa je nujno, da ostat e v glavnem v sedanjih okvirih obratovanja in vlaga sredstva za modernizacijo in nabavo nove ter zamenjavo dotrajane opreme. Predvidene investicije bodo znašale okrog 3,ooo.ooo din. Podjetje naj se specializira in izdeluje tiste vrste izdelkov, ki so interesantni za tržišče» "Mizarstvo" Rogaška slatina je v preteklem letu doseglo sorazmerno lepe uspehe, saj je preseglo letni plan za 14 % ter je znašal celotni dohodek po oceni 48,000.000 din pri j?2 zaposlenih. Podjetje je v preteklih letih nabavilo precej nove strojne opreme, tako da so podane vse možnosti za dvig storilnosti. Zaradi konkurence na tržišču podjetje nima posebnih možnosti za nadaljnji razvoj. Verjetno bo potrebno znižati število zaposlenih in zaradi tega ne bo mogoče v večji meri povečati prometa. Za nadaljnji razvoj podjetja bi bilo važno, da se podjetje preusmeri in specializira na proizvodnjo za tržišče zanimivih izdelkov. V preteklem letu je vložilo podjetja okoli 1,000.000 din za nabavo razne opreme, v tem letu pa namerava nabaviti opremo v vrednosti 250.000 din. "Ključavnlčars • ve1' Rogaška Slatina ja bilo pred leti ustanovljeno kot uslužnostna delavnica za opravljanje uslug državljanom. Ker kot taka ni dosegala večjih uspehov, se je sčasoma preusmerila na izdelovanje pralnih in polnilnih strojev za steklenice, tako da se istočasno križata proizvodnja in uslužnostna dejavnost. To podjetje je doseglo v zadnjem času zelo lepe uspehe, saj je v preteklem letu doseglo 33,000.000 din prometa pri 23 zaposlenih. Podjetje ima zelo ugodne perspektive za nadaljnji razvoj, predvsem pri izdelavi raznovrstnih strojev, ki so pomembni za tržišče. Vendar prostori, v katerih so obrati, sedanjim potrebam ne zadoščajo in ne dovoljujejo na mestu, kjer so locirani, razširitve. Podjetju je potrebno določiti primerno lokacijo in zasigurati potrebna sredstva bodisi za novogradnjo ali. adaptacijo kakih drugih prostorov, ki so neizkoriščeni in bi pod i -.j i koristno služili. Podjetje bi v tem letu potrebovalo za navedena dela okrog 3o,000.000 din. Avtomehanična, delavnica Rogaška Slatina je izključno uslužnostnega značaja ter opravlja mehanične In avtomehanične usluge. Delavnica ima v sezonskem času dovolj dela z uslugami, dočim v času izven sezone opravlja večja popravila v kooperaciji z drugimi podjetji. Nihanje uslug med letom sili podjetje, da se usmerja tudi v proizvodnjo. Tako namerava pričeti s proizvodnjo drsnih ležaje«", katere bi podjetje lahko pričelo že v tem letu v manjšem obsegu izdelovati, če bi imelo zasiguranih vsaj 1,000.000 din sredstev za naravo strojne opreme, ki je nujno potrebna za začetek dela. "Šmarteks" Omarje je tekstilno podjetje, ki je doslej v glavnem opravljalo uslužnostno tkanj e gaze v kooperaciji in drugih tkanin. Podjetje je lansko leto vložilo v nabavo opreme Joo.ooo din, v tem letu pa namerava nabaviti 3 stroje ;u. e St .~.Ui svoje prostore. Skupna vrednost investicij bo znašala okrog 1,300,000 din. Z nabavo novih strojev bo podjetje pri 19 zaposlenih predvidoma doseglo družbeni bruto proizvod v višini 4o,000.000 din, kar predstavi ja povečanje za približno 135 % nasproti lanskemu letu, ko je znašati le -ta okoli 17,,000.000 din. Brivnica Rogaška Slatina je lokalnega značaja in ne bo bistveno povečala prometa. Pekarna Rogaška Slatina je v lanskem letu izvršila rekonstrukcijo peči in odprla slaščičarski obrat ter ga primerno uredila. Vrednost teh del je znašala 3,800.000 din. V tem letu ima podjetje namen nabaviti prevozno sredstvo za raoz kruha ter nabaviti opremo za prodajalno v Šmarju. Celotna vrednost investicij bo znašala okoli 3,800,000 din. Pekarna spada med komunalna podjetja, ker oskrbuje potrošnike na ožjem območju. Pri 22 zaposlenih bo predvidoma znašal družbeni bruto proizvod v tem letu 55,000,000 Pekarna Rogatec os tv v e potrošnike s kruhom vzhodno od Rogaške Slatine ter v letu 19b2 ■ oc bistveno povečala prometa. Možnosti razširitve pekarne niso podane, v; tudi drugih posebnih investicij podjetje ne bo imelo. Podjetje je komi, v ; tre g 3 značaja. Kino Rogaška ul-vt .lvje komunalno podjetje, ki bo v letu 1962 doseglo po predvidevanjih okrofi 000.000 din družbenega bruto proizvoda. V lanskem letu je kino vre-iv:- ,-r obiskalo okrog loo.ooo ljudi. Komunalni zavod vvuu- s v olatrna opravlja komunalno dejavnost na ožjem zdraviliškem območju Rogaške Slatine. Glede na to, da so iz delovanja tega zavoda izločene cesto, ho promet v tem zavodu nazadoval. V tem letu namerava zavod dokončali javno razsvetljavo v Rogaški Slatini. Komunalna uprava opravlja vse vrste komunalne dejavnosti v ostalih krajih na območji; občine„ razen tega so v delovanje tega zavoda vključene tudi ceste 1 . reda na celotnem območju občine. Pred zavodom stoji kot najvažnejša naloga vzdrževanj e teh cest, ker za novogradnje ne bo potrebnih sredstev. Nadalje bo potrebno zgraditi nekatere nove vodovode in kanalizacije ter ra šariti javno razsvetljavo v Šmarju. Zasebni sektor obrti Na območju občine imamo 167 zasebnih obrtnikov, ki opravljajo predvsem uslužnostno obrt. Ker je naša občina kmetijskega značaja, je potrebno pospeševati :.redvsem razvoj tistih strok uslužnostne obrti, ki so pomembne za razvoj ku m ti, stva in to predvsem v manjših krajih, kjer ni pogojev za ustanuvljv.i oT e atov družbenega sektorja obrti. Stanovanjska skupnost Stanovanjska skupnost v Rogaški Slatini je bila prvotno ustanovljena samo za območje Rogaške Slatine. Glede na to, ker je to edina tovrstna organizacija v naši ob-!.ni, bi naj postala v najkrajšem času organizacija za pomoč hišnim . 1 . bom ir. državljanom za območje cele občine. Ta skupnost ima sedaj zidarski, slikarsko-pleskarski, eiektričarski in čevljarski servis, ki nudijo svoje usluge hišnim svetom in stanovalcem.« Glede na to, ker se obrtne delavnice, ki so do sedaj opravljale razne usluge, preusmerjajo v proizvodno dejavnost, naj bi v bodoče ustanavljala stanovanjska skupnost nove servisne delavnice in sčasoma prevzela vse vrste uslug, ki jih rabijo hišni sveti in državljani. Nujno jer da se čimprej ustanovi servis za pomoč hišnim svetom, ki bo le-tem pomagal pri finančnem poslovanju, kajti v hišnih svetih so državljani, ki največkrat niso vešči finančnega poslovanja ter tega dela ne zmorejo in je zato stanje okrog poslovanja hišnih svetov še neurejeno. Da bi stanovanjska skupnost lahko izvršila postavljene naloge, ji je potrebno ga-sigurati vsaj minimalna sredstva. TRETJI DEL OBČINSKI DRUŽBENI SKLADI IN UKREPI ZA ZAGOTOVITEV IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA OBČINSKI DRUŽBENI SKLADI Formiranje in delitev sredstev občinskega investicijskega, stanovanjskega, cestnega, šolskega in gozdnega sklada je razvidna iz naslednjih podatkov: FORMIRANJE OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA V LETU 1962 Neizkoriščena sredstva iz preteklega leta Sprostitev omejitve in rezerve iz leta 1961 Od tega: za osnovna sredstva 48 za namenska sredstva 5«2o4 Prispevek iz dohodka in prispevek v družbeni investicijski sklad po zaključnem računu 1961. Namenska sredstva za gostinstvo Skupaj razpoložljiva sredstva Predvideni dotok v letu 1962 Anuitete v letu 1962 15*ooo Prispevek iz dohodka /redni/ I7.000 Takse na orodje 743 Obresti od posoj. v korišč. 17o Obresti od dospelih obveznosti Obresti od pos. iz obč. invest. 21o skl. v odplač. 1.9oo Doh, od prod. OS likv. GO 5o Skupaj predvideni dotok v letu 1962 Skupaj sredstva v letu 1962 Blokirani dotok v letu 1962 /loo %/ Razpoložljiva sredstva v letu 1962 /v 000 din/ 22,737 26.9o4 9.000 8.000 66.641 35-073 1o3.714 35.o73 66.641 DELITEV SREDSTEV OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA ZA LETO 1962 / v ooo din/ Razpoložljiva sredstva v letu 1962 66.641 od tega že angažirana sredstva 7*9o9 Obvezna rezerva: -po zveznih predpisih lo % 5«873 po republiških predpisih 5 % 2.973 Obvezna rezerva skupaj 8.846 Neto razpoložljiva sredstva 49.886 od tega namenska sredstva 9*125 65 % za osnovna sredstva 26.495 35 % za obratna sredstva 14.266 DELITEV SREDSTEV PC PANOGAH Za gostinstvo: od tega za bencinsko črpalko v Rogaški Slatini 3.000 Za trgovino Za vodovod Mestinje Za elektrifikacijo Gorjan 9*125 4.000 1.000 l.ooo Za obrt: 2o.495 od tega: Avtomehanična delavnica Rogaška Slatina l.ooo Ključavničarstvo Rogaška Slatina lo.ooo V kolikor sredstva niso razdeljena že s samim letnim programom, jih razdeli na posamezne ospodarske organizacije občinski ljudski odbor na predlog sveta za družbeni plan in finance in sveta za blagovni promet, industrijo in obrt na podlagi predhodno izvršenih analiz v skladu s smernicami letnega programa. OBČINSKI STANOVANJSKI SKIaD ZA LETO 1962 n. Dohodki / v 000 din/ Sproščena rezerva iz leta 1961 lo.95o Prosta sredstva iz prejšnjega leta 13.919 Stanovanjski prispevek GG v letu I96I 38.900 Prispevek proračunskih ustanov in organizacij 19*43o Amortizacija stanovanjskih zgradb SLP 4.000 Ostali prispevki J.ooo Obresti od posojil v koriščenju 500 Obresti od posojil v odpl. po dosp. obveznosti 4,2oo Dohodki od prodaje Zgradb 5oo Del zakupnine 5<5 Ostali dohodki 6.000 Anuitete 23.980 Skupaj dohodki 125« ^29 B. Izdatki Obvezna rezerva lo % /od zneska 95*^39/ 9«5^ Že angažirana sredstva 26,937 Prispevek republiškemu investicijskemu skladu 1.819 Članarina - posl. teh sodelovanje 600 Režijski stroški sklada 3oo Provizija banki 3*7co Anuitete in obresti rep, stan. skladu 235 Odškodnina za nacionalizacije 2.500 Skupaj izdatki ^5.655 Razpoložljiva sredstva v letu 1962 80.27^ RAZDELITEV STANOVANJSKEGA SKLAI - DA LETO 1962 Hišnim svetom 5.000 Družbeno-pravnim osebam po natečaju 62.5o2 Osebam v delovnem razmerju lo.ooo Rezerva 2.772 Skupaj 8o.274 Sredstva občinskega stanovanjskega sklada se bodo delila potom natečaja in sicer zasebnikom do višine največ 1,000.000 din, če imajo s tem zasigurana sredstva za dokončno dograditev. Pri dodeljevanju kreditov je upoštevati smernice letnega programa. OBČINSKI CESTNI SKLAD ZA LETO 1962 / v 000 din/ oproščena sredstva iz preteklega leta 7.942 Razpoložljiva sredstva 7*942 15 % rezerva 1.191 Ostane za koriščenje 6.751 Ze angažirana sredstva 4.4oo Čista razpoložljiva sredstva v letu 1962 2.351 OBČINSKI ŠOLSKI SKLAD ZA LETO 1962 Dotacija proračuna l46.4oo Redni proračunski prispevek 21.600 Dopolnilni proračunski prispevek iS.ooo Prispevki obrtnikov 3*5oo Skupaj 189.500 Sredstva šolskega, sklada bo razdelil na posamezne šole upravni odbor tega sklada. OBČINSKI GOZDNI SKLAD ZA LETO 1962 Dohodki /v ooo din/ Tekoči priliv gozdnega sklada 6.580 Izterjava Zaostalega gozdnega sklada 2.500 Skupaj 9»o8o Obvezna rezerva /15 %/ 1.362 Razpoložljiva sredstva ?.7l8 Delitev sredstev Nega gozdov - čiščenje in žetev 2.191 Vzdrževanje gozdnih komunikacij 4.24? Obračun gozdnega sklada 1.28o Skupaj 7.718 PREGLED PRORAČUNSKIH DOHODKOV IN IZDATKOV Dohodki 1* Skupni dohodki 3H*63o 2. Nedeljivi dohodki 126.5oo 3. Ostali dohodki 2.000 4. Dotacije lo.ooo 5. Prenesena sredstva 3o.364 Skupaj dohodki 48o«994 Manj lo % blokada 25.000 Skupaj dohodki: 455*994 Izdatki Prosveta in kultura brez sredstev sklada 152.95o Socialna in zdravstvena zaščita 63.000 Državna uprava II8.680 Komunala 22.250 Dotacije 38,850 Negospodarske investicije in obveznosti po posojilih 25«ooe Proračunska rezerva 35*264 Skupaj izdatki: 455*994 UKREPI ZA ZAGOTOVITEV IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA Zaradi dejstva, da je letni program odraz skupnih zamisli in skupnih teženj delovnih kolektivov in organov družbene skupnosti, je izvajanje letnega programa skupna moralna odgovornost vseh gospodarsko-političnih činiteljev v komuni, Glede na to je potrebno, da vsi organi in organizacij e ter delovni kolektivi, ki v kateremkoli pogledu ustvarjajo del letnega programa, obvezno razpravljajo o izvajanju nalog programa ter s praktičnim delom in preko izvajanja svojih pravic pripomorejo, da bodo naloge., ki jih postavlja letni program v celoti izpolnjene. Sveti in upravni organi občinskega ljudskega odbora morajo skrbeti, da bodo plani gospodarskih organizacij vsklajeni s cilji in nalogami tega letnega programa, V ta namen je potrebno stalno spremljati izvajanje tega programa, občinskemu ljudskemu odboru pa predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev posameznih planov in za izpolnitev letnega programa. Politične organizacije in organi družbe: a ter delavskega samoupravljanja naj organizirajo posvetovanja o te a: . stnem programu in tolmačijo njegovo vsebino. Na teh posvetovanjih j sprejemati tudi ustrezne akcijske programe, Občinski zbor proizvajalcev naj občasno razpravlja o delitvi sredstev gospodarskih organizacij zlasti na osebne dohodke in sklade. Na podlagi ugotovitev iz teh razprav in mnenj sindikatov naj daje zbor proizvajalcev priporočila gospodarskim organizacijam za smotrnejšo uporabo teh sredstev kadar ugotovi, da katera gospodarska organizacija ne uporablja teh sredstev kot dober gospodar in v skladu s smernicami tega letnega programa. Programi krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, ki so stavni del tega programa, morajo biti vsklajeni s tem letnim programom. Merodajni činitelji naj skrbijo, da bodo s smotrnimi investicijskimi vlaganji in drugimi ukrepi za gospodarski razvoj prispevali na svojem področju k izvršitvi nalog tega programa„ KONČNE DOLOČBE Svet za družbeni pl: s in finance Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega letnega programa« Ta letni program velja od 1. januarja 1962 ter r:e objavi v Uradnem vestniku okraja. Celje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. št. 3o-3/62-4 Šmarje pri Jelšah, dne 27• marca 1962 13o. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah j e po 14. členu zakona c proračunih in o financiranju samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 52~ 84-7/59, 23-388/61 in 52-767/61/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS,št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 sprejel ODLOK o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1962 1. člen Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1962 obsega: dohodke v znesku 48o,994.l8o din omejitev dohodkov v znesku 25,000.000 din izdatke v znesku 4-55,994.l8o din 2. člen Dotacije družbenim organizacijam in samostojnim zavodom se morajo dajati v skladu kakor pritekajo dohodki in sicer troznesečno oziroma po potrebi mesečno, o čemer odloča tajnik Qt?$4hs}tegfi ljudskega odbora. 3• člen Namestitve pri občinskih organih in upravnih zavodih se smejo izvrševati samo v okviru odobrene sistemizacije in če so zagotovljena proračunska sredstva. 4. člen Krediti določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih organov in upravnih zavodov se smejo virmirati med postavkami osebnih izdatkov samo v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance. 5- člen 0 uporabi proračunske rezerve sklepa Svet za družbeni plan in finance do višine 3o %. 6. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1962. ja Celje. Št. olo-3o/62-l/l Šmarje pri Jelšah, dne 27« marca 1962 Objavi se v Uradnem vestniku okra- Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. ■r***!- PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZA LETO 1962 / po delih/ Dohodki din I. del-Skupni dohodki 311,630.000 II. del-Posebni dohod- ki 126,5oo.ooo III. del-Dohodki držav- nih organov in zavodov IV. -del-Ostali dohodki 2,000.000 V. del-Dotacija GLC Celje lo,000.000 VI. del-Prenesena sred- stva 3o,864,180 Skupaj dohodki 48o,994.l8o Manj lo % posebna proračunska rezerva za leto 1962 25,000.000 Izdatki din 1»del-Prosveta in kultura ll,475.ooo 2.del—SociaDno varstvo 53,655.ooo 3.del-Zdravstvena zaščita 26,345*ooo 5.del-Državna uprava, sodnik za prekrške, kataster, okrajno sodišče, veterina, kmetij st vo 123,137.000 6.del-homunalna dejavnost 22,65o«ooo 7.del-Negospodarske investicije 6,000.000 8.del-Dotacije: samostojnim zavodom 7,5oo.ooo Proračunskim skladom 155,4oo.ooo Družbenim organizacijam in društvom 25,450.000 9.del-0bveznosti iz posojil in garancij 15,000.000 lo,del-Proračunska rezerva 27,382.180 I3.del-Sredstva za povečanje plač in prispevki 2,000,000 455,994.l8o Skupaj dohodki Skupaj izdatki 455,994.l8o 131. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po lo6. in lo?. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61 in 52-767/61/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 sprejel ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje na območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen V odloku o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje na območju občine Šmarje pri Jelšah /Uradni vestnik okraja Celje, št. 38-363/61/ se spremeni naziv sklada tako, da se sklad sedaj imenuje "sklad za pospeševanje kmetijstva" na območju občine Šmarje pri Jelšah. 2. člen Prvi odstavek 3» člena se spremeni in se glasi: Sredstva sklada so namenjena za pospeševanj e organizirane kmetijske in živinorejske kmetijske proizvodnje, za dotacije, nagrade in propagando . V drugem odstavku tega člena se doda za besedo "pospeševanje" besedilo "kmetijske in". 3. člen ■V 4. členu odloka se dodajo še naslednje točke 6. loo % dohodkov od taks na priprave za proizvodnjo /žganjarske kotle, mlatilnice, strojne in potočne mline/ in na hibridno trto; 7» 5o % dohodkov od taks na delovno živino; 8, dohodki od obdelave zapuščenega zemljišča; 9* pavšalna skočnina, 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. olo-29/62-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. 132. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je v spomin na 9. september 19^, ko je XIII. brigada skupno s Kozjanskim odredom osvobodila Kozje in pretežni del Kozjanskega, po 15« in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora dne 27. marca 1962 sprejel ODLOK o občinskem prazniku občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Za občinski praznik občine Šmarje pri Jelšah se razglasi 9. september. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradu,*; vestniku okraja Celje. Št. olo-31/62-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27• marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. 133. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 3. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku /Uradni list FLRJ, št. 19-19V55, 19-241/57, 5." Lo/57, 52-892/58 in 52-853/59/ in 2. točki 37» člena zakona o pristojno.ti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list , št. 52-644/57 in 27-492/59/ po sklepu zbora volilcev za območje Krajevnega odbora Škofija z dne l8. marca 1962 na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27» marca 1962 sprejel ODLOK o posebnem krajevnem prispevku za zgraditev ceste Koretno - Vinski vrh 1. člen Za zgraditev ceste Koretno - Vinski vrh se v letu 1962 uvede poseben krajevni prispevek na območju Krajevnega odbora Škofija. Z. člen Prispevek se plača v denarju. Prispevek so dolžni plačati vsi polnoletni državljani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevnega odbora Škofija in državljani, ki imajo tamkaj svoje zemljišče. Lastniki zemljišč plačajo prispevek v višini 2o % od davčne osnove za leto 1962. Uslužbenci, delavci in upokojenci plačajo prispevek od mesečnega za-.3lužica oziroma pokojnine po naslednji lestvici: s/ do 2o«000 din b/ od 2o.ooo do 30.000 din o/ od Jo,000 do Jo.coo din č/ nad Jo.000 din - din lo % 12 % 14 % J. člen Prispevek ne sme v nobenem primeru presegati 3 % celokupnih čistih letnih dohodkov zavezanca. 4. člen Namesto prispevka v denarju se lahko prispevek odsluži z delom, pri čemer se računa Joo din za delovni dan, ki znaša 8 ur. J. člen Delo v zvezi z graditvijo ceste vedi delovni odbor, ki ga izvoli zbor volileev. Evidenco o zavezancih in o prispevku vodi pristojni krajevni urad. Krajevni urad izda vsakemu zavezancu odločbo o prispevku. Zoper odločbo je dopusten v 8 dneh ugovor na krajevni odbor. Prispevek se mora plačati v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe, kolikor ga zavezanec ne odsluži z delom. Prispevek v delu je treba izvršiti v roku in na kraju, ki ga določi delovni odbor. Neplačane prispevke izterja uprava za dohodke po predpisih, ki veljajo za upravno izvršbo. 6. člen Krajevni urad lahko zavezance oprosti prispevka v utemeljenih primerih t ali pa jim zniža prispevek. Oprostitev ali znižanje se lahko izvrši, če gre za socialno šibke državljane, socialne podpirance, nezaposlene osebe, matere Z več otroki, osebe, ki nimajo stalnih dohodkov, starejše osebe in podobno. 7. člen Prispevek se sme uporabiti izključno samo za namen po 1. členu tega odloka. 8, člen Svet za komunalne zadeve lahko po potrebi izda navodilo za izvrševanje tega odloka. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št, olo-12/62-l/l - Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. 13 š. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je na podlagi V. dela I. poglavja tarife prometnega davka /Uradni list FLRJ, st, 19-333/61« 27-467/61, 31-55o/6l, 45-671/61, 6-51/62 in 11-126/62/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborin /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27» marca 1962 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve 1. člen S tem odlokom se uvede občinski prometni davek od naročnin za telegrafske in telefonske naprave. 2. člen Višina občinskega prometnega davka po tem odloku znaša a/ za naročnike ročnih central: II. skupina Po % III. skupina 15o % b/ za naročnike a.vtomatskih telefonskih central: II. skupina 2o % III. skupina 15o % 3. člen Občinski prometni davek od naročnin za telefonske in telegrafske naprave je dodatek k sedanjim tarifnim postavkam za naročnino in se steka v sklad za komunalno dejavnost. Uporablja se za razširitev in izpopolnitev telegrafskih in telefonskih naprav na območju občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, Št. olo-16/62-l/l Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1962 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. 135. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je na podlagi točke II d odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij /Ur, ini list FLRJ, št. 9-lo6/6l/ ter 5o. člena zakona o občinskih ljudskin odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 27. marca 1962 sprejel ODLOK o oprostitvi sezonskih gostinskih podjetij in gostišč plačila amortizacije 1. člen Sezonska gostinska podjetja in gostišča se v upravičenih primerih o roste plačila amortizacij e za delo izven sezone. 0 tem kaj je upravičen primer odloči Svet za družbeni plčin in finance. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. zarja 1962. Št. olo-lB/62-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27• marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. 136. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 5o» členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27« marca 1962 sprejel ODLOK o razveljavitvi odlokov o posebnih dodatkih inšpektorjev 1. člen Vsi odloki, s katerimi se uvajajo posebni dodatki za inšpektorje pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah, se razveljavijo. Izplačevanje dodatkov se ukine z veljavnostjo od 31« decembra 1961. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradne«, • niku okraja Celje. Št. olo-lo/62-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 27« marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. 137« Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 158, členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61 in 52-767/61/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1961 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1961. 2. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1961 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po proračunu za leto 19ol so znašali: a/ skupni dohodki b/ skupni izdatki c/ lo % omejitev v letu 1961 5/ saldo neporavnanih dohodkov iz leta I96I 36o18o8.if73 din 329,944.293 din 13,912.138 din 16,952.042 din 4. člen Omejitev lo iz leta 1961 in saldo iz leta 1961 se preneseta v proračun za leto 1962. 5• člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. olo-14/62-l/l Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 2?. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. PREGLED dohodkov in izdatkov zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1961 /po delih/ Dohodki din Izdatki din I. Skupni dohodki II« Posebni dohodki IV. Ostali dohodki V. Dotacija 0L0 Celje 254,346.oo6 65,o7o.751 1,391.716 4o,000,000 I. Prosveta in kultura II. Socialno varstvo III. Zdravstvena zaščita 3,1-11.443 22,472,038 19t600.9o2 Skupaj dohodki Manj lo % omejitev Kanj saldo iz leta 196I 36o,8o8.473 13,912.138 16,952.o42 V. Državna uprava VI. Komunalna dejavnost VII. Negospodarske investicije VIII. Dotacije: 71,632,583 13,6lo«5oo 7,93o.o68 a/ samostojnim zavodom 5,513.575 b/ družbenim organizacijam ir društvom 1 15,84l,99o c/ proračunskim skladom 129,887.239 IX. Obveznosti iz posojil in garancij l8,669.72o X. Proračunska rezerva Obveznosti iz preteklega leta 16,991.139 Redna rezerva - XIII. Sredstva za povečanje plač 4,683.096 Skupaj 329,944.293 Skupaj 329,944.293 138. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 48. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi /Uradni list FLRJ, št« 26-291/54 in 52-772/61/, 28. točki 42, člena zakona o pristoj nosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 27-492/59/» 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ in 1. ter 3* točki odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov in imetnikov živali /Uradni list LRS, št. 2-lo/59/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1962 izdal ODREDBO o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine 1.' '• Zaradi izkoreninjenja tuberkuloze goveje živine in zaradi varstva ljudskega zdravja se izvaja na območju občine Šmarje pri Jelšah obvezna tuberkulinizacija /razpoznavno cepljenje/ vse goveje živine, stare nad 1 mesec. Za veterinarske zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora mora razglas o cepljenju objaviti na krajevno običajen način vsaj 5 dni pred začetkom cepljenja. 2. Tuberkulinizacij a se opravi praviloma po hlevih, izjemoma pa na zbirnih mestih zaradi posebnih terenskih prilik. 3. Okoliše,v katerih bo tuberkuliniziranje, določi pristojni občinski upravni organ v skladu z okrajnim in republiškim načrtom dela veterinarske službe. 4. Tuberkuliniziranje opravlja občinski veterinarski inšpektor ali po * om pooblaščeni veterinar ob sodelovanju Imetijske zadruge in krajevnih uradov. 5. Živali, ki sc na tuberk;lin reagirale pozitivno, je treba vidno označiti in ločiti od z-.trav e živine. Občinski veterinarski inšpektor mora poskrbeti za čimprejšnjo odstranitev bolnih živali iz hlevov zaradi zakola, najkasneje pa v 3o dneh po ugotovitvi pozitivne reakcije. 6. Bolno govejo živino smejo lastniki do zakola uporabljati za delo, ne smejo pa je pripuščati ali odtujitirazen z namenom zakola. Št. 13 - 31. 3. 1.962 Krajevni uradi smejo izdajati za bolno živino živinske potne liste le, če je namenjena za zakol. V tem primeru se mora na živinski potni list odtisniti ustrezen pečat, iz katerega mora biti razvidno, da gre za tuberkulozno živino. 7. Lastnikom hlevov, v katerih niso bila ugotovljena tuberkulozna gove~ da, izda občinski veterinarski inšpekuor potrdilo o neokuženosti hlevov s tuberkulozo goved. Mleko in mlečni izdelki živali z odprto tuberkulozo pljuč, tuberkulozo vimena, maternice ali črev je zdravju škodljivo in se ne sme dati v promet. Mleko živali, ki so pozitivne reagirale na tuberkulin, a ne bolehajo za odprto tuberkulozo pljuč oziroma tuberkulozo vimena, maternice ali črev, je pogojno uporabno, zato se lahko etavlja v promet samo, ee je prekuhano ali pasterilizirano in kot tako označeno. 9- Za vso govejo živino, ki jo lastniki, nat vij o na novo za rejo, morajo imeti potrdila, da ni reagirala ne tuberkulin in da izvira iz hleva, ki ni okužen s tuberkulozo. Kolikor tega potrdila nimajo, morajo tako živino dati tuberkulinizirati najkasneje v 3o dneh po nabavi. lo. Stroške tuberkuliniziranja nosijo lastniki živali. Pristojbina za cepljenje in pregled živine-^je- 3oo din od glave živine. Pristojbino je treba plačati takoj po izvršeni tuberkulinizaciji. Del pristojbin se uporabi za izplačevanje odškodnin za zaklane tuberkulozne živali po posebnih predpisih. 11. Podrobnejša navodila o tehnični izv itvi tuberkulinizacije in o evidenci cepljenja ter o okuženi živini bo izdal občinski veterinarski inšpektor. 12. Za kršitve določil te odredbe se uporabijo določila 3» točke 'Jo. člena, 4. točke 71* člena in prvega odstavka 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. 13. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. o10-28/6-1/1 Predsednik Šmarje pri Jelšah, dne 2?. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.r. Izdaja samostojni zavod "Uradni vestnik okraja Celje" v Celju. Odgovorni urednik Franc Svetina - Uredništvo in uprava je v Celju, Trg svobode st. 9 “ Tel. št. 39-H do 39-15, interna št. uredništva 12, uprave 22 -Naročnina znaša letno 1.2oo din, cena posamezni številki 5o din - Tekači račun 6o3-ll/2-599•