številka 30 • leto XXXVII • cena 12 din
Celje, 28. julija 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Takole je »spiralni vihar « ruval drevesa v Malih Rodnah na Šmarskem.	Foto: Mestinšek
Zlomljena hrbtenica, volja
pa ne
Nandi Marot že deset let gospodari
na hribovski kmetiji - v invalidskem
vozičku. Stran 5.
Novi tednik je z vami tudi letos ob
morju
Reportažni utrinki z jadranske obale, kjer smo nekaj časa
preživeli med dopustniki s celjskega območja. Strani 10 in
11.
Nov etnografski muzej na prostem v
Rogatcu *
Staro Šmitovo kmečko hišo so prestavili neokrnjeno v
novo okolje, kjer bo na ogled in za občudovanje. Stran 20.
Neurje je potrgalo skoraj milijon hmeljskih vrvi
Najhuje je bilo minulo nedeljo popoldne od Vranskega do Šempetra v Savinjski dolini.
Slabo vreme jo je tudi le-
tos močno zagodlo savinj-
skim hmeljarjem. Komaj so
odpravili posledice neurja,
ki je bilo prejšnji teden, že
je bilo v nedeljo popoldne
novo, tokrat še hujše. V Ta-
boru je podrlo hmeljsko žič-
nico v velikosti devet hek-
tarov, na Vranskem pa žič
nico kmeta kooperanta v
velikosti štiri hektare. To-
da to še ni edina škoda.
Neurje je divjalo na po-
dročju Vranskega, Tabora,
Braslovč, Šempetra in Polze-
le. Skupaj je neurje potrgalo
670.000 nosilnih vrvi s hme-
ljem in to na površini okrog
sto hektarov. Na področju
Trnave je potrgalo 120.000
nosilnih vrvi, v Taboru in
Braslovčah po 70.000, v Šem-
petru 40.000 in na Polzeli
20.000 vrvi s hmeljem. V teh
dneh so na pomoč znova pri-
skočili pripadniki JLA, lu*a
jani, delavci skupnih služb
sozda Hmezad in drugi. Spet
so se izkazali tako kot že
prejšnji teden, ko so predvi-
dena dela opravili dan pred
rokom in v veliki meri
zmanjšali škodo. Da je dela
zares zelo veliko, pove tudi
podatek, da lahko en človek
v enem dnevu napelje na žič-
nico največ 200 vrvi s hme-
ljem. Torej si lahko pred-
stavljamo, kakšno delo je bi-
lo treba opraviti.
Škode še niso ocenili, kar
je tudi razumljivo, bodo pa
jo, kot je dejal podpredse-
dnik izvršnega sveta žalske
občinske skupščine Andrej
Sepec, v skladu z zakonom v
roku 30 dni.
Zapišimo še to, da je v
prvem neurju, ki je bilo
prejšnji teden, tudi z žičnic
potrgalo 270.000 vrvi s hme-
ljem.
O pripravljenosti ljudi, da
priskočijo na pomoč nam je
pripovedoval član IS skup-
ščine občine Žalec Marjan
2ohar: »Moram reči, da so se
dobro izkazali tako delavci
skupnih služb sozda Hme-
zad, mnogi krajani, kot tudi
pripadniki	teritorialne
obrambe in vojaki iz celjske
garnizije Prejšnji teden je na
pomoč prišlo kar 170 voja-
kov iz Celja. Za opravljeno
delo si vsi zaslužijo prizna-
nje.«
Tudi v tem primeru lahko
zapišemo, da se je solidar-
nost odlično izkazala. S soli
darnostjo in pripravljenostjo
ljudi, da pomagajo sočlove-
ku v stiski, pa bodo posledi-
ce neurja mnogo manjše, kot
bi bile sicer.
0 neurju so
povedali:
Jože Šalamun, namestnik
direktorja KZ Savinjska
dolina: »Organizirana akcija
je pomagala, da smo in bomo
še med današnjim dnem od-
pravili najhujše posledice
neurja. Škoda je namreč pre-
cejšnja. Na področju Trnave
in Gomilskega je snelo
40.000 trt, v Braslovčah in
okolici 70.000, na Polzeli in v
Andražu 20.000, nekaj pa še
na ostalih področjih, tako da
je na zadružnih hmeljiščih
snelo 140.000 trt, kmetom v
lastni proizvodnji pa je snelo
130.000 trt. Na vseh področ-
jih je bil včeraj in danes do-
ber odziv občanov, mladine,
teritorialne obrambe, danes
pa so na pomoč priskočili še
vojaki. Kakšna je škoda, se-
daj še ne moremo ugotavlja-
ti, saj je neurje prizadelo ra-
zlične vrste hmelja, ki je v
različnih fazah rasti. Najpo-
membneje v sedanjem tre-
nutku je, da hmelj čimprej
spet privežemo.«
Caslav Markovič, kape-
tan JLA: »Takoj po klicu ob-
činske skupščine smo po
odobritvi komandanta oblju-
bili pomoč. 170 vojakov mo
je enote, ki so danes tu v
okolici Trnave, Braslovč in
Latkove vasi je veselo, da
lahko pomaga pri odpravlja-
nju škode. Sicer pa za kaj
takšnega nikoli ni bilo pro-
blema, vedno se bomo tudi v
bodoče udeležili takšnih ak-
cij.«
Janez Marovt iz KS Polze-
la: »Presenečeni smo bili, da
se je skoraj 90 odstotkov
vabljenih krajanov udeležilo
današnje akcije, ki je v celoti
uspela. Prvič tudi, se je akci-
je, ki so jo tokrat koordinirali
pri Hmezadu, udeležilo toli-
ko pripadnikov teritorialnd
obrambe. Prav vsem se zah-
valjujemo za solidarnostno
pomoč in razumevanje.«
JANEZ VEDENIK
RADO PANTELlC
Vihar na šmarskem
Neurje, ki je 20. julija divjalo tudi v šmarski ob-
čini, je v nekaterih predelih povzročilo kar precejš-
njo škodo. Močan vihar so najbolj občutili na Malih
Rodnah pri Rogaški Slatini, kjer takšnega še ne po-
mnijo.
Zgovoren primer za to je nova stanovanjska hiša
Franca Križana, ki jo je dobesedno razdejalo. Vanjo
se je Franc Križan vselil pred štirinajstimi dnevi, v
sredo pa je tako v trenutku ostal brez strehe nad
glavo. Spiralni vihar, ki se je očitno zgrnil prav nad
njegovo hišo, je odnesel celotno strešno konstruk-
cijo, porušil dva požarna zidova in dimnik. Lesene
dele ostrešja je nosilo tudi do sto metrov naokrog,
ruvalo in klestilo drevesa, kar pove, da je vihar
divjal z zares strahovito močjo. Škoda je torej velika
in mnogo večja kot jo je ocenila zavarovalnica (370
tisoč dinarjev).
Brez strešne kritine je ostalo še nekaj hiš v okolici
Rogaške Slatine pa tudi drugod v občini. V Rogatcu
je na primer neurje poškodovalo 23 objektov, polo-
milo in izruvalo veliko dreves, tako da ocenjujejo
škodo na okoli 255 tisoč dinarjev. Vihar pa ni priza-
nesel niti koruznim poljem in vinogradom v kozjan-
skem predelu občine.
D. L.
Rekordna proizvodnja v Termoelektrarnah Šoštanj
Termoelektrarne v Šoštanju so največji proizvajalec električne energije v Sloveniji in so v letošnjem polletju proizvedle
1,8 miljard kilovatnih ur električne energije, kar je za 9,8 odstotka več kot predvideva polletni delovni plan.
Seveda pa imajo tu svojo besedo še rudarji iz Titovega Velenja, ki so za potrebe šoštanjskih termoelektrarn dobavljali
premog v zadostnih količinah.	L. O.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
V šmarski občini opravili vse
iz programa samoprispevka
V občini Šmarje so opra-
vili vse naloge iz zastavlje-
nih programov četrtega sa-
moprispevka. Iz skupnega
programa samoprispevka
in programa krajevnih
skupnosti je bilo v lanskem
letu zbranih in tudi realizi-
ranih 35.816,418 dinarjev.
Iz skupnega programa sa-
moprispevka so pričeli z
gradnjo osnovne šole v Ra-
tanski vasi pri Rogaški Slati-
ni, zgradili so 12 učilnic s
spremljajočimi objekti. Po-
stavili bodo še telovadnico,
igrišče in uredili okolico no-
ve osnovne šole, dogradili še
12 učilnic s spremljajočimi
objekti in v letu 1986 še za-
klonišče. Petnajst odstotkov
vseh porabljenih sredstev je
šlo iz programa samopri-
spevka, ostalih 85 odstotkov
pa iz drugih virov. Iz skup-
nega programa samopri-
spevka se financira tudi ure-
janje Spominskega parka
Trebče, za kar so v Šmarju
namenili šest odstotkov
vseh zbranih sredstev.
Prav tako pa tudi krajevne
skupnosti šmarske občine
rešujejo svoje naloge s sred-
stvi samoprispevka, ki so na-
menjena delu krajevnih
skupnosti. Tekoče naloge, ki
jih morajo reševati v Šmarju,
so predvsem komunalne na-
rave. Tako v tej občini po-
svečajo največjo skrb izgrad-
nji, urejanju in posodablja-
nju cest in vodovodov, širitvi
telefonskega in električnega
omrežja, urejanju prostorov
za delo krajevnih organizacij
in društev ter postavitvi av-
tobusnih postajališč.
Dela, ki jih Šmarčani fi-
nancirajo iz programov sa-
moprispevka, so torej konča-
na v roku in zato se ni bati,
da ne bi izpeljali zastavljene-
ga delovnega programa.
IVANA FIDLER
V Seščah
praznujejo
krajevni praznik
S proslavo 50-letnice gasil-
skega društva v Matkah se je
pričelo praznovanje praznika
KS Šešče, ki letos poteka v
Matkah. V dneh tega tedna se
je zvrstilo več športnih tekmo-
vanj, danes zvečer pa bo v dvo-
rani gasilskega doma v Matkah
koncerti Savinjskega okteta.
Jutri bodo v tem kraju odprli
klubske prostore pri nogomet-
nem igrišču, zaključek prazno-
vanja pa bo v nedeljo, ko bo
svečana seja skupščine KS in
družbenopolitičnih organiza-
cij, še pred tem pa se bo pričel
pohod krajanov od pomnika
do pomnika NOB.
O pridobitvah v Matkah nam
je govoril predsednik sveta
krajevne skupnosti Šešče Ivan
Leber: »V teh dneh smo asfal-
tirali 1350 metrov dolg cestni
odsek iz Matk do Podmrzlice.
Denar za to cesto so prispevali
krajani, krajevna skupnost in
komunalna interesna skup-
nost. Pod Mrzlico smo napelja-
li tudi telefon, v Matkah pa
zgradili nov vodovod v dolžini
400 metrov, s katerim smo po-
vezali šest domačij. Vrednost
tega vodovoda je 420.000 di-
narjev. Omeniti moram tudi
ureditev okolice doma gasil-
cev v Matkah, gasilci pa so si v
njem uredili tudi nove prosto-
re ter ga dozidali.«
JANEZ VEDENIK
Veliko priznanje celjski atletiki
Od 7. do 15. avgusta se bo v Helsinkih na Finskem
odvijalo prvo svetovno prvenstvo v atletiki. Zvezni
kapetan moške atletske reprezentance Dane Korica je
sporočil, da sta med izbranimi atleti, ki bodo sodelo-
vali na prvem svetovnem prvenstvu, tudi Rok Kopitar
in Stane Rozman. Skupno potuje v Helsinke 11 atletov
iz naše države. Rok bo tekmoval v teku na 400 metrov z
ovirami, Stane pa v teku na 10.000 metrov. Prav gotovo
je to veliko priznanje za atleta sama, njuna trenerja
Mira Kocuvana in Mladena Pavljaka, kot tudi za Atlet-
sko društvo KLadivar. Stisnimo jima pesti, da se bosta
na tekmovanju, ki je prvič v zgodovini atletike, čimbo-
lje odrezala.
MZ
Srečanje borcev in mladine na Teharjih
V soboto je bilo na Teharjih pred Domom
železarjev 11. tradicionalno srečanje bor-
cev in mladine slovenskih železarn. Vse
prisotne je v imenu borcev pozdravil in
tudi odprl srečanje dipl. ing. Milko Stare.
Ob tem je v nekaj besedah opisal velik
delež železarjev v borbi za osvoboditev na-
še domovine.
O današnji situaciji v železarski dejavnosti
je spregovoril dipl. ing. Dušan Burnik, pred-
sednik kolektivnega poslovodnega organa
Železarne Štore. Na srečanju so tudi podelili
priznanja Prešernove brigade, saj je bila
pred 40. leti v zaselku Zala blizu Dovč 12.
julija ta brigada ustanovljena. Priznanja je
podelil prvi komandant brigade Ivan Javor-
Igor, dobile pa so jih vse tri slovenske žele-
zarne ter delovne organizacije Žična Celje,
Plamen Kropa, Veriga iz Lesc ter Tovil in
Metalurški inštitut iz Ljubljane.
Sledil je kulturni program, v katerem so se
predstavili člani amaterskega gledališča
»Železar« z recitalom, mešani pevski zbor
»Železar« pod vodstvom pevovodje Bojane
Jurkovnik ter mladinski pevski zbor osnov-
ne šole Štore. Program seveda ne bi bil po-
poln, če ne bi nastopil tudi pihalni orkester
štorskih železarjev pod vodstvom prof.
Franca Zupanca.
Po končanem uvodnem delu so se udele-
ženci srečanja posedli po klopeh. Obujali so
spomine na težke čase med vojno, nekateri
so bili veseli znancev, ki jih že nekaj let niso
videli, vsi pa so bili mnenja, da je potrebno
tradicijo in izkušnje NOB prenesti na mladi-
no, saj se na njih gradi svet, ki naj ne bi
poznal strahot vojne.
T.R.
Prihranki v zdravstvu so možni
Z njimi v okvire gibanja fkupne porabe in ublažitev izgub
Varčevanje v zdravstvu je
vse večja nuja, tako zaradi
vedno večjih izgub, s kateri-
mi se tako zdravstvene
skupnosti kot zdravstvene
delovne organizacije sreču-
jejo, kot tudi zaradi omeje-
vanja sredstev, ki jih name-
njamo za skupno porabo.
Na celjskem območju so že
pri samoupravnih sporazu-
mih o svobodni menjavi de-
la na področju zdravstva
zaradi skromnih sredstev
predvideli vrsto možnih
■|mm>«v za zmanjševanje
je prejšnji teden dopol-
nil še koordinacijski odbor
za razvojne in druge skupne
naloge pri medobčinski
zdravstveni skupnosti, ta te-
den pa konkretne programe
oblikujejo še v občinskih
zdravstvenih skupnostih in
zdravstvenih centrih v Celju
in Brežicah.
Med ukrepi, s katerimi bi
naj zmanjšali porabo v
zdravstvu, so na primer
zmanjšanje količine porab-
ljenih materialov in kjer je
možno, ponovna uporaba
odpadnih materialov. Na
preglede k specialistom bo
mogoče le z napotnico, razen
kjer zakon dovoljuje druga-
če. Dosledno nameravajo za-
računavati participacijo k
cenam zdravstvenim stori-
tev. Ker številni pacienti zlo-
rabljajo recepte, bodo uvedli
še posebne žige »participaci-
je ni«.
Veliko je nalog na področ-
ju bolniškega staleža. Zaradi
boljšega nadzora bodo v
vseh zdravstvenih domovih
delovali zdravniški konziliji,
nad njim pa bo bdel še pose-
ben konzilij pri medobčinski
zdravstveni skupnosti, ki bi
naj pričel z delom 15. sep-
tembra. Dosledno bo treba
izvajati tudi postopek pri
ocenjevanju invalidnosti in
tako zmanjšati administra-
tivni stalež, delovne organi-
zacije pa bodo mesečno pre-
jemale podatke iz avtomat-
ske obdelave podatkov o gi-
banju staleža. Še bolj bodo
poostrili kriterije za zdravili-
ško zdravljenje in tam, kjer
je to še možno, zmanjšali
bolnišnično zdravljenje in le-
žalne dobe.
MILENA B. POKLIC
Brigadirji v šmartnem ob Paki
Mladinsko prostovoljno
delo vse bolj pridobiva na
pomenu, vse več je mladin-
skih delovnih akcij in zad-
nja leta so se mladi odločili,
da pripravijo tudi lokalne
mladinske delovne akcije.
Ena takšnih je bila tudi v
Šmartnem ob Paki, kjer smo
mladinci, preko 50 se nas je
zbralo, v začetku tega mese-
ca urejali rokometno in no-
gometno igrišče. Tabor smo
si mladi postavili kar pred
osnovno šolo, tako da smo
imeli delovišče čimbližje...
Lokalna mladinska delov-
na akcija je bila v Šmartnem
letos že tretjič, mladi pa smo
skopali jarke za postavitev
betonskih nosilcev tribun
vzdolž nogometnega igrišča,
postavili stebre za notranjo
ograjo okrog rokometnega
igrišča in prepleskali igrišč-
no ograjo. Pri težjih delih so
nam pomagali tudi mladinci
iz okoliških krajev, dobro pa
smo poskrbeli tudi za pro-
stočasne dejavnosti in aktiv-
no družabno življenje v tabo-
ru. Mladi brigadirji smo ob
koncu delovne akcije izdali
tudi glasilo Brigadir v kate-
rem smo strnili svoje vtise iz
»akcijaškega« življenja.
Pokrovitelj lokalne mla-
dinske delovne akcije v
Šmartnem ob Paki je bil
TVD Partizan, predstavnik
tega društva, Avgust Reber-
šak pa je ob koncu akcije de-
jal, da je mladinsko prosto-
voljno delo v današnjem go-
spodarskem kot tudi družbe-
nopolitičnem trenutku po-
memben faktor za utrjevanje
in poglabljanje aktivnega
življenja vseh mladih.
NATALIJA HUŠ
pogled v svet s kovinotehno
Poljska brez vojnega stanja
Danes mineva teden dni, kar so na
Poljskem odpravili 19mesecev trajajoče
vojno stanje. Dogodek razumljivo odme-
va širom po svetu, zlasti še po Evropi,
saj je bila ta država vrsto let hud druž-
beni gospodarski, politični bolnik v sve-
tu tako imenovanega realnega sociali-
zma, v njej je potekala cela vrsta kriznih
procesov, katerih razplet bi utegnil biti
še bolj drastičen kot je bilo 13. decembra
1982 uvedeno vojno stanje.
Za kaj je na kratko rečeno šlo? Vsesko-
zi, v desetletjih povojnega obdobja seje
kazalo in naposled kričeče pokazalo, da
Poljske ni mogoče voditi v znamenju bi-
rokratskega dogmatizma, kopanja čeda-
lje globljega prepada med delavskim
razredom in drugimi delovnimi ljudmi
in vodilno plastjo, ki se je krčevito okle-
pala vodenja s trdo državno roko, obe-
nem pa ob izbruhih delavskega nezado-
voljstva sklepala trhle kompromise, da-
jala obljube (o samoupravljanju, na pri-
mer), ki jih je ob prvi priliki - ko se je
najhujši vihar polegel - spet snedla.
Ta družbena razklanost je segala glob-
lje in globlje in potlej je prišlo znameni-
to poljsko vroče poletje 1980. leta, eks-
plozija delavskega upora, ki seje iz mo-
gočnih žarišč na Baltiku kakor ogenj v
izsušeni stepi razširila po vsej deželi.
Ustanovili so neodvisne sindikate Soli-
darnost in pojavil se je novi voditelj.
Lech Walensa. Oblasti so - ob razpadu
uradnih sindikatov - pod pritiskom de-
lavstva morale sindikate priznati in po
zakonih dialektike je to še bolj omajalo
oblasti, vštevši seveda poljsko partijo,
ki so jo zablode preteklosti in napake
sedanjosti čedalje huje razkrajale. Priš-
lo je do velikih personalnih sprememb v
partijskem vodstvu, dva generalna se-
kretarja partije sta morala oditi. Hkrati
je bila dežela gospodarsko iz dneva v
dan bolj na tleh.
Ker se vse to seveda ni dogajalo v
nekakšnem izoliranem, abstraktnem
prostoru, v nekakšni razkuženi družbeni
epruveti, marveč v realnem svetu drža-
ve na meji dveh svetovnih vojaškopoli-
tičnih blokov in same članice enega od
njih, je to zbujalo vseh sort skomine na
svetovni desnici, da vrenje na Poljskem
kar se da izkoristi za to, da kolikor se da
razmaje nasprotni tabor, ga čimbolj
komprimitira in da tudi sicer kuje kapi-
tal iz svojih protikomunističnih, proti-
socialističnih kampanj.
Sovjetska z\reza na čelu varšavskega
pakta je javno, pa tudi sicer dajala vede-
ti, da ji dogajanje na Poljskem ne samo
ni nič všeč, marveč da ga ima za čisto
kontrarevolucijo in da bo zato, če bo še
huje, temu ustrezno ukrepala. Nevar-
, nos t vojaške intervencije po zgledu ti-
stih 1956 na Madžarskem in 1968 v ČSSR
torej ni bila papirnata grožnja.
V zimskem jutru 13. decembra 1982 je
general Jaruzelski oznanil vojno stanje,
ker je, kot je rekel, kontralevolucija pri-
tirala socialistično Poljsko na rob pre-
pada, ogrozila njeno suverenost in ob-
stoj. Moramo žrtvovati veliko, da bi re-
šili vse.
Analitiki bodo še dolgo razčlenjevali,
kaj, kakšno in kolikšno normalizacijo
razmer je prineslo vojno stanje, koliko
je Poljska zdaj bolj zdrava ali ne, kako
temeljite in trajne so driižbfpe in gospo-
darske reforme, ki jih zagotavljata vla-
da in partija z Jaruzelskim na čelu.
Za dokončno sodbo je še prezgodaj.
Možno pa je že zdaj zapisati da je Polj-
ska stopila v novo obdobje, ko je bilo
vendarle mogoče vsaj za silo z močmi
lastnega naroda spraviti stvari v nor-
malne jše kolesnice. Pri čemer vse nevar-
nosti še niso odstranjene, kakor tudi
prepad med ljudstvom in oblastmi še ni
zasut.
Piše
Jože Šircelj
Konec tedna srečanje mladih
zadružnikov na Vranskem
Srečanje mladih zadružnikov na Vranskem, le-to bo v
soboto in v nedeljo, bo tudi letos izredno zanimivo. Na tem
srečanju se bodo tudi letos zbrali mladi kmetje iz vse
Slovenije, ki se bodo v soboto zvečer najprej pomerili v
pripravljanju kmečkih jedi. Ob tem seveda ne bo manjkalo
tudi zabave, za katero bosta skrbela ansambla ŠIK in
Nočna izmena, med številnimi drugimi pa bo prepevala
tudi Marjana Deržaj.
V nedeljo ob deseti uri se bo pričelo posvetovanje o
problemih mladih v kmetijstvu. T\idi letos organizira to
posvetovanje republiška konferenca ZSMS. Na tem po-
svetovanju bodo mladi kmetje prav gotovo znova opozorili
na nekatere težave, ki jih imajo pri svojem delu. Zaključek
pa bo popoldne, ko bodo na sporedu zanimive kmečke
igre, ki vsako leto privabijo številne obiskovalce. V različ-
nih spretnostnih igrah se bodo pomerile prav vse ekipe
aktivov mladih zadružnikov. V gradu Podgrad bo potem
še zabavni večer.
Kakor koli že, prireditve na Vranskem so pomembne tudi
zaradi tega, ker se na njih srečajo mladi kmetje, se spopri-
jateljijo in izmenjajo izkušnje.	JANEZ VEDENIK
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Vroči julij za še
bolj vroče naloge
Letošnji julij si ne bomo zapomnili samo zaradi
prave tropske vročine, ampak predvsem zaradi gospo-
darskega in političnega preobrate: pravega salta-mor-
tale, ki ga bomo končno morali narediti prav vsi v
svojem vsakdanjem življenju in delu. Seveda, vsak na
svojem delovnem mestu in s svojim bremenom odgo-
vornosti.
Nedvomno je sila nehvaležno zapisovati besede, kot
so streznitev, resnost, doslednost in odgovornost, pa
drugačno ravnanje in obnašanje, če še ni videti, tudi že
zdaj, otipljivih vsaj nekaj dokazil, da mislimo in de-
lamo tokrat drugače.
Ljudje so v glavnem siti vsesplošnega navdušenja za
stabilizacijo. Siti so splošnih in posplošenih ocen, ugo-
tovitev v slogu: vsi smo za vse odgovorni, čeprav je
jasno in o tem čivkajo že vrabci na strehah, da vsi za
vse seveda nismo krivi, pač pa bomo vsi čutili posle-
dice prekomerne notranje in zunanje zadolžitve dr-
žave, slabih odločitev za slabe naložbe, pa naj bodo v
tej ali oni republiki ali pokrajini.
Za dolgoročni program stabilizacije se te dni oprede-
ljujejo v vseh republiških in pokrajinskih skupščinah.
Družbenopolitične organizacije v federaciji so mu dale
svojo politično veljavo, prav gotovo pa bodo posebno-
sti v različnih okoljih dale množico različnih pogledov
na njegovo uresničevanje. Bistveno vsekakor ostaja,
ne glede na posebnosti in različna gledanja: to pa je
jasna in nedvoumna resnica, da je v naših, jugoslovan-
skih razmerah, boj za stabilizacijo hkrati boj za potrje-
vanje in afirmacijo novih samoupravnih proizvodnih
odnosov. Hudo je to, da tega nekateri »znotraj« nočejo
ali ne morejo videti, kajti bolj je razumljivo, da tega
»zunaj« ne morejo razumeti - končno jih s svojimi
delovnimi rezultati tudi nismo prepričali. Zunanjih
upnikov tudi nič ne briga, ali bomo dolgove vračali s
samoupravno ali etatistično žetvijo. Le mi sami dobro
vemo, kaj je eno, in kaj drugo z vsemi posledicami
vred.
Da bo bitka dolgotrajna, je tudi vsakomur jasno, pa
četudi zanemarimo dnevna in tedenska ugibanja o
tem, kdaj bomo lažje zadihali. Vsekakor bitke tudi ne
bomo izbojevali brez vročih razprav na različnih rav-
neh, pa brez »povprečništva«, ki se je še kako vpletlo v
naš vsakdan, ko smo, če smo sploh, obzirni le v starem
in preizkušenem slogu: da bo volk sit in koza cela!
MITJA UMNIK
Velika
Kostrojeva
izvozna pošiljka
Delovna organizacija Ko-
stroj uspešno uresničuje
svoje izvozne načrte. Lani je
sklenila s tovarno usnja v
Razkazu v Sovjetski zvezi
skupno pogodbo za izdelke v
vrednosti 12 milijonov
706.000 dolarjev. Prvi del po-
godbene obveznosti so ure-
sničili, saj je na celjski želez-
niški postaji že pripravljenih
24 vagonov, namenjenih v
Sovjetsko zvezo, na njih pa
Kostrojevi izdelki v vredno-
sti 2,7 milijonov dolarjev.
Celotno pogodbo mora
Kostroj uresničiti do konca
prihodnjega leta. Sedanji
Kostrojev izvoz predstavlja
polovico celotne proizvod-
nje, z ostalo polovico pa za-
dovoljujejo potrebe Jugoslo-
vanskega trga.	MBP
Riše Bori Zupančič
Učila in Kovinarstvo v likvidaciji
V tem trenutku je veliko vprašanje,
če bo laškemu rudniku uspelo doseči
predviden izkop - 40.000 ton premoga
do konca leta. Zaostanek za planom
ob periodičnih obračunih se veča. Ob
polletju so ga dosegli le 87 odstotno.
Vzrok: voda v glavnem in edinem po-
lju, ki ga trenutno izkoriščajo. Drugi
vzrok, je v skoraj enoletni zamudi
raziskovalnih del v polju Barbara.
Do tega je prišlo zaradi geološke
spremembe tal.
Nenadni udor vode bi lahko popol-
noma ohromil delo v polju Liša, sedaj
pa morajo rudarji, namesto, da bi izko-
pavali premog, sproti črpati vodo, ki
udira s hitrostjo do 300 litrov na mi-
nuto.
Kljub vsem težavam so v Rudniku
optimisti in upajo, da jim bo uspelo
izkoriščati premog na področju Barba-
re še pred koncem leta. Tako bodo
lahko do konca srednjeročnega ob-
dobja uresničili previdenih 50 tisoč
ton premoga letno, kasneje pa pet ti-
soč ton več. Področje, ki ga trenutno
raziskujejo je zelo bogato s kakovost-
nim premogom. Zalog je okoli 450 ti-
soč ton premoga, kar bi zadostovalo za
nemoteno proizvodnjo za nadaljnjih
sedem do osem let.
Vseh omenjenih težav v rudniku ne
bi bilo, če ne bi v času prednaftne
krize tudi ta rudnik označili za neper-
spektivnega. Zato se vanj več let ni
vlagalo in tudi ne raziskovalo. Ob
udarcu krize pa je rudnik leta 1979
ostal brez odprtih zalog premoga. Kri-
za je vrnila veljavo temu rudniku, ki
sodi z 200 delavci sicer med manjše
premogovnike.
V letu 1980 je splošno združenje
energetike Slovenije preko odbora za
premog in geološkega zavoda v Ljub-
ljani dodatno motiviralo potrebe po ta-
kojšnjih vlaganjih in odpiranju novih
zalog v rudniku. 2e leto pozneje so
bila rudniku dodeljena tudi sredstva iz
»bencinskega dinarja«, s katerimi naj
bi pospešili raziskave. V jami že razi-
skujejo pod osnovnim obzorjem glav-
nega rova na nekdaj zelo bogatem po-
dročju Hude jame v polju Barbara. Do
konca srednjeročnega obdobja naj bi
raziskali področje v dolžini 1300 me-
trov in 60 metrov v globino.
WE
Bo voda zalila letni plan rudnika Laško?
V polje Liša, edinem kjer kopljejo premog, udira voda
Za dve temeljni organizaciji komu-
nalne delovne organizacije VEZ iz
Mozirja, tozd Učila Bočna in tozd Ko-
vinarstvo Rečica ni več možnosti na-
dalnjega razvoja. V prvem polletju
letošnjega leta znaša izguba v obeh
tozdih približno 4,3 milijone dinar-
jev. Pogojev za preusmeritev ob ob-
stoječih materialnih in delovnih
sredstvih ni, zato so pri izvršnem sve-
tu skupščine občine Mozirje sprožili
postopek za likvidacijo obeh temelj-
nih organizacij.
Krivci takšnemu položaju, iz katere-
ga ni drugega izhoda, so predvsem na-
črtovalci in poslovodni delavci z svoji-
mi usmeritvami, ki niso dajale nika-
kršnih končnih rezultatov. Tudi z
ukrepom družbenega varstva v delov-
ni organizaciji VEZ se ni več dalo pre-
broditi težav. Tako so v Kovinarstvu
na Rečici na uro »naredili« za približ-
no 160 dinarjev izgube.
S sanacijo stanja so pričeli decem-
bra lani. Po dogovoru z usmerjeval-
cem programa proizvodnje učil za ke-
mijo v Bočni, z Razvojnim centrom iz
Celja, naj bi njihov tozd Inženiring
prevzel poslovanje tozda Učila Bočna,
z vso njegovo aktivo in pasivo. To naj
bi storili že v marcu, po kasnejših raz-
govorih pa konec junija, vendar poslo-
vanja niso prevzeli in v Mozirju so se-
daj ukrepali po svoje, tako kot je v
danem trenutku najbolje. Delavci iz
Bočne so že prerazporejeni. V kratkem
se bo tudi 25 delavcev tozda Kovinar-
stvo iz Rečice prestavilo v ljubensko
Kovinarstvo, tozd ravenske železarne.
Komunalno dejavnost bodo skušali
združiti v enovito delovno organizaci-
jo, ki se bo morala najprej izkopati iz
finančnih zagat, predvsem s preobli-
kovanjem kratkoročnih v dolgoročne
sanacijske kredite. Preveč je tudi de-
lavcev v skupnih službah. Za te bo
potrebno iskati možnosti zaposlitve v
drugih delovnih organizacijah, pa tudi
v neposredni proizvodnji.
RADO PANTELIC
Nova cena moke, večje težave
Nove cene moke, ki so povprečno večje za 21,4
odstotka, bodo povzročile precejšnje težave
TOZD Mlin, Mlinsko predelovalne industrije
SOZD Merx Celje. Tu gre predvsem za razliko v
ceni pšenice in moke, ki jo ta delovna organiza-
cija ne bo mogla sama pokriti.
Seveda se bo nova cena moke poznala tudi pri
ceni kruha, ki pa se ne bo povečala toliko kot
moka, saj so pri novi ceni moke všteti še nekateri
drugi stroški.
V Merxu Celje so zelo zadovoljni z letošnjim
odkupom pšenice, ki so jo odkupili več kot so
načrtovali. Tudi kvaliteta te pšenice je nad priča-
kovanji, saj tudi domača pšenica sodi v drugo in
neredko celo v prvo kvaliteto, tako kot vojvodin-
ska.
F. P.
Zavzeto v S0ZP Hmezad
Dosedanji uspehi so pogoj za nadaljnji razvoj
Kadar govorimo o Hme-
zadu, ne moremo mimo
uspehov, ki jih ta delovna
organizacija dosega. Prav ti
doseženi uspehi pa pred-
stavljajo zagotovilo za raz-
voj tudi v prihodnje. Na po-
dročju izvoza je napravljen
velik premik z ustanovitvi-
jo dveh mešanih družb v Ni-
geriji, več projektov za ne-
katere arabske države pa je
še v obdelavi.
Tudi načrtovane naložbe v
Hmezadu uspešno rastejo
kvišku. Kmalu bo dokonča-
na regijska mlekarna v Ar j i
vasi, zgrajena je zeljarna v
Ilirski Bistrici, poslovni pro-
stori in skladišče v Šempe-
tru, obnovitev CMI, perut-
ninska farma Hajnsko, itd.
Uresničenih pa je bilo še ve-
liko drugih naložb v hmeljar-
stvu, živinoreji, sadjarstvu,
vrtnarstvu... Veča se tudi fi-
zična proizvodnja, tako da so
pri proizvodnji hmelja že
presegli načrtovani obseg za
petletno obdobje. Aktivno
so delali tudi na novih pro-
jektih ovčereje, zdravilnih
zelišč in rib.
Eno izmed poglavitnih na-
log v prihodnosti je sistem
so vlaganj a in povezovanja z
delovnimi organizacijami v
Slavoniji, SAP Vojvodini in
drugod v Jugoslaviji. Rezul-
tat tega sodelovanja naj bi
bila načrtno in dolgoročno
oskrbovanje z večino »suro-
vinarjev«. S sovlaganji pa se
bodo vključevali tudi v ob-
močja manj razvitih repu-
blik in pokrajin. Poudarek
pri naložbah pa bo dan na
proizvodnjo hrane in izvoza.
Eno poglavitnih naložb na-
menjajo v proizvodnjo hme-
lja kot pomembnega izvoz-
nega blaga tako v družbe-
nem kot zasebnem sektorju
s tem, da bo v zasebnem sek-
torju potrebno hitreje delati
na povečanju površin pod
hmeljem kot so planska
predvidevanja.
Največjega skupnega in
tudi širšega družbenega po-
mena pa so naslednji objek-
ti: prašičja farma v Pirešici,
goveja farma v Zepini, farma
pitancev v Imenem, farma
pitancev na Zovneku, mleč-
na farma v Zalogu, farma pi-
tancev v KZ Drava, farme
brojlerjev v Zepini, Radljah,
ter valilnica ter predelava
odpadkov v Jati. izvozna
klavna linija v celjski mesni
industriji, zaključena bo
mlekarna v Ar j i vasi in sirar-
na v Šmarju, in še bi lahko
naštevali.
V prihodnosti bo vsa Hme-
zadova skrb namenjena po-
večanju izvoza in zmanjša-
nju uvoza. Aktivno pa se bo-
do vključevali tudi V izvoz in
gospodarsko sodelovanje z
deželami v razvoju.
MATEJA ZALOŽNIK
Sedal ileEaio na iri izmem
Zaradi večjega povpraševanja po coca coli v žalski polnilnici, ki je TOZD Slovin Ljub-
ljana delajo v juliju in avgustu na tri izmene. Letni plan je 40 milijonov steklenic, dnevni, v
teh pasjih vročih dneh, pa kar 250 tisoč steklenic coca cole. Na sliki: S polnilnice coca coie v
Žalcu.	T TAVCAR
H. STRAN - NOVE TEDNIK
............m m mm
28. JULU 1§33
miMmiii umrnm ~ s
i strupljati se
j še »splača«
Kdo so tisti, ki v zad-
njem času množično za-
strupljajo naše vode; tisti,
kot je storilce imenoval
Franc Vitanc, predsednik
celjske ribiške družine, ki
s takšnim početjem žaga-
jo vejo človeštvu. Tudi ri-
biči namreč takšnega po-
četja ne ocenjujejo le sko-
zi prizmo svojih in-
teresov, kajti to bi bilo
preveč enostransko.
Človek, prav tisti, kate-
rega življenje pogojuje
zdrava voda, je glavni kri-
vec, bi lahko na kratko
ocenili in dobili odgovor
na tolikokrat zastavljeno
vprašanje. Vendar, če
smo tako ugotovili in ker
je v širšem družbenem in-
teresu, kakor radi reče-
mo, da ohranimo in ne zo-
žujemo naš življenjski
prostor, bi moral nekdb
tudi osebno odgovarjati.
Ker pa sankcij ni, ali so
zelo blage, v podjetjih ra-
je plačujejo simbolične
kazni, kot da bi uredili
vse potrebno, da do za-
strupljanj ne bi več priš-
lo. Tudi čistilne naprave
niso dovolj, če ni tistih, ki
bi bili strokovno uspo-
sobljeni upravljati z nji-
mi. Ponekod, v Cinkarni,
na primer, so to dobro
uredili, opredelili tudi od-
govornost, drugod še ra-
zmišljajo ne o tem. Za-
vestno odrekanje in vla-
ganje na eni strani, na
drugi neodgovornost,
malomarnost, zastruplja-
nje voda. Tudi zavestno?
Ali pa je temu krivo to, da
denar niti malo ne smrdi
tako hudo kot zastruplje-
na voda.
Kaj je torej tisto, kar
nas žene k tako nenarav-
nemu ravnanju? Želja po
boljšem in udobnejšem
življenju ? Življenju z več
naglice, z vedno več stro-
ji, izdelki, umetno hrano,
z vedno več betona ob ka-
terem na »neumnosti«,
kot je onesnaževanje oko-
lja, ni več časa misliti.
Skrajni čas je, da začrta-
mo meje tehniki in po-
trošniškemu mišljenju,
ter krivce neodgovornih
dejanj strogo kaznujemo.
R. PANTELIČ
Dan vstale pri koči na Boču
Dan vstaje so v šmarski
občini praznovali na Boču.
Tu je bila osrednja občinska
prireditev, katere glavna or-
ganizatorja sta bila občinski
odbor ZZB in OK SZDL
Šmarje pri Jelšah. Od dru-
štev, ki so prispevala kratek
program naj omenimo Mo-
ški pevski zbor zdravilišča
Rogaška Slatina, članice re-
citatorske skupine osnovne
šole Borisa Kidriča in pionir-
sko folklorno skupino, ki je
predstavila venček gorenj-
skih narodnih. Slavnostni
govornik je bil Jožko Lojen,
predsednik občinskega od-
bora ZZB.
Po kratkem programu so
lovske družine občine Šmar-
je tekmovale v streljanju na
glinaste golobe, brigadirji
Trebče 83, Ratanska vas in
Šmarje pa so se pomerili v
malem nogometu. Da obi-
skovalci ne bi bili lačni, so
zanje pripravili partizanski
golaž. Po prodanih malicah
smo sklepali, da je na Boč
prišlo okrog 1000 ljudi. Za
zabavo in ples je poskrbel
Rogaški instrumentalni
kvintet.
Na Boč so se ta dan peš
napotili planinci, taborniki
in člani zveze rezervnih voja-
ških starešin, prišli pa so tu-
di predstavniki ZZB iz Dom-
žal, delegacija iz Hrasta pri
Metliki in pobratena organi-
zacija ZZB iz Zumberka. Na
spomenik padlim borcem so
ob tej priložnosti položili tu-
di vence.
T. K.
Varujmo naravo!
mmmMMmmmmmMmmmmmmmmmmmmmEr,
Klic, ki postaja vse bolj aktualen. Toda, velikokrat,
žal, le na jeziku ali papirju. V resnici pa je povsem
drugače. Vsaj v nekaterih primerih.
Pod Izletnikovo postojanko pod Tovstom (Celjska
koča) je urejen velik prostor za parkiranje osebnih in
drugih vozil. Človek bi pričakoval, da se bodo vozniki
držali običajnih pravil in puščali svoje železne ko-
njičke na tem prostoru, če nameravajo sami nadalje-
vati pot ne samo do koče, marveč tudi naprej. Toda,
primer, v petek, 22. julija, je govoril, da so mnogi
skregani s tem pravilom in da v praksi ravnajo povsem
drugače.
Verjeli ali ne, ta dan je bilo na velikem parkirišču le
malo avtomobilov, zato pa veliko več, nekaj desetin, na
travniku in vzpetini, ki se začenja pri koči in se dviguje
naprej do lovskega doma in še dalje. Po vsem tem je
bilo mnogim ljudem tudi sto ali dvesto metrov hoje
preveč! Morda bi zapeljali z avtomobilom do točilne
mize, če bi mogli. Težko je reči, kdo so bili ti vozniki,
toda dejstvo, da je bilo tisti dan slavje pri lovski koči.
daje slutiti.
Glasnih opazk na račun takšnega odnosa do narave
ni manjkalo. Toda, kaj. ko jih prizadeti in tisti, ki se
»požvižgajo« nad lepo urejenim planinskim svetom,
niso slišali. Morda bodo prebrali te vrstice. Morebiti
bodo celo zaradi njih užaljeni, vendar bi bilo prav, če bi
na koncu le spoznali, da so ravnali napak in da ne
delajo prav, če ta prostor večkrat izkoriščajo za parki-
ranje svojih avtomobilov.
MB
Odpraviti posledice neurja
Pri odpravljanju posledic neurja v hmeljiščih Savinjske
doline so se poleg krajanov posebno izkazali vojaki in pripa-
dniki teritorialne obrambe, pa tudi delavci SOZD Hmezad.
FOTO: R. PANTELIČ
Uspel letalski miting v Ločah
Konjiški Aero klub strmo po svoji poti
Letalski miting, ki so ga v
nedeljo pripravili člani Ae-
ro kluba Slovenske Konjice
v Ločah, ni bil namenjen le
v razvedrilo številnim obi-
skovalcem. Za mladi Aero
klub je bila to tudi predsta-
vitev bogate dejavnosti in
vabilo mladim in manj mla-
dim, da se jim pridružijo pri
delu.
Na mitingu so sodelovali
člani aero klubov iz Ptuja,
Slovenj Gradca, Maribora,
Celja, Titovega Velenja in se-
veda Slovenskih Konjic. S
pomočjo desetih motornih
in štirih jadralnih letal so se
predstavili padalci, izvedli
pa so tudi akrobatski pro-
gram. Svoje znanje so poka-
zali še modelarji, med obi-
skovalci pa je bilo veliko za-
nimanja za vožnjo z aero tak-
sijem. Škoda, da je priredi-
tev predčasno prekinilo ne-
vihtno vreme.
Miting je bil tudi krona
dolgotrajnih priprav, v kate-
re so člani kluba vključili tu-
di ureditev letalske steze.
No, tokrat so letala vzletela
še na pomožni stezi, a do
glavne steze ni več daleč. Ča-
kajo, da se utrdi in da dobe
zanjo dovoljenje. Čakajo pa
še vedno tudi na obljubljeno
letalo, ki bo bistveno oboga-
tilo njihovo delo. Čeprav ga
še nimajo, pa zato njihovo
delo ni trpelo. Letos so izšo-
lali že štiri jadralne pilote,
vse bolj pa preseneča njiho-
va modelarska vrsta, ki se je
uspešno predstavila tudi na
republiških prvenstvih. Ure-
dili so že tudi delavnico, se-
daj pa se pripravljajo na iz-
gradnjo hangerja. Kljub pro-
stovoljnemu delu pa bo zanj
brez dvoma potreba tudi po-
moč širše družbene skupno-
sti. Da znajo družbeno po-
moč upravičiti, so že doka-
zali.
MILENA B. POKLIC
Ludvik Es
Marsikdo ga pozna. Mo-
zirčana srednjih let, zna-
nega na področju tehnič-
ne kulture. To je Ludvik
Es.
Živi sredi Mozirja in iz
njegovega pripovedova-
nja izveš, da ima rad ta
kraj. Ludvik je zgovoren
človek, vendar hkrati tu-
di skromen. Noče, da bi
se pisalo o njem, ampak
želi, da se piše o tehnični
kulturi. Želi in hoče, da se
na tem področju nekaj
stori. Ludvik meni, da se
o tehniki veliko govori,
besede pa ostajajo praz-
ne, neizpolnjene. Odlo-
čen in odkrit je tale Lu-
dvik Es. Z njim se je pri-
jetno pogovarjati.
Rojen je 1927 leta, torej
bo kmalu dopolnil 56 let.
Njegovo življenje ni bilo
lahko. Bil je še otrok, ko
se je začela vojna. Strelja-
nje, preganjanje in neu-
smiljeno ubijanje. Gre-
nak je spomin na tiste
grozne dni. Kot šolar je
Ludvik želel v tehnično
smer, toda vojna in hude
zdravstvene težave mu te-
ga niso dopuščale. Ven-
dar so velike želje rodile
sad. Star komaj 15 let je
izdelal majhen radijski
sprejemnik. To je bil nje-
gov velik korak v radioa-
materstvo.
Po poklicu je prosvetni
delavec. Z mladimi živi in
dela že 33 let. Uči na mo-
zirski šoli. Kljub težkim
pogojem se trudi, da bi v
mlade glave vlil kar naj-
več znanja. Pred tem je
učil v Gornjem gradu. Tii-
di tu je vložil veliko
truda.
Ludvik rad govori o
klubu radioamaterjev v
Mozirju. Vodilne funkcije
prepušča mladim, rad pa
jim svetuje in pomaga.
»Bilo je veliko težav«,
pravi Ludvik. Niso imeli
primernih prostorov, ne
tehnične opreme. Vendar
s skupnimi močmi so
klub ustanovili. Danes so
v klubu zelo aktivni. Ude-
ležujejo se poučnih tek-
movanj v zvezi z NOB in
šolo. Ludvika je zanimivo
poslušati - zelo je kriti-
čen.
Veliko je problemov, a
Ludvik vztraja. Po pogo-
voru z Ludvikom Esom
ugotoviš, da je to dober
človek.
Vztrajen in marljiv je in
takšne ljudi potrebuje na-
ša družba.
JOŽICA KRAŠEVEC
OBRAZI
Dan gasilcev v Matkah
Dan gasilcev občine Žalec so letos proslavili v Matkah. To ni naključje, saj praznuje
gasilsko društvo iz Matk v tem letu 50-letnico obstoja, pa tudi sicer so gasilci iz tega kraja
izredno aktivni na številnih drugih področjih, od kulturnega do športnega. Na prireditvi, ki
je bila v petek, so hkrati proslavili tudi dan vstaje slovenskega naroda ter praznik krajevne
skupnosti Šešče. V Matkah je v gasilski paradi sodelovalo kakšnih 300 gasilcev iz vseh
sektorjev občine Žalec, prikazali pa so tudi svojo opremo. Zbranim sta govorila predsednik
GD Matke Marjan Golavšek ter predsednik občinske gasilske zveze Jože Kuder, v imenu
pokroviteljev pa sta gasilce pozdravila Danijel Senič, predsednik skupščine SIS za požarno
varnost ter Franc Kalšek iz tekstilne tovarne Prebold. Anton Gros pa je podelil republiška
gasilska tekmovanja. Mladi gasilci iz Matk so potem pripravili še prisrčen kulturni spored.
JANEZ VEDENIK
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Vlomljena hrbtenica, volja pa ne
lunin Marot že deset tet vodi hribovsko kmetijo na invalidskem vozičku
Pri Marotovih je bilo slovesno, saj sta
Lojzka in Nandi praznovala srebrno poro-
ko. Nič takšnega, boste rekli, 25 let preži-
veti skupaj danes res ni nič posebnega. No,
to ni vzrok, da se odpraviš v Olešče na
obisk k Ježičevim, kot se tej hribovski
kmetiji, 500 in nekaj metrov visoko pod
Svetino, reče. Vzrok je Nandi, ki to kmeti-
jo vodi že deset let na invalidskem vo-
zičku.
Najprej nekaj splošnih podatkov o tem
kmetu, močnejše postave in krepkih, zdela-
nih rok. Rodil se je v Oleščah, občina Laško,
3. januarja 1933. Kot 23-letni mladenič se je
leta 1956 zaposlil v laškem rudniku, kjer je
delal 17 let.
»5. julija 1973, dan po rudarskem prazni-
ku je bilo«, prične pripovedovati svojo
zgodbo o tem, kako je prišel na invalidski
voziček. »Okoli osmih sva s kolegom po-
stavljala »rigl«, ki varuje strop, da se ne
kruši. Ker je bil približno 3 cm predolg, sem
se sklonil po kramp, da bi še malo izkopal
strop in naredil prostor za prečni podpor-
nik. A imel sem smolo, saj mi je ravno takrat
na hrbtenico padla kepa gline«.
Ker ni mogel hoditi, so ga, potem, ko so ga
nekaj časa po jašku nosili, iz jame pripeljali
s »huntom«, kjer ga je čakal doktor Veliko-
nja. Po pregledu 30 ga z rešilnim avotomi-
blom odpeljali v celjsko bolnišnico. Tu mu
je dr. Pilih dal hrbtenico v mavec.
Nikdar preveč nege
»Z nego v Celju, kjer sem ostal 18 dni in v
Ljubljani na Zavodu za rehabilitacijo invali-
dov-Soča, sem bil zelo zadovoljen.« Pripo-
mni pa, da za tako težkega bolnika nege ni
nikdar preveč.
V Soči je moral ležati skoraj nepremično
tri mesece. Za tem je počasi začel telovaditi
in nato dobil voziček. »Šele takrat sem spoz-
nal, da brez aparatov in bergelj ne bom ni-
koli več hodil. V nesreči sem si namreč
zlomil dvanajsto vretence in tako postal pa-
raplegik«. Vsakega paraplegika zelo priza-
dene sprememba okolja oziroma vrnitev do-
mov, saj ga tu največkrat ne znajo sprejeti
takšnega kot je - na invalidskem vozičku.
Kako ste to spremembo prenesli vi in ka-
ko so vas doma sprejeli? »Čeprav sem prišel
okoli prvega novembra domov le za tri dni,
so me domači lepo sprejeli in bi najraje
ostal.« A moral je nazaj. Pri nesreči se mu ni
zlomila le hrbtenica, ampak mu je glina po-
škodovala tudi levo ledvico, ki ga je začela
zelo boleti, se gnojiti in so mu jo morali
odstraniti. Spet je moral ležati dva meseca
nato zopet vse znova: telovadba, privajanje
na voziček...
V dolini ali v hribih?
»Po letu in desetih dneh sem se končno
vrnil domov takorekoč dvojni invalid, para-
plegik in še brez ledvice.« S tem se ta del
Nandijeve zgodbe konča, tod prične se
drug. V Oleščah ga je čakala hribovska
kmetija s šestimi hektari gozda in prav toli-
ko zemlje, ki jo je ravno pred kratkim prev-
zel. Čakala ga je žena in štirje nepreskrblje-
ni otroci (hči se je med tem že omožila in
odšla od doma). Moral se je odločiti ali ostati
na izredno težko dostopni kmetiji ali pa jo
prodati in oditi v Laško. Tam mu je namreč
rudnik ponudil pritlično stanovanje v blo-
ku, za izgradnjo katerega je, kot član kolek-
tiva tudi sam prispeval. Nandi Marot se je
odločil za na videz težjo pot.
»Ostal sem doma, saj imam rad naravo in
mir, ki ga, kot vidite pri nas ne manjka.
Slišal pa sem tudi, da imajo invalidi po me-
stih velike težave s stopnicami, pločniki in
še s čim.« Tisto o miru res drži, saj ga kali le
lajež domačega psa in ptičje petje, razgled
na kozjanske hribe pa je čudovit.
S traktorjem po drva
»Od začetka sem sam odhajal s traktorjem
po drva. Veste »pasquali« ima ročko za
plin pri volanu, zaviral sem z ročno, v prvo
so mi ga dali doma, ustavil sem pa traktor
tako, da sem ga enostavno izključil. To
sicer terja nekaj spretnosti in je precej
nevarno, a tu, kjer ni veliko prometa, je
kar nekako šlo.« Potem se je naučil voziti
traktor že najmlajši sin Darko, ki hodi v
peti razred osnovne šole v Laško, pa seve-
da starejša, ki sta že pri kruhu, Franci in
Nani
Sedaj je Nandi, kot sam pravi, bolj do-
ma. Nakrmi živino, lika perilo, pomiva po-
sodo, vključi pralni stroj...
Ko se pogovarjaš z gospodarjem razmer-
oma velike kmetije, ti nehote uide vpraša-
nje: komu jo boste pa prepustili? »O tem se
pa pri nas še nič ne ve, čeprav vsi, kljub
temu, da so zaposleni radi delajo na zem-
lji. Verjetno bomo o tem govorili takrat,
ko bo tudi Darko končal osemletko.« Da bi
kmetija propadla, ni misliti, saj pravkar
obnavljajo hišo, ki je bila zgrajena menda
leta 1814. Od prej pa imajo že svoj vodovod
in elektriko, ki je po zgraditvi transforma-
torja boljša.
Kako je mogoče?
Kot paraplegik je Nandi tudi član Društva
paraplegikov Slovenije. Z njimi gre vsako
leto na morje v Novigrad, kjer ima sloven-
sko društvo svoj dom in bungalove. Tudi
letos bo šel z ženo Lojzko, toda šele septem-
bra, ko bodo glavna dela na kmetiji oprav-
ljena. Nandi Marot se pač ne čuti invalida,
ampak je po nesreči postal kmet in to dober
kmet. Letos so zase pridelali dovolj pšenice,
v hlevu imajo dve kravi in štiri prašiče. Dva
bika pa so ravnokar prodali.
»Veste, devetstotrideset starih jurjev in-
validske pokojnine je premalo, da bi lahko
preživeli. Zato si pomagamo na vse načine,
tako smo letos od prodaje vejic božjih dre-
vesc, ki jih imamo na kmetiji kar tridest,
zaslužili star milijon.«
Ko se po strmi zelo slabi cesti pelješ v hrib
proti Kanjučam, na katerega srečno prideš,
le če se je cesta od dežja že osušila, razmiš-
ljaš o človeku, ki kljub svoji težki invalidno-
sti in vezanosti na invalidski voziček živi
tam spodaj. Vprašaš se: kako je to mogoče?
In si odgovoriš: z močno voljo in pomočjo
žene ter otrok.
MATJAŽ GALJOT
Nandi Marot z ženo Lojzko in najmlajšim sinom Darkom
Ježičeva domačija v strmini nad Reko
Justinine zlate roke
Le malokdo zna tako
spretno sukati kvačke, kot
to počne sedemdesetletna
Justina Es iz Goriške ulice
v Celju.
Komaj štiri leta ji je bilo,
ko je prvič prijela za ročno
delo. Takrat je vezla abece-
do. Pozneje pa je opravljala
tudi resnejša dela. Kot dvaj-
seti in najmlajši otrok v dru-
žini je pletla starejšim bra-
tom in sestram nogavice, ša-
le in rokavice, pa tudi pri do-
mačih opravilih je pomagala
mami, ki je sama skrbela za
številno družino. Marsikdo
bi pri tem pomislil, da jim ni
šlo lahko. Res ne, toda slabo
niso živeli. Doma so imeli
prašiče, kravo in veliko zem-
lje, ki jim je dala vse, kar so
potrebovali.
Potem so prišla leta vojne
vihre. Kot zavedna Slovenka
se je Justina priključila na-
rodnoosvobodilnem giba-
nju. Partizanom je prenašala
pošto in hrano ter opravljala
mnoge druge akcije za kar je
prejela medaljo za hrabrost.
Vendar tudi v tistem času ni
opustila ročnega dela. Bor-
cem je spletla nič koliko jo-
pic in nogavic, ki so jih še
kako potrebovali.
Po vojni se je Justina zapo-
slila kot snažilka in na to de-
lo je ponosna. Rodila je tudi
tri otroke, od katerih sta ji
ostala samo še sinova. Pa še
od teh dveh je eden odšel s
trebuhom za kruhom po sve-
tu, na daljno Švedsko. Tako
je Justina ostala sama.
Ročno delo ji je med tem
prešlo v navado, tako da brez
njega sploh ne more. Danes
je v zasluženem pokoju in še
vedno plete, kvačka in veze.
Ko je pred desetimi leti dobi-
la sobico v bloku, si jo je ure-
dila po svojem okusu in
opremila s svojimi izdelki.
Tako si je sama naredila za-
vese in veliko prtov. Stvari,
ki jih je naredila, ni nikoli
prodajala, le pošiljala jih je
svojim sorodnikom po sve-
tu. Tako imajo njena dela v
Nemčiji, na Švedskem in ce-
lo v Ameriki. Justina ima re-
snično zlate roke. Eden
izmed sinov ji je rekel, da
mora, ko bo umrla, roke pu-
stiti zunaj. Temu se Justina
le blago smeji, kajti na »Ma-
tildo« še ne misli, čeprav ima
težave s srcem. Na vrata si je
obesila troje ključavnic, tako
da »božja dekla« ne more
vstopiti. Kaj pa bi njeni
vnučki in vnukinje rekli, če
bi babica, ki jo imajo vsi tako
radi, kar naenkrat odšla?
Kdo pa jim bo pletel jopic<
in rokavičke in kdo jih bo
ljubeče božal ter jih branil
pred starši, če ne babica?
Prav zaradi tega se Justina
ne da, in se še ne bo dala.
K. L., N. G.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
Delovni griški amaterji
Igralska sekcija DPD Svoboda iz Griž je zelo delovna. V njenem okviru delujejo kar tri
igralske skupine, ki vsako leto postavijo na oder več predstav. Tudi letos je bilo tako.
Posebno uspešni so bili z opereto Vaška komedija, ki si jo je ogledalo več kot tisoč krajanov
in drugih obiskovalcev. S to prireditvijo bodo Grižani nastopili še enkrat v letnem gledali-
šču Lemberg v Grižah, če jih bo kdo povabil pa bodo z njo tudi gostovali.
Otvoritev
razstave
Lukove
zapuščine
V	sredo, 20. julija je bila
v muzeju Revolucije v
Celju otvoritev razstave o
Francu Leskošku-Luki.
Večji del denarnih sred-
stev je prispevala delovna
organizacija Emo Celje,
občina pa je sodelovala
predvsem v organizacij-
skem delu.
Slavnostna govornica,
tovarišica Olga Vrabič, je
v svojem govoru označila
Lukovo življenjsko pot.
Trenutno je razstavlje-
na le tretjina Lukove za-
puščine, ki zajema pred-
vsem odlikovanja, njego-
ve osebne predmete - od
pisalnega stroja, telefona,
pa do raznih fotografij, iz-
kaznic ...
V	muzeju predvide-
vajo, da bodo do prihod-
njega leta uredili razstav-
ne prostore in bo razstava
postala stalna, pa tudi ob-
seg razstavljenih predme-
tov bo večji.
N. G.
Med plevami je še najti zrnje
Na 30. Festivalu jugoslovanskega igranega filma le malo
dobrega
Ko to pišem, mineva že
osmi dan jubilejnega, 30. Fe-
stivala jugoslovanskega igra-
nega filma v Pulju. Festival je
sprva obljubljal 30, nato 26
filmov, pristal pa je pri 25. Ve-
čina teh novih filmskih del je,
žal, takšna, da pretirane ško-
de ne bi bilo, če bi jih sploh ne
posneli.
Ostra in neutemeljena kriti-
ka, bo kdo rekel, saj je film del
kulture naših narodov in naro-
dnosti, del množične zabave in
del naše splošne zavesti. Res
(uzvik) a po drugi plati je tudi
res, da kriza domače kinema-
tografije še nikoli v zadnjih le-
tih ni bila tako ostra, globoka,
tako vseprisotna. To se ne
spozna le iz statističnih podat-
kov, ki govorijo o tem, da je od
25 letošnjih filmov 17 srbskih,
dva hrvaška, en bosansko-her-
cegovski, en kosovski, make-
donskih, da je bistveno manj
hrvaških in bosanskoherce-
govskih kot prejšnja leta. Tudi
to je izraz krize. A še bolj kot to
filmi sami, ki so zvečine zme-
deni, plehki, že kar banalni. Ob
njih je z vso pravico mogoče
govoriti o krizi in o očitnem
prizadevanju filmarjev, da na
tak ali drugačen način skušajo
ugoditi najbolj banalnemu
okusu podpovprečnega občin-
stva. Tistega, ki še posebej pol-
ni kinodvorane, ki išče v filmih
smeh, goloto, površnost... za
vsako ceno in v imenu dobič-
ka, ki bo rodil nove filme.
Po svoje je ta trend domače,
še posebej srbske kinemato-
grafije sicer razumljiv, a opra-
vičljiv ni in ne more biti.
A tudi med filmi, ki so slabi,
kjer so režiserji streljali res s
slepo municijo, ja najti zrnje.
Filme, kot so Balkan ekspres
(rež. Branko Baletič) »Nekaj
vmes« (rež. Srdjan Karanovič),
»Cifra mož« (rež. Bato Cen-
gič)... Pa slovenski filmi? Izre-
dno pomemben in bogat letoš-
nji delež naše republike na fe-
stivalu. Izjemno močno delo je
ustvaril Božo Šprajc s filmom
»Dih«. Franci Slak je z »Evo«,
kljub tanki zgodbi, ki ima na
čvrstem okostju le premalo
mesa, dokazal svoje izjemno
prefinjeno obvladovanje film-
ske govorice in veliko estetiko
ter mojstrsko režijo. Film Kar-
pa Godine »Rdeči Boogie«
smo v Celju že videli in dobro
ocenili, v Pulju pa je bil na spo-
redu sinoči.
Tako ostaja naš, slovenski
slepi naboj - Maškerada. Ta 12
let star film Boštjana Hladni-
ka, ki ga šele zdaj kažejo v
izvirni, necenzurirani verziji,
pa zanjo res nikomur ni docela
jasno, kaj počne v Pulju.
Letos torej organizatorji Te-
dna domačega filma ob zelo
močnem prispevku slovenskih
filmov (v Celju bomo bržkone
pozdravili štiri slovenske fil-
me), ne bomo imeli pretežkega
dela, ko bomo odbirali filme iz
drugih republik za osrednji,
premierni spored. A že zdaj, tri
dni pred koncem poljskega fe-
stivala je mogoče zatrditi, da
bo spored jesenskega celjske-
ga filmskega tedna prepričljiv
in kakovosten. Odbrali smo
namreč zrnje.
Branko Stamejčič
Bogata muzejska zbirka NOB v Laškem
Gradiva je še veliko, zato bodo pripravljali tudi tematske razstave
Dolga leta v Laškem niso
imeli ustreznih prostorov za
muzej, ki je do predkratkim
bil v prostorih stavbe občin-
ske skupščine. S stalno raz-
stavo muzejske zbirke iz ob-
dobja NOB in s priložnostni-
mi razstavami likovnikov, so
pričeli uporabljati obnovlje-
ne prostore v Weichslberger-
jevem dvorcu.
Stalna razstava NOB vse-
buje gradiva iz predvojnega
in vojnega obdobja, ki so ga
zbrali iz dokumentacije celj-
skega in ljubljanskega muze-
ja revolucije, nekaj pa je tudi
takih dokumentov, ki jih je
možno videti le v tem muze-
ju. Tu je na primer cela vrsta
pisanih in slikovnih gradiv o
osvobodilnem gibanju na la-
škem območju, še pred usta-
novitvijo osvobodilne fron-
te. Komunisti so se sestajali
v gostilni Rozin, kjer je da-
nes kmetijska trgovina in za
to dolgo časa nihče ni vedel.
Ravno tako za sestanke v
Kurnikovi domačiji. To je
ostala le v dokumentaciji,
ker so jo zaradi razširitve ru-
dnika, podrli. Zanimiva je
tudi kronika, ki opisuje do-
godke na Gračnici ob takoi-
menovanem živem zidu.
Nemški kronist je v gotici za-
pisoval potek dogodkov od
minute do minute. Lojze Po-
žun, ki je postavil že vrsto
podobnih zbirk, je pomagal
tudi pri ureditvi in zbiranju
gradiva za laško zbirko. Med
drugim je preko posredova-
nja mednarodne organizaci-
je dobil nekaj »trojnih por-
tretov« oseb, ki so z laškega
območja morali v zloglasno
taborišče Aushwitz. Name-
sto običajne slike našega
maršala pa je v muzeju pove-
čana fotografija tovariša Ti-
ta, ki so ga slikali na tretjem
zasedanju AVNOJ, slike pa
je napravila in razmnožila v
bunkerjih fotografinja iz La-
škega.
Nabralo se je precej več
gradiva, kot ga je možno raz-
staviti v enem prostoru.
Predstavljen je le presek do-
godkov. Nekakšno ogrodje
vsebine, ki jo bo možno po
potrebi preoblikovati v posa-
mezne tematske razstave kot
naprimer partizansko šol-
stvo ali minerske akcije, ki
so na tem območju bile zelo
pogoste in podobno.
V pritličju dvorca je, še ve-
dno knjižnica. V nadstropju
pa bodo poleg omenjene
zbirke uredili še muzejsko
zbirko od prazgodovine La-
škega do danes, ostala dva
prostora pa sta namenjena
priložnostnim razstavam.
V Laškem upajo, da bo
možno odkupiti tudi sosed-
njo stavbo, to je Kisslingerje-
vo hišo, ki ambijentalno in
stilno dopolnjuje dvorec. Ce
bi jim to uspelo, bi tam ure-
dili razstavne prostore, dvo-
rec pa bi bil v celoti preure-
jen $ muzei.
VIOLETA V. EINSPIELER
Popravek
V prejšnji številki Nove-
ga tednika smo v članku z
naslovom »Celjsko gledali-
šče prenavljajo« objavili
napačen podatek o tem, ko-
liko sta za prenovo prispe-
vali republiška in celjska
kulturna skupnost. V resni-
ci sta prispevali milijon 300
tisoč dinarjev in ne le 300
tisoč din, kot smo po pomo-
ti napisali. Prizadetim se
opravičujemo za neljubo
napako!
»Poljubček dati, to ni greh«
Kulturno umetniško društvo iz Šmartnega ob Paki
uspešno deluje že sedem let. Na nedavnem prazniku Pivo in
cvetje v Laškem so se predstavili z več kot uro trajajočim
programom slovenskih ljudskih pesmi in plesov.
Leto dni so člani skupine zbirali dragoceno gradivo med
krajani. Mnoge pesmi so razširjene po vsej Sloveniji, morda
je le besedilo drugačno in pa napev. Nekaj pa je tudi takih,
ki so se preko ljudskega izročila ohranile do danes in so
značilne le za ta kraj. Taki sta tudi Poljubček dati, to ni greh
in pa če imam fajfico, ni tobaka.
Skupina šteje 30 članov, med njimi je veliko mladih fan-
tov in deklet, ki s svojim veseljem do dela jamčijo, da bo to
društvo še nekaj let in desetletij lahko prenašalo ljudsko
izročilo iz roda v rod.
WE
Dekliški pevski zbor Gomalsko
Dekliški pevski zbor Gomilsko delu-
je v okviru domačega Kulturno pro-
svetnega društva, vodi pa ga prof. Ta-
nja Cehner.
V letošnji sezoni šteje zbor 30 pevk.
Že ime zbora pove, da ga sestavljajo
sama mlada dekleta. Nekaj jih obisku-
je osnovno šolo, večina srednjo, nekaj
pa višjo in visoko, medtem, ko so ne-
katera že zaposlena.
Najbolj je razveseljivo dejstvo, da se
dekleta med seboj dobro razumejo,
kar je osnovni pogoj za uspešno delo.
Vsako leto se zboru priključijo mlade
osnovnošolke, tako, da je število pevk
kljub osipu konstantno.
Zbor deluje v sedanji obliki že sed-
mo leto. Vaje imajo enkrat tedensko,
pojo pa vse vrste pesmi od renesanse
do umetnih, domačih in tujih sklada-
teljev. Zbor je dosegel precej uspehov
in veliko nastopal: na občinski reviji,
krajevnih in občinskih proslavah, med
pomembnejšimi nastopi pa bi omenili
prvomajske proslave pri Šmiglovi zi-
danici, nastop na občinski Naši bese-
di, na Mrzlici (Tabor ljudske fronte),
samostojni koncert ob kulturnem
prazniku v Vrbju. Tri dni so gostovala
v pobrateni občini Bačka Palanka in
požela lepa priznanja - Zbor pripravi
vsako leto samostojni koncert v okvi-
ru krajevnega praznika in skupni kon-
cert z mešanim pevskim zborom.
T. TAVČAR
-1
Dela Srečka škoberneta v
Rubinu
Po uspešni predstavitvi del likovnega amaterja
Srečka Škoberneta v Portorožu, kjer so bila razstav-
ljena dela novega cikla pod naslovom Oblike skozi
življenje, predstavlja zdaj avtor svoja nova dela v ho-
telu Rubin v Žalcu. Razstava, ki je prodajnega značaja,
bo odprta do 10. avgusta. Glede na likovno oceno, ki jo
je Celjanu Srečku Skobernetu dala strokovna obalna
galerija Piran, so dela novega cikla, ki obsega 15 slik,
grafično čista in zanimiva zaradi novega pristopa. V
prihodnjem mesecu bodo ponovno na ogled v Palače
hotelu v Portorožu.
MP
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
S Titom največ o fotografiji
Mladenu Friškoviču je Titov Kumrovec staien vir navdiha
Nad rojstno hišo tovariša Tita v Kumrovcu
je tudi nekaj stanovanjskih blokov in v enem
izmed njih stanuje Mladen Friškovič. Rojen je
bil v Zagrebu, likovno akademijo pa je končal
v Beogradu. Zdaj je »star« Kumrovčan. Z du-
šo in telesom ter delom.
Njegovo celotno stanovanje je en sam delovni
prostor. Atelje. Največ upodablja v lesu in kera-
miki, pa čeprav ga tudi drugi materiali izredno
zanimajo. Njegovi glavni motivi so trenutno ve-
zani na Kumrovec. Tega upodablja na več nači-
nov z veliko ljubeznijo, saj ve, da tako tudi
prispeva k uveljavljanju kraja, kjer je bil rojen
tovariš Tito. Zal pa so police trgovinic po Ku-
mrovcu le redko založene z njegovimi izdelki,
saj serije številni obiskovalci takoj pokupijo,
nove pa se ne da tako hitro narediti.
»Sem svobodni umetnik in vse delam v lastni
režiji. Nikomu nisem v breme,« se pohvali s
tisto široko zagorsko hudomuštnostjo, ki je ta-
ko značilna za ljudi, ki živijo sredi ravnic in
rahlih gričev, po katerih se bohoti trta in med
njimi bdijo skromne, vendar tako prijetno sim-
patične zidanice.
Mladen Friškovič: »S tovarišem Titom sem se
večkrat srečal, saj je moja žena Ana hčerka
Jožeta Juraka, velikega prijatelja Tita. Zelo za-
nimivo je bilo prvo srečanje med zdaj žal že
obema pokojnima Jurakom in Titom, ki je bilo
leta 1928. Jurak je takrat prvič srečal Tita in ker
ga je udaril ga je Tito začel klicati tata. Tako ga
je imenoval vse do smrti.
Sam pa sem se neposredno srečal s Titom, ko
sem še poučeval likovni pouk na osnovni šoli.
Kar naenkrat so se vrata učilnice odprla in v
razred je nenapovedan stopil Tito. Po uvodni
tremi sva se največ pogovarjala o fotografiji.
Tito je bil velik ljubitelj fotografije in pravi
mojster, meni pa je tudi poseben konjiček delo
s fotoaparatom. Tako imam serijo Titovih foto-
grafij, ki sem jih sam napravil. Najmanj šestde-
setkrat sem ga fotografiral. To so mi dragoceni
spomini. Tito je bil vedno na otvoritvi zagreb-
škega velesejma in po njem se je še obvezno
ustavil v Kumrovcu, da je videl, kako živijo
ljudje, zlasti pa otroci, v njegovem rojstnem
kraju.«
Mladen zdaj doma izdeluje spominke...
»Seveda spominki niso unikati, to je industri-
ja. Vendar to delam, da ima »deca kaj za jesti«.
Seveda napravim tudi kakšno »pravo« stvar,
sicer pa imam poleg izdelave spominkov najra-
je ribičijo na Sotli. Sediš ob vodi in čakaš, da
potegne. Naj bo sonce ali oblačno in deževno;
ob Sotli je vedno lepo.«
Kakšen je prihajal Tito med vas, Kumrov-
čane?
»Vedno nasmejan in dobre volje. Pa tako pri-
jetno se je znal šaliti. Nikoli ni kompliciral. Vse
je znal povedati preprosto, da ga je vsak lahko
takoj zastopil, kaj želi.«
In Mladenove želje?
»Izdelovati takšne spominke, ki bodo doma
in v tujini predstavljali v najlepši luči tisti kraj,
kjer je bil rojen naš prvi človek, tovariš Tito.«
TONE VRABL
Nov avtomobil za gasilce iz Ločice
Praznovanje 50 letnice gasilskega društva Ločica pri Polzeli je bilo še bolj slovesno, ker so
namenu predali nov avtomobil. Denar zanj so poleg gasilcev prispevali še SIS za požarno varnost
občine Žalec, tovarna nogavic Polzela, KS Polzela ter TZO Polzela. Na sliki predsednik GD Jože
Košec, poveljnik Zvonko Ulaga ter šofer novega vozila Andrej Serdoner.
JANEZ VEDENIK
Aktivna ZRVS
v Vojniku
Po oceni občinske konferen-
ce Zveze rezervnih vojaških
starešin je krajevna organiza-
cija ZRVS Vojnik med naj-
boljšimi v celjski občini.
Poleg rednega izobraževanja
svojih članov, sodeluje KO
ZRVS pri organizaciji in izved-
bi obrambnega dne na osnovni
šoli, v kvizu s področja splošne
ljudske obrambe in družbene
samozaščite. Sodelovali so pri
letošnji Kurirčkovi torbici in
sprejemu štafete mladosti pri
spomeniku v Vojniku. S tem
pa se aktivnost članov KO
ZRVS ne neha, saj so v poča-
stitev letošnjega dneva varno-
sti sodelovali na občinskem
tekmovanju v streljanju z zrač-
no puško, kjer so zasedli 4. me-
sto. V KO ZRVS Vojnik deluje
tudi kadrovska komisija, ki
skrbi za napredovanje svojih
članov v višji čin, ter osnovna
organizacija zveze komuni-
stov.
Za svoje delo je KO ZRVS
Vojnik prejela številna prizna-
nja. Kljub temu pa so na letni
konferenci ugotovili, da je veli-
ko njihovih članov še premalo
aktivnih.	m. G.
Novi prostori
za vrtca
V žalski občini že nekaj časa
iščejo možnost za ureditev
ustreznejšega varstva otrok v
Libojah in v Vrbju. Zadnja inš-
pekcijska ugotovitev v teh
dveh vrtcih je pokazala, da je
treba za ta dva vrtca druge pro-
store nemudoma poiskati. Ob
tem nam je ravnateljica vzgoj-
no-varstvenega zavoda Janko
Herman v Žalcu, Štefka Popit,
povedala: »Res je, da so pro-
stori, kjer delujeta otroška
vrtca v Libojah in Vrbju, do-
trajani in ne ustrezajo več
predpisom o normativih. Za-
gotoviti ustreznejše prostore je
naša prednostna naloga in
prav ta čas iščemo najugodnej-
še možnosti. V Vrbju se je po-
nudila priložnost, da vrtec pre-
selimo v dom krajanov, kjer bi
za . ta namen preuredili stano-
vanje, v Libojah pa naj bi vrtec
uredili v novem stanovanj-
skem bloku. Predloga nista
dokončna, saj se o obeh mož-
nostih še pogovarjamo, prav
tako pa tudi o možnih virih fi-
nanciranja.«
'T. T.
ANGELOS BAŠ
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Če tedaj niso bili vsi splavarji ene »rajže«
prav iz istega kraja, pa so bili mimo tega v
tolikanj bližnjih stikih, da takšni razločki
niso povzročali v načelu nobenih ločnic v
delovnih skupnostih. Ob tem naj glede kra-
jevnih ali trških in vaških* skupnosti na
ozemlju savinjskih splavarjev ne bo odveč
opomba, da razmerja v njih razen omenje-
nih vezi iz delovnih skupnosti na splavih
niso bila neposredno povezana z dejavnost-
jo splavarjev ali splavarskih gospodarjev in
zato tukaj o njih ne gre spregovoriti.
Drugače je bilo z družino. Vezi v splavar-
skih družinah in družinah splavarskih go-
spodarjev so v ne najmanjši meri odsevale
tudi na vožnjah, poleg tega pa zaokroža
podoba teh družin potrebno znanje o naj-
bolj neposrednem okolju, iz katerega so
splavarji in splavarski gospodarji prihajali
in za katero so, kadar niso bili na vodi,
živeli, kakor tudi o njihovem življenjskem
večeru, ko se niso mogli več ukvarjati s
splavarstvom in splavarsko lesno trgovino.
Poglavitno besedo v teh družinah je imel
mož oziroma oče. On je bil lastnik posestva
oziroma koče ali imetnik najemniških pra-
vic pri kmetu. Mimo tega, da so žene zlasti
pri najemnikih v veliki meri odsluževale
najeto zemljo, so zagotavljali dohodke v
splavarskih družinah predvsem možje, ki
so tudi priskrbeli otrokom delo, kakor hitro
in kolikor je bilo mogoče. Enako je bilo
tudi v družinah splavarskih gospodarjev.
Temu primerno so bili žene in otroci podre-
jeni možu oziroma očetom.
Žene so v poglavitnem skrbele za gospo-
dinjsko delo in vzgojo otrok, ob tem pa so
se ob pomembnejših vprašanjih posvetova-
le z možem. Ne glede na nakazano podreje-
nost je bila vloga žen v družinah splavar-
skih gospodarjev in v splavarskih družinah
pogosto precej pomembna, saj so bili spla-
varski gospodarji, »Mitrovčani« in krmani-
ži večkrat na leto po dva do tri tedne zdo-
ma, tako da je življenje v teh družinah pote-
kalo v ustreznem obsegu pod neposrednim
vodstvom žene, vendar po moževih navodi-
lih. Zavoljo takšne medsebojne odvisnosti
so bili v omenjenih splavarskih družinah in
družinah splavarskih gospodarjev zakonci
drug na drugega dokaj navezani, bolj ko v
onih družinah na obravnavanem ozemlju,
ki njihov obstoj ni bil v enaki meri povezan
predvsem z moževim delom in ki njihovi
domovi niso bili v enaki meri na skrbi žene.
Kljub temu niso mož oziroma očetov, ko
so bili na vodi, kaj bolj pogrešali. Življenj-
ska nuja v splavarskih družinah in prizade-
vanje za gospodarskim napredovanjem v
družinah splavarskih gospodarjev sta bila
poglavitna dejavnika, ki sta v tem pogledu
določala razmerje do moža oziroma očeta.
Prevladovala je želja po zaslužku, ki se je
__L
obetal od prodane »rajže« ali od izplačila za
splavarsko delo. Posebno so se veselili vo-
ženj v splavarskih družinah zavoljo večje
potrebe po denarju (»Bog, da je šel, bo kaj
prinesel«). Vrh tega niso bili možje, ko so
bili vsakič na splavih, kaj dlje zdoma,sicer
pa so se te odsotnosti v splavarskih druži-
nah in družinah splavarskih gospodarjev
tudi navadili. Včasih je še krepila vezi med
zakoncema.
Pač pa so pogrešali moža oziroma očeta
zavoljo dela: »če je bil doma, s(m)o laže
delali«. V teh primerih je delo doma vodila
žena, in izpričano je, da se v nakazani smeri
na kmečkih posestvih odsotnost gospodar-
jev po navadi ni poznala. - Navedeno ra-
zmerje do odsotnosti mož v splavarskih
družinah in družinah splavarskih gospo-
darjev je umljivo tudi še zato, ker so bile
smrtne nesreče na vodi, kot povedano, prav
redke, tako da so se komajda bali, ali se
bodo možje oziroma očetje vrnili z voženj
na svoje domove.
Ko so splavarski otroci ali otroci manjših
kmetov, kočarjev in najemnikov končali
ljudsko šolo, so se v krajih, kjer je bilo
dovolj obrtnikov ali trgovcev, kakor na
Ljubnem ali v Mozirju, deloma šli učit in so
nato tudi v tem poklicu marsikdaj splavari-
li do Celja, tu in tam pa do Rugvice. Sinovi
srednjih in večjih kmetov tudi v krajih z
bolj razvito obrtjo ali trgovino po veliki
večini niso šli v ta uk, temveč so ostajali
doma, kjer je bila potrebna njihova pomoč,
in so neredko splavarili, precejkrat pa so se
uvajali v splavarsko lesno trgovino; dosti
manj so hodili na nadaljnje šolanje ali slu-
žit. Slednjo življenjsko pot so ubirali neka-
teri splavarski sinovi, zlasti tam, kjer je bilo
malo obrtnikov ali obrtniškega dela; naj-
večkrat pa so splavarski sinovi v tem pri-
meru postajali sčasoma splavarji ali, na-
tančneje, »Mitrovčani« in krmaniži in so
tako bolje zaslužili kakor hlapci ali pastirji,
pa tudi razmeroma bolje kakor obrtniški ali
trgovski pomočniki. Dekleta, če niso ostala
doma, so šla služit, in sicer tako na kmete
kakor v mesto, ali pa so se omožila.
Fantje so se poročali, ko so bili stari okoli
25 let ali nekaj pozneje, dekleta pa po 20.
letu. Največ je bilo zakonov med (družbe-
no) enakimi in iz iste župnije. Pri tem so
bile posebej med družinami večjih in sred-
njih kmetov po eni in družinami manjših
kmetov, kočarjev in najemnikov po drugi
strani precej stroge meje. Predzakonsko
devištvo ni bilo pogostnejše. In devištvo
povečini ni bilo pogoj za resnejšo vez med
fantom in dekletom, vsekakor pa je bilo
zaželeno. Življenje v teh zakonih je, kot
razloženo, opredeljevala dokajšnja medse-
bojna odvisnost moža in žene, tako da med
njima večinoma ni bilo stalnejših nasprotij.
V splavarskih družinah in družinah spla-
varskih gospodarjev ni bilo nobene ločitve
zakona. In v teh družinah so možje le red-
kokdaj tepli žene. Če se je to kdaj pa kdaj
dogajalo, je bilo pogosto v pijanosti. Takš-
no početje pa so ljudje po veliki večini ob-
sojali.
Ce je bilo zapisano, da očetov oziroma
mož niso kaj bolj pogrešali, ko so bili na
vodi, in da je bilo tako iz povsem določenih
vzrokov, pa so takrat med splavarskimi go-
spodarji in splavarji in pa njihovimi druži-
nami hkrati obstajale naslednje vezi. Pove-
zanost v teh družinah se je namreč kazala
tudi v tem, da so splvarji in splavarski go-
spodarji večidel dobivali na vožnji pošto od
svojih domačih, in sicer ponajveč v Slavon-
ski Brod in Sremsko Mitrovico (poštno le-
žeče). Resda so dobivali to pošto dostikrat
zavoljo te in one potrebe ali če je šlo za kaj
nujnega ali pomembnega, toda poleg tega
so jim domači pisali fUdi še iz drugačnih
razlogov. In zvečine so splavarski gospo-
darji in splavarji z voženj tudi pisali domov.
Tu je šlo za sporočila o tem, kdaj se bodo
vrnili, medtem ko so imeli predvsem mlajši
splavarji in splavarski gospodarji, ki so si
največ dopisovali, sporočiti tudi še kaj dru-
gega. -Oboja pošta, zdoma na vožnje in z
voženj domov, pa spričuje prav tako ustrez-
no izobrazbeno raven, brez katere bi takšno
dopisovanje ne bilo mogoče.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
Bomo želi s srpi?
Da, če ne bo vrvice
Pri Štantetovih iz Primoža pri Šentjurju
so se morali pač znajti
Štantetove iz Primoža pri
Šentjurju je letos pestila že-
tev. Pšenica je dozorela, vr-
vice za povezovanje snopov
pa ni bilo mogoče kupiti.
Tako so Štantetovi pričeli
žeti kar s srpi, saj bi se pše-
nica drugače osula.
Kmetija Štantetovih sicer
ni posebno velika, vendar je
na njej za dva sedemdeset-
letnika in zaposlenega sina
še vedno veliko dela. Zemlji-
šče se razpoteza v večini hri-
bovitem predelu, tako da
strojna obdelava ni mogoča.
Gospodinja Marija sicer pra-
vi, da vsa dela, ki se le dajo,
opravijo s stroji, vendar do-
mačim še vedno ostane obilo
opravil. Na kmetih pa je ta-
ko, da se mora vse delo po-
storiti pravočasno. Štanteto-
vim letos torej ni preostalo
nič drugega, kot da so zgra-
bili za srpe in šli na njivo.
Nekaj več kot 45 arov imajo
zasejanih s pšenico in kar
krepko bi bilo potrebno po-
prijeti za delo, da bi žito pra-
vočasno spravili pod streho.
Želeli so že eno dopoldne, ko
so v trgovinah vendarle do-
bili prve pošiljke vrvice. Pše-
nica je sedaj že pospravljena
s polj, Štantetovi so jo že
omlatili in pospravili v skri-
nje, vendar le še ostaja gre-
nak priokus.
Kljub vsem sklepom, da je
potrebno dati kmetijstvu
prednost, da je potrebno pra-
vočasno zagotoviti umetna
gnojila, škropiva, semena in
druge, kmetom potrebne
proizvode, se je ob letošnji
žetvi spet zataknilo. Kmetij-
ski kombinat Šentjur je sicer
zagotovil vrvico SISAL, ven-
dar je bila le-ta namenjena
predvsem za kmete-koope-
rante, ostanek pa so lahko
pokupili kmetje, ki svojih
pridelkov ne prodajajo kme-
tijskemu kombinatu. Če že
toliko govoromi o potrebi po
čimvečji pridelavi hrane v
»lastni režiji«, potem bi mo-
rali tudi kaj več narediti za
zagotovitev in pravočasni
nakup kmetijskega blaga.
Ne bi nam smelo biti vseeno,
da nekateri kmetje spet ža-
njejo na roke, saj smo srpe že
pred leti vztrajno pospravili
s trgovskih polic.
IVANA FIDLER
Del pšenice je bilo potrebno letos požeti s srpi. Marija
Štante se še spominja časov, k o so pšenične snope vezali s
»poreslji« in ji tako letos ni bilo težko postavljati kopic.
Kako pa so se znašli mlajši kmetje: so tudi oni znali tako
spretno postaviti pšenico v kopice?
Merila uspešnosti posloval ;a
Kot smo že omenili, rentabilnost kot merilo pešnosti
poslovanja v našem kmetijstvu manj uporablja: V kapi-
talističnem gospodarstvu pa je to zelo pomenih > merilo
za tiste, ki nalagajo kapital. Če nekdo vloži v določeno
proizvodnjo n.pr. 100 dolarjev in ob letu ta proizvodnja
vrne 120 dolarjev brez njegovega dela, pomeni, da se je
kapital obrestoval po 20% obrestni meri. Če je v tem
trenutku obrestna mera v banki nižja, bo še naprej vlagal
svoj kapital v to proizvodnjo, v nasprotnem primeru pa bo
raje svoja sredstva vložil v banko.
Rentabilnost kmetijstva je na splošno v vseh deželah
majhna. Največja je pri nasadih specialnih kultur (hmelj,
vinska trta, kava in druge), za njimi pa pri žitu.
Najslabšo rentabilnost dosega živinoreja, kjer so fi-
nančni rezultati slabi, vložena sredstva pa zelo velika.
Gospodarske panoge s slabšo donosnostjo s težavo zberejo
zahtevane vsote denarja za soudeležbo pri novih naložbah.
To moramo pri kreditiranju pridelovanja hrane upošte-
vati. To je v Sloveniji še posebej pomembno, ker predstav-
lja živinoreja najpomembnejšo kmetijsko panogo.
Na koncu naj še povemo, kakšne so povezave med posa-
meznimi merili uspešnosti poslovanja. Med njimi še zlasti
v kmetijstvu ne opazimo vedno skladnosti. Določeno proi-
zvodnjo hrane lahko odlikuje velika produktivnost, ven-
dar pa sta ekonomičnost in rentabilnost majhni. Ekono-
mičnost in rentabilnost pa se gibljeta v isti smeri. Vendar
kljub temu lahko pri velikem koeficientu ekonomičnosti
ugotovimo nizko stopnjo rentabilnosti in nasprotno, odvi-
sno pač od tega, ali gre za pridelovanje, ki zahteva malo ali
mnogo naložb, to je kapitala.
Ž NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite v Vestnikovih
kioskih
Napotki ob setvi strniščnih dosevkov
Vse več kmetov je prepričanih, da je po
spravilu žita ter ranega in semenskega
krompirja nujno njive zasejati s primer-
nimi strniščnimi dosevki. Čeprav so na-
mreč semenska podjetja za letošnjo setev
zagotovila pomembno večje količine po-
trebnega semenja kot prejšnja leta, neka-
terih semen že primanjkuje. Zato bi ve-
ljalo seme nemudoma nabaviti, hkrati pa
njive pripraviti za setev dosevka.
Med stročnicami je še na razpolago se-
me jare grašice, ki jo sejemo v mešanici z
ovsom (60 kg + 75 kg na hektar), krmni
grah (sejemo ga skupaj s koruzo in sicer
70 kg + 25 kg ter perzijska detelja
(15 kg + 10 kg mnogocvetne ljuljke).
Za čisti posevek mnogocvetne ljuljke
potrebujemo 45 kg semena.
Med križnicami je še na razpolago se-
me krmne ogrščice sorta starška (sejemo
10 kg na ha) in krmne redkve sorta rauola
(20 kg na ha).
Za setev strniščnega prosa je sedaj že
prepozno, semena ajde pa ni več.
Njivo za setev skrbno pripravimo (pli-
tveje preorjemo in obdelamo s predsetve-
nikom ali brano). Ob setvi pognojimo
stročnice z okoli 150 kg KAN na ha, ljulj-
ko in križnice pa z okoli 350 kg KAN.
Namesto KAN lahko uporabimo tudi
gnojnico ali gnojevko.
Vse dosevke posejemo čim preje, vse-
kakor še v juliju. Poznejšo setev (do sre-
dine avgusta) dobro prenese predvsem
krmna redkev. Če je zemlja ob setvi suha,
njivo po setvi povaljamo.
Če se na križnicah pojavijo bolhači ali
gosenice, moramo napadeni dosevek ne-
mudoma poškropiti z insekticidom (ba-
sudin ali dipterex ali torak ali sevin, in
sicer 2 kg ozir. 1 na ha).
Na njive, kjer bo spomladi posejana
sladkorna pesa, nikakor ne smemo sejati
križnic; primerne so predvsem stročnice.
KMETIJSKI INŠTITUT
SLOVENIJE
Zdraviliški turizem: odlično!
Največ je domačih gostov, od tujcev pa Avstrijcev in Nemcev
Termalna zdravilišča na
celjskem območju so v tem
času dobro zasedena. V
Zdravilišču Dobrna in v
Atomskih toplicah v Pod-
četrtku imajo zasedene vse
zmogljivosti, v zdraviliščih
Laško in Rogaška Slatina
pa 90 odstotno. Večinoma so
v zdraviliščih na zdravlje-
nju ali oddihu domači gost-
je, v Rogaški Slatini pa je
med gosti okoli 40 odstot-
kov tujcev, večinoma Av-
strijcev, Nemcev in Italija-
nov. Kot zanimivost iz tega
zdravilišča še to, da je v
njem trenutno blizu 250 tuj-
cev, ki oddih združujejo s
priznano shujševalno kuro.
Večkrat je pri nas v zvezi s
turizmom, pa najsi gre za po-
čitniški, zdraviliški ali izlet-
niški, slišati očitek, da turi-
stom ponudimo premalo, da
je tako imenovana izvenpen-
zionska poraba nizka. Zato
je bilo zanimivo izvedeti, kaj
vse ponujajo turistom in go-
stom termalna zdravilišča na
celjskem območju.
V Zdravilišču Dobrna se
ponašajo predvsem z dobro
obiskanimi izleti za goste, ki-
njih vsak teden pripravljajo
v Logarsko dolino ali na
ogled Rimske nekropole v
Petrovčah. Pozabljajo pa ne
tudi na ponudbo specialitet
v okviru te ali one domače
kuhinje in na zabavo gostov.
Prav v soboto so soorganiza-
torji vesele noči pod kosta-
nji.
Tudi v Atomskih Toplicah
v Podčetrtku uresničujejo
vrsto idej, ki so povezane
predvsem z zabavo in do-
brim počutjem gostov. Pri-
pravljajo vrsto izletov, pikni-
ke, v nedeljo je bilj ob odpr-
tem bazenu tudi dobro obi-
skana tombola. V Zdravili-
šču v Laškem dajejo pre-
dnost krajšim izletom za svo-
je goste, večkrat pa zanje pri-
pravijo tudi skupinske obi-
ske v Pivovarni.
V Zdravilišču v Rogaški
Slatini so letos pripravili no-
vost: nedeljske piknike za
goste zdravilišča. Dober od-
ziv pa so naleteli tudi ob or-
ganiziranju tedenskih tek-
movanj v različnih športnih
disciplinah. Pripravljajo tudi
več izletov, že tradicionalno
so vedno na ogled razstave v
salonu Pivnice, jeseni pa pri-
pravljajo še zanimivost: šolo
dietne kuhinje.
DS
Ob obletnici rojstva Frana Kocbeka
Letos mineva 120 let od rojstva Frana
Kocbeka avtorja prvega vodnika za Sa-
vinske planine in 80 let odkar je Savinj-
ska podružnica SPD izdala vodnik PO
GORAH IN DOLINAH V SAVINSKIH
PLANINAH. Prvi vodnik (1894) je »po-
stal zelo neraben«, kot je zapisal avtor,
ki je v uvodu dalje zapisal: Da dobe
slovenski turisti zanesljivega kažipota
po prekrasnih Savinskih planinah, je za-
torej sklenila »Savinska podružnica« iz-
dati novega »Vodnika« ... »Tako smo
dobili zelo zgodaj že drugi vodnik-«
Vodnik je založil A.Cvenkel, trgovec
v Št. Petru v Savinski dolini (danes je
tam Elektro) in tako pomagal planinski
organizaciji in turizmu v Savinjski doli-
ni. Danes imamo že tretjo izdajo planin-
skega vodnika po Kamniških in Savinj-
skih Alpah z dolgo razlago tega imena..
Pred kratkim so Gornjesavinjčani iz-
dali nov ličen prospekt svoje doline, ki
se je tako pridružil pred petimi leti izda-
nemu vodniku »Po Gornji Savinjski do-
lini in pred tremi leti natisnjeni zgibani
karti občine Mozirje. Prav zaradi tega je
prav, da se z nekaj zgornjimi vrsticami
spomnimo Frana Kocbeka, borca za na-
še planine ki je govoril: V trdem boju s
silami potujčevanja, si moramo prizade-
vati, da ostanejo slovenske planine na-
vek njegove.«	B. J.
Nekropola, ali te dovolj poznamo?
Danes obiskuje rimsko nekropolo v Šen-
petru, ki so jo odkrili leta 1952, vedno več
turistov. Ti prihajajo posamezno ali v skupi-
nah. Med gosti jih je največ iz Evrope, pride-
jo pa tudi iz Afrike in Amerike Na žalost pa
med domačimi ljudmi ne vzbuja dovolj zani-
manja. Sem prihajajo večinoma le osnovno-
šolci na izlete. Turistično društvo pošilja
prospekte in brošure nekropole mnogim šo-
lam in turističnim agencijam doma in po
svetu, torej je za propagando dobro poskrb-
ljeno. Za večji obisk domačih gostov ne bi
smelo biti ovir, saj so dobre avtobusne zve-
ze, nekropola pa je od magistralne ceste od-
daljena le nekaj metrov. Tudi vstopnina je le
simbolična. Poleg nekropole je manjši likov-
ni salon, kjer prirejejo občasne razstave, ta-
ko da je kraj res vreden ogleda.
Zakaj se ne bi, ko se boste napotili na
morje, spotoma ustavili še tukaj. Pravijo, da
dober glas seže v deveto vas. Res, da je ne-
kropola znana po vsem svetu, res pa je tudi,
da Slovenci vse premalo poznamo svoje zna-
menitosti in vse preveč stremimo za tem, da
bi spoznali tuje.
K. L., N. G., Foto: T.TAVČAR
Prodaja izdelkov
na 16. mednarodnem
obrtnem sejmu v Ceiju
od 16. do 25 septembra 1983
Malokatera prireditev na Slovenskem se lahko pohvali s
tako velikim obiskom kot prav celjski obrtni sejem. V
lanskem letu je to našo osrednjo prireditev obiskalo več
kot 120.000 ljudi. Sejem je prejel nedeljena priznanja za
uspešno predstavitev slovenskega drobnega gospodar-
stva
V lanskem letu je bila zelo uspešno organizirana prodaja
obrtniških izdelkov. Skoraj 100 prodajalcev - obrtnikov je
ponudilo obiskovalcem bogato in pestro izbiro izdelkov za
široko potrošnjo. Skupna ugotovitev je bila, da je prodaja
potekala v vsestransko zadovoljstvo, tako obiskovalcev,
obrtnikov in organizatorjev.
Za letošnjo prodajo na Celjskem sejmu vlada že veliko
zanimanje. Organizator pripravlja nekaj novosti, ki bodo
gotovo zadovoljile tako obiskovalce kot prodajalce. Ena
bistvenih pridobitev je asfaltiran del sejmišča, kjer bo
potekala prodaja. Prav tako pa pričakujemo letos rekor-
den obisk, ki bo presegel lanskega. Sodeč po prijavah bo
letošnja ponudba še bolj zanimiva. Razmislite, ali nimate
tudi vi izdelkov, ki bi jih lahko uspešno plasirali na 16.
mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Prijavite se, še je
čas.
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
POČITNIŠKA ZGODBA
Muha in metulj
Nekoč sta živela muha in metulj. Muha je kar naprej mrmljala
in nikoli ji ni bilo nič prav. Nekega dne je metulj odšel iz
stanovanja. Muha je medtem počivala. Ko se je zbudila, je
zagledala komarja, ki je jedel njen zajtrk. Začela je kričati. »Na
pomoč!«
Komar pa: -Utihni! Drugače te bom pičil!«
Toda muha je še kar kričala: »Na pomoč! Na pomoč!«
Komar je pobegnil. Vrnil se je metulj in povprašal muho:
»Zakaj si kričala - Na pomoč!?«
Muha mu odvrne: »Ker je bil v najinem stanovanju komar,
komar!«
Vse se je dobro končalo. Metulj in muha sta postala boljša
prijatelja.
NATALIJA POKERŽNIK, 4. a
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Brez naslova
Veliko vrst na svetu je pekla;
en sam pekel je, ki si ga ustvariš sam.
En sam pekel, ki je bil že mnogokrat,
in trajal bo, dokler boš ti.
Zakaj trdiš, da ne verjameš,
ko vendar veš, da je res?!
Odpri oči in si priznaj,
da drviš v propad.
Ti ne verjameš v bajeslovna bitja,
ti si prepričan, da si gospodar.
A vedi!
Še vedno ni vsemirje tvoja domovina,
še vedno •nisi gospodar.
In dokler bo na zemlji
kri v potokih lila
ti tudi to ne boš postal.
Ni ti potrebno bajeslovno bitje,
ni ti potreben Stvarnik,
ki bi sodbo dal.
Ti, ki si zver postal,
in s trpljenjem se obdal,
kam vodi tvoja pot, le kam ?
Spreglej že,
sodil si boš sam!
ZELJKA BRAJDIC, 8. b
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Toni z Dobrovelj
Fantu na fotografiji je ime Toni, piše se Storžič in je doma v
Dobrovljah. Letos je končal četrti razred. Ujeli smo ga sredi
travnika, kjer je nabiral zdravilno arniko.
»Nekaj jo bomo namočili v žganje, da bo za ,arcnije', nekaj jo
bom pa prodal.«
Denar bo porabil za šolske potrebščine, nekaj pa ga bo odsto-
pil atiju.
»Da bo imel za bencin,« je obljubil.
Sicer pa Toni vse leto pridno dela. Koliko piskrčkov borovnic
so že nabrale njegove pridne ročice, tega najbrž niti Toni sam ne
ve. Pa gob in kdo ve česa še. Dinarji pa pridno kapljajo v Tonijev
žep in prepričani smo, da jih ne bo lahkomiselno zapravil.
Priden kot čebela
Zadnjič smo na našem pote-
pu po travniku rekli to in ono o
mravljah, danes se bomo usta-
vili pri živalcah, ki so jim po
svojih delovnih navadah pre-
cej podobne.
Saj poznate drobne brenčeče
živalice, s tenkimi prozornimi
krilci in rjavo rumeno proga-
stim kožuščkom. Seveda to so
čebelice, neutrudne nabiralke
medu, ki letajo s cveta na cvet.
S posebnim jezičkom srkajo
sladke sokove in jih spravljajo
v meden želodček, ki jim služi
kot malha v katerem bodo po-
tem med prinesle domov. V to
njeno torbo spravi čebela ko-
maj 50 miligramov nektarja,
vendar mora za to količino obi-
skati tudi več sto cvetov.
Čebele pa ne nabirajo samo
nektarja ampak tudi cvetni
prah, ta se oprime njihovih
nog, medtem ko brskajo med
prašniki in se nabira v poseb-
nih, majcenih koških. Iz njega
delajo čebele kašo, s katero kr-
mijo ličinke.
čebelnjak seveda tudi pozna-
te. To so tiste ljubke hišice z
rdečimi, modrimi, rumenimi,
zelenimi panji. Ce se boste po-
stavili predenj in opazovali živ-
ljenje čebel, boste videli, da
nekatere čebele ostajajo v pa-
nju. To so stražarke in prezra-
čevalke. Stražarke, kot že sa-
mo ime pove, budno stražijo
svoj domek, da vanj ne bi zašel
kakšen nezaželen gost. Prezra-
čevalke pa pazijo, da je v panju
vedno prijetno - ne pretoplo,
ne prehladno. Kadar se v pa-
nju temperatura dvigne, začno
neutrudno mahati s svojimi
krilci in so kot živi ventilatorji,
če postane premrzlo se stisne-
jo k satju in varujejo ličinke. V
panju so potem še dojilje, ki iz
posebnih žlez krmijo čebelje
dojenčke. Graditeljice pa gra-
de satje iz voščenih lusk, ki jih
izločajo iz posebnih žlez.
V šoli ste se najbrž učili, da
žive v panju čebele delavke,
troti in matica. Res je med
80 000 čebelami, ki lahko do-
mujejo v enem panju živi ena
sama matica, ki neprestano le-
že jajčeca. Troti skrbijo za
oploditev jajčec, vendar ko je
svadbe konec žalostno konča-
jo. Delavke jih izrinejo iz panja
in jesenski mraz jih kmalu po-
konča.
Nekateri se čebel boje. Res
zna biti njihov pik kar neprije-
ten. Vendar čebele (vsaj naše,
domače) niso napadalne. Piči-
jo le, kadar se čutijo ogrožene,
pri tem pa morajo največkrat
tudi same poginiti. Ko zapičijo
želo, ga namreč ne morejo več
izdreti in v silnem naporu, da
bi odletele, si odtrgajo del
zadka.
Saj ste že slišali za pregovor:
Sekira mu je padla v med. To
reklo izvira iz časov, ko čebele
še niso bile v službi človeka,
ampak so živele v gozdu, v dre-
vesnih panjih in duplinah.
Včasih se je zgodilo, da je kak-
šen gozdar s sekiro zasekal v
panj z medom. Ta je bil v tistih
časih še bolj cenjen, kot danes.
Tako še vedno pravimo neko-
mu, ki ga doleti sreča, da mu je
sekira padla v med.
Knjižnica Edvarda kardelja
V	obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu
je odprta razstava, ki jo je organizirala knjižnica
Edvarda Kardelja. Razstavo z naslovom Rekreacija in
prosti čas ter zbirko celjskih trim značk, si lahko ogle-
date v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 8.
septembra.
Turistična ponudba v Portorožu
V	Portoroško turistično ponudbo se vključujejo tudi
slikarji amaterji iz Celja. Do nedelje, 31. julija se s
svojim ciklusom slik predstavlja likovnik Srečko Ško-
berne v hotelu Riviera. S svojo razstavo pa se bo v
Portorož vrnil v drugi polovici avgusta, ko bo razstav-
ljal v hotelu Grand Palače v Portorožu.
Kulturno društvo Dobje pri Planini
Kulturno društvo Dobje pri Planini prireja tradicio-
nalno 11. prireditev pokaži kaj znaš. Prireditev bo v
nedeljo, 31. julija ob 15. uri na prostem. Po končanem
tekmovalnem delu bo družabno srečanje, na katerem
bosta nastopila ansambel Toneta Videča in humorist
Celjski poldek.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta
razstava slik Marie Grazie Persolje. Razstavo je organi-
zirala Delavska univerza Rogaška Slatina ob sodelova-
nju Občinske kulturne skupnosti Šmarje in Turistič-
nega društva iz Rogaške Slatine. Razstavo si lahko
ogledate do nedelje, 31. julija.
Čitalnica knjižnice Šmarje
V	čitalnici knjižnice v Šmarju pri Jelšah je odprta
razstava, ki govori o življenju in delu nedavno umrlega
slovenskega pisatelja Miška Kranjca. Razstava bo od-
prta do nedelje, 31. julija.
Celjske poletne prireditve - Opatijska
cerkev
V	okviru celjskih poletnih prireditev bo v opatijski
cerkvi v Celju jutri zvečer ob 20. uri orgelski koncert
Angele Tomanič.
Prihodnji petek, 5. avgusta pa bo na odprtem odru
na Tomšičevem trgu gostovalo Prosvetno društvo
Franc Vrunč iz Dobja. Njihov nastop se bo pričel ob 19.
uri.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likov-
nih del akademskega slikarja Vasilije Cetkovič-Vaška.
Razstava je namenjena počastitvi občinskega praznika
občine Celje in si jo lahko ogledate do nedelje, 31.
julija.
Bazen pri hotelu Dobrava Zreče
Ob bazenu pri hotelu Dobrava v Zrečah bo jutri
zvečer ob 20. uri večer ruskih pesmi in plesov, na
katerem bodo nastopili gostje iz Sovjetske zveze. V
primeru slabega vremena bo prireditev v hotelu.
Pred hotelom Dobrava v Zrečah pa bo v nedeljo, 31.
julija ob 20. uri gostovalo Kulturno-prosvetno društvo
Zarja iz Železne Kaple iz Avstrije. Uprizorili bodo igro
Otona Zupančiča Veronika Deseniška. Ce bo slabo
vreme, bodo Veroniko Deseniško uprizorili v kinodvo-
rani v Zrečah.
Dvorana Zdraviliškega doma Rogaška
Slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo
jutri, v petek 29. julija ob pol devetih zvečer koncert
Tereze Kesovije in ansambla Delfini.
Ročk koncert na Gričku
Center za klubsko dejavnost Celje organizira 29. ju-
lija ob 18. uri ročk koncert na Gričku. Igra skupina
Žarek.
Kino Vojnik
V	kino dvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo,
31. julija ob 10. uri matinejo MAČEK NA DIVJEM
ZAHODU, ob 17. in 19.30 uri pa POBESNELI MAKS -
ameriški akcijski film.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
m t B	H
B VK qb BIB	A aI ■Mflfe H II mm mm ^flE^	VQ ■■ Hfc^^M^fe I
•■v Bal ISj RK (-1	i-« ti«I". t I/Tft7	hSm B
a I^Jh Ijfcffl Bj	11 BLB raL |lJlp B|JH H^H- H B ■ ^Jp	J|
Ob morju ni nič manj domačinov kot pretekia leta, več pa je kopalk »zgoraj brez«
Tudi letos prodajajo Novi tednik
ob dobršnem delu naše obale. Nič ču-
dnega ne bo, če ga boste videli kje na
plaži v Crikvenici, na Pagu, v Istri,
da o slovenskem Primorju niti ne go-
vorimo. Upamo, da vam tako vsaj
malce krajšamo dolge poletne do-
pustniške dni ob našem morju.
Nekaj dni pa smo namenili tudi za
to, da vas obiščemo. Prav vse je ne-
mogoče. Toda dejstvo je, da lahko na
vsakem koraku, skoraj, v vsakem
kampu oziroma kraju srečamo člove-
ka, ki je doma kje s celjskega območ-
ja. Nič kolikokrat se je že zgodilo, da
smo ob morju srečali kakšnega znan-
ca, s katerim se nismo prej videli naj-
manj leto dni.
Kje letos letujejo naši ljudje? Prav-
zaprav ni nič drugače kot je to bilo
prejšnja leta. Zanimivo je tudi to, da se
je večina na morje (pa naj si bo še tako
daleč) pripeljala z lastnimi avtomobili.
Seveda tole še zdaleč ni reklama za
takšne, ki se zavzemajo za to, da bi 40
litrov bencina na mesec morebiti še
zmanjšali. Morda je to le dokaz več, da
ljudje niso nasedli obljubam niti tistih
z najvišjih forumov, ki so jim javno, v
oddajah na televiziji in še kako druga-
če obljubljali, da bo poleti vendarle
nekoliko več goriva za dopust. Prav so
imeli. Bone so varčevali nekaj mese-
cev in tako so si lahko privoščili počit-
nice ob morju. Pa pustimo te neprijet-
ne stvari pri miru, četudi vem za nekaj
takih očetov in mamic, ki bi radi svo-
jim otrokom pokazali lepote Bosne in
Hercegovine, Črne gore, Srbije in dru-
gih republik, pa si tega ne morejo pri-
voščiti. Zaradi bonov, seveda. Pa pred-
vsem starih grehov!
V brezskrbnih vročih dneh smo sa-
mo v kampu Cikat na Malem Lošinju
srečali številne delavce Sigme iz Žal-
ca, Savinjskega magazina, Garanta s
Polzele, Reka iz Titovega Velenja, Ti-
rna iz Laškega, pa pivovarne, Donata
iz Rogaške Slatine, Nivoja iz Celja,
gozdnega gospodarstva, Instituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca,
skupščine občine Žalec, Ingrada in še
bi lahko naštevali. Sip iz Šempetra
ima svoje počitniške hišice na Cresu,
Garantovi delavci lahko poleg kampa
Cikat letujejo tudi v Moščeniški Dragi,
Hmezadovi in Emovi delavci v Crikve-
nici ... Natančnih podatkov, kje vse
imajo posamezne organizacije združe-
nega dela svoje počitniške prikolice,
ni mogoče zbrati. Teh podatkov ni niti
na občinskih sindikalnih svetih. Ko
smo se sprehajali v kampu v Novem
gradu smo mimogrede videli, da tam
letujejo delavci iz Hmezada, Vegrada,
Zlatarn, Merxa, tovarne nogavic Pol-
zela, železarne Štore in Sigme. Prejšnji
teden je v prikolici železarne Štore le-
toval tudi Franc Goleš, ki je povedal,
da se cene za desetdnevno uporabo
kamp prikolice vrte* od 2500 do 3000
dinarjev. Delavci Sigme, tako je pove-
dal Toni Brinar, pa morajo plačati 3000
dinarjev. Tako je približno vsepovsod.
Dejstvo pa vendarle je, da se ljudje
vse bolj odločajo za letovanje v okviru
svojih delovnih organizacij. Navsezad-
nje je to tudi najceneje in tudi usluge v
počitniških domovih so kakovostnejše
kot v kakšnem hotelu, med tem ko se
tudi v kampih ljudje znajdejo po svoje.
Ce drugače ne, potem pripeljejo s sabo
na morje vsaj meso in še kakšno stvar.
In še bežen vtis s popotovanja po
Istri in severnih jadranskih otokih:
Zdaleč največ smo med tujci srečali
Nemcev in Nizozemcev. Avstrijcev je
bilo mnogo manj kot prejšnja leta.
Morda bomo ob koncu sezone ugotav-
ljali, da je bila vendarle uspešnejša kot
prejšnja. Dejstvo pa je, da bi lahko bila
še boljša! Saj poznamo tisti pregovor,
ki pravi: Ti meni, jaz tebi. Oskrba je
bila bojda boljša kot lansko leto. Celo
kavo so marsikje ponujali.
Sicer pa: Živel sindikalni turizem!
Dobrodošel domači gost! Neverjetno,
kako se z leti vse menja...
JANEZ VEDENIK
V Piranu imata počitniški dom tudi tovarna nogavic s Polže
Jožefa Turnšek, Edita Jug in Valerija Smisel. V domu Lip ,
osebni dohodki se vrte od 18.000 do 24.000 dinarjev. Če up,
vendarle vedno dobre volje, prav tako pa tudi njihovi gosi
Novi tednik berite še naprej
V naslednjih nekaj številkah bomo še
objavljali zapise z letovanj ob morju. Gradiva
je v novinarski beležnici še precej.
Tudi Novi tednik prodajajo ob morju. Posnetek je iz Crikvenice.
Vas mika na morje? Na Malem lAtšinju je čudovit zrak in vročine ne občutite tako kot kje drugod. Tudi plaže so letos
bolj polne kot prejšnje leto. Posnetek je s plaže v kampu Cikat, kjer je znancev v vročih dneh več kot v okolici naših
domov.
V kampu Cikat na Malem Lošinju so se nekateri še najbolje počutili v hladni senčici ob
prebiranju časopisov ter vrčkih piva. Tam smo zalotili tudi Ota iz Prebolda, Petra iz
tekstilne tovarne ter Henrika s skupščine občine Žalec.
V Piranu letuje skupina 70 učencev preboldske osnovne šole. ? .
društva prijateljev mladine. Stanujejo v osnovni šoli v Piranu, pr'
osnovna šola ter organizacije združenega dela s področja Prehod
___ ^
NOVI TEDNIK - STRAN 11
i iz Slovenskih Konjic. Upravnik v domu tovarne nogavic je študent Vojko Bec, poleg njega pa so tu še
! ;e konjiče pa je upravnik Henrik Justin, pomagata pa mu tudi Anica Hren in Verica Zlodej. Mesečni
o, da je treba delati najmanj 14 ur na dan, potem to ni ravno najbolj vzpodbudno. Vsi skupaj pa so
erimi so se slikali.
Sozd Hmezad ima precej počitniških prikolic v različnih obmorskih
krajih. Poleg tega pa se ponaša tudi s svojim domom v Crikvenici, ki je
polno zaseden vso sezono. Za dobro počutje skrbijo poleg upravnika še
kuharica Lizika Elero, ki hodi sem že osem let, pomočnica Rezika Petro-
vič, ki je tu prvo leto, Anica Tkalec, ki skrbi za strežbo, tu je že drugo leto
in Stanka Pečnik, ki je na počitniškem delu.
,u Cresa smo srečali tudi voznika Pinterja iz
»e. Pivo vozi na Lošinj in Cres vsak dan. Od
zgodaj zjutraj, domov pa se vrača zvečer,
tbo vzel tudi sinka in priložnost sta izrabila
Motili smo ga tik pred vrnitvijo.
Marinka Tamše s polzelske tovarne nogavic pravi, da ni
boljše osvežitve, kot je hladna lubenica.
prihajajo sem v organizaciji domačega
letovanja pa pomagajo tudi preboldska
V portoroškem Avditoriju ne manjka prireditev. Tudi
znancev s celjskega območja ne. Tako je bilo tudi v soboto
zvečer na festivalu Melodije morja in sonca. Zmagala je
Prizma, drugo mesto pa je osvojil Franci Pirš iz Rogaške
Slatine, ki sicer poje pri Celjskem instrumentalnem kvin-
tetu. Izgleda, da je Franci ljubljenec portoroškega občin-
stva, saj je na tem festivalu že tudi zmagal. Med Celjani je
letos nastopila tudi Tatjana Dremelj. Sicer pa: liter Jupija
stane 250 dinarjev. V avditoriju že vedo, kako je treba
streči stvarem. Direktor avditorija je nekdanji voditelj
TV Dnevnika Zvone Petek, kije še kako znal bičati napake
turističnih in gostinskih delavcev v nekdanjih časih.
To je pogled na del počitniškega naselja šempeterskega Sipa na Cresu.
Štirinajst hišic imajo tam in poleg tega še dva čolna, kolesa in druge
stvari, ki so potrebne za čim prijetnejše letovanje. Da se delavci tam
dobro počutijo skrbi oskrbnik Srečko Ko je, ki bo letos na Cresu vsega
skupaj kar tri mesece. Kot vnetemu sindikalistu mu to sicer ni težko,
pogreša pa družino.
To pa so vrle kuharice iz počitniškega doma TT Prebold v Piranu.
Pravijo, da je oskrba še kolikor toliko zadovoljiva, da pa včasih zmanjka
nekaterih stvari, ki jih je sicer v okolici Celja dovolj. Včasih ni marga-
rine, mleko se mnogokrat sesiri in tudi s solato je križ. Kljub vsemu jim
dobre volje ne manjka. Prejšnji teden so v tem domu letovali v glavnem
delavci iz obrata v Vinskem vrhu.
V kampu v Novem gradu imajo prikolice številne organizacije združe-
nega dela s celjskega območja: Hmezad, tovarna nogavic Polzela, Sigma,
Železarna Štore, VIO Slovenske Konjice, Rek Velenje... Težko bi bilo
našteti vse. V prikolici Vrtnarstva Celje je letovala tudi družina Hren.
Všeč jim .je bilo. Tudi s preskrbo v Novem gradu so bili zadovoljni.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
■Manam*
Dišeča kavica in
lepa pričeska
Ko so pri naši hiši »ta več-
ji« prazniki, jih znamo dobro
preživeti. Tako zjutraj, »za
fruštik«, med drugim, poslu-
šamo glasneje radio in ob
njem veselo pojemo. No, ob
takih priložnostih pa grem
tudi k frizerju.
Da je to res le včasih naj
povem, da sem bila tam pred
tremi leti, ko sem rodila dru-
gega sina. Drugače pa imam
»naravno« frizuro, saj mi fri-
zerke pravijo, da imam na-
ravno skravžljane lase in da
takim pričeske ne držijo
prav dobro... Ker pa je z mo-
jim žepom podobno, letam
okoli takšna kakršna sem -
kot »rostfrei mladinka« malo
čez 30.
Včeraj je bil po dolgem ča-
su zopet dan, ko sem začela
odpirati vrata celjskih česal-
nic. Bilo je vroče in povsod
je bilo treba čakati, zato sem
že skoraj obupala. Pridem
do Tomšičevega trga in si
tam privoščim sladoled. Oh,
kako mi je prijal! Kar pozabi-
la sem na svoje skuštrane la-
se, ko sem s sladoledom v
roki hodila po trgu in si ogle-
dovala izložbe.
Kaj pa imajo tukaj? Kako
lepe zavese - tudi jaz bi ime-
la takšne! Pogledala sem
kvišku in napis mi je pove-
dal, da je tam frizer »Oscar«.
Na napisu je še pisalo: »stopi
no noter!« Res sem vstopila
in prijazen pozdrav me zdra-
mi. Ponudijo mi rdeč, žame-
ten stol, rekoč da bo treba
malo počakati. Sedem.
Kakšni lepi lestenci in bele
bleščeče ploščice, pa nobe-
nih odstriženih las po tleh...
Lepe melodije iz kasetofona,
dva para pridnih rok pa hiti-
ta. V roke vzamem časopis in
berem. Med branjem slišim
mimogrede nekaj o kavici in
kar naenkrat mi pred nosom
zadiši prav ta. »Izvolite!« »O,
o, hvala«, komaj izdavim od
presenečenja in se ozrem po
lokalu. Pri tem sem ugotovi-
la, da so bile opojne črne te-
kočine deležne tudi druge tri
stranke, ki so bile ob tem
prav tako presenečene kot
jaz.
Šefica je dejala: »Saj se ne
morem vedno tako izkazati,
če pa kavo imam, jo rada spi-
jem v družbi.« Ženske smo
se ob tem razgovorile, kot da
se poznamo že od prej. Ko
danes razmišljam o tem ugo-
tavljam, da sploh ni slabo
občasno oditi v česalnico. Pa
ne zaradi kave, ki je tudi v
trgovini ni, ampak tudi zato,
da mož opazi spremembo pri
svoji kuharici, čistilki oziro-
ma ženi, saj smo zdaj že v
takih letih, ko se fantje za
nas, več ne kregajo.
Saj se še spomnite časov,
dekleta, ko smo bile še mla-
de in so se fantje »kregali«?
Ce vas torej pot kdaj zane-
se na Tomšičev trg in ste na-
menjeni k frizerju, poiščite
tiste lepe bele zavese in rde-
če žametne stole, kjer vam
ne bo težko ob prijaznih fri-
zerkah počakati, da pridete
na vrsto, pa čeprav takrat
morda ne bo kavice.
BRALKA
UREDNIŠTVO: Prijetno
razmišljanje o pričeskah in
kavici, ni kaj! Škoda, da v
»Oscar ju« striže jo in frizira-
jo le ženske.
Obnavljanje
pločnika v
Trubarjevi ulici
Pohvale je vredno delo, ki
se je te dni pričelo vzdolž
Trubarjeve ulice v Celju. To
prijazno krasi drevored brez,
ki je star že precej let.
Ker pa ima breza svoje ko-
renine precej visoko, so te na
večih mestih dvignile ploč-
nik. Tako je ta postal valovit
in pred vsem pozimi, zelo ne-
varen za pešce.
Po tem, ko so strokovnjaki
povedali, da so breze Ze tako
stare, da se njihove korenine
ne bodo več dvigale, zdaj de-
lavci vzdolž cele ulice obnav-
ljajo pločnik.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Odgovora še ni
V Novem tedniku številka
25 od 23. junija 1983, je nje-
govo uredništvo prosilo vod-
stvo krajevne skupnosti Re-
snik v zvezi z vodovodom.
Ker odgovora ni dala niti
krajevna skupnost Vrsnik,
niti občinska skupščina Slo-
venske Konjice, vabim novi-
narje Novega tednika, da se
oglasijo pri nas. O poslova-
nju krajevne skupnosti Re-
snik bo kaj videti, slišati pa
tudi zapisati.
FRANC FALNOGA,
ZREČE
UREDNIŠTVO: Hvala za
povabilo! Takoj, ko bomo
mogli, pridemo.
»Gaudeamus
igitur« na
celjskih ulicah
Pred časom sem bil na obi-
čajnem obhodu po našem
mestu in ko sem obstal na
pločniku, se je pomikal mi-
mo mene precej številen
sprevod srednješolcev, ki so
končali letos srednjo šolo.
Prepevali so glasno. Med
drugim so peli staro dijaško
pesem, ki je sicer študentov-
ska. To dokazuje druga kiti-
ca pesmi, ki se prične z: »Vi-
vat akademia...«. Veselo je
zadonelo »Gaudeamus igi-
tur, iuvenes dum sumus,
post iucundam iuventutem,
post molestam senectut nos
habebit humus«! Takoj za to
lepo mladostno pesmijo pa
je sledila narodna pesem in
grda gostilniška popevka:
»Tri dni in pou, ne gremo še
.domou, doma so stare babe,
reglajo kakor žabe...« Pri
prepevanju te pesmi so bile
predvsem mladenke.
To je name naredilo izre-
dno neprijeten vtis. Prepri-
čan sem namreč bil, da ti
mladi ljudje niso razumeli
prav dobro latinsko študent-
sko pesem oziroma niso upo-
števali besedila te slovesne
pesmi. Niso se zavedali, da
so med šolanjem skrbele za-
nje njihove mame oziroma
stare mame in, da bodo to
morale početi še naprej, če
se bodo še naprej šolali, ozi-
roma čakali na zaposlitev, za
katero je vsak dan bolj težko.
Zato pač ni prav, da jih žalijo
s tako popevko, v zahvalo za
njihovo skrb, po mestnih uli-
cah.
Za vzgled bi si mladi, ki
končujejo šolanje v srednji
ali kaki drugi šoli morali vze-
ti dostojen in slovesen običaj
mladih rudarjev, ki končuje-
jo svoje šolanje v rudarskem
šolskem centru v Velenju s
»skokom prek kože«. Tam ni
nobenega kričanja in popi-
vanja le resen skok iz šole v
podzemlje, kjer so naši vrli
rudarji vedno v življenjski
nevarnosti, ko kopljejo pre-
mog za tovarne in za naše
kuhinjske peči.
V naših časih se je šele po
uspešno opravljeni maturi,
ko smo imeli zrelostno spri-
čevalo že v rokah, organiziral
maturantski ples, na kate-
rem smo se profesorjem, ki
smo jih povabili nanj in jih
vedno spoštovali kot avtori-
tete, zahvalili za njihov trud
in potrpežljivost z nami v ča-
su šolanja. Nekaj dni po ple-
su smo nato odšli na matu-
rantski izlet in to po naši slo-
venski domovini.
V zadnjem času se je izma-
ličil pojem besede matura,
saj beremo po časopisih, da
so maturanti sedaj že v
vrtcih! Maturus pa je latin-
ska beseda, ki pomeni biti
zrel.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Kje je tabla?
Zdi se mi prav, da spet na-
pišem nekaj besed o voznih
redih, čeprav je bil pred krat-
kim že objavljen prispevek
na to temo pod naslovom
»Voznih redov še ni«.
Po objavi tega pisma zdaj
na avtobusni postaji (naspro-
ti bencinske črpalke) v Šent-
jurju stoji tabla z voznim re-
dom. V svojem pismu pa bi
rada opozorila na nekaj dru-
gega.
Konec prejšnjega meseca
je iz zgornje postaje v Šent-
jurju (nasproti gostilne Bo-
šterc). To postajo so pozimi
pleskali, pa so delavci po
vsej verjetnosti, po opravlje-
nem delu tablo preslabo pri-
trdili. Tabla jd sedaj izginila.
Toda kam? Če jo je kdo vzel,
zakaj mu tabla bo? To prav
gotovo ni v prid gostov še
manj pa tistih, ki se s te po-
staje vozijo, saj gre s te po-
staje veliko avtobusov v vse
smeri. Vzrok, da table še ni-
so nadomestili z drugo je
najbrž ta, da Ižletnik nima
najboljše evidence o tem, kje
table z voznimi redi so, oziro-
ma, kje te izginejo.
Človeka, ki dela škodo
Izletniku in celotni državi bi
bilo treba odkriti in primer-
no kaznovati.
HILDA LOKOVŠEK,
Šentj ur
UREDNIŠTVO: Zvesti na-
ročniki imajo pri nas res
prednost, zato smo tudi va-
še pismo objavili tako hi-
tro.
Kaj naj rečemo? Morda
to, da je tatvina primer za
miličnike in prav čudi nas,
da storilca še niso prijeli.
Seveda pa bi tudi Izletnik
lahko tablo, ki je izginila,
nadomestil z novo.
Vesela rekreacija v Šoštanju
Komisija za šport in rekreacijo pri TVD Partizan Šoštanj je pred dnevi organizirala
svojevrstno športno zabavno prireditev - vsekakor bolj za razvedrilo kot zares. Na to
rekreacijsko tekmovanje so povabili ekipe iz različnih društev Šoštanja in okolice. Najbolj
se je izkazala ekipa gasilcev iz Gaberk pri Šoštanju, ki je prejela tudi nagradni pokal.
Na fotografiji: Posnetek nastopajočih ekip z osličkom v sredini.
V. KO J C
V njej so bila stanovanja uradni-
kov, ki so upravljali Windischgrat-
zovo opekarno, steklarno in goz-
dove. Stavba še vendo rabi za sta-
novanja.
Graščina je enonadstropna stav-
ba pravokotnega tlorisa s stolpa-
sto poudarjenim rizalitom. Več-
krat predelani vhodni portal drži v
banjasto obokano vežo, od koder
se odpirajo prehodi v stranske
prostore. V nadstropju držita dva
kamnitna, renesančno oblikovana
portala v stranske sobe, ki so še
ohranile lesene strope. Kapela,
urejena v nadstropju rizalitnega
stolpiča, je na oboku opremljena s
kvalitetnim, polnoplastičnim
zgodnjebaročnim štukom z motivi
angelskih glavic, listovja in fruk-
tonov ter angelov v medaljonih.
Kapela, ki je bila posvečena 1631
za časa samostanskega priorja
Viana Gravelija. je imela nekdaj
tudi dragoceno sočasno opremo in
predvsem večje število oljnih slik.
Ob graščini je gospodarsko po-
slopje z arhitekturnimi sestavina-
mi 17. stoletja, arkadnimi loki,
grebenastimi oboki itn.
Stopnik
(Heggenberg), grad
Hekenberk, Beli
grad
Vrh strmega istoimenskega gri-
ča na obronkih Dobrovelj pri
Vranskem. Občina Žalec.
Hecke pomeni grmičevje, živo
mejo, ki je imenitno rabila za
obrambo. S tako mejo so bile po-
gosto zaprte stare meje gosposkih
posesti (Heckenbergfestungen) in
odtod tudi ime našega gradu. Prvi
lastniki utrdbe so bili gospodje iz
Kunšperka. Med njihovimi mini-
ster ialci, vitezi stopniškimi, nasto-
pa 1188 v virih Wulfinch de He-
kinberch, za njim pa 1232 Eberar-
dum de Heekenberch. 1322 je Fri-
derik Kunšperški prodal utrdbo
obenem z Velenjem svojima stri-
cema Herdegnu in Frideriku Ptuj-
skemu - grad, ki je bil svobodna
posest, se takrat prvič izrečno
omenja kot vest Hechenberg.
Kunšperški si je pri tem sicer za-
gotovil predkupno pravico, ven-
dar je ni uveljavil. Tako je Stopnik
ostal v Ptujskih rokah do 1438.
1441	ga posedujejo Stubenbergi,
že naslednje leto pa ga je od Neže
Stubenberške skupaj s pritiklina-
mi kupil za 1300 funtov celjski
grof Friderik. Grad se pri tem 1441
omenja kot vest Hechkhenberg,
1442	pa kot stolp. Obenem se ome-
nja kot svobodna posest. Gospo-
ščina je 1456 postala deželnoknež-
ja, v zajem pa jo je dobil Hans
Safner. Njegova vdova Jedrt jo je
odstopila skrbnikoma svojih
otrok Hansu Golienzu in Hansu
Egkelheimerju. 1487 govori po-
potnik Santonino kar o dveh stop-
niških gradovih - bine arces de-
nominate Echemburg. 1493 naj bi
grad dobil Lasla Prager, vendar ga
je »spodrinil« Andrej Limbarski.
1542 ga je ocenil Jošt Limbarski:
Mein Haus Heckchenberg, nach-
dem es khain purgfried noch ge-
richt hatt 300 pfd. (Moja hiša
Stopnik, ki nima ne pomirja ne
sodišča, 300 funtov). Joštova dedi-
nja je bila Sholastika, hči Ivana
Kacijanarja in žena Ulrika pl. Eit-
zinga. Sholastika je grad 1554 pro-
dala Pankraciju Schrottenbachu.
1635, ko so ga napadli in oplenili
uporni kmetje, je bil v posesti Fe-
liksa barona pl. Schrottenbacha, v
posesti rodovine pa je ostal vse do
1794, ko ga je kupil Simon Alexan-
der. Poznejši lastniki, ki so se na-
glo vrstili, nimajo več plemiških
vzdevkov pa tudi gospoščina se je
vedno bolj krčila. Tako vse kaže,
da so grad o. 1800 že opustili, na-
kar se je pričel spreminjati v ra-
zvalino.
Vischer, ki je ob koncu 17. stol.
upodobil takrat še ohranjeni grad,
nam na svojem bakrorezu kaže
kompaktno, morda kastelno graj-
sko zasnovo, ki jo obvladuje kar
tri nadstropja višji, mogočni če-
tverokotni stolp - bergfrid. Zasno-
vo opasuje nizko, zastrešeno obzi-
dje, utrjeno na vogalih z okroglimi
stolpiči.
Grajsko jedro je danes povsem
razsuto in celo v svojih temeljnih
potezah nerazvidno. V večji ali
manjši meri pa lahko spremljamo
obodne renesančne fortifikacije,
obzidje s stolpi. Renesančni
obrambni sistem je najbolje ohra-
njen v svojem južnem delu, kjer so
okrogli obrambni stolpi ohranjeni
delno še do svoje prvotne višine.
Domačin vulgo Koritnik je južne-
ga izmed njih vključil v svojo do-
mačijo, ki jo je bil pozidal v ob-
močju gradu. Ohranjeni ostanki
utrdbe kažejo znamenja novodob-
nih predelav in prezidav.
Stopnik, grad ob koncu 17. stoletja
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Kdo od Celjanov v Helsinki?
Jugoslovanska moška atletska reprezentanca je imela v
prejšnjem tednu kar dva nastopa. Najprej je nastopila na
troboju v Atenah, nato pa še na četveroboju v Beogradu. V
Atenah sta nastopili še reprezentanci Grčije in ZR Nem-
čije, celjski predstavniki pa so dosegli naslednje rezultate:
Stane Rozman je zmagal v teku na 3.000 metrov z rezulta-
tom 7:57,01, Rok Kopitar pa v teku na 400 metrov z ovirami
s časom 50,91. Tretji predstavnik Milan Šimunič v tro-
skoku je skočil 15 metrov in 72 centimetrov.
Na četveroboju v Beogradu se je omenjenim trem repre-
zentancam pridružila še ekipa SR Rusije. Na tem tekmo-
vanju so Celjani dosegli naslednje rezultate: Stane Ro-
zman je v teku na 10.000 metrov dosegel zelo dober rezul-
tat 28:41,83 in osvojil 2. mesto, Rok Kopitar pa je z rezulta-
tom 51,32 na 400 metrov z ovirami zmagal. Milan Šimunič
je v troskoku skočil 15,34 in osvojil 6. mesto. Kopitar je še
tekel v štafeti 4 x 400 metrov, ki je zmagala s 3:08,52,
Rozman pa je v teku na 5.000 metrov osvojil 6. mesto z
rezultatom 13.55,34. Za Kopitarja in Rozmana sta bili obe
tekmovanji zelo pomembni, saj še oba lovita A normo za
nastop na Svetovnem prvenstvu v Helsinkih, ki se prične
7. avgusta. V ta namen bo Kopitar še sodeloval na mitingu
v Munchnu 26. t.m. in si ob dobri konkurenci skušal
izboljšati svoj rezultat.
MATEJA ZALOŽNIK
Košarkarji Libele štartajo 1. avgusta
Čeravno te dni iščemo prostor v sen-
ci in ob bregovih rek in bazenov, ter
bežimo pred pripeko, bodo čez nekaj
dni pričeli svojo novo sezono košar-
karji celjske Libele, člani I.B. zvezne
košarkaške lige. Trener prof. Mile Ce-
pin bo zbral svoje varovance 1. avgu-
sta, ko bodo opravili testiranje v celj-
ski športni ambulanti pri dr. Rudi Ca-
jevcu in njegovimi sodelavci. Potem
sledi kondicijski trening na atletskem
stadionu AD Kladivarja vse do 15. av-
gusta.
Prvič bodo Celjani prišli v stik z žo-
go v času od 15. do 19. avgusta, ko
bodo v Mežici in se bodo pomerili tudi
z košarkarji Cibone. Sledi trening v
Celju in 31. avgusta je na sporedu prva
tekma za pokal Slovenije. Celjani bo-
do nastopili v Ajdovščini proti Fruk-
talu.
Celjski košarkarji bodo v priprav-
ljalnem obdobju odigrali okrog 20 pri-
jateljskih srečanj. Mimo Cibone bodo
igrali še proti Slovanu, Iliriji, Novole-
su, TIMI ter pripravili v začetku mese-
ca septembra v Celju veliki turnir Ce-
lje 83. Na njem bodo sodelovali Kvar-
ner, Slovan ali Olimpija ter Libela in
en član A. lige. Na kratke priprave bo-
do celjski košarkarji odšli od 16. do 20.
septembra v Poreč in bodo v tem času
odigrali tekmo proti Kvarnerju na Re-
ki, proti Trstu in Sežani.
Ker so vmes še pokalne tekme in
Celjani pričakujejo, da se bodo uvrstili
v osmino jugoslovanskega pokala, bo-
do ljubitelji košarke v Celju prišli na
svoj račun. Prvo prvenstveno tekmo
pa igrajo Celjani 8. oktobra v gosteh
proti Radničkemu v Beogradu.
In kakšna je dejansko današnja dva-
najsterica Libele? V ekipi je dovolj
igralcev. Kar osemnajst. To so Mirko
Aničič, Darko Mirt, Jani Cencelj, Sašo
Govc, Dušan Ulaga, Aleksander Turk,
Goran Jurič, Zoran Gole, Matjaž To-
vornik, Robert Medved, Andrej Klan-
šek, Roman Urbanija, Mitja Muha,
Emil Prodan, Abdulah Kahvedžič, Bo-
ris Kralj, Zvone Hudina in Zoran Mar-
tič. Slednji bo verjetno odšel v JLA,
trojica ali četverica pa bo po priprav-
ljalni dobi okrepila sosednega republi-
škega ligaša Kovinarja.
Bogat program, odlična organizira-
nost v klubu, ki ga vodi dipl. ing. Jože
Geršak, homogenost v ekipi da nade,
da bodo celjski košarkarji uspeli, pa
čeravno se v novi sezoni niso okrepili z
»zvenečimi« igralci. Njihova moč je bi-
la kolektivna igra, tehnika in hitrost in
v kolikor bodo ponovili svoje zadnje
odlične igre iz druge zvezne lige bodo
vsekakor dosegli svoj cilj - visoko uvr-
stitev v I. B. zvezm ligi. J. KUZMA
Ni izpisnice za Štefana Čuka
Celjski judoisti pred novo sezono
Po apetitih velikih klubov
|z republiških središč, ki so
jjeleli košarkarja Tovornika
h rokometaše Aera, so se v
zadnjem času pojavili apetiti
Judi ekipi Partiz&n HINS iz
Novega Sada, ki bi v novi
kezoni želela v svojih vrstah
mladega nadarjenega drzav-
hega prvaka v lahki katego-
riji Štefana Čuka. Štefan
Cuk je trenutno na odsluže-
nju vojaškega roka v Novem
Sadu in je v tem klubu tudi
radii in imel določene ugo-
dnosti. In ker Novosadčani
nimajo primernega tekmo-
valca v lažjih kategorijah, so
ieveda pričakovali, da bo
Btefan prestopil k'njim.
Pri Judo klubu IVO REYA
je tehnični vodja Vladimir
Kljarič energično povedal:
»Do danes nimamo sicer
nobenih zahtevkov za izpi-
snico. Toda tudi če bo zahte-
vek prišel za bilo katerega
tekmovalca, isti ne bo dobil
dovoljenje za prehod v novo
sredino. Naš klub ima na-
mreč v novi sezoni namen
štartali na visoko mesto v li-
gi. Zlasti, ko se bo vrnil Šte-
fan Cuk. Partizan Hins je si-
cer zaprosil, da Štefana Čuka
posodimo za tekmovanje v
pokalu državnih prvakov.
Seveda bomo to željo izpol-
nili in tudi za samega tekmo-
valca bo več mednarodnih
tekem samo koristilo pri for-
mi. Druga pa ne.«
Prvenstvo se prične v me-
secu septembru. V kakšni
postavi boste nastopili?
»Na seznam trenerja Mar-
tina Groseka so Jože Kranjc,
Branko Rošer, Samo Pun-
garšek, Janko Oštir, Štefan
Cuk, Roman Založnik, Mar-
jan Fabjan, Fadil Imamovič,
Srečko in Zvonko Pliberšek,
Maks Majoranc, Jože Ober-
žan. Zvone Mihelič in Stan-
ko Anderle. Močna ekipa, ki
lahko doseže najboljšo uvr-
stitev v zadnjih desetih letih
v prvi zvezni ligi.«
J. KUZMA
Ponoven uspeh
Nivoja
Mladi kanuisti in kaja-
kaši DŠNV Nivo Celje, ki
so se udeležili mladinske-
ga državnega prvenstva v
veslanju na divjih vodah
v Bihaču so ponovno pre-
senetili.
V spustu so v razredu C
2 v posadki Kuzmin-Iva-
čič presenetljivo osvojili
drugo mesto. To presene-
ča še posebej zato, ker so
letos nekoliko manj treni-
rali s kanuji.
Veliko smolo pa je imel
v razredu K 1 Sandi Je-
lene, ki se je prevrnil in
kljub temu osvojil sedmo
mesto.
Odlični plavalci
Celjski plavalci Neptuna
so znova potrdili svojo vre-
dnost, saj so na republi-
I škem prvenstvu pionirjev v
Kopru, moštveno osvojili
tretje mesto. V Kopru je bi-
la izmed celjskih tekmo-
valk najboljša Mojca An-
derle, ki je zmagala na
100 m in 200 m, ter osvojila
več drugih dobrih uvrsti-
tev. Od fantov je bil najbolj-
ši Dejan Tešovič, ki je zma-
gal na 200 m kravi, ter osvo-
jil 2. mesto na 400 in
1500 m, tretje mesto na
200 m prsno in 100 m kravi.
Najboljši rezultat je dose-
gel na 1500 m - 18 min 44
sekund.
Omeniti velja še Grega
Juraka, Polono Kočevar,
Matejo Cvirn in Tanjo
Drezgič, ki so dosegle v
svoji starostni kategoriji
boljša mesta. Štafeta
4 x 100 m kravi je bila dru-
ga in 4x100 m mešano
tretja.
Med posamezniki mora-
mo v Radovljici omeniti
odlično Tanjo Fermentin,
ki je osvojila štiri naslove
republiškega prvaka. Zma-
gala je v plavanju na 100 m
in 200 m hrbtno. Prvo me-
sto je osvojil še Peter Rada-
novič na 100 m kravi in
drugo mesto na 200 m
kravl-	J. KUZMA
Tri zmage v
Trbovljah
V močni konkurenci naj-
boljših plavalcev Slovenije
osvojili več vidnih uspe-
hov. Peter Radanovič je
^agal na 100 m kravi z re-
zultatom 1:16,45, Mojca An-
derle na 100 m prsno
'•24,50 in Tanja Fermentin
^ mlajšem razredu na
100 m prsno z 1:31,73. Dru-
mesta so še dodali: De-
jan Tešovič, Tanja Fermen-
jjn na 100 m hrbtno, Dejan
Krušič, Barbara Mlinarič in
^ina Kosmoz. Peter Rada-
novič ]e bil tudi drugi na
'00 m hrbtno.
Rekreacija osvojila Laščane
■■■■■■■HIHIHBBiBBHHHHH^HHBH^^HBfllHflHBHBHHHBBHIBBBBBBBHHBH
132 ekip s preko 900 udeleženci v laški občini
V laški občini v zadnjih le-
tih posvečajo športno rekrea-
tivnemu področju vedno več-
jo pozornost, -saj želijo vse od
najmlajših pa do odraslih
zainteresirati za aktivno delo-
vanje na tem pomembnem po-
dročju.
Prvi rezultati so že vidni, saj je
v sezoni 1982-83 v razpisnih
panogah nastopilo kar 132
ekip s preko 900 udeleženci iz
26 osnovnih organizacij sindi-
kata in telesnokulturnih dru-
štev, ki pa so se v tekmovanje
vključevala občasno. To pome-
ni, da je športna rekreacija »za-
svojila« določeno število de-
lovnih ljudi, kar pa je tudi
osnovni namen dela tako Ob-
činske telesnokulturne skup-
nosti kot tudi zveze telesnokul-
turnih društev občine Laško.
Vzpodbudno je predvsem dej-
stvo, da se vse več manjših ko-
lektivov vključuje v organizi-
rane oblike športne rekreacije
in da se iz leta v leto ob znanih
obrazih na športnih poligonih
pojavljajo novi.
Ob vsem tem pa se pojavlja-
jo tudi problemi, saj ob živah-
nejši in širši telesnokulturni
dejavnosti organizatorji oziro-
ma izvajalci ne sledijo razma-
hu in interesu športne rekrea-
cije. Tako organizacija nekate-
rih športnih panog ni bila na
višini primerni zainteresirano-
sti in kvaliteti nastopajočih. V
Laškem se tega zavedajo in
pravijo: »Iz leta v leto se učimo
in na osnovi izkušenj izboljšu-
jemo ponudbo telesne kulture.
To pomeni, da bo nova sezona
83-84 še bolj dorečena in kvali-
tetnejša.«
Člani ekipno v športno re-
kreacijskem sistemu občine
Laško sezona 82-83: 1. TIM
483 točk, 2. Pivovarna, oba La-
ško, 289,3. Tovarna papirja Ra-
deče, 280,5, 4. Upravni organi
186,5, 5. Predilnica, oba Laško,
125,5 točke itd. Uvrščenih je
bilo 24 ekip.
Članice: 1. Zdravstveni dom
215, 2. SIS 163,5, 3. OŠ Primož
Trubar 128, 4. TIM, vsi Laško,
117,5. Tovarna papirja Radeče,
107,5 točke itd. Uvrščenih je
bilo 15 ekip.
Skupna uvrstitev ekip
osnovnih organizacij sindika-
ta občine Laško za sezono
82-83: 1. TIM Laško 717, 2. To-
varna papirja Radeče 388, 3.
Pivovarna 344, 4. Zdravstveni
dom 231, 5. Upravni organi
266,5, 6. SIS 192,5, 7. OŠ Pri-
mož Trubar, vsi Laško, 183,5, 8.
Prevzgojni dom Radeče 162,5,
9. Predilnica Laško 125,5, 10.
Vojni center za medicinsko re-
habilitacijo Rimske Toplice
116 točk itd. Uvrščenih je bilo
26 ekip.
Rezultati po panogah: v
streljanju ženske je zmagala
Pivovarna pred TIM in BOR
(11 ekip), med moškimi pa Pi-
vovarna pred Železniškim go-
spodarstvom in Upravnimi or-
gani (11 ekip). Namizni tenis:
1. Tovarnapapirja, 2. Zdrav-
stveni dom I, 3. Zdravstveni
dom II (8 ekip). Odbojka žen-
ske 1. Tovarna papirja, 2.
Zdravstveni dom, 3. SIS (5
ekip), moški 1. Pivovarna, 2.
Skupščina občine, 3. TIM. Ko-
šarka moški A liga 1. TIM I, 2.
TIM II, 3. Pivovarna (5 ekip), B
liga 1. Predilnica, 2. Pivovarna
veterani, 3. Merx (4 ekipe), te-
lesnokulturna društva 1. ŠD
Rod, 2. Partizan Rim. Toplice,
3. Partizan Laško.
Streljanje z zračno puško
ženske 1. Zora Lavrinc, 2. Mar-
jana Vrhovšek, 3. Marička
Gračner (nastopilo 15 strelk),
moški 1. Roman Matek, 2. Jože
Završnik, 3. Vinko Lavrinc
(uvrščenih 24 strelcev) itd.
Kegljanje ženske 1. Papirnica
Radeče, 2. TIM Laško, 3.
Prevzgojni dom Radeče (10
ekip), moški 1. Papirnica Ra-
deče I, 2. Papirnica II, 3. Pivo-
varna Laško (10 ekip), TK
društva 1. Partizan 2. Rod, oba
Radeče.
Šah članice 1. Zvezdana Su-
najko, 2. Irena Flis, 3. Breda
Verhovc (10 šahistk), člani 1.
Mirko Zupan, 2. Marjan Gom-
boc, 3. Bojan Cerar (21 šahi-
stov).
Nogomet: A liga (10 ekip) 1.
Disco 40, 2. Gren, 3. Rečica
itd., B liga (9 ekip, tri izključe-
ne) 1. Partizan, 2. Metalles, 3.
Rod itd. najboljši strelci v A
ligi Radženovič in Milinovič
po 14, v B ligi Ivančič 37 golov.
V poročilu so tudi kompletni
podatki o tekmovanjih, ki so
jih opravili v okviru šolskih
športnih društev. Če ocenjuje-
mo delo na področju telesne
kulture v laški občini vidimo,
da med kvalitetnimi športi tre-
nutno najbolj izstopajo košar-
karji Zlatoroga (republiška li-
ga vzhod) in odlični strelci, ki
so uveljavljeni v slovenskem
in državnem prostoru.
TONE VRABL
25 let rokometa
v Radečah
Pred 25 leti je nekaj fantov
iz Radeč začelo igrati roko-
met. Z rednimi treningi pa so
prišli tudi prvi uspehi, ko so
se po nekaj letih uvrstili v
enotno republiško ligo. V po-
častitev obletnice, bodo v Ra-
dečah pripravili rokometni
turnir, ki bo 19. 8. 1983. Sode-
lovale bodo naslednje ekipe:
Bayer iz Leverkusena, Parti-
zan iz Bjelovarja in Aero-Ce-
lje iz Celja, ter domačini.
Za boljše razpoloženje pa
bo poskrbela pihalna godba
radeških papirničarjev, bob-
narji, plesna skupina HIT in
mažuretke. Po turnirju in pro-
gramu bo veliki rokometni
ples, na katerem bo igral an-
sambel Jožeta Rusa.
MJ-MZ
Skok pod reflektorji
Ali: »Za malo denarja, malo muzike«
Peter Drofenik, predsednik
Odbora za tekmovanja pri AD
Kladivar in Atletski zvezi
Slovenije je hkrati tudi pred-
sednik organizacijskega od-
bora letošnjega Memoriala
Ferda Skoka. Z njim smo se
pogovarjali o letošnjem tek-
movanju.
»Letošnji Memorial Ferda
Skoka, ki bo 7. avgusta ob
19.30 uri, bo letos že 28. po
vrsti. Celjani so vajeni, da je bil
ta miting vedno zelo kvalite-
ten. Zal, si v teh stabilizacij-
skih časih tega ne moremo več
privoščiti, zato smo se z Atlet-
sko zvezo Slovenije in Hrvat-
ske dogovorili za dvoboj mla-
dinskih reprezentanc in repre-
zentanc mlajših članov. Pro-
gram bo običajen, tekmovali
bodo skoraj v vseh tekih, sko-
kih in metih. Poseben povda-
rek bo na memorialni discipli-
ni, teku na 100 metrov. Za ta
tek bomo povabili tudi tekmo-
valce iz sosednjih držav, Itali-
je, Avstrije in Madžarske, prav
tako pa bodo nastopili atleti iz
pobratenega Singena v ZR
Nemčiji.«
Letošnja prireditev bo noč-
ni miting, tekmovanje pod re-
flektorji. Ali se vam ne zdi, da
je takšna odločitev v tem
kriznem obdobju nepravilna?
»Odločitev, da bo letošnji
memorial nočna prireditev je
zahtevala dosti dogovarjanja.
Zavedamo se, da v tem stabili-
zacijskem času ni primerno
preveliko trošenje energije. Ko
smo računali kakšen bo stro-
šek smo ugotovili, da zelo
majhen. Reflektorji bodo gore-
li uro ali največ uro in pol, z
Mladi v Bukarešti
V soboto in nedeljo je v Bu-
karešti mladinsko balkansko
prvenstvo na katerem bodo v
jugoslovanski reprezentanci
sodelovali tudi trije celjski in
ena velenjska atletinja. V re-
prezentanci so si svoje mesto
priborili Nataša Krenkar iz Ve-
lenja v teku na 400 m in štafeti
4 x 400 m, ter Renata Keresteš
v teku 4 x 100 m. Od mladin-
cev sta v reprezentanci Naraks
v teku na 5000 m in Lotrič v
teku na 2000 m z ovirami.
J.K.
močjo 30 kW. Po današnji ceni
pa lahko izračunamo, koliko
stane 30 kW električne energi-
je. Poleg tega smatramo, da
bodo imeli tekmovalci zvečer
boljše pogoje za tekmovanje,
prav tako pa pričakujemo, da
bo takšna nočna prireditev pri-
vabila na naše tribune tudi več
gledalcev. Mislim, da je odloči-
tev vseeno pravilna in da nam
Celjani ne bodo preveč očitali
naše ,potratnosti'.«
Kako pa je z denarjem. Ga
bo dovolj?
»Letos smo se resnično odlo-
čili napraviti stabilizacijski mi-
ting. Stroške reprezentanc kri-
jejo posamezne Atletske zveze,
naš strošek je edino sama orga-
nizacija tekmovanja in stroški
tistih tekmovalcev, ki jih bo-
mo povabili.«
Kakšna pa je bodočnost Me-
moriala Ferda Skoka v Celju?
»O bodočnosti takšnih in po-
dobnih tekmovanj v Jugosla-
viji je težko govoriti. 2e veliko-
krat sem sodeloval pri organi-
zaciji različnih tekmovanj v
Celju in izven njega. In vedno
se glavni problemi skrivajo v
denarju. Vemo, da se danes
vse draži, prevozni stroški so
dražji iz dneva v dan. Na malo
večjem mitingu je potrebno
plačevati posebne štartnine.
Mislim, da v prihodnosti takš-
nih mitingov, kot smo jih imeli
prejšnja leta ne bomo več ime-
li. Prav tako mislim, da lahko
tudi skromnejša prireditev z
dobrimi rezultati, predvsem
domačih tekmovalcev, obdrži
na tradicionalni kvaliteti.«
MATEJA ZALOŽNIK
14. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
•	«V troje je lepše«, si je
prejšnji ponedeljek zvečer
mislil Mirko K. in se v
Mestnem parku spravil
nadlegovat zaljubljenca Sa-
bino M. in Roberta N. Sabi-
no je nagovarjal k spolnim
odnosom in sploh se je zelo
grdo vedel. Zaljubljenca ni-
sta bila zagreta za tak »tri-
kotnik« in sta se skušala
vsiljivca otresti Toda Mir-
ko se ni dal umiriti - celo,
stepel se je z Robertom,
vendar je potegnil kraj-
šo«. Dvoboj so prekinili mi-
ličniki in si zapisali Mirkov
naslov. Nesojeni ljubimec
se bo v kratkem oglasil pri
sodniku za prekrške.
•	Radenko V. ima rad
glasbo. Vse lepo in prav, če
ne bi svojega okusa vsilje-
val tudi sosedom! Po deseti
uri zvečer je v stanovanju
na Vodnikovi 11 na ves glas
navijal radio, tako da so ga
slišali celo v sosednje ulice.
Slišali so ga tudi miličniki
in ga prišli opozorit, naj uti-
ša glasbo. Toda Radenka se
opozorilo ni prijelo in iz
njegovega stanovanja je še
naprej odmevalo. Miličniki
so ga zato ponovno obiskali
in ga za nekaj ur odpeljali v
prostor, kjer ni bilo radia...
•	V soboto zvečer je bilo
razburljivo v restavraciji v
Novi vasi. Neznanec je
sprostil svojo energijo nad
tamkajšnjim inventarjem.
Poškodoval je blagajno in
aparat za točenje piva, po-
tem pa jo je jadrno odkuril.
Za njim je ostalo tudi pre-
cej razbitih kozarcev in ste-
klenic. Miličniki mu po tej
poti sporočajo, da so mu že
na sledi in da se bodo kma-
lu videli. Do takrat pa naj
pripravi kakšnih 4000 di-
narjev, da bo poravnal
škodo.
•	Rado G. in Viktor L. sta
sorodnika in stanujeta v isti
hiši. Zato je še toliko grše
od njiju, da sta se prejšnji
četrtek stepla. Viktor je s
kamnom udaril po glavi
Rada, ki je moral poiskati
zdravniško pomoč. Viktor
pa bo moral svoje grdo rav-
nanje s sorodnikom nekoli-
ko podrobneje razložiti so-
dniku za prekrške.
M. K.
Voznik obležal
mrtev ob
avtomobilu
V noči iz četrtka na petek
se je nekaj po polnoči pripe-
tila v naselju Vinska gora hu-
da prometna nesreča, v kate-
ri je izgubil življenje Janez
Fekonja (22) iz Titovega Ve-
lenja, pet sopotnikov pa je
bilo huje oziroma lažje po-
škodovanih.
Iz Titovega Velenja proti
Arji vasi je vozil osebni avto
Janez Fekonja. Ko je pripe-
ljal z neprimerno hitrostjo v
naselje Vinska gora, ga je
pričelo v desnem ovinku za-
našati, tako da je s prednjim
delom vozila trčil v odbojno
ograjo mostu čez Pirešico.
Trčenje je bilo tako silovito,
da se je odbojna ograja utr-
gala in je avto padel v potok.
Pri trčenju je voznika Janeza
Fekonjo vrglo iz vozila v po-
tok, kjer je obležal mrtev. V
nesreči so bili huje poškodo-
vani sopotniki Dani Feko-
nja, Snežana Jurkovič in An-
drej Debelak, lažje pa Edo
Urleb in Frida Fekonja.
Motorist
nenadoma
zapeljal čez
cesto
22. julija se je na magistral-
ni cesti med Zičami in Loča-
mi pripetila v vasi Senožet
prometna nesreča, v kateri je
bil huje poškodovan voznik
kolesa i motorjem Roman
Korošec (34).
Iz Zič proti Ločam je peljal
osebni avto voznik Branko
Pechek. Ko je pripeljal na
ravnino pri kraju Senožet je
opazil na desni strani v smeri
vožnje osebni avto, ki je stal
ob cesti, ob njem pa je bil
obrnjen v isto smer tudi voz-
nik kolesa z motorjem. Ko je
Roman Korošec pripeljal v
neposredno bližino, je voz-
nik kolesa z motorjem nena-
doma zapeljal čez cesto. Voz-
nik Pechek je močno zavrl,
vendar nesreče ni uspel pre-
prečiti. Voznik kolesa z mo-
torjem se je pri trčenju huje
poškodoval in so ga prepe-
ljali v bolnišnico.
Zaradi
neprimerne
hitrosti ga je
zaneslo
V soboto popoldne je iz
Šoštanja proti Zavodnjam
vozil osebni avto voznik Jo-
že Koren. V levem blagem
ovinku blizu Topolščice ga
je verjetno zaradi neprimer-
ne hitrosti zaneslo v desno
na bankino in nato spet na
levo stran cestišča, od koder
je vozilo zdrknilo v obcestni
jarek. Pri trčenju je voznika
vrglo iz avta in obležal je hu-
je poškodovan.
Čelno trčenje -
dva
poškodovana
Po lokalni cesti iz Grobelc
proti Vinskem vrhu je v so-
boto nekaj po 17. uri vozil
osebni avto voznik Miroslav
Užmah iz Grobelc. Ko je pri-
peljal v desni nepregledni
ovinek mu je pripeljal na-
sproti po levi strani ceste
Branko Salober, tudi iz Gro-
belc. Prišlo je do čelnega tr-
čenja, v katerem je bil Užah
lažje, Salober pa težje poško-
dovan.
Strela zanetila
požar
V soboto ob 20.40 uri je
strela zanetila požar v gospo-
darskem poslopju Vinka ^
voda iz Homca 21 pri Voji
ku. Poslopje, v katerem je ]
lo 15 ton sena in več kmet
skih strojev, je do tal pogoj
lo, čeprav so prihiteli na p
moč gasilci Zavoda za pož;
no varnost iz Celja in iz ok
liških prostovoljnih gas
skih enot. Škodo ocenjuje
na milijon dinarjev.
Nesreči
botrovala
vinjenost in
neprimerna
hitrost
Iz Dobrne proti Višnji va
je v nedeljo okoli 20. ure v
zil osebni avto Franc Sope
nik. Zaradi neprimerne h
trosti in vinjenosti voznika
pričelo avto na ostrem di
snem ovinku v Vinski gor
zanašati po mokrem cest
šču. Vozilo je zasukalo i
zdrsel je na sredino cestišč
kjer je trčil v vozilo Tanimii
Jelena iz Slovenj Gradca, \
je takrat peljal proti Dobrn
V nesreči se je huje poškodc
val Franc Sopotnik, gmotn
škodo na vozilih pa so oceni
li na sto tisoč dinarjev.
Otrok pripeljal
pod avto
Iz Zgornjih Grošovelj prot
Šempetru je v ponedeljek
okoli 19. ure peljala osebn
avto voznica Stanka Pilih
Ko je pripeljala v Grošovlje,
je pred avto nenadoma pri
peljal s kolesom šestletni
Matija Kotnik. Voznica je za-
virala, vendar nesreče ni mo-
gla preprečiti. Otrok je bil
huje poškodovan in so g^
prepeljali v bolnišnico.
Utopitev na novem jezu na
Savinji
Komaj so pred tednom dni odprli nov jez na Savi-
nji, že so se pripetile prve nesreče. V ponedeljek, 17.
7. nekaj pred osemnajsto uro se je v Savinji utopil
Ludvik Rebernik iz Iršičeve 10 v Celju, star 43 let.
Voda je bila kalna, zato utopljenca ni bilo moč takoj
najti. Vzroka utopitve še ne vedo.
Istega dne nekaj po sedemnajsti uri se je prav tako
na celjskem jezu huje poškodoval sedemnajstletni
Darko Artnjak iz Lopate 11. Pri skoku v vodo si je
poškodoval glavo in vratna vretenca.
J. K.
OKS-ENOTA ZA UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNIH
ZEMLJIŠČ, ki jo zastopa ZAVOD OBČINE CELJE ZA PLA-
NIRANJE IN IZGRADNJO
RAZPISUJE
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za
gradnjo zasebnih stanovanjskih
objektov v ZN Strmec, Ostrožno in
Ljubečna
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena grad-
nja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji za
gradnjo objektov so razvidni iz zazidalnih načrtov, ki so
interesentom na vpogled pri Zavodu občine Celje za planira-
nje in izgradnjo, Aškerčeva 15/111.
Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe.
1. Interesenti morajo vložiti pismene vloge na naslov: Zavod
občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15, Celje.
V vlogi morajo interesenti nedvoumno izjaviti, da spreje-
majo vse razpisane pogoje in priložiti potrdilo o vplačani
varščini. Poleg tega morajo vlogi priložiti dokazilo o stano-
vanjskih razmerah, številu družinskih članov, skupnih do-
hodkih družine, namenskem varčevanju pri poslovni banki,
eventuelni udeležbi DO pri gradnji, udeležba v NOB in event.
dokazilo o začasnem delu v tujini.	'
Varščina znaša 10% od vrednosti stavbne parcele, vplača pa
se na žiro račun OKS-ENOTE za upravljanje in urejanje
stavbnih zemljišč, ki jo zastopa Zavod občine Celje za plani-
ranje in izgradnjo št. 50700-662-219.
Vplačana varščina se šteje kot delno plačilo cene stavb-
nega zemljišča oz. se interesentu vrne, če ne pride do
sklenitve pogodbe.
2.	Pismene vloge je potrebno predložiti v roku 15 dni po
objavi razpisa.
3.	Komisija za izvedbo javnega natečaja bo obravnavala vse
vloge v roku 10 dni po zaključku javnega natečaja in vse
udeležence takoj obvestila o izidu natečaja.
4.	Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema od-
dano tistemu udeležencu natečaja, ki bo po pogojih zbral
največ točk. Prednost ima:
-	udeleženec, ki je brez najnujnejših stanovanjskih pogojev
ali ima neprimerno stanovanje,
-	udeleženec, ki ima večje število družinskih članov,
-	udeleženec, ki ima višji OD na družinskega člana,
-	mlajša družina pred družinami s preskrbljenimi otroki,
-	borci NOB brez primernega stanovanja,
-	udeleženec, ki bi z gradnjo stanov, hiše zmanjšal razdaljo
do DO, kjer dela,
-	udeleženec, ki je na začasnem delu v tujini,
-	udeleženec, ki namensko varčuje.
5.	V ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namembno-
sti kmetijskih zemljišč (Ur. I. SRS št. 11/74).
6.	OKS-Enota za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
ki jo zastopa Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo si
pridržuje pravico na zemljiščih iz tega natečaja brez pravice
odškodnine izvršiti manjkajoča dela v okviru urejanja stavb-
nega zemljišča po 12. členu Zakona o upravljanju in razpo-
laganju s štabnim zemljiščem in veljavnega ZN.
7.	Stroške zemljiško knjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pri-
dobljene pravice po tem natečaju nosi OKS-Enota.
8.	Stavbno zemljišče iz tega natečaja bodo opremljena se-
kundarnimi napravami vodovoda, kanalizacije, elektrike in
priključki na asfaltirano ulico. V ceni so zajeti tudi prispevski
za priključitev na javno vodovodno, električno in kanaliza-
cijsko omrežje.
9.	Nastop posesti na razpisanih stavbnih zemljiščih bo mo-
žen s 1. 12. 1983 s tem, da bo ob nastopu posesti zagotov-
ljena vsa priprava stavbnega zemljišča, urejen dovoz na
zemljišče in priključek na javno vodovodno ter elektro
omrežje. Ostali pogoji so navedeni v opombi spiska parcel.
10.	V ZN Strmec se oddajajo stavbna zemljišča, ki so delno
urejena. Izvršena je priprava zemljišč, možen je priključek
na vodovodno, elektro in kanalizacijsko omrežje ter do-
vozna cesta v makedamu.
11.	Investitorji so dolžni zgraditi objekte do končane III.
gradbene faze v dveh letih po nastopu pravice uporabe. Po
poteku tega roka lahko OKS-Enota za upravljanje in ureja-
nje stavbnih zemljišč, ki jo zastopa Zavod občine Celje v
primeru neizpolnitve tega pogoja, odvzame zemljišče ob
enakih pogojih kot ga je dodelila. Vplačana varščina se v
takem primeru ne vrne.
Nadaljevanje sojenja Janku Mehu
V Titovem Velenju se je nadaljevalo sojenje Janku in Emi
Meh, ki sta obtožena utaje davščin in drugih družbenih dajatev.
Obravnave se je spet udeležila samo Ema Meh, Janko pa naj bi
bil po njenih besedah trenutno v Munstru v ZRN, ni pa vedela,
če je tam tudi zaposlen.
Glede puranjih farm v Pazinu je Ema Meh izjavila, da je za ta
posel opravljala le knjigovodska in nekatere druga dela po
naročilu Janka Meha.
Na obravnavi so prebrali tudi mnenje izvedenca gradbene
stroke. Ta je izračunal, da naj bi Janko Meh z delavci v letu 1980
opravil v Pazinu za 31,4 milijonov del, po drugi različici pa za
27,3 milijonov dinarjev. Tožilec se je bolj »ogreval« za višji
znesek, branilec pa za nižjega.
O predlogu, da bi Janku Mehu pripor nadomestili z varščino,
senat izven te sodne obravnave še ni odločal.
S.Š.
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
V PRESTOPNEM SEM ROKU
JAZ FANTA ZGUBILA,
GA DRUGA Z OBLJUBAMI
JE K SEBI ZVABILA.
PO TIHEM SE SMEJEM,
KER DOBRO JAZ VEM:
LAHKO JE OBLJUBITI,
TEŽKO USTREČI JE VSEM!
ZGORAJ BREZ
Ob Savinji v Celju smo
dobili pravo plažo za
sončenje in tudi kopa-
nje.
Ne razlikuje se veliko
od tiste morske. Celo
boljša je od marsikatere.
Podobnost z morsko
obalo je tudi v tem, da se
tudi tu sprehajajo neka-
tere zgoraj brez.
Pa da ne bo nespora-
zuma:
Mislimo na žensko, ki
so brez zgornjega dela
kopalk!
GOVORICE
Komaj so se polegle govorice
o »kraji« celjskih rokometašev,
že govorijo o poskusu nove
kraje:
Hmezad, oziroma Celjske mle-
karne, naj bi načrtoval »krajo«
mleka z mariborskega območja,
da bi tako zagotovil mleko za no-
vo mlekarno.
Tako se vsaj govori!
Mlekarno namreč gradijo tako
veliko kot so načrtovali, »proiz-
vodnja« mleka pa ne raste tako
hitro.
So pa tudi taki, ki pravijo:
Ceneje je mleko od drugod do-
biti, kot svoje krave rediti!
SAM1
PBLJUBE
NE
POLNIJO
POLIC
To je seveda res. Kot je t ud!
res, da od obljub, da bodo poli-
ce kmalu bolj polne, nimamo
veliko!
TUDI ZAGOTOVILA, KAKO SO SE DELAVCI V TEM ČASU PRIPRAV-
LJEN/ODPOVEDOVATI, DAJEJO V NJIHOVEM IMENU DRUGI!
ZAPOVEDI
V celjskem kinematografu so dolgo, dolgo vrteli
ameriški spektakel Deset zapovedi.
Čeprav gre za spektakel z vsemi njegovimi zna-
čilnostmi, si bi lahko iz njega vendarle nekaj zapo-
mnili. Vsaj nekatere zapovedi.
Morda tisto: NE KRADI!
MERJENJE ONESNAŽENOSTI
Ena izmed naprav, ki meri onesnaženost celj-
skega ozračja, je tudi na poslopju v Gledališki ulici
2. Kot je vsem znano, imajo tu sedež vse celjske
družbenopolitične organizacije; in tudi regijske.
Nekateri zlobno pripominjajo, da so mislili, da tu
merijo kakšno drugačno onesnaženost.
PITANCI
V Žepini smo začeli graditi farmo pitancev.
Tako vse resnično kaže, da bo pri nas v kratkem
še malo več pitancev.
Mislim na tiste prave pitance.
Tistih, ki jih razni že več časa pitajo z obljubami,
je namreč že dovolj!
/lilostni strel za osličko iz Levca
Obljubili smo, da bomo posredovali
rformacijo o tem, kako je bila oslička
: Levca rešena muk. Na srečo se je
sa zadeva razpletla še do zaključka
idakcije, tako da bomo lahko to zade-
li tudi zaključili.
Šele v četrtek, torej ob izidu prejš-
jega tednika, je oslička dobila milo-
en strel miličnika iz Žalca. Dva dni
red tem je lastnik veterinarskega hi-
enika in veterinarskega inšpektorja,
agnal tako da živali nista mogla prev-
fti. Cez dva dni sta terenski kontro-
fki društva za zaščito živali Jožica
rhnjak in Melita Furlan, potem, ko
a žival nakrmili in ji dali zdravila,
Ogledali tudi rano. Ko sta sneli po-
ij, je oslički spodnji del okončine
ODPADEL (po zapisniku je bil ta »del
v gangrenskem stanju sivo zelenkaste
barve in močno neprijetnega duha po
razkroju...«) Nevarnost okužbe tudi
za druge živali torej.
Kljub temu, da je primer zaključen
in da so rešene tudi druge živali, last
Konrada Pirha (pes, prašiči, kokoši) pa
tudi tega zapisa ne moremo končati
drugače kot z vprašanji. Kakšna je ob-
stoječa zakonodaja, da so se morali
člani društva več kot 10 dni boriti, da
ubogo žival rešijo muk (Jožica
Vrhnjak je vsakih 8 ur nosila oslički
antibiotike, si pri tem ranila tudi nogo,
pretrpela tudi precej strahu). To ni
prvi, pa tudi ne zadnji primer, da so
bili člani društva nemočni, pa tudi
ostali (če so res bili?).
Krajani Levca so, ko smo iskali po-
datke pri njih, ostali brez imen. Iz stra-
hu, so rekli. Ostal je le kup govoric
brez podpisa, govoric o Konradu Pir-
hu in njegovem obnašanju. Brez doka-
zov, brez foto dokumentacije, le z ne-
kaj uradnimi in neuradnimi izjavami,
kar pa ni bilo dovolj, da oslički noga v
vsem tem času papirnatih vojn ne bi
zgnila in odpadla. Epilog pri sodniku
za prekrške pa verjetno tudi ne bo tak-
šen, da bi članom društev za zaščito
živali dal vsaj nekaj upanja v humanej-
ši odnos do živali. Dokler zakona o
mučenju živali ne bo, bodo brezčutne-
ži še vedno mučili živali.
R. PANTELIC
110 Clnkarnarjev na Triglav
»Praznovanje raznih obletnic, skromno ali manj skromno, je
lepa tradicija. Naša Cinkarna slavi 110. rojstni dan«, je povedal
predsednik Planinske sekcije Adi Vrečar. Planinci v Cinkarni se
bodo resnično imeli česa spominjati, kajti njihovo delo je izre-
dno pestro in raznoliko.
Ob letošnjem prazniku pripravljajo veliko planinsko akcijo
»Za 110. obletnico CC - 110 Cinkarnarjev na Triglav«. S seboj
bodo povabili še planince pobratenih planinskih društev. Po-
hod na Triglav bo 6., 7. in 8. avgusta, na poti pa pripravljajo
številne zanimivosti, tako da nobenemu izmed pohodnikov ne
bo dolgčas. In s kakšnimi željami se bodo planinci odpravili na
Triglav? Adi Vrečar je še dodal: »Naj pohodniki z nami zabele-
žijo visok jubilej in doživijo nekaj prijetnega, neponovljivega.
Saj Triglav ni le gora, Triglav je simbol. Je moč in steber našega
jugoslovanskega planinstva«. In prav zaradi tega so se v Cin-
karni odločili, da bodo obiskali Triglav.
Pohod Cinkarniških planincev pa je samo kapljica v morju
njihove aktivnosti, saj pripravljajo še veliko drugih prireditev, s
katerimi bodo zabeležili svoj jubilej. O teh pa bomo poročali v
eni izmed prihodnjih številk.
MATEJA ZALOŽNIK
f srcu Cunskega vlada mir
v k0riu ni mogoče dobiti niti razglednice
Sreda, 13. julija. Kraj
inski, deset kilometrov
ed Malim Lošinjem in
»v toliko oddaljen od Ne-
E»n na drugi strani. Po ne-
jdnevni pravi vročini je
bo prekrila sivina. Vsi
o jo z nestrpnostjo priča-
v'ali, saj se niti ponoči ni-
o mogli pošteno ohladiti,
'"načini, žal jih je samo še
kaj deset, si želijo dežja.
aJ nekaj kapelj. Zemlja,
jo je manj kot trdega ka-
je kot poper. Rastline
'Vejo. Vode za zalivanje
Se dobro, da je za najnuj-
-Unski! Kraj, kjer so se hi-
*arinile v breg. Kraj, od
der tudi z najvišjega vrha
^ala ni videti morja. Pa je
^no morje tako blizu. Do
Jria je po urejeni kozji po-
fobrih sedem minut hoje,
Artatora 20 minut in do
Rudarskega štiri kilome-
:. Na vseh treh mestih so
®Čne plaže z mnogimi zali-
2 veliko zelenja, ki opojno
diši in predvsem s kristalno
čisto vodo. Ježev ni, se pa
občasno pojavljajo meduze,
te po grški mitologiji »grde
in hudobne ženske« prelev-
ljene v žival, ki je v vodi lepa,
vendar te oplazi, da je kaj...
Zdravil za odpravo meduzi-
nega objema je veliko, letos
smo spoznali tudi novo: drg-
njenje z očrnelo vžigalico.
Hladno seveda. Ne vem, če
pomaga.
Kaj imajo v tem majhnem,
vendar simpatičnem Cun-
skem? Med razpadajočimi
stavbami (ljudje so v Ameri-
ki ali pomrli, naslednikov pa
domala ni) se bleščijo nove
in obnovljene hiše vikenda-
šev. Lep kraj je po svoje be-
den. Nekaj ženic nad 80 let
pripoveduje, kako je v Čun-
skem nekoč bilo... Več od
tega ne zmorejo. Nekoliko
mlajši so drugje in se sem le
redko vračajo. Srednja gene-
racija pa misli po svoje. Delo
in zaslužek, manj skrb za
kraj. Na koncu je nekaj va-
ških figur, ki živijo od spanja
in čakanja na jutro, da se od-
pre za njih edina okrepčeval-
nica. Potem pa za mizo, od
nje po cesti in znova za mizo
pa do doma in nazaj, vse do
večera.
V Funskem, ki ga obnav-
ljajo tisti, ki sem prihajajo že
več deset let z otoka (med
njimi je tudi mnogo Celja-
nov, največ pa Mariborčanov
in Korošcev pa Ljubljanča-
nov), imajo trgovino, pošto,
turistični urad, gostilno...
Pošta je odprta samo dopol-
dne (telefonske zveze nemo-
goče), v trgovini je mrka pro-
dajalka, ki bi menda bila raje
doma, kot da mora delati in
prodajati tisto, kar ima. Go-
stilno ima v najemu Ljub-
ljančanka, žal pa, razen dveh
treh domačinov in nekaj ti-
stih, ki so zašli, nima. Turi-
stični urad je odprt dopol-
dne, v njem pa dela Marija,
ki ima doma od lani farmo
piščancev, katere prav zdaj
pridno po visokih cenah pro-
daja na vse kraje. Če boste v
Cunskem povprašali po raz-
glednici tega kraja ali vsaj
Lošinja, Cresa, Suska, Ilov-
ka, Nerezin in Martinščice
ste v veliki zmoti, da jih bo-
ste dobili. Ne premorejo jih
niti v trgovini (kjer pa imajo
najmanj dvanajst različic
razglednic z rožicami), na po-
šti, niti v turističnem uradu!
Po vse moraš v Lošinj z av-
tom (če ga imaš!) ali avtobu-
som, kjer pa so zveze
obupne.
Kraj je znan tudi po »faza-
nariji«, kjer odrasle fazane
spustijo v gmajno in jih ka-
sneje predvsem italijanski
lovci za devize postrelijo.
Imajo tudi avtoprevoznika,
ki prevaža pesek in kamenje
iz bližnjega, novo odprtega
kamnoloma. Imajo nekaj
oslov namesto traktorjev, da
prenašajo z vrtov čebulo, ze-
lje, krompir, imajo koze in
ovce za mleko ter izdelavo
domačega sira. Imajo tudi
zeliščarja, upokojenega voja-
ka, ki pridno nabira zelišča
za portoroško Drogo. Redki
so še, ki nabirajo morsko sol
(kilogram po sto dinarjev),
ter stiskajo olive za olje.
V čunski kljub temu, da ni
bo morju, prihaja vsako leto
več domačih in tujih turi-
stov, katerim pa krajani ne
nudijo domala nič, razen da
od vsakega posameznika pri-
dno poberejo po 15 din turi-
stične takse na dan. Tu so
poleg Jugoslovanov iz skoraj
vseh republik in pokrajin še
Francozi, Angleži, Italijani,
Nemci... V poletnih mese-
cih se vračajo tudi nekdanji
Čunščeki, ki zdaj živijo v
Ameriki.
Imajo tudi dve športni igri-
šči. Nogometno je takšno, da
bi na njem zaradi osata mo-
ral igrati v zaščitni obleki,
balinišče, kjer so se še pred
leti ob večerih zbirali doma-
čini in gostje, pa je zdaj pre-
raslo s travo in se na njem
pase poštarjeva koza.
Po vasi je mnogo dreves s
sadeži, ki so podobni našim
slivam. Rumenih, rdečih in
modrih plodov pa nihče ne
pobira, čeprav jih na lošinj-
ski tržnici prodajajo po 80 do
100 dinarjev. Iz mešanice teh
sadežev se da napraviti odli-
čen osvežilni napitek! Do-
mačini skrbijo za okolico
svojih hiš, ne pa tudi za oko-
lico kraja in plaž v neposre-
dni bližini. Obnašajo se, kot
da imajo sončarico. Za nobe-
no stvar jim ni. Škoda, kajti
kraj je lep in z malo dela bi
ga lahko naredili še privlač-
nejšega. Vse pa kaže, da v
Cunskem in podobnih krajih
ni udarne sile.
Po obvoznici Cunskega ni
takšnega prometa, kot smo
ga bili vajeni prejšnja leta.
Tudi po krajih ni posebne
gneče, ki bi jo sicer v juliju
pričakovali.
V srcu Cunskega je mir. Iz
trgovine gre nekaj razočara-
nih ljudi, ker so spet ostali
brez kruha (tega došiš samo
zjutraj nekaj minut po sed-
mi), po ogrevajočem asfaltu
pa od vrat do vrat dirjajo tri-
je psi: velik in dva manjša.
Sivina se trga, diši po morju,
rožmarinu, žajblju, meti, pe-
linu in drugih rožah. Olean-
dri venejo, njihov čas, vsaj za
letos, je minil. Popoldne bo
za kopanje. V zelenkasto mo-
dri vodi bomo lahko oprali
vse, kar nas v tem lepem
Cunskem z mnogimi nepo-
trebnimi napakami moti.
Prišel bo večer, ko bomo
vrgli karte, prisluhnili riga-
nju oslov, pesmi škržatov in
melodiji lastovke, ki se usta-
vi na žici pred hišo. Potem se
bomo brez posebnih pretre-
sov prepustili noči. In tako
naprej vsak dan do povratka
domov.
TONE VRABL
16. STRAN - NOV! TEDNIK
20. JULIJ 1
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
platno in mm$
To sezono je platno moder-
ker je moderen izrazito
Lortni stil oblačenja. Ta mo-
V je sestavljena iz praktič-
•u kril, enostavnih bluz in
Ipbolj enostavnih hlač. Tudi
ečni jeans zavzema po-
membno mesto v kreacijah
\p sezone. Za spremembo pa
tokrat ni več le blue-jeans
ampak je to raznobarvni
jeans ali celo črtasti jeans.
Hlače so krajše, v pasu dosti-
Pripravlja
Duška Som
krat podaljšane in stisnjene z
raznimi pasovi ali vrvicami.
Poleg pa lahko nosimo ra-
zlično krojene bluze - srajce.
domače pasme lovskih psov
Jugoslovanski planinski gonič
Pri nas precej redka pa-
sma, bolj številna pa v južnih
republikah je jugoslovanski
planinski gonič. Tudi ta pa-
sma je bila razmeroma kasno
uradno priznana, kljub te-
mu, da je razširjena po celem
Balkanu. Ta predstavnik go-
ničev pa ima močno slične
sorodnike tudi v Avstriji (ko-
roški žigec), na Ogerskem,
Slovaškem, Poljskem in v
Rusiji, kar da sklepati na
skupne prednike in skupen
izvor.
Jugoslovanski planinski
gonič je srednjevelik, vitke
postave, fine kratke dlake.
Je svetleče črne barve z rja-
storjavim ali rumenorjavim
paležem po notranji strani
nog, po prsih, spodnjem de-
lu vratu in po gobcu ter na
očmi. Po značaju je živahen
in zaupljiv, odličen gonič zaj-
ca in lisice.
Starejši lovci bolje poznajo
njegovega bližnjega sorodni-
ka koroškega žigca, ki je bil
še pred vojno pri nas dokaj
dobro zastopan, kasneje pa
so ga izpodrinile naše doma-
če pasme goničev. Ob dej-
stvu pa, da mnogi lovci, ki
izšolajo goniče tudi za drugo
delo in ne -samo za glasen
lov, iščejo goniča, ki ni preži-
vahnih, vpadljivih barv, je
verjetno, da bo jugoslovan-
ski planinski gonič postal
našim lovcem zanimiv.
S. K.
recept tedna
Karlova solata
Za solato potrebujemo 4 kuhane krompirje, 1 kumaro, 2
zeleni papriki, 4 paradižnike, 2 trdo kuhani jajci
Za preliv: 100 g majoneze, pol žličke gorčice, žlico zrezanega
peteršilja in drobnjaka in listov zelene, malo kaper, soli, be-
lega popra.
Za okras: pol glave solate, dve trdo kuhani jajci in peteršilj.
Krompir drobno zrežemo in ga stresemo v skledo. Kumaro
narežemo na kolobarje in dodamo h krompirju. Paprike razpolo-
vimo, odstranimo semenke in zrežemo na drobne rezance Para-
dižnike olupimo in jih zrežemo na drobne koščke ter dodamo
krompirju. Trdo kuhani jajci olupimo, razrežemo na koščke in
dodamo krompirju.
Za marinado stepamo majonezo in gorčico, dodamo drobno
zrezan peteršilj, drobnjak in zeleno ter kapre in začinimo s soljo
in belim poprom. Nato s tem prelijemo krompirjevo solato in
vse skupaj damo za pol ure na hladno. Glavnato solato dobro
operemo in s posameznimi listi obložimo krompirjevo solato.
Nato previdno stresemo v skledo, tako da so listi solate spodaj.
po vrhu sedaj solato okrasimo z rezinami trdo kuhanih jajc ter
Potresemo s peteršiljem. Kot prilogo postrežemo domači črni
kruh.
hortikolturni kotiček
Več domačnosti za dobro počutje
Ko začenjamo z oblikovanjem svojega vrta, se največ-
krat srečamo z vprašanjem, kaj naj vanj posadimo. Na
način zasaditve vplivajo predvsem naše potrebe in moda.
Jako j po vojni so bili naši vrtovi v glavnem usmerjeni v
Pridobitvene namene, kar tudi danes postaja aktualno. Od
drevnin so tedaj prevladovale sadne rastline in jagodi-
^evje, kar bomo verjetno sadili tudi zdaj. Z rastjo stan-
darda smo v zadnjih letih vse bolj opuščali sadni in zele-
nJadni del vrta ter ga nadomeščali z okrasnim vrtom, ki
nam daje več domačnosti, dobrega počutja in intimnosti.
,Ysega tega nam tako imenovani gospodarski vrt ne daje.
. oda, čeprav bomo ponovno težili za proizvodnim vrtom,
ahko z manjšim okrasno urejenim kotičkom v vrtu dose-
Zem° zaželeni učinek in zadostimo željam.
ta pozabimo na gredice z zelenjavo
Zelenjadni vrt zopet pridobiva na pomembnosti pred-
sem zaradi domačega pridelka in stabilizacije, pa tudi
§j!rac^ bojazni pred kemičnimi snovmi za zatiranje raznih
^odljivcev, ki jih uporabljajo veliki pridelovalci vrtnin.
Poštevati pa je tudi potrebno, da prihaja k nam zelenjava
daleč, da je nekako »utrujena« in »prilagojena« trgu, in
bit/eeUdl niena vitaminska vrednost manjša kot bi morala
širn Pravilnimi agrotehničnimi ukrepi in najprimernej-
še]*1	ter stroji za mala gospodinjstva poskušajo vr-
Karji na kar najmanjših površinah pridelati osnovno
sVpetnjavo brez uporabe kemičnih snovi. Zato moramo po-
pri več pozornosti strokovnosti ter upoštevati kolobar
Pridobivanju zelenjave v našem zelenjadnem vrtu.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
zdravilne rastline
Boltio in nepozebnik
Med zdravilnimi rastlinami, ki niso doma pri nas
in je njihova domovina v Južni Ameriki, bi si danes
nekoliko ogledali boldo.
Boldo (Peumus boldus Mollina) je doma v Cilu, kjer
uspeva po suhih prisojnih gričih. To je drevo z nagr-
bančenimi in dišečimi nasprotnimi listi. Ima majhne
bele zvonaste cvetove.
Zdravilni so listi, ki jih v Cilu pridno nabirajo in
sušijo v senci na prepihu. Vsebujejo glikozid boldoglu-
cin, alkaloid boldin, eterično olje, čreslovino sluzi. Ak-
tivne sestavine spodbujajo izločanje prebavnih sokov,
zlasti povečuje izločanje žolča ter koristi pri žolčnih
kamnih, zastrupitvah in slabem delovanju jeter. S tem
se popravi prebava, splošno slabo stanje se popravi in
bolnik, ki je trpel za kroničnim napenjanjem, se kmalu
bolje počuti in nadležno napenjanje se omili. Prisotna
eterično olje in sluzi blagodejno delujejo tudi na izloča-
nje seča, ker boldo pospešuje delovanje ledvic in de-
luje protivnetno in razkužuje sečna izvodila. V Cilu
uporabljajo eterično olje kot zdravilo za vneta sečila in
tudi za nekatere spolne bolezni.
Podobn- kot češminovo lubje, je boldo eno izmed
odličnih zdravil za jetra in ledvice. Ker se boldo čaj
oziroma mešanica za žolč dobi v lekarnah, bi si na hitro
ogledali še eno tujo zdravilno rastlino in sicer virgin-
ski nepozebnik (Hamamelidis virginiae L) ki raste v
vzhodnih deželah ZDA. To je grmičasta rastlina in
značilno zanjo je to, da cveti v jeseni in njeni plodovi
dozorijo naslednjo pomlad. Šele naslednjo jesen se
plodovi odprejo in se plod skrči in izstreli semena do 5
metrov daleč. Zdravilni so listi, ki vsebujejo precej
zdravilnih učinkovin, zlasti fitosterole, harmamelin,
saponine, tanin, galno kislino in eterično olje. Vse te
snovi delujejo protivnetno, blažijo vneto kožo, ožijo
žile. Varujejo žilne stene, normalizirajo krvni pritisk in
urejajo krvni obtok v trebušni votlini. Zato je tekoči
izvleček nepozebnika odlično zdravilo zoper krčne
žile, hemoroide in menstrualne motnje, zlasti v kli-
makteriju. Dobrodejno deluje tudi na vneto kožo, ki jo
osvežuje, zapira pore in poživlja krvni obtok. Zato je
tekoči izvleček odličen tudi v kozmetiki in sicer si
lahko naredimo iz njega losijon za čiščenje kože, lahko
pa ga tudi kar uživamo po malih količinah, kadar se
počutimo utrujenega.
BORIS JAGODIC
Skupščina občine Žalec razpisije na podlagi sklepa
zbora združenega dela in zbora krajevnin
skupnosti z dne 5/2-1981 in z dne 29/6 1983
JAVNO DRAŽBO
za prodajo gasilskega doma na Vranskem in za
prodajo lokala kot dela zgradbe v Šempetru 26.
Lokal je zaseden.
Javna dražba bo v torek, 23. avgusta 1983 ob 9,00
uri v prostorih skupščine občine Žalec, soba št.
62/III.
DRAŽBENI POGOJI:
1.	Izklicna cena za gasilski dom je 300.000 din.
Izklicna cena za lokal tlorisne površine 21,29 m2 je
106 583,06 din;
2.	Kavcija znaša 10% izklicne cene in jo je treba
plačati najpozneje eno uro pred pričetkom
licitacije na račun
št. 50750-789-3002 - ostala družbena sredstva
občine Žalec;
3.	Interesenti naj pošljejo ponudbo v zaprti
ovojnici na naslov: Skupščina občine Žalec, »Za
javno dražbo - ne odpiraj!«;
4.	Podrobnejše informacije o pogojih javne dražbe
lahko dobijo interesenti na vsak uradni dan pri
premoženjsko-pravnem referentu Skupščine
občine Žalec, soba št. 62/III.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
Komisija za izvedbo javne dražbe
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite v Vestnikovih
kioskih
OKS - Enota za upravljanje in urejanje stavbnih
zemljišč razpisuje na osnovi 33. in 34. člena
zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim
zemljiščem (Ur. I. SRS 7/77 in 8/78) in odloka o
upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
v občini Celje (Ur. I. SRS 24/77)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo počitniških
hišic v k. o. Lisce.
I. Oddajo se 3 delno komunalno urejene stavbne
parcele v k. o. Lisce in sicer:
II.	Podrobnejše lokacijske pogoje za graditev
počitniških hišic bo določil pristojni upravni organ
občine Celje z odločbo o lokacijskem dovoljenju.
III.	V izklicni ceni za zemljišče je upoštevana samo
odškodnina za pravico uporabe ter stroški izdelave
urbanistične dokumentacije.
V ceni ni upoštevan prispevek zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča. Investitor trpi
tudi vse stroške v zvezi z zemljiško knjižno izvedbo
pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
IV.	Komunalno opremljanje stavbnega zemljišča
OKS-ENOTA prepušča investitorju oz. se le-ta o
financiranju in izgradnji najnujnejših komunalnih
naprav dogovori s krajevno skupnostjo.
V.	Rok za začetek gradnje na razpisanih zemljiščih
po tem natečaju je eno leto po sklenitvi pogodbe o
oddaji stavbnega zemljišča, rok za dokončanje
gradnje pa tri leta po izdaji gradbenega dovoljenja.
Če investitor ne začne oz. ne konča gradnje v
predpisanem roku, mu upravljalec lahko zemljišče
odvzame.
VI.	Pridobitelj stavbnega zemljišča mora izlicitirano
ceno plačati najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi
pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, katera
mora biti sklenjena najkasneje v roku 60 dni po
prejemu sklepa o oddaji stavbnega zemljišča.
VII.	OKS-Enota se zavezuje v roku do 1. 10. 1983
izvršiti odmero 3 m pasu za dostop na zemljišča -
javna cesta.
VIII.	Natečaj je javen. Izvajala ga bo komisija za
izvedbo natečaja dne 15. 8. 1983 ob 8.00 uri v sejni
sobi Zavoda za planiranje in izgradnjo občine
Celje, Aškerčeva 15, soba 315/111.
IX.	Pismene prijave za udeležbo na natečaj je
potrebno poslati najpozneje v roku 15 dni po
objavi tega natečaja na naslov: ZPI Celje,
Aškerčeva 15, s pripombo »za javni natečaj.«
Pismeni prijavi mora udeleženec priložiti tudi
dokazilo o vplačilu varščine v višini din 50.000.
Varščino je potrebno vplačati na ŽR št. 50700-662-
219, OKS-Enota. Vplačana varščina se pridobitelju
stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu
udeležencu pa se vrne brez obresti v roku 8 dni po
zaključenem natečaju, če pridobitelj stavbnega
zemljišča enostransko odstopi od pogodbe, se
varščina zadrži v višni nastalih administrativnih
stroškov in stroškov ponovne oddaje zemljišča.
Varščina se zadrži tudi v primeru, če pride do
odvzema oddanega zemljišča v smislu drugega
odstavka V. točke tega natečaja.
ZAVOD OBČINE CELJE ZA
PLANIRANJE IN IZGRADNJO
18. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
28. JULIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 1983
V Rogatcu nastaja nov etnografski muzej
Šmi to v a hiša je stara že 176 let In Je zanimiv primer vzhodne štajerske kmečke hiše
Društvo za ureditev spo-
minskega muzeja Rogatec
in Zavod za spomeniško
varstvo iz Celja sta se po-
trudila, preprečila rušenje
in propadanje, zdaj pa hišo
postavljajo na novo lokaci-
jo in imajo polne roke dela.
To bo nov slovenski muzej
na prostem (skansen, etno-
park), otvoritev pa bo pri-
hodnje leto.
Zavod za spomeniško var-
stvo Celje sodeluje pri tej ak-
ciji že od leta 1979, ko so nji-
hovi strokovnjaki prišli v
Rogatec, da bi si hišo ogleda-
li in jo ocenili. Ugotovili so,
da je zanimiva in bi jo bilo
vredno ohraniti. Ima značil-
no somerno zasnovo z osred-
njo lopo, ki se nadaljuje v
črno kuhinjo, desno od nje je
»mala hiša«, v podaljšku pa
je »štiblc«. Levo od lope je
»velika hiša«, zraven pa še
nekakšna delavnica
»rumpl kamra ali špejza«.
Stavba je lesena in je bila pr-
votno ometana z ilovico, ka-
teri so bile primešane še ple-
ve. Strešna konstrukcija, ki
nosi slemenjak, je škarjaste
oblike. Stavba je prekrita s
slamo. Menili so tudi, da je
hiša v zelo slabem stanju, za-
to je naenkrat in nerazstav-
ljeno ne bi mogli prepeljati.
Odločili so se za razstavlja-
nje in postavitev na novem
mestu.
Delo se je začelo z označe-
vanjem vseh stavbnih čle-
nov, nato pa so hišo razdrli.
Vse kose so zložili, prekrili s
plastično folijo in čez zimo
pustili. Tako so preizkusili
vzdržljivost materiala in na
pomlad odbrali le najboljše.
Vse ostalo so kasneje zame-
njali s kvalitetnejšim, vendar
starim lesom, istih dimenzij
in oblik.
Potem, ko je gradbeno po-
djetje GOKOP iz Rogaške
Slatine aprila zabetoniralo
temelje in betonsko ploščo,
so dele prepeljali na novo lo-
kacijo. Prva postavitvena de-
la so se začela 9. julija in se
uspešno nadaljujejo, saj bo-
do čez nekaj dni že začeli s
postavljanjem strehe, kasne-
je bodo namestili še gospo-
darsko poslopje, kozolec in
čebelnjak, po možnosti pa še
vodni mlin.
Franc Žerdonar, dipl. inž. v
pokoju, je sam napravil pre-
dračun vseh del, zdaj pa vo-
di dela na »gradbišču«. »Po-
časi urejamo tudi okolico. V
spomin tovarišu Titu smo
okrog našega parka posadi-
li 88 dreves. Naše delo je
prostovoljno, saj delamo
brez želje po denarnih nado-
mestilih. Škoda, da kultur-
na skupnost še ni pokazala
zanimanja, čeprav je to ob-
ljubila. «
Predsednica Društva za
ureditev spominskega mu-
zeja Rogatec je Ruža Čobič.
»To bo hkrati tudi oddolži-
tev vsem kmečkim ženam.
Ko sem ob neki priložnosti
ženam iz razvitih evropskih
drža v govorila o naših načr-
tih, so bile vse zelo navdu-
šene. Izrekle so željo, da si
ogledajo ta naš muzej na
prostem, saj je takšnih spo-
minskih parkov tudi pri
njih bolj malo.«
Šmitova kmečka hiša še v starem okolju.
To je ena zadnjih fotografij, ki jih je Vito Hazler, etnolog iz Zavoda za spomeniško
varstvo v Celju napravil na novi parceli, kaže pa na zaenkrat še neurejen kraj ob
križišču cest za Stoperce, Donačko goro in Rogatec.
Na posvetovanju etnolo-
gov in arhitektov o muzeju
na prostem in o prenovi
stavbne dediščine 20.1.1980
je dr. Ivan Sede j dejal:
»Služba za spomeniško
varstvo je imela z redkimi
izjemami do ljudske arhi-
tekture mačehovski odnos,
ker jo je neenakopravno
vključevala, kar se dogaja
še danes. Toda bodimo po-
tolaženi, to ni slovenska po-
sebnost, to je evropski, celo
svetovni problem. Spome-
niki visoke kulture imajo
pač prednost.«
Kako prijeten občutek, da
ta izjava ne drži v primeru
Šmitove hiše v Rogatcu...
TATJANA KLARER
Bodice
Vodilni kadri po navadi ne verjamejo v
posmrtno življenje - ker imajo že tako raj
na zemlji.
Kolikor lukenj v paragrafih poznaš -
toliko veljaš.
Naše gospodarstvo in pokojnik imata
nekaj skupnega - obema je odzvonilo.
Če tajnica zanosi s svojim šefom, se
lahko izgovarja - da je pač šlo za nesrečo
pri delu.
Nič čudnega, če se mnogo govori o
koncu sveta - odplačevanjae tujih kredi-
tov spominja na Noetovo barko, stanje v
gospodarstvu pa na vesoljni potop.
Nekateri v naši družbi so tako leni - da
se jim še lenariti ne ljubi.
Ko bi toliko zidali nove tovarne, koli-
kor zidamo gradove v o blakih bi bili -
industrijsko najrazvitejša država na
svetu.
Nič čudnega, če mnogi odgovorni lju-
dje sanjajo o boljših časih - ko pa mnogi
spijo na delovnem mestu.
MARJAN BRADAČ
Tole z mehčalcem je pa res sranje,
povsod se loteva me srbečica.
Že v rosni mladosti doživel sem spoznanje,
da Calimero in jaz veva, kaj je krivica.
Umik starih kovancev iz obtoka
Današnji kovanci po 5, 10 in 20 par, ki so bili skovani
v letih 1955, 1963 in 1965 so zaradi inflacije izgubili
precej vrednosti, zato je Zvezni izvršni svet predlagal
naj se vzamejo iz obtoka. Od 1. januarja 1984 bomo zato
zneske med eno in 49 parami zaokroževali na 50 par,
zneske med 51 in 99 par pa na en dinar. Pred časčm je s
tem namenom ZIS zato sklenil, da se skujejo novci po
25 in 50 par ter po 1, 2, 5 in 10 din, ki so bili izdelani iz
domačih kovin.
Ker se je zlitina, iz katere so bili narejeni stari ko-
vanci, v zadnjem času zelo podražila, je predlog Zvez-
nega izvršnega sveta o umiku starih kovancev iz ob-
toka še toliko bolj umesten. Tako se bo pospešilo
zbiranje teh kovancev, ki jih bomo lahko pretopili v
komercialne namene.
M. GALJOT
Ribiška čuvajka Marija
K dobro vzdrževanim ribiškim revirjem sodijo tudi dobf
in vestni ribiški čuvaji. Bolj redke med njimi so ženske, enj
takšnih pa je Marija Koprivnik, tudi prodajalka dnevni'
ribolovnic v ribiški koči ob Smartinskem jezeru v Celju
Njeno stalno čuvajsko mesto je na polotoku Brezova. Marij1
je upokojenka, svojo zvestobo ribištvu pa neguje tudi 1
spomin na umrlega moža Edija.
Tekst in foto
SANDI UDERMA?
<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="nmr9mQBMcBJzarRr9VergnNsXcWEDNLY/PL0VIaQPmLO8VZnc9lKKJ7vtzMB0sgFdaEbLOGAiImjd4vrqdmLdyVjA+Lj7nS0ZfAV/oAq/wPwSRHo8uSVZrNWx/coctZoT3YawlDrmnp5AX9gQWi+DQ==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="cxqRkDY4Qxrjs14zCLPF2n0fqUVAfjn6z5L8uX2rdgHaPGl6dc2O9GNDu8Inw92TVRAjgE2QJcYCmsc3XSmtKZ8arT9MDkQKf9Fth3m/6daP8NGt8SkaKeBJPY91D6IPs7/NzrBTyD/g8wdwlOvXsgbpVtRWv2G4qVAAiRBXljUailPZYL1ASDAkBlebBAopvnpSooi8u7avNAlbD423jlS8rv1XsW24RP5gVbwpm+lE1LZ2L0ctej58hYaPMiWmpiuNdQgNeFiDzZVi4FSq2LFI1nY+HbD8JxFeBt3ZMECQi4U5nvADWSKpViWMh0DS/80gFouvt37X8koKqbyTb0uEtXXzE21cnhl+WlGlnvkUGuIAmDYgDV5TvZTXtxkkJeBd0ZnkAXmZbbiYv4Ovbmm179N6MD5y1X20cY/ka9/SQ5YEho1mMAYwcBTk2DcMqBHdeN2JY+KQ9G3lE1L10OPROOFfoOaE9Z+U7OwMceyvY86ob8vwn3jzEQAtHmUtlU2xBCJz6vg4C/hPV9VCEQjdRpOaxvcKvS+2pshGoSbwr2ILWd3Wx5Kf8vX2DuYmjwYCQy7KZX7qqFaah2ivCLTEEVU4bXHm9eL+jk2+45/0D6oU8wHa/027m+B5PCLUmW1ng9otjLgnVCOQbgk/ahScq5bPCwDz3lRtJtOp+FdtTcJpSSouZkA8INQSK1HPywsQ774P5Sae4AriV2pjV7RR5cGRZ3EIABcvYYATDvCUsMxodfV1tzQ7/Yqvc5gKv/Gjtck59MsCaTABXpHINVqlzlnliWxpulLiUoZzZU26Kza1JeI4/Y/1ru69oETIoZRE0iej1H6Zcqv/92ZV81z5fkiLvetDuGP5T4HxgA0qqKvOy2qjvf6Vwt3tVgZf0N2JbqvwfhA8HB2DCit9roUqfVITLcniM+SFNLYJly1VrTRDSKGHHIbZSS2TXQTmmySDlRHpjXY74RPJqUVn0B9WUx7sPiKmQOKMzLQAK12Js/8bkxdMoZn5aPuyMXau35q2C2MGEhWlZZ24E89Fee0h534dC/AO1UfT0yOBEO62S5MGpbb92UHyMoI0baRYOdcMu5gouURR8975tqXX/LnDd+00w7BMKKSRtxLSqgT0/6WF1FcSEl8b3wC4UzV8Ki8vMHfYqGvOsw2iZU2bvwWb/Nmj4oiVpgnyEAWSlTdiyvAo8RC7AmztISN221JrpGNQM2gl8cCFFLFcMyjrNNxKdier2/F5iw2TqQounU4=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>