TRGOVSKI UST Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi y!*c'-Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za 1 mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. ■/2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. Telefon št. 552, LJUBLJANA, 10. avgusta 1926. Telelou St. 552. ŠTEV. 92. Josip J. Kavčič: Naša gospodarska kriza. Evropa kaže po svetovni vojni vrlo žalostno sliko. Evropa, ki je bila stoletja in stoletja ognjišče in žarišče kulture in civilizacije vsega sveta, Evropa, ki je bila center gospodarske in finančne moči, se zvija v krčih raznih kriz, ki vplivajo pogubno v prvem redu na njeno gospodarsko silo in preko te tudi na njeno duhovno moč in stvariteljsko sposobnost. Evropski zakladi, nakopičeni tekom stoletij iz vseh svetovnih kontinentov, kamor je ponesla Evropa, zavojujoe gospodarsko in politično razne kraje in dežele, civilizacijo in luč kulture, so bili v kratki dobi svetovne vojne deloma uničeni, večinoma pa sc prešli v last Amerike in drugih, pri katerih se je zadolževala Evropa zato, da si je mogla nabavljati Ttničevalne in morilne priprave za medsebojno klanje in uničevanje. In če napravi evropska celina kot gospodarska enota po tem blaznem evropskem klanju in uničevanju obračun, tedaj mora s strahom ugotoviti, da je močno nazadovala in prešla v gospodarsko odvisnost. Siromašna Evropa je danes vsa, en sam velik dolžnik Amerike in še več rodov za nami bo plačevalo in amortiziralo dolg, ki so ga naredili evropski narodi za kanone in merijo. Veliki kapitali so šli v zrak in v zemljo in niso gradili in ustvarjali dobrin ter pomagali ljudem do srečnega, zdravega in zadovoljnega življenja, nego so uničevali s trudom in znojem pridobljeno gospodarsko blago in človeška življenja. Namesto povečanega blagostanja poedinčev, družin, narodov in držav je evropsko ljudstvo več ali manj bedno in siromašno. Kapitali in gospodarska moč niso gradili cest in železnic, bolnic, sirotišnic, zdravilišč, prosvetnih domov, telovadnic, igrišč ter drugih naprav za telesno in duševno zdravje svojih narodov; svojih moči niso izrabili, da bi dali svojemu ljudstvu na razpolago tehnične in kulturne pridobitve in da bi ustvarili blagostanje po-edineev kot najsigumejši jez proti so-cijalnim revolucijam in prevratom. Kajti buni se le beden in gladen človek, revež brez vsega, ki nima zgubiti ničesar razven golega življenja, medtem ko tudi najširše mase delavstva niso revolucionarne, če žive v primernem blagostanju in zadovoljnosti. Ves čas svetovne vojne je bilo v Evropi le polno uničevanja in zadolževanja. Porušeni domovi, uničena zemlja in gospodarske naprave, stotisoče invalidov in siromakov, poslabšane lii-gijenske razmere in zdravstveno stanje, to so dobički tega klanja. Evropa jo postala iz celine upnika celina dolžnika in izgubila tako poglavito zaslombo in pogoj svoje superiornosti. Zjedinjene države ameriške postajajo po~vojni pravi imperij. Njih napredek in moc je tako velika, da morejo vplivati na življenje Evrope s tako intenzivnostjo, kot si ne bi tega nihče mislil početkom dvajsetega stoletja. Po vojni se je razvila prava oblika parazitskega kapitalizma, ki ni osnovan v naravnem razvoju ekonomskih prilik, nego na nedopustnih in nemoralnih spekulacijah. Predvojna smer ekonomskega razvitka je z zvišanjem mezd in plač in znižanjem obrestne mere ter z regulacijo pravilnosti in osnovanosti dobička skrbela, da se narodno bogastvo repartira na čim širše sloje. Ali vojna je poslabšala odnose med socijalnimi razredi in ojačila povede socijalnih razlik in pravd. Tu- di moč znanosti in vere se je oslabila, nivo civilizacije je globoko padel^ boj je izzval velike reakcijoname pokre-te, vzpodbudil revolucionarni duh in povečal medsebojno narodno mržnjo ter z nezaupanjem pomnožil faktorje, ki delujejo, da ne pride Evropa do notranjega miru. Padla je morala in znanstvena produktivnost, deloljub-nost se je zmanjšala in energije se pogosto uporabljajo v službi napačnih idealov. In ko si dandanes Evropa leči svoje rane, ki si jih je prizadejala sama, smo tudi mi zraven. Veliki in stari državni organizmi evropski v težkih prizah preživljajo posledice gospodarskega in socialnega uničevanja, kako ne bi naša mlada država brez enotnega gospodarskega in političnega organizma občutila te krize. Imamo pa še tudi dovolj posebnih specifično naših vzrokov za velikost in obseg gospodarske krize v naši državi, neglede na evropski gospodarski položaj in njega vpliv na naše gospodarstvo. V vladnih krogih celo trdijo, da krize ni. Tudi nekateri ugledni strokovnjaki trdijo na osnovi svojih teorij, da ni v naši državi krize, nego da se vrši le nekak periodičen, nad vse zdrav in potreben izčiščevalni in zdravilni proces v našem gospodarstvu. V dobi inflacije, ko je bil vsak drugi državljan trgovec, za časa visoke konjektu-re, ko je bilo potrebno imeti toliko v nogah kot sicer v glavi, so rasle trgovine, obrti in tovarne brez računa o potrebi preko mere. Tedaj so bili ve-letržci penzijonisti, financarji, železničarji in pekovski pomočniki in so gradili tovarne kovači in čevljarji. Vse to se je nehalo, ko je prestala inflacija in došla stabilizacija novca. Šli so vsi ti konjukturisti po Prešernovem verzu le čevlje meri naj kopitar«. Očistil je našo privredo takih kopitarjev ta čistilni proces neizprosnih gospodarskih zakonov, ki ne pripuščajo več gospodarskih podjetij, kot jih potrebuje dana potreba in potrošnja. Ali kriza trgovine, obrti in industrije traja poleg poljedelske krize dalje in čisti preko mere ter objema solidne temelje trgovine, obrti in industrije. Od početka te krize pa do danes je padlo pod tečaj okoli 5000 tvrdk in najmanje ravno toliko jih je likvidira-j lo. Dandanes 70 odstotkov naših podjetij ne pokriva svojih stroškov, a največ 10 odstotkov množi svoj kapital. Industrijske delniške družbe izkazujejo izgube, mal del je aktiven, trgovina živi od rezerv, obrt peša, le vloge v denarnih zavodih se višajo, a to največ zato, ker močno omejena kupčija ne potrebuje radi zmanjšanega obratovanja vloženega novca. Kriza ne kaže znakov ponehavanja kljub čistilnemu procesu, nego se'stabilizira. Naša industrijska kriza, v kolikor ne producira naša industrija preko domače potrebe, se da najlažje rešiti s primerno zaščitno carino. Imamo gotove industrije, ki kljub krizi izborno uspevajo, ker ne izdelujejo niti dovolj za nujne potrebe domačega trga v državi in so zadostno zaščitene z uvozno carino pred inozemsko konkurenco. Tudi domača obrt, v kolikor izdeluje nujne življenske potrebščine, bo preje rešena krize, kot naša notranja trgovina, ker je naša notranja trgovinska kriza — kriza našega po-trošača. Treba je dvigniti kupovno moč našega potrošača in ponehala bo notranja trgovinska, industrijska in obrtna kriza v državi. (Konec prih.) Otvoritev obrtno-gospodarske razstave v Ormožu. V lepi Prlekiji, sredi med divnimi slovenskimi goricami v ponosnem Ormožu so praznovali gospodarski krogi prošlo nedeljo velik praznik dela, otvoritev okrajne obrtno-gospodarske razstave. Kljub izredno slabemu vremenu Je prihitelo ta dan v Ormož, najlepse okinčan z narodnimi trobojnicami, sredi med naše gostoljubne Ormožane veliko število zastopnikov oblasti in stanovskih organizacij ter mnogo občinstva, ki je hotelo prisostvovati svečanemu aktu otvoritve razstave. Predsednik razstavnega odbora, agilni in vzorni gospodarski delavec g. L u d v i k Kuharič je ob napovedani uri pred meščansko šolo, v kateri je bila prirejena razstava, ob navzočnosti velike, množice oficielnih zastopnikov oblastev in organizacij, gospodarskih delavcev, trgovcev in obrtnikov ter drugega občinstva pozdravil navzoče, med njimi: velikega župana dr. O. Pirkmajerja, kmetijskega referenta zagrebške oblasti gosp. P o z a i c a , srezkega poglavarja iz Ptuja g. vladnega svetnika dr. Vončino, zastopnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo tajnika g. dr. Ivana P 1 e s s - a , narodnega poslanca g. dr. L. Pivka, oblastnega ekonoma g. Zupanca, zastopnika Zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. M. V a h t a r j a ter zastopnika Zveze obrtnih društev v Sloveniji g. D r a g o Žabkarja in vse druge zastopnike oblasti in stanovskih organizacij, ki so hotele poslati k otvoritvi razstave svoje oficielne zastopnike. V svojem nadaljnjem govoru je predsednik g. Kuharič opisal historijat pripravljalnih del za razstavo ter našteval vse težave, koje je moral premagati pripravljalni odbor pri delu za razstavo. Govoril je nato o pomenu razstave za razvoj trgovstva, obrtnega in kmetijskega prebivalstva sploh. Ormož je ključ Prlekije, Prekmurja in Medjimurja, ormoška razstava naj združi trgovca, obrtnika in kmetovalca na solidarni in skupni bazi, ki edina more nuditi garancijo za uspešno borbo teh stanov. Ob koncu svojega govora je prosil pokrovitelja razstave velikega župana g. dr. O. Pirkmajerja, da blagovoli otvoriti razstavo. Veliki župan g. dr. O. Pirkmajer je nato v izbranih besedah po-vdarjal važnost gospodarskega dela. Človeštvo ima pri ustvarjanju dobrin na razpolago tehniko, razne stroje itd. najvažnejši faktor pri ustvarjanju dobrin pa je človek sam, brez katerega so stroji in tehnični pripomočki le mrtva materija. Velike važnosti je zato vzgoja mladine. Ob koncu svojega govora je proglasil razstavo za otvor-jeno. Za g. velikim županom je govoril zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo tajnik dr. I. P 1 e s s. V svojem govoru je povdarjal, da je prizadevanje slovenskih gospodarskih krogov, da se politično osvobojenje dopolni še z gospodarsko samostojnostjo in neodvisnostjo od inozemstva, vodilo k prirejanju razstav, ki so zrcalo, koje nam nudi najvernejšo sliko gospodarskega položaja, ki vzpodbujajo k tekmi v kvalitetnem delu in dovršenosti. Težki so časi za našega malega in srednjega producenta, obetajo pa s sklenitvijo trgovsko-politič-nih pogodb s sosedi, zlasti z Avstrijo, xxxxx, ki bodo široko odprla vrata dotoku inozemskih obrtnikov, postati še hujši. Razvila se bo borba za obstoj, za katerega se moramo tehnično in strokovno usposobiti. Ormoški gospodarski krogi so že s prireditvijo samo podali najboljši dokaz, da se zavedajo položaja in svojih nalog. V časih najhujše gospodarske krize,- ki globoko sega v vse panoge gospodarstva, zasluži dejstvo, da se pečajo obrtniki tudi s splošnogospodarskimi prireditvami za najboljši dokaz o izredni žilavesti, marljivosti in neuklonljivi volji ormoškega obrtništva, ki hoče in mora napredovati. Želi razstavi v imenu zbornice najboljši uspeh. Za g. dr. Plessom je pozdravil prireditev a’ imenu Splošne zveze obrtnih zadrug iz Maribora g. Miha V a h -tar, nakar so se navzoči podali v ZAČASNA TRGOVINSKA POGAJANJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO PODPISANA. 'Po dolgotrajnih pogajanjih in po dolgem odlašanju je bila v četrtek zvečer podpisana v francoskem zunanjem ministrstvu trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo. Pogodba, katero so podpisali Briand in Bokanowski za Francijo, von Hosch in Posse pa za Nemčijo, je le začasna. Pozneje, ko bodo stopili v veljavo tarifi, kot jih določa novi protokol, se bodo pogajanja nadaljevala. Šele ta pogajanja bodo dovedla do prave trgovinske pogodbe, ki bo veljala za daljšo dobo. Nova nemško-francoska pogodba ureja skoro polovico vseh spornih vprašanj med obema državama. Pogodba bo prihodnji teden predložena ministrskemu svetu in parlamentu v odobritev in bo stopila v veljavo 30. avgusta. Nova pogodba je ena najvažnejših trgovsko-političnih dogodkov v zadnjih mesecih. Pogodba je sicer začasna, ker francoske finančne razmere ne dopuščajo stalnega dogovora. Vendar pa pomeni ta pogodba odločilen korak h gospodarskemu zbližanju med Nemčijo in Francijo in s tem k pom ir je -nju Evrope. Francija v začasni trgovinski pogodbi z Nemčijo sicer ni dobila največje ugodnosti, vendar pa znat- no olajšanje prvotnih postavk za svoje blago. Glede produkcije tekstilne industrije se ni mogel še doseči sporazum. Nemčija je dosegla velike olajšave za svoje železno blago, posebno za stroje, dalje za kemikalije in elektrotehnično blago, usnje in leseno robo. Velike ugodnosti vsebuje pogodba tudi za francoske kmetijske produkte in luksuzno blago. Poleg začasne trgovinske pogodbe so podpisali tudi pogodbo o prometu med Nemčijo in ozemljem ob Saari. POZIV VSEM RADIO AMATERJEM. Ljubljanski Radio klub priredi o priliki letošnje Pokrajinske razstave na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 15. septembra veliko razstavo radio aparatov in nadomestnih delov. V to je določen že večji razstavni prostor, kjer naj bo pregledna revija od najstarejših do najmodernejših modelov. Ljubljanskemu Radio klubu je zlasti ležeče na tem, da se udeleže razstave radio amaterji z aparati, ki so jih sestavili sami. Določene so že razne številne« nagrado m najlepše sestavljene objekte. Naprošamo vse radio amaterje, da naj nemudoma prijavijo svojo udeleebo kot razstavljalec, najkasneje pa do dne 15. avgusta t. 1. na naslov Kadi>> klub, Ljubljana, velesejem. šolo, da od dvorane do dvorane pregledajo razstavljene predmete. Med posetniki smo videli poleg že zgoraj navedenih še direktorja žreb-čarne v Ljubljani živinozdravnika g. Žlajpaha, predsednika konjerej-skega društva za mariborsko oblast g. L o v r o P e t o v a r j a ter zastopnika kmetijske družbe iz Ljubljane tajnika g. inž. R. Laha. Razstava v celoti kaže, da je bila nje organizacija vnajboljših, najspret-nejših rokah. Poleg predsednika g. L. Kuhariča si je stekel za organizacijo razstave največje zasluge glavni tajnik razstavnega pripravljalnega odbora trgovec g. D. Polak in član odbora, ormoški župan g. I v a n Veselič, katerim gre za dobro uspelo prireditev največja zahvala. Razstavljenih predmetov ni nmogo, razstavljalcev je nekaj nad 70, toda vse, kar je razstavljeno, je tehnično dovršeno, pravo mojstrsko delo. Vinske gorice, intenzivno vinogradništvo je moralo nujno uplivati na razvoj sodarstva, ki je na razstavi najboljše zastopano. Razstavljenih je več uprav umetniško izdelanih sodov. Poleg sodarstva so seveda zastopane skoro vse stroke obrtništva, tako, da nudi razstava krasno sliko obrtniškega dela ormoškega okraja. Zlasti so obiskovalci hvalili dela kolarske in sedlarske stroke, ki sta se pri racionalni konjereji tega okraja najboljše razvili. Presenetila so obiskovalce tudi ključavničarska dela in dela kovačev, zlasti poljedelski stroji, ki nudijo dokaz izredne iniciativnosti in spretnosti našega obrtnika. Obilo pohvale so žela tudi mizarska dela, zlasti pohištvena. Razstavljena spalna soba je okusno in res mojstrsko izdelana. Prav prijetno iznenadijo obiskovalca tudi toi’barski, kleparski, krojaški in zlasti čevljarski izdelki, ki ti vsi nudijo najlepšo sliko' visokega kvalitetnega dela. Obisk razstave mora napraviti na vsakega paznega inotritelja najboljši utis, navdati ga mora z največjim optimizmom. Zbog močnega dežja je morala žal odpasti razstava konj, ki se bo vršila v torek skupno z razstavo in oceno govedi. V torek bo še tudi v dvorišču gostilne Skorčič razstava vin. Razstavni odbor je priredil v nedeljo zvečer za zastopnike oblastev in stanovskih organizacij ter za vabljene goste v hotelu Rajh banket, na katerem so se izmenjale izbrane zdravice. Govorili so predsednik razstavnega odbora g. L. Kuharič, član odbora g. L o v r o Petovar in Drago Polak, ki se je v imenu odbora zahvalil zbornici za trgovino, obrt in industrijo za njeno moralno in gmotno podporo. Prosi navzočega zastopnika g. dr. Plessa, da ohrani zbornica ormoškim gospodarskim krogom tako naklonjenost tudi v bodoče. V imenu mesta je pozdravil goste župan g. 1 v' a n Veselič. Na pozdrave so odgovorili ter nazdravili dela, solidarnosti trgovskega, obrtnega in kmetijskega stanu veliki župan g. dr. 0. Pirkmajer, zbornični tajnik g. dr. 1. Pless, v imenu kmetijske družbe g. ing. R. L a h , v imenu Zve- L I STE K. Naša zunanja trgovina in trgovinska politika v zvezi z interesi našega pomorstva. (Konec.) V sedanjih razmerah svobodne con«< v takem obsegu, kakor jih vidimo v ostalih svetovnih lukah, pri nas še niso mogoče ter si je treba pomagati z drugimi ustanovami, a to so zasebna in javna skladišča, carinska skladišča in skupni mgacini prevoznikov m carinskih oblasti. Te podrobnosti je urejal § 30. po-morsko-carinskega pravilnika in je že izdelan zanje tudi poseben pravilnik, o čemer so primorske Trgovske zbornice imele priliko izraziti svoje mnenje. Tukaj smatramo potrebnim naglasiti, da je vsak fiskalizem v tem pogledu poguben in odveč. Mo naj ta skladišča nekako. nadomeščajo »svobodno cono«, potem je treba tudi carinsko nadzorstvo ze obrtnih društev g. Žabkar iz Celja in še drugi. Banket je trajal ob zvokih središke sokolske godbe še pozno v noč. Gostoljubnost ljubenivih ormožanov bo ostala vsem gostom v trajnem, prijetnem spominu. mats:ssr=E-sessfsmiaeisimsei tiuD&HAt i : Ako piješ „BuddhaM žaj. vživaš že na zemlji raj! (*• i . . —-j TRAOCMARK r " ~ j češkoslovaška trgovska bilanca. Državni češkoslovaški statistični urad je priobčil pravkar številke trgovske bilance za junij in je mogoče napraviti sedaj bilanco za prvo letošnje polletje. Ves izvoz v mesecih januar—junij je znašal 4,824.000 ton ter 3,806.000 kosov v vrednosti 7 milijard 906,523.000 Kč. Odnosne številke za isto dobo lan§Jdstranjena. Do rešitve tega vprašanja pa ostane skupni položaj vseeno še nesi g uren. skupno ograjo. Potemtakem ni zapreke, da se taka skladišča gradi postopoma, samo ako se jih namesti po vnaprej določenem načrtu. Zelo je pač verjetno, da »svobodne cone« naših luk ne bo treba graditi tako, kakor so zgrajene »svobodne cone« v Trstu in na Reki, temveč da bo moral v njih ostati večji del zemljišča prost za stovarišča na prostem. Javna skladišča bi torej morala graditi država v onem delu luke, ki bo namenjen za »svobodno cono« in dokler ne bo »svobodna cona« končno urejena, hi morala ona dajati trgovini vse one ugodnosti, ki jih sicer uživa trgovina v »svobodni coni«. Gradnja takih skladišč je nujna potreba, ker se brez njih ne more niti misliti, da bi mogle naše luke pritegniti nase nekatere vrste trgovine, n. pr. trgovino s fcolonijalnim blagom. Pomorska trgovina brez skladišča in vvarranta ima nekaj tako primitivnega ua sebi, da se mora tujec čuditi, da si tekom 7 let še nismo zgradili javnih skladišč. Kar je pa še slabše: skladišče, zgrajeno v Dubrovniku, ni še izročeno name<- Denarstvo. Znižanje eskomptne mere v Avstriji. Avstrijska državna banka je znižala es-komptno mero na 7%. Za zboljšanje tečaja lire. Italijanski finančni minister Volpi je imel konferenco z generalnim ravnateljem Banca Italiana in še nekaterimi bančnika 'in in-dustrijalci. Na konferenci so sklenili nove odredbe za poboljšanje lire napram inozemskim valutam. Takoj, ko bo Mussolini te odredbe odobril, jih bo finančni minister razglasil in stopijo v veljavo. Delokrogi posameznih podružnic Poštne hranilnice. Minister pošte in brzojava je izdal na red bo, ki določa delokrog posameznih podružnic Poštne hranilnice. Glede zbirnih pošt na ozemlju ljubljanske direkcije je določeno, da morajo te pošte oddajati svoje prebitke podružnicam Narodne banke v korist žirovnega računa podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. Promet. Promet po Donavi. Iz Budimpešte pišejo: Par tednov trajajoča velika voda je omejevala ogrski promet po Donavi. Zlasti v Budimpešti je bil zastoj velik, ker so bila skladišča ladijskih družb pod vodo in niso mogli prihajajočih po-šiljatev iztožiti. Ker se je povrnila Donava sedaj spet v svojo staro strugo, so lahko zopet pričeli z izlagalnimi deli in se je začel vršiti tovorni promet spet v starem obsegu. Industrija. Katastrofalen položaj češke tekstibie industrije. Češke tekstilne tovarne so se nahajale na koncu prvega letošnjega polletja v tako težavnem položaju, da večkrat mislijo na temeljito redukcijo obratov in na odpust delavcev; nekateri obrati so vsled denarnih težkoč celo v njih eksistenci-ogroženi. Napram lani je tekstilni eksport nazadoval za 398 milijonov Kč, zlasti eksport bombaževega blaga, za 267 milijonov Kč. Tudi domači konsum vsled splošne krize ne more dostii kupiti. Eksport je oviran po celi vrsti carinskih težkoč, po ceneni konkurenci nemških in v zadnjem času tudi francoskih tekstilij, ki si osvajajo trge vsled padaj očega f ran kat Ogri češko blago bojkotirajo, z ureditvijo carinskih ta-niv v Avstriji in Italiji je češka tekstilna industrija izgubila obširne prodajne trge. Da se položaj vsaj malo zboljša, se bodo interesenti obrnili na trgovsko in finančno uinistrstvo s prošnjo za znižanje oziroma odpis davkov, za priznanje raz,-nih ugodnosti prt prometnem davku in za uvaževanje tekstilne industrije pri sklepanju trgovinskih pogodb. Poljski premog za Jugoslavijo. Med avstrijskimi zveznimi železnicami ter med gornješlesko premogovno industrijo so se vršila pogajanja o dovolitvi znižanih transportnih tarif -za premog, ki jo namenjen za Jugoslavijo, kakor so dovs-l.ile železnice svoj čas tudi popust za premog, namenjen v Italijo. Avstrijci so zahtevali določitev prevoznega kontiu-genta, ki bi se ne smel spremeniti. Za prevoz češkega premoga v Italijo so dovolile avstrijske zvezne železnice isto znižanje kot za prevoz poljskega premoga. nu, za katerega je grajeno, temveč je najbrže iz fiskalnih razlogov dano v najem monopobii upravi, kot da monopolna uprava nima sredstev in načinov, da bi si zgradila lastna skladišča, v katerih bi se dal duhan boljše shranjevati kakor v skladišču, zgrajenem tik ob morski obali. Ko govorimo o carinskem postopanju z blagom, ki prihaja v naše luke in o načinu, kako bo mogoče v lukah vršiti carinsko nadzorstvo in obenem omogočiti vse one operacije, ki so potrebne v luki za pretovorjenje in očuvanje blaga od kvarjenja in prireditev blaga za trgovino, je potrebno omeniti tudi carinske ugodnosti, ki so za tako brodarstvo vsekakor potrebne Te olajšave morejo biti trojne: nižja carina na iblago, ki se po morski poti uvozi v našo državo, carinske ugodnosti domačim ladijam, ki vrše plovbo ob naši obali in oprostitev carine za ono blago, ki ga rabi naše pomorstvo, a sii ga ne more nabaviti v naši državi v zadostni meri ali pod primernimi pogoji. RAZNO. Sveto pismo v esperanto. Stari testament svetega pisma je prestavil v esperanto že njegov stvaritelj dr. Zamen-hof, in sicer naravnost iz hebrejščine. Njegovo prestavo je z vso skrbjo presodil poseben odbor trinajstih članov s sodelovanjem dr. Fadvena, profesorja hebrejščine na univerzi v Glasgowu. Presodili so tudi prestavo novega sv. pisma, ki je izšla pred 13 leti. Že Zamen-hofova prestava starega testamenta se je odlikovala po sijajnem posnetku sloga, ritma in ognjevite zgovornosti hebrejskega originala; sedaj izdana skupna preetava obeh testamentov je pa najnatančnejši posnetek smisla in pomena hebrejskega in grškega izvirnega besedila, takorekoč nekakšen komentar. Pr- vi izvod skupnega svetega pisma v esperantu je posvečen esperantski službi božji v slavni katedrali St. Giles v Edin-burghu, in sicer ga bodo posvetila povodom letošnjega svetovnega esperant-skega kongresa. Znano je, da je sv. pismo najbolj razširjena lmjiga na s^etu in da ga razširja največ angleška biblijska družba. Rusija in Francija. Francoski poslanik v Moskvi Herbette je v razgovoru z ruskim komisarjem za zunanje zadeve izjavil, da vstop Poincareja v novo francosko vlado ne pomeni nobene spremembe v francoski zunanji politiki. Francoska vlada bo napram Rusiji nadaljevala staro politiko in je pripravljena obnoviti Ljubljanska borza. Ponedeljek, 9. avgusta 1926. Blago, bes: Letve — smreka, jelka, 4 m, 24/48 mm, monte, fco meja, 1 vag., den. 480, bi. 480, zaklj. 4#0; deske — smreka, jelka, ‘24 in 49 mm. 4 m, monte, fco meja, 2 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500; hrastova drvu, suha, fco nakl. post., bi. 16.50; bukova drva, suha, fco nakl. post., bi. 17.50; smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm napr., 4 m dolgi, fco nakl. post., den. 190; bukovi pragovi: 2.51 do 2.60 m, 13.50X23/24, fco vag. meja, za kom. den. 38, bi. 38.50; bukovi pragovi, 2.45 m, 22X12%, fco vag. meja, za komad’ den. 32, bl.32.50; hrastovi hlodi, od 28 cm napr., od 2.65—2.90 m, ravno blago, fco nakl. post., den. 380. — Glina: Glina surova: »Ac, bela glina za 100 kg, bi. 70; »B«, temnozelena glina za 100 kg, bi. 60; »C«, svetlozelena glina za 100 kg bi. 60, fco vag. Postojna; glina, suha kot prah, v. sodih: >Ai., bela glina, trikrat zmleta, bi. 110; »B«, zelen:) glina, trikrat zmleta, bi. 100; >C«, svetlozelena glina, trikrat zmleta, bi. 100, vse za 100 kg, netto-težina, fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ■ambalažej sodi po Din 65 za komad. — Žito in poljski pridelki: pšenica nova, za avgust, fco nakl. post, bi. 272.50; koruza, par, slov. post., bi. 230; koruza, fco vag. nakl. post., bi. 180; otrobi srednji, fco slov. post., bi. 155; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. post., bi. 200; laneno seme, leo slav. nakl. post., den. 380; laneno seme, fco Bjelovar Podravina, den. 370. Vrednote. Invest. pos. iz I. 1921, den. 73; toter. drž. renta za vojno Škodo, den. 290; zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolž. Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska pos., den. 19, bi. 196; Ljublj. kred. banka, den. 175, bi. 195; Merk. banka, Kočevje, den. 90, bi. 90, zaklj. 90; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 865, bi. 870; Slaven-ska banka, Zagreb, den. 49; Kred. zavod, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in liv., bi. 110; Združ. papirnice Vevče, deri. 102; Stavbna družba, den. 55, bi. 65; ŠeSir, den. 108, bi. 104, zaklj. 104. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sojmsko porodilo. Na svinjski sejem dne 6. avgusta 1926 se je pripeljalo 406 svinje; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 75 do 100 Din, 7 do 9 tednov 125 do 150, 3 do 4 mesece 280 do 350, 5 do 7 mesecev 420 do 450, 8 do 10 mesecev 550 do 580, 1 leto 1000 do 1200; 1 kg žive tež© 10.50 do '12.50; mrtve 15 do 17. Prodalo se je 118 svinj. Tržaški blagovni trg. Cene dne 6. t. m. za zelenjavo na debelo: Solata 90—110, radič 120—360, pesa rdeča 30—40, pesa bela 30—40, kumare 80—100, buče 50 ,do 100, malancane 150—200, špinača 60 do 80, bledeš —.—, korenje 80—90, krompir 40—50, zelje belo 80—100, vr-zote 80—90, fižol v stročju (velik) 60 do 100, fižol v stročju za luščenje 100—200, fižol zelen mali 150—200, paprika zelena 180—240, grah (zadnji) 160—170, paradižniki 30—60, čebule 50—80, česen 150—220. Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.). Mlačna poročila iz Amerike in Budimpešte so učinkovala tem slabše na razvoj kupčije, ker se že več dni opaža reserviranost kupcev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine ab Dunaj za 100 kg v šilingih: pšenica: nova, domača 39—41, madžarska potiska 42—43; rž: 26.25 do 27.25; ječmen: domači, novi 35 do 40; turščica: 25—26; oves: domači 28 do 29, jugcslovensfi 26—27. Tržne cene v Ljubljani (7. avg. 1926.). Kg govedine 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledic 15 do 19, možganov 18 do 19, loja 10 do 12, teletina 20, druge vrste 17, jeter 26 do 30, pljuč 20, svinjina 22 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 21, slanine na debelo kg 20, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30 in 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50 do 15, jezika 35, koštruno-vega mesa 13 do 14, konjskega mesa 6 do 8, kg krakovskih ali debrecinskih klobas 45, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30, piščanec majhen 12 do 15, večji 16 do 22, kakoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 20 do 30, nepiitana gos 60 do 75, domač Oglejte si bogat« zalogo nogavic In rokavi« za dama, gotpode in otroka, vozanlna, naiivkov In čipk ter drugega modnega In toalatnega blaga, potrebiiln za II-vllje, krojače in iavljarj« na veliko in malo po najniijl dnevni oenl pri: JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Pralernovega spomenika, ob vodi levo. zajec 10 do 20, kg karpa 25 do 30, linja 25 do 30, ščuke 22 do 24, postrvi 50 do 60, sulca 50, klina 15 do 20, mrene 20 do 25, pečenke 15, liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 38, sirčka 9 do 10, par jajc 1.75, 2 in 2.25, liter starega vina. 18 do 20, novega 14 do 16, čaša piva 3.25, vrček 4.50 do 4.75, steklenica piva 5.25 do 5.75, kg belega kruha 6.50, črnega 5.50, rženega 5.50, jabolk 4 do 10, hrušk 4 do 12, 1 limona 0.75 do 1, kg rožičev 15, fig 15, orehov 12, luščenih orehov 30 do 32, češpelj 8 do 10, suhih češpelj 10, liter črnih jagod 1.50, liter malin 6.50, ringlo 10, 1 kg breskev 16 do 20, marelic 20 do 24, grorzdja 16, kava 48 do 76, pražena 56 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 22, riža 8 do 12, Liter olja 18 do 20, kisu 2.50 do 4.50, kg soli 3.50 do 4.25, celega popra 52, mletega 54, paprika 111. vrste 28, sladke paprike, po kakovosti 56, liter petroleja 7, kg testenin 10 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75, kg bele moke št. 0 je 6.25, št. 1 je 5.75, št, 2 je 5.50, št. 3 je 5, št. 5 je 4, kg kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenj-čka 10 do 13, otrobov 2.50 koruzne mcke 3.50 do 4, /droba, 5 do 5, pšen. zdroba 7, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, 1 q pšenice 330 do 370, rži 250 do 280, ječmena 230 do 260, ovsa 240 do 255, prosa 3'00 do 320, koruze 240 do 250, ajde 310 do 320, fižola 1350, graha 400 do 500, leče 600, 1 q premoga 43.50, kub. meter trdih drv 150, mehkih 75, 1 q sladkega sena 100, polsladkega 80, kislega 75, slame 50, štrucnate solate 3 do 4, azserice 5 do 6, endivije 6, zgodnjega zelja, 3 do 4, rdečega zelja 4 do 5, ohrovta 3 do 4, kolerab 3 do 4, kolerab podzemlju- 1.50, špinače 6 do 7, kumar 3 do 4, kumaric za vkksavanje 100 komadov 12.50 do 15, kg buč 4 do 5, fižola v stročju 3 do 5, čebule 2 do 3, česna 8 do 10, krompirja novega 1.25 do 1.50- repe 2.50, korenja 1.50, peteršilja 3, zelenjave za juho 3, kg zelene paprike 20 do 25. Kovinski trg koncem julija. Povpraševanje na ameriškem kovinskem trgu je bilo ugodno, upanje za prihodnje mesece označajo kot dobro. Produkcijska omejitev, ki je znak letne sezije, bo letos manjša kot je bila lani. Zlasti veliko naroča petrolejska industrija (cevi itd.), železnice pa ne več tako. Tudi poročila s trga surovega železa so zelo zadovoljiva. Cene so se utrdile. V juniju so napravili 3,544.000 ton jekla, v maju 3,728.000, v lanskem juniju 3,050.(XM>; odnosne številke za surovo železo so: 3,236.000, 3,481.000 in 2,666.000. — V Evropi trajajo zmede naprej. Razmere na Francoskem so take, da je izgubila kupčija vsako orientacijo. Pomanjkanje upanja v bodočnost nam kaže najbolj stremljenje, da zamenimo denar z blagom. Producenti jako neradi sprejemajo naročila na poznejše roke za sedanje cene. Konsu-menti surovega železa dopolnjujejo svoje zaloge ter se hočejo s tem zavarovati proti zvišanim cenam, ki jih v kratkem pričakujejo. Ne samo padajoči frank, tudi visoke cene koksa govorijo za to, da mora priti do zvišanih cen v naj- bližjem času. Cena surovega železa je ostala skoraj nespremenjena, vendar so pa producenti hematita zvišali cene za (30 frankov pri toni in znašajo sedaj 705 frankov. Cene polfabrikatov so večinoma samo nominelne, naročila pri producentih je zlasti pri večjih množinah kaj težko placirati. Tudi eksportna trgovina ob teh razmerah zelo trpi; na drugi strani pa pride nemška konkurenca, ki hoče svoj prodajni trg za vsako ceno razširiti. — Na Angleškem se bodo morda vendar enkrat obrnile razmere na boljše in se kažejo nekakšni znaki za konec rudarskega štrajka. S stališča angleškega gospodarstva bi bilo to seveda izredno dobro, kajti njegov položaj je naravnost katastrofalen. Angleška železna industrija je vsled dolgega štrajka ogromno trpela. Trg je bit kaj malo zaposlen, in pripisujejo to poletni seziji. Povpraševanje j g pa vendar dosti večje kot ponudba; zlasti v surovem železu se pomanjkanje zalog zelo čuti. Clevelandski producenti so čisto brez blaga in bodo v tekočem mesecu cene zopet zvišali. Cena hematita je normalno 8 šilingov nad clevelandskim železom, sedaj je pa za 10 šilingov nižja. Cene so bile 25. julija te-le: Cleveland št. 1 šilingov 92, št. 3 90, št. 4 89. — Belgijska produkcija surovega železa je znašala v juniju 250.000 ton, v maju 300.000 ton, produkcija 291 tisoč in 266 tisoč ton. Delalo je 53 plavžev. Položaj na belgijskem jeklenem in železnem trgu je bil zelo neenoten, padec valute se zelo čuti. Tovarne so v splošnem dobro zaposlene, a stopnja zaposlenosti je zelo različna. — Luksemburške tovarne ne kažejo glede zaposlenosti nobene bistvene spremembe. Dotok novih naročil se je pa precej zmanjšal, česar seveda tovarne vsled prejšnjih naročil še ne čutijo dosti. —■ Nemška produkcija železa kaže v juniju majhno nazadovanje, 720.000 ton napram 736.000 tonam v maju. Nemška produkcija surovega železa v prvi polovici 1926 znaša skupno 4,162.000 ton * napram 5.572.000 tonam v prvi lanski polovici. Od 208 plavžev jih je delalo 80. Kupčija na nemškem železnem trgu se je razvijala brez bistvene spremembe; domači trg jo bil sicer nekaj živahnejši, ni pa šel preko normalne mere. Cene so se še nadalje držale na visoki višini prejšnjih tednov in so noti rale: Železo v palicah 140 mark, valjana žica 139, surova pločevina 123, srednja 132, fina 145. Ekspertni trg je bil v znamenju splošne tendence svetovnega trga in je trpel zlasti vsled francoske konkurence. Ta pa vsled nemšket. Računili so s tem, da bo pri prihodnji seji zveze surovega jekla sklenjena najbrž redukcija produkcijske omejitve, dokaz, da računijo nein-producenti z boljšo bodočnostjo. — Češkoslovaški železni in jekleni trg ni kazal prijaznega obaza, razmere se nikakor niso spremenile, poletna doba ni dala nobene pobude za večje kupčije. . Vse kaže, da tudi bodoči meseci ne bodo prinesli nikakšnega zboljšanja in označajo letošnjo jesen kot posebno slabo za kovinski trg. — Na evropskem ek športnem trgu so ostale cene v splo- šnem na višini prejšnjih tednov, čeprav so bile v nekaterih dnevih precej različne. Notacije: železo v palicah 4/15, valjana žica 5/9, surova pločevina 5/4, siednja 6/12, fina 8 do 9. — Položaj svetovnega trga je ostal še naprej zelo nesiguren. Vsi znaki pa kažejo ne utrditev cen. To pa morda ni posledica več-jega povpraševanja, temveč ima čisto tehnične vzroke. Francija se s hitrimi koraki bliža trenutku, ko bodo morali prenehati s konkurenco v zniževanju cen. Posledice stabilizacije, ki bo v Franciji nekoč prišla, pod tem ali onim imenom, se bodo brez dvoma javile v zvišanih cenah. — Pogajanja o mednarodnem železnem kartelu so pred zaključkom. Poučeni krogi pravijo, da je pogodba že izgotovljena in predložena udeležencem v podpis, ki naj se izvrši 12. avgusta. Vidik, ki je vodil narodne industrije, pri pogajanjih, je bila konlin-gentacija produkcije. Vsaki pogodim sklepajoči državi je določena kvota, preko katere je produkcija nedopustna. Države so te-le: Francija, Belgija, Luksemburška, Saarsko ozemlje, Nemčija. Ta pogodlia naj napravi konec neovirani ponudbi na svetovnem trgu :in naj cene dvigne. Računijo s tem, da bodo cene železa kaj kmalu poskočile za 20 do 30 odstotkov. Na ta način bo mogla Nemčija' na vetovnem trgu še bolj uspešno tekmovati. Dobičkonosno oblikovanje zunanje trgovine naj ojači notranjo prodajo. Zvišana cena v eksportu naj zniža ceno doma in naj tako dvigne domače nakupovalno moč. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo solne kisline. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo jermenov. — Dne 30. avgusta t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave orodja in orodnih strojev ter glede dobave materijala za čiščenje (krpe, platno itd.); pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave raznega inven-j tarskega materiala (orodje, ključavnice, vozički itd.) ter glede dobave mizarskih izdelkov. — Ekonomsko odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo borovih plohov in desk za dobavo lesenih podložnih plošč; do 20. avgusta i. I. pa za dobavo vrvic za zastorje, riževih metel, nalučnikov, držajev za krampe in lopate ter sunja. — Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure. — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 1. vagona apna. — Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejma do 21. avgusta t. L ponudbe za dobavo cevi iz medi. — Dne 20. avgusta t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje prepleskanja mosta čez Ljubljanico pri Preserju. ^OCf/ tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana, nudi : najflneiii in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 Tehnično in higiienično najmoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji. Phare«: Ljubljana, Dunajska cesta Sila, H. nadstropje. m Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki OBVESTILO OBVESTILO Cenj. občinstvo se obvešča. *da se je tvrdka ŠAG’RIIJ - ŠKRBEC - BARTOL preselila Iz Kralja Petra trga 3 na Miklošičevo cesto © Edino Šivalni stroji in najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PETELINC# Najnižje Gr It* ra er cene 1 Tudi na obroke 1 Adler Ljubljana /blizu PreSernovega spomenika Pouk t vezenju brezplačno. — Večletna garancija. Trgovci, inserirajte v Trgovskem listu I Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovško-industrijeko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.