ZA BEŽIGRADOM
Turistična bera vzbuja skrbi
Ko smo zadnji dve leti ob kon-cu poletne turistične sezone ocenjevafi turistični promet za Bežigradom smo zadovoljni ugo-tavljali, da je število inozemskih gostov rn prenočitev naraščalo hitreje kot kjerkoli v Sloveniji. LetoSnja devetmesečna turistifi-na bera nas sili v pregrešno raj-miSljanje, da so se bežigrajski upravljalci prenočitvenih zmog-Ijivosti naveličali rekordov in se samozadovoljni oprijeli mistt. da za pridobivanje novih gostov pat ni treba storiti nifiesar več. Sodo že sami prišli. so si nemara deja-li, saj za Ijubljanski avtokamp na Ježici, koi edini tovrstni prenofii-tveni objekt za Bežigradom, vsi vedo, pa Če o njam obvežčamo potencialno turistično javnost ali ne. Najbrže je prav ta misel bo-Irovala odločitvi, da za leto 1986 asnovnih podatkov o kampu na
Ocena letoSnjega turističnega prometa bi bila nepopolna, če si pobliže ne bi ogledali tudi preno-Eitvenih kapacitet. Pronicljiv bra-lec bi utegnii sklepati, da je za letosnje za Cetrtino slabše rezul-late kot v enakem obdobju lani khvo manjse število razpoložlji-vih zmogljivosti. Uradni statistič-ni podatki kažejo. da temu ni ta-ko. Leta 1985 je bilo v občini Bežigrad registritanih v zasebnih sobah. gostilnah. prenofiiščih m na urejenem kamping prostoru na Jezici skupaj 540 ležišt, in leta 1986 sar.io 4 ležiSča manj. skupaj 536-
Kljub izrednemu nazadovanju jomačega in tujega turtstičnega prometa ostajajo tuji gostje za Bežigradom $e vedno dominant-ni. nanje odpade dve tretjini pro-meta (66%:34%) S tako ugod-nim razmerjem se ponaSajo v Sloveniji samo še Moravske To-piice.
Če smo lanskoletni oceni tun-
Ježici kljub prošnjam in urgen-cam ni potrebno posredovatj Av-tomoto zvezi Jugosiavije, ki vsa-ko leto pripravi Jn izda osrednji kamping prospekl z najpomemb-nejšimi informacijami. cenami fn pregledno karto vseh kampov v Jugoslaviji |n tako v jugoslovan-skem kamptng prospektu za leto 1986, ki ga jugoslqvanska turi-stična informativno propagand-na služba distnbuira potencial-nim tujim tvristom s pomočjo predstavništev Turistične zveze Jugoslavije v tujint, na lurističnih s*?jmih in borzah in preko tujih avtomobifskih klubov, ŠotorišCa na Ježici pač ni.
Ne glede na prave ati domnev-ne razloge so. po podatkih Zavo-da SR Slovenije za statistiko, le-tošnji devetmesečni rezulati turi-stičnega prometa za Bežigradom naslednji:
stičnih rezultatov zapisaU. da ustvari občina Bežigrad s svojim sorazmerno skromnim številom pretežno sezonskih prenočitve-nih zmogljivosti 12 odstotkov inozemskega turisličnega pro-mata Ljubtjane, moramo letos ugotoviti, da je ta delež zdrsnil na 9,9 odstotka in da je prav pa-dec števila inozemskih gosto« in prenofiitev za Bežigradom botro-val slabSi turistični beri v Ljublja-ni kot celoti- V deveiih mesecih letos beleži Ljubljana za 5 od-stotkov manj tujih gostov in za enak odstotek tudi manj tujih prenočitev.
Rezulati vzbujajo skrbi $e bolj, te upofetevamo, da je bila Ljub-Ijana prav letos gostiteljica tudi dveh pomembnih svetovnih kon-gresov. svetovnega kongresa ku-harjev in svetovnega kongresa Mednarodne zveze gozdarskih znanstveno raziskovalnih orga-mzacij IUFRO.
DANICA ZORKO