MJA ZA GORIŠKO IX BEXfrfl.IO PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ktoVHI. • Štev. 284 (2280) TRST, torek 25. novembra 1952 Resolucija konference kmečke zveze na opcinah Oblasti moralo posvečati več pozornosti kmetijstvu Nstvo mora zavzeti v coni A STO mesto, ki mu pripada po važnosti kmečkih proizvodov in po številu metov - Kmetje morajo imeti svoje neposredne zastopnike pri ustanovah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom -Zašči-: 1111 je treba domačo kmečko proizvodnjo in zagotoviti izdatnejša proračunska sredstva za potrebe kmetijstva &iia 0 u?eraJŠnji konferenci k metovalcev na Opčinah je boljše pogoje. V tem pogledu je najbolj pereče vprašanje naslednja resolucija o najvažnejših vprašanjih semenskega krompirja. Proizvodi tržaške mlinarske indu-renci*™ ,na nc[šem področju. Obširno poročilo o konje- strije bi morali biti prvenstveno na razpolago krajevni objavljamo na drugi strani med tržaškimi vestmi. živinoreji činah”16^8 zbrani 23- novembra 1952 na konferenci na Op- n- Zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja je treba pospe-jj nalagajo Kmečki zvezi, da se na najprimernejši način šiti v tržaški občini gradnjo središča za izkoriščanje smeti, ». 2aiI1e za rešitev nasledniih vnrašani ki so bistvene važ- ki bi nudilo znatne količine gnojila. za rešitev naslednjih vprašanj, ki so bistvene važ litp ' 2a napredek kmetijstva v okviru splošnega gospodarja napredka na področju A STO: dru ^metijstvo mora zavzeti v coni A STO v razmerju z važnlm* gosP°darskimi panogami mesto, ki mu pripada po osti kmečkih nrnizvnrfnv in številu kmetov To deistvo 12. Živinorejo je treba predvsem kvalitativno izboljšati. Nuditi je treba tudi manj premožnim možnost, da si nabavijo dobro plemensko živino. 13. Vrtnarstvu in cvetličarstvu je potrebno posvečati kmečkih proizvodov in številu kmetov. To dejstvo večjo pozornost. Omogočiti je treba zgraditev namakalnih •oodi °- uP°števati vse oblasti in ustanove, ki odločajo ali naprav ter znižati tarife za vodo, ki se uporablja v polje-‘°čajo v zadevah gospodarske in socialne narave. HpIcVo rumeno • Kmetje morajo imeti svoje neposredne zastopnike delske namene. 14. Vinogradništvu je treba nuditi zdrav in primeren Pri -—"Me morajo !^.Ustan°vah, ki se ukvarjajo posredno ali neposredno z podmladek za kvalitativno izboljšanje proizvoda. Ustanoviti Nevami ki se tičejo kmetijstva in kmetovalcev. V tem je treba ustrezno mrežo fitopatoloških opazovalnic. Občutno — - sflu ............................. “Sovino opozarjamo zlasti na dejstvo, da za Zbornico za je treba znižati davščino na žganjekuho. tosva00’ industrii° in kmetijstvo niso merodajni organi upoštevali tega načela. 15. Sadjarstvu je treba nuditi pomoč predvsem z uveljavljanjem racionalnega sistema kulture. Na zapuščenih itl 3- Državne intervencije in podpore v prid kmetijstva zemljiščih bi morali zasaditi večje število sadnega ali pa Cispodarstva se morajo naslanjati, za čimbolj smotrno gozdnega drevja. 'laganje sredstev, na splošni okvirni program, ki bi ga JU5*vila posebna komisija, v kateri bi morali biti zastop- 16. Revidirati bi bilo potrebno katastralno klasifikacijo, na katero se opira davek na zemljišča. Potrebno je, da se ta davek avtomatično zniža zaradi vremenskih nezgod (suša, Posl, *•„ Omogočiti je treba tudi revnejšim kmetom, da se toča) „ 'užiio državnih podpor, in to tako, da se jim nudijo 17. Omogočiti je treba vpis v posestno krjigo dejanskih iefeiila p0 nizki obrestni 'meri za del invensticij, ki niso sedanjih lastnikov zlasti kraških parcel, in to z enostavni- mi |ne Podpore. • V državnem proračunu morajo biti zagotovljena iz- mi in cenenimi postopki. Prenos lastnine kmečkih nepremičnin bi moral biti prost davščine vsaj do vrednosti 300.000 lir. / 18. Na vsem področju je uvesti poljsko čuvajstvo. Poljski čuvaji bi morali biti izbrani med domačini. 19. Podvzeti je treba ukrepe za primernejše upravlja-__________ j............ „ ________________________ nje, izboljšanje in izkoriščanje obširnih skupnih zemljišč .' Z javnimi sredstvi naj se ustanovi srednja kmetijska (pašnikov in gozdov). 20. ZVU mora podvzeti primerne ukrepe, da se dokončajo graditve oziroma popravila kmečkih gospodarstev, ki so bila uničena ali poškodovana v pretekli vojni. ______________________________________________________ /21. Vojaške oblasti morajo poenostaviti izplačevanje od- Večernih*tečajev "v smislu zakona z dne 13-6-1932 štev. škodnine za .škodo, povzročeno pri vojaških manevrih. V V{j?e^a sredstva za potrebe kmetijstva in gospodarstva, sredstva bi bilo treba dodeliti za nakup raznih obde-strojev. tto • Potrebno je poleg obstoječega, ustanoviti in izpopolni še eden nadaljevalni tečaj s kmečko usmeritvijo. 5oW* Z javnimi sredstvi naj se ustanovi srednja kmetijska 2a * internatom. Soli bi morala biti dodeljena drevesnica tet*^no drevje, trsnica, semenarna, eksplrimentalna polja ledišče za kmetijske obdelovalne stroje. Vj; ^o vseh vaseh bi moralo vsako leto biti ustrezno šte- ^edavatelji na tečajih bi morali biti vešči slovenskega ocenjevalno komisijo za ugotovitev škode mora biti imeno-zato je nujno, da se Kmetijskemu nadzorništvu do- van tudi predstavnik kmetov. *«ljo -4.-1 _i —99 'ZVTT mnra nodv7et.i nri strokovnjaki slovenske narodnosti. 22. ZVU mora podvzeti primerne ukrepe proti stalnemu «i 9- Domača kmečka proizvodnja mora dobiti posredno razlaščevanju zemlje v korist raznih italijanskih ustanov, h.. _ _ „ . . i i i J_ ' U _ — J_21 - -i m n in nin •» rt n mn o oi mm Acf 1 r\ Q i DeP0sredno zaščito pred konkurenco sosednih področij, 8r so proizvajalni stroški iz objektivnih razlogov nižji v j,žerjavi s kmečko proizvodnjo našega področja. Ukrepi, rli k » .i__i... : ... i < *-> ki nimajo nič skupnega z gospodarsko dejavnostjo področja. 23. Domači ribiči, ki niso bili upoštevani pri raznih podporah in olajšavah, ki so bile dodeljene novo priselje-^ La namen potrebni, so: nuditi kmetijstvu pomo? nim ribičem, morajo biti tudi upoštevani z ukrepi, ki naj * usmerjati tako, da bo postalo sposobno za konkurenco; omogočajo njih nadaljnji razvoj. ''injšati trošarino na nekatere kmečke proizvode, pred- Kmetje pooblaščajo svoje strokovno združenje na Trža-**0i na vino in na meso; omogočiti in podpirati neposredno škem odnosno njegove društvene organe, da podvzame vse ^oflajo kmečkega pridelka potrošnikom; v skrajnem pri- ukrepe, ki se bodo zdeli primerni in ki so v skladu z dru-, ®rU podvzeti za nekatere proizvode, kot vino in mleko, štvenim pravilnikom. Kmetje bodo nudili svojemu strokov-; Očitne ukrepe pri uvozu blaga iz drugih bližnjih predelov, nemu združenju vso pomoč in podporo, predvsem z aktiv-10. Zagotoviti je treba kmetijstvu nabavo vseh kmetij- nim sodelovanjem pri vseh koristnih pobudah, ki jih bodo '^ potrebščin po ugodnih cenah ter s tržišč, ki nudijo naj- podvzeli njihovi zastopniki v okviru Kmečke zveze Višinski zavrnil predlog Indije J repatriacij vojnih ujetnikov r ....... e ',Bdno vztraja, da je treba ujetnike s silo poslati domov - Višinski je zavrnil tudi vse predloge - Acheson poodarja, da je treba nadaljevati z napori za premirje na Koreji ;S^RK, 24. - V poli-! ; ZiitK^oru OZN je sovjet-"<(1 2'*°ji minister Višinski indijski predlog immm Z nedeljske konference Kmečke zveze na Opčinah. Grška vojaška delegacija na obisku v Jugoslaviji ITALIJA OVIRA avstrijski tranzitni promet čez Jugoslavijo in Trst General Ivan Gošnjak o pomenu sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo ki mnogo prispeva k utrditvi miru - Francoska odii kovanja častne legije admiralom Jerkoviču, Černiju in Manoli kii^o fTJ. je goivoril prvj na-■* J5kega delegata, ki je Najprej je zavrnil L**«; ?ržav in je izjavil, Prostovoljne repa-.7u.7‘, "• le sovjetski »s 'h ' da ta temelji na h! želji ^Postavkah, in sicer Cvi ko« h s,trani. tia se na-„ ec' Sovra&iosti, «med- 80 Z°A in njihovi za- z napori za premirje na Koreji kljub temu, da je Višinski žene obtoženega Arturja Londona, Lide London, ki ((ponižno prosi sodišče«, naj njenega moža čim strože kaznuje, in obljublja, da bo svoji dve hčerki vzgojila v pravem duhu. Kot priča se je danes pojavila Marija Svermova, namestnica Slanskega, ko je bil glavni tajnik KPC in ena izmed vidnih osebnosti, ki še čakajo na proces. Pred sodiščem je jokaje piiznala, da je bila ljubica obtoženca Slinga. Praški radio je magnetofonski posnetek njenega pričevanja nenadoma prekinil in povedal, da je dajala «hinavske in histerične izjave«. Antisemitski noti praškega zavrnil vse dosedanje predlo- Drocesa s,e je danes pridružilo • i. _____; A i ,1 i rloiol I r i hočejo na- .vMi« L ojno”- 2j^>Lkajrt ?alie izjavi"’ Jda Oduv, egaciia v nedo-u »najvažnejša ■oi,* ^ da t °rejskega proble Us-ciia meli'i indijska re- ^ vskladiHaeelih' ki se ne dlti z mednarodnim res?, !,U-1’ da se načrt in- V6ravi6nesri niore imetl f4K VBrašan?» da «meiuje Ju- uittni,2 na Izmenjavo WlS itril,OV' k> so prosto-domov- že.lio za P°vra' Pa in, «To razliko V.v I'asnv.r,(^ ^ za nezakonito lu 2 ženevsko kon- i SiiLVi!inski poudaril, da Nli^ideva8 T^atriacijo, ki slUŽila „ dijski načrt., ; samo ameriškim Si! 0 ZTrf • sankcionirala I ^ i uietmirrZan^e nekaterih V Je nP°V’ ^adalje ie de- Wreietnl3iv na4rt-t, kaiterega bi vojne i ' "e bi vrnili v 1 da v oskrbo Jo&psko tt ujetniki bili X \\L.ttni eni voju- ^ britaniti Vilšin9ki omenil, Ir.^brii zunanji minister na*ia'^0 indijski na-V1' -la n,«n 21 držav ter je % ^rta p,.0, dokaz, da sta in da indij- S > kh n ?,ikak,>r om°-S>«h Ui«. ,Rlede vPraša' ^ckJji V]etnikov lz ' ' 4 ne H v na*rtu tudi v it % ^neh^dvideva takoiS-^ uk°neu f ]* sovražnosti, n&klf.ni ^iSirLski izjavil, otl3«a Poljaki reso- ge. Acheson je tudi dejal, da je po govoru Višinskega jasno, da SZ zahteva, naj se uporabi vsaka oblika nasilja^ za repatriacijo vseh vojnih ujetnikov. Nato je Acheson izjavil, da bi lahko uspešno kombinirali resolucijo 21 držav s predlogi Mehike in Peruja, zavrnil pa je sovjetsko resolucijo. Govoril je še o indijski resoluciji, glede katere je izjavil, da se načelno strinja s popravki, vnešenimi v prvotni tekst ter je dodal, da je treba še točno pojasniti pravi pomen paragrafa, ki se nanaša na ujetnike, ki jih ni mogoče re-patriirati, tako da bodo ti ujetniki že vnaprej lahko vedeli dan svoje osvoboditve, predlagal je, naj za osvobojene ujetnike prevzamejo skrb Združeni narodi ali pa kak drugi organizem. s to spremembo bodo ZDA podprle indijsko resolucijo. Po Achesoncvem govoru je bila zaključena splošna razprava in iranski delegat je predložil resolucijo, ki zahteva prednost za razpravljanje in glasovanje o indijski resoluciji. o tem bodo razpravljali jutri. Zaostritev odnosov med CSR in Izraelom zaradi Draškega procesa DUNAJ, 24. — Tudi današnja razprava na procesu v Pragi slepe; je potekla v tekmovanju ob-velika tožencev, kdo bo več priznal in kdo se bo obtožil hujših grehov. Po sobotni izjavi An-drča Simona, da hoče biti obsojen na sn)rt, je predsednik sodišča danes prebral pismo tudi glasilo KPC «Rude pravo«, di posveča «sionistični nevarnosti« cel uvodni članek in tudi grobo napada državo Izrael, ki da je postala «impe-lialistično in vohunsko oporišče ZDA proti arabskim državam in naprednim gibanjem«, medtem ko da se izraelski diplomati ukvarjajo «z vohunstvom za Ameriko«. Odnosi med CSR in Izraelom postajajo zaradi tega vse bolj napeti, čeprav Izrael doslej še ni močneje reagiral na praške obtožbe. Izraelski zunanji minister Moshe Sharett je izjavil danes, da je praški proces «vrgel temen in obžalovanja vreden madež na svetlo tradicijo prijateljstva med CSR in Izraelom«. Sharett je dodal, da pomeni sedanja praška kampanja hudo grožnjo proti Zidom, ki žive na Češkoslovaškem. Proces na Pankracu, zlasti pa pojava Mordehaja Orena, je povzročil razkol med izraelsko kominformovsko stranko in med levo socialistično stranko «Mapam», v kateri je bil Oren eden izmed voditeljev. Po diskusiji, ki je trajala vso noč, ;e izvršni odbor stranke «Mapam» sklenil odločbo protestirati proti načinu in proti-židovskemu tonu praškega procesa in se zavzeti za Orena; sklep so sprejeli s 25 glasovi proti 9. Izraelska kom-informovska stranka pa je cstro napadla stranko ((Mapam« in jo obtožila »izdajstva mirovne fronte«. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 24. — Namestnik ministra za narodno obrambo, generalni polkovnik Ivan Gošnjak, je priredil danes v Centralnem domu JLA svečano kosilo na čast grške vojaške delegacije, ki se mudi na prijateljskem 'obisku v Jugoslaviji. Poleg grških gostov so kosilu prisostvovali grški poslanik v Jugoslaviji Spiros Kapitanides, prvi tajnik grškega poslaništva rpeodor Baizos in vojaško - pomorski ataše Epaminondas Vretos, z jugoslovanske strani pa minister zvezne vlade Svetozar Vukma-novič, Mijalko rJ odorovič, načelnik generalnega štaba Koča Popovič in številni drugi častniki, jugoslovanski vojaški ataše; v GrčiiS r &lkovnik Radovan Vojyoaič, pomocniic ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, in drugi. Po kosilu je imel generalni polkovnik Ivan Gošnjak krajši nagovor, v katerem je med drugim dejal; «Veseli me. da lahko danes pozdravim med nami predstavnike grške armade in da jim želim dobrodošlico. Z našimi medsebojnimi prijateljskimi obiski se vzajemno spoznavamo in ustvarjamo temelje za bodoče sodelovanje. kar bo v interesu obeh držav. Mi odkrito poudarjamo, kakšni so cilji našega sodelovanja; mi nimamo ničesar takega, kar bi morali skrivati. Cilj našega sodelovanja je cist in vzvišen. Nič ni danes bolj čisto in človečansko kot napori za ohranitev svetovnega miru. To je tisto, kar želimo doseči z medsebojnim sodelovanjem. Vsi pošteni ljudje v svetu bodo pozdravili naše napore, kajti ti napori prispevajo k utrjevanju miru v svetu in še posebej na Balkanu. Proti našim vzajemnim naporom bodo lahko samo tisti, ki so proti svobodi in neodvisnosti drugih držav, posebno malih. Tem naši odnosi naravno ne gredo v račun. Toda moramo se pripravljati prav zaradi tistih, ki nas ogrožajo, ki predstavljajo nevarnost 2^a našo neodvisnost. Sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo ni naperjeno proti nikomur. To sodelovanje temelji na razvoju vzajemnih prijateljskih odnosov, na utrjevanju obrambne sposobnosti naših dveh držav proti morebitnemu napadalcu«. Nato je Ivan Gošnjak poudaril da tako sodelovanje odobravajo in pozdravljajo vsi narodi Jugoslavije in grško ljudstvo. Nadaljeval je. da se bodo predstavniki grške armade. ki so na obisku v Jugoslaviji, seznanili z uspehi ustvarjalne delavnosti jugoslovanskega delovnega ljudstva ki se mnogo trudi in ogromno žrtvuje, da bi postala Jugoslavija močna ter sposobna braniti in ubraniti svojo svobodo in neodvisnost, če bi bila napadena. Popoldne so člani grške vojaške delegacije položili venec na grob Neznanega junaka na Avali. Danes zvečer pa je grški poslanik Kapitanides priredil slovesno večerjo, ki ji je med drugimi prisostvoval tudi podpredsednik vlade in zunanji minister Edvard Kardelj. Danes popoldne je na krovu francoske križarske Georges Leygues. ki je 21. novembra prispela'v splitsko pristanišče, James Hagerty je nocoj sporočil, da je Eisenhower sklenil imenovati bivšega funkcionarja v svetu poljedelskih zadrug Tafta Beni'ona za državnega tajnika za poljedelstvo v novi vladi. Dalje je Eisenhovver sklenil imenovati sedanjega guvernerja v državi New Hampshire Shermana Adamsa za pomočnika predsednika; to mesto odgovarja mestu, ki ga sedaj ima John Steelman v Trumanovi vladi. Eisenhower se je včeraj sestal s Iioffmannom in je takoj nato izjavil, da Hoffmann ne more sprejeti v tem trenut- da pa bo na razpolago njemu in članom nove uprave. Eisenhower je danes prvikrat luioietitd ilaini sc&zi OZN v New Yorku. poveljnik francoske sredozem- ku nobenega mesta v vladi, ske mornarice, viceadmiral Sala, izročil odlikovanja reda Častne legije viceadmiralom lviaid ucrkoviču, Jo&ipu Cei-niju in Srečku Manoli. Ob izročitvi teh visokih francoskih odlikovanj je viceadmiral Sala pozdravil odlikovane admirale jugoslovanske mornarice in dejal; «Ko vam v imenu francoske republike izročanj red Častne legije želim poudariti vašo vrednost in izkazati čast mornarici nove Jugoslavije. S tem potrjujem veliko prijateljstvo, ki druži naši dve mornarici in poudarjam, da so naše skupne žrtve to prijateljstvo še bolj okrepile«. Danes predpoldne je predsednik zvezne vlade maršal Tito sprejel delegate tretjega kongresa inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Sprejema sta se udeležila tudi ministra zvezne vlade Svetozar Vukma-novič in Mijalko Todorovič. Maršal Tito se je več kot dve ! uri razgovarjal z delegati o j problemih iz tehnike in go- j spodarstva. Danes se je v Zagrebu začel:_____________________________ prvi kongres stomatologov Ju- r D l gosiavije, ki mu prisostvuje! T,jafle j0Sj0Q Vidmarja, dr. Frana Zwitterja in rranceta cevka več kot 200 delegatov. Na kon- ‘ v 1 gresu ki bo trajal štiri dni, , . .................... - (Od našega dopisnika) Proces proti Kenjati NAIKOBI. 24. — Začel se je proces proti voditelju Afriške zveze za Kenijo Jomu Kenjati in proti drugim petim afriškim voditeljem. Jomo Kenjata je obtožen, da je vodil delovanje organizacije Mau Maiu, medtem ko obtožujejo druge, da so sodelovali pri tem vodstvu. ysi obtoženci so izjavili, da niso krivi in da so obtožbe proti njim neutemeljene. Po 75 minutah razprave je bila ta odložena na 3, decembra. Zaradi važnosti in aktualnosti objavljamo članek, ki ga je včeraj objavil ljubljanski «Slovenski poročevalec»: Po letu 1946, ko je bilo tržaško pristanišče vsaj delno obnovljeno, se je ponovno razvil blagovni promet med Avstrijo, Češkoslovaško in Trstom. Na mednarodnih železniških konferencah so bile določene železniške tarife za tranzitni promet blaga iz Trsta do Avstrije in Češkoslovaške ter obratno. Ker je bil do leta 1948 prehod pri Sežani za blagovni promet zaprt, se je do tega leta ves blagovni promet razvijal čez Trbiž. Za urejevanje tarifnih problemov pri tem prometu sta bili med železniškimi upravami prizadetih držav ustanovljeni dve mednarodni zvezi in sicer; Avstrija—Trst in Češkoslovaška—Trst pri katerih je sodelovala tudi Italija. Ko je bil leta 1948 odprt tudi prehod pri Sežani, je bila tudi Jugoslavija na svojo zahtevo vključena v ti dve zvezi, kajti iz obeh držav, Avstrije in Češkoslovaške, vodi najkrajša železniška zveza do Trsta čez Jugoslavijo. Prav zaradi te najkrajše poti je šel pred vojno ves blagovni promet iz Češkoslovaške v Trst čez Jugoslavijo. Kljub temu pa je bilo italijanskim železnicam na mednarodni železniški konferenci, ki je bila v Trstu 15. oktobra 1948, prisojeno mnogo večje češkoslovaško področje za tranzit čez Avstrijo in Trbiž, kakor bi jim pripadalo, če bi se ravnali po načelu najkrajše železniške zveze. Kmalu po resoluciji Kom-informa pa je začela zveza Češkoslovaška—Trst voditi do jugoslovanskih železnic izrazito diskriminacijsko politiko. Češkoslovaški tranzit čez Jugoslavijo v Trst se je od 229 tisoč ton v letu 1949, znižal na okoli 77.000 ton v letu 1.950 s tendenco še nadaljnjega naglega zniževanja. Predstavniki italijanskih železnic so hoteli kar takoj izkoristiti nastali politični položaj in so pričeli izvajati pritisk na jugoslovansko železniško direkcijo, da bi še večji del češkoslovaškega tranzita odstopila trbiškemu sektorju, češ da je bilo za tranzit čez Trbiž določenega premalo češkoslovaškega področja, in sicer le 12% vse tonaže blagovnega prometa Ceškoslovaška-Trst. Na konferenci zveze Češkoslovaška—Trst, ki je ‘bila 5. novembra letos na Dunaju, so Cehi enostransko odpovedali pogodbo za -tranzitni promet z nami, s čimer so hkrati zadostili svoji gospodarski borbi proti naši državi in itali-,htuiskei*u- polilapu. Ves tranzitni promet iz Češkoslovaške gre sedaj po daljši poti čez Avstrijo na Trbiž in od tod v Trst. Na omenjeno konferenco Jugoslavije sploh niso povabili, čeprav je član zveze, italijanski krščanski demokrati in češkoslovaški komin formovci so se kaj hitro sporazumeli, čim je bilo tieba škodovati Jugoslaviji. Podobno je bilo tudi z Madžarsko, ki prav tako danes usmerja ves svoj blagovni promet s Trstom čez Avstrijo in Trbiž. Podobne so tudi italijanske nakane pri izvajanju sporazuma v okviru zveze Avstri- Slovenski javni delavci proti sprejemu Španije v UNESCO ja—Trst. Avstrija je glede tranzita razdeljena na tri področja, ki naj bi gravitirala: vzhodno (brez dunajskega industrijskega bazena) na južne železnice; srednje (z vključenim dunajskim industrijskim bazenom) na progo Jesenice— Bohinj; zahodno (ki je najmanjše) na Trbiž. Ta razdelitev področij predstavlja osnovo sporazuma, po katerem so jugoslovanske železnice leta 1948 vstopile v zvezo Avstrija—Trst. Razdelitev avstrijskega področja za promet s Trstom jasno kaže, da so vsa najvažnejša gospodarska področja v sektorjih, ki gravitirajo na tranzit čez Jugoslavijo. 7, ozirom na to, bi moralo na Trbiž odpasti le 20—25% blagovnega prometa, kar je razvidno tudi iz statističnih podatkov za čas od oktobra do decembra 1948. Ko bi se po zvišanem dotoku ameriške pomoči moral tranzit po jugoslovanskih železnicah naglo zvišati, pa nam številke kažejo nasprotno. V marcu 1952 je znašal avstrijski tranzit po naših železnicah le še 28%, v aprilu pa 33%. Tranzit Avstrija - Trst in obratno je po letu 1948, ko je Jugoslavija postala član zveze, izgledal takole: leto 1948 (okt.-dec.) 1949 1950 1951 1952 (jan.-apr.) skupna po JDi tonaža v% 109.007 443.812 1.190.658 1.863.339 832.590 76% 68% 66% «% 36% bodo prebrali več kot 30 referatov. Čeprav še niso znani končni rezultati volitev v mestne in občinske ljudske odbore v LR Serbiji. je po prvih podatkih razvidno, da je znašala volilna udeležba od 87 do 100 odstotkov. V Beogradu je bila udeležba 93,4 odstotkov, v avtomni oblasti Kosovo in Metohija 95 odstotkov, v avtonomni pokrajini Vojvodina pa 91,7 odst. Udeležba je bila najvišja v okrajih, ki ležijo na meji z Madžarsko. Bolgarijo, Romunijo in Albanijo. B. B. Nova imenovanja v Eisenhowerjevi vladi NEW YORK, 24. — Uradni glasnik generala Eisenhowerja LJUBLJANA, 24. — Slovenski kulturni delavci so se pridružili izjavam ostalih jugoslovanskih javnih kulturnih delavcev in protestom vsega demokratičnega sveta proti sprejemu Francove Španije v UNESCO. Predsednik Društva jugoslovanskih književnikov in Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar je izjavil, da se mu zdi sprejem Francove Španije v UNESCO politično cinično dejanje, Teorija fašizma, se pravi brutalno nasilje, ni in ne more biti v nobenem pogledu v skladu z osnovnimi nalogami mednarodne organizacije za kulturno izmenjavo in za dvig kulture pri vseh narodih in ljudstvih sveta. ((Popolnoma razumljivo je te- BAGDAD, 24. — Neredi, ki so se bili začeli v soboto, so se nadaljevati tudi v nedeljo ves dan. Demonstranti so zažgali poslopje ameriške družbe USIS (United States Information Service) v Bagdadu in nekatera druga poslopja. Napadli in razdejali so tudi urade informacijske agencije United Press. Vzklikali so proti Američanom in Angležem ter zahtevali podržavljenje iraške petrolejske družbe. Med demonstraci- pisov, glede katerih so oblasti Obsedno stanje v Iraku po dvodnevnih neredih Demonstranti so zažgali poslopje ameriške obveščevalne agencije in razdejali več drugih poslopij. Mrtvi in ran jeni. V Londonu se bojijo za petrolej jami je prišlo tudi do spopadov s policijo, do sedaj pa še ni znano število ranjenih. Regent Abdullah je sinoči pozval načelnika glavnega stana generala Murridina Malimu-da, naj sestavi novo vlado in ta je danes sporočil, da je vlada sestavljena, ter je takoj odredil preiskavo o neredih v zadnjih dveh dneh Novi vladni predsednik je razglasil obsedno stanje v vsej bagdadski pokrajini in general Nabdul Mu-talib Amin je bil imenovan za vojašl.ega guvernerja. Amin je odredil razpustitev političnih Stranj in neveljavnost vse.i civilnih zakonov za ves čas obsednega stanja. Aretirali so številne politične voditelje in vefi demonstrantov. 2e zgodaj zjutraj je policija a-retirala urednike glavnih časo- odredile prekinitev izhajanja Razpuščenih je bilo pet političnih strank. Vse te stranke razen ene so se upirale vladnim načrtom za volitve in so zahtevale nove obširne reforme. med katerimi je tudi zahteva naj bi senatorje določili na podlagi volitev in ne s kraljevim imenovanjem. Dalje so zahtevale spremembe ustave kali proti vladi proti ((imperialistom in njihovim hlapcem«. Izjavljajo, da bo nova vlada ostala na oblasti, dokler ne bodo izvedene splošne volitve, ki bi morale biti približno čez en mesec Vojaški guverner Amin je licistov in 30 demonstrantov. V britanskih uradnih krogih izjavljajo, da dogodki v Bagdadu «niso preveč podobni dogodkom v Iranu ali v Egiptu«. Z druge strani pa so v petrolejski krogih dokaj nervozni in domnevajo, da so demonstracije organizirali predvsem nocoj objavil poročilo, v kate- rem pravi, da bodo obsedno zagovorniki podržavljenja lra-stanje v kratkem ukinili in | ške petrolejske industrije, ki jo _____________ ._________________ . razpisali volitve na podlagi no- j sedaj upravlja družba «Irak tako da bi parlament lahko od- ; vega zakona, tako da bo ugo-1 petroleum company» in dve stavil in spremenil vlado; iz- i jeno opoziciji Minist skl prc i- nieni podružnici, ki sta «Mosul vedla naj bi se tudi agrarna . 'J,. ' petroleum« in «Basrah petro- reforma kakor v Egiptu. Gene- sednik je apovedai P10§r? !eum» Ta družba je mednarod-ral Amin je tudi prepovedal svoje vlade. Izjaviij je, da misli na -n SQ „ njej U[jeieženi Bri-izhajanje vseh časopisov, ki odpraviti korupcijo ter izvesti (anc^ Francozi. Američani in pripadajo razpuščenim stran- splošne retorme in ((zajamčiti Nizozemci. Najvažnejša pa je kam j revnim slojem živila, stanova- britanska udeležba, ker ima Danes zjutraj je bil pogreb nja in oblačila«. (velika Britanija skoro polovi- včerajšnjih žrtev demonstracij 1 Uradno so javili, da je bilo co akcij. in ob tej priliki je prišlo do , Pn zadnjih neredih mrtv:h šest ( y omenjenih krogih se čudi- novih demonstracij. Demon- 1 demonstrantov in štirje polici- jo, da je do demonstracij pri-, prispevati k stranti so nosili zastave, vzkli- i sti, ranjenih pa je bilo 50 po-1 šlo prav ob otvoritvi novega 1 vojske. petrolejskega voda «Kirkuk-Banias«. Irak je po proizvodnji petroleja na tretjem mestu na Srednjem vzhodu, ker proizvaja letno 30 milijonov ton petroleja pod upravo omenjene petrolejske družbe, ki ima svoj glavni sedež v Londonu s kapitalom 87 milijonov šterlin-gov. V preteklem februarju je družba podpisala dogovor za delitev dobička z iraško vlado v višine 50 odstotkov. Letos bi Irak dobil 31 milijonov šterlin-gov, ki bi v treh letih narastli na 59 milijonov. V londonskih krogih se bojijo tudi, da bi znalo priti do spora v zvezi z angleško-iran-sko pogodbo, ki je bila podpisana leta 1932 za dobo 25 let. Leta 1947 so se začela pogajanja za -evizijo pogodbe in naslednje leto je Velika Britanija podpisala novo pogodbo ki pa ni oila v Iraku ratificirana. V Londonu trdijo, da je še vedno v veljavi prvotna pogodba, v kateri je določba, na podlagi katere bodo morala o-stati na iraškem, ozemlju oporišča za britansko letalstvo do leta 1954 Razen tega bi moral frak v primeru vojne pomagati Veliki Britaniji, ta pa mora razvoju iraške daj, da vzbuja sklep UNESCO ogorčenje med vsemi svobodoljubnimi narodi in da je jugoslovanski delegat v izvršilnem odboru UNESCO dr. Vladislav Ribnikar odstopil, ter da je potrebna revizija naših odnosov do UNESCO sploh«, je dejal Josip Vidmar in nadaljeval: «S takšnim tepta- njem logike politične morale in dostojanstva se jugoslovanski kulturni delavci ne morejo strinjati in njihov enodušni protest je dokaz, da se zavedajo svojih nalog, ki jih imajo kot predstavniki naših narodov v tej svetovni organizaciji za kulturo.« Clan plenuma jugoslovanske komisije UNESCO, rektor ljubljanske univerze dr. Franc Zwitter pa je izjavil, da ga v resnici preseneča misel, da bi v takšni organizaciji, kot je UNESCO, zahtevala svoje mesto država, katere režim je nastal kot sestavni del splošnega fašističnega gibanja in ki ima miselnost tega gibanja še danes v svoji notranji in zunanji politiki. Protestu se je pridružil tudi znani slovenski književnik France Bevk, predsednik Društva slovenskih književnikov, ki je izjavil, da je popolnoma razumel oster protest vseh pravih demokratov. ((Fašistična Španija, je izjavil France Eevk, ki predstavlja sramoto za Evropo, je s tem dobila moralno podporo, kateri bo verjetno sledila tudi materialna pomoč. Nimamo nobenega zagotovila, da bo ta pomoč koristila španskemu ljudstvu,« je izjavil France Bevk. C. S. Novi načelnik grškega glavnega štaba ATENE, 24. — Grški vrhovni vojaški svert je danes na kratki seji pod predsedstvom maršaila Papagosa imenoval generala Stiliamasa Kitrilakisa za novega načelnika glavnega štaba. Letos v januarju je Plastira-sova vlada tega generala od-starvila z mesta glavnega inšpektorja vojake. Kje so vzroki naglega zniževanja tranzita in kdo krši spo. razum? Tržaški špediterji pošiljajo vse blago za Avstrijo, ki pride v Trst v okviru ameriške pomoči, čez Trbiž v Podklo-šter, kjer so organizirali nekakšno zbirno postajo, od koder razpošiljajo blago' po Avstriji. Pri tem sploh ne upoštevajo razdelitve področij, kakor je bila določena s sporazumom. Zaradi tega so jugoslovanske železnice samo pri prevozu žita izgubile o-krog 500.000 švicarskih frankov v letu 1950 in čez milijon švicarskih frankov v letu liral. Menimo, da ni potrebno še posebej poudarjati, da za takim ravnanjem tržaških špediterjev stoje italijanske železnice, ki so na ta način prekršile obveznosti, ki bo jih prevzele s sporazumom in se okoristile na škodo Jugoslavije. Italija skuša na vsak način odtrgati' Trst od njegovega neposrednega zaledja, ki je najbolj primerno za tranzitni prevoz blaga in hoče čimveč tranzitnega prometa Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske pridobiti zase, odnosno za svojo železniško zvezo čez Trbiž. Kar se tiče Češkoslovaške m Madžarske, je Italiji naklep zaradi kominformovske sovražne politike- proti naši državi popolnoma uspel ter je ves tranzitni promet teh držav pridobila zase, vendar pa se je v zadnjem času ta promet zelo znižal zaradi tega, ker v teh deželah sedaj dajejo prednost Gdinji na škodo Trsta. Tako ravnanje Italije je izrazito protijugoslovansko. Pri pritegovanju avstrijskega tranzitnega prometa na Italijo pa ima Italija še druge načrte. Leta 1950 so lastniki beneškega ladjevja predlagali ustanovitev «Lega Adriatica«. V o-kviru te povezave jadranskih pristanišč bi Trstu dodelili vlogo komplementarnega pristanišča Benetk. Benečani so namreč ostro kritizirali italijansko vlado, da daje Trstu prednost pred Benetkami. Sredi leta 1950 je italijanska agencija «ASTRA» objavila vest, da je italijanska vlada priporočila, naj bi se z Avstrijo sklenil sporazum o ((preferencialnih tarifah med Avstrijo in Benetkami«. Hoteli so namreč znižati tarifo na italijanskih železnicah, tako da bi bili za Avstrijo stroški prevoza cenejši, če bi svoj čezmorski blagovni promet usmerjala čez Benetke, kakor pa čez Trst. čeprav je po železniški zvezi Trst za okrog 60 km bližji Avstriji, kakor Benetke. Po normalni tarifi je promet čez Benetke za okrog 30% dražji, toda Italija je bila pripravljena žrtvovati dobiček svojih železnic, samo da bi avstrijski promet čez Trst pridobila za Benetke. Za Trst bi pomenilo to ogromno gospodarsko škodo, katero bi občutili tudi špediterji, ki sedaj podpirajo italijanski pohlep na našo škodo. Isti cilji se skrivajo tudi za načrtom za zgraditev krajše železniške zveze od Pontebe na Šmohor in od tod direktna zveza na Spital od Dravi. Ta načrt zelo podpirajo italijanski gospodarski krogi. V italijanski povojni tran-zitno-tarifni politiki se torej ne skriva samo protijugoslovanska, temveč tudi protitrža-ška ost. Najprej hočejo Avstrijo pripraviti do tega da bi svoj promet s Trstom usmerjala čez Italijo, nato pa bi ta promet preusmerili na Benetke. V kolikor ravnanje Italije, Češkoslovaške in Madžarske proti jugoslovanskim železnicam. ne more nikogar čuditi, pa je mnogo manj razumljivo, da s takim ravnanjem soglaša tudi Avstrija. V duhu medsebojnega sodelovanja bi bilo mnogo bolj na mestu, da bi nas Avstrija obvestila ’ o konferenci, ki je bila 5. novembra na Dunaju, če že niso smatrali za potrebno, da pred ta forum postavijo vprašanje naše udeležbe. Od Avstrije bi bilo edino pravilno, da bi se držala sporazuma in da ne bi trpela izigravanja, ki ga vrše tržaški špediterji z zbirno bazo v Podkloštru. Na bodoči konferenci železniških uprav zveze Avstrija-Trst bodo morali jugoslovanski predstavniki z vso odločnostjo postaviti te probleme na dnevni red. P. M. n fnl [Y7 ET MB i h ^ Ja\ 1 1 1 WbmMM mm mmm lil#; iiif ■ lili i—| J __ D?nes, torek 25. novembra Katarina. Kolomir Sonce vzide ob 7.18 in: zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.08. um* vzide ob 13.06 in zatone ob O.ui. Jutri, sreda 26. novembra. Januša, Zdedrag _ Grobovi padlih borcev GORICA, 24. — Na mestnem goriškem. pokopališču je «Postbellica» uredila partizansko pokopališče. «Partizansko pokopališče« mu pravimo mi, ki vemo, da počivajo na desni strani pokopališča posmrtni ostanki naših padlih borcev. Toda vsi Goričani ne vedo, da počivajo pod tistimi vrstami enakih križev najboljši sinovi slovenskega naroda. Na goriškem pokopališču ni tako kakor na pokopališču v Pevmi, kjer je na vidnem mestu z velikimi črkami v obeh jezikih poudarjeno, da leže tu borci. Na goriškem pokopališču so partizanski grobovi prav tako nepoudarjeni, kakor so nepoudarjeni grobovi žrtev italijanskega fašističnega nasilja v Gonarsu. V Gonarsu in na goriškem pokopališču počivajo slovenski antifašisti. Toda sedanje italijanske oblasti niso niti za prve niti za druge poskrbela, da bi njihov prostor opremile tako, da bi sleherni vedel, da niso na tem mestu pokopani navadni smrtniki, ampak od fašistične- krogle podrti slovenski odnosno tudi italijanski antifašisti, ki so se borili zato, da bi v Italiji ne bilo fešizma, socialnega zatiranja in nardnostne mfžnje, kakršno imamo danes. In ker so se borili za tako plemenite cilje, ki nekaterim sedanjim oblastnikom menda niso po godu, morajo še po smrti prenašati krivico. Volilna se le kampanja začela Slabo obiskano kominformisUčno in rojalistično zborovanje - MSI n »pohabljeni Gorici" in moči Italije ob njeni kapitulaciji 1D43 Drugega od „Dela“ ni bilo pričakovati GORICA, 24. — «DeIo» bi ne bilo veren prevod kominfor-mistične «Unita», če bi tudi njenega pisanja o provokaciji dveh ezulov iz Tržiča ne objavilo v prevodu na svojih straneh. Toda — piše «Delo» — ne oziraje se na njuno politično opredelitev in na njuno delovanje, je federacija KPl obsodila njuno ugrabitev, kajti je zločin in kot tak je obsodbi vreden za vsakogar. «Deto» piše tako, ker je vmes Jugoslavija. Prepričani p it smo, da bi popolnoma drugače pisalo če bi podobno ob-. mejno provokaaffa. Uprizorila dva begunca iz Vzhodne Nemčije. Ce bi dejanje ne obsojalo kot provokacijo mdežele miru«, bi vsaj molčalo in prepustilo oba provokatorja na-daljniji usodi policijskih organov. Pri nas pa se mora «Delo» pokazati skrajno «človekoljub-no». vNe glede na njihovo politično prepričanje» ju mora braniti, ker kominformiste prav malo briga, s katere strani pride provokacija proti Jugoslaviji, ali s kominformov-ske ali s fašistične, samo da je dovolj učinkovita. GORICA, 24. — V nedeljo smo imeli v Gorici prva tri volilna zborovanja. Na kominformističnem zborovanju je govoril prejšnji kominformistični genovski župan Gelasio Adamoli'. Njegov govor je bil gospodarskega značaja. Vsega skupaj .je imel okoli 200 poslušalcev od tega je bilo okoli 50 policistov in petdeset MSI-jevcev, ki so skušali z žvižganjem motiti govornika. Na policijsko intervencijo so se motilci odstranili. Se manjše število poslušalcev je imel rojalistični govornik, župan iz Avellina, Olindo Preziosi. Vsega skupaj je bilo v dvorani manj kot petdeset poslušalcev, kar pomeni, da niso prišli na monarhistično zborovanje v kinematografski dvorani Moderno niti vsi kandidati in njihovi družinski člani. Vsi poslušale so bili sivih las ali plešasti. Govornik je pozdravil navzoče v imenu pregnanega kralja, opeval njegove vrline, povzdigoval Italijo in zaključil, da bodo monarhisti, če ne na sedanjih volitvah, na političnih spomladanskih volitvah «gotovo zmagali.)) MSI-jevski govornik Nino Tri-podi je imel najbolj obiskano zborovanje. Telovadna dvorana je bila močno zasedena. Bilo je tudi precej mladih ljudi Govornik popolnoma fašističnega demagoškega kova je med drugim govoril o ((pohabljeni Gorici«, ((balkanskih barbarih* itd. ter glede druge svetovne vojne dejal, da ni bilo nobenega razloga, da se je za Italijo končala vojna leta 1943. Po govornikovem mnenju bi bilo treba nadaljevati vojno do kraja, kakor jo je vodil Hitler, ker je bila Italija še vedno dovolj močna. «Vendar so jo nekateri Italijani prodali Angležem in Amerikancem.» Na poslednjih dveh zborovanjih ni bilo primerov politčne nestrpnosti. Poleg tega je fa- šistično volilno zborovanje tudi za goriške razmere zelo poučno. MSI-jevski pripadniki nastopajo enotno in udarno in ni izključeno, da se tudi v Griči ne bo ponovil tržaški primer, ko so MSI-jevci na zadnjih volitvah pridobili še enkrat toliko glasov in postali nevaren tekmec v politični tržaški areni. Do takega razvoja je prišlo, ker so v Trstu ugodna tla za širjenje fašizma. Taka tla pa so tudi v Gorici; pripravljajo jih šovinistične stranke ob podpori oblasti. Zato naj na prefekturi in v ostalih oblastnih predstavništvih dobro pazijo* da ne bodo s sejanjem vetra poželi vihar. ČLANI DRAMSKE DRU2INE JZ DOBERDOBA IN PEVCI Z VRHA, IZ DOLA IN POLJAN ' NA ODRU V NABREŽINI Dramska družina iz Doberdoba, moški zbor z Vrha, Dola in Poljan na gostovanju v Nabrežini V nedeljo je bila v Nabrežini I vovodij. Občudovati moramo kulturna prireditev, pri kateri! požrtvovalnost pevcev, ki kljub je sodeloval moški zbor z Vrha, j vsem težavam gojijo v Italiji iz Dola in Poljan, pevski oktet slovensko pesem in želeti je, iz Sempolaja in mešani pevski kakor je že dejal tov. Boštjan-zbor «Igo Gruden« iz Nabrežine. Dramska skupina iz Doberdoba pa je uprizorila veseloigro « Hlače«. Prireditev je odprl prof. Karel Boštjančič, ki je pozdravil goste z Goriškega in poudaril, kako zelo potrebno je, da si Slovenci izven meja svobodne domovine izmenjavajo gostova nja s kulturnimi prireditvami. Najprej je nastopil pevski ztoor z Vrha, iz Dola in Poljan ter pod vodstvom tov. Pavie Komelove zapel naslednje pesmi: ((Slovenec sem», «Tiha luna«, «Iz bratskog zagrljaja«, «Na planine«, «Na straži« in «U boj«. Prvo gostovanje Goričanov pri nas z veseljem pozdravljamo. posebno še, ker vemo, da delujejo v še težjih razmerah kot mi tako glede prostorov kakor tudi glede pe- čič, da bi nas kmalu zopet obiskali. Gostom v čast je nato zapel šempolajski oktet pod vodstvom tov. Stanka Zidariča tri pesmi: «Fantje po polj’ gredo«, «Ladja» in «Moj dom«. Za tem je goste v imenu Sempolajcev pozdravil tajnik prosvetnega društva tov. Rudi Zidarič ter izročil zboru v spomin Poezije Iga aitite in Pii maliki dmmikl Za 3 litre mošta I kg kruha Pridni števerjanskl poljedelci se polagoma spreminjajo iz kolonov v neodvisne kmete, od tujega dela odvisna veleposestva pa propadajo Steverjanski vrh je večidel , Kako naj si ta gospodarski cene vina so posledica po-lastnina vdove baronice Tac- ] pojav razlagamo? Predvsem je I manjkanja denarja v širokih co, avstrijske Nemke, ki pa. treba upoštevati dejstvo, da občuje s svojimi koloni v slo- j kmetje zelo trdo delajo in venskem jeziku. Na tem vele- skromno živijo, veleposestniki posestvu je živelo nekdaj 56 j Pa prav narobe. Nekdaj so kolonov, danes še 34. Posest- ] imeli grofje mnogo bolj vese-nik Formentini ima 6 ali 7 ko-| *° življenje. Bili so gospodarji Ionov, tržaški zobni zdravnik ! položaja ter sq diktirali cene Nesban je kupil od De Fabri- i pridelkov in življenjske po- goje danes pa se je treba boriti proti vsakovrstni konkurenci in v prvi vrsti proti mehanizirani veleproizvodnji najneobhodnejših živil v Ameriki. Cene poljskih pridelkov . . i v primeri s cenami industrij-izdelkov padajo, davki pa neprestano naraščajo. Posebno pa naraščajo posredni (indirektni) nevidni davki, ki jih plačujemo vsak dan in pov- sa zemljišče z dvema kolonoma; ostalo, na katerem je živelo drugih 7 kolonov, je De Fabris razprodal števerjan-skim kmetom. Nesbanova kolona živita razmeroma dobro, gospodar jima ne življenje in pokriva iz svojih sredstev polovico stroškov za gospodarske poprave. Koloni oddajajo svojim gospodarjem polovico grozdja injšod, kjer kaj kupimo, polovico sadja. Živino redijo na svoj račun, plačevati pa morajo najemnino za travnike. Nekateri imajo svojo last-no hišo, drugi pa plačujejo gospodarjem stanarino. Ako nimajo svoje hiše. imajo na-•vadnof- nelfaj* lastni zemlje. Omenjena števerjanska posestva predstavljajo torej zadnje ostanke nekdanje grofovske zemlje. In prav v Stever- Predstavniki strank pri županu janu imamo kaj poučen pri-GORICA, 24. Gorišiki žu- mer počasnega prehajanja pan bo v nedeljo 30. novembra ! grofovske zemlje v roke ne-sklical na županstvo predstav-j odvisnih kmetov. Grofje pro-nike strank in političnih sku- J dajajo, pridni in vztrajni pin. Namen sestanka je spora- [ kmečki delavci pa se polago- zumeti se o načinu, ki ga bodo morali upoštevati pri volilni kampanji, zlastj kar se tiče lepljenja lepakov. Pri prejšnjih volitvah je namreč zelo trpela estetika mesta in tudi lastniki hiš, ki so precej potrošili za odstranitev ieipaikov. ma spreminjajo v neodvisne kmete, ki jih v Steverjanu imenujejo «svoje» kmete. In ti «svoji» kmetje kupujejo zraven tega še zemljišča v Furlanski ravnini in tudi tukaj gotovo od nazadujočih veleposestnikov. Češnje, eden obeh »izvoznih« pridelkov, so imele letos tako smešno nizko ceno, da še jih Steverjancem ni izplačalo niti prodajati. Kaj pa njih glavni pridelek — viiio?* Mošt, izvrstni briški mošt,, so prodali letos v Steverjihu po‘ $Hlr’ liter. Skoraj 3 litre vinskega mošta za 1 kg kruha! Ali je to kakšno razmerje? Nekdaj pa so si naši vinogradniki za 1 liter prodanega mošta kupili skoraj 3 kg kruha. Zakaj se je razmerje med ceno vina in kruha spremenilo na škodo vina, ki zahteva mnogo več dela in pažnje negp pridelovanje žita? Seveda zato, ker se brez vina lahko živi, ne pa brez kruha in drugih živil, ki imajo razmeroma isto ceno. Kdo bi danes pil vino, ako bi se prodajalo vino po ceni, ki jo zasluži? Razmeroma prenizke ŠPORTNE VESTI Juventina - Cordenons 3:2 Po petih neuspelih tekmah je končno tudi Juventina našla svojo formo in prepričljivo zmagala nad enajstorico iz Cordenonsa, ki so ji vsi pri-pisavali gotovo in lahko zmago. 'včerajšnja tekma Juven-tine nas je spet spominjala na lepe čase in navijači so končno prišli na svoj račun. Napadalni kvintet, srednja črta in obramba, vse je bilo na nedeljski tekmi na mestu, posebno pa nam je ugajal napad. Kronika prvega polčasa beleži popolno nadmoč Juventi-ne, ki je že v začetku igre krepko poprijela za vodstvo in ni dovolila nasprotniku, da bi prišel do sape. Edino v 4 'beležimo nevaren napad Cordenonsa, nato pa vedno večji pritisk rdečih, tako da ima obrambi nasprotnika precej posla. V 13' doseže Cordenons prvi strel iz kota. ki pa ni nevaren. V hitrem protinapadu ima Poldrugo lepo priliko, strelja pa nervozno in žogo ujame vratar Pascoli. Toda gol je v zraku, ker je igra nenehoma pred vrati Pascolija, ki v 18’ pobere iz mreže prvo žogo. Gol je zabil Giuseppin s krasnim strelom. Štiri minute pozneje pa je desno krilo Colausig na vrsti, da preseneti z močnim strelom nasprotnika. Juventina vodi za dva gola, veselje navijačev pa je na višku. Moštvo Cordenonsa pa se ne vda in doseže v 26’ drugi stranski strel. V 27’ Juventina poveča razliko in je zopet Colausig, ki z glavo pošlje lepo žogo v mrežo. V 29’ vratar Pascoli srečno ujame strel Poldruga in minuto pozneje pa je Bavcon na vrsti, da postane nasprotniku nevaren. Za tem sledi nekaj minut ostrega napadanja nasprotnika, ki doseže v 32’ in 33' dva stranska strela, v 35' pri Spangher krasno ubrani nevaren strel. V drugem polčasu pa skušajo gostje na vsak način zmanjšati razliko, čeprav je pritisk Juventine še vedno močan. V 9’ Poldrugo pretrese mrežo, toda sodnik ne prizna gola, ki pa se vsem zdi popolnoma pravilen. V 10’ pa prečni tram ju-ventinskih vrat odbije zelo nevarno žogo. V 14’ prisodi sodnik Conrdenensu enajstmetrovki zaradi napake Kaina. Zdelo se nam je, da je ta sodba preostra. Napadalec Turin spremeni enajstmetrovko v gol. Juventina je nekoliko popustila in Cordenons nadaljuje z napadi. V 19’ doseže Perin drugi gol. V 25’ ubrani vratar Pascoli žogo v vratih, toda sodnik to pot pravilno ne prizna gola. V 37’ še zadnja pomembna akcija Juventine, ki »n zaključi Giuseppin s strelom, ki le malo zgreši cilj. Potem pa do konca mnogo dela pri o-brambi Juventine in trepet pri navijačih, ki z urami v rokah komaj čakajo na odrešilni zaključni žvižg. To je bila gola kronika, vendarle moramo dodati, da je Juventina igrala z vse drugačnim elanom kakpr doslej, da je zmaga predvsem rezultat skupne igre napada in tudi srčnosti vseh igralcev. Po tej zmagi je Juventina prepustila zadnje mesto Casarsi. O sodniku g. Infeli iz Trsta lahko rečemo, da je bil dober, ker je zaustavljal nevarno igro gostov* vendarle pa mu ne moremo odpustiti gola Poldruga, katerega ni hotel priznati. Moštvi sta nastopili; JUVENTINA: Spangher, Radigna, Scarlatta. Graba, Picelli, Kain, Colausig, Mungherli, Bavcon, Giuseppin, Poldrugo. CORDENONS: Pascoli, Sola, Barriero, Brunetta, Pipinos, Turin, Ma-retti, Buccafresca, Ros, Cardo-tia, Perin. I Po šesti tekmi je položaj na lestvici naslednji: 1. Sacilese, Cividalese in Spilimbergo 8 točk: SagradOj San Lorenzo, Ccrmonese, San Gottardo 7 točk; Cordenons, Itala, San Vi-tese, Tolmezzo, Latisana 6 točk; Mossa 5; Romans 4; Juventina 3 in Casarsa 2 točki. Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala v Sacile proti Sacilese. Libertas-Pro Gorizia 1:0 Proti pričakovanju so Goričani v soboto zopet izgubili tekmo. V Trstu so jih namreč domačini kluba Libertas porazili s tesnim rezultatom, kar nam dokazuje, da se je go-nško moštvo od zadnje tekme popravilo. Tržačani se morajo namreč zahvaliti svojemu vratarju Puglieseju, da je ubranil nekaj nevarnih strelov go-riških napadalcev, ki bi prinesli Goričanom gotovo zmago. Goriško moštvo je v tej tekmi pokazalo solidno in hitro ekipno igro, ki ima v Tulissi-ju spretnega režiserja. Čudimo se le, zakaj ni bilo goriško moštvo tako v preteklih nedeljah. Qd goriškega napadalnega kvinteta je bil najboljši Gratton. Goričani pa so se izkazali dobri tudi v igri z glavo, Tržačani pa so imeli odličnega branilca v osebi Sillija, pa tudi Brandolisijo je večkrat nevarno streljal v goriška vrata. Vratar Pugliese je bil ta dan v odlični formi; tudi napadalec Degano je dober. Odlikoval se je ta dan tudi goriški vratar fiuttignol,. ki je rešil več nevarnih tržaških strelov. Tekma je bila skoro ves čas na polovici igrišča, le z nekaterimi prodori na eno in drugo stran. V prvem polčasu ni bilo akcije, ki,bi bila omembe vredna. Edini gol tekme so Tržačani dosegli v drugi minuti drugega polčasa, ko so Tržačani z lepo izpeljano, akcijo prišli do goriških vrat, kjer je desno polkrilo Perini streljal v vrata, ne na bi mogel Butti-gnol ubraniti. Po tem golu so skušali Goričani izvesti protinapad, ki pa je le deloma u-spel. Večkrat so prišli do tržaških vrat, a gola ni hotelo biti. V 22 minuti se je izkazal tržaški vratar Pugliese, ki se je vrgel med noge goriškega napadalca Franca. V zadnjih minutah nastane zopet nevarna situacija za domačine, ko dobijo Goričani komer; žogo dobi pred vrati. Venuti, pa jo zastrelja, namesto da bi streljal v prazna vrata. \ zadnji minuti so zopet Tržačani pred goriškimi vrati, a Buttignol uspešno zavrne dva ostra strela. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah; Pro Gorizia: But-tignoli; Venuti, Costelli; Tulissi Furlan, Zandomeni; Di Biagio, Franc, Morello, Bosco, Gratton. Libertas; Pugliese; Bubola. Sil-li; Brandolisio, Parovel, Jaco-bini; Biasi, Pierini, Barnaffi, Ulcigrai, Degano. Padec s kolesom GORICA, 24. — V Ul. Ober-dan se je danes opoldne ponesrečil 45-letni Ruggero Fonata-rua iz Ul, Faiti 40. Pri padcu se je lažje opraskal po desni nogi. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rane. Ozdravel bo v nekaj dneh. Prst pod sekiro GORICA, 24. — Pri sekanju drv se je danes ranila v ievi palec 50-letna Frančiška Mun-gherle iz Ločnika. Rešilni avto Zelenega križa jo je pripeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ji morali sneti noht na ranjenem prstu. Ozdravela bo v dveh tednih. KINO VERDI. 16.30: «Beg v nevihti«, in variete. VITTORJA. 17.15: «Mimd mož«, J. Wayne. CENTRALE. 17: ((Zenska išče doživetja«, A. Sottern, MODERNO. 17: «Zaročenca». ljudskih plasteh, torej posledica splošne gospodarske krize. Isto velja tudi za češnje, torej za oba glavna števerjanska pridelka. Proti tako neugodnim gospodarskim razmeram se je mogoče boriti le z neumornim lastnim delom. .Zato se krepijo izredno pridni steverjanski poljedelci in se polagoma spreminjajo iz kolonov v neodvisne asvoje« kmete, medtem ko propadajo od tujega dela odvisna veleposestva. O pridnosti Steverjancev nam priča nekdanje pripravljanje suhih češpelj, ki smo ga opisali v zadnji številki in ki je bilo nadomeščeno z znatno pomnoženo živinorejo in s pridelovanjem pridelkov za domačo prehrano v furlanskem polju. Od samega, čeprav zelo pomembnega vinogradništva in sadjarstva, bi.ne mogli živeti. p^fi Kdaj bodo plačali beneškim Slovencem vojno škodo? 2e sedem let je preteklo, odkar se je končala vojna todabe-neški Slovenci niso dobili niti lire vojne škode, čeprav so bili v času vojne tako hudo prizadeti. Požgane so bile mnoge Grudna: v imenu nabrežinske-ga pevskega zbora pa je tov. Nastja Grudnova izročila dramski skupini gostov šop cvetja in Poezije Iga Grudna. Sledil je nastop nabrežinskega pevskega zbora, ki je pod taktirko tov. Boštjančiča zapel dve pesmi: ((Zdravljico« in «Našo zvezdo«. Po odmoru so gostje iz Doberdoba nastopili z enodejan-sko aHlače«. Tudi članom dramske skupine gre hvala za njih prizadevnost; pomisliti moramo, da so tj ljudje obiskovali samo italijanske šole in hiše. seniki, uničene cele vasi. da živijo v popolnoma ltalijan-Izgubili so na stotine stotov: skem okolju ter da imajo pri sena in lesa. Prav tako so iz- sY°jem prosvetnem udejstvova- gubili mnogo živine, da o drugi škodi niti ne govorimo. Nekateri kmetje so po svoji lastni iniciativi sami zgradili nove hiše, ker so jim bile stare med vojno požgane. Oblasti so jim obljubile, da bodo takoj poslale komisijo, ki jo sestavljajo tehnični uradniki iz Vidma, kakor hitro bodo hiše končane, da oceni stroške, ki bodo kmetom potem takoj izplačani. Toda do danes niso naši kmetje še ničesar dobili ne od vlade ne od tehničnega urada. Seveda, če je treba od beneškega kmeta kaj pobrati, potem so komisije takoj po vaseh. In te kmet nima deharja, da bi plačal, mu odženejo še zadnjo kravo iz hleva. Takrat nihče ne more čakati, zdaj pa, ko gre za plačilo škode, do katere ima beneški kmet pravico in ki mu je bila tudi obljubljena, sedaj pa lahko čakajo. Prav bi bilo, da bi oblasti poslale v naše kraje komisije, ki bi ugotovile, v kakšnih niz-merah živi prebivalstvo gorskih vasi. Potem bi morda le ne odlašale toliko z dajatvami, do katerih ima naše ljudstvo pravico. V rimski zbornici so začeli sedaj razpravljati o zakomu, ki naj uredi vprašanje vojne škode, tako da beneški Slovenci upajo, da bodo dobili plačano vojno škodo. Ko bo v veljavi ta zakon, potem si bodo lahko popravili hiše, ki so bile med vojno porušene ali požgane, tu-ti tisti, ki si jih do sedaj zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli popraviti. nju tudi težave s prostori. In res razveseljivo je, da se z dramskim udejstvovanjem o-klepajo slovenske besede. Dvorana je biCa polna ljudi, ki so pevce in igralce nagradili z burnim ploskanjem. Po prireditvi iso se domačini in gostje zbrali v dvorani Iga Grudna, kjer so se razgovarjali o utrjevanju medsebojnih stikov. Tako so Goričani dejali, da bodo odslej še pogosteje obiskovali predstave SNG in naših dramskih družin da dobe potrebnih napotil in spodbud pri svojem prosvetnem delu ter izrazili tudi žeiljo, da bi jim naši pevski zbori čimprej vrnili obisk. KRATKE VESTI IZ BEMEŠKiH VASI Tarčent Za novega tajnika občine Tarčent je bil imenovan dr. 'Rok Rodighiero. Čakajo ga mnoge naloge, med drugimi tudi mozha priključitev vasi Tajpana. Torjan Kmetovalec Leonard Maco-vig iz Mažerole, star 45 let je bil pred sodiščem zaradi tega, ker je brez dovoljenja kuhal žganje. Obsojen je bil na plačilo globe 12.000 lir. Čedad Primarij čedadske bolnišni ce dr. Peter Apollonio bo za pustil Čedad in šel v Vero ker je zmagal na natečaju. Predavanje v Ljudski čitalnici GORICA, 24. — V sredo » novembra ob 20. uri- bo- v 9* •štorih Ljudske čitalnl1ce_0 knjižnice v Uil. Ascoli predavanje iz ciklusa, ki ga Prosvetna zveza orgamz1 _ i za zimsko sezono 1952 53. i njenim poslušalcem bo r. neu predaval o zdravstvu. Vabljeni k obilni udeležbi. Pevski koncert v nedeljo 30. poldne bo , §°^a1^ polise cert. in Na sporedu so naro . ne ^ umetne slovenske P p0 linski moški z&°r je og_ Tržaškem ozemlju dobr0 slopov in se je ^fvse Go-uveljavil. Zat° večjem šte-ricane, da se v cu ^eT bo-vilu udeležijo k<**^niškega do deležni lepega užitka. Danes pregled goveje živine v Šfeverjanu Danes ob 9. uri J^joval ski živinozdravnicjP' 0b govejo živino v v 10. v St. Mavru’ ct,wli i» Rupi, ob 11. P» Devetaton ob 12. v Versi. toi. Kmetovalce, zlasti , jjCjo ke opozarjamo, da P w svojo živino k Pr3gle^ -ivino jim bo prehod meje ^ dovoljen samo, «e po- potrebno živinozdravnic trdilo. V začetku Ko- izšel JADRANSK z LEDAR za I«1« kar zanimivo vs^111 'Ti^rao. Vas že danes oP° —^—■ ZA l'RŽAŠK°J^5—— -----------" 1952 Danes 25. Cb 20'3°KONnTOVE^ na Kreftovo draffl0 S Drama v P^^j-ieV«^1 iz življenja sre . s<) tla* fevdalcev, Kffe*Laotti čanili naši P Spisal: Bratko Režiser: Joie , \iK-Scenografa: ing- f „esar. tor Molka in J°ze Osnutki za kostume. Anusa Sodnikova Scenska godba: Ubal° Vrabec. NASTOP BRANILCEV na razpravi o mamilih Javni tožilec je za Mellija in Morgantija zahteval po 11 let ječe in 550.000 denarne kazni, za Baccarinija 8 let in isto denarno kazen, za vse ostale razen dveh pa po 3 leta in 550 00U lir Z govorom javnega tožilca t nistrtsvo, ki javlja, da Jurca De Eranca se je včeraj pričel proces proti osebam, obtoženim prekupčevanja z opijem. Zelo ostro je obhodil delovanje obtoženih Morgantija. Mellija in Baccaranija, kot tudi delovanje ostalih obtožencev, ki so v zadevo s prekupčevanjem z mamili zapleteni. Ob koncu svojega govora je zahteval za obtožene naslednje kazni: Za Morgantija m Mellija po 11 let ječe. za vsakega še 500.000 lir globe zaradi tihotapstva z mamili, 50 000 lir pa zaradi posesti mamil; za Baccaranija 8 let ječe in prav tako 550.000 lir globe; za Car-pinettija fi let ječe in enako denarno kazen, za ostale obtožence. razen za Colussija in Alojza Ferfoljo, za katera je predlagal oprostitev, ker nista zakrivila dejanja, pa je zahteva po 3 leta ječe in 550.000 lir denarne kazni. Advokati, ki branijo obtožence, verjetno tako visokih kazni niso priča, kovali, zato so zaprosili za 10-minutno posvetovanje, da so se domenili, v kakšnem vrstnem redu bodo govorili. Tako so določili, da bodo na popoldanskem zasedanju govorili štirje advokati in sicer adv. Tončič, Sardoč. Ferluga Cario in Cavalieri, danes zjutraj pa adv. Antonini, Borgna in Presti, popoldne pa Vilelli in Palmieri. V sredo bosta govorila še Ferluga Mario in Poilucci. Pred zaključkom do. poldanske razprave je govoril še adv Volli, ki zastopa interese podjetja «Ramsa», katerega direktorja sta bila obtoženca Morganti in Melli in ki je zahteval, naj bi povrnila podjetju škodo, ki sta jo s svojim delovanjem povzročila. Sodnik je končno prečital v zvezi z obtoženim Jurco (ki ga ni na razpravi) dokumente. od katerih prvega je posla, lo jugoslovansko notranje mi- ni imel od leta 1945 pa do leta 1950 nikoli potnega lista za Italijo, da pa je vložil prošnjo ra potni list, ki še ni rešena, drugega, pa je poslalo podjetje ((Pletenine« iz Ljubljane, pri katerem je Jurca uslužben in ki javlja, da se Jurca nikoli ni oddaljil s svojega delovne ga mesta. Popoldansko razpravo je o tvoril adv. Tončič, ki brani obtoženega Alojza Ferfoljo in Ernesta Lozeja. Za prvega je zah.eval oprostitev, ker n: izvršil kaznivega dejanja, prav :ako pa je zahteval oorostiiev mdi za djugega Oprostitev je zahteval za cb. toženega Miroslava Ferfoljo tudi njegov branilec Ferluga ki je izjavil, da je Ferfolja samo sprejel denar za prodani opij. ni pa vedel, za kakšno kupčijo gre ter je na pravil s tem le uslugo svojemu prijatelju. Dolg govor je imel tudi adv Sardoč, ki brani Trosta in ki je poudaril predvsem dejstvo, da je bil Trost v svojem dol gotrajnem trgovanju z raznimi zdravili samo enkrat vme. san v zadevo s prekupčevanjem z «eroino» in še takrat je bila njegova naloga le posredniška. Zahteval je, da sodišče to okoliščino pri izreku sodbe tudi upošteva. Morganti in Melli imata dva zagovornika in sicer adv. Cavalieri ja in Poiluccija; od teh je imel svoj govor včeraj Cavalieri ki je hotel dokazati, da sta v glavnem prodajala mamila Baccaraniju, ki je imel pravico, da kot zastopnik podjetja za izdelovanje zdravil kupuje ali tudi prodaja mamila, da sta pa to svojo dejavnost skrivala je bilo le zato, ker sta se hotela izogniti plačilu davka IGE, kateremu so mamila tudi podvržena. Prispevki za našega dijoka Meri Spetič 500, Marija Marc 1Q0, Slavica Nadlisek 200, Albina Pečar 100, Franc Lavrenčič 200, Rozi Haggia 500, Antonija Ščuka 500. Fakin 200 Marijan Svab 165, Semolič 300. Mira Knez 200, Josipina Metlikovec 100 Anaklet Gruden 300, Anica Caharra 1000. Edvard Gruden 1000, Josip Caharija 200, Ana Caharija 200. Aleksandra Pertot 100 Baučer 100. Bogomila Opatič 100, Slavica Ten-ce 300, Merkuža 200, Antonini 500. Knez 300. Ivan Caharija 150. Boža Brezigar 1000 _ Ana Gruden 200, Meri Lakovič ^ou. Ignac Pertot 200. Ivanka Mihelič 200. Logar 1000, Angela Fuks 600 Ferluga 1°00. 1Slavko Pertot 1000, Grilanc 300, Dela-skiava 100. Gilda Radovič 300. Dana Caharija 200. Pupis 100, Marija Reja 50. Marija ..Novak 100, Okretič 100. Dorija 300, Ščuka 500, Ladi Taneč 300. Vasto 100. Pipan 100. Lilijana Caharija 250, Marija Pertot 50 Ema Pertot 250, Draga Kras-nik 200. Kukanja 200, Milka Terčon 500. Veleposlanik FLRJ v Indiji dr. Jože Viltan v Trstu Na povratku iz Jugoslavije skozi Trst v Indijo je v nedeljo dopoldne jugoslovanski veleposlanik v Indiji dr. Jože Vilfan na željo svojih tržaških prijateljev govoril v prostorih v Ul. R. Manna o geografskih. gospodarskih, političnih, socialnih in kultu -nih vprašanjih Indije. Svoja izvajanja je povezal tudi s celotnim vprašanjem političnega razvoja v jugovzhodni Aziji. V imenu prisotnih se je veleposlaniku dr. Vilfanu za zanimiva izvajanja zahvalil tov Stoka Darovi in prispevki Ana Uršič Rebec in hčerka Milka darujeta 500 lir za Dijaško Matico. PROSVETNO DRUŠTVO «VOJKA SMU1 priredi h 20.3« julTi 26. t. ra. o* . v v Gregorčičevi dvora«* Ulici Roma 15/11- VEČER V POČASTiTEV SP0Pp VOJKE ŠMUC#^ z govorom in g13^^’ recitacijskim prog1 Vabljeni člami vse svetnih društev i*1 telji. Opozarjamo k°nc£> KOMORNEGA ^ m. ki bo V SOBOTO29- • ob 21. ^ tii] „ AVDlTOHlJ • . skia4”6 Na programu «0^ sKia-lirvatskih m sr pr0st • datcliev. — V5WH - datcljev. adexjJLL^ n. in DVODNEVNI do 29. n0" VplS°V:^bra t. I- 13. .TdECEMSS* Branik (P*®11® jDorn beHJ 14. DECE^fT,ZLET V Dutovlje b°1odOSprijavljenceVu f. lSriaPExPren»/> gevero °"D [ POROČILO ZV U ZA TRETJE TROMESEČJE 1952 PADEC TRANZITNEGA PROMETA predvsem na račun Avstrile 3ni padec trgovinskega prometa z jugoslovanskim zaledjem gre predvsem na rovaš ita!ijanskih novih upraviteljev uporaba radioaktivnih izotopov \ Poglavju zadnjega trome-tcnega gospodarskega poroči-• ZVV, posvečenem zunanji "Soumi in v poglavju o pro-letu’ ie že razviden padec tratne in prometa skozi Trst. rflowfci promet je dosegel o Jstjem tromesečju 1,6 milijo-v ton, medtem ko je v dru-tromesečju bil za 15 odst. toJ' tU *e znašal 1,8 milijonov : • Se vedno je na prvem . es*K les, žitarice, mineralna Maj : ma0neztt in podobno 8 'omet z jugoslovanskim, 0#i Svobodnega tržaškega je bil približno enak ... v Prejšnjih obdobjih, uva-so predvsem y>rane ribe kon-živino, sveže mleko in sadje. Izvoz jugoslovanski coni pa je 50 milijonov lir, in so de°?d* razne gotove proizvo-Icot tekstil, opremo, elek-,Cne aparate in avtomobil-K' material. Woz kot izvoz proti j. soslaujjj je ki[ nekaj manj-ju f0t V Preišniem tromeseč-er je dosegel uvoz meseč-naiPouPrečje 78 milijonov lir 81, izvoz pa mesečno 47 milijonov lir na-j * 50. Jugoslavija je doli eJala Trstu kot običajno hlf)Sen klavno živino, drva, °i opeko in ribe, uvažala |e avtomobilske sestavne de-jpi,razn‘ Pribor, tekstilne iz-‘ke in slično. I fro°St°Pnt pactec trgovskega \ >ltinieta ^rsta z jugoslovan-I ■ zaledjem gre predvsem praviteljev, ki skušajo čim • bolj zatreti ta promet, kljub temu, da je zaradi kratkih razdalj za obe strani zelo koristen. Tudi železniški promet se je zmanjšal ter je dosegel samo 778.000 ton, medtem ko je v drugem tromesečju znašal še 879.000 ton. Poročilo ugotavlja: «Zmanjšanje za 100.000 ton odraža postopen padec prometa prekomorske dežele. Avstrija, saj samo ta padec pokriva 60 odst. registrirane razlike med obema tromesečjema (zmanjšal se je promet žitaric za 52.000 ton, premoga za 50.000 ton, povečal pa se je promet kovinskih rud za 22 tisoč ton in raznega blaga za 20.000 ton), V obravnavanem obdobju so poleg tega registrirali občuten padec prometa lesa izvirajočega iz zaledja (iz Avstrije in Jugoslavije) in namenjenega za vkrcanje (26.000 ton)» Trezen ton poročila nam kljub skoposti podatkov dovolj jasno odraža žalosten položaj tržaškega tranzitnega prometa. PROMET V PRISTANIŠČU Tudi v tretjem tromesečju tega leta je priplulo v pristanišče največ ladij pod italijansko zastavo, med katere pa je tudi všteto tržaško brodovje kot na pr. brodovje Tržaškega Lktgda, za njimi pridejo po vrstnem redu ladje ZDA, Jugoslavije, Združenega kraljestva, Paname in Grčije. Vsega skupaj so naložili in razložili 974.000 ton ,kar je za 20 odst. več kot v enakem obdobju 1951. leta. V primerjavi z drugim, tromesečjem tega leta pa se je promet zmanjšal za 181 tisoč (on ali 16 odst., kar zopet odraža postopen padec tržaškega tranzitnega prometa. Sirija in Libanon sta bili tokrat na prvem mestu med deželami, ki uvažajo in izvažajo blago skozi Trst. Lani so bile na prvem mestu ZDA. Na drugem mestu so letos ZDA in na tretjem Italija. Pripeljano blago je: surovo mineralno olje (30 odst.), žitarice (24 odst.), kovinske rude (20 odst.), nekovinske rudnine (18 odst.) in le 8 odst. drugo blago. JAVNA DELA Vedno več prihaja prošenj ta posojila za gradnjo stanovanjskih hiš na osnovi ukaza št. 26-51. Ta posojila («piano Aldisio») dosegajo največ 75 odst. stroškov gradnje. Do 30. septembra 1952 so predložili vsega skupaj 2005 prošenj, od katerih 1637 so jih proučili in 1043 odobrili, zakar bodo izplačali 2.213.822.000 lir posojil. Sedaj gradijo na osnovi teh posojil 698 stanovanj, 311 pa so jih dokončali. Zavezniška vojaška uprava priznava v svojem poročilu, pa čeprav po ovinkih, da manj premožne kategorije prebivalstva ne morejo zbrati potrebne vsote za pričetek gradnje, brez katere ZVU ne izdaja posojil. Zaradi tega proučujejo spremembo ukaza 26-51, tako da bi posojila lahko pokrila do 85 odst. stroškov gradnje. V zadnjem tromesečju šo kupili novo zemljišče ža gradnjo cenenih stanovanjskih hiš. Načrt predvideva graditev 130 stanovanj, od katerih bo imelo 120 po dve sobi in 10 po tri. Nadaljujejo gradnjo 5.75 sta-novanj. DELO V obravnavanem tromesečju se stanje zaposlenih in brezposelnih ni bistveno iz-premenilo: registrirali so sicer 200 zaposlenih več, zato pa tudi, 300 novih brezposelnih. Stavk je bilo 14 in skoraj vse so imele gospodarski značaj V teh stavkah je sodelovalo okoli 4.000 delavcev, ki so zgubili 26.674 ur. To je izredno število, ki ga pa opažamo ne samo v zadnjem tromesečju, temveč že vse od 1948. leta dalje. Zanimiv je tudi sledeči odstavek poročila, ki skoraj ne potrebuje komentarja: «Dva pomembnejša incidenta sta se zgodila v juliju, prvi je bil po londonskem sporazumu na določen dan za prevzem mest s strani italijanskih funkcionarjev, ko je skupina okoli 300 brezposelnih uprizorila demonstracije pred palačo Urada za delo. Drugo demonstracijo so uprizorili pristaniški delavci kot protest nekega ukrepa Urada za delo.s Ameriška komisija za atomsko energijo je od leta 1946 dalje odpremila že nad 28.000 pošiljk radioaktivnih' izotopov za uporabo v medicini, znanosti, poljedelstvu in industriji. Izotope uporabljajo v notranjosti Združenih držav, poleg tega jih pa pošiljajo še 36 drugim državam. Smoter te distribucije je «podpirati mednarodno znanstveno sodelovanje in pomagati drugim narodom pri njihovem miroljubnem napredku.» Radioaktivne izotope napravljajo na ta način, da izpostavijo razne prvine, kot na primer sodij, foslor ali jod bombardiranju v jedrnem reaktorju. Tako postanejo te snovi radioaktivne in izžarevajo žarke, ki lahko prodrejo skozi trde in goste predmete. Ta izžarevanja lahko ugotavljajo s posebnimi napravami kot je tudi Geigerjev števec in na ta način sledijo biološkim in kemičnim procesom, ki jih do zdaj ni bilo mogoče opazovati. Izžarevanja tudi lahko uniči jp celice in povzročijo spremembe. Zato lahko uporabijo tudi za uničenje bolnega tkiva in kot pripomoček pri gojenju novih vrst rastlin in živali. Na medicinskem področju u-spešno uporabljajo radioaktivne izotope za zdravljenje raznih bolezni, tako zlasti povečanja ščitastega hrustanca, toksične golše, polycetemije (nadprodukcije rdečih krvnih telesc) in raznih vrst raka. Z izotopi tudi proučujejo vpliv hormonov, vitaminov, določenih kislin in drog na človeško telo. Radioaktiven sodij uporabljajo na primer za proučevanje krvnega obtoka, za ugo- T°važ novih italijanskih u ............................................................................................ n....................................... n.............................................................. »"""........ • 0 1*110 til w m levi h tIvi1 [Jfi'tili Vseeno se branijo le s puščicami - Prvih je 30 tisoč, drugih pa 10 tisoč Črnci so jim „gosposki narod" - Deklica stane dve kozi ali deset korald ,Ws hočemo povedati ne-pigmejcih ali pritlikav- palčkih, plemenih, ki 'j.komaj na mejah človečno-? 'n v katerih vidimo še pr-vltlo podobo človeka. Ne sme-v° Pozabiti pigmejci ali «bat-(majhni ljudje), kakor se N imenujejo, so praprebi- l.^ velikega afriškega pra-I in so bili tukaj že mno-šo,?rei, ko so pridrvela v te e črna plemena Bantu, j 'n druga ter si podvrgla tiitl‘kavče. Naslednji opis se di ,Sa na pigmcjce v pokraji-kjsj' ^eki v trikotniku Mam-j ' Irumu - Begni v pra- ?v’li Belgijskega Konga in Mi Nat ajini med Bečuanijo ter sko Angolo. V teh kra- iliSin, nah>ene civilizacije in tu ':■/: V'v sama Lokavoa mnogoženstvo, vendar samo ’ tam, kjer živijo skupno s črnci, ki se imajo za Arabce; ker so Arabci muslimani, smejo biti poligamisti. Na splošno pa vlada enoženstvo, dasi je običaj, da njihovi poglavarji radi odkupijo sosedu ženo in ko se je naveličajo, jo zopet prodajo. To ni velika kupčija, saj velja celo lepa deklica samo dve kozi ali deset korald. Poroko opravljajo ponoči ob o-glušljivem ropotu lesenih pihal. Vsekakor občutijo pigmejci več prave ljubezni kakor pa črnci, in kot pravijo poznavalci, je lepo gledati, ko si zaljubljena pigmejca dajeta drug drugemu v dar skrito sol ali kakšen predmet iz lesa. Dogodi se tudi med pigmejci, da žena možu uide in se zateče k staršem. Tedaj stopijo k posvetovanju najstarejši in vprašajo ((preročišče banana kaj je storiti. Sodba se v takih primerih navadno glasi, da mora sosedno naselje, ki je skrilo nezadovoljno ženo, plačati za odškodnino tri antilope ali pa bo občutilo posledice kazenske ekspedicije. Zares, «vaščani» gredo v boj, nekaj časa teče kri. toda končno si mislijo: ženska ni toliko vredna, da bi zaradi nje umirali zato rajši izročijo ubogo mlado ženo ob divjem kričanju in brcanju njenemu možu. Čeprav ne moremo govoriti, da je belgijska uprava izved la strogo ljudsko štetje, vendar računajo, da znaša število Ituri pigmejcev okrog 30 tisoč; in še to število stalno pada. Imamo pa še drugo pleme pritlikavcev, ki ga nahajamo v puščavi in stepi Kalahari, v Zahodni Bečuaniji ob meji Portugalske Angole. Ta rod je skoraj izumrl in ostalo je komaj 10.000 duš. Kalahari - pigmejci dosežejo največjo višino 145 cm in pripadajo drugemu tipu kot pa zgoraj opisani iz centralne A-frike. Oni so svetlejše polti ter so zelo odporni. Z lahkoto prenesejo celodnevne pohode ob pripekajočem soncu in zanje ni nič posebnega, če lovijo no-jo po žgočem pesku tako dolgo, dokler se uboga žival ne zgrudi izčrpana na tla. Z lahkoto prenašajo tudi lakoto in žejo. Kadar ujamejo Kalahari-pigmejci divjačino, se dan za dnem močno najejo, dokler nimajo kot boben napolnjenega trebuha. Isto velja, kadar priletijo veliki roji kobilic; tedaj jih lovijo in cvrejo pozno v noč ter jedo. Njihovo načelo je: kar imfiš v trebuhu, ti ne more nihče vzeti in lažje je nositi nekaj v trebuhu kot pa v roki. Pigmejci tega rodu so izvrstni lovci; za orožje uporabljajo zastrupljene koščene puščice. Ob času lakote se hranijo s koreninicami, praženimi gosenicami in črvi. V takšnih dobah nastopi velika umrljivost njihovih otrok. Zanje pomeni voda velik zaklud. zato bi jim bilo težko, če bi jo tratili za umivanje. To pa ne pomeni, da nimajo smisla za lepoto ali koketnost. Tudi pri tem plemenu se ženske in moški radi krasijo s koraldami, izbru- šenimi iz lupine nojevega jajca. Z največjim veseljem vzamejo v dar evropske koralde iz stekla. Pritlikavci ne poznajo stalnih bivališč, ne postavljajo šo torov ali gradijo koč. Le v dobi deževja, ko jim je neprijetno spati nagim na prostem, se nekoliko zavarujejo proti padavinam. Tedaj si napravijo streho iz perja, ki ga povežejo z vejami, v najboljšem prime- ru obesijo na štiri kole tigrovo kožo. Preseljevanje iz kraja kraj jim ne dela težkoč, ker prenašajo le: lok, puščice, pripravo za ogenj in kakšno kožo za ogrinjalo. Zato tudi ne pO' trebujejo tovornih živali S se' boj vzamejo radi tleče oglje; plamen jim namreč služi v prvi vrsti zato, da prestrašijo leve in leoparde ter druge roparske živali, ki so pig-mejcem zelo nevarne. Samo v Angoli so divje zveri letos v prvih osmih mesecih raztrgale in požrle okrog 70 pritlikavcev. Med Kalahari-pritlikavci vlada strogo enoženstvo; ločitve ne poznajo in nihče ne misli na to, da bi drugemu vzel že-Ločitev obeh spolov med mladino je stroga in tu ne poznajo ((romantike ob luninem svitu«. Tudi ne poznajo plemenskih prvakov; osem do deset družin se združi v skupnost in si delijo vse zlo in dobro in tuj jim je strah pred duhovi in čarovniki. Raziskovalec Martin Gusinde zatrjuje, da je ta narodič civiliziranemu svetu v marsičem tudi lahko za zgled. V čem, tega ne pove... tavljanje potrebe amputacije in določitev kraja, kjer je treba amputirati. Radioaktivni jod uporabljajo za ugotavljanje tumorjev v možganih, z njihovo pomočjo odstranjuje kirurg te tumorje. V industriji je uporaba radioaktivnih izotopov danes zelo raznovrstna. Avtomobilske tovarne jih uporabljajo za kontrolo kakovosti jekla in za merjenje primesi, ki prihajajo skozi motorne filtre. Na poala-i teh ugotovitev lažje izboljšujemo filtre. Gumijeve družbe uporabljajo izotODe pri študiju za izboljšanje pnevmatik razne metalurške družbe so z njimi vodile raziskovanja, ki so dovedla do boljših kovin. Na podlagi raziskovanj z izotopi je kalifornijska Standard Oil Companj’ izdelala novo mazilno olje za motorje. Batne obroče pri avtomobilskem motorju opremijo z radioaktivnimi izotopi in jih nato preizkusijo. Ce so obroči obrabljeni. ostanejo koščki radioaktivnega jekla v olju, kjer lahko izmerijo še tako neznatne količine kovine kot je milijoninka inče. Te ugotovitve so bile osnova za mazilno olje, ki je že na trgu in o katerem pravijo, da bo podaljšalo življenje motorjev. V industriji merijo z izotopi gostoto jekla in papirja. Go-odyear Tire and Rubber družba je izdelala izotopsko napravo, s katero lahko premeri eno milijoninko inče (2,54 cm) in jo uporablja za kontrolo gostote novega plastičnega materiala za izdelovanje dežnih plaščev. Take naprave za merjenje gostote uporablja zdaj že kakih sto tovarn, gotovo pa bo to število kmalu naraslo na več tisoč. V poljedelstvu podpirajo raziskavanja s pomočjo radijskih izotopov popolnoma nova odkritja na področju izdelovanja umetnih gnojil in poznavanja sestavine tal. Ta raziskavanja bodo pomagala kmetovalcem v vseh delih sveta, da bodo lahko pridelali več in z manjšimi stroški. Ena od najvažnejših študij je povezanost plodnosti tal z uporabo gnojil. Do zdaj ni bilo nobenega točnega načina za merjenje plodnosti tal odnosno za ugotavljanje količine u-metnega gnojila, ki ga rastline porabijo. Radioaktivni fosfor je šele omogočil podrobno proučevanje vloge fosforja, nad vse razširjenega gnojila, pri izboljševanju tal in pospeševanja rasti rastlin Zdaj uporablja 34 različnih organizacij radijske izotope pri proučevanju boljšega gospodarskega izkoriščanja fosfatov pri gnojenju. Strokovnjaki izjavljajo, da sta na tem področju z radijskimi izotopi dosegli v zadnjih 4 letih več kot prej z drugimi sredstvi v 50 letih. Z radijskimi izotopi kmetijski znanstveniki zdaj ugotavljajo, koliko gnojil rastline u-porabijo iz tal in kateri deli rastlin vsrkavajo gnojilo. Tako vidimo, da so z atomsko energijo pridobljeni radijski izotopi odprli nova pota, po katerih ni bilo mogoče hoditi z drugimi sredstvi. Znanstveniki raznih dežel so pa prepričani, da je sedanja miroljubna uporaba izotopov komaj začetek in da je svet šele na pragu atomskega razvoja. Naj končno še pripomnimo, da sta v seznamu dežel, ki dobivajo od Amerike radijske izotope, tudi Italija in Trst. PevsKo, bralno in godbeno društuo ..Istrski Grmič' v Sp ŠKOFIJAH VABILO na PRVO VESELICO s petjem, tamburanjem, srečolovom godbo :•••: in plesom —~~ katero priredi peusko, bralno In godbeno društvo ..Istrski Grmiš" v nedeljo, dne 28. junija 1908. na dvorišču q. IVAMA BOŽIČA v Sp. Škofijah. Veselice se vdeleže korporativno sledeča društva Pevsko bralno in tam-buraško društvo ..Vodnik” iz Doline z zastavo, pevsko in bralno društvo ..Zrinjski’ tz Dekani, pev in bralno društvo .Slava” Iz Sv M. M Spodnje, pevsko m bralno društvo .Slovenija" iz Srednjih Škofij, glasbeno društvo ,.Zvezda"*iz Kopra, pevsko, bralno in godbeno društvo ..Ilirija” iz Pobegov z zastavo, pev.-bral dr ..Primorsko" *z Mačkovelj In pevski zbor iz Tinjana., Med veselico in pri plesu svira društvena cjodba. ZAČETEK TOČMO OB 5. URI POP. Vstopnina k veselici 50 stot., k plesu 1 K za osebo in* sedeži po 20 stot Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene knjižnice. V slučaju slabega vremena se prenese veselica na dan 5 julija^ Na obilo udeležbo uljudno vabi ODBOR. Kulturno-prosvetno življenje istrskih Slovencev je bilo vedno živahno. O tem se morete prepričati tudi, če db 29. t. m. obiščete razstavo »Slovenci ob Jadranu« v Kopru. iiiiiKiniutMiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiTiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Slovenski jezik in prnsveia Koprskem do leta 1918 na Italijanski iredentisti so že neštetokrat ((dokazovali«, da Slovani na Jadranu nimajo nobenih kulturnih tradicij, da niso niti Slovenci ničesar doprinesli k dviganju prosvete ter znanosti. Da so bila vsa njihova izvajanja do skrajnosti tendenciozna ter neznanstvena, je danes kakor na dlani. Slovansko kulturo so odrekali le zaradi tega, da bi jo^v njenem razvoju lahko čim bolj ovirali. Istra je dala v XVI. ter XVII. stoletju celo vrsto znamenitih mož. kakor Vlasiča-Frankovi-ča, Stjepana Konzula. Bratuli-ča, Glaviniča in druge. Zadnji trije so pisali knjige tudi v hrvaškem jeziku. Znani zgodovinar Stancovich iz Barbane, po poklicu duhovnik, je pisal v italijanskem in hrvaškem jeziku. Nihče ne bi mogel zanikati, da niso na koprskega luteranca Petra Pavla Vergerija mlajšega v nekem pogledu vplivali tudi slovenski in hr- BENEDETTO CROCE in sodobna misel Pretekli petek je umrl naj-večji sodobni italijanski mislec Benedetto Croce. Z njim izginja s svetovne pozornice ne samo mož, ampak cela doba italijanske zgodovine na začetku našega stoletja. Mož. ki je najboljši predstavnik italijanskega političnega in kulturnega liberalizma, je s svojo kritično mislijo začrtal globoko brazdo v italijansko kulturno življenje, m celo najnaprednejši italijanski politični in javni delavci ne zanikajo ogromnega vpliva, ki ga je Benedetto Croce imel na ves razvoj italijanske kulturne dejavnosti od začetka dvajsetega stoletja pa do danes. In v tem smislu — v smislu concordia discors — se tudi oni prištevajo k njegovim učencem. Običajno se Benedetto Croce uvršča med idealistične mislece, kljub temu, da je ves njegov svetovni nazor naravnost živo nasprotje tega, kar «a-vadno pojmujemo pod besedo idealizem. Ko govorimo o idealizmu, mislimo predvsem na ljudi, ki jih zanimajo tako imenovani metafizični problemi, ljudi, ki so odmaknjeni od konkretne stvarnosti in se zavijajo v komplicirane filozofske sisteme, daleč proč od vsakdanjega življenja in od problemov, ki jih ta trda vsakdanja stvarnost stavlja pred zavest in praktično stremljenje posameznih ljudi, poedinih slojev, razredov, narodov človeštva. Nič podobnega pa ne srečamo v miselnem svetu Benedetto Croceja. Njegov svet je tudi naš svet, njegovi problemi so tudi naši problemi. In če je v katerem filozofskem sistemu naša konkretna stvarnost, naša zgodovinska konkretnost prisotna z vso svojo problematično raznolikostjo. se mora to trditi tudi za miselni svet Benedetta Croceja, zanj celo v neprimerno večji meri kot za vse ostale mislece idealističnega svetovnega nazira-nja. S tega gledišča bi mogli celo trditi, da je osnovna poteza njegove miselnosti ne idealizem, ampak realizem, idealistični realizem ali realistični idealizem, — tako je ves njegov svet najtesneje povezan s konkretnostjo, naravnost sovražno zavračajoč vsak poskus uhajanja iz območja človeške znanstvene in logične misli (ni slučaj, da je Vatikan postavil na indeks vse njegove knjige!). V tem odločnem zavračanju vsake metafizične instance, v dosledni zahtevi, da se vsaka trditev opraviči s konkretnimi dokazi in logično utemelji, je misel Benedetta Croceja nedvomno pozitiven, napreden element sodobne človeške kulture, ki bo ohranila trajen vpliv tudi na bodoči razvoj sodobne znanstvene in kulturne misli, kljub pomanjkljivostim ki so se v njegovem miselnem sistemu pokazale predvsem na poprišču praktične politične dejavnosti, zlasti po prvi svetovni vojni, ob nastopu najreakcionarnejšega de- la italijanskega meščanstva, ob nastopu italijanskega fašizma Predvsem fašizem je razkril osnovno slabost miselnega sistema Benedetta Croceja, njegovo nezadostno poglobitev v jedro gospodarskega in političnega dogajanja, vrzel v težnji, da objame in zajame najglobljo vzmet prav tiste konkretne stvarnosti, ki je bila najvišja ambicija Benedetta Croceja kot politika, filozofa in zgodovinarja. Ob nastopu fašizma se je ves miselni svet Benedetta Croceja — ki je na področju znanstvene in filozofske misli slavil revolucionarno vlogo svobodne misli — zrušil in popolnoma odpovedal v konkretni borbi za zmago tistih načel svobode in demokracije, ki jih je tako zmagoslavno zapisal na svojo filozofsko zastavo. Idealistični realizem Benedetta Croceja je še vse premalo realističen, je politično še vse preveč, skoro bi rekli neozdravljivo individualističen, da bi mogel biti kos fašizmu, in da bi ga mogel fašizem imeti za resnega in nevarnega nasprotnika. Kljub temu, da ne moremo Benedetta Croceja prištevati k političnim in družbeno reakcionarnim elementom, obrat-'no, da ga moremo imeti za človeka, ki je gledal s simpatijo na socialistično prebujanje delovnih množic in si od tega obetal razširitev in poglobitev svobode m demokracije, je ostgl vendarle aristokratsko zaprt v svoj miselni svet, in so mu stremljenje, napori in borba izkoriščanega delovnegi. ljudstva ostali v bistou ved ne tuji, ker je bil prepričan, da je rešitev tako imenovanega socialnega vprašanja (čigar obstoj je on zanikal) iskati v krepitvi in vodilni vlogi srednjega sloja in ne delovnega ljudstva, ki je po njegovem mnenju nesposobno upravljati družbo, ker naj bi bilo to u-pravljanje vezano na neko u-mišljeno in neobstoječo gospodarsko nezainteresiranost, ki jo baje zmore le srednji sloj — umišljeni razsodnik med eksklutivističnimi težnjami tako kapitalističnega kot delavskega razreda. Tudi v tem gledanju Bene. detta Croceja na osnovno vprašanje države in politične dejavnosti sploh moremo zaslediti slabost njegovega miselnega sistema, ki ga je privedel do politične neplodnosti kar daje tudi njegovi politični dejavnosti pečat abstraktnega konkretno neučinkovitega političnega individualizma. A mimo vsega tega ostaja Benedetto Croce osrednja o-sebnost italijanske kulture i prvi polovici tega stoletja in vzor moža, ki je do smrti o-stal zvest svojemu prepričanju in veri v svobodo. Njegova misel, bodisi kot nadaljevanje, bodisi kot antiteza, bo še dolgo blagodejno vplivala na razvoj italijanske kulture in pomagala krepiti in razvijati življenjske sile italijanske demokracije. D. H. vaški luteranci. Sam Vergerij je poudaril, da dobro razume istrska slovanska narečja... V Kopru imajo slovensko semenišče od leta 1710. Zaenkrat še ni znano, kako je bilo s šolsko vzgojo v gregoritskem samostanu, ki je bil v Kopru vsaj od prve polovice XV. stoletja in je bilo v njem v navadi slovansko bogoslužje. Skof Naldini, ki je ustanovil Kopru slovensko semenišče (seminario illirico), poudarja svojih spisih, da je bilo tako semenišče potrebno zaradi popolnoma slovanskega podeželja. Leta 1873 dobijo Slovenci in Hrvati učiteljišče v Kopru, Tu so se šolali številni slovenski učitelji, od katerih še mnogi živijo. K učiteljišču je 'qila vključena tudi vadnica. Okrog leta 1907 so si Slovenci v Kopru z lastnimi močmi ustanovili privatno Ciril-Metodovo osnovno šolo, v katero se je začetku leta prijavilo 110 učencev. Ta šola se je po enem letu uspešnega dela selila iz Grčine zgradbe v poslopje, kjer je zdaj Zavod za socialno zavarovanje. Slovenci v Kopru niso prišli do svoje državne osnovne šole, ker so temu nasprotovali italijanski iredentisti. Isto se je takrat dogodilo tudi pri Sv. Luciji. Ciril-Meto-dova družba je imela leta 1914 v načrtu, da zgradi slovensko šolo pri Belem križu (predmestje Pirana). Leta 1918 so imele svoje slovenske šole vse večje slovenske vasi v Istri. Istrski Slovenci se niso krepko borili le za svoje šole, temveč si neumorno gradili svojo prosveto tudi izven šole. Pripravljalni odbor za ustanovitev Slavjanskega društva v Tistu je razposlal leta 1848 štirijezični poziv za pristop tudi v Slovensko Istro. Tako vabilo je prejel tudi tedanji kr-kavški dekan ter ga skrbno hranil kakor tudi njegovi nasledniki. Prvi Slovenci, ki so v Istri začeli ustanavljati čitalnice, so bili Dekančani, takoj za njimi pa pridejo Dolinčani, Boljun-čani ter leta 1878 v Kopru bivajoči Slovenci ter Hrvati. Leta 1907 si ti ustanovijo še tam-buraško ter pevsko društvo ter leta 1908 še dramsko društvo «Istra» V Kopru deluje od leta 1883 dalje Slovenska hranilnica ter posojilnica. V Kopru se tiskajo v slovenskem jeziku številni oblastveni pozivi. leta 1906 pa se v Kopru tiska (tiskarna Priora) tudi prvi slovenski istrski list Domači zdravnik, ki ima svojo redakcijo v Dekanih. V Kopru so bili nadalje tiskani nekateri slovenski sindikalni listi, ki so imeli svoje redakcije v Trstu. Koper je dal celo vrsto znamenitih slovenskih mož, kakor na pr, Henrika Martinaka (1826 - 1871), po- membnega slovenskega politika. V Kopru se je nad 40 let uspešno udejstvoval frančiškan Hijacint Repič, slovenski jezikoslovec (glej nekatere njegove spise na razstavi!). V Kopru se je rodil slovenski pisatelj Ivan Vouk (1886-1951). V Kopru se je z uspehom udejstvoval Julij Kleinmayr, ki je tu napisal tudi zgodovino slovenske književnosti (1883). V Kopru so poučevali ali fia študirali: dr. France Kos, Anton Černivec, Fran Oražen, Josip Kožuh, Viktor .Bežek, Ferdo Kleinmayr, Anton Klodič (beneški Slovenec, ki je bil dolga leta šolski nadzornik), Hrabroslav Volarič, Andrej Gabršček, Anton Stres, Josip Kostanjevec, Franc Mer-molja in tudi še živeči slovenski glasbenik Srečko Kumar. Koprsko učiteljišče je obiskoval nadalje tudi slovenski pisatelj France Bevk. V Kopru so poučevali tudi nekateri znameniti Hrvati kakor V. Car Emin ter VI. Nazor. Koper je bil za Slovence važno gospodarsko ter kulturno središče vse do leta 1918, ko se je moral zaradi italijanskih oblasti iz mesta izseliti večji del Slovencev. lllltllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIllllllllllllll Mednarodna razstava umetne fotografije bo v Ljubljani od 29. novembra do 30. decembra. Razstave se bodo udeležili avtorji iz 38 držav. Izmed 1756 slik 530 avtorjev je žirija odbrala za razstavo 272 del. Določene so že tudi nagrade za 15 najboljših posameznikov in pet najboljših fotoamaterskih organizacij. Med temi bo prejel prvo nagrado fotoklub uAbafs iz Rio de Janeira, od posameznikov pa je na prvem mestu E. Robertson iz Avstrije Na drugem mestu je Kitajec Vtičin-čeng, medtem ko je prvi Jugoslovan Oto Hohnjec iz Zagreba zavzel šele osmo mesto. Med udeleženci razstave je največ domačinov slede Brazilija, Zapadna Nemčija Hongkong itd. Sicer pa so poslali svoja dela tudi fotografi z Jave. iz Vietnama, iz Malajske, Pakistana, Indije pa tudi iz Maocetungove Kitajske in celo iz C SR (!) Josip Gostič v Scali Po velikih uspehih, ki jih je dosegel kot Midas v operi ((Danaina ljubezen» Richarda Straussa v Salzburgu in na Dunaju bo prvak zagrebške Opere in član dunajske državne Opere tenorist Josip Gostič pel tudi pri prvi izvedbi omenjene opere v milanski Scali. Prvo predstavo, ki bo 8. dec., bo v Milanu dirigiral Klemens Kraus, ki je partituro za milansko izvedbo nekoliko skrajšal. Reprize so najavljene za 11., 14. in 30. decembra. Opero bodo prenašali tudi po radiu. I # 1“ 1 I p Vremenska napoved za danes: V 1% r M r Nestalno, pretežno oblačno z f |\LIV1 L nespremenjeno temperaturo. — Včerajšnja najvišja tempera-tura v Trstu je dosegla 11.2, najnižja 4.9 stopinje. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA - i:: ::: mmm «: *n» i. ! £ f | 1 liL-ll g iijšjp iS| Ciiri:! ::: :;:š ii ‘m :iiIs ' . -L- i . . . i- > . šilil! i::::!:!:::!::!!' :i i: illlii suš; :ju KVALITETNO IZVRSTNI BEOGRAJSKI DER >Y SE JE KONČAL BREZ ZMAGOVALCA CRM ZM-PARM 1-1 (0-0) Dinamo je v mlačni igri izgubil v Splitu • Zagrebške enajsterice nimajo sreče s Sarajevom Beograjski derby med Partizanom in Crveno zvezdo se je končal neodločeno 1-1 (O-O). Navadno so take tekme napete in zanimive, niso pa lepe zaradi razumljive velike nervoze, ki vlada na igrišču. Kot v rezultatu so se tudi v tem gledalci ušteli. Nedeljsko tekmo lahko uvrstimo med kvalitetno najboljše prvenstvene igre, kar so jih lahko gledali v prestolnici. Crvena zvezda še vedno ni mogla nastopiti z Mitičem, vendar je bila boljši nasprotnik. Posebno v drugem polčasu je začela z nevarnimi napadi, do gola pa je prvi pri- šel Partizan. Zebec je streljal, Krivokuča je žogo kratko odbil do Valoka. Strel, 1:0. Na podoben način je Zvezda izenačila. Ognjanov je streljal, gol pa je dosegel Tomaševič. V preostalih 15 minutah se je razvila dramatična borba, katero je dobri sodnik Podubski obdržal v mejah korektnosti. Gledalcev 40.000. Druga važna tekma kola je bila v Splitu, kjer je Hajduk porazil Dinamo iz Zagreba z rezultatom 2:0 (0:0). Qba gola so domačini dosegli šele v zadnjih minutah drugega polčasa (Broketa Matošič). Tekma je USPEŠNA NEDELJA ZA SLOVENSKE ENAJSTORICE Odred-Tekstilac 5-0 Enajsterica Odreda je končno zaigrala dobro. Tekstilac iz Varaždina je Izgubil v Ljubljani z 0:5 (0:1), rezultat bi pa lahko bil tudi višji. Moštvo Odreda je opustilo igro kratkih pasov, ki na razmočenem igrišču ne odgovarja. Nedelja je bila uspešna tudi la drugo ljubljansko moštvo. Železničar je v Zagrebu dosegel neodločen rezultat 1:1 (1:0) proti domčemu Metalcu. Dobro je igral Marjanovič, ki je ^ ob koncu prvega polčasa iz težke- fa položaja dosegel gol za -jubljančame. V ostri borbi je trboveljski Rudar premagal Slavijo iz Karlovca s 3:2 (1:1). Mariborski Branik je doživel katastrofo v Osijeku, kjer je izgubil proti Proleterju z 1:5 (1:2). S to zmago je Prole^er osvojil zimsko prvenstvo Hrvatsko - slovenske lige. V dvoboju obeh dalmatinskih enajsteric je na domačem igrišču Šibenik tesno porazil Kvamer z rezultatom 2:1 (1.0). PRESENEČENJE V 5. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA KOPRSKE PODZVEZE Domači poraz Pirana Koper : Aurora -*■ 'Jadran 10:1 (5:0)- Buje : Proleter-Bu-je. 9 ■ 1 (5:0): Umag : Vmaa -Soline 1: 0 prekinjena 10 minut pred koncem; Novi grad : Novi grad - Momjan 3:1 (1-1); Sv. Lucija ; Odred - Piran 3:1 (3:1); Izola : Izola - Brtonigla 8:2 (4:0). LESTVICA Aurora 10 točk, Odred in Umag 8, Piran 6. Proleter m Izola 5, Jadran 4, Soline 3. Novi grad in Momjan 2,Brtonigla 1, Buje 0. Rezultat, ki ga je dosegel Odred JLA iz Umaga pri Sv. Luciji v srečanju s Piranom, predstavlja največje presenečenje 5. kola nogometnega prvenstva koprske podzveze. Z lepo igro četverokotnika so Odredovi igralci porazili Piran' že v prvem polčasu, v drugem pa z odlično obrambo onemogočili prodore domačinov. Tesen rezultat v Umagu je priča trdi borbi, ki se je razvijala med obema moštvoma. Deset minut pred koncem je sodnik izključil igralca Zara iz Solin, ker pa ta ni hotel zapustiti igrišča, je sodnik zaključil tekmo. S tem je Zaro oškodoval svoje moštvo, ki bo poleg izgubljene tekme prav gotovo tudi kaznovano zaradi nešportnega obnašanja igralcev. Koprski Proleter se od nedelje do nedelje krepi. Vidi se, da sta mu prva dva zaporedna poraza koristila. V nedeljo so v Bujah prenapolnili napadalci Proleterja bujsko mrežo z devetimi žogami in pokazali tudi dobro igro. Brez komentarja srečanje med Auroro in Jadranom. Rezultat 10:1 je sam dokaj zgovorna priča o stanju na igrišču. Od Jadran smo pričakovati več kot je pokazal. V.Novem gradu sije domače moštvo priborilo prvi dve točki v prvenstvu z zmago nad povprečnim Momjanom. PNS Marcianov program LOS ANGELES, 24. — Me-nažer svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije Mar-ciana je dejal, da bo povratni dvoboj za naslov prvaka med njegovim gojencem in Joem Walcottom meseca marca v Chicagu ali Ban Frančišku ali pa šele junija v New Yorku. V nadaljevanju teniškega tekmovanja Monaco : Beograd je najboljši igralec Monaca Noghes premagal Laszla 6:2, 7:5, 3:6, 6:3, s čimer je pridobil tudi drugo zmago za svoje moštvo. Z zmago nad parom Hoghes — Pasquiler 6:2, 6-1, 6:4 sta Beograičana Laszlo in Panajotovič zmanjšala re-6:1, 6:4 sta Beograjčana Laszlo premagal Pasquiela 6:4, 6:4, 3:6, 6:2, Noghes pa Panajetovi-ča 6:3. 8:6, 4:6. 6:3. bila slaba in nezanimiva. Vojvodina je doma odpravila Lokomotivo z rezultatom 4:1 (3:0). Domačini so bili v vsakem pogledu boljši od Lokomotive, ki je igrala z 10 možmi. Andročec je zaradi poškodbe statiral na levem krilu Vojvodina si je zmago zagotovila že v prvem polčasu, v drugem delu igre pa je samo nadzorovala nasprotnikovo aktivnost. Ponovno se je izkazal mladi srednji napadalec Lokomotive Papec, ki je dal tudi Častni gol. Kot običajno se’ je pri domačih odlikoval Milovanov. Spartak je še vedno v borbi za drugo mesto. V nedeljo je pred 8-000 gledalci odpravil Vardar z rezultatom 3:1 (3:0). Zanimivo je, da so bili igralci iz Skoplja dobri posebno v prvem polčasu, ko so Sparta-kovi napadalci zabili tri gole. Sarajevo je osvojilo dve točki proti Zagrebu in to v hrvaški prestolnici. Rezultat 2:0 (1:0) Domačini so zastreljali enajstmetrovko, v drugem delu igre pa so zamudili izenačenje, Tekma je bila mlačna. V Mostarju je na blatnem igrišču nastopil BSK iz Beograda. Igra se je končala brez golov. Napadalci obeh enajstoric so zamudili mnogo ugodnih priložnosti. Velež bi lahko zmagal. LESTVICA : Partizan 9 7 11 31:9 15 9 4 4 1 23:15 12 Spartak 9 5 2 2 17:13 12 Vojvodina 9 4 2 3 18:18 10 BSK 9 3 4 2 13:15 10 Sarajevo 9 4 1 4 19:16 9 Crv. zvezda 9 3 3 3 12:13 9 Zagreb 9 3 2 4 7:9 8 Dingmo 9 2 3 4 10:12 7 Vardar 9 2 3 3 15:23 7 Lokomotiva 9 1 3 5 13:23 5 Velež 9 1 2 6 7:18 4 LESTVICA : Proleter 9 7 11 28:10 15 Odred 9 6 8 31 22:12 12 Branik 9 5 1 3 17:15 11 Tekstilac 9 4 2 3 16:12 10 Šibenik 9 4 2 3 15:18 10 Kvarenr 9 3 2 4 10:10 8 Metalac 9 2 3 4 10:13 7 Železničar 9 Ž34 9:14 7 Slavija, 9 2 2 5 12:20 6 Rudar 9 2 0 7 11:26 4 Začetek šahovskega prvenstva BEOGRAD, 24. — V nedeljo se je začel VIII. šahovski šam-pionat. Nastorpajo vsi najboljši jugoslovanski šahisti, žreb pa je dal naslednji vrstni red: 1. Kržišnik; 2. Pirc; 3. Andric; 4. Ivkov; 5. Fuderer; 6. dr. Trifunovič; 7. Božič; 8. Trajko-vič; 9. Puc; 10. Djuraševič; 11. Bogdanovič; 12. Udovič; 13. Gli-gorič; 14. Matanovič; 15. Krivec; 16. Djaja; 17. Milič; 18. S. Vukovič; 19. Rabar; 20. dr. Ne-deljkovič. Prvo kolo: Pirc - Rabar 1:0; And-rič - Vukovič remi; Fuderer - Djaja 1:0; dr. Trifunovič - Železničar Primorje 9-0 V nogometni tekmi primorske podzveze je v Sežani domači Železničar porazil Primorje z rezultatom 9:0 (4:0). Rezultat je previsok. Gosti so v drugem polčasu igrali brez vratarja, ki je moral zapustiti igrišče. Pri Železničarju so zadovoljili vsi igralci, medtem ko sta Canciani in Janikovič biila najboljša v vrstah Primorja. Krivec 1:0; Božič - Matanovič remi; Trajkovič - Gligorič remi; Puc - Udovčič remi; Djuraševič - Bogdanovič remi; Kržišnik - Nedeljkovič remi; Ivkov - Milič 1:0. V drugem kolu so se končale samo 4 partije: Udovčič - Djuraševič 0:1; Vukovič - Ivkov remi; Rabar - Andric remi; Kržišnik - Pirc remi. MOSKVA, 24. — Sovjetska zveza je sestavila načrt, da bi odkrila nove športne ase v vseh panogah. «Sovjetski šport» je priobčil v svoji zadnji številki seznam vseh tekmovanj za leto 1953 v 33 disciplinah. Glavn; namen je — kot pravi list — dvig tisočev mladincev, ki bodo sposobni, da prevzamejo v državnih reprezentancah mesto starejših. Koledar je obenem tudi obvezni program za vsa društva, trenerje in tekmovalce. Zlasti se poudarjajo naslednje panoge, doslej deloma zanemarjene: plavanje, vaterpolo, umetno drsanje, tenis, smučarski skoki in slalom. PO OBJAVI MeONftRODNEGfl KOLEDARJA V LAHKI ATLETIKI NORVEŽANI SE NISO PRISTALI NA DVOBOJ PROTI JUGOSLAVIJI Pl!!! 11 i na-u- 25. NOVEMBRA 1952 piii-iii • Bjjs njjijjs •iiiilii iiiiiBfiii RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.40: Koncert baritonista ljubljanske Opere Andra Štruklja. 20.00: G. Verdi: «Falstaff», opera v 3 dej. — Trst Il-jl1».i ■ Rahmaninov: Trije simfonični plesi — Trs| *" 14.00: Frank: Simfonične variacije. 17.35: bonaia £a violino in klavir. — Slovenija: 15.30: Pavel Sivic. Klavirska glasba skozi stoletja. OSLO, 24. — Zastopnik norveške lahkoatletske zveze je dejal, da Norvežani še niso sprejeli dvobojev, ki bi morali biti v poletju 1953 proti reprezentancam Italije, Madžarske in Jugoslavije. Mednarodna federacija je baje samo rezervirala termine, ako bi do teh dvobojev prišlo. Zastopnik Norvežanov je dejal, da bodo navezali stike s tremi državami, vendar da dvoboji ne bodo v Oslu. Norveško zanimajo samo gostovanja, vsaj v zvezi z zgornjimi tremi deželami. Poleg tega je baje neizvedljivo, kot je napisano v koledarju mednarodne zveze, da bi Norveška, Italija in Jugoslavija sodelovali v medsebojnem troboju. Mednarodna zveza je namreč rezervirala dneve od 20. do 22. avgusta za tekmo Madžarska - Norveška v Budimpešti in datum 18. do 19. julija za troboj Norveška - Italija - Jugoslavija v Oslu. Po izjavi zastopnika Norvežani menijo, da niso dovolj močni, da bi isti dan nastopili proti tako močnima ekipama kot sta SD PRIMORJE vabi vse odbornike na izredni sestanek, ki bo v sredo cb 20. uri na začasnem sedežu v Ulici Machi-a>-veMij 13. Jugoslavija in Italija. Poleg tega pa bi stroški bili preveliki ako bi gostitelji morali plačati tudi prevoz. Rekordna vožnja Nemca Klinga MEXIKO CITY, 24. — Ko je Kliog, zmagovalec Vseame-riške avtomobilske dirke, izstopil iz svojega sinjega stroja znamke Mercedes, je dejal: «To je najlepša in najbolj' popolna dirka sveta ter obenem matura brez primere za šoferje in avtomobile«. Kling je lahko zadovoljen. Za nagrado je dobil 17.445 dolarjev. Nemška industrija je r,a tej težki dirki prestala svoj povojni ognjeni krst z velikim .uspehom. V kategoriji serijskih avtomobilov pa je podoben triumf doživela hiša Lincoln. 3.113 km je Kling prevozil v 18.51:19, povprečno 165.153 km na uro. Nemški pilot je izboljšal re&ord proge za cele 3 ure 6 minut in 33 sekund. Na cilj je prispelo 11 športnih avtomobilov. 1. Karl Kling 18.51:19; 2. Hermann Lang 19.26:30; 3. Luigi Chimetti 19.32:45: 4. Umibeato Maiglioli 20.11:20; 5. Jack Mc Afee 20.21:55; 6. Phil Hill 20.33:46. TR1ESTIM JE PORAZILA NOVA RO Z 3:0 (0:0) 90 minut slabega nogometa REZULTATI : Bologna ' Spal 2-1 Como - Napoli 2-1 Inter - Fiorentina 3-0 Juventus - Sampdoria 3-0 Lazio - Torino 2-1 Palermo - Atalanta 4-2 Roma - Pro Patria 1-0 Triestina - Novara 2-0 Mila® - Udinese 1-0 Tekma Triestina-Novara je dala uro in pol šaljivega nogometa. Kaj so gledalci zagrešili, da so morali gledati tak nogomet? Obupna Triestina je porazila Novaro, za katero popolnoma razumemo, da je lahko izgubila v prejšnjem kolu na domačem igrišču proti Ju-ventusu s 6-0. Edino Invernizzi in Soeren-sen sta dala dobro tekmo, zlasti slednji, čigar delo sta tudi oba gola. V obeh primerih je Invernizzi izvedel kazenski strel z desne strani vratarja Russove, obakrat je Soerensen nastavil glavo, medtem ko je vsaj deset drugih igralcev mirno gledalo, ne da bi poskušali intervenirati. Ne vemo, kaj je krivo, notranja kriza (finančno vprašanje) ali morda slab nasprotnik, a dejstvo je eno: gledali smo brezvoljno tekmo, v kateri so igralci Novare od prve minute bili prepričani v lastni poraz, Triestina pa zrelega jabolka ni znala utrgati z drevesa. Sele, ko je gostom naraslo upanje, se je iz ne preveč nevarne situacije rodil prvi gol, katerega je občinstvo dočakalo z žvižganjem. ' Obramba domačih ni imela resnega dela, v napadu je hotel sugerirati igro Soerensen, a mu je edinb Curti včasih uspešno pomagal. Invernizzi je zaradi > slabega nasprotnikove- LESTVICA : Inter 10 8 2 0 18 5 18 Juveratus 10 8 1 1 30 8 17 Roma 10 6 3 1 14 7 15 Lazio 10 6 2 2 15 9 14 Milan 10 6 1 3 15 9 13 Bologna 10 6 1 3 19 12 13 Fiorentina 10 4 3 3 9 U 10 Napeli 10 4 2 4 15 15 10 Atalanta 10 3 3 4 14 17 9 Pro Paitria 10 3 2 5 14 19 8 Palermo 10 2 4 4 12 17 8 Udinese 10 3 2 5 11 17 8 Triestina 10 2 3 5 15 18 7 Torino 10 2 3 5 12 16 7 Como 10 2 3 5 7 11 7 Spal 10 1 4 5 7 U 6 Sampdoria 10 0 5 5 6 19 5 Novara 10 1 3 6 9 23 5 ga napada lahko igral ofenzivno. Ugajali so njegovi solo-prodori, manj podajanje napadu. Piola kljub svojim letom še vedno zna igrati, vendar ne s takim četverokotnikom, kakršnega je imel v nedeljo. Nihče ni razumel njegovih predlož-kov,nihče mu ni podajal. Zato Piola v vsej igri skoraj ni prišel do žoge in niti enkrat ni bil nevaren Nuciariju. Se manj seveda drugi napadalci Novare. Nuciari verjetno še nikoli v svoji karieri vratarja enajstorice lige A ni imel tako malo dela. Kronike praktično ni. V celi tekmi niti ene čiste skupne akcije. Triestina je zmagala, a bi morala zaigrati povsem drugače in doseči mnogo večje število golov proti trenutno najslabši enajstonci lige A v Italiji, da bi njeni navijači lahko bili mirni. Med jokanjem in smehom, je druga rešitev bolj ugajala nedeljskim gledalcem. Med smeh se je mešalo žvižganje. Dve točki pa sta vendar ostali doma. TEKME PRIHODNJE NEDELJE : Atalanta - Como; Fiorentina -Bologna; Milan - Lazio; Napo-li - Novara; Roma - Inter; Sampdoria - Pro Patria; Spal -Juventus; Torino - Palermo; Udinese - Triestina. RIM, 24. — Češkoslovaška nogometna zveza je sprejela vabilo Italije za nogometno tekmo med obema državnima reprezentancama, ki bo 26. aprila 1953. zadnja A STiSKA FRANCOSKIH CET V SEVERNOZAPAONI INDOKiNI Pred padcem zadnje utrdbe v pokrajini Thai Prvi napad na obrambno področje okrog trdnjave Nasan so francosko vjetnamske čete odbile HANOJ, 24. — Sodeč po popoldanskih vesteh, se je pričel pričakovani napad vjetmin-hovcev na obkoljeni Nasan. S tem se je pričela bitka, ki bi lahko spravila v zelo kritičen položaj severno-zapadno Indo-kino. Napredujoče Vjetminho-ve sile štejejo okrog 25.000 mož. Zaenkrat vztrajajo Francozi na obrambnih položajih. S padcem Nasana bi vjetminhovci lahko naUzorovali vso obsežno pokrajino Thai. Francosko poveljstvo javlja, da je bila evakuacija Sonle zaključena povoljno in da so francosko-vjetnamske čete koncentrirane na obrambnih položajih okrog trdnjave Nasan. To je zadnja utrdba, postavljena med vjetminhovce in Francozom naklonjena plemena pokrajine Thai. V notranjosti tega utrjenega področja se francoske čete mrzlično pripravljajo na skorajšnji napad, ki bo odločal o usodi področja. Vsa letala, ki jih imajo na razpolago, podpirajo obrambo organizacijo. Francozi predvidevajo evakuacijo neborcev, da bi jim prihranili trpljenje, ki ga prinaša vojna in boječ se, da bi padli v roke vjetminhovcem, kjer bi bili prisiljeni služiti kot nosači ali pa poljski delavci. Prvi napad vjetminhovskih sil na obrambno področje Nasana so doživele francosko-vjetnamske čete danes ponoči, vendar je bil napad izveden le v enem kraju, čepirav je bil zelo silovit. Iz Hanoja poročajo, da je posadka Nasana odbila ta napad, v katerem so nasprotniki uporabili okrog dva bataljona. Vjetminhovci so v štirih urah bojevanja izgubili okrog 300 mož; 80 trupel so našteli na bojrem polju. Pleven o Indokini WASHINGTON, 24. — V razgovoru z dopisnikom ameriškega tednika «U. S. News And VVorld Report« je francoski obrambni minister Pleven izjavil da bi morali o vprašanjih vojne v Indokini in o splošni strategiji na Daljnem vzhodu razpravljati v okviru NATO, ker so to vprašanja, ki so v interesu vseh držav članic te organizacije. Dalje je Pleven izjavil, da je vojna v Indokini zelo trda in da je Francija ne more vzdrževati sama. Dalje je pleven dejal, da namerava francoska vlada povečati v Indokini število domačega vojaštva in umakniti kolikor mogoče več francoskih čet. Dodal pa je, da bodo morali «nekateri francoski kontingenti ostati v Indokini, dokler bo obstajala vojaška nevarnost.)) Pleven je tudi izjavil, da je morala francoska vlada zaradi zmanjšanja ameriške pomoči revidirati vojaški proračun in vojaški program. Glede evropske obrambne skupnosti je pleven izjavil, da bo francoska vlada napravila vse mogoče, da doseže od parlamenta ratifikacijo tozadevne pogodbe. Dodal je, da je pogodba v svoji sedanji obliki zelo drugačna kakršno je pred leti predvidevala francoska vlada, da po njegovem ne bi bila nobena katastrofa, če bi parlament ratificiral to pogodbo pod pogojem, da se izvršijo nekateri popravki. Pri tera je poudaril, da bi Francija hotela vsaj pridružitev Velike Britanije k evropski obrambni skupnosti. Glede oborožitve je Pleven izjavil, da se zdi Franciji bolj pametno izboljšati v letu 1953 izvežbanje in pripravljenost divizij, ki jih že ima, namesto povečati njih število, kakor je bilo določeno v Lizboni. Končno se je Pleven izrekel za revizijo programa ameriške pomoči Evropi in je poudaril, da je potrebno nadomestiti letne dogovore z bolj dolgoročnim programom in da morajo od tedaj ZDA pošiljati Evropi ne samo orožje kakor do sedaj, pač pa pomagati tudi industriji svojih zaveznikov, da bi ta sama izdelovala material, ki ga te države potrebujejo za svojo obrambo. Učinki nadzvočne brzine FARNBOROUGH, 24. — Tehnični strokovnjaki RAF skušajo ugotoviti ali eksplozije, ki jih povzroča letalo, medtem ko preide zvočnik zid, lahko poškodujejo zgradbe. Zadnji teden so se s takimi poskusi ukvarjali v bližini Chichesteria, kjer se je neka ženska pritožila, da so ji nekajkratne eksplozije, ki jih je slišala med preletom letala, pošteno potresle hišo, kakor da je eksplodirala bomba. Glasnik ministrstva preskrbe je izjavil, da bodo strokovnjaki vestno proučili vsak tak primer. KOREJA SE PRIPRAVLJA na visoki obisk Eisenhower bo govoril vojakom na Koreji o uporabi atomskega orožja SEUL, 24. — Poveljnik sil Združenih narodov na Daljnem vzhodu je prišel danes z letalom v Seul. Spremljala sta ga angleški in francoski'poslanik v Tokiu. Ob prihodu je izjavil, da je njegova pot združena z bodočim obiskom generala Eisenhowerja in dodal, da bo sprejem visokega gosta na Koreji pripravljen skupno z južnokorejskimi oblastmi. Poveljnik ameriškega glavnega stana general Bradley je imel danes radio-intervju in je pri tem odgovoril na mnoga vprašanja, ki so mu bila zastavljena. V zvezi z Eisenho-werjevim potovanjem na Korejo je Bradley dejal, da bo šel novi predsednik tja v prvi vrsti zato, da bo govoril vojakom o taktični uporabi atomskega orožja. V tej zvezi je Bradley odgovoril z vprašanjem. «Ako bi prišjo do napada tujih sil proti vam, ali bi se jih ne poslužili?« Nato je potrdil, da razpolaga ameriško letalstvo danes z vrsto letal, ki v primeru potrebe lahko prinesejo atomsko bombo v srce same Rusije. Glede indijskega predloga pri OZN, ki se nanaša na korejsko zadevo, je Bradley izjavil, da bi o končni usodi nerepatriiranih ujet- j nikov odločala posebna konfe-1 renca. Vsekakor pa ima Brad-ley malo upanja, da bi se to vprašanje lahko rešilo na politični konferenci. Po informacijah, zbranih v Tajpehu. bi se dalo soditi, da bo morda prišlo do tajnega sestanka generala Eisenhower-ja in Cangkajška, in sicer v Okinavi, ko se bo bodoči ameriški predsednik vračal s Koreje. Po teh informacijah bi se morala kitajski nacionalistični vodja in Eisenhower pogovoriti o različnih vprašanjih v zvezi z uporabo kitajskih nacionalističnih čet. Nekateri ameriški krogi so namreč mnenja, da bi ne smeli kitajskih nacionalistov uporabiti v bojih na Koreji, temveč bi se jih morali poslužiti v omejenem obsegu pri «metodični akciji« vzdolž kitajskih obal. KINO 1 T liSTl Rossetti. 16.30: «Zvoki ob zahodu* J. Payne. Excelsior. 15.30: «Oči brez izraza’ j. Jones, L. Olivier. Nazicnale. 16.00: »Kraljica iz Sa” be», G. Cervi, L. Ruffo. Fenice. 16.00: »Potepuh na fran‘ coskem dvoru«, R. Colman. Filodraramatico. 16.00: <'?azb°{ nik iz Tacca del Lupo», Nazzar. Arcobaleno. 15.30: «Cudeži se n« ponavljajo«, J. Marais. Astra Rojan. 16.30: «Z*roW* za dve», B. Hutton. M Alabarda. 15.00: »Luisiansk^ r‘ bič«, K. Grayson, M. Lanza Ariston. 16.00: »Satanov poraz* R. Milland, A, Totter. Armoma. 15.30: »Videti Neapelj-nato umreti«. Aurora. 15.30: »Maščevalca ma ska», J. Derek, GaribaMi. 15.00: G. Ford, V. Lm ' ,„o«» ideale. 16.00: tfoU* Mario Lanza. Impero. 15.30: «Navija^ ^ paj,, E. vmiarns, Italia. 16.00: «Ana», S vaiione. gano, V. Gassman, • Viale. 16.00; «Kl*is?’ c" Cab01. junak«, J. Chandler ' i^pja Moderno. 16-00: “£a žareli. leta«, T. Wnght, F. jju- Massimo. 15.30: < ■ 16.00: D. L,rw C. , . Belvedere. 16.00. ubijanjem«. G. r • 50- Marconi. 16.00: koli«, J. Wayne, *'■ car- Novo cine. 16.00: «L.jw ^ por4. men«, R. HayW0 ’ ' ^tnf Odeon. 16.00: < 143 Prevedel prof. dr. Fr. Brudač Vsi pa so bili razdeljeni v majhne skupine in vsi so v nemalo začudenje gospoda Piokwicka blebetali in govorili o vseh mogočih dnevnih novicah tako brezčutno — kakor da ne gre tu za sodno obravnavo. Zdaj je vzbudil pozornost gospoda Pickwieka vstopiva gospod Phunky, ki se je priklonil in s.edel na svoje mesto za kraljevskim prokuratorjem. Komaj je mogel gospod Pickwick odgovoriti prav tako s poklonom, ko se je pojavil doktor Snubbin in za njim Mallard, ki je doktorja na pol zakrival z rdečo vre-0o, katero je odložil na mizo, stisnil gospodu Perkerju roko in odšel. Nato sta vstopila še dva ali trije doktorij in med njimi eden, ki je bil polteno debel in rdel v obraz ter je prijateljsko kimal gospod doktorju Snubbinu in omenil, da je danes krasno jutro. «Kdo je ta človek z rdečim obrazom, ki je rekel, da j e . danes krasno jutro in je tako prijateljsko kimal nagemu zastopniku?* »Gospod doktor Buzfuz» (Buz = čvekati; fuzz - cefrati) je odgovoril Perker. «Ta je zoper nas; je vodja nasprotnikov. In tisti gospod za njim je gospod Sk mpin, njegov asistent.* Gospod Pickwick je hotel ravno vprašati z neizmerno ne- jevoljo zaradi hladnokrvne podlosti gospoda Buzfuza. kako se je mogel le-ta, ki zastopa vendar drugo stranko, predrzniti in re^i gospodu doktorju Snubbinu, ki je vendar njegov zastopnik, da je danes lepo jutro, ko ga je prekinilo sploSno vstajanje pravnikov in glasno klicanje sodnih slug «tiho!» Oari se je in videl, da vstopa sodnik. Gospod sodnik Stareleigh (ki je zaradi obolenja višjega sodnika zastopal le-tega) je bil strašno majhen človeček in tako debel, da se mu je videl le obraz in telovnik. Prizibal se je v dvorano na dveh majhnih nekoliko krivih nožicah. se priklonil resno porotnikom, ki so se priklonili spet njemu in položil svoje male noge pod mizo; in ko je to gospod Stareleigh storil, je bil vse, kar ste mogli od njega videti, le njegov rdeči obraz, dvoje majhnih, čudnih očd in polovica velikanske, strašno komične lasulje. Komaj je sodnik sedel na svoje mesto, že je sodni sluga spodaj zaklical «ttho!» Nato je sluga na galeriji že jezno kričal: «Tiho!» in potem so še trije ali Štirje glasovi ponavljali «Tiho!» Nato je neki gospod v črni obleki, ki je sedel pod sodnikom, začel klicati imena porotnikov in po mnogem kričanju se je spoznalo, da je navzočih samo deset posebnih porotnikov. Gospod doktor Buzfuz je zahteval nadomestno poroto; in gospod v črni obleki je skušal nato spraviti v posebno poroto dva navadna porotnika, in tako so takoj ujeli enega lekarnarja !n enega drogista. «Oglasite se, ko vas bomo klicali, gospodje, da boste prisegli,* jih je poučeval mož v črni obleki. «Rihard Upwich.» «Tu,» se Je oglasil drogist. «Tomaž Groffin.* «Tu,» je klical lekarnar. «Vzemite knjigo, gospodje. Morate pošteno in pravično...* «Prosim sodišče, da mi oprosti,* se je oglasil lekarnar, ve- lik, suh človek žoltega obraza, «upam, da mi oprosti, ker ne morem prisostvovati.* «Zakaj ne, gospod?* je vprašal gospod Stareleigh. «Nimam pomočnika, milord,* je odgovoril lekarnar. «Ne morem vam pomagati, gospod,* je odgovoril gospod Stareleigh. «Lahko bi si katerega najeli.* «Za to nimam sredstev,* je odgovoril lekarnar. «Ampak morali bi imeti sredstva za to, gospod,* je rekel sodnik in zardel, zakaj gospod Stareleigh ni prenesel odpora. «Vem, da bi moral imeti sredstva, ko bi se mi tako godilo, kakor zaslužim, ampak ne godi se ml tako, milord,» je odgovoril lekarnar. «Zaprisezite tega gospoda!* je rekel sodnik odločno. Uradnik je komaj izgovoril prve besede prisežne formule, že ga je lekarnar spet pirekinil. «To moram jaz priseg, milord?* je vprašal. «Seveda, gospod,* je odgovoril sodnik. «Torej dobro, milord,* je resignirano odgovoril lekarnar. «Ampak to vam rečem, da se dogodi umor, preden bo konec obravnave. Zaprisezite me torej, gospod,* in lekarnar je prej prisegel, preden je sodnik mogel lzpregovoriti besedo. «Hotel sem samo reči, milord,* je rekel lekarnar, «da nisem pustil v prodajalni nikogar razen sluge. Je dober fant, a se ne spozna na zdravila, in vem, da Je liquor pri njem žveplena kislina ln senesov sirup opiat. In to je vse, milord.* Potem je veliki lekarnar udobno sedel, se prijazno nasmehnil m zdelo se Je, da je pripravljen na najhujSe reči. Gospod Pickwick je gledal na lekarnarja z največjo bojaznijo, ko se je med občinstvom zapazilo majhno vznemirjenje; in takoj nato je vstopila gospa Bardellova, ki Jo je podpirala gospa Cluppinsova; posadili so jo na pol omedlelo na drugi konec klopi, na kateri je sedel gospod Pickwick. Gospod Ddd- son ji Je podal izredno veu*. kaKOr -,va in oba sta se delala sočutna in melanhol <- , primemo tej priložnosti. Nato se je pojavila gosp je c , w,i^wi™ tj Pri noeledu na svojega ovtw» spe mladim Bardellom- Pri pogledu na svojega m pa Bardellova naglo vstala in ga divje poljubila, P histerično omedlela ter vprašala, kje je prav dersova g odgovora sta se gospa Cluppinsova in gospa ,s