številka 30 • leto XXXVII • cena 12 din Celje, 28. julija 1983 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Takole je »spiralni vihar « ruval drevesa v Malih Rodnah na Šmarskem. Foto: Mestinšek Zlomljena hrbtenica, volja pa ne Nandi Marot že deset let gospodari na hribovski kmetiji - v invalidskem vozičku. Stran 5. Novi tednik je z vami tudi letos ob morju Reportažni utrinki z jadranske obale, kjer smo nekaj časa preživeli med dopustniki s celjskega območja. Strani 10 in 11. Nov etnografski muzej na prostem v Rogatcu * Staro Šmitovo kmečko hišo so prestavili neokrnjeno v novo okolje, kjer bo na ogled in za občudovanje. Stran 20. Neurje je potrgalo skoraj milijon hmeljskih vrvi Najhuje je bilo minulo nedeljo popoldne od Vranskega do Šempetra v Savinjski dolini. Slabo vreme jo je tudi le- tos močno zagodlo savinj- skim hmeljarjem. Komaj so odpravili posledice neurja, ki je bilo prejšnji teden, že je bilo v nedeljo popoldne novo, tokrat še hujše. V Ta- boru je podrlo hmeljsko žič- nico v velikosti devet hek- tarov, na Vranskem pa žič nico kmeta kooperanta v velikosti štiri hektare. To- da to še ni edina škoda. Neurje je divjalo na po- dročju Vranskega, Tabora, Braslovč, Šempetra in Polze- le. Skupaj je neurje potrgalo 670.000 nosilnih vrvi s hme- ljem in to na površini okrog sto hektarov. Na področju Trnave je potrgalo 120.000 nosilnih vrvi, v Taboru in Braslovčah po 70.000, v Šem- petru 40.000 in na Polzeli 20.000 vrvi s hmeljem. V teh dneh so na pomoč znova pri- skočili pripadniki JLA, lu*a jani, delavci skupnih služb sozda Hmezad in drugi. Spet so se izkazali tako kot že prejšnji teden, ko so predvi- dena dela opravili dan pred rokom in v veliki meri zmanjšali škodo. Da je dela zares zelo veliko, pove tudi podatek, da lahko en človek v enem dnevu napelje na žič- nico največ 200 vrvi s hme- ljem. Torej si lahko pred- stavljamo, kakšno delo je bi- lo treba opraviti. Škode še niso ocenili, kar je tudi razumljivo, bodo pa jo, kot je dejal podpredse- dnik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Andrej Sepec, v skladu z zakonom v roku 30 dni. Zapišimo še to, da je v prvem neurju, ki je bilo prejšnji teden, tudi z žičnic potrgalo 270.000 vrvi s hme- ljem. O pripravljenosti ljudi, da priskočijo na pomoč nam je pripovedoval član IS skup- ščine občine Žalec Marjan 2ohar: »Moram reči, da so se dobro izkazali tako delavci skupnih služb sozda Hme- zad, mnogi krajani, kot tudi pripadniki teritorialne obrambe in vojaki iz celjske garnizije Prejšnji teden je na pomoč prišlo kar 170 voja- kov iz Celja. Za opravljeno delo si vsi zaslužijo prizna- nje.« Tudi v tem primeru lahko zapišemo, da se je solidar- nost odlično izkazala. S soli darnostjo in pripravljenostjo ljudi, da pomagajo sočlove- ku v stiski, pa bodo posledi- ce neurja mnogo manjše, kot bi bile sicer. 0 neurju so povedali: Jože Šalamun, namestnik direktorja KZ Savinjska dolina: »Organizirana akcija je pomagala, da smo in bomo še med današnjim dnem od- pravili najhujše posledice neurja. Škoda je namreč pre- cejšnja. Na področju Trnave in Gomilskega je snelo 40.000 trt, v Braslovčah in okolici 70.000, na Polzeli in v Andražu 20.000, nekaj pa še na ostalih področjih, tako da je na zadružnih hmeljiščih snelo 140.000 trt, kmetom v lastni proizvodnji pa je snelo 130.000 trt. Na vseh področ- jih je bil včeraj in danes do- ber odziv občanov, mladine, teritorialne obrambe, danes pa so na pomoč priskočili še vojaki. Kakšna je škoda, se- daj še ne moremo ugotavlja- ti, saj je neurje prizadelo ra- zlične vrste hmelja, ki je v različnih fazah rasti. Najpo- membneje v sedanjem tre- nutku je, da hmelj čimprej spet privežemo.« Caslav Markovič, kape- tan JLA: »Takoj po klicu ob- činske skupščine smo po odobritvi komandanta oblju- bili pomoč. 170 vojakov mo je enote, ki so danes tu v okolici Trnave, Braslovč in Latkove vasi je veselo, da lahko pomaga pri odpravlja- nju škode. Sicer pa za kaj takšnega nikoli ni bilo pro- blema, vedno se bomo tudi v bodoče udeležili takšnih ak- cij.« Janez Marovt iz KS Polze- la: »Presenečeni smo bili, da se je skoraj 90 odstotkov vabljenih krajanov udeležilo današnje akcije, ki je v celoti uspela. Prvič tudi, se je akci- je, ki so jo tokrat koordinirali pri Hmezadu, udeležilo toli- ko pripadnikov teritorialnd obrambe. Prav vsem se zah- valjujemo za solidarnostno pomoč in razumevanje.« JANEZ VEDENIK RADO PANTELlC Vihar na šmarskem Neurje, ki je 20. julija divjalo tudi v šmarski ob- čini, je v nekaterih predelih povzročilo kar precejš- njo škodo. Močan vihar so najbolj občutili na Malih Rodnah pri Rogaški Slatini, kjer takšnega še ne po- mnijo. Zgovoren primer za to je nova stanovanjska hiša Franca Križana, ki jo je dobesedno razdejalo. Vanjo se je Franc Križan vselil pred štirinajstimi dnevi, v sredo pa je tako v trenutku ostal brez strehe nad glavo. Spiralni vihar, ki se je očitno zgrnil prav nad njegovo hišo, je odnesel celotno strešno konstruk- cijo, porušil dva požarna zidova in dimnik. Lesene dele ostrešja je nosilo tudi do sto metrov naokrog, ruvalo in klestilo drevesa, kar pove, da je vihar divjal z zares strahovito močjo. Škoda je torej velika in mnogo večja kot jo je ocenila zavarovalnica (370 tisoč dinarjev). Brez strešne kritine je ostalo še nekaj hiš v okolici Rogaške Slatine pa tudi drugod v občini. V Rogatcu je na primer neurje poškodovalo 23 objektov, polo- milo in izruvalo veliko dreves, tako da ocenjujejo škodo na okoli 255 tisoč dinarjev. Vihar pa ni priza- nesel niti koruznim poljem in vinogradom v kozjan- skem predelu občine. D. L. Rekordna proizvodnja v Termoelektrarnah Šoštanj Termoelektrarne v Šoštanju so največji proizvajalec električne energije v Sloveniji in so v letošnjem polletju proizvedle 1,8 miljard kilovatnih ur električne energije, kar je za 9,8 odstotka več kot predvideva polletni delovni plan. Seveda pa imajo tu svojo besedo še rudarji iz Titovega Velenja, ki so za potrebe šoštanjskih termoelektrarn dobavljali premog v zadostnih količinah. L. O. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 V šmarski občini opravili vse iz programa samoprispevka V občini Šmarje so opra- vili vse naloge iz zastavlje- nih programov četrtega sa- moprispevka. Iz skupnega programa samoprispevka in programa krajevnih skupnosti je bilo v lanskem letu zbranih in tudi realizi- ranih 35.816,418 dinarjev. Iz skupnega programa sa- moprispevka so pričeli z gradnjo osnovne šole v Ra- tanski vasi pri Rogaški Slati- ni, zgradili so 12 učilnic s spremljajočimi objekti. Po- stavili bodo še telovadnico, igrišče in uredili okolico no- ve osnovne šole, dogradili še 12 učilnic s spremljajočimi objekti in v letu 1986 še za- klonišče. Petnajst odstotkov vseh porabljenih sredstev je šlo iz programa samopri- spevka, ostalih 85 odstotkov pa iz drugih virov. Iz skup- nega programa samopri- spevka se financira tudi ure- janje Spominskega parka Trebče, za kar so v Šmarju namenili šest odstotkov vseh zbranih sredstev. Prav tako pa tudi krajevne skupnosti šmarske občine rešujejo svoje naloge s sred- stvi samoprispevka, ki so na- menjena delu krajevnih skupnosti. Tekoče naloge, ki jih morajo reševati v Šmarju, so predvsem komunalne na- rave. Tako v tej občini po- svečajo največjo skrb izgrad- nji, urejanju in posodablja- nju cest in vodovodov, širitvi telefonskega in električnega omrežja, urejanju prostorov za delo krajevnih organizacij in društev ter postavitvi av- tobusnih postajališč. Dela, ki jih Šmarčani fi- nancirajo iz programov sa- moprispevka, so torej konča- na v roku in zato se ni bati, da ne bi izpeljali zastavljene- ga delovnega programa. IVANA FIDLER V Seščah praznujejo krajevni praznik S proslavo 50-letnice gasil- skega društva v Matkah se je pričelo praznovanje praznika KS Šešče, ki letos poteka v Matkah. V dneh tega tedna se je zvrstilo več športnih tekmo- vanj, danes zvečer pa bo v dvo- rani gasilskega doma v Matkah koncerti Savinjskega okteta. Jutri bodo v tem kraju odprli klubske prostore pri nogomet- nem igrišču, zaključek prazno- vanja pa bo v nedeljo, ko bo svečana seja skupščine KS in družbenopolitičnih organiza- cij, še pred tem pa se bo pričel pohod krajanov od pomnika do pomnika NOB. O pridobitvah v Matkah nam je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Šešče Ivan Leber: »V teh dneh smo asfal- tirali 1350 metrov dolg cestni odsek iz Matk do Podmrzlice. Denar za to cesto so prispevali krajani, krajevna skupnost in komunalna interesna skup- nost. Pod Mrzlico smo napelja- li tudi telefon, v Matkah pa zgradili nov vodovod v dolžini 400 metrov, s katerim smo po- vezali šest domačij. Vrednost tega vodovoda je 420.000 di- narjev. Omeniti moram tudi ureditev okolice doma gasil- cev v Matkah, gasilci pa so si v njem uredili tudi nove prosto- re ter ga dozidali.« JANEZ VEDENIK Veliko priznanje celjski atletiki Od 7. do 15. avgusta se bo v Helsinkih na Finskem odvijalo prvo svetovno prvenstvo v atletiki. Zvezni kapetan moške atletske reprezentance Dane Korica je sporočil, da sta med izbranimi atleti, ki bodo sodelo- vali na prvem svetovnem prvenstvu, tudi Rok Kopitar in Stane Rozman. Skupno potuje v Helsinke 11 atletov iz naše države. Rok bo tekmoval v teku na 400 metrov z ovirami, Stane pa v teku na 10.000 metrov. Prav gotovo je to veliko priznanje za atleta sama, njuna trenerja Mira Kocuvana in Mladena Pavljaka, kot tudi za Atlet- sko društvo KLadivar. Stisnimo jima pesti, da se bosta na tekmovanju, ki je prvič v zgodovini atletike, čimbo- lje odrezala. MZ Srečanje borcev in mladine na Teharjih V soboto je bilo na Teharjih pred Domom železarjev 11. tradicionalno srečanje bor- cev in mladine slovenskih železarn. Vse prisotne je v imenu borcev pozdravil in tudi odprl srečanje dipl. ing. Milko Stare. Ob tem je v nekaj besedah opisal velik delež železarjev v borbi za osvoboditev na- še domovine. O današnji situaciji v železarski dejavnosti je spregovoril dipl. ing. Dušan Burnik, pred- sednik kolektivnega poslovodnega organa Železarne Štore. Na srečanju so tudi podelili priznanja Prešernove brigade, saj je bila pred 40. leti v zaselku Zala blizu Dovč 12. julija ta brigada ustanovljena. Priznanja je podelil prvi komandant brigade Ivan Javor- Igor, dobile pa so jih vse tri slovenske žele- zarne ter delovne organizacije Žična Celje, Plamen Kropa, Veriga iz Lesc ter Tovil in Metalurški inštitut iz Ljubljane. Sledil je kulturni program, v katerem so se predstavili člani amaterskega gledališča »Železar« z recitalom, mešani pevski zbor »Železar« pod vodstvom pevovodje Bojane Jurkovnik ter mladinski pevski zbor osnov- ne šole Štore. Program seveda ne bi bil po- poln, če ne bi nastopil tudi pihalni orkester štorskih železarjev pod vodstvom prof. Franca Zupanca. Po končanem uvodnem delu so se udele- ženci srečanja posedli po klopeh. Obujali so spomine na težke čase med vojno, nekateri so bili veseli znancev, ki jih že nekaj let niso videli, vsi pa so bili mnenja, da je potrebno tradicijo in izkušnje NOB prenesti na mladi- no, saj se na njih gradi svet, ki naj ne bi poznal strahot vojne. T.R. Prihranki v zdravstvu so možni Z njimi v okvire gibanja fkupne porabe in ublažitev izgub Varčevanje v zdravstvu je vse večja nuja, tako zaradi vedno večjih izgub, s kateri- mi se tako zdravstvene skupnosti kot zdravstvene delovne organizacije sreču- jejo, kot tudi zaradi omeje- vanja sredstev, ki jih name- njamo za skupno porabo. Na celjskem območju so že pri samoupravnih sporazu- mih o svobodni menjavi de- la na področju zdravstva zaradi skromnih sredstev predvideli vrsto možnih ■|mm>«v za zmanjševanje je prejšnji teden dopol- nil še koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge pri medobčinski zdravstveni skupnosti, ta te- den pa konkretne programe oblikujejo še v občinskih zdravstvenih skupnostih in zdravstvenih centrih v Celju in Brežicah. Med ukrepi, s katerimi bi naj zmanjšali porabo v zdravstvu, so na primer zmanjšanje količine porab- ljenih materialov in kjer je možno, ponovna uporaba odpadnih materialov. Na preglede k specialistom bo mogoče le z napotnico, razen kjer zakon dovoljuje druga- če. Dosledno nameravajo za- računavati participacijo k cenam zdravstvenim stori- tev. Ker številni pacienti zlo- rabljajo recepte, bodo uvedli še posebne žige »participaci- je ni«. Veliko je nalog na področ- ju bolniškega staleža. Zaradi boljšega nadzora bodo v vseh zdravstvenih domovih delovali zdravniški konziliji, nad njim pa bo bdel še pose- ben konzilij pri medobčinski zdravstveni skupnosti, ki bi naj pričel z delom 15. sep- tembra. Dosledno bo treba izvajati tudi postopek pri ocenjevanju invalidnosti in tako zmanjšati administra- tivni stalež, delovne organi- zacije pa bodo mesečno pre- jemale podatke iz avtomat- ske obdelave podatkov o gi- banju staleža. Še bolj bodo poostrili kriterije za zdravili- ško zdravljenje in tam, kjer je to še možno, zmanjšali bolnišnično zdravljenje in le- žalne dobe. MILENA B. POKLIC Brigadirji v šmartnem ob Paki Mladinsko prostovoljno delo vse bolj pridobiva na pomenu, vse več je mladin- skih delovnih akcij in zad- nja leta so se mladi odločili, da pripravijo tudi lokalne mladinske delovne akcije. Ena takšnih je bila tudi v Šmartnem ob Paki, kjer smo mladinci, preko 50 se nas je zbralo, v začetku tega mese- ca urejali rokometno in no- gometno igrišče. Tabor smo si mladi postavili kar pred osnovno šolo, tako da smo imeli delovišče čimbližje... Lokalna mladinska delov- na akcija je bila v Šmartnem letos že tretjič, mladi pa smo skopali jarke za postavitev betonskih nosilcev tribun vzdolž nogometnega igrišča, postavili stebre za notranjo ograjo okrog rokometnega igrišča in prepleskali igrišč- no ograjo. Pri težjih delih so nam pomagali tudi mladinci iz okoliških krajev, dobro pa smo poskrbeli tudi za pro- stočasne dejavnosti in aktiv- no družabno življenje v tabo- ru. Mladi brigadirji smo ob koncu delovne akcije izdali tudi glasilo Brigadir v kate- rem smo strnili svoje vtise iz »akcijaškega« življenja. Pokrovitelj lokalne mla- dinske delovne akcije v Šmartnem ob Paki je bil TVD Partizan, predstavnik tega društva, Avgust Reber- šak pa je ob koncu akcije de- jal, da je mladinsko prosto- voljno delo v današnjem go- spodarskem kot tudi družbe- nopolitičnem trenutku po- memben faktor za utrjevanje in poglabljanje aktivnega življenja vseh mladih. NATALIJA HUŠ pogled v svet s kovinotehno Poljska brez vojnega stanja Danes mineva teden dni, kar so na Poljskem odpravili 19mesecev trajajoče vojno stanje. Dogodek razumljivo odme- va širom po svetu, zlasti še po Evropi, saj je bila ta država vrsto let hud druž- beni gospodarski, politični bolnik v sve- tu tako imenovanega realnega sociali- zma, v njej je potekala cela vrsta kriznih procesov, katerih razplet bi utegnil biti še bolj drastičen kot je bilo 13. decembra 1982 uvedeno vojno stanje. Za kaj je na kratko rečeno šlo? Vsesko- zi, v desetletjih povojnega obdobja seje kazalo in naposled kričeče pokazalo, da Poljske ni mogoče voditi v znamenju bi- rokratskega dogmatizma, kopanja čeda- lje globljega prepada med delavskim razredom in drugimi delovnimi ljudmi in vodilno plastjo, ki se je krčevito okle- pala vodenja s trdo državno roko, obe- nem pa ob izbruhih delavskega nezado- voljstva sklepala trhle kompromise, da- jala obljube (o samoupravljanju, na pri- mer), ki jih je ob prvi priliki - ko se je najhujši vihar polegel - spet snedla. Ta družbena razklanost je segala glob- lje in globlje in potlej je prišlo znameni- to poljsko vroče poletje 1980. leta, eks- plozija delavskega upora, ki seje iz mo- gočnih žarišč na Baltiku kakor ogenj v izsušeni stepi razširila po vsej deželi. Ustanovili so neodvisne sindikate Soli- darnost in pojavil se je novi voditelj. Lech Walensa. Oblasti so - ob razpadu uradnih sindikatov - pod pritiskom de- lavstva morale sindikate priznati in po zakonih dialektike je to še bolj omajalo oblasti, vštevši seveda poljsko partijo, ki so jo zablode preteklosti in napake sedanjosti čedalje huje razkrajale. Priš- lo je do velikih personalnih sprememb v partijskem vodstvu, dva generalna se- kretarja partije sta morala oditi. Hkrati je bila dežela gospodarsko iz dneva v dan bolj na tleh. Ker se vse to seveda ni dogajalo v nekakšnem izoliranem, abstraktnem prostoru, v nekakšni razkuženi družbeni epruveti, marveč v realnem svetu drža- ve na meji dveh svetovnih vojaškopoli- tičnih blokov in same članice enega od njih, je to zbujalo vseh sort skomine na svetovni desnici, da vrenje na Poljskem kar se da izkoristi za to, da kolikor se da razmaje nasprotni tabor, ga čimbolj komprimitira in da tudi sicer kuje kapi- tal iz svojih protikomunističnih, proti- socialističnih kampanj. Sovjetska z\reza na čelu varšavskega pakta je javno, pa tudi sicer dajala vede- ti, da ji dogajanje na Poljskem ne samo ni nič všeč, marveč da ga ima za čisto kontrarevolucijo in da bo zato, če bo še huje, temu ustrezno ukrepala. Nevar- , nos t vojaške intervencije po zgledu ti- stih 1956 na Madžarskem in 1968 v ČSSR torej ni bila papirnata grožnja. V zimskem jutru 13. decembra 1982 je general Jaruzelski oznanil vojno stanje, ker je, kot je rekel, kontralevolucija pri- tirala socialistično Poljsko na rob pre- pada, ogrozila njeno suverenost in ob- stoj. Moramo žrtvovati veliko, da bi re- šili vse. Analitiki bodo še dolgo razčlenjevali, kaj, kakšno in kolikšno normalizacijo razmer je prineslo vojno stanje, koliko je Poljska zdaj bolj zdrava ali ne, kako temeljite in trajne so driižbfpe in gospo- darske reforme, ki jih zagotavljata vla- da in partija z Jaruzelskim na čelu. Za dokončno sodbo je še prezgodaj. Možno pa je že zdaj zapisati da je Polj- ska stopila v novo obdobje, ko je bilo vendarle mogoče vsaj za silo z močmi lastnega naroda spraviti stvari v nor- malne jše kolesnice. Pri čemer vse nevar- nosti še niso odstranjene, kakor tudi prepad med ljudstvom in oblastmi še ni zasut. Piše Jože Šircelj Konec tedna srečanje mladih zadružnikov na Vranskem Srečanje mladih zadružnikov na Vranskem, le-to bo v soboto in v nedeljo, bo tudi letos izredno zanimivo. Na tem srečanju se bodo tudi letos zbrali mladi kmetje iz vse Slovenije, ki se bodo v soboto zvečer najprej pomerili v pripravljanju kmečkih jedi. Ob tem seveda ne bo manjkalo tudi zabave, za katero bosta skrbela ansambla ŠIK in Nočna izmena, med številnimi drugimi pa bo prepevala tudi Marjana Deržaj. V nedeljo ob deseti uri se bo pričelo posvetovanje o problemih mladih v kmetijstvu. T\idi letos organizira to posvetovanje republiška konferenca ZSMS. Na tem po- svetovanju bodo mladi kmetje prav gotovo znova opozorili na nekatere težave, ki jih imajo pri svojem delu. Zaključek pa bo popoldne, ko bodo na sporedu zanimive kmečke igre, ki vsako leto privabijo številne obiskovalce. V različ- nih spretnostnih igrah se bodo pomerile prav vse ekipe aktivov mladih zadružnikov. V gradu Podgrad bo potem še zabavni večer. Kakor koli že, prireditve na Vranskem so pomembne tudi zaradi tega, ker se na njih srečajo mladi kmetje, se spopri- jateljijo in izmenjajo izkušnje. JANEZ VEDENIK 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Vroči julij za še bolj vroče naloge Letošnji julij si ne bomo zapomnili samo zaradi prave tropske vročine, ampak predvsem zaradi gospo- darskega in političnega preobrate: pravega salta-mor- tale, ki ga bomo končno morali narediti prav vsi v svojem vsakdanjem življenju in delu. Seveda, vsak na svojem delovnem mestu in s svojim bremenom odgo- vornosti. Nedvomno je sila nehvaležno zapisovati besede, kot so streznitev, resnost, doslednost in odgovornost, pa drugačno ravnanje in obnašanje, če še ni videti, tudi že zdaj, otipljivih vsaj nekaj dokazil, da mislimo in de- lamo tokrat drugače. Ljudje so v glavnem siti vsesplošnega navdušenja za stabilizacijo. Siti so splošnih in posplošenih ocen, ugo- tovitev v slogu: vsi smo za vse odgovorni, čeprav je jasno in o tem čivkajo že vrabci na strehah, da vsi za vse seveda nismo krivi, pač pa bomo vsi čutili posle- dice prekomerne notranje in zunanje zadolžitve dr- žave, slabih odločitev za slabe naložbe, pa naj bodo v tej ali oni republiki ali pokrajini. Za dolgoročni program stabilizacije se te dni oprede- ljujejo v vseh republiških in pokrajinskih skupščinah. Družbenopolitične organizacije v federaciji so mu dale svojo politično veljavo, prav gotovo pa bodo posebno- sti v različnih okoljih dale množico različnih pogledov na njegovo uresničevanje. Bistveno vsekakor ostaja, ne glede na posebnosti in različna gledanja: to pa je jasna in nedvoumna resnica, da je v naših, jugoslovan- skih razmerah, boj za stabilizacijo hkrati boj za potrje- vanje in afirmacijo novih samoupravnih proizvodnih odnosov. Hudo je to, da tega nekateri »znotraj« nočejo ali ne morejo videti, kajti bolj je razumljivo, da tega »zunaj« ne morejo razumeti - končno jih s svojimi delovnimi rezultati tudi nismo prepričali. Zunanjih upnikov tudi nič ne briga, ali bomo dolgove vračali s samoupravno ali etatistično žetvijo. Le mi sami dobro vemo, kaj je eno, in kaj drugo z vsemi posledicami vred. Da bo bitka dolgotrajna, je tudi vsakomur jasno, pa četudi zanemarimo dnevna in tedenska ugibanja o tem, kdaj bomo lažje zadihali. Vsekakor bitke tudi ne bomo izbojevali brez vročih razprav na različnih rav- neh, pa brez »povprečništva«, ki se je še kako vpletlo v naš vsakdan, ko smo, če smo sploh, obzirni le v starem in preizkušenem slogu: da bo volk sit in koza cela! MITJA UMNIK Velika Kostrojeva izvozna pošiljka Delovna organizacija Ko- stroj uspešno uresničuje svoje izvozne načrte. Lani je sklenila s tovarno usnja v Razkazu v Sovjetski zvezi skupno pogodbo za izdelke v vrednosti 12 milijonov 706.000 dolarjev. Prvi del po- godbene obveznosti so ure- sničili, saj je na celjski želez- niški postaji že pripravljenih 24 vagonov, namenjenih v Sovjetsko zvezo, na njih pa Kostrojevi izdelki v vredno- sti 2,7 milijonov dolarjev. Celotno pogodbo mora Kostroj uresničiti do konca prihodnjega leta. Sedanji Kostrojev izvoz predstavlja polovico celotne proizvod- nje, z ostalo polovico pa za- dovoljujejo potrebe Jugoslo- vanskega trga. MBP Riše Bori Zupančič Učila in Kovinarstvo v likvidaciji V tem trenutku je veliko vprašanje, če bo laškemu rudniku uspelo doseči predviden izkop - 40.000 ton premoga do konca leta. Zaostanek za planom ob periodičnih obračunih se veča. Ob polletju so ga dosegli le 87 odstotno. Vzrok: voda v glavnem in edinem po- lju, ki ga trenutno izkoriščajo. Drugi vzrok, je v skoraj enoletni zamudi raziskovalnih del v polju Barbara. Do tega je prišlo zaradi geološke spremembe tal. Nenadni udor vode bi lahko popol- noma ohromil delo v polju Liša, sedaj pa morajo rudarji, namesto, da bi izko- pavali premog, sproti črpati vodo, ki udira s hitrostjo do 300 litrov na mi- nuto. Kljub vsem težavam so v Rudniku optimisti in upajo, da jim bo uspelo izkoriščati premog na področju Barba- re še pred koncem leta. Tako bodo lahko do konca srednjeročnega ob- dobja uresničili previdenih 50 tisoč ton premoga letno, kasneje pa pet ti- soč ton več. Področje, ki ga trenutno raziskujejo je zelo bogato s kakovost- nim premogom. Zalog je okoli 450 ti- soč ton premoga, kar bi zadostovalo za nemoteno proizvodnjo za nadaljnjih sedem do osem let. Vseh omenjenih težav v rudniku ne bi bilo, če ne bi v času prednaftne krize tudi ta rudnik označili za neper- spektivnega. Zato se vanj več let ni vlagalo in tudi ne raziskovalo. Ob udarcu krize pa je rudnik leta 1979 ostal brez odprtih zalog premoga. Kri- za je vrnila veljavo temu rudniku, ki sodi z 200 delavci sicer med manjše premogovnike. V letu 1980 je splošno združenje energetike Slovenije preko odbora za premog in geološkega zavoda v Ljub- ljani dodatno motiviralo potrebe po ta- kojšnjih vlaganjih in odpiranju novih zalog v rudniku. 2e leto pozneje so bila rudniku dodeljena tudi sredstva iz »bencinskega dinarja«, s katerimi naj bi pospešili raziskave. V jami že razi- skujejo pod osnovnim obzorjem glav- nega rova na nekdaj zelo bogatem po- dročju Hude jame v polju Barbara. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi raziskali področje v dolžini 1300 me- trov in 60 metrov v globino. WE Bo voda zalila letni plan rudnika Laško? V polje Liša, edinem kjer kopljejo premog, udira voda Za dve temeljni organizaciji komu- nalne delovne organizacije VEZ iz Mozirja, tozd Učila Bočna in tozd Ko- vinarstvo Rečica ni več možnosti na- dalnjega razvoja. V prvem polletju letošnjega leta znaša izguba v obeh tozdih približno 4,3 milijone dinar- jev. Pogojev za preusmeritev ob ob- stoječih materialnih in delovnih sredstvih ni, zato so pri izvršnem sve- tu skupščine občine Mozirje sprožili postopek za likvidacijo obeh temelj- nih organizacij. Krivci takšnemu položaju, iz katere- ga ni drugega izhoda, so predvsem na- črtovalci in poslovodni delavci z svoji- mi usmeritvami, ki niso dajale nika- kršnih končnih rezultatov. Tudi z ukrepom družbenega varstva v delov- ni organizaciji VEZ se ni več dalo pre- broditi težav. Tako so v Kovinarstvu na Rečici na uro »naredili« za približ- no 160 dinarjev izgube. S sanacijo stanja so pričeli decem- bra lani. Po dogovoru z usmerjeval- cem programa proizvodnje učil za ke- mijo v Bočni, z Razvojnim centrom iz Celja, naj bi njihov tozd Inženiring prevzel poslovanje tozda Učila Bočna, z vso njegovo aktivo in pasivo. To naj bi storili že v marcu, po kasnejših raz- govorih pa konec junija, vendar poslo- vanja niso prevzeli in v Mozirju so se- daj ukrepali po svoje, tako kot je v danem trenutku najbolje. Delavci iz Bočne so že prerazporejeni. V kratkem se bo tudi 25 delavcev tozda Kovinar- stvo iz Rečice prestavilo v ljubensko Kovinarstvo, tozd ravenske železarne. Komunalno dejavnost bodo skušali združiti v enovito delovno organizaci- jo, ki se bo morala najprej izkopati iz finančnih zagat, predvsem s preobli- kovanjem kratkoročnih v dolgoročne sanacijske kredite. Preveč je tudi de- lavcev v skupnih službah. Za te bo potrebno iskati možnosti zaposlitve v drugih delovnih organizacijah, pa tudi v neposredni proizvodnji. RADO PANTELIC Nova cena moke, večje težave Nove cene moke, ki so povprečno večje za 21,4 odstotka, bodo povzročile precejšnje težave TOZD Mlin, Mlinsko predelovalne industrije SOZD Merx Celje. Tu gre predvsem za razliko v ceni pšenice in moke, ki jo ta delovna organiza- cija ne bo mogla sama pokriti. Seveda se bo nova cena moke poznala tudi pri ceni kruha, ki pa se ne bo povečala toliko kot moka, saj so pri novi ceni moke všteti še nekateri drugi stroški. V Merxu Celje so zelo zadovoljni z letošnjim odkupom pšenice, ki so jo odkupili več kot so načrtovali. Tudi kvaliteta te pšenice je nad priča- kovanji, saj tudi domača pšenica sodi v drugo in neredko celo v prvo kvaliteto, tako kot vojvodin- ska. F. P. Zavzeto v S0ZP Hmezad Dosedanji uspehi so pogoj za nadaljnji razvoj Kadar govorimo o Hme- zadu, ne moremo mimo uspehov, ki jih ta delovna organizacija dosega. Prav ti doseženi uspehi pa pred- stavljajo zagotovilo za raz- voj tudi v prihodnje. Na po- dročju izvoza je napravljen velik premik z ustanovitvi- jo dveh mešanih družb v Ni- geriji, več projektov za ne- katere arabske države pa je še v obdelavi. Tudi načrtovane naložbe v Hmezadu uspešno rastejo kvišku. Kmalu bo dokonča- na regijska mlekarna v Ar j i vasi, zgrajena je zeljarna v Ilirski Bistrici, poslovni pro- stori in skladišče v Šempe- tru, obnovitev CMI, perut- ninska farma Hajnsko, itd. Uresničenih pa je bilo še ve- liko drugih naložb v hmeljar- stvu, živinoreji, sadjarstvu, vrtnarstvu... Veča se tudi fi- zična proizvodnja, tako da so pri proizvodnji hmelja že presegli načrtovani obseg za petletno obdobje. Aktivno so delali tudi na novih pro- jektih ovčereje, zdravilnih zelišč in rib. Eno izmed poglavitnih na- log v prihodnosti je sistem so vlaganj a in povezovanja z delovnimi organizacijami v Slavoniji, SAP Vojvodini in drugod v Jugoslaviji. Rezul- tat tega sodelovanja naj bi bila načrtno in dolgoročno oskrbovanje z večino »suro- vinarjev«. S sovlaganji pa se bodo vključevali tudi v ob- močja manj razvitih repu- blik in pokrajin. Poudarek pri naložbah pa bo dan na proizvodnjo hrane in izvoza. Eno poglavitnih naložb na- menjajo v proizvodnjo hme- lja kot pomembnega izvoz- nega blaga tako v družbe- nem kot zasebnem sektorju s tem, da bo v zasebnem sek- torju potrebno hitreje delati na povečanju površin pod hmeljem kot so planska predvidevanja. Največjega skupnega in tudi širšega družbenega po- mena pa so naslednji objek- ti: prašičja farma v Pirešici, goveja farma v Zepini, farma pitancev v Imenem, farma pitancev na Zovneku, mleč- na farma v Zalogu, farma pi- tancev v KZ Drava, farme brojlerjev v Zepini, Radljah, ter valilnica ter predelava odpadkov v Jati. izvozna klavna linija v celjski mesni industriji, zaključena bo mlekarna v Ar j i vasi in sirar- na v Šmarju, in še bi lahko naštevali. V prihodnosti bo vsa Hme- zadova skrb namenjena po- večanju izvoza in zmanjša- nju uvoza. Aktivno pa se bo- do vključevali tudi V izvoz in gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju. MATEJA ZALOŽNIK Sedal ileEaio na iri izmem Zaradi večjega povpraševanja po coca coli v žalski polnilnici, ki je TOZD Slovin Ljub- ljana delajo v juliju in avgustu na tri izmene. Letni plan je 40 milijonov steklenic, dnevni, v teh pasjih vročih dneh, pa kar 250 tisoč steklenic coca cole. Na sliki: S polnilnice coca coie v Žalcu. T TAVCAR H. STRAN - NOVE TEDNIK ............m m mm 28. JULU 1§33 miMmiii umrnm ~ s i strupljati se j še »splača« Kdo so tisti, ki v zad- njem času množično za- strupljajo naše vode; tisti, kot je storilce imenoval Franc Vitanc, predsednik celjske ribiške družine, ki s takšnim početjem žaga- jo vejo človeštvu. Tudi ri- biči namreč takšnega po- četja ne ocenjujejo le sko- zi prizmo svojih in- teresov, kajti to bi bilo preveč enostransko. Človek, prav tisti, kate- rega življenje pogojuje zdrava voda, je glavni kri- vec, bi lahko na kratko ocenili in dobili odgovor na tolikokrat zastavljeno vprašanje. Vendar, če smo tako ugotovili in ker je v širšem družbenem in- teresu, kakor radi reče- mo, da ohranimo in ne zo- žujemo naš življenjski prostor, bi moral nekdb tudi osebno odgovarjati. Ker pa sankcij ni, ali so zelo blage, v podjetjih ra- je plačujejo simbolične kazni, kot da bi uredili vse potrebno, da do za- strupljanj ne bi več priš- lo. Tudi čistilne naprave niso dovolj, če ni tistih, ki bi bili strokovno uspo- sobljeni upravljati z nji- mi. Ponekod, v Cinkarni, na primer, so to dobro uredili, opredelili tudi od- govornost, drugod še ra- zmišljajo ne o tem. Za- vestno odrekanje in vla- ganje na eni strani, na drugi neodgovornost, malomarnost, zastruplja- nje voda. Tudi zavestno? Ali pa je temu krivo to, da denar niti malo ne smrdi tako hudo kot zastruplje- na voda. Kaj je torej tisto, kar nas žene k tako nenarav- nemu ravnanju? Želja po boljšem in udobnejšem življenju ? Življenju z več naglice, z vedno več stro- ji, izdelki, umetno hrano, z vedno več betona ob ka- terem na »neumnosti«, kot je onesnaževanje oko- lja, ni več časa misliti. Skrajni čas je, da začrta- mo meje tehniki in po- trošniškemu mišljenju, ter krivce neodgovornih dejanj strogo kaznujemo. R. PANTELIČ Dan vstale pri koči na Boču Dan vstaje so v šmarski občini praznovali na Boču. Tu je bila osrednja občinska prireditev, katere glavna or- ganizatorja sta bila občinski odbor ZZB in OK SZDL Šmarje pri Jelšah. Od dru- štev, ki so prispevala kratek program naj omenimo Mo- ški pevski zbor zdravilišča Rogaška Slatina, članice re- citatorske skupine osnovne šole Borisa Kidriča in pionir- sko folklorno skupino, ki je predstavila venček gorenj- skih narodnih. Slavnostni govornik je bil Jožko Lojen, predsednik občinskega od- bora ZZB. Po kratkem programu so lovske družine občine Šmar- je tekmovale v streljanju na glinaste golobe, brigadirji Trebče 83, Ratanska vas in Šmarje pa so se pomerili v malem nogometu. Da obi- skovalci ne bi bili lačni, so zanje pripravili partizanski golaž. Po prodanih malicah smo sklepali, da je na Boč prišlo okrog 1000 ljudi. Za zabavo in ples je poskrbel Rogaški instrumentalni kvintet. Na Boč so se ta dan peš napotili planinci, taborniki in člani zveze rezervnih voja- ških starešin, prišli pa so tu- di predstavniki ZZB iz Dom- žal, delegacija iz Hrasta pri Metliki in pobratena organi- zacija ZZB iz Zumberka. Na spomenik padlim borcem so ob tej priložnosti položili tu- di vence. T. K. Varujmo naravo! mmmMMmmmmmMmmmmmmmmmmmmmEr, Klic, ki postaja vse bolj aktualen. Toda, velikokrat, žal, le na jeziku ali papirju. V resnici pa je povsem drugače. Vsaj v nekaterih primerih. Pod Izletnikovo postojanko pod Tovstom (Celjska koča) je urejen velik prostor za parkiranje osebnih in drugih vozil. Človek bi pričakoval, da se bodo vozniki držali običajnih pravil in puščali svoje železne ko- njičke na tem prostoru, če nameravajo sami nadalje- vati pot ne samo do koče, marveč tudi naprej. Toda, primer, v petek, 22. julija, je govoril, da so mnogi skregani s tem pravilom in da v praksi ravnajo povsem drugače. Verjeli ali ne, ta dan je bilo na velikem parkirišču le malo avtomobilov, zato pa veliko več, nekaj desetin, na travniku in vzpetini, ki se začenja pri koči in se dviguje naprej do lovskega doma in še dalje. Po vsem tem je bilo mnogim ljudem tudi sto ali dvesto metrov hoje preveč! Morda bi zapeljali z avtomobilom do točilne mize, če bi mogli. Težko je reči, kdo so bili ti vozniki, toda dejstvo, da je bilo tisti dan slavje pri lovski koči. daje slutiti. Glasnih opazk na račun takšnega odnosa do narave ni manjkalo. Toda, kaj. ko jih prizadeti in tisti, ki se »požvižgajo« nad lepo urejenim planinskim svetom, niso slišali. Morda bodo prebrali te vrstice. Morebiti bodo celo zaradi njih užaljeni, vendar bi bilo prav, če bi na koncu le spoznali, da so ravnali napak in da ne delajo prav, če ta prostor večkrat izkoriščajo za parki- ranje svojih avtomobilov. MB Odpraviti posledice neurja Pri odpravljanju posledic neurja v hmeljiščih Savinjske doline so se poleg krajanov posebno izkazali vojaki in pripa- dniki teritorialne obrambe, pa tudi delavci SOZD Hmezad. FOTO: R. PANTELIČ Uspel letalski miting v Ločah Konjiški Aero klub strmo po svoji poti Letalski miting, ki so ga v nedeljo pripravili člani Ae- ro kluba Slovenske Konjice v Ločah, ni bil namenjen le v razvedrilo številnim obi- skovalcem. Za mladi Aero klub je bila to tudi predsta- vitev bogate dejavnosti in vabilo mladim in manj mla- dim, da se jim pridružijo pri delu. Na mitingu so sodelovali člani aero klubov iz Ptuja, Slovenj Gradca, Maribora, Celja, Titovega Velenja in se- veda Slovenskih Konjic. S pomočjo desetih motornih in štirih jadralnih letal so se predstavili padalci, izvedli pa so tudi akrobatski pro- gram. Svoje znanje so poka- zali še modelarji, med obi- skovalci pa je bilo veliko za- nimanja za vožnjo z aero tak- sijem. Škoda, da je priredi- tev predčasno prekinilo ne- vihtno vreme. Miting je bil tudi krona dolgotrajnih priprav, v kate- re so člani kluba vključili tu- di ureditev letalske steze. No, tokrat so letala vzletela še na pomožni stezi, a do glavne steze ni več daleč. Ča- kajo, da se utrdi in da dobe zanjo dovoljenje. Čakajo pa še vedno tudi na obljubljeno letalo, ki bo bistveno oboga- tilo njihovo delo. Čeprav ga še nimajo, pa zato njihovo delo ni trpelo. Letos so izšo- lali že štiri jadralne pilote, vse bolj pa preseneča njiho- va modelarska vrsta, ki se je uspešno predstavila tudi na republiških prvenstvih. Ure- dili so že tudi delavnico, se- daj pa se pripravljajo na iz- gradnjo hangerja. Kljub pro- stovoljnemu delu pa bo zanj brez dvoma potreba tudi po- moč širše družbene skupno- sti. Da znajo družbeno po- moč upravičiti, so že doka- zali. MILENA B. POKLIC Ludvik Es Marsikdo ga pozna. Mo- zirčana srednjih let, zna- nega na področju tehnič- ne kulture. To je Ludvik Es. Živi sredi Mozirja in iz njegovega pripovedova- nja izveš, da ima rad ta kraj. Ludvik je zgovoren človek, vendar hkrati tu- di skromen. Noče, da bi se pisalo o njem, ampak želi, da se piše o tehnični kulturi. Želi in hoče, da se na tem področju nekaj stori. Ludvik meni, da se o tehniki veliko govori, besede pa ostajajo praz- ne, neizpolnjene. Odlo- čen in odkrit je tale Lu- dvik Es. Z njim se je pri- jetno pogovarjati. Rojen je 1927 leta, torej bo kmalu dopolnil 56 let. Njegovo življenje ni bilo lahko. Bil je še otrok, ko se je začela vojna. Strelja- nje, preganjanje in neu- smiljeno ubijanje. Gre- nak je spomin na tiste grozne dni. Kot šolar je Ludvik želel v tehnično smer, toda vojna in hude zdravstvene težave mu te- ga niso dopuščale. Ven- dar so velike želje rodile sad. Star komaj 15 let je izdelal majhen radijski sprejemnik. To je bil nje- gov velik korak v radioa- materstvo. Po poklicu je prosvetni delavec. Z mladimi živi in dela že 33 let. Uči na mo- zirski šoli. Kljub težkim pogojem se trudi, da bi v mlade glave vlil kar naj- več znanja. Pred tem je učil v Gornjem gradu. Tii- di tu je vložil veliko truda. Ludvik rad govori o klubu radioamaterjev v Mozirju. Vodilne funkcije prepušča mladim, rad pa jim svetuje in pomaga. »Bilo je veliko težav«, pravi Ludvik. Niso imeli primernih prostorov, ne tehnične opreme. Vendar s skupnimi močmi so klub ustanovili. Danes so v klubu zelo aktivni. Ude- ležujejo se poučnih tek- movanj v zvezi z NOB in šolo. Ludvika je zanimivo poslušati - zelo je kriti- čen. Veliko je problemov, a Ludvik vztraja. Po pogo- voru z Ludvikom Esom ugotoviš, da je to dober človek. Vztrajen in marljiv je in takšne ljudi potrebuje na- ša družba. JOŽICA KRAŠEVEC OBRAZI Dan gasilcev v Matkah Dan gasilcev občine Žalec so letos proslavili v Matkah. To ni naključje, saj praznuje gasilsko društvo iz Matk v tem letu 50-letnico obstoja, pa tudi sicer so gasilci iz tega kraja izredno aktivni na številnih drugih področjih, od kulturnega do športnega. Na prireditvi, ki je bila v petek, so hkrati proslavili tudi dan vstaje slovenskega naroda ter praznik krajevne skupnosti Šešče. V Matkah je v gasilski paradi sodelovalo kakšnih 300 gasilcev iz vseh sektorjev občine Žalec, prikazali pa so tudi svojo opremo. Zbranim sta govorila predsednik GD Matke Marjan Golavšek ter predsednik občinske gasilske zveze Jože Kuder, v imenu pokroviteljev pa sta gasilce pozdravila Danijel Senič, predsednik skupščine SIS za požarno varnost ter Franc Kalšek iz tekstilne tovarne Prebold. Anton Gros pa je podelil republiška gasilska tekmovanja. Mladi gasilci iz Matk so potem pripravili še prisrčen kulturni spored. JANEZ VEDENIK 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Vlomljena hrbtenica, volja pa ne lunin Marot že deset tet vodi hribovsko kmetijo na invalidskem vozičku Pri Marotovih je bilo slovesno, saj sta Lojzka in Nandi praznovala srebrno poro- ko. Nič takšnega, boste rekli, 25 let preži- veti skupaj danes res ni nič posebnega. No, to ni vzrok, da se odpraviš v Olešče na obisk k Ježičevim, kot se tej hribovski kmetiji, 500 in nekaj metrov visoko pod Svetino, reče. Vzrok je Nandi, ki to kmeti- jo vodi že deset let na invalidskem vo- zičku. Najprej nekaj splošnih podatkov o tem kmetu, močnejše postave in krepkih, zdela- nih rok. Rodil se je v Oleščah, občina Laško, 3. januarja 1933. Kot 23-letni mladenič se je leta 1956 zaposlil v laškem rudniku, kjer je delal 17 let. »5. julija 1973, dan po rudarskem prazni- ku je bilo«, prične pripovedovati svojo zgodbo o tem, kako je prišel na invalidski voziček. »Okoli osmih sva s kolegom po- stavljala »rigl«, ki varuje strop, da se ne kruši. Ker je bil približno 3 cm predolg, sem se sklonil po kramp, da bi še malo izkopal strop in naredil prostor za prečni podpor- nik. A imel sem smolo, saj mi je ravno takrat na hrbtenico padla kepa gline«. Ker ni mogel hoditi, so ga, potem, ko so ga nekaj časa po jašku nosili, iz jame pripeljali s »huntom«, kjer ga je čakal doktor Veliko- nja. Po pregledu 30 ga z rešilnim avotomi- blom odpeljali v celjsko bolnišnico. Tu mu je dr. Pilih dal hrbtenico v mavec. Nikdar preveč nege »Z nego v Celju, kjer sem ostal 18 dni in v Ljubljani na Zavodu za rehabilitacijo invali- dov-Soča, sem bil zelo zadovoljen.« Pripo- mni pa, da za tako težkega bolnika nege ni nikdar preveč. V Soči je moral ležati skoraj nepremično tri mesece. Za tem je počasi začel telovaditi in nato dobil voziček. »Šele takrat sem spoz- nal, da brez aparatov in bergelj ne bom ni- koli več hodil. V nesreči sem si namreč zlomil dvanajsto vretence in tako postal pa- raplegik«. Vsakega paraplegika zelo priza- dene sprememba okolja oziroma vrnitev do- mov, saj ga tu največkrat ne znajo sprejeti takšnega kot je - na invalidskem vozičku. Kako ste to spremembo prenesli vi in ka- ko so vas doma sprejeli? »Čeprav sem prišel okoli prvega novembra domov le za tri dni, so me domači lepo sprejeli in bi najraje ostal.« A moral je nazaj. Pri nesreči se mu ni zlomila le hrbtenica, ampak mu je glina po- škodovala tudi levo ledvico, ki ga je začela zelo boleti, se gnojiti in so mu jo morali odstraniti. Spet je moral ležati dva meseca nato zopet vse znova: telovadba, privajanje na voziček... V dolini ali v hribih? »Po letu in desetih dneh sem se končno vrnil domov takorekoč dvojni invalid, para- plegik in še brez ledvice.« S tem se ta del Nandijeve zgodbe konča, tod prične se drug. V Oleščah ga je čakala hribovska kmetija s šestimi hektari gozda in prav toli- ko zemlje, ki jo je ravno pred kratkim prev- zel. Čakala ga je žena in štirje nepreskrblje- ni otroci (hči se je med tem že omožila in odšla od doma). Moral se je odločiti ali ostati na izredno težko dostopni kmetiji ali pa jo prodati in oditi v Laško. Tam mu je namreč rudnik ponudil pritlično stanovanje v blo- ku, za izgradnjo katerega je, kot član kolek- tiva tudi sam prispeval. Nandi Marot se je odločil za na videz težjo pot. »Ostal sem doma, saj imam rad naravo in mir, ki ga, kot vidite pri nas ne manjka. Slišal pa sem tudi, da imajo invalidi po me- stih velike težave s stopnicami, pločniki in še s čim.« Tisto o miru res drži, saj ga kali le lajež domačega psa in ptičje petje, razgled na kozjanske hribe pa je čudovit. S traktorjem po drva »Od začetka sem sam odhajal s traktorjem po drva. Veste »pasquali« ima ročko za plin pri volanu, zaviral sem z ročno, v prvo so mi ga dali doma, ustavil sem pa traktor tako, da sem ga enostavno izključil. To sicer terja nekaj spretnosti in je precej nevarno, a tu, kjer ni veliko prometa, je kar nekako šlo.« Potem se je naučil voziti traktor že najmlajši sin Darko, ki hodi v peti razred osnovne šole v Laško, pa seve- da starejša, ki sta že pri kruhu, Franci in Nani Sedaj je Nandi, kot sam pravi, bolj do- ma. Nakrmi živino, lika perilo, pomiva po- sodo, vključi pralni stroj... Ko se pogovarjaš z gospodarjem razmer- oma velike kmetije, ti nehote uide vpraša- nje: komu jo boste pa prepustili? »O tem se pa pri nas še nič ne ve, čeprav vsi, kljub temu, da so zaposleni radi delajo na zem- lji. Verjetno bomo o tem govorili takrat, ko bo tudi Darko končal osemletko.« Da bi kmetija propadla, ni misliti, saj pravkar obnavljajo hišo, ki je bila zgrajena menda leta 1814. Od prej pa imajo že svoj vodovod in elektriko, ki je po zgraditvi transforma- torja boljša. Kako je mogoče? Kot paraplegik je Nandi tudi član Društva paraplegikov Slovenije. Z njimi gre vsako leto na morje v Novigrad, kjer ima sloven- sko društvo svoj dom in bungalove. Tudi letos bo šel z ženo Lojzko, toda šele septem- bra, ko bodo glavna dela na kmetiji oprav- ljena. Nandi Marot se pač ne čuti invalida, ampak je po nesreči postal kmet in to dober kmet. Letos so zase pridelali dovolj pšenice, v hlevu imajo dve kravi in štiri prašiče. Dva bika pa so ravnokar prodali. »Veste, devetstotrideset starih jurjev in- validske pokojnine je premalo, da bi lahko preživeli. Zato si pomagamo na vse načine, tako smo letos od prodaje vejic božjih dre- vesc, ki jih imamo na kmetiji kar tridest, zaslužili star milijon.« Ko se po strmi zelo slabi cesti pelješ v hrib proti Kanjučam, na katerega srečno prideš, le če se je cesta od dežja že osušila, razmiš- ljaš o človeku, ki kljub svoji težki invalidno- sti in vezanosti na invalidski voziček živi tam spodaj. Vprašaš se: kako je to mogoče? In si odgovoriš: z močno voljo in pomočjo žene ter otrok. MATJAŽ GALJOT Nandi Marot z ženo Lojzko in najmlajšim sinom Darkom Ježičeva domačija v strmini nad Reko Justinine zlate roke Le malokdo zna tako spretno sukati kvačke, kot to počne sedemdesetletna Justina Es iz Goriške ulice v Celju. Komaj štiri leta ji je bilo, ko je prvič prijela za ročno delo. Takrat je vezla abece- do. Pozneje pa je opravljala tudi resnejša dela. Kot dvaj- seti in najmlajši otrok v dru- žini je pletla starejšim bra- tom in sestram nogavice, ša- le in rokavice, pa tudi pri do- mačih opravilih je pomagala mami, ki je sama skrbela za številno družino. Marsikdo bi pri tem pomislil, da jim ni šlo lahko. Res ne, toda slabo niso živeli. Doma so imeli prašiče, kravo in veliko zem- lje, ki jim je dala vse, kar so potrebovali. Potem so prišla leta vojne vihre. Kot zavedna Slovenka se je Justina priključila na- rodnoosvobodilnem giba- nju. Partizanom je prenašala pošto in hrano ter opravljala mnoge druge akcije za kar je prejela medaljo za hrabrost. Vendar tudi v tistem času ni opustila ročnega dela. Bor- cem je spletla nič koliko jo- pic in nogavic, ki so jih še kako potrebovali. Po vojni se je Justina zapo- slila kot snažilka in na to de- lo je ponosna. Rodila je tudi tri otroke, od katerih sta ji ostala samo še sinova. Pa še od teh dveh je eden odšel s trebuhom za kruhom po sve- tu, na daljno Švedsko. Tako je Justina ostala sama. Ročno delo ji je med tem prešlo v navado, tako da brez njega sploh ne more. Danes je v zasluženem pokoju in še vedno plete, kvačka in veze. Ko je pred desetimi leti dobi- la sobico v bloku, si jo je ure- dila po svojem okusu in opremila s svojimi izdelki. Tako si je sama naredila za- vese in veliko prtov. Stvari, ki jih je naredila, ni nikoli prodajala, le pošiljala jih je svojim sorodnikom po sve- tu. Tako imajo njena dela v Nemčiji, na Švedskem in ce- lo v Ameriki. Justina ima re- snično zlate roke. Eden izmed sinov ji je rekel, da mora, ko bo umrla, roke pu- stiti zunaj. Temu se Justina le blago smeji, kajti na »Ma- tildo« še ne misli, čeprav ima težave s srcem. Na vrata si je obesila troje ključavnic, tako da »božja dekla« ne more vstopiti. Kaj pa bi njeni vnučki in vnukinje rekli, če bi babica, ki jo imajo vsi tako radi, kar naenkrat odšla? Kdo pa jim bo pletel jopic< in rokavičke in kdo jih bo ljubeče božal ter jih branil pred starši, če ne babica? Prav zaradi tega se Justina ne da, in se še ne bo dala. K. L., N. G. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 Delovni griški amaterji Igralska sekcija DPD Svoboda iz Griž je zelo delovna. V njenem okviru delujejo kar tri igralske skupine, ki vsako leto postavijo na oder več predstav. Tudi letos je bilo tako. Posebno uspešni so bili z opereto Vaška komedija, ki si jo je ogledalo več kot tisoč krajanov in drugih obiskovalcev. S to prireditvijo bodo Grižani nastopili še enkrat v letnem gledali- šču Lemberg v Grižah, če jih bo kdo povabil pa bodo z njo tudi gostovali. Otvoritev razstave Lukove zapuščine V sredo, 20. julija je bila v muzeju Revolucije v Celju otvoritev razstave o Francu Leskošku-Luki. Večji del denarnih sred- stev je prispevala delovna organizacija Emo Celje, občina pa je sodelovala predvsem v organizacij- skem delu. Slavnostna govornica, tovarišica Olga Vrabič, je v svojem govoru označila Lukovo življenjsko pot. Trenutno je razstavlje- na le tretjina Lukove za- puščine, ki zajema pred- vsem odlikovanja, njego- ve osebne predmete - od pisalnega stroja, telefona, pa do raznih fotografij, iz- kaznic ... V muzeju predvide- vajo, da bodo do prihod- njega leta uredili razstav- ne prostore in bo razstava postala stalna, pa tudi ob- seg razstavljenih predme- tov bo večji. N. G. Med plevami je še najti zrnje Na 30. Festivalu jugoslovanskega igranega filma le malo dobrega Ko to pišem, mineva že osmi dan jubilejnega, 30. Fe- stivala jugoslovanskega igra- nega filma v Pulju. Festival je sprva obljubljal 30, nato 26 filmov, pristal pa je pri 25. Ve- čina teh novih filmskih del je, žal, takšna, da pretirane ško- de ne bi bilo, če bi jih sploh ne posneli. Ostra in neutemeljena kriti- ka, bo kdo rekel, saj je film del kulture naših narodov in naro- dnosti, del množične zabave in del naše splošne zavesti. Res (uzvik) a po drugi plati je tudi res, da kriza domače kinema- tografije še nikoli v zadnjih le- tih ni bila tako ostra, globoka, tako vseprisotna. To se ne spozna le iz statističnih podat- kov, ki govorijo o tem, da je od 25 letošnjih filmov 17 srbskih, dva hrvaška, en bosansko-her- cegovski, en kosovski, make- donskih, da je bistveno manj hrvaških in bosanskoherce- govskih kot prejšnja leta. Tudi to je izraz krize. A še bolj kot to filmi sami, ki so zvečine zme- deni, plehki, že kar banalni. Ob njih je z vso pravico mogoče govoriti o krizi in o očitnem prizadevanju filmarjev, da na tak ali drugačen način skušajo ugoditi najbolj banalnemu okusu podpovprečnega občin- stva. Tistega, ki še posebej pol- ni kinodvorane, ki išče v filmih smeh, goloto, površnost... za vsako ceno in v imenu dobič- ka, ki bo rodil nove filme. Po svoje je ta trend domače, še posebej srbske kinemato- grafije sicer razumljiv, a opra- vičljiv ni in ne more biti. A tudi med filmi, ki so slabi, kjer so režiserji streljali res s slepo municijo, ja najti zrnje. Filme, kot so Balkan ekspres (rež. Branko Baletič) »Nekaj vmes« (rež. Srdjan Karanovič), »Cifra mož« (rež. Bato Cen- gič)... Pa slovenski filmi? Izre- dno pomemben in bogat letoš- nji delež naše republike na fe- stivalu. Izjemno močno delo je ustvaril Božo Šprajc s filmom »Dih«. Franci Slak je z »Evo«, kljub tanki zgodbi, ki ima na čvrstem okostju le premalo mesa, dokazal svoje izjemno prefinjeno obvladovanje film- ske govorice in veliko estetiko ter mojstrsko režijo. Film Kar- pa Godine »Rdeči Boogie« smo v Celju že videli in dobro ocenili, v Pulju pa je bil na spo- redu sinoči. Tako ostaja naš, slovenski slepi naboj - Maškerada. Ta 12 let star film Boštjana Hladni- ka, ki ga šele zdaj kažejo v izvirni, necenzurirani verziji, pa zanjo res nikomur ni docela jasno, kaj počne v Pulju. Letos torej organizatorji Te- dna domačega filma ob zelo močnem prispevku slovenskih filmov (v Celju bomo bržkone pozdravili štiri slovenske fil- me), ne bomo imeli pretežkega dela, ko bomo odbirali filme iz drugih republik za osrednji, premierni spored. A že zdaj, tri dni pred koncem poljskega fe- stivala je mogoče zatrditi, da bo spored jesenskega celjske- ga filmskega tedna prepričljiv in kakovosten. Odbrali smo namreč zrnje. Branko Stamejčič Bogata muzejska zbirka NOB v Laškem Gradiva je še veliko, zato bodo pripravljali tudi tematske razstave Dolga leta v Laškem niso imeli ustreznih prostorov za muzej, ki je do predkratkim bil v prostorih stavbe občin- ske skupščine. S stalno raz- stavo muzejske zbirke iz ob- dobja NOB in s priložnostni- mi razstavami likovnikov, so pričeli uporabljati obnovlje- ne prostore v Weichslberger- jevem dvorcu. Stalna razstava NOB vse- buje gradiva iz predvojnega in vojnega obdobja, ki so ga zbrali iz dokumentacije celj- skega in ljubljanskega muze- ja revolucije, nekaj pa je tudi takih dokumentov, ki jih je možno videti le v tem muze- ju. Tu je na primer cela vrsta pisanih in slikovnih gradiv o osvobodilnem gibanju na la- škem območju, še pred usta- novitvijo osvobodilne fron- te. Komunisti so se sestajali v gostilni Rozin, kjer je da- nes kmetijska trgovina in za to dolgo časa nihče ni vedel. Ravno tako za sestanke v Kurnikovi domačiji. To je ostala le v dokumentaciji, ker so jo zaradi razširitve ru- dnika, podrli. Zanimiva je tudi kronika, ki opisuje do- godke na Gračnici ob takoi- menovanem živem zidu. Nemški kronist je v gotici za- pisoval potek dogodkov od minute do minute. Lojze Po- žun, ki je postavil že vrsto podobnih zbirk, je pomagal tudi pri ureditvi in zbiranju gradiva za laško zbirko. Med drugim je preko posredova- nja mednarodne organizaci- je dobil nekaj »trojnih por- tretov« oseb, ki so z laškega območja morali v zloglasno taborišče Aushwitz. Name- sto običajne slike našega maršala pa je v muzeju pove- čana fotografija tovariša Ti- ta, ki so ga slikali na tretjem zasedanju AVNOJ, slike pa je napravila in razmnožila v bunkerjih fotografinja iz La- škega. Nabralo se je precej več gradiva, kot ga je možno raz- staviti v enem prostoru. Predstavljen je le presek do- godkov. Nekakšno ogrodje vsebine, ki jo bo možno po potrebi preoblikovati v posa- mezne tematske razstave kot naprimer partizansko šol- stvo ali minerske akcije, ki so na tem območju bile zelo pogoste in podobno. V pritličju dvorca je, še ve- dno knjižnica. V nadstropju pa bodo poleg omenjene zbirke uredili še muzejsko zbirko od prazgodovine La- škega do danes, ostala dva prostora pa sta namenjena priložnostnim razstavam. V Laškem upajo, da bo možno odkupiti tudi sosed- njo stavbo, to je Kisslingerje- vo hišo, ki ambijentalno in stilno dopolnjuje dvorec. Ce bi jim to uspelo, bi tam ure- dili razstavne prostore, dvo- rec pa bi bil v celoti preure- jen $ muzei. VIOLETA V. EINSPIELER Popravek V prejšnji številki Nove- ga tednika smo v članku z naslovom »Celjsko gledali- šče prenavljajo« objavili napačen podatek o tem, ko- liko sta za prenovo prispe- vali republiška in celjska kulturna skupnost. V resni- ci sta prispevali milijon 300 tisoč dinarjev in ne le 300 tisoč din, kot smo po pomo- ti napisali. Prizadetim se opravičujemo za neljubo napako! »Poljubček dati, to ni greh« Kulturno umetniško društvo iz Šmartnega ob Paki uspešno deluje že sedem let. Na nedavnem prazniku Pivo in cvetje v Laškem so se predstavili z več kot uro trajajočim programom slovenskih ljudskih pesmi in plesov. Leto dni so člani skupine zbirali dragoceno gradivo med krajani. Mnoge pesmi so razširjene po vsej Sloveniji, morda je le besedilo drugačno in pa napev. Nekaj pa je tudi takih, ki so se preko ljudskega izročila ohranile do danes in so značilne le za ta kraj. Taki sta tudi Poljubček dati, to ni greh in pa če imam fajfico, ni tobaka. Skupina šteje 30 članov, med njimi je veliko mladih fan- tov in deklet, ki s svojim veseljem do dela jamčijo, da bo to društvo še nekaj let in desetletij lahko prenašalo ljudsko izročilo iz roda v rod. WE Dekliški pevski zbor Gomalsko Dekliški pevski zbor Gomilsko delu- je v okviru domačega Kulturno pro- svetnega društva, vodi pa ga prof. Ta- nja Cehner. V letošnji sezoni šteje zbor 30 pevk. Že ime zbora pove, da ga sestavljajo sama mlada dekleta. Nekaj jih obisku- je osnovno šolo, večina srednjo, nekaj pa višjo in visoko, medtem, ko so ne- katera že zaposlena. Najbolj je razveseljivo dejstvo, da se dekleta med seboj dobro razumejo, kar je osnovni pogoj za uspešno delo. Vsako leto se zboru priključijo mlade osnovnošolke, tako, da je število pevk kljub osipu konstantno. Zbor deluje v sedanji obliki že sed- mo leto. Vaje imajo enkrat tedensko, pojo pa vse vrste pesmi od renesanse do umetnih, domačih in tujih sklada- teljev. Zbor je dosegel precej uspehov in veliko nastopal: na občinski reviji, krajevnih in občinskih proslavah, med pomembnejšimi nastopi pa bi omenili prvomajske proslave pri Šmiglovi zi- danici, nastop na občinski Naši bese- di, na Mrzlici (Tabor ljudske fronte), samostojni koncert ob kulturnem prazniku v Vrbju. Tri dni so gostovala v pobrateni občini Bačka Palanka in požela lepa priznanja - Zbor pripravi vsako leto samostojni koncert v okvi- ru krajevnega praznika in skupni kon- cert z mešanim pevskim zborom. T. TAVČAR -1 Dela Srečka škoberneta v Rubinu Po uspešni predstavitvi del likovnega amaterja Srečka Škoberneta v Portorožu, kjer so bila razstav- ljena dela novega cikla pod naslovom Oblike skozi življenje, predstavlja zdaj avtor svoja nova dela v ho- telu Rubin v Žalcu. Razstava, ki je prodajnega značaja, bo odprta do 10. avgusta. Glede na likovno oceno, ki jo je Celjanu Srečku Skobernetu dala strokovna obalna galerija Piran, so dela novega cikla, ki obsega 15 slik, grafično čista in zanimiva zaradi novega pristopa. V prihodnjem mesecu bodo ponovno na ogled v Palače hotelu v Portorožu. MP 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 7 S Titom največ o fotografiji Mladenu Friškoviču je Titov Kumrovec staien vir navdiha Nad rojstno hišo tovariša Tita v Kumrovcu je tudi nekaj stanovanjskih blokov in v enem izmed njih stanuje Mladen Friškovič. Rojen je bil v Zagrebu, likovno akademijo pa je končal v Beogradu. Zdaj je »star« Kumrovčan. Z du- šo in telesom ter delom. Njegovo celotno stanovanje je en sam delovni prostor. Atelje. Največ upodablja v lesu in kera- miki, pa čeprav ga tudi drugi materiali izredno zanimajo. Njegovi glavni motivi so trenutno ve- zani na Kumrovec. Tega upodablja na več nači- nov z veliko ljubeznijo, saj ve, da tako tudi prispeva k uveljavljanju kraja, kjer je bil rojen tovariš Tito. Zal pa so police trgovinic po Ku- mrovcu le redko založene z njegovimi izdelki, saj serije številni obiskovalci takoj pokupijo, nove pa se ne da tako hitro narediti. »Sem svobodni umetnik in vse delam v lastni režiji. Nikomu nisem v breme,« se pohvali s tisto široko zagorsko hudomuštnostjo, ki je ta- ko značilna za ljudi, ki živijo sredi ravnic in rahlih gričev, po katerih se bohoti trta in med njimi bdijo skromne, vendar tako prijetno sim- patične zidanice. Mladen Friškovič: »S tovarišem Titom sem se večkrat srečal, saj je moja žena Ana hčerka Jožeta Juraka, velikega prijatelja Tita. Zelo za- nimivo je bilo prvo srečanje med zdaj žal že obema pokojnima Jurakom in Titom, ki je bilo leta 1928. Jurak je takrat prvič srečal Tita in ker ga je udaril ga je Tito začel klicati tata. Tako ga je imenoval vse do smrti. Sam pa sem se neposredno srečal s Titom, ko sem še poučeval likovni pouk na osnovni šoli. Kar naenkrat so se vrata učilnice odprla in v razred je nenapovedan stopil Tito. Po uvodni tremi sva se največ pogovarjala o fotografiji. Tito je bil velik ljubitelj fotografije in pravi mojster, meni pa je tudi poseben konjiček delo s fotoaparatom. Tako imam serijo Titovih foto- grafij, ki sem jih sam napravil. Najmanj šestde- setkrat sem ga fotografiral. To so mi dragoceni spomini. Tito je bil vedno na otvoritvi zagreb- škega velesejma in po njem se je še obvezno ustavil v Kumrovcu, da je videl, kako živijo ljudje, zlasti pa otroci, v njegovem rojstnem kraju.« Mladen zdaj doma izdeluje spominke... »Seveda spominki niso unikati, to je industri- ja. Vendar to delam, da ima »deca kaj za jesti«. Seveda napravim tudi kakšno »pravo« stvar, sicer pa imam poleg izdelave spominkov najra- je ribičijo na Sotli. Sediš ob vodi in čakaš, da potegne. Naj bo sonce ali oblačno in deževno; ob Sotli je vedno lepo.« Kakšen je prihajal Tito med vas, Kumrov- čane? »Vedno nasmejan in dobre volje. Pa tako pri- jetno se je znal šaliti. Nikoli ni kompliciral. Vse je znal povedati preprosto, da ga je vsak lahko takoj zastopil, kaj želi.« In Mladenove želje? »Izdelovati takšne spominke, ki bodo doma in v tujini predstavljali v najlepši luči tisti kraj, kjer je bil rojen naš prvi človek, tovariš Tito.« TONE VRABL Nov avtomobil za gasilce iz Ločice Praznovanje 50 letnice gasilskega društva Ločica pri Polzeli je bilo še bolj slovesno, ker so namenu predali nov avtomobil. Denar zanj so poleg gasilcev prispevali še SIS za požarno varnost občine Žalec, tovarna nogavic Polzela, KS Polzela ter TZO Polzela. Na sliki predsednik GD Jože Košec, poveljnik Zvonko Ulaga ter šofer novega vozila Andrej Serdoner. JANEZ VEDENIK Aktivna ZRVS v Vojniku Po oceni občinske konferen- ce Zveze rezervnih vojaških starešin je krajevna organiza- cija ZRVS Vojnik med naj- boljšimi v celjski občini. Poleg rednega izobraževanja svojih članov, sodeluje KO ZRVS pri organizaciji in izved- bi obrambnega dne na osnovni šoli, v kvizu s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sodelovali so pri letošnji Kurirčkovi torbici in sprejemu štafete mladosti pri spomeniku v Vojniku. S tem pa se aktivnost članov KO ZRVS ne neha, saj so v poča- stitev letošnjega dneva varno- sti sodelovali na občinskem tekmovanju v streljanju z zrač- no puško, kjer so zasedli 4. me- sto. V KO ZRVS Vojnik deluje tudi kadrovska komisija, ki skrbi za napredovanje svojih članov v višji čin, ter osnovna organizacija zveze komuni- stov. Za svoje delo je KO ZRVS Vojnik prejela številna prizna- nja. Kljub temu pa so na letni konferenci ugotovili, da je veli- ko njihovih članov še premalo aktivnih. m. G. Novi prostori za vrtca V žalski občini že nekaj časa iščejo možnost za ureditev ustreznejšega varstva otrok v Libojah in v Vrbju. Zadnja inš- pekcijska ugotovitev v teh dveh vrtcih je pokazala, da je treba za ta dva vrtca druge pro- store nemudoma poiskati. Ob tem nam je ravnateljica vzgoj- no-varstvenega zavoda Janko Herman v Žalcu, Štefka Popit, povedala: »Res je, da so pro- stori, kjer delujeta otroška vrtca v Libojah in Vrbju, do- trajani in ne ustrezajo več predpisom o normativih. Za- gotoviti ustreznejše prostore je naša prednostna naloga in prav ta čas iščemo najugodnej- še možnosti. V Vrbju se je po- nudila priložnost, da vrtec pre- selimo v dom krajanov, kjer bi za . ta namen preuredili stano- vanje, v Libojah pa naj bi vrtec uredili v novem stanovanj- skem bloku. Predloga nista dokončna, saj se o obeh mož- nostih še pogovarjamo, prav tako pa tudi o možnih virih fi- nanciranja.« 'T. T. ANGELOS BAŠ SAVINJSKI SPLAVARJI od začetka 20. stoletja do 1941 Če tedaj niso bili vsi splavarji ene »rajže« prav iz istega kraja, pa so bili mimo tega v tolikanj bližnjih stikih, da takšni razločki niso povzročali v načelu nobenih ločnic v delovnih skupnostih. Ob tem naj glede kra- jevnih ali trških in vaških* skupnosti na ozemlju savinjskih splavarjev ne bo odveč opomba, da razmerja v njih razen omenje- nih vezi iz delovnih skupnosti na splavih niso bila neposredno povezana z dejavnost- jo splavarjev ali splavarskih gospodarjev in zato tukaj o njih ne gre spregovoriti. Drugače je bilo z družino. Vezi v splavar- skih družinah in družinah splavarskih go- spodarjev so v ne najmanjši meri odsevale tudi na vožnjah, poleg tega pa zaokroža podoba teh družin potrebno znanje o naj- bolj neposrednem okolju, iz katerega so splavarji in splavarski gospodarji prihajali in za katero so, kadar niso bili na vodi, živeli, kakor tudi o njihovem življenjskem večeru, ko se niso mogli več ukvarjati s splavarstvom in splavarsko lesno trgovino. Poglavitno besedo v teh družinah je imel mož oziroma oče. On je bil lastnik posestva oziroma koče ali imetnik najemniških pra- vic pri kmetu. Mimo tega, da so žene zlasti pri najemnikih v veliki meri odsluževale najeto zemljo, so zagotavljali dohodke v splavarskih družinah predvsem možje, ki so tudi priskrbeli otrokom delo, kakor hitro in kolikor je bilo mogoče. Enako je bilo tudi v družinah splavarskih gospodarjev. Temu primerno so bili žene in otroci podre- jeni možu oziroma očetom. Žene so v poglavitnem skrbele za gospo- dinjsko delo in vzgojo otrok, ob tem pa so se ob pomembnejših vprašanjih posvetova- le z možem. Ne glede na nakazano podreje- nost je bila vloga žen v družinah splavar- skih gospodarjev in v splavarskih družinah pogosto precej pomembna, saj so bili spla- varski gospodarji, »Mitrovčani« in krmani- ži večkrat na leto po dva do tri tedne zdo- ma, tako da je življenje v teh družinah pote- kalo v ustreznem obsegu pod neposrednim vodstvom žene, vendar po moževih navodi- lih. Zavoljo takšne medsebojne odvisnosti so bili v omenjenih splavarskih družinah in družinah splavarskih gospodarjev zakonci drug na drugega dokaj navezani, bolj ko v onih družinah na obravnavanem ozemlju, ki njihov obstoj ni bil v enaki meri povezan predvsem z moževim delom in ki njihovi domovi niso bili v enaki meri na skrbi žene. Kljub temu niso mož oziroma očetov, ko so bili na vodi, kaj bolj pogrešali. Življenj- ska nuja v splavarskih družinah in prizade- vanje za gospodarskim napredovanjem v družinah splavarskih gospodarjev sta bila poglavitna dejavnika, ki sta v tem pogledu določala razmerje do moža oziroma očeta. Prevladovala je želja po zaslužku, ki se je __L obetal od prodane »rajže« ali od izplačila za splavarsko delo. Posebno so se veselili vo- ženj v splavarskih družinah zavoljo večje potrebe po denarju (»Bog, da je šel, bo kaj prinesel«). Vrh tega niso bili možje, ko so bili vsakič na splavih, kaj dlje zdoma,sicer pa so se te odsotnosti v splavarskih druži- nah in družinah splavarskih gospodarjev tudi navadili. Včasih je še krepila vezi med zakoncema. Pač pa so pogrešali moža oziroma očeta zavoljo dela: »če je bil doma, s(m)o laže delali«. V teh primerih je delo doma vodila žena, in izpričano je, da se v nakazani smeri na kmečkih posestvih odsotnost gospodar- jev po navadi ni poznala. - Navedeno ra- zmerje do odsotnosti mož v splavarskih družinah in družinah splavarskih gospo- darjev je umljivo tudi še zato, ker so bile smrtne nesreče na vodi, kot povedano, prav redke, tako da so se komajda bali, ali se bodo možje oziroma očetje vrnili z voženj na svoje domove. Ko so splavarski otroci ali otroci manjših kmetov, kočarjev in najemnikov končali ljudsko šolo, so se v krajih, kjer je bilo dovolj obrtnikov ali trgovcev, kakor na Ljubnem ali v Mozirju, deloma šli učit in so nato tudi v tem poklicu marsikdaj splavari- li do Celja, tu in tam pa do Rugvice. Sinovi srednjih in večjih kmetov tudi v krajih z bolj razvito obrtjo ali trgovino po veliki večini niso šli v ta uk, temveč so ostajali doma, kjer je bila potrebna njihova pomoč, in so neredko splavarili, precejkrat pa so se uvajali v splavarsko lesno trgovino; dosti manj so hodili na nadaljnje šolanje ali slu- žit. Slednjo življenjsko pot so ubirali neka- teri splavarski sinovi, zlasti tam, kjer je bilo malo obrtnikov ali obrtniškega dela; naj- večkrat pa so splavarski sinovi v tem pri- meru postajali sčasoma splavarji ali, na- tančneje, »Mitrovčani« in krmaniži in so tako bolje zaslužili kakor hlapci ali pastirji, pa tudi razmeroma bolje kakor obrtniški ali trgovski pomočniki. Dekleta, če niso ostala doma, so šla služit, in sicer tako na kmete kakor v mesto, ali pa so se omožila. Fantje so se poročali, ko so bili stari okoli 25 let ali nekaj pozneje, dekleta pa po 20. letu. Največ je bilo zakonov med (družbe- no) enakimi in iz iste župnije. Pri tem so bile posebej med družinami večjih in sred- njih kmetov po eni in družinami manjših kmetov, kočarjev in najemnikov po drugi strani precej stroge meje. Predzakonsko devištvo ni bilo pogostnejše. In devištvo povečini ni bilo pogoj za resnejšo vez med fantom in dekletom, vsekakor pa je bilo zaželeno. Življenje v teh zakonih je, kot razloženo, opredeljevala dokajšnja medse- bojna odvisnost moža in žene, tako da med njima večinoma ni bilo stalnejših nasprotij. V splavarskih družinah in družinah spla- varskih gospodarjev ni bilo nobene ločitve zakona. In v teh družinah so možje le red- kokdaj tepli žene. Če se je to kdaj pa kdaj dogajalo, je bilo pogosto v pijanosti. Takš- no početje pa so ljudje po veliki večini ob- sojali. Ce je bilo zapisano, da očetov oziroma mož niso kaj bolj pogrešali, ko so bili na vodi, in da je bilo tako iz povsem določenih vzrokov, pa so takrat med splavarskimi go- spodarji in splavarji in pa njihovimi druži- nami hkrati obstajale naslednje vezi. Pove- zanost v teh družinah se je namreč kazala tudi v tem, da so splvarji in splavarski go- spodarji večidel dobivali na vožnji pošto od svojih domačih, in sicer ponajveč v Slavon- ski Brod in Sremsko Mitrovico (poštno le- žeče). Resda so dobivali to pošto dostikrat zavoljo te in one potrebe ali če je šlo za kaj nujnega ali pomembnega, toda poleg tega so jim domači pisali fUdi še iz drugačnih razlogov. In zvečine so splavarski gospo- darji in splavarji z voženj tudi pisali domov. Tu je šlo za sporočila o tem, kdaj se bodo vrnili, medtem ko so imeli predvsem mlajši splavarji in splavarski gospodarji, ki so si največ dopisovali, sporočiti tudi še kaj dru- gega. -Oboja pošta, zdoma na vožnje in z voženj domov, pa spričuje prav tako ustrez- no izobrazbeno raven, brez katere bi takšno dopisovanje ne bilo mogoče. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 Bomo želi s srpi? Da, če ne bo vrvice Pri Štantetovih iz Primoža pri Šentjurju so se morali pač znajti Štantetove iz Primoža pri Šentjurju je letos pestila že- tev. Pšenica je dozorela, vr- vice za povezovanje snopov pa ni bilo mogoče kupiti. Tako so Štantetovi pričeli žeti kar s srpi, saj bi se pše- nica drugače osula. Kmetija Štantetovih sicer ni posebno velika, vendar je na njej za dva sedemdeset- letnika in zaposlenega sina še vedno veliko dela. Zemlji- šče se razpoteza v večini hri- bovitem predelu, tako da strojna obdelava ni mogoča. Gospodinja Marija sicer pra- vi, da vsa dela, ki se le dajo, opravijo s stroji, vendar do- mačim še vedno ostane obilo opravil. Na kmetih pa je ta- ko, da se mora vse delo po- storiti pravočasno. Štanteto- vim letos torej ni preostalo nič drugega, kot da so zgra- bili za srpe in šli na njivo. Nekaj več kot 45 arov imajo zasejanih s pšenico in kar krepko bi bilo potrebno po- prijeti za delo, da bi žito pra- vočasno spravili pod streho. Želeli so že eno dopoldne, ko so v trgovinah vendarle do- bili prve pošiljke vrvice. Pše- nica je sedaj že pospravljena s polj, Štantetovi so jo že omlatili in pospravili v skri- nje, vendar le še ostaja gre- nak priokus. Kljub vsem sklepom, da je potrebno dati kmetijstvu prednost, da je potrebno pra- vočasno zagotoviti umetna gnojila, škropiva, semena in druge, kmetom potrebne proizvode, se je ob letošnji žetvi spet zataknilo. Kmetij- ski kombinat Šentjur je sicer zagotovil vrvico SISAL, ven- dar je bila le-ta namenjena predvsem za kmete-koope- rante, ostanek pa so lahko pokupili kmetje, ki svojih pridelkov ne prodajajo kme- tijskemu kombinatu. Če že toliko govoromi o potrebi po čimvečji pridelavi hrane v »lastni režiji«, potem bi mo- rali tudi kaj več narediti za zagotovitev in pravočasni nakup kmetijskega blaga. Ne bi nam smelo biti vseeno, da nekateri kmetje spet ža- njejo na roke, saj smo srpe že pred leti vztrajno pospravili s trgovskih polic. IVANA FIDLER Del pšenice je bilo potrebno letos požeti s srpi. Marija Štante se še spominja časov, k o so pšenične snope vezali s »poreslji« in ji tako letos ni bilo težko postavljati kopic. Kako pa so se znašli mlajši kmetje: so tudi oni znali tako spretno postaviti pšenico v kopice? Merila uspešnosti posloval ;a Kot smo že omenili, rentabilnost kot merilo pešnosti poslovanja v našem kmetijstvu manj uporablja: V kapi- talističnem gospodarstvu pa je to zelo pomenih > merilo za tiste, ki nalagajo kapital. Če nekdo vloži v določeno proizvodnjo n.pr. 100 dolarjev in ob letu ta proizvodnja vrne 120 dolarjev brez njegovega dela, pomeni, da se je kapital obrestoval po 20% obrestni meri. Če je v tem trenutku obrestna mera v banki nižja, bo še naprej vlagal svoj kapital v to proizvodnjo, v nasprotnem primeru pa bo raje svoja sredstva vložil v banko. Rentabilnost kmetijstva je na splošno v vseh deželah majhna. Največja je pri nasadih specialnih kultur (hmelj, vinska trta, kava in druge), za njimi pa pri žitu. Najslabšo rentabilnost dosega živinoreja, kjer so fi- nančni rezultati slabi, vložena sredstva pa zelo velika. Gospodarske panoge s slabšo donosnostjo s težavo zberejo zahtevane vsote denarja za soudeležbo pri novih naložbah. To moramo pri kreditiranju pridelovanja hrane upošte- vati. To je v Sloveniji še posebej pomembno, ker predstav- lja živinoreja najpomembnejšo kmetijsko panogo. Na koncu naj še povemo, kakšne so povezave med posa- meznimi merili uspešnosti poslovanja. Med njimi še zlasti v kmetijstvu ne opazimo vedno skladnosti. Določeno proi- zvodnjo hrane lahko odlikuje velika produktivnost, ven- dar pa sta ekonomičnost in rentabilnost majhni. Ekono- mičnost in rentabilnost pa se gibljeta v isti smeri. Vendar kljub temu lahko pri velikem koeficientu ekonomičnosti ugotovimo nizko stopnjo rentabilnosti in nasprotno, odvi- sno pač od tega, ali gre za pridelovanje, ki zahteva malo ali mnogo naložb, to je kapitala. Ž NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vestnikovih kioskih Napotki ob setvi strniščnih dosevkov Vse več kmetov je prepričanih, da je po spravilu žita ter ranega in semenskega krompirja nujno njive zasejati s primer- nimi strniščnimi dosevki. Čeprav so na- mreč semenska podjetja za letošnjo setev zagotovila pomembno večje količine po- trebnega semenja kot prejšnja leta, neka- terih semen že primanjkuje. Zato bi ve- ljalo seme nemudoma nabaviti, hkrati pa njive pripraviti za setev dosevka. Med stročnicami je še na razpolago se- me jare grašice, ki jo sejemo v mešanici z ovsom (60 kg + 75 kg na hektar), krmni grah (sejemo ga skupaj s koruzo in sicer 70 kg + 25 kg ter perzijska detelja (15 kg + 10 kg mnogocvetne ljuljke). Za čisti posevek mnogocvetne ljuljke potrebujemo 45 kg semena. Med križnicami je še na razpolago se- me krmne ogrščice sorta starška (sejemo 10 kg na ha) in krmne redkve sorta rauola (20 kg na ha). Za setev strniščnega prosa je sedaj že prepozno, semena ajde pa ni več. Njivo za setev skrbno pripravimo (pli- tveje preorjemo in obdelamo s predsetve- nikom ali brano). Ob setvi pognojimo stročnice z okoli 150 kg KAN na ha, ljulj- ko in križnice pa z okoli 350 kg KAN. Namesto KAN lahko uporabimo tudi gnojnico ali gnojevko. Vse dosevke posejemo čim preje, vse- kakor še v juliju. Poznejšo setev (do sre- dine avgusta) dobro prenese predvsem krmna redkev. Če je zemlja ob setvi suha, njivo po setvi povaljamo. Če se na križnicah pojavijo bolhači ali gosenice, moramo napadeni dosevek ne- mudoma poškropiti z insekticidom (ba- sudin ali dipterex ali torak ali sevin, in sicer 2 kg ozir. 1 na ha). Na njive, kjer bo spomladi posejana sladkorna pesa, nikakor ne smemo sejati križnic; primerne so predvsem stročnice. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Zdraviliški turizem: odlično! Največ je domačih gostov, od tujcev pa Avstrijcev in Nemcev Termalna zdravilišča na celjskem območju so v tem času dobro zasedena. V Zdravilišču Dobrna in v Atomskih toplicah v Pod- četrtku imajo zasedene vse zmogljivosti, v zdraviliščih Laško in Rogaška Slatina pa 90 odstotno. Večinoma so v zdraviliščih na zdravlje- nju ali oddihu domači gost- je, v Rogaški Slatini pa je med gosti okoli 40 odstot- kov tujcev, večinoma Av- strijcev, Nemcev in Italija- nov. Kot zanimivost iz tega zdravilišča še to, da je v njem trenutno blizu 250 tuj- cev, ki oddih združujejo s priznano shujševalno kuro. Večkrat je pri nas v zvezi s turizmom, pa najsi gre za po- čitniški, zdraviliški ali izlet- niški, slišati očitek, da turi- stom ponudimo premalo, da je tako imenovana izvenpen- zionska poraba nizka. Zato je bilo zanimivo izvedeti, kaj vse ponujajo turistom in go- stom termalna zdravilišča na celjskem območju. V Zdravilišču Dobrna se ponašajo predvsem z dobro obiskanimi izleti za goste, ki- njih vsak teden pripravljajo v Logarsko dolino ali na ogled Rimske nekropole v Petrovčah. Pozabljajo pa ne tudi na ponudbo specialitet v okviru te ali one domače kuhinje in na zabavo gostov. Prav v soboto so soorganiza- torji vesele noči pod kosta- nji. Tudi v Atomskih Toplicah v Podčetrtku uresničujejo vrsto idej, ki so povezane predvsem z zabavo in do- brim počutjem gostov. Pri- pravljajo vrsto izletov, pikni- ke, v nedeljo je bilj ob odpr- tem bazenu tudi dobro obi- skana tombola. V Zdravili- šču v Laškem dajejo pre- dnost krajšim izletom za svo- je goste, večkrat pa zanje pri- pravijo tudi skupinske obi- ske v Pivovarni. V Zdravilišču v Rogaški Slatini so letos pripravili no- vost: nedeljske piknike za goste zdravilišča. Dober od- ziv pa so naleteli tudi ob or- ganiziranju tedenskih tek- movanj v različnih športnih disciplinah. Pripravljajo tudi več izletov, že tradicionalno so vedno na ogled razstave v salonu Pivnice, jeseni pa pri- pravljajo še zanimivost: šolo dietne kuhinje. DS Ob obletnici rojstva Frana Kocbeka Letos mineva 120 let od rojstva Frana Kocbeka avtorja prvega vodnika za Sa- vinske planine in 80 let odkar je Savinj- ska podružnica SPD izdala vodnik PO GORAH IN DOLINAH V SAVINSKIH PLANINAH. Prvi vodnik (1894) je »po- stal zelo neraben«, kot je zapisal avtor, ki je v uvodu dalje zapisal: Da dobe slovenski turisti zanesljivega kažipota po prekrasnih Savinskih planinah, je za- torej sklenila »Savinska podružnica« iz- dati novega »Vodnika« ... »Tako smo dobili zelo zgodaj že drugi vodnik-« Vodnik je založil A.Cvenkel, trgovec v Št. Petru v Savinski dolini (danes je tam Elektro) in tako pomagal planinski organizaciji in turizmu v Savinjski doli- ni. Danes imamo že tretjo izdajo planin- skega vodnika po Kamniških in Savinj- skih Alpah z dolgo razlago tega imena.. Pred kratkim so Gornjesavinjčani iz- dali nov ličen prospekt svoje doline, ki se je tako pridružil pred petimi leti izda- nemu vodniku »Po Gornji Savinjski do- lini in pred tremi leti natisnjeni zgibani karti občine Mozirje. Prav zaradi tega je prav, da se z nekaj zgornjimi vrsticami spomnimo Frana Kocbeka, borca za na- še planine ki je govoril: V trdem boju s silami potujčevanja, si moramo prizade- vati, da ostanejo slovenske planine na- vek njegove.« B. J. Nekropola, ali te dovolj poznamo? Danes obiskuje rimsko nekropolo v Šen- petru, ki so jo odkrili leta 1952, vedno več turistov. Ti prihajajo posamezno ali v skupi- nah. Med gosti jih je največ iz Evrope, pride- jo pa tudi iz Afrike in Amerike Na žalost pa med domačimi ljudmi ne vzbuja dovolj zani- manja. Sem prihajajo večinoma le osnovno- šolci na izlete. Turistično društvo pošilja prospekte in brošure nekropole mnogim šo- lam in turističnim agencijam doma in po svetu, torej je za propagando dobro poskrb- ljeno. Za večji obisk domačih gostov ne bi smelo biti ovir, saj so dobre avtobusne zve- ze, nekropola pa je od magistralne ceste od- daljena le nekaj metrov. Tudi vstopnina je le simbolična. Poleg nekropole je manjši likov- ni salon, kjer prirejejo občasne razstave, ta- ko da je kraj res vreden ogleda. Zakaj se ne bi, ko se boste napotili na morje, spotoma ustavili še tukaj. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Res, da je ne- kropola znana po vsem svetu, res pa je tudi, da Slovenci vse premalo poznamo svoje zna- menitosti in vse preveč stremimo za tem, da bi spoznali tuje. K. L., N. G., Foto: T.TAVČAR Prodaja izdelkov na 16. mednarodnem obrtnem sejmu v Ceiju od 16. do 25 septembra 1983 Malokatera prireditev na Slovenskem se lahko pohvali s tako velikim obiskom kot prav celjski obrtni sejem. V lanskem letu je to našo osrednjo prireditev obiskalo več kot 120.000 ljudi. Sejem je prejel nedeljena priznanja za uspešno predstavitev slovenskega drobnega gospodar- stva V lanskem letu je bila zelo uspešno organizirana prodaja obrtniških izdelkov. Skoraj 100 prodajalcev - obrtnikov je ponudilo obiskovalcem bogato in pestro izbiro izdelkov za široko potrošnjo. Skupna ugotovitev je bila, da je prodaja potekala v vsestransko zadovoljstvo, tako obiskovalcev, obrtnikov in organizatorjev. Za letošnjo prodajo na Celjskem sejmu vlada že veliko zanimanje. Organizator pripravlja nekaj novosti, ki bodo gotovo zadovoljile tako obiskovalce kot prodajalce. Ena bistvenih pridobitev je asfaltiran del sejmišča, kjer bo potekala prodaja. Prav tako pa pričakujemo letos rekor- den obisk, ki bo presegel lanskega. Sodeč po prijavah bo letošnja ponudba še bolj zanimiva. Razmislite, ali nimate tudi vi izdelkov, ki bi jih lahko uspešno plasirali na 16. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Prijavite se, še je čas. 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 9 POČITNIŠKA ZGODBA Muha in metulj Nekoč sta živela muha in metulj. Muha je kar naprej mrmljala in nikoli ji ni bilo nič prav. Nekega dne je metulj odšel iz stanovanja. Muha je medtem počivala. Ko se je zbudila, je zagledala komarja, ki je jedel njen zajtrk. Začela je kričati. »Na pomoč!« Komar pa: -Utihni! Drugače te bom pičil!« Toda muha je še kar kričala: »Na pomoč! Na pomoč!« Komar je pobegnil. Vrnil se je metulj in povprašal muho: »Zakaj si kričala - Na pomoč!?« Muha mu odvrne: »Ker je bil v najinem stanovanju komar, komar!« Vse se je dobro končalo. Metulj in muha sta postala boljša prijatelja. NATALIJA POKERŽNIK, 4. a OŠ Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE Brez naslova Veliko vrst na svetu je pekla; en sam pekel je, ki si ga ustvariš sam. En sam pekel, ki je bil že mnogokrat, in trajal bo, dokler boš ti. Zakaj trdiš, da ne verjameš, ko vendar veš, da je res?! Odpri oči in si priznaj, da drviš v propad. Ti ne verjameš v bajeslovna bitja, ti si prepričan, da si gospodar. A vedi! Še vedno ni vsemirje tvoja domovina, še vedno •nisi gospodar. In dokler bo na zemlji kri v potokih lila ti tudi to ne boš postal. Ni ti potrebno bajeslovno bitje, ni ti potreben Stvarnik, ki bi sodbo dal. Ti, ki si zver postal, in s trpljenjem se obdal, kam vodi tvoja pot, le kam ? Spreglej že, sodil si boš sam! ZELJKA BRAJDIC, 8. b OŠ bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Toni z Dobrovelj Fantu na fotografiji je ime Toni, piše se Storžič in je doma v Dobrovljah. Letos je končal četrti razred. Ujeli smo ga sredi travnika, kjer je nabiral zdravilno arniko. »Nekaj jo bomo namočili v žganje, da bo za ,arcnije', nekaj jo bom pa prodal.« Denar bo porabil za šolske potrebščine, nekaj pa ga bo odsto- pil atiju. »Da bo imel za bencin,« je obljubil. Sicer pa Toni vse leto pridno dela. Koliko piskrčkov borovnic so že nabrale njegove pridne ročice, tega najbrž niti Toni sam ne ve. Pa gob in kdo ve česa še. Dinarji pa pridno kapljajo v Tonijev žep in prepričani smo, da jih ne bo lahkomiselno zapravil. Priden kot čebela Zadnjič smo na našem pote- pu po travniku rekli to in ono o mravljah, danes se bomo usta- vili pri živalcah, ki so jim po svojih delovnih navadah pre- cej podobne. Saj poznate drobne brenčeče živalice, s tenkimi prozornimi krilci in rjavo rumeno proga- stim kožuščkom. Seveda to so čebelice, neutrudne nabiralke medu, ki letajo s cveta na cvet. S posebnim jezičkom srkajo sladke sokove in jih spravljajo v meden želodček, ki jim služi kot malha v katerem bodo po- tem med prinesle domov. V to njeno torbo spravi čebela ko- maj 50 miligramov nektarja, vendar mora za to količino obi- skati tudi več sto cvetov. Čebele pa ne nabirajo samo nektarja ampak tudi cvetni prah, ta se oprime njihovih nog, medtem ko brskajo med prašniki in se nabira v poseb- nih, majcenih koških. Iz njega delajo čebele kašo, s katero kr- mijo ličinke. čebelnjak seveda tudi pozna- te. To so tiste ljubke hišice z rdečimi, modrimi, rumenimi, zelenimi panji. Ce se boste po- stavili predenj in opazovali živ- ljenje čebel, boste videli, da nekatere čebele ostajajo v pa- nju. To so stražarke in prezra- čevalke. Stražarke, kot že sa- mo ime pove, budno stražijo svoj domek, da vanj ne bi zašel kakšen nezaželen gost. Prezra- čevalke pa pazijo, da je v panju vedno prijetno - ne pretoplo, ne prehladno. Kadar se v pa- nju temperatura dvigne, začno neutrudno mahati s svojimi krilci in so kot živi ventilatorji, če postane premrzlo se stisne- jo k satju in varujejo ličinke. V panju so potem še dojilje, ki iz posebnih žlez krmijo čebelje dojenčke. Graditeljice pa gra- de satje iz voščenih lusk, ki jih izločajo iz posebnih žlez. V šoli ste se najbrž učili, da žive v panju čebele delavke, troti in matica. Res je med 80 000 čebelami, ki lahko do- mujejo v enem panju živi ena sama matica, ki neprestano le- že jajčeca. Troti skrbijo za oploditev jajčec, vendar ko je svadbe konec žalostno konča- jo. Delavke jih izrinejo iz panja in jesenski mraz jih kmalu po- konča. Nekateri se čebel boje. Res zna biti njihov pik kar neprije- ten. Vendar čebele (vsaj naše, domače) niso napadalne. Piči- jo le, kadar se čutijo ogrožene, pri tem pa morajo največkrat tudi same poginiti. Ko zapičijo želo, ga namreč ne morejo več izdreti in v silnem naporu, da bi odletele, si odtrgajo del zadka. Saj ste že slišali za pregovor: Sekira mu je padla v med. To reklo izvira iz časov, ko čebele še niso bile v službi človeka, ampak so živele v gozdu, v dre- vesnih panjih in duplinah. Včasih se je zgodilo, da je kak- šen gozdar s sekiro zasekal v panj z medom. Ta je bil v tistih časih še bolj cenjen, kot danes. Tako še vedno pravimo neko- mu, ki ga doleti sreča, da mu je sekira padla v med. Knjižnica Edvarda kardelja V obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu je odprta razstava, ki jo je organizirala knjižnica Edvarda Kardelja. Razstavo z naslovom Rekreacija in prosti čas ter zbirko celjskih trim značk, si lahko ogle- date v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 8. septembra. Turistična ponudba v Portorožu V Portoroško turistično ponudbo se vključujejo tudi slikarji amaterji iz Celja. Do nedelje, 31. julija se s svojim ciklusom slik predstavlja likovnik Srečko Ško- berne v hotelu Riviera. S svojo razstavo pa se bo v Portorož vrnil v drugi polovici avgusta, ko bo razstav- ljal v hotelu Grand Palače v Portorožu. Kulturno društvo Dobje pri Planini Kulturno društvo Dobje pri Planini prireja tradicio- nalno 11. prireditev pokaži kaj znaš. Prireditev bo v nedeljo, 31. julija ob 15. uri na prostem. Po končanem tekmovalnem delu bo družabno srečanje, na katerem bosta nastopila ansambel Toneta Videča in humorist Celjski poldek. Razstavni salon Rogaška Slatina V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava slik Marie Grazie Persolje. Razstavo je organi- zirala Delavska univerza Rogaška Slatina ob sodelova- nju Občinske kulturne skupnosti Šmarje in Turistič- nega društva iz Rogaške Slatine. Razstavo si lahko ogledate do nedelje, 31. julija. Čitalnica knjižnice Šmarje V čitalnici knjižnice v Šmarju pri Jelšah je odprta razstava, ki govori o življenju in delu nedavno umrlega slovenskega pisatelja Miška Kranjca. Razstava bo od- prta do nedelje, 31. julija. Celjske poletne prireditve - Opatijska cerkev V okviru celjskih poletnih prireditev bo v opatijski cerkvi v Celju jutri zvečer ob 20. uri orgelski koncert Angele Tomanič. Prihodnji petek, 5. avgusta pa bo na odprtem odru na Tomšičevem trgu gostovalo Prosvetno društvo Franc Vrunč iz Dobja. Njihov nastop se bo pričel ob 19. uri. Likovni salon Celje V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likov- nih del akademskega slikarja Vasilije Cetkovič-Vaška. Razstava je namenjena počastitvi občinskega praznika občine Celje in si jo lahko ogledate do nedelje, 31. julija. Bazen pri hotelu Dobrava Zreče Ob bazenu pri hotelu Dobrava v Zrečah bo jutri zvečer ob 20. uri večer ruskih pesmi in plesov, na katerem bodo nastopili gostje iz Sovjetske zveze. V primeru slabega vremena bo prireditev v hotelu. Pred hotelom Dobrava v Zrečah pa bo v nedeljo, 31. julija ob 20. uri gostovalo Kulturno-prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple iz Avstrije. Uprizorili bodo igro Otona Zupančiča Veronika Deseniška. Ce bo slabo vreme, bodo Veroniko Deseniško uprizorili v kinodvo- rani v Zrečah. Dvorana Zdraviliškega doma Rogaška Slatina V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 29. julija ob pol devetih zvečer koncert Tereze Kesovije in ansambla Delfini. Ročk koncert na Gričku Center za klubsko dejavnost Celje organizira 29. ju- lija ob 18. uri ročk koncert na Gričku. Igra skupina Žarek. Kino Vojnik V kino dvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 31. julija ob 10. uri matinejo MAČEK NA DIVJEM ZAHODU, ob 17. in 19.30 uri pa POBESNELI MAKS - ameriški akcijski film. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 m t B H B VK qb BIB A aI ■Mflfe H II mm mm ^flE^ VQ ■■ Hfc^^M^fe I •■v Bal ISj RK (-1 i-« ti«I". t I/Tft7 hSm B a I^Jh Ijfcffl Bj 11 BLB raL |lJlp B|JH H^H- H B ■ ^Jp J| Ob morju ni nič manj domačinov kot pretekia leta, več pa je kopalk »zgoraj brez« Tudi letos prodajajo Novi tednik ob dobršnem delu naše obale. Nič ču- dnega ne bo, če ga boste videli kje na plaži v Crikvenici, na Pagu, v Istri, da o slovenskem Primorju niti ne go- vorimo. Upamo, da vam tako vsaj malce krajšamo dolge poletne do- pustniške dni ob našem morju. Nekaj dni pa smo namenili tudi za to, da vas obiščemo. Prav vse je ne- mogoče. Toda dejstvo je, da lahko na vsakem koraku, skoraj, v vsakem kampu oziroma kraju srečamo člove- ka, ki je doma kje s celjskega območ- ja. Nič kolikokrat se je že zgodilo, da smo ob morju srečali kakšnega znan- ca, s katerim se nismo prej videli naj- manj leto dni. Kje letos letujejo naši ljudje? Prav- zaprav ni nič drugače kot je to bilo prejšnja leta. Zanimivo je tudi to, da se je večina na morje (pa naj si bo še tako daleč) pripeljala z lastnimi avtomobili. Seveda tole še zdaleč ni reklama za takšne, ki se zavzemajo za to, da bi 40 litrov bencina na mesec morebiti še zmanjšali. Morda je to le dokaz več, da ljudje niso nasedli obljubam niti tistih z najvišjih forumov, ki so jim javno, v oddajah na televiziji in še kako druga- če obljubljali, da bo poleti vendarle nekoliko več goriva za dopust. Prav so imeli. Bone so varčevali nekaj mese- cev in tako so si lahko privoščili počit- nice ob morju. Pa pustimo te neprijet- ne stvari pri miru, četudi vem za nekaj takih očetov in mamic, ki bi radi svo- jim otrokom pokazali lepote Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije in dru- gih republik, pa si tega ne morejo pri- voščiti. Zaradi bonov, seveda. Pa pred- vsem starih grehov! V brezskrbnih vročih dneh smo sa- mo v kampu Cikat na Malem Lošinju srečali številne delavce Sigme iz Žal- ca, Savinjskega magazina, Garanta s Polzele, Reka iz Titovega Velenja, Ti- rna iz Laškega, pa pivovarne, Donata iz Rogaške Slatine, Nivoja iz Celja, gozdnega gospodarstva, Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca, skupščine občine Žalec, Ingrada in še bi lahko naštevali. Sip iz Šempetra ima svoje počitniške hišice na Cresu, Garantovi delavci lahko poleg kampa Cikat letujejo tudi v Moščeniški Dragi, Hmezadovi in Emovi delavci v Crikve- nici ... Natančnih podatkov, kje vse imajo posamezne organizacije združe- nega dela svoje počitniške prikolice, ni mogoče zbrati. Teh podatkov ni niti na občinskih sindikalnih svetih. Ko smo se sprehajali v kampu v Novem gradu smo mimogrede videli, da tam letujejo delavci iz Hmezada, Vegrada, Zlatarn, Merxa, tovarne nogavic Pol- zela, železarne Štore in Sigme. Prejšnji teden je v prikolici železarne Štore le- toval tudi Franc Goleš, ki je povedal, da se cene za desetdnevno uporabo kamp prikolice vrte* od 2500 do 3000 dinarjev. Delavci Sigme, tako je pove- dal Toni Brinar, pa morajo plačati 3000 dinarjev. Tako je približno vsepovsod. Dejstvo pa vendarle je, da se ljudje vse bolj odločajo za letovanje v okviru svojih delovnih organizacij. Navsezad- nje je to tudi najceneje in tudi usluge v počitniških domovih so kakovostnejše kot v kakšnem hotelu, med tem ko se tudi v kampih ljudje znajdejo po svoje. Ce drugače ne, potem pripeljejo s sabo na morje vsaj meso in še kakšno stvar. In še bežen vtis s popotovanja po Istri in severnih jadranskih otokih: Zdaleč največ smo med tujci srečali Nemcev in Nizozemcev. Avstrijcev je bilo mnogo manj kot prejšnja leta. Morda bomo ob koncu sezone ugotav- ljali, da je bila vendarle uspešnejša kot prejšnja. Dejstvo pa je, da bi lahko bila še boljša! Saj poznamo tisti pregovor, ki pravi: Ti meni, jaz tebi. Oskrba je bila bojda boljša kot lansko leto. Celo kavo so marsikje ponujali. Sicer pa: Živel sindikalni turizem! Dobrodošel domači gost! Neverjetno, kako se z leti vse menja... JANEZ VEDENIK V Piranu imata počitniški dom tudi tovarna nogavic s Polže Jožefa Turnšek, Edita Jug in Valerija Smisel. V domu Lip , osebni dohodki se vrte od 18.000 do 24.000 dinarjev. Če up, vendarle vedno dobre volje, prav tako pa tudi njihovi gosi Novi tednik berite še naprej V naslednjih nekaj številkah bomo še objavljali zapise z letovanj ob morju. Gradiva je v novinarski beležnici še precej. Tudi Novi tednik prodajajo ob morju. Posnetek je iz Crikvenice. Vas mika na morje? Na Malem lAtšinju je čudovit zrak in vročine ne občutite tako kot kje drugod. Tudi plaže so letos bolj polne kot prejšnje leto. Posnetek je s plaže v kampu Cikat, kjer je znancev v vročih dneh več kot v okolici naših domov. V kampu Cikat na Malem Lošinju so se nekateri še najbolje počutili v hladni senčici ob prebiranju časopisov ter vrčkih piva. Tam smo zalotili tudi Ota iz Prebolda, Petra iz tekstilne tovarne ter Henrika s skupščine občine Žalec. V Piranu letuje skupina 70 učencev preboldske osnovne šole. ? . društva prijateljev mladine. Stanujejo v osnovni šoli v Piranu, pr' osnovna šola ter organizacije združenega dela s področja Prehod ___ ^ NOVI TEDNIK - STRAN 11 i iz Slovenskih Konjic. Upravnik v domu tovarne nogavic je študent Vojko Bec, poleg njega pa so tu še ! ;e konjiče pa je upravnik Henrik Justin, pomagata pa mu tudi Anica Hren in Verica Zlodej. Mesečni o, da je treba delati najmanj 14 ur na dan, potem to ni ravno najbolj vzpodbudno. Vsi skupaj pa so erimi so se slikali. Sozd Hmezad ima precej počitniških prikolic v različnih obmorskih krajih. Poleg tega pa se ponaša tudi s svojim domom v Crikvenici, ki je polno zaseden vso sezono. Za dobro počutje skrbijo poleg upravnika še kuharica Lizika Elero, ki hodi sem že osem let, pomočnica Rezika Petro- vič, ki je tu prvo leto, Anica Tkalec, ki skrbi za strežbo, tu je že drugo leto in Stanka Pečnik, ki je na počitniškem delu. ,u Cresa smo srečali tudi voznika Pinterja iz »e. Pivo vozi na Lošinj in Cres vsak dan. Od zgodaj zjutraj, domov pa se vrača zvečer, tbo vzel tudi sinka in priložnost sta izrabila Motili smo ga tik pred vrnitvijo. Marinka Tamše s polzelske tovarne nogavic pravi, da ni boljše osvežitve, kot je hladna lubenica. prihajajo sem v organizaciji domačega letovanja pa pomagajo tudi preboldska V portoroškem Avditoriju ne manjka prireditev. Tudi znancev s celjskega območja ne. Tako je bilo tudi v soboto zvečer na festivalu Melodije morja in sonca. Zmagala je Prizma, drugo mesto pa je osvojil Franci Pirš iz Rogaške Slatine, ki sicer poje pri Celjskem instrumentalnem kvin- tetu. Izgleda, da je Franci ljubljenec portoroškega občin- stva, saj je na tem festivalu že tudi zmagal. Med Celjani je letos nastopila tudi Tatjana Dremelj. Sicer pa: liter Jupija stane 250 dinarjev. V avditoriju že vedo, kako je treba streči stvarem. Direktor avditorija je nekdanji voditelj TV Dnevnika Zvone Petek, kije še kako znal bičati napake turističnih in gostinskih delavcev v nekdanjih časih. To je pogled na del počitniškega naselja šempeterskega Sipa na Cresu. Štirinajst hišic imajo tam in poleg tega še dva čolna, kolesa in druge stvari, ki so potrebne za čim prijetnejše letovanje. Da se delavci tam dobro počutijo skrbi oskrbnik Srečko Ko je, ki bo letos na Cresu vsega skupaj kar tri mesece. Kot vnetemu sindikalistu mu to sicer ni težko, pogreša pa družino. To pa so vrle kuharice iz počitniškega doma TT Prebold v Piranu. Pravijo, da je oskrba še kolikor toliko zadovoljiva, da pa včasih zmanjka nekaterih stvari, ki jih je sicer v okolici Celja dovolj. Včasih ni marga- rine, mleko se mnogokrat sesiri in tudi s solato je križ. Kljub vsemu jim dobre volje ne manjka. Prejšnji teden so v tem domu letovali v glavnem delavci iz obrata v Vinskem vrhu. V kampu v Novem gradu imajo prikolice številne organizacije združe- nega dela s celjskega območja: Hmezad, tovarna nogavic Polzela, Sigma, Železarna Štore, VIO Slovenske Konjice, Rek Velenje... Težko bi bilo našteti vse. V prikolici Vrtnarstva Celje je letovala tudi družina Hren. Všeč jim .je bilo. Tudi s preskrbo v Novem gradu so bili zadovoljni. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 ■Manam* Dišeča kavica in lepa pričeska Ko so pri naši hiši »ta več- ji« prazniki, jih znamo dobro preživeti. Tako zjutraj, »za fruštik«, med drugim, poslu- šamo glasneje radio in ob njem veselo pojemo. No, ob takih priložnostih pa grem tudi k frizerju. Da je to res le včasih naj povem, da sem bila tam pred tremi leti, ko sem rodila dru- gega sina. Drugače pa imam »naravno« frizuro, saj mi fri- zerke pravijo, da imam na- ravno skravžljane lase in da takim pričeske ne držijo prav dobro... Ker pa je z mo- jim žepom podobno, letam okoli takšna kakršna sem - kot »rostfrei mladinka« malo čez 30. Včeraj je bil po dolgem ča- su zopet dan, ko sem začela odpirati vrata celjskih česal- nic. Bilo je vroče in povsod je bilo treba čakati, zato sem že skoraj obupala. Pridem do Tomšičevega trga in si tam privoščim sladoled. Oh, kako mi je prijal! Kar pozabi- la sem na svoje skuštrane la- se, ko sem s sladoledom v roki hodila po trgu in si ogle- dovala izložbe. Kaj pa imajo tukaj? Kako lepe zavese - tudi jaz bi ime- la takšne! Pogledala sem kvišku in napis mi je pove- dal, da je tam frizer »Oscar«. Na napisu je še pisalo: »stopi no noter!« Res sem vstopila in prijazen pozdrav me zdra- mi. Ponudijo mi rdeč, žame- ten stol, rekoč da bo treba malo počakati. Sedem. Kakšni lepi lestenci in bele bleščeče ploščice, pa nobe- nih odstriženih las po tleh... Lepe melodije iz kasetofona, dva para pridnih rok pa hiti- ta. V roke vzamem časopis in berem. Med branjem slišim mimogrede nekaj o kavici in kar naenkrat mi pred nosom zadiši prav ta. »Izvolite!« »O, o, hvala«, komaj izdavim od presenečenja in se ozrem po lokalu. Pri tem sem ugotovi- la, da so bile opojne črne te- kočine deležne tudi druge tri stranke, ki so bile ob tem prav tako presenečene kot jaz. Šefica je dejala: »Saj se ne morem vedno tako izkazati, če pa kavo imam, jo rada spi- jem v družbi.« Ženske smo se ob tem razgovorile, kot da se poznamo že od prej. Ko danes razmišljam o tem ugo- tavljam, da sploh ni slabo občasno oditi v česalnico. Pa ne zaradi kave, ki je tudi v trgovini ni, ampak tudi zato, da mož opazi spremembo pri svoji kuharici, čistilki oziro- ma ženi, saj smo zdaj že v takih letih, ko se fantje za nas, več ne kregajo. Saj se še spomnite časov, dekleta, ko smo bile še mla- de in so se fantje »kregali«? Ce vas torej pot kdaj zane- se na Tomšičev trg in ste na- menjeni k frizerju, poiščite tiste lepe bele zavese in rde- če žametne stole, kjer vam ne bo težko ob prijaznih fri- zerkah počakati, da pridete na vrsto, pa čeprav takrat morda ne bo kavice. BRALKA UREDNIŠTVO: Prijetno razmišljanje o pričeskah in kavici, ni kaj! Škoda, da v »Oscar ju« striže jo in frizira- jo le ženske. Obnavljanje pločnika v Trubarjevi ulici Pohvale je vredno delo, ki se je te dni pričelo vzdolž Trubarjeve ulice v Celju. To prijazno krasi drevored brez, ki je star že precej let. Ker pa ima breza svoje ko- renine precej visoko, so te na večih mestih dvignile ploč- nik. Tako je ta postal valovit in pred vsem pozimi, zelo ne- varen za pešce. Po tem, ko so strokovnjaki povedali, da so breze Ze tako stare, da se njihove korenine ne bodo več dvigale, zdaj de- lavci vzdolž cele ulice obnav- ljajo pločnik. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Odgovora še ni V Novem tedniku številka 25 od 23. junija 1983, je nje- govo uredništvo prosilo vod- stvo krajevne skupnosti Re- snik v zvezi z vodovodom. Ker odgovora ni dala niti krajevna skupnost Vrsnik, niti občinska skupščina Slo- venske Konjice, vabim novi- narje Novega tednika, da se oglasijo pri nas. O poslova- nju krajevne skupnosti Re- snik bo kaj videti, slišati pa tudi zapisati. FRANC FALNOGA, ZREČE UREDNIŠTVO: Hvala za povabilo! Takoj, ko bomo mogli, pridemo. »Gaudeamus igitur« na celjskih ulicah Pred časom sem bil na obi- čajnem obhodu po našem mestu in ko sem obstal na pločniku, se je pomikal mi- mo mene precej številen sprevod srednješolcev, ki so končali letos srednjo šolo. Prepevali so glasno. Med drugim so peli staro dijaško pesem, ki je sicer študentov- ska. To dokazuje druga kiti- ca pesmi, ki se prične z: »Vi- vat akademia...«. Veselo je zadonelo »Gaudeamus igi- tur, iuvenes dum sumus, post iucundam iuventutem, post molestam senectut nos habebit humus«! Takoj za to lepo mladostno pesmijo pa je sledila narodna pesem in grda gostilniška popevka: »Tri dni in pou, ne gremo še .domou, doma so stare babe, reglajo kakor žabe...« Pri prepevanju te pesmi so bile predvsem mladenke. To je name naredilo izre- dno neprijeten vtis. Prepri- čan sem namreč bil, da ti mladi ljudje niso razumeli prav dobro latinsko študent- sko pesem oziroma niso upo- števali besedila te slovesne pesmi. Niso se zavedali, da so med šolanjem skrbele za- nje njihove mame oziroma stare mame in, da bodo to morale početi še naprej, če se bodo še naprej šolali, ozi- roma čakali na zaposlitev, za katero je vsak dan bolj težko. Zato pač ni prav, da jih žalijo s tako popevko, v zahvalo za njihovo skrb, po mestnih uli- cah. Za vzgled bi si mladi, ki končujejo šolanje v srednji ali kaki drugi šoli morali vze- ti dostojen in slovesen običaj mladih rudarjev, ki končuje- jo svoje šolanje v rudarskem šolskem centru v Velenju s »skokom prek kože«. Tam ni nobenega kričanja in popi- vanja le resen skok iz šole v podzemlje, kjer so naši vrli rudarji vedno v življenjski nevarnosti, ko kopljejo pre- mog za tovarne in za naše kuhinjske peči. V naših časih se je šele po uspešno opravljeni maturi, ko smo imeli zrelostno spri- čevalo že v rokah, organiziral maturantski ples, na kate- rem smo se profesorjem, ki smo jih povabili nanj in jih vedno spoštovali kot avtori- tete, zahvalili za njihov trud in potrpežljivost z nami v ča- su šolanja. Nekaj dni po ple- su smo nato odšli na matu- rantski izlet in to po naši slo- venski domovini. V zadnjem času se je izma- ličil pojem besede matura, saj beremo po časopisih, da so maturanti sedaj že v vrtcih! Maturus pa je latin- ska beseda, ki pomeni biti zrel. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Kje je tabla? Zdi se mi prav, da spet na- pišem nekaj besed o voznih redih, čeprav je bil pred krat- kim že objavljen prispevek na to temo pod naslovom »Voznih redov še ni«. Po objavi tega pisma zdaj na avtobusni postaji (naspro- ti bencinske črpalke) v Šent- jurju stoji tabla z voznim re- dom. V svojem pismu pa bi rada opozorila na nekaj dru- gega. Konec prejšnjega meseca je iz zgornje postaje v Šent- jurju (nasproti gostilne Bo- šterc). To postajo so pozimi pleskali, pa so delavci po vsej verjetnosti, po opravlje- nem delu tablo preslabo pri- trdili. Tabla jd sedaj izginila. Toda kam? Če jo je kdo vzel, zakaj mu tabla bo? To prav gotovo ni v prid gostov še manj pa tistih, ki se s te po- staje vozijo, saj gre s te po- staje veliko avtobusov v vse smeri. Vzrok, da table še ni- so nadomestili z drugo je najbrž ta, da Ižletnik nima najboljše evidence o tem, kje table z voznimi redi so, oziro- ma, kje te izginejo. Človeka, ki dela škodo Izletniku in celotni državi bi bilo treba odkriti in primer- no kaznovati. HILDA LOKOVŠEK, Šentj ur UREDNIŠTVO: Zvesti na- ročniki imajo pri nas res prednost, zato smo tudi va- še pismo objavili tako hi- tro. Kaj naj rečemo? Morda to, da je tatvina primer za miličnike in prav čudi nas, da storilca še niso prijeli. Seveda pa bi tudi Izletnik lahko tablo, ki je izginila, nadomestil z novo. Vesela rekreacija v Šoštanju Komisija za šport in rekreacijo pri TVD Partizan Šoštanj je pred dnevi organizirala svojevrstno športno zabavno prireditev - vsekakor bolj za razvedrilo kot zares. Na to rekreacijsko tekmovanje so povabili ekipe iz različnih društev Šoštanja in okolice. Najbolj se je izkazala ekipa gasilcev iz Gaberk pri Šoštanju, ki je prejela tudi nagradni pokal. Na fotografiji: Posnetek nastopajočih ekip z osličkom v sredini. V. KO J C V njej so bila stanovanja uradni- kov, ki so upravljali Windischgrat- zovo opekarno, steklarno in goz- dove. Stavba še vendo rabi za sta- novanja. Graščina je enonadstropna stav- ba pravokotnega tlorisa s stolpa- sto poudarjenim rizalitom. Več- krat predelani vhodni portal drži v banjasto obokano vežo, od koder se odpirajo prehodi v stranske prostore. V nadstropju držita dva kamnitna, renesančno oblikovana portala v stranske sobe, ki so še ohranile lesene strope. Kapela, urejena v nadstropju rizalitnega stolpiča, je na oboku opremljena s kvalitetnim, polnoplastičnim zgodnjebaročnim štukom z motivi angelskih glavic, listovja in fruk- tonov ter angelov v medaljonih. Kapela, ki je bila posvečena 1631 za časa samostanskega priorja Viana Gravelija. je imela nekdaj tudi dragoceno sočasno opremo in predvsem večje število oljnih slik. Ob graščini je gospodarsko po- slopje z arhitekturnimi sestavina- mi 17. stoletja, arkadnimi loki, grebenastimi oboki itn. Stopnik (Heggenberg), grad Hekenberk, Beli grad Vrh strmega istoimenskega gri- ča na obronkih Dobrovelj pri Vranskem. Občina Žalec. Hecke pomeni grmičevje, živo mejo, ki je imenitno rabila za obrambo. S tako mejo so bile po- gosto zaprte stare meje gosposkih posesti (Heckenbergfestungen) in odtod tudi ime našega gradu. Prvi lastniki utrdbe so bili gospodje iz Kunšperka. Med njihovimi mini- ster ialci, vitezi stopniškimi, nasto- pa 1188 v virih Wulfinch de He- kinberch, za njim pa 1232 Eberar- dum de Heekenberch. 1322 je Fri- derik Kunšperški prodal utrdbo obenem z Velenjem svojima stri- cema Herdegnu in Frideriku Ptuj- skemu - grad, ki je bil svobodna posest, se takrat prvič izrečno omenja kot vest Hechenberg. Kunšperški si je pri tem sicer za- gotovil predkupno pravico, ven- dar je ni uveljavil. Tako je Stopnik ostal v Ptujskih rokah do 1438. 1441 ga posedujejo Stubenbergi, že naslednje leto pa ga je od Neže Stubenberške skupaj s pritiklina- mi kupil za 1300 funtov celjski grof Friderik. Grad se pri tem 1441 omenja kot vest Hechkhenberg, 1442 pa kot stolp. Obenem se ome- nja kot svobodna posest. Gospo- ščina je 1456 postala deželnoknež- ja, v zajem pa jo je dobil Hans Safner. Njegova vdova Jedrt jo je odstopila skrbnikoma svojih otrok Hansu Golienzu in Hansu Egkelheimerju. 1487 govori po- potnik Santonino kar o dveh stop- niških gradovih - bine arces de- nominate Echemburg. 1493 naj bi grad dobil Lasla Prager, vendar ga je »spodrinil« Andrej Limbarski. 1542 ga je ocenil Jošt Limbarski: Mein Haus Heckchenberg, nach- dem es khain purgfried noch ge- richt hatt 300 pfd. (Moja hiša Stopnik, ki nima ne pomirja ne sodišča, 300 funtov). Joštova dedi- nja je bila Sholastika, hči Ivana Kacijanarja in žena Ulrika pl. Eit- zinga. Sholastika je grad 1554 pro- dala Pankraciju Schrottenbachu. 1635, ko so ga napadli in oplenili uporni kmetje, je bil v posesti Fe- liksa barona pl. Schrottenbacha, v posesti rodovine pa je ostal vse do 1794, ko ga je kupil Simon Alexan- der. Poznejši lastniki, ki so se na- glo vrstili, nimajo več plemiških vzdevkov pa tudi gospoščina se je vedno bolj krčila. Tako vse kaže, da so grad o. 1800 že opustili, na- kar se je pričel spreminjati v ra- zvalino. Vischer, ki je ob koncu 17. stol. upodobil takrat še ohranjeni grad, nam na svojem bakrorezu kaže kompaktno, morda kastelno graj- sko zasnovo, ki jo obvladuje kar tri nadstropja višji, mogočni če- tverokotni stolp - bergfrid. Zasno- vo opasuje nizko, zastrešeno obzi- dje, utrjeno na vogalih z okroglimi stolpiči. Grajsko jedro je danes povsem razsuto in celo v svojih temeljnih potezah nerazvidno. V večji ali manjši meri pa lahko spremljamo obodne renesančne fortifikacije, obzidje s stolpi. Renesančni obrambni sistem je najbolje ohra- njen v svojem južnem delu, kjer so okrogli obrambni stolpi ohranjeni delno še do svoje prvotne višine. Domačin vulgo Koritnik je južne- ga izmed njih vključil v svojo do- mačijo, ki jo je bil pozidal v ob- močju gradu. Ohranjeni ostanki utrdbe kažejo znamenja novodob- nih predelav in prezidav. Stopnik, grad ob koncu 17. stoletja 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 13 Kdo od Celjanov v Helsinki? Jugoslovanska moška atletska reprezentanca je imela v prejšnjem tednu kar dva nastopa. Najprej je nastopila na troboju v Atenah, nato pa še na četveroboju v Beogradu. V Atenah sta nastopili še reprezentanci Grčije in ZR Nem- čije, celjski predstavniki pa so dosegli naslednje rezultate: Stane Rozman je zmagal v teku na 3.000 metrov z rezulta- tom 7:57,01, Rok Kopitar pa v teku na 400 metrov z ovirami s časom 50,91. Tretji predstavnik Milan Šimunič v tro- skoku je skočil 15 metrov in 72 centimetrov. Na četveroboju v Beogradu se je omenjenim trem repre- zentancam pridružila še ekipa SR Rusije. Na tem tekmo- vanju so Celjani dosegli naslednje rezultate: Stane Ro- zman je v teku na 10.000 metrov dosegel zelo dober rezul- tat 28:41,83 in osvojil 2. mesto, Rok Kopitar pa je z rezulta- tom 51,32 na 400 metrov z ovirami zmagal. Milan Šimunič je v troskoku skočil 15,34 in osvojil 6. mesto. Kopitar je še tekel v štafeti 4 x 400 metrov, ki je zmagala s 3:08,52, Rozman pa je v teku na 5.000 metrov osvojil 6. mesto z rezultatom 13.55,34. Za Kopitarja in Rozmana sta bili obe tekmovanji zelo pomembni, saj še oba lovita A normo za nastop na Svetovnem prvenstvu v Helsinkih, ki se prične 7. avgusta. V ta namen bo Kopitar še sodeloval na mitingu v Munchnu 26. t.m. in si ob dobri konkurenci skušal izboljšati svoj rezultat. MATEJA ZALOŽNIK Košarkarji Libele štartajo 1. avgusta Čeravno te dni iščemo prostor v sen- ci in ob bregovih rek in bazenov, ter bežimo pred pripeko, bodo čez nekaj dni pričeli svojo novo sezono košar- karji celjske Libele, člani I.B. zvezne košarkaške lige. Trener prof. Mile Ce- pin bo zbral svoje varovance 1. avgu- sta, ko bodo opravili testiranje v celj- ski športni ambulanti pri dr. Rudi Ca- jevcu in njegovimi sodelavci. Potem sledi kondicijski trening na atletskem stadionu AD Kladivarja vse do 15. av- gusta. Prvič bodo Celjani prišli v stik z žo- go v času od 15. do 19. avgusta, ko bodo v Mežici in se bodo pomerili tudi z košarkarji Cibone. Sledi trening v Celju in 31. avgusta je na sporedu prva tekma za pokal Slovenije. Celjani bo- do nastopili v Ajdovščini proti Fruk- talu. Celjski košarkarji bodo v priprav- ljalnem obdobju odigrali okrog 20 pri- jateljskih srečanj. Mimo Cibone bodo igrali še proti Slovanu, Iliriji, Novole- su, TIMI ter pripravili v začetku mese- ca septembra v Celju veliki turnir Ce- lje 83. Na njem bodo sodelovali Kvar- ner, Slovan ali Olimpija ter Libela in en član A. lige. Na kratke priprave bo- do celjski košarkarji odšli od 16. do 20. septembra v Poreč in bodo v tem času odigrali tekmo proti Kvarnerju na Re- ki, proti Trstu in Sežani. Ker so vmes še pokalne tekme in Celjani pričakujejo, da se bodo uvrstili v osmino jugoslovanskega pokala, bo- do ljubitelji košarke v Celju prišli na svoj račun. Prvo prvenstveno tekmo pa igrajo Celjani 8. oktobra v gosteh proti Radničkemu v Beogradu. In kakšna je dejansko današnja dva- najsterica Libele? V ekipi je dovolj igralcev. Kar osemnajst. To so Mirko Aničič, Darko Mirt, Jani Cencelj, Sašo Govc, Dušan Ulaga, Aleksander Turk, Goran Jurič, Zoran Gole, Matjaž To- vornik, Robert Medved, Andrej Klan- šek, Roman Urbanija, Mitja Muha, Emil Prodan, Abdulah Kahvedžič, Bo- ris Kralj, Zvone Hudina in Zoran Mar- tič. Slednji bo verjetno odšel v JLA, trojica ali četverica pa bo po priprav- ljalni dobi okrepila sosednega republi- škega ligaša Kovinarja. Bogat program, odlična organizira- nost v klubu, ki ga vodi dipl. ing. Jože Geršak, homogenost v ekipi da nade, da bodo celjski košarkarji uspeli, pa čeravno se v novi sezoni niso okrepili z »zvenečimi« igralci. Njihova moč je bi- la kolektivna igra, tehnika in hitrost in v kolikor bodo ponovili svoje zadnje odlične igre iz druge zvezne lige bodo vsekakor dosegli svoj cilj - visoko uvr- stitev v I. B. zvezm ligi. J. KUZMA Ni izpisnice za Štefana Čuka Celjski judoisti pred novo sezono Po apetitih velikih klubov |z republiških središč, ki so jjeleli košarkarja Tovornika h rokometaše Aera, so se v zadnjem času pojavili apetiti Judi ekipi Partiz&n HINS iz Novega Sada, ki bi v novi kezoni želela v svojih vrstah mladega nadarjenega drzav- hega prvaka v lahki katego- riji Štefana Čuka. Štefan Cuk je trenutno na odsluže- nju vojaškega roka v Novem Sadu in je v tem klubu tudi radii in imel določene ugo- dnosti. In ker Novosadčani nimajo primernega tekmo- valca v lažjih kategorijah, so ieveda pričakovali, da bo Btefan prestopil k'njim. Pri Judo klubu IVO REYA je tehnični vodja Vladimir Kljarič energično povedal: »Do danes nimamo sicer nobenih zahtevkov za izpi- snico. Toda tudi če bo zahte- vek prišel za bilo katerega tekmovalca, isti ne bo dobil dovoljenje za prehod v novo sredino. Naš klub ima na- mreč v novi sezoni namen štartali na visoko mesto v li- gi. Zlasti, ko se bo vrnil Šte- fan Cuk. Partizan Hins je si- cer zaprosil, da Štefana Čuka posodimo za tekmovanje v pokalu državnih prvakov. Seveda bomo to željo izpol- nili in tudi za samega tekmo- valca bo več mednarodnih tekem samo koristilo pri for- mi. Druga pa ne.« Prvenstvo se prične v me- secu septembru. V kakšni postavi boste nastopili? »Na seznam trenerja Mar- tina Groseka so Jože Kranjc, Branko Rošer, Samo Pun- garšek, Janko Oštir, Štefan Cuk, Roman Založnik, Mar- jan Fabjan, Fadil Imamovič, Srečko in Zvonko Pliberšek, Maks Majoranc, Jože Ober- žan. Zvone Mihelič in Stan- ko Anderle. Močna ekipa, ki lahko doseže najboljšo uvr- stitev v zadnjih desetih letih v prvi zvezni ligi.« J. KUZMA Ponoven uspeh Nivoja Mladi kanuisti in kaja- kaši DŠNV Nivo Celje, ki so se udeležili mladinske- ga državnega prvenstva v veslanju na divjih vodah v Bihaču so ponovno pre- senetili. V spustu so v razredu C 2 v posadki Kuzmin-Iva- čič presenetljivo osvojili drugo mesto. To presene- ča še posebej zato, ker so letos nekoliko manj treni- rali s kanuji. Veliko smolo pa je imel v razredu K 1 Sandi Je- lene, ki se je prevrnil in kljub temu osvojil sedmo mesto. Odlični plavalci Celjski plavalci Neptuna so znova potrdili svojo vre- dnost, saj so na republi- I škem prvenstvu pionirjev v Kopru, moštveno osvojili tretje mesto. V Kopru je bi- la izmed celjskih tekmo- valk najboljša Mojca An- derle, ki je zmagala na 100 m in 200 m, ter osvojila več drugih dobrih uvrsti- tev. Od fantov je bil najbolj- ši Dejan Tešovič, ki je zma- gal na 200 m kravi, ter osvo- jil 2. mesto na 400 in 1500 m, tretje mesto na 200 m prsno in 100 m kravi. Najboljši rezultat je dose- gel na 1500 m - 18 min 44 sekund. Omeniti velja še Grega Juraka, Polono Kočevar, Matejo Cvirn in Tanjo Drezgič, ki so dosegle v svoji starostni kategoriji boljša mesta. Štafeta 4 x 100 m kravi je bila dru- ga in 4x100 m mešano tretja. Med posamezniki mora- mo v Radovljici omeniti odlično Tanjo Fermentin, ki je osvojila štiri naslove republiškega prvaka. Zma- gala je v plavanju na 100 m in 200 m hrbtno. Prvo me- sto je osvojil še Peter Rada- novič na 100 m kravi in drugo mesto na 200 m kravl- J. KUZMA Tri zmage v Trbovljah V močni konkurenci naj- boljših plavalcev Slovenije osvojili več vidnih uspe- hov. Peter Radanovič je ^agal na 100 m kravi z re- zultatom 1:16,45, Mojca An- derle na 100 m prsno '•24,50 in Tanja Fermentin ^ mlajšem razredu na 100 m prsno z 1:31,73. Dru- mesta so še dodali: De- jan Tešovič, Tanja Fermen- jjn na 100 m hrbtno, Dejan Krušič, Barbara Mlinarič in ^ina Kosmoz. Peter Rada- novič ]e bil tudi drugi na '00 m hrbtno. Rekreacija osvojila Laščane ■■■■■■■HIHIHBBiBBHHHHH^HHBH^^HBfllHflHBHBHHHBBHIBBBBBBBHHBH 132 ekip s preko 900 udeleženci v laški občini V laški občini v zadnjih le- tih posvečajo športno rekrea- tivnemu področju vedno več- jo pozornost, -saj želijo vse od najmlajših pa do odraslih zainteresirati za aktivno delo- vanje na tem pomembnem po- dročju. Prvi rezultati so že vidni, saj je v sezoni 1982-83 v razpisnih panogah nastopilo kar 132 ekip s preko 900 udeleženci iz 26 osnovnih organizacij sindi- kata in telesnokulturnih dru- štev, ki pa so se v tekmovanje vključevala občasno. To pome- ni, da je športna rekreacija »za- svojila« določeno število de- lovnih ljudi, kar pa je tudi osnovni namen dela tako Ob- činske telesnokulturne skup- nosti kot tudi zveze telesnokul- turnih društev občine Laško. Vzpodbudno je predvsem dej- stvo, da se vse več manjših ko- lektivov vključuje v organizi- rane oblike športne rekreacije in da se iz leta v leto ob znanih obrazih na športnih poligonih pojavljajo novi. Ob vsem tem pa se pojavlja- jo tudi problemi, saj ob živah- nejši in širši telesnokulturni dejavnosti organizatorji oziro- ma izvajalci ne sledijo razma- hu in interesu športne rekrea- cije. Tako organizacija nekate- rih športnih panog ni bila na višini primerni zainteresirano- sti in kvaliteti nastopajočih. V Laškem se tega zavedajo in pravijo: »Iz leta v leto se učimo in na osnovi izkušenj izboljšu- jemo ponudbo telesne kulture. To pomeni, da bo nova sezona 83-84 še bolj dorečena in kvali- tetnejša.« Člani ekipno v športno re- kreacijskem sistemu občine Laško sezona 82-83: 1. TIM 483 točk, 2. Pivovarna, oba La- ško, 289,3. Tovarna papirja Ra- deče, 280,5, 4. Upravni organi 186,5, 5. Predilnica, oba Laško, 125,5 točke itd. Uvrščenih je bilo 24 ekip. Članice: 1. Zdravstveni dom 215, 2. SIS 163,5, 3. OŠ Primož Trubar 128, 4. TIM, vsi Laško, 117,5. Tovarna papirja Radeče, 107,5 točke itd. Uvrščenih je bilo 15 ekip. Skupna uvrstitev ekip osnovnih organizacij sindika- ta občine Laško za sezono 82-83: 1. TIM Laško 717, 2. To- varna papirja Radeče 388, 3. Pivovarna 344, 4. Zdravstveni dom 231, 5. Upravni organi 266,5, 6. SIS 192,5, 7. OŠ Pri- mož Trubar, vsi Laško, 183,5, 8. Prevzgojni dom Radeče 162,5, 9. Predilnica Laško 125,5, 10. Vojni center za medicinsko re- habilitacijo Rimske Toplice 116 točk itd. Uvrščenih je bilo 26 ekip. Rezultati po panogah: v streljanju ženske je zmagala Pivovarna pred TIM in BOR (11 ekip), med moškimi pa Pi- vovarna pred Železniškim go- spodarstvom in Upravnimi or- gani (11 ekip). Namizni tenis: 1. Tovarnapapirja, 2. Zdrav- stveni dom I, 3. Zdravstveni dom II (8 ekip). Odbojka žen- ske 1. Tovarna papirja, 2. Zdravstveni dom, 3. SIS (5 ekip), moški 1. Pivovarna, 2. Skupščina občine, 3. TIM. Ko- šarka moški A liga 1. TIM I, 2. TIM II, 3. Pivovarna (5 ekip), B liga 1. Predilnica, 2. Pivovarna veterani, 3. Merx (4 ekipe), te- lesnokulturna društva 1. ŠD Rod, 2. Partizan Rim. Toplice, 3. Partizan Laško. Streljanje z zračno puško ženske 1. Zora Lavrinc, 2. Mar- jana Vrhovšek, 3. Marička Gračner (nastopilo 15 strelk), moški 1. Roman Matek, 2. Jože Završnik, 3. Vinko Lavrinc (uvrščenih 24 strelcev) itd. Kegljanje ženske 1. Papirnica Radeče, 2. TIM Laško, 3. Prevzgojni dom Radeče (10 ekip), moški 1. Papirnica Ra- deče I, 2. Papirnica II, 3. Pivo- varna Laško (10 ekip), TK društva 1. Partizan 2. Rod, oba Radeče. Šah članice 1. Zvezdana Su- najko, 2. Irena Flis, 3. Breda Verhovc (10 šahistk), člani 1. Mirko Zupan, 2. Marjan Gom- boc, 3. Bojan Cerar (21 šahi- stov). Nogomet: A liga (10 ekip) 1. Disco 40, 2. Gren, 3. Rečica itd., B liga (9 ekip, tri izključe- ne) 1. Partizan, 2. Metalles, 3. Rod itd. najboljši strelci v A ligi Radženovič in Milinovič po 14, v B ligi Ivančič 37 golov. V poročilu so tudi kompletni podatki o tekmovanjih, ki so jih opravili v okviru šolskih športnih društev. Če ocenjuje- mo delo na področju telesne kulture v laški občini vidimo, da med kvalitetnimi športi tre- nutno najbolj izstopajo košar- karji Zlatoroga (republiška li- ga vzhod) in odlični strelci, ki so uveljavljeni v slovenskem in državnem prostoru. TONE VRABL 25 let rokometa v Radečah Pred 25 leti je nekaj fantov iz Radeč začelo igrati roko- met. Z rednimi treningi pa so prišli tudi prvi uspehi, ko so se po nekaj letih uvrstili v enotno republiško ligo. V po- častitev obletnice, bodo v Ra- dečah pripravili rokometni turnir, ki bo 19. 8. 1983. Sode- lovale bodo naslednje ekipe: Bayer iz Leverkusena, Parti- zan iz Bjelovarja in Aero-Ce- lje iz Celja, ter domačini. Za boljše razpoloženje pa bo poskrbela pihalna godba radeških papirničarjev, bob- narji, plesna skupina HIT in mažuretke. Po turnirju in pro- gramu bo veliki rokometni ples, na katerem bo igral an- sambel Jožeta Rusa. MJ-MZ Skok pod reflektorji Ali: »Za malo denarja, malo muzike« Peter Drofenik, predsednik Odbora za tekmovanja pri AD Kladivar in Atletski zvezi Slovenije je hkrati tudi pred- sednik organizacijskega od- bora letošnjega Memoriala Ferda Skoka. Z njim smo se pogovarjali o letošnjem tek- movanju. »Letošnji Memorial Ferda Skoka, ki bo 7. avgusta ob 19.30 uri, bo letos že 28. po vrsti. Celjani so vajeni, da je bil ta miting vedno zelo kvalite- ten. Zal, si v teh stabilizacij- skih časih tega ne moremo več privoščiti, zato smo se z Atlet- sko zvezo Slovenije in Hrvat- ske dogovorili za dvoboj mla- dinskih reprezentanc in repre- zentanc mlajših članov. Pro- gram bo običajen, tekmovali bodo skoraj v vseh tekih, sko- kih in metih. Poseben povda- rek bo na memorialni discipli- ni, teku na 100 metrov. Za ta tek bomo povabili tudi tekmo- valce iz sosednjih držav, Itali- je, Avstrije in Madžarske, prav tako pa bodo nastopili atleti iz pobratenega Singena v ZR Nemčiji.« Letošnja prireditev bo noč- ni miting, tekmovanje pod re- flektorji. Ali se vam ne zdi, da je takšna odločitev v tem kriznem obdobju nepravilna? »Odločitev, da bo letošnji memorial nočna prireditev je zahtevala dosti dogovarjanja. Zavedamo se, da v tem stabili- zacijskem času ni primerno preveliko trošenje energije. Ko smo računali kakšen bo stro- šek smo ugotovili, da zelo majhen. Reflektorji bodo gore- li uro ali največ uro in pol, z Mladi v Bukarešti V soboto in nedeljo je v Bu- karešti mladinsko balkansko prvenstvo na katerem bodo v jugoslovanski reprezentanci sodelovali tudi trije celjski in ena velenjska atletinja. V re- prezentanci so si svoje mesto priborili Nataša Krenkar iz Ve- lenja v teku na 400 m in štafeti 4 x 400 m, ter Renata Keresteš v teku 4 x 100 m. Od mladin- cev sta v reprezentanci Naraks v teku na 5000 m in Lotrič v teku na 2000 m z ovirami. J.K. močjo 30 kW. Po današnji ceni pa lahko izračunamo, koliko stane 30 kW električne energi- je. Poleg tega smatramo, da bodo imeli tekmovalci zvečer boljše pogoje za tekmovanje, prav tako pa pričakujemo, da bo takšna nočna prireditev pri- vabila na naše tribune tudi več gledalcev. Mislim, da je odloči- tev vseeno pravilna in da nam Celjani ne bodo preveč očitali naše ,potratnosti'.« Kako pa je z denarjem. Ga bo dovolj? »Letos smo se resnično odlo- čili napraviti stabilizacijski mi- ting. Stroške reprezentanc kri- jejo posamezne Atletske zveze, naš strošek je edino sama orga- nizacija tekmovanja in stroški tistih tekmovalcev, ki jih bo- mo povabili.« Kakšna pa je bodočnost Me- moriala Ferda Skoka v Celju? »O bodočnosti takšnih in po- dobnih tekmovanj v Jugosla- viji je težko govoriti. 2e veliko- krat sem sodeloval pri organi- zaciji različnih tekmovanj v Celju in izven njega. In vedno se glavni problemi skrivajo v denarju. Vemo, da se danes vse draži, prevozni stroški so dražji iz dneva v dan. Na malo večjem mitingu je potrebno plačevati posebne štartnine. Mislim, da v prihodnosti takš- nih mitingov, kot smo jih imeli prejšnja leta ne bomo več ime- li. Prav tako mislim, da lahko tudi skromnejša prireditev z dobrimi rezultati, predvsem domačih tekmovalcev, obdrži na tradicionalni kvaliteti.« MATEJA ZALOŽNIK 14. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 • «V troje je lepše«, si je prejšnji ponedeljek zvečer mislil Mirko K. in se v Mestnem parku spravil nadlegovat zaljubljenca Sa- bino M. in Roberta N. Sabi- no je nagovarjal k spolnim odnosom in sploh se je zelo grdo vedel. Zaljubljenca ni- sta bila zagreta za tak »tri- kotnik« in sta se skušala vsiljivca otresti Toda Mir- ko se ni dal umiriti - celo, stepel se je z Robertom, vendar je potegnil kraj- šo«. Dvoboj so prekinili mi- ličniki in si zapisali Mirkov naslov. Nesojeni ljubimec se bo v kratkem oglasil pri sodniku za prekrške. • Radenko V. ima rad glasbo. Vse lepo in prav, če ne bi svojega okusa vsilje- val tudi sosedom! Po deseti uri zvečer je v stanovanju na Vodnikovi 11 na ves glas navijal radio, tako da so ga slišali celo v sosednje ulice. Slišali so ga tudi miličniki in ga prišli opozorit, naj uti- ša glasbo. Toda Radenka se opozorilo ni prijelo in iz njegovega stanovanja je še naprej odmevalo. Miličniki so ga zato ponovno obiskali in ga za nekaj ur odpeljali v prostor, kjer ni bilo radia... • V soboto zvečer je bilo razburljivo v restavraciji v Novi vasi. Neznanec je sprostil svojo energijo nad tamkajšnjim inventarjem. Poškodoval je blagajno in aparat za točenje piva, po- tem pa jo je jadrno odkuril. Za njim je ostalo tudi pre- cej razbitih kozarcev in ste- klenic. Miličniki mu po tej poti sporočajo, da so mu že na sledi in da se bodo kma- lu videli. Do takrat pa naj pripravi kakšnih 4000 di- narjev, da bo poravnal škodo. • Rado G. in Viktor L. sta sorodnika in stanujeta v isti hiši. Zato je še toliko grše od njiju, da sta se prejšnji četrtek stepla. Viktor je s kamnom udaril po glavi Rada, ki je moral poiskati zdravniško pomoč. Viktor pa bo moral svoje grdo rav- nanje s sorodnikom nekoli- ko podrobneje razložiti so- dniku za prekrške. M. K. Voznik obležal mrtev ob avtomobilu V noči iz četrtka na petek se je nekaj po polnoči pripe- tila v naselju Vinska gora hu- da prometna nesreča, v kate- ri je izgubil življenje Janez Fekonja (22) iz Titovega Ve- lenja, pet sopotnikov pa je bilo huje oziroma lažje po- škodovanih. Iz Titovega Velenja proti Arji vasi je vozil osebni avto Janez Fekonja. Ko je pripe- ljal z neprimerno hitrostjo v naselje Vinska gora, ga je pričelo v desnem ovinku za- našati, tako da je s prednjim delom vozila trčil v odbojno ograjo mostu čez Pirešico. Trčenje je bilo tako silovito, da se je odbojna ograja utr- gala in je avto padel v potok. Pri trčenju je voznika Janeza Fekonjo vrglo iz vozila v po- tok, kjer je obležal mrtev. V nesreči so bili huje poškodo- vani sopotniki Dani Feko- nja, Snežana Jurkovič in An- drej Debelak, lažje pa Edo Urleb in Frida Fekonja. Motorist nenadoma zapeljal čez cesto 22. julija se je na magistral- ni cesti med Zičami in Loča- mi pripetila v vasi Senožet prometna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan voznik kolesa i motorjem Roman Korošec (34). Iz Zič proti Ločam je peljal osebni avto voznik Branko Pechek. Ko je pripeljal na ravnino pri kraju Senožet je opazil na desni strani v smeri vožnje osebni avto, ki je stal ob cesti, ob njem pa je bil obrnjen v isto smer tudi voz- nik kolesa z motorjem. Ko je Roman Korošec pripeljal v neposredno bližino, je voz- nik kolesa z motorjem nena- doma zapeljal čez cesto. Voz- nik Pechek je močno zavrl, vendar nesreče ni uspel pre- prečiti. Voznik kolesa z mo- torjem se je pri trčenju huje poškodoval in so ga prepe- ljali v bolnišnico. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo V soboto popoldne je iz Šoštanja proti Zavodnjam vozil osebni avto voznik Jo- že Koren. V levem blagem ovinku blizu Topolščice ga je verjetno zaradi neprimer- ne hitrosti zaneslo v desno na bankino in nato spet na levo stran cestišča, od koder je vozilo zdrknilo v obcestni jarek. Pri trčenju je voznika vrglo iz avta in obležal je hu- je poškodovan. Čelno trčenje - dva poškodovana Po lokalni cesti iz Grobelc proti Vinskem vrhu je v so- boto nekaj po 17. uri vozil osebni avto voznik Miroslav Užmah iz Grobelc. Ko je pri- peljal v desni nepregledni ovinek mu je pripeljal na- sproti po levi strani ceste Branko Salober, tudi iz Gro- belc. Prišlo je do čelnega tr- čenja, v katerem je bil Užah lažje, Salober pa težje poško- dovan. Strela zanetila požar V soboto ob 20.40 uri je strela zanetila požar v gospo- darskem poslopju Vinka ^ voda iz Homca 21 pri Voji ku. Poslopje, v katerem je ] lo 15 ton sena in več kmet skih strojev, je do tal pogoj lo, čeprav so prihiteli na p moč gasilci Zavoda za pož; no varnost iz Celja in iz ok liških prostovoljnih gas skih enot. Škodo ocenjuje na milijon dinarjev. Nesreči botrovala vinjenost in neprimerna hitrost Iz Dobrne proti Višnji va je v nedeljo okoli 20. ure v zil osebni avto Franc Sope nik. Zaradi neprimerne h trosti in vinjenosti voznika pričelo avto na ostrem di snem ovinku v Vinski gor zanašati po mokrem cest šču. Vozilo je zasukalo i zdrsel je na sredino cestišč kjer je trčil v vozilo Tanimii Jelena iz Slovenj Gradca, \ je takrat peljal proti Dobrn V nesreči se je huje poškodc val Franc Sopotnik, gmotn škodo na vozilih pa so oceni li na sto tisoč dinarjev. Otrok pripeljal pod avto Iz Zgornjih Grošovelj prot Šempetru je v ponedeljek okoli 19. ure peljala osebn avto voznica Stanka Pilih Ko je pripeljala v Grošovlje, je pred avto nenadoma pri peljal s kolesom šestletni Matija Kotnik. Voznica je za- virala, vendar nesreče ni mo- gla preprečiti. Otrok je bil huje poškodovan in so g^ prepeljali v bolnišnico. Utopitev na novem jezu na Savinji Komaj so pred tednom dni odprli nov jez na Savi- nji, že so se pripetile prve nesreče. V ponedeljek, 17. 7. nekaj pred osemnajsto uro se je v Savinji utopil Ludvik Rebernik iz Iršičeve 10 v Celju, star 43 let. Voda je bila kalna, zato utopljenca ni bilo moč takoj najti. Vzroka utopitve še ne vedo. Istega dne nekaj po sedemnajsti uri se je prav tako na celjskem jezu huje poškodoval sedemnajstletni Darko Artnjak iz Lopate 11. Pri skoku v vodo si je poškodoval glavo in vratna vretenca. J. K. OKS-ENOTA ZA UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ, ki jo zastopa ZAVOD OBČINE CELJE ZA PLA- NIRANJE IN IZGRADNJO RAZPISUJE JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo zasebnih stanovanjskih objektov v ZN Strmec, Ostrožno in Ljubečna Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena grad- nja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji za gradnjo objektov so razvidni iz zazidalnih načrtov, ki so interesentom na vpogled pri Zavodu občine Celje za planira- nje in izgradnjo, Aškerčeva 15/111. Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe. 1. Interesenti morajo vložiti pismene vloge na naslov: Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15, Celje. V vlogi morajo interesenti nedvoumno izjaviti, da spreje- majo vse razpisane pogoje in priložiti potrdilo o vplačani varščini. Poleg tega morajo vlogi priložiti dokazilo o stano- vanjskih razmerah, številu družinskih članov, skupnih do- hodkih družine, namenskem varčevanju pri poslovni banki, eventuelni udeležbi DO pri gradnji, udeležba v NOB in event. dokazilo o začasnem delu v tujini. ' Varščina znaša 10% od vrednosti stavbne parcele, vplača pa se na žiro račun OKS-ENOTE za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, ki jo zastopa Zavod občine Celje za plani- ranje in izgradnjo št. 50700-662-219. Vplačana varščina se šteje kot delno plačilo cene stavb- nega zemljišča oz. se interesentu vrne, če ne pride do sklenitve pogodbe. 2. Pismene vloge je potrebno predložiti v roku 15 dni po objavi razpisa. 3. Komisija za izvedbo javnega natečaja bo obravnavala vse vloge v roku 10 dni po zaključku javnega natečaja in vse udeležence takoj obvestila o izidu natečaja. 4. Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema od- dano tistemu udeležencu natečaja, ki bo po pogojih zbral največ točk. Prednost ima: - udeleženec, ki je brez najnujnejših stanovanjskih pogojev ali ima neprimerno stanovanje, - udeleženec, ki ima večje število družinskih članov, - udeleženec, ki ima višji OD na družinskega člana, - mlajša družina pred družinami s preskrbljenimi otroki, - borci NOB brez primernega stanovanja, - udeleženec, ki bi z gradnjo stanov, hiše zmanjšal razdaljo do DO, kjer dela, - udeleženec, ki je na začasnem delu v tujini, - udeleženec, ki namensko varčuje. 5. V ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namembno- sti kmetijskih zemljišč (Ur. I. SRS št. 11/74). 6. OKS-Enota za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, ki jo zastopa Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo si pridržuje pravico na zemljiščih iz tega natečaja brez pravice odškodnine izvršiti manjkajoča dela v okviru urejanja stavb- nega zemljišča po 12. členu Zakona o upravljanju in razpo- laganju s štabnim zemljiščem in veljavnega ZN. 7. Stroške zemljiško knjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pri- dobljene pravice po tem natečaju nosi OKS-Enota. 8. Stavbno zemljišče iz tega natečaja bodo opremljena se- kundarnimi napravami vodovoda, kanalizacije, elektrike in priključki na asfaltirano ulico. V ceni so zajeti tudi prispevski za priključitev na javno vodovodno, električno in kanaliza- cijsko omrežje. 9. Nastop posesti na razpisanih stavbnih zemljiščih bo mo- žen s 1. 12. 1983 s tem, da bo ob nastopu posesti zagotov- ljena vsa priprava stavbnega zemljišča, urejen dovoz na zemljišče in priključek na javno vodovodno ter elektro omrežje. Ostali pogoji so navedeni v opombi spiska parcel. 10. V ZN Strmec se oddajajo stavbna zemljišča, ki so delno urejena. Izvršena je priprava zemljišč, možen je priključek na vodovodno, elektro in kanalizacijsko omrežje ter do- vozna cesta v makedamu. 11. Investitorji so dolžni zgraditi objekte do končane III. gradbene faze v dveh letih po nastopu pravice uporabe. Po poteku tega roka lahko OKS-Enota za upravljanje in ureja- nje stavbnih zemljišč, ki jo zastopa Zavod občine Celje v primeru neizpolnitve tega pogoja, odvzame zemljišče ob enakih pogojih kot ga je dodelila. Vplačana varščina se v takem primeru ne vrne. Nadaljevanje sojenja Janku Mehu V Titovem Velenju se je nadaljevalo sojenje Janku in Emi Meh, ki sta obtožena utaje davščin in drugih družbenih dajatev. Obravnave se je spet udeležila samo Ema Meh, Janko pa naj bi bil po njenih besedah trenutno v Munstru v ZRN, ni pa vedela, če je tam tudi zaposlen. Glede puranjih farm v Pazinu je Ema Meh izjavila, da je za ta posel opravljala le knjigovodska in nekatere druga dela po naročilu Janka Meha. Na obravnavi so prebrali tudi mnenje izvedenca gradbene stroke. Ta je izračunal, da naj bi Janko Meh z delavci v letu 1980 opravil v Pazinu za 31,4 milijonov del, po drugi različici pa za 27,3 milijonov dinarjev. Tožilec se je bolj »ogreval« za višji znesek, branilec pa za nižjega. O predlogu, da bi Janku Mehu pripor nadomestili z varščino, senat izven te sodne obravnave še ni odločal. S.Š. 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 15 V PRESTOPNEM SEM ROKU JAZ FANTA ZGUBILA, GA DRUGA Z OBLJUBAMI JE K SEBI ZVABILA. PO TIHEM SE SMEJEM, KER DOBRO JAZ VEM: LAHKO JE OBLJUBITI, TEŽKO USTREČI JE VSEM! ZGORAJ BREZ Ob Savinji v Celju smo dobili pravo plažo za sončenje in tudi kopa- nje. Ne razlikuje se veliko od tiste morske. Celo boljša je od marsikatere. Podobnost z morsko obalo je tudi v tem, da se tudi tu sprehajajo neka- tere zgoraj brez. Pa da ne bo nespora- zuma: Mislimo na žensko, ki so brez zgornjega dela kopalk! GOVORICE Komaj so se polegle govorice o »kraji« celjskih rokometašev, že govorijo o poskusu nove kraje: Hmezad, oziroma Celjske mle- karne, naj bi načrtoval »krajo« mleka z mariborskega območja, da bi tako zagotovil mleko za no- vo mlekarno. Tako se vsaj govori! Mlekarno namreč gradijo tako veliko kot so načrtovali, »proiz- vodnja« mleka pa ne raste tako hitro. So pa tudi taki, ki pravijo: Ceneje je mleko od drugod do- biti, kot svoje krave rediti! SAM1 PBLJUBE NE POLNIJO POLIC To je seveda res. Kot je t ud! res, da od obljub, da bodo poli- ce kmalu bolj polne, nimamo veliko! TUDI ZAGOTOVILA, KAKO SO SE DELAVCI V TEM ČASU PRIPRAV- LJEN/ODPOVEDOVATI, DAJEJO V NJIHOVEM IMENU DRUGI! ZAPOVEDI V celjskem kinematografu so dolgo, dolgo vrteli ameriški spektakel Deset zapovedi. Čeprav gre za spektakel z vsemi njegovimi zna- čilnostmi, si bi lahko iz njega vendarle nekaj zapo- mnili. Vsaj nekatere zapovedi. Morda tisto: NE KRADI! MERJENJE ONESNAŽENOSTI Ena izmed naprav, ki meri onesnaženost celj- skega ozračja, je tudi na poslopju v Gledališki ulici 2. Kot je vsem znano, imajo tu sedež vse celjske družbenopolitične organizacije; in tudi regijske. Nekateri zlobno pripominjajo, da so mislili, da tu merijo kakšno drugačno onesnaženost. PITANCI V Žepini smo začeli graditi farmo pitancev. Tako vse resnično kaže, da bo pri nas v kratkem še malo več pitancev. Mislim na tiste prave pitance. Tistih, ki jih razni že več časa pitajo z obljubami, je namreč že dovolj! /lilostni strel za osličko iz Levca Obljubili smo, da bomo posredovali rformacijo o tem, kako je bila oslička : Levca rešena muk. Na srečo se je sa zadeva razpletla še do zaključka idakcije, tako da bomo lahko to zade- li tudi zaključili. Šele v četrtek, torej ob izidu prejš- jega tednika, je oslička dobila milo- en strel miličnika iz Žalca. Dva dni red tem je lastnik veterinarskega hi- enika in veterinarskega inšpektorja, agnal tako da živali nista mogla prev- fti. Cez dva dni sta terenski kontro- fki društva za zaščito živali Jožica rhnjak in Melita Furlan, potem, ko a žival nakrmili in ji dali zdravila, Ogledali tudi rano. Ko sta sneli po- ij, je oslički spodnji del okončine ODPADEL (po zapisniku je bil ta »del v gangrenskem stanju sivo zelenkaste barve in močno neprijetnega duha po razkroju...«) Nevarnost okužbe tudi za druge živali torej. Kljub temu, da je primer zaključen in da so rešene tudi druge živali, last Konrada Pirha (pes, prašiči, kokoši) pa tudi tega zapisa ne moremo končati drugače kot z vprašanji. Kakšna je ob- stoječa zakonodaja, da so se morali člani društva več kot 10 dni boriti, da ubogo žival rešijo muk (Jožica Vrhnjak je vsakih 8 ur nosila oslički antibiotike, si pri tem ranila tudi nogo, pretrpela tudi precej strahu). To ni prvi, pa tudi ne zadnji primer, da so bili člani društva nemočni, pa tudi ostali (če so res bili?). Krajani Levca so, ko smo iskali po- datke pri njih, ostali brez imen. Iz stra- hu, so rekli. Ostal je le kup govoric brez podpisa, govoric o Konradu Pir- hu in njegovem obnašanju. Brez doka- zov, brez foto dokumentacije, le z ne- kaj uradnimi in neuradnimi izjavami, kar pa ni bilo dovolj, da oslički noga v vsem tem času papirnatih vojn ne bi zgnila in odpadla. Epilog pri sodniku za prekrške pa verjetno tudi ne bo tak- šen, da bi članom društev za zaščito živali dal vsaj nekaj upanja v humanej- ši odnos do živali. Dokler zakona o mučenju živali ne bo, bodo brezčutne- ži še vedno mučili živali. R. PANTELIC 110 Clnkarnarjev na Triglav »Praznovanje raznih obletnic, skromno ali manj skromno, je lepa tradicija. Naša Cinkarna slavi 110. rojstni dan«, je povedal predsednik Planinske sekcije Adi Vrečar. Planinci v Cinkarni se bodo resnično imeli česa spominjati, kajti njihovo delo je izre- dno pestro in raznoliko. Ob letošnjem prazniku pripravljajo veliko planinsko akcijo »Za 110. obletnico CC - 110 Cinkarnarjev na Triglav«. S seboj bodo povabili še planince pobratenih planinskih društev. Po- hod na Triglav bo 6., 7. in 8. avgusta, na poti pa pripravljajo številne zanimivosti, tako da nobenemu izmed pohodnikov ne bo dolgčas. In s kakšnimi željami se bodo planinci odpravili na Triglav? Adi Vrečar je še dodal: »Naj pohodniki z nami zabele- žijo visok jubilej in doživijo nekaj prijetnega, neponovljivega. Saj Triglav ni le gora, Triglav je simbol. Je moč in steber našega jugoslovanskega planinstva«. In prav zaradi tega so se v Cin- karni odločili, da bodo obiskali Triglav. Pohod Cinkarniških planincev pa je samo kapljica v morju njihove aktivnosti, saj pripravljajo še veliko drugih prireditev, s katerimi bodo zabeležili svoj jubilej. O teh pa bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk. MATEJA ZALOŽNIK f srcu Cunskega vlada mir v k0riu ni mogoče dobiti niti razglednice Sreda, 13. julija. Kraj inski, deset kilometrov ed Malim Lošinjem in »v toliko oddaljen od Ne- E»n na drugi strani. Po ne- jdnevni pravi vročini je bo prekrila sivina. Vsi o jo z nestrpnostjo priča- v'ali, saj se niti ponoči ni- o mogli pošteno ohladiti, '"načini, žal jih je samo še kaj deset, si želijo dežja. aJ nekaj kapelj. Zemlja, jo je manj kot trdega ka- je kot poper. Rastline 'Vejo. Vode za zalivanje Se dobro, da je za najnuj- -Unski! Kraj, kjer so se hi- *arinile v breg. Kraj, od der tudi z najvišjega vrha ^ala ni videti morja. Pa je ^no morje tako blizu. Do Jria je po urejeni kozji po- fobrih sedem minut hoje, Artatora 20 minut in do Rudarskega štiri kilome- :. Na vseh treh mestih so ®Čne plaže z mnogimi zali- 2 veliko zelenja, ki opojno diši in predvsem s kristalno čisto vodo. Ježev ni, se pa občasno pojavljajo meduze, te po grški mitologiji »grde in hudobne ženske« prelev- ljene v žival, ki je v vodi lepa, vendar te oplazi, da je kaj... Zdravil za odpravo meduzi- nega objema je veliko, letos smo spoznali tudi novo: drg- njenje z očrnelo vžigalico. Hladno seveda. Ne vem, če pomaga. Kaj imajo v tem majhnem, vendar simpatičnem Cun- skem? Med razpadajočimi stavbami (ljudje so v Ameri- ki ali pomrli, naslednikov pa domala ni) se bleščijo nove in obnovljene hiše vikenda- šev. Lep kraj je po svoje be- den. Nekaj ženic nad 80 let pripoveduje, kako je v Čun- skem nekoč bilo... Več od tega ne zmorejo. Nekoliko mlajši so drugje in se sem le redko vračajo. Srednja gene- racija pa misli po svoje. Delo in zaslužek, manj skrb za kraj. Na koncu je nekaj va- ških figur, ki živijo od spanja in čakanja na jutro, da se od- pre za njih edina okrepčeval- nica. Potem pa za mizo, od nje po cesti in znova za mizo pa do doma in nazaj, vse do večera. V Funskem, ki ga obnav- ljajo tisti, ki sem prihajajo že več deset let z otoka (med njimi je tudi mnogo Celja- nov, največ pa Mariborčanov in Korošcev pa Ljubljanča- nov), imajo trgovino, pošto, turistični urad, gostilno... Pošta je odprta samo dopol- dne (telefonske zveze nemo- goče), v trgovini je mrka pro- dajalka, ki bi menda bila raje doma, kot da mora delati in prodajati tisto, kar ima. Go- stilno ima v najemu Ljub- ljančanka, žal pa, razen dveh treh domačinov in nekaj ti- stih, ki so zašli, nima. Turi- stični urad je odprt dopol- dne, v njem pa dela Marija, ki ima doma od lani farmo piščancev, katere prav zdaj pridno po visokih cenah pro- daja na vse kraje. Če boste v Cunskem povprašali po raz- glednici tega kraja ali vsaj Lošinja, Cresa, Suska, Ilov- ka, Nerezin in Martinščice ste v veliki zmoti, da jih bo- ste dobili. Ne premorejo jih niti v trgovini (kjer pa imajo najmanj dvanajst različic razglednic z rožicami), na po- šti, niti v turističnem uradu! Po vse moraš v Lošinj z av- tom (če ga imaš!) ali avtobu- som, kjer pa so zveze obupne. Kraj je znan tudi po »faza- nariji«, kjer odrasle fazane spustijo v gmajno in jih ka- sneje predvsem italijanski lovci za devize postrelijo. Imajo tudi avtoprevoznika, ki prevaža pesek in kamenje iz bližnjega, novo odprtega kamnoloma. Imajo nekaj oslov namesto traktorjev, da prenašajo z vrtov čebulo, ze- lje, krompir, imajo koze in ovce za mleko ter izdelavo domačega sira. Imajo tudi zeliščarja, upokojenega voja- ka, ki pridno nabira zelišča za portoroško Drogo. Redki so še, ki nabirajo morsko sol (kilogram po sto dinarjev), ter stiskajo olive za olje. V čunski kljub temu, da ni bo morju, prihaja vsako leto več domačih in tujih turi- stov, katerim pa krajani ne nudijo domala nič, razen da od vsakega posameznika pri- dno poberejo po 15 din turi- stične takse na dan. Tu so poleg Jugoslovanov iz skoraj vseh republik in pokrajin še Francozi, Angleži, Italijani, Nemci... V poletnih mese- cih se vračajo tudi nekdanji Čunščeki, ki zdaj živijo v Ameriki. Imajo tudi dve športni igri- šči. Nogometno je takšno, da bi na njem zaradi osata mo- ral igrati v zaščitni obleki, balinišče, kjer so se še pred leti ob večerih zbirali doma- čini in gostje, pa je zdaj pre- raslo s travo in se na njem pase poštarjeva koza. Po vasi je mnogo dreves s sadeži, ki so podobni našim slivam. Rumenih, rdečih in modrih plodov pa nihče ne pobira, čeprav jih na lošinj- ski tržnici prodajajo po 80 do 100 dinarjev. Iz mešanice teh sadežev se da napraviti odli- čen osvežilni napitek! Do- mačini skrbijo za okolico svojih hiš, ne pa tudi za oko- lico kraja in plaž v neposre- dni bližini. Obnašajo se, kot da imajo sončarico. Za nobe- no stvar jim ni. Škoda, kajti kraj je lep in z malo dela bi ga lahko naredili še privlač- nejšega. Vse pa kaže, da v Cunskem in podobnih krajih ni udarne sile. Po obvoznici Cunskega ni takšnega prometa, kot smo ga bili vajeni prejšnja leta. Tudi po krajih ni posebne gneče, ki bi jo sicer v juliju pričakovali. V srcu Cunskega je mir. Iz trgovine gre nekaj razočara- nih ljudi, ker so spet ostali brez kruha (tega došiš samo zjutraj nekaj minut po sed- mi), po ogrevajočem asfaltu pa od vrat do vrat dirjajo tri- je psi: velik in dva manjša. Sivina se trga, diši po morju, rožmarinu, žajblju, meti, pe- linu in drugih rožah. Olean- dri venejo, njihov čas, vsaj za letos, je minil. Popoldne bo za kopanje. V zelenkasto mo- dri vodi bomo lahko oprali vse, kar nas v tem lepem Cunskem z mnogimi nepo- trebnimi napakami moti. Prišel bo večer, ko bomo vrgli karte, prisluhnili riga- nju oslov, pesmi škržatov in melodiji lastovke, ki se usta- vi na žici pred hišo. Potem se bomo brez posebnih pretre- sov prepustili noči. In tako naprej vsak dan do povratka domov. TONE VRABL 16. STRAN - NOV! TEDNIK 20. JULIJ 1 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 17 platno in mm$ To sezono je platno moder- ker je moderen izrazito Lortni stil oblačenja. Ta mo- V je sestavljena iz praktič- •u kril, enostavnih bluz in Ipbolj enostavnih hlač. Tudi ečni jeans zavzema po- membno mesto v kreacijah \p sezone. Za spremembo pa tokrat ni več le blue-jeans ampak je to raznobarvni jeans ali celo črtasti jeans. Hlače so krajše, v pasu dosti- Pripravlja Duška Som krat podaljšane in stisnjene z raznimi pasovi ali vrvicami. Poleg pa lahko nosimo ra- zlično krojene bluze - srajce. domače pasme lovskih psov Jugoslovanski planinski gonič Pri nas precej redka pa- sma, bolj številna pa v južnih republikah je jugoslovanski planinski gonič. Tudi ta pa- sma je bila razmeroma kasno uradno priznana, kljub te- mu, da je razširjena po celem Balkanu. Ta predstavnik go- ničev pa ima močno slične sorodnike tudi v Avstriji (ko- roški žigec), na Ogerskem, Slovaškem, Poljskem in v Rusiji, kar da sklepati na skupne prednike in skupen izvor. Jugoslovanski planinski gonič je srednjevelik, vitke postave, fine kratke dlake. Je svetleče črne barve z rja- storjavim ali rumenorjavim paležem po notranji strani nog, po prsih, spodnjem de- lu vratu in po gobcu ter na očmi. Po značaju je živahen in zaupljiv, odličen gonič zaj- ca in lisice. Starejši lovci bolje poznajo njegovega bližnjega sorodni- ka koroškega žigca, ki je bil še pred vojno pri nas dokaj dobro zastopan, kasneje pa so ga izpodrinile naše doma- če pasme goničev. Ob dej- stvu pa, da mnogi lovci, ki izšolajo goniče tudi za drugo delo in ne -samo za glasen lov, iščejo goniča, ki ni preži- vahnih, vpadljivih barv, je verjetno, da bo jugoslovan- ski planinski gonič postal našim lovcem zanimiv. S. K. recept tedna Karlova solata Za solato potrebujemo 4 kuhane krompirje, 1 kumaro, 2 zeleni papriki, 4 paradižnike, 2 trdo kuhani jajci Za preliv: 100 g majoneze, pol žličke gorčice, žlico zrezanega peteršilja in drobnjaka in listov zelene, malo kaper, soli, be- lega popra. Za okras: pol glave solate, dve trdo kuhani jajci in peteršilj. Krompir drobno zrežemo in ga stresemo v skledo. Kumaro narežemo na kolobarje in dodamo h krompirju. Paprike razpolo- vimo, odstranimo semenke in zrežemo na drobne rezance Para- dižnike olupimo in jih zrežemo na drobne koščke ter dodamo krompirju. Trdo kuhani jajci olupimo, razrežemo na koščke in dodamo krompirju. Za marinado stepamo majonezo in gorčico, dodamo drobno zrezan peteršilj, drobnjak in zeleno ter kapre in začinimo s soljo in belim poprom. Nato s tem prelijemo krompirjevo solato in vse skupaj damo za pol ure na hladno. Glavnato solato dobro operemo in s posameznimi listi obložimo krompirjevo solato. Nato previdno stresemo v skledo, tako da so listi solate spodaj. po vrhu sedaj solato okrasimo z rezinami trdo kuhanih jajc ter Potresemo s peteršiljem. Kot prilogo postrežemo domači črni kruh. hortikolturni kotiček Več domačnosti za dobro počutje Ko začenjamo z oblikovanjem svojega vrta, se največ- krat srečamo z vprašanjem, kaj naj vanj posadimo. Na način zasaditve vplivajo predvsem naše potrebe in moda. Jako j po vojni so bili naši vrtovi v glavnem usmerjeni v Pridobitvene namene, kar tudi danes postaja aktualno. Od drevnin so tedaj prevladovale sadne rastline in jagodi- ^evje, kar bomo verjetno sadili tudi zdaj. Z rastjo stan- darda smo v zadnjih letih vse bolj opuščali sadni in zele- nJadni del vrta ter ga nadomeščali z okrasnim vrtom, ki nam daje več domačnosti, dobrega počutja in intimnosti. ,Ysega tega nam tako imenovani gospodarski vrt ne daje. . oda, čeprav bomo ponovno težili za proizvodnim vrtom, ahko z manjšim okrasno urejenim kotičkom v vrtu dose- Zem° zaželeni učinek in zadostimo željam. ta pozabimo na gredice z zelenjavo Zelenjadni vrt zopet pridobiva na pomembnosti pred- sem zaradi domačega pridelka in stabilizacije, pa tudi §j!rac^ bojazni pred kemičnimi snovmi za zatiranje raznih ^odljivcev, ki jih uporabljajo veliki pridelovalci vrtnin. Poštevati pa je tudi potrebno, da prihaja k nam zelenjava daleč, da je nekako »utrujena« in »prilagojena« trgu, in bit/eeUdl niena vitaminska vrednost manjša kot bi morala širn Pravilnimi agrotehničnimi ukrepi in najprimernej- še]*1 ter stroji za mala gospodinjstva poskušajo vr- Karji na kar najmanjših površinah pridelati osnovno sVpetnjavo brez uporabe kemičnih snovi. Zato moramo po- pri več pozornosti strokovnosti ter upoštevati kolobar Pridobivanju zelenjave v našem zelenjadnem vrtu. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE zdravilne rastline Boltio in nepozebnik Med zdravilnimi rastlinami, ki niso doma pri nas in je njihova domovina v Južni Ameriki, bi si danes nekoliko ogledali boldo. Boldo (Peumus boldus Mollina) je doma v Cilu, kjer uspeva po suhih prisojnih gričih. To je drevo z nagr- bančenimi in dišečimi nasprotnimi listi. Ima majhne bele zvonaste cvetove. Zdravilni so listi, ki jih v Cilu pridno nabirajo in sušijo v senci na prepihu. Vsebujejo glikozid boldoglu- cin, alkaloid boldin, eterično olje, čreslovino sluzi. Ak- tivne sestavine spodbujajo izločanje prebavnih sokov, zlasti povečuje izločanje žolča ter koristi pri žolčnih kamnih, zastrupitvah in slabem delovanju jeter. S tem se popravi prebava, splošno slabo stanje se popravi in bolnik, ki je trpel za kroničnim napenjanjem, se kmalu bolje počuti in nadležno napenjanje se omili. Prisotna eterično olje in sluzi blagodejno delujejo tudi na izloča- nje seča, ker boldo pospešuje delovanje ledvic in de- luje protivnetno in razkužuje sečna izvodila. V Cilu uporabljajo eterično olje kot zdravilo za vneta sečila in tudi za nekatere spolne bolezni. Podobn- kot češminovo lubje, je boldo eno izmed odličnih zdravil za jetra in ledvice. Ker se boldo čaj oziroma mešanica za žolč dobi v lekarnah, bi si na hitro ogledali še eno tujo zdravilno rastlino in sicer virgin- ski nepozebnik (Hamamelidis virginiae L) ki raste v vzhodnih deželah ZDA. To je grmičasta rastlina in značilno zanjo je to, da cveti v jeseni in njeni plodovi dozorijo naslednjo pomlad. Šele naslednjo jesen se plodovi odprejo in se plod skrči in izstreli semena do 5 metrov daleč. Zdravilni so listi, ki vsebujejo precej zdravilnih učinkovin, zlasti fitosterole, harmamelin, saponine, tanin, galno kislino in eterično olje. Vse te snovi delujejo protivnetno, blažijo vneto kožo, ožijo žile. Varujejo žilne stene, normalizirajo krvni pritisk in urejajo krvni obtok v trebušni votlini. Zato je tekoči izvleček nepozebnika odlično zdravilo zoper krčne žile, hemoroide in menstrualne motnje, zlasti v kli- makteriju. Dobrodejno deluje tudi na vneto kožo, ki jo osvežuje, zapira pore in poživlja krvni obtok. Zato je tekoči izvleček odličen tudi v kozmetiki in sicer si lahko naredimo iz njega losijon za čiščenje kože, lahko pa ga tudi kar uživamo po malih količinah, kadar se počutimo utrujenega. BORIS JAGODIC Skupščina občine Žalec razpisije na podlagi sklepa zbora združenega dela in zbora krajevnin skupnosti z dne 5/2-1981 in z dne 29/6 1983 JAVNO DRAŽBO za prodajo gasilskega doma na Vranskem in za prodajo lokala kot dela zgradbe v Šempetru 26. Lokal je zaseden. Javna dražba bo v torek, 23. avgusta 1983 ob 9,00 uri v prostorih skupščine občine Žalec, soba št. 62/III. DRAŽBENI POGOJI: 1. Izklicna cena za gasilski dom je 300.000 din. Izklicna cena za lokal tlorisne površine 21,29 m2 je 106 583,06 din; 2. Kavcija znaša 10% izklicne cene in jo je treba plačati najpozneje eno uro pred pričetkom licitacije na račun št. 50750-789-3002 - ostala družbena sredstva občine Žalec; 3. Interesenti naj pošljejo ponudbo v zaprti ovojnici na naslov: Skupščina občine Žalec, »Za javno dražbo - ne odpiraj!«; 4. Podrobnejše informacije o pogojih javne dražbe lahko dobijo interesenti na vsak uradni dan pri premoženjsko-pravnem referentu Skupščine občine Žalec, soba št. 62/III. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Komisija za izvedbo javne dražbe Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vestnikovih kioskih OKS - Enota za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč razpisuje na osnovi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS 7/77 in 8/78) in odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Celje (Ur. I. SRS 24/77) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo počitniških hišic v k. o. Lisce. I. Oddajo se 3 delno komunalno urejene stavbne parcele v k. o. Lisce in sicer: II. Podrobnejše lokacijske pogoje za graditev počitniških hišic bo določil pristojni upravni organ občine Celje z odločbo o lokacijskem dovoljenju. III. V izklicni ceni za zemljišče je upoštevana samo odškodnina za pravico uporabe ter stroški izdelave urbanistične dokumentacije. V ceni ni upoštevan prispevek zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Investitor trpi tudi vse stroške v zvezi z zemljiško knjižno izvedbo pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. IV. Komunalno opremljanje stavbnega zemljišča OKS-ENOTA prepušča investitorju oz. se le-ta o financiranju in izgradnji najnujnejših komunalnih naprav dogovori s krajevno skupnostjo. V. Rok za začetek gradnje na razpisanih zemljiščih po tem natečaju je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, rok za dokončanje gradnje pa tri leta po izdaji gradbenega dovoljenja. Če investitor ne začne oz. ne konča gradnje v predpisanem roku, mu upravljalec lahko zemljišče odvzame. VI. Pridobitelj stavbnega zemljišča mora izlicitirano ceno plačati najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, katera mora biti sklenjena najkasneje v roku 60 dni po prejemu sklepa o oddaji stavbnega zemljišča. VII. OKS-Enota se zavezuje v roku do 1. 10. 1983 izvršiti odmero 3 m pasu za dostop na zemljišča - javna cesta. VIII. Natečaj je javen. Izvajala ga bo komisija za izvedbo natečaja dne 15. 8. 1983 ob 8.00 uri v sejni sobi Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje, Aškerčeva 15, soba 315/111. IX. Pismene prijave za udeležbo na natečaj je potrebno poslati najpozneje v roku 15 dni po objavi tega natečaja na naslov: ZPI Celje, Aškerčeva 15, s pripombo »za javni natečaj.« Pismeni prijavi mora udeleženec priložiti tudi dokazilo o vplačilu varščine v višini din 50.000. Varščino je potrebno vplačati na ŽR št. 50700-662- 219, OKS-Enota. Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu udeležencu pa se vrne brez obresti v roku 8 dni po zaključenem natečaju, če pridobitelj stavbnega zemljišča enostransko odstopi od pogodbe, se varščina zadrži v višni nastalih administrativnih stroškov in stroškov ponovne oddaje zemljišča. Varščina se zadrži tudi v primeru, če pride do odvzema oddanega zemljišča v smislu drugega odstavka V. točke tega natečaja. ZAVOD OBČINE CELJE ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO 18. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 28. JULIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1983 V Rogatcu nastaja nov etnografski muzej Šmi to v a hiša je stara že 176 let In Je zanimiv primer vzhodne štajerske kmečke hiše Društvo za ureditev spo- minskega muzeja Rogatec in Zavod za spomeniško varstvo iz Celja sta se po- trudila, preprečila rušenje in propadanje, zdaj pa hišo postavljajo na novo lokaci- jo in imajo polne roke dela. To bo nov slovenski muzej na prostem (skansen, etno- park), otvoritev pa bo pri- hodnje leto. Zavod za spomeniško var- stvo Celje sodeluje pri tej ak- ciji že od leta 1979, ko so nji- hovi strokovnjaki prišli v Rogatec, da bi si hišo ogleda- li in jo ocenili. Ugotovili so, da je zanimiva in bi jo bilo vredno ohraniti. Ima značil- no somerno zasnovo z osred- njo lopo, ki se nadaljuje v črno kuhinjo, desno od nje je »mala hiša«, v podaljšku pa je »štiblc«. Levo od lope je »velika hiša«, zraven pa še nekakšna delavnica »rumpl kamra ali špejza«. Stavba je lesena in je bila pr- votno ometana z ilovico, ka- teri so bile primešane še ple- ve. Strešna konstrukcija, ki nosi slemenjak, je škarjaste oblike. Stavba je prekrita s slamo. Menili so tudi, da je hiša v zelo slabem stanju, za- to je naenkrat in nerazstav- ljeno ne bi mogli prepeljati. Odločili so se za razstavlja- nje in postavitev na novem mestu. Delo se je začelo z označe- vanjem vseh stavbnih čle- nov, nato pa so hišo razdrli. Vse kose so zložili, prekrili s plastično folijo in čez zimo pustili. Tako so preizkusili vzdržljivost materiala in na pomlad odbrali le najboljše. Vse ostalo so kasneje zame- njali s kvalitetnejšim, vendar starim lesom, istih dimenzij in oblik. Potem, ko je gradbeno po- djetje GOKOP iz Rogaške Slatine aprila zabetoniralo temelje in betonsko ploščo, so dele prepeljali na novo lo- kacijo. Prva postavitvena de- la so se začela 9. julija in se uspešno nadaljujejo, saj bo- do čez nekaj dni že začeli s postavljanjem strehe, kasne- je bodo namestili še gospo- darsko poslopje, kozolec in čebelnjak, po možnosti pa še vodni mlin. Franc Žerdonar, dipl. inž. v pokoju, je sam napravil pre- dračun vseh del, zdaj pa vo- di dela na »gradbišču«. »Po- časi urejamo tudi okolico. V spomin tovarišu Titu smo okrog našega parka posadi- li 88 dreves. Naše delo je prostovoljno, saj delamo brez želje po denarnih nado- mestilih. Škoda, da kultur- na skupnost še ni pokazala zanimanja, čeprav je to ob- ljubila. « Predsednica Društva za ureditev spominskega mu- zeja Rogatec je Ruža Čobič. »To bo hkrati tudi oddolži- tev vsem kmečkim ženam. Ko sem ob neki priložnosti ženam iz razvitih evropskih drža v govorila o naših načr- tih, so bile vse zelo navdu- šene. Izrekle so željo, da si ogledajo ta naš muzej na prostem, saj je takšnih spo- minskih parkov tudi pri njih bolj malo.« Šmitova kmečka hiša še v starem okolju. To je ena zadnjih fotografij, ki jih je Vito Hazler, etnolog iz Zavoda za spomeniško varstvo v Celju napravil na novi parceli, kaže pa na zaenkrat še neurejen kraj ob križišču cest za Stoperce, Donačko goro in Rogatec. Na posvetovanju etnolo- gov in arhitektov o muzeju na prostem in o prenovi stavbne dediščine 20.1.1980 je dr. Ivan Sede j dejal: »Služba za spomeniško varstvo je imela z redkimi izjemami do ljudske arhi- tekture mačehovski odnos, ker jo je neenakopravno vključevala, kar se dogaja še danes. Toda bodimo po- tolaženi, to ni slovenska po- sebnost, to je evropski, celo svetovni problem. Spome- niki visoke kulture imajo pač prednost.« Kako prijeten občutek, da ta izjava ne drži v primeru Šmitove hiše v Rogatcu... TATJANA KLARER Bodice Vodilni kadri po navadi ne verjamejo v posmrtno življenje - ker imajo že tako raj na zemlji. Kolikor lukenj v paragrafih poznaš - toliko veljaš. Naše gospodarstvo in pokojnik imata nekaj skupnega - obema je odzvonilo. Če tajnica zanosi s svojim šefom, se lahko izgovarja - da je pač šlo za nesrečo pri delu. Nič čudnega, če se mnogo govori o koncu sveta - odplačevanjae tujih kredi- tov spominja na Noetovo barko, stanje v gospodarstvu pa na vesoljni potop. Nekateri v naši družbi so tako leni - da se jim še lenariti ne ljubi. Ko bi toliko zidali nove tovarne, koli- kor zidamo gradove v o blakih bi bili - industrijsko najrazvitejša država na svetu. Nič čudnega, če mnogi odgovorni lju- dje sanjajo o boljših časih - ko pa mnogi spijo na delovnem mestu. MARJAN BRADAČ Tole z mehčalcem je pa res sranje, povsod se loteva me srbečica. Že v rosni mladosti doživel sem spoznanje, da Calimero in jaz veva, kaj je krivica. Umik starih kovancev iz obtoka Današnji kovanci po 5, 10 in 20 par, ki so bili skovani v letih 1955, 1963 in 1965 so zaradi inflacije izgubili precej vrednosti, zato je Zvezni izvršni svet predlagal naj se vzamejo iz obtoka. Od 1. januarja 1984 bomo zato zneske med eno in 49 parami zaokroževali na 50 par, zneske med 51 in 99 par pa na en dinar. Pred časčm je s tem namenom ZIS zato sklenil, da se skujejo novci po 25 in 50 par ter po 1, 2, 5 in 10 din, ki so bili izdelani iz domačih kovin. Ker se je zlitina, iz katere so bili narejeni stari ko- vanci, v zadnjem času zelo podražila, je predlog Zvez- nega izvršnega sveta o umiku starih kovancev iz ob- toka še toliko bolj umesten. Tako se bo pospešilo zbiranje teh kovancev, ki jih bomo lahko pretopili v komercialne namene. M. GALJOT Ribiška čuvajka Marija K dobro vzdrževanim ribiškim revirjem sodijo tudi dobf in vestni ribiški čuvaji. Bolj redke med njimi so ženske, enj takšnih pa je Marija Koprivnik, tudi prodajalka dnevni' ribolovnic v ribiški koči ob Smartinskem jezeru v Celju Njeno stalno čuvajsko mesto je na polotoku Brezova. Marij1 je upokojenka, svojo zvestobo ribištvu pa neguje tudi 1 spomin na umrlega moža Edija. Tekst in foto SANDI UDERMA?