Celje - skladišče D-Per OBČINA ŠENTJUR PRICE 582/1987 umir « 1119870686,107/108 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva JULIJ—AVGUST 1987 ŠT. 107-108 18. avgust — občinski praznik Pisati o polpretekli zgodovini lin ponavljati 18. avgust 1944 žal že nekaterim preseda. Prav zaradi takih mišljenj redkih posameznikov in časovnega odmika zgodovinskega dejstva naj me bo odveč teh nekaj (vrstic poseganja nazaj ob spominu na dan, ki so ga naši občini izbrali za občinski praznik. Prebivalstvo Planine in okolice, ki je sodelovalo v narodnoosvobodilnem gibanju že od leta 1941, je v letu 1942 zaradi izdaje utrpelo sorazmerno največ žrtev na Kozjanskem. Oktobra in novembra leta 1942 so fašisti postrelili, odgnali v koncentracijska taborišča in zapore večino partizanskih sodelavcev in aktivistov. Ko je po nekajmesečnem zatišju gibanje ponovno oživelo je sovražnik ina Planini vzpostavil eno Isvojih najmočnejših postojank, ki pa so jo sredi leta 1944 partizanske enote Kozjanskega čedalje bolj ogrožale. Tako si posadka, dan in noč v pripravljenosti v močni utrdbi na gradu nad trgom, že (ni več (upala s Planine in so jo zaradi partizanskih zased, porušenih mostov, prekopanih in z drevjem zatrpanih cest le s težavo oskrbovale večje nemške enote od drugod, kolikor tudi teh niso 'zavračali partizani ter jim odvzemali živež, oborožitev in vojaško opremo. 17. avgusta leta 1944 je .sovražniku uspelo z večjimi enotami, tanki in motornimi vozili ter topništvom vdreti jna osvobojeno o-zemlje iz Sevnice, Brega, (Zidanega mosta, Rimskih toplic, Laškega in Šentjurja ter med štiridnevno protipartizansko akcijo izprazniti o-groženo postojanko na Planini, prebivalstvo je po triletnem nasilju svobodna zadihalo. Ko je okrožno politično vodstvo zvedelo o umiku, se je z -vsemi obstoječimi političnimi delavci, aktivisti in kurirji še isti dan popoldne podalo na Planino, ter ob navzočnosti predstavnikov pokrajinskega vodstva OF Vladka Majhna-Rafaela in Sergeja IKraigher-ja-Andreja priredilo množični miting. Naslednji dan »18. avgusta« pa so v trg Planina vkorakale še enote Kozjanskega (odreda s Se-novško rudarsko godbo. Tako je Planina postala središče svobodnega Kozjanskega ozemlja. Tam je (bil poslej, poleg oblastnih in političnih vodstev in drugih ustanov, tudi sedež v tistih dneh ustanovljene Zaledne vojaške oblasti — Komanda Kozjanskega vojaškega področja in Komanda mesta Planina z vso raznovrstno dejavnostjo. Ob ocenjevanju gospodarjenja v občini od preteklega občinskega praznika smo lahko dokaj kritični. Sedanje težke {gospodarske razmere nas niso obšle. > Prvič V zgodovini delovanja Občinske skupščine se poleg že starih znanih problemov kot so manjrazvitost, cestna problematika in vrsta drugih Srečamo še z obravnavanjem in sprejetjem »ukrepov družbenega varstva« v DO TOPER — TOZD Elegant in Moda; v juliju pa tudi v DO »TAJFUN«. Tudi bilanca »obratov«, katerih sedež DO je izven občine je negativna. {Saj beležimo v tem obdobju ukinitev dveh obratov in to: VEPLAS-ov obrat v KS — Blagovna in TOPROV — MODA obrat v /KS — Loka. Nasprotno od negativnih pojavov pa beležimo tudi uspehe: V Kmetijskem kombinatu predvsem v njegovem uspešnem prizadevanju za (nadaljnji razvoj kmetijstva na Kozjanskem, v AL-POS-u, LI BOHOR, v EMO TOZD KOTLI, ki se postopoma dviga in bo po vseh ocenah (kmalu prevzel vodstvo v šentjurski industriji. Tudi DO DOPS izkazuje na zaposlenega najvišjo akumulacijo. Investicijska politika v tekočem letu nam potrjuje pravilnost usmerjanja investicij v sedanjem obdobju. Tako trenutno beležimo 33 objektov, ki so že zgrajeni oziroma so v gradnji. Na osnovi njihove vrednosti pripada gospodarstvu 81 %, negospodarstvu 14 °/o in stanovanjski izgradnji 5 %. Ob prazniku občine Šentjur čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom DPO, SO, uredništvo Med gospodarskimi investicijami so najpomembnejše: — ALPOS — TOZD Cevarna — nova orodjarna, — KK — TOZD Klavnica — dograditev hladilnic, — ELEKTRO Celje — gradnja male hidroelektrarne v Tratni ob iztoku Slivniškega jezera, — TOLO — stroj za direktno vbrizgavanje podplatov, — KK — TOK — melioracija Voglajnske doline in Vodruž — Jakob ter Drameljske doline; — KK — TOZD LASTNA K. P. — izgradnja hleva za nesnice v Gorici; — LI BOHOR — TOZD Žaga in furnirnica — sušilnica za les; — CESTE — nadaljevanje modernizacije regionalne ceste preko Prevorja; pripravljalna dela — nadaljevanje klanca Jezerce; pripravljalna dela na cesti Planina — Šentvid in vrsto drugih lokalnih cest. OB PRAZNOVANJU »18. AVGUSTA« PRAZNIKA OBČINE ŠENTJUR VAS VABIM NA SVEČANO SEJO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE IN VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, KI BO V SOBOTO, 15. AVGUSTA 1987 OB 10. URI V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR IN OSREDNJO PROSLAVO S TOVARIŠKIM SREČANJEM DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, KI BO V NEDELJO, 16. AVGUSTA 1987 OB 14. URI V DOBJU PRI PLANINI. VABLJENI! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU VLADO GORJUP Vse naštete, in še vrsta drugih manjših investicij je prispevek šentjurskega gospodarstva za zboljšanje delovnih pogojev, povečanje proizvodnje, uvajanje nove proizvodnje, povečanje števila zaposlenih, zboljšanje cestnih povezav in še vrsto ugodnosti, ki jih gospodarstvo v občini danes potrebuje. Vzpodbudna so tudi prizadevanja DO iz Celja: Žična, Aero in Aurea, ki imajo svoje obrate v naši občini. Manj vzpodbudna pa je pripravljenost vlaganj v razvoj gospodarstva iz širše družbenopolitične skupnosti, čeprav so pogoji, ki izhajajo iz majhne razvitosti občine dobri. Še vedno pa je v naši občini premajhen poudarek na razvoju drobnega gospodarstva, tako družbenega kot zasebnega, in turizma. Največje težave pa so v zahtevah občanov po hitrejši modernizaciji regionalnih in ostalih cest, šentjurski obvoznici, razvoju PTT omrežja, vodovoda, objektov KS, trgovske mreže, obnovi — adaptaciji in novogradnji šol ter raznih drugih objektov. Nekateri nikakor ne morejo ali nočejo razumeti današnje težke gospodarske situacije, še posebej naše občine, ki z minimalnim gospodarstvom ne ustvarja dovolj sredstev za realizacjo vseh zahtev. Nadaljnji razvoj občine ni odvisen samo od občinskih organov in njihovih predstavnikov — temveč in predvsem od uspešnega gospodarstva — od vseh delovnih ljudi in občanov. Letošnje praznovanje občinskega praznika bomo sklenili v KS — Dobje, ki je sprejela to nalogo in pripravlja kulturni program. Sicer pa bodo prireditve v počastitev občinskega praznika tekle po programu od 7. 8. 1987 do 22. 8. 1987. Med posebnostmi praznovanja letošnjega občinskega praznika pa bo tudi njegova racionalnost, ki je skladna s stabilizacijskimi prizadevanji vse naše družbe. Predsednik SO Vlado Gorjup Program prireditev 7. avgusta ob 16 uri — KOLESARSKI DAN start parkirišče Blagovnice MERX 8. avgusta ob 8. uri — TURNIR V MALEM NOGOMETU športni park ŠENTJUR ob 9. uri — TURNIR V TENISU (pionirji—pionirke od 12—14 let) športni park ŠENTJUR ob 20. uri — IGRA «-NEDELJSKI IZLET« — v izvedbi KD »F. Vrunč« — kulturni dom DOBJE 9. avgusta ob 16. utri — OTVORITEV SPOMINSKE PLOŠČE NA ROJSTNI HlSl dr. JOŽETA BRILEJA Presečno pri DOBJU 12. avgusta ob 16. uri — Šahovska simultanka z mojstrom Francem PEŠEC skupščinska dvorana 14. avgusta ob 16. uri — TURNIR V KOŠARKI športni park ŠENTJUR ob 16. uri — ODPRTI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR POSAMEZNIKOV skupščinska dvorana 15. avgusta ob 7. uri — MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE V LOVU RIB za prehodni pokal »-18 AVGUST« Slivniško jezero »TRATNA« ob 9. uri — turnir Članov v tenisu športni park ŠENTJUR ob 12. uri — OTVORITEV RAZSTAVNEGA PAVILJONA POHIŠTVA — DO LI »BOHOR« ŠENTJUR poslovna stavba ob 15. uri — MEDOBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKIH ENOT športni park ŠENTJUR ob 18. uri — TEK PRIJATELJSTVA ’87 start — športni park ŠENTJUR 16. avgusta ob 8. uri — TEKMOVANJE LOVCEV V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE lovski dom »HANDIL« DOBJE ob 8. uri — PRVENSTVO V KEGLJANJU motel ŠENTJUR 22. avgusta ob 9. utri — turnir clanic v tenisu športni park ŠENTJUR ob 13. uri — JADRANJE NA DESKI Slivniško jezero ob 15. uri — TEKMOVANJE TROJK V KOŠARKI športni park ŠENTJUR Iskreno čestitamo ob prazniku naše občine. SOZD, N.SUB.O, MIERX PROIZVODNA IN TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR NRnlo. Plaketo »18. avgust« v letu 1987 prejmejo 1. KRAJEVNA SKUPNOST DOBJE PRI PLANINI 2. ČANDER Mirko iz KRAJEVNE SKUPNOSTI SENTJUR-OKOLICA 3. ŽE PODELJENA KK OB 25.-LETNICI PRIZNANJA »18. AVGUST« PA PREJMEJO: 1. Gradišnik Marjan — ravnatelj osnovne šole »Franja Malgaja« Šentjur 2. Vrečko Stefan — DO LI »BOHOR« Šentjur — TOZD Žaga in furnirnica 3. Berglez Anton — obrtnik iz Goričice 4. Bukvič Bela — Območna vodna skupnost Savinja-Sot-la 5. Kovačič Lenka — iz Osnovne šole »Kozjanski odred« Planina pri Sevnici 6. RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA Komunalno obrtno podjatja 63230 Santi ur pri ca|ju Delovnim ljudem in občanom Čestitamo ob prazniku občine in želimo veliko delovnih uspehov. Priznanja >18. avgust« KNJIŽNO NAGRADO PREJMEJO: 5. GROSEK Manja — učenka OS »Blaža Kocena« Ponikva 6. BORŠTNIK Klemen — učenec OS »Blaža Kocena« Ponikva 7. TOVORNIK Urška — učenka OS »Kozjanski odred« Planina 8. ŽAVSKI Mateja — učenka OS »Kozjanski odred« Planina 9. ARZENŠEK Poldi — učenec PS Dobje 10. GRADIČ Barbara — učenka OS »Franja Vrunča« Slivnica 11. PL ANKO Matej — učenec OS »Franja Vrunča« Slivnica 12. PERC Milenka — učenka PS Prevorje 13. ŽLOF Jelka — učenka PS Loka piri Žusrrni 14. JAZBINSEK Mojca — učenka OS »Miloš Zidanšek« Dramlje 15. LEBEN Andreja — učenka OS »Miloš Zidanšek« Dramlje 16. BOVHA Darja — dijakinja SKŽS Celje — Enota Šentjur (smer — kmetijski tehnik) 17. ZAVOLAVSEK Janez — dijak SKŽS Celje — Enota Šentjur (smer — kmetovalec) Kolesarska sekcija TVD Partizan Šentjur vabi vse ljubitelje kolesarjenja, da se 7. avgusta 1987 ob 16. uri zberejo na parkirnem prostoru Blagovnice Merx. Pridite v čim večjem številu z izpravnimi kolesi na kolesarski dan, ki bo prijetno doživetje. Kulturno društvo Franja Vrunča iz Dobje vasi vabi 8. avgusta ob 20. uri v kulturni dom Dobje, na ogled igre »Nedeljski izlet«, ki so jo pripravili v počastitev praznovanja občinskega praznika. 1. SPORN Aleš — učenec OS »Franja Malgaja« Šentjur 2. ŠTIGLIC Mitja — učenec OS »Franja Malgaja« Šentjur 3. ZUPANC Bernarda — učenka PŠ Kalobje 4. KOPRIVC Iztok — učenec PŠ Blagovna Predpraznična razmišljanja V predprazničnih dneh smo povabili nekatere družbenopolitične delavce v občini, da nam na kratko zapišejo o katerih 'zadevah v tem trenutku največ razmišljajo. Razmišljali so: Martin Vodušek, sekretar predsedstva OK ZKS, Drago Macko-šek, podpredsednik IS SO, Janez Kukovič, sekretar OK ZSMS, Ferdo Žagar, sekretar OK SZDL in Hinko Pap, sekretar OS ZSS. MARTIN VODUŠEK Težko je v nekaj besedah oceniti kaj je v občini narejenega na področju varovanja družbenega premoženja. Aktivnosti je v okviru komitejev za SLO in DS ter drugih organov več, rezultati pa bodo večji in vidnejši takrat, ko nam bo prišlo v zavest, da je odnos do družbene lastnine sestavni del našega vsakdanjega kulturnega življenja. Seveda pa je gledanje na varovanje družbenega premoženja, z vidika kako smo ga obvarovali pred tatvinami, požari, itd. le en, celo ožji del. Pomembno vprašanje, ki se danes postavlja je, kako smo in kako gospodarimo s celotnim premoženjem, ki nam ga je družba zaupala v upravljanje. Koliko smo uspeli kot dobri gospodarji v nekem obdobju ople- DRAGO MACKOŠEK menatiti osnovna sredstva, obratna sredstva, ali smo del razširjene reprodukcije, ki smo jo ustvarili, naložili tako, da daje večje rezultate, več delovnih mest. Ali smo v iteh težkih pogojih gospodarjenja zasledovali kvalitetne strokovne rešitve, ali smo iskoristili vse notranje rezerve, ali pa so nam bili pogoji gospodarjenja tudi dober razlog za opravičilo neizpolnjenih nalog, napisanih v planskih aktih. Kakorkoli že, piiav gotovo je, da je na področju varovanja in gospodarnega ravnanja z družbeno lastnino še veliko nalog, njihova realizacija pa je odvisna od naše osveščenosti na tem področju ter volje, da želimo stvari spremeniti. Teniška sekcija TVD Partizan Šentjur organizira v počastitev občinskega praznika turnir posameznikov za prehodni pokal »18. avgust« (8. avgusta za pionirje in pionirke, 15. avgusta za člane in 22. avgusta za članice). Vsi turnirji se bodo odvijali na peščenih igriščih v športnem parku v Šentjurju. Turnirjev se lahko udeležijo vsi, ki želijo svoje znanje v tem športu preizkusiti tudi v tekmovalnem ozračju. to © tovarna lahke obutve 63230 Šentjur prr celju veliko delovnih uspehov in čestitke ob prazniku Analizo izvajanja resolucije dobijo delegati običajno v gradivu v jesenskem času, ko je zanjo na razpolago tudi več podatkov in rezultatov. Kljub temu je v takšni »praznični« številki prav, da napišemo nekaj o doseženem ta nedoseženem v prvih šestih mesecih. Eden izmed osnovnih ciljev resolucije je (vsakoletni cilj, ki pa ima lahko le dolgoročni značaj, op. p.) pospeševanje gospodarskega razvoja, da bi zmanjšali razliko med razvitostjo naše DPS ta Slovenijo. 2e bežen pregled najpomembnejših kazalcev, ki presojajo to razvitost nam kaže, da željenega zmanjševanja ni. Predzadnje mesto na lestvici občin po ustvarjenem družbenem proizvodu na prebivalca, ima tudi nekaj »defektov« zaradi načina izračuna DP, vendar pa predstavniki družbenopolitične skupnosti ta analitiki ugotavljamo, da tudi vsi zapisani ukrepi za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja ne dajejo tistih učinkov, ki si jih vsi tako zelo želimo. Istočasno pa seveda ugotavljamo, da borno morali biti skupaj s predstavniki OZD in TOZD mnogo bolj agresivni pri snovanju gospodarskih povezav. Le na ta način bo mogoče zapisane ugodnosti tudi realizirati. Glede na težke pogoje gospodarjenja ta znano strukturo gospodarstva oziroma industrije v občini nismo uspeli realizirati povečanja izvoza ta deviznega priliva. Še več. V dedu kovinsko predelovalne industrije so nastopile sicer pričakovane težave, vendar pa je zdaj njihovo reševanje zahtevnejše ta terja velike napore. V občini smo poleg obeh ukrepov družbenega varstva v TOPRU sprejeli še ukrep v TAJFUNU. Najpomembnejša spoznanja ob takšnih dogodkih so seveda ta, da nam v občini primanjkuje strokovnega kadra, če pa ga pri kadrovanju najdemo, v največjih primerih ni pripravljenosti za sprejem težkih ta zahtevnih nalog. Seveda istočasno ugotavljamo, da nastanejo težave v TOZD in OZD tudi zaradi zelo slabe in neustrezne kadrovske zasedenosti. Cilj enakomernega razvoja krajevnih skupnosti znotraj DPS se realizira preko dogovorjenih in sprejetih programov samoprispevka ta programov samoupravnih interesnih skupnosti. Dva največja projekta tega srednjeročnega obdobja sta »Jezerski klanec« in vodovod »Kozarica«. Njuna realizacija je zadovoljiva, manjše posodobitve in novogradnja v KS pa bodo tudi v letošnjem letu izvršene ob pomoči ZMDA »KOZJANSKO«, za katero so v letošnjem letu zagotovljeni dobri pogoji bivanja, namestitve ta ostalega. V začetku leta smo dokončno sprejeli vse planske dokumente ta zdaj smo v »najpomembnejši« fazi planiranja, pri realizaciji plana. Sprotne in natančne analize nam bodo omogočale, da sproti sprejemamo pravočasne ta pravilne ukrepe. Osnovni pogoj je, da ne bomo od začrtanih nalog in ciljev preveč odstopali. JANEZ KUKOVIČ Stopamo v zadnji del brigadirske sezone v letu 1987 z nekakšnim vse bolj argumentiranim spoznanjem, da klasična oblika mladinskega prostovoljnega dela dejansko zahaja v vse večjo krizo, ter da je perspektiva le-tega vprašljiva. Prav gotovo ni potrebno posebej poudarit, da se je kriza mladinskega prostovoljnega dela zaznala v slovenskem prostoru že nekje v letu 1983, ter da se je takrat začetno obdobje stagnacije tretiralo bolj kot vprašanje menjave generacije, ne pa kot začetek krize, kar bi bilo zaradi kontinuitete in intenzitete širjenja tovrstne oblike dela v jugoslovanskem in tudi mednarodnem prostoru nerazumljivo. Prav težko je bilo spoznanje, še posebej v konferencah ZSMS, iz katerih so v prvih letih krize odhajale brigade kljub povečani aktivnosti v prid animacije ta pridobivanja mladih za tovrstno delo nepopolne, kajti dejstvo je, in tega se zavedamo vsi skupaj- da je ta oblika dela ena izmed najstarejših oblik delovanja mladih, ki sega v obdobje vojnih in povojnih let, prežeta z, za našo družbeno ureditev vrsto pomembnih vprašanj kot so: širjenje bratstva in enotnosti, oživljanje tradicij NOB, vse skupaj pa je povezano z vprašanjem hitrejšega razvoja manj razvitih področij, ter seveda spoznavanjem (kulture in načina življenja narodov Jugoslavije. Istočasno se je ob razvoju krize brigadirskega življenja začela aktivnost po vprašanju prenavljanja organizacije in dela mladih na akciji. V Sloveniji smo prvo takšno prenovo čutili že v letu 1983, ko se je organiziral mladinski delovni tabor Trebče. To je bila za takratni čas nova, zanimivejša oblika ta prehod iz hirar- hičnega vodenja aktivnosti na akciji na bolj demokratičen samoupraven način organiziranja dela in življenja mladih udeležencev tabora, vendar pa so dela ostala klasična, torej fizična. Izkušnje so pokazale, da je ta oblika perspektivnejša od popolnoma klasičnih zveznih ali republiških delovnih akcij, z ugotovitvami, da ie taboru neminovno potrebno spemtajati Vlogo ta status. Sledil je razvoj taborov ta v tem letu je bilo organiziranih trinajst mladinskih raziskovalnih taborov s področja kmetijstva, sociologije, veterine, arheologije ipd. Prednost le-teh v primerjavi s klasično obliko je v tem, da so v organizacijo ta delo vključeni predvsem srednješolci ta študentje, ter da ob operacionalizaciji programov pridobivajo praktični del znanja, za katerega se izobražujejo, prav gotovo pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da raziskave iz posameznih področij služijo družbenim ustanovam, institucijam ta OZD kot razvojni dokument. Torej oblika, ki bo nasledila klasično, zgolj fizično obliko mladinskega prostovoljnega dela, je med nami ta živi. Vprašanje je le, kako dolgo bo vzdržala ta uživala podporo s strani družbenopolitične skupnosti ta njenih tvorcev, saj mora le-ta v dobršni meri sprejeti odgovornost za izumiranje ta neintesres med mladimi po vključevanju v oblike MPD, kljub temu, da srno s pomočjo mladih rok z vseh krajev Jugoslavije tudi na Kozjanskem uspešneje premagali nerazvitost, zagotavljali delovnim ljudem na tem področju najnujnejše življenjske pogoje ta s tem tudi preprečevali preseljevanje tamkajšnjih prebivalcev v, kot temu pravimo, dolino. Tovarna kovinskih Izdelkov in opreme 63230 Šentjur pri Celju E Iaaa— %ll l|v W Vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur pri Celju čestitamo ob prazniku 18. avgust in želimo veliko delovnih in osebnih uspehov. FERDO ŽAGAR V socialistični zvezi smo začeli s pripravami na programsko-volil-ne konference, katerih izvedbe planiramo v jeseni. Kot najširša organizacija delovnih ljudi in občanov ai prizadevamo, da bi bile v čim večji meri upoštevane pobude delovnih ljudi in občanov, da hi se njih dogovori čim bolj odražali v konkretnih dejanjih. U-gotavljamo, da je učinkovitost naših dogovorov še vedno nezadovoljiva. Se vedno je v vseh sredinah premalo izkoriščena in uveljavljena družbeno kontrolna funk cija SZDL. V praksi premalo u-veljavljamo uresničevanje že sprejetih dogovorov, zato je še vedno velik razkaraik med obsegom naših aktivnosti, sestankov, oblik dela in izmenjave mnenj posvetov, okroglih miz in drugih znotraj SZDL m z doseženimi rezultati. V SZDL tudi nismo v celoti za- dovoljni z rezultatom prizadevanj na področju uveljavljanja začrtane kadrovske politike. Tudi tu je vse prevelika razlika med samoupravno sprejetimi stališči in prakso. Zaskrbljuje splošno pomanjkanje mladih in perspektivnih strokovnih kadrov v naših delovnih organizacijah. To smo še posebno občutili ob iskanju kadrovskih rešitev pri uvajanju družbenega varstva v obeh TOZD To-pra .in DO TAJFUN. Tudi na objavljene irazpise za najodgovornejša dela in naloge v združenem delu skoraj ni odziva, kljub temu da naša družbenopolitična skupnost namenja kar precejšnja finančna sredstva za šolanje najrazličnejših profilov strokovnih kadrov. Združeno delo, oz. njihove kadrovske službe, še vse premalo storijo, da bi zaposlile mlade visoko usposobljene strokovnjake, pa tudi nagrajevanje takih kadrov je na splošno v naši občini prenizko. ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU NAŠE OBČINE OBRTNO ZDRUŽENJE ŠENTJUR PRI CELJU HINKO PAP Ne dolgo tega so se ohladili sedeži delegatskih klopi, sedeži v dvoranah najrazličnejših institucij, organov in organizacij na vseh nivojih našega družbenega življenja. Večina udeležencev v vročih razpravah, v še bolj vročih prostorih ob peklenski vročini na prostem, je odšla na bolj ali manj zaslužen počitek. Prav gotovo ste uganili. V mislih imam predpočitniške razprave o spremembah zakona o združenem delu, posebej sklepno na skupni seji RS ZSS in RK SZDL, na zadnjo sejo CK ZKS, na seje zborov skupščine SRS ob razpravi majske analize in spremembah devizne zakonodaje iter zborih skupščine SFRJ. Ni moj namen povzemati najrazličnejša stališča, sklepe, predloge ali celo komentirati zelo odkrite, dorečene, kritične pa vendar objektivne razprave, ki so bile izrečene na vseh že naštetih forumih, saj smo le-te imeli možnost prebrati, videti in slišati iz množičnih sredstev javnega obveščanja. Želim jih le komentirati iz tistega zornega kota za 'katerega sem po lastnem občutku in glede na vsakodnevni stik, prepričan, da je indentičen povprečnemu delovnemu človeku, ki si s poštenim in prizadevnim delom služi svoj vsakdanji kruh ter prispeva tej družbeni skupnosti izhod iz težke situacije po svojih močeh in sposobnostih, s svojim konkretnim delom, ne z besedami. Že dolgo pri nas nismo tako odgovorno, odkrito, brez kakršnih tabujev, spregovorili o težavah ter direktno prikazali in obsodili vse tisto za kar nekaj časa vsi razumni ljudje ugotavljajo, da bi bilo potrebno spremeniti, odpraviti in doreči. Obsodba predlogov sprememb »delavske ustave« (zakona o združenem delu) iz katerih veje duh po centralizaciji in vse večji eta-tizaciji, predlogi za spremembo nemogoče, že pred dvema letoma obsojene, a vseeno uzakonjene devizne politike, kritika »šok terapijskih« zdravljenj našega gospodarstva z intervencijskimi posegi v zakonodajo, ki naj »-zdravi« bolne in zdrave. Vsemu temu ob rob pa slovesno zaklinjanje ob začetku leta najodgovornejših krmarjev, ki vodijo to našo barko skozi razburkane vode svetovnega gospodarskega oceana, na presek inflacije, katero pa zasledujoči vihar ob polletju plusne čez rob krme z troštevilčnim valom. Ob vsej tej obilici razgrnjenih problemov ponujenih rešitev, treznih in strokovnih razmišljanj ter analiz, človek pričakuje skalpel v rokah naprednih družbenih sil, 'ki narede carski rez. Pričakuje porod zdravega, logičnega, strokovnega, dorečenega, vstrajnega, poštenega in delovnega otroka socialističnega samoupravljanja, ki bo že v rani mladosti ob skrbi vseh nas, opravil s vsem okorelim, o-kostenelim, centralistično etatističnim, admindsitrativno-normativ-nim in še in še. Mogoče čudna prispodoba, pa vendar če nadaljujem imam občutek, kot, da nekdo roko v kateri je že skalpel, z neko nevidno silo odriva od mesta kjer naj hi naredil rez. Kdo? Kdo si po vseh -teh argumentih, po identifikaciji vseh organov družbenopolitičnih organizacij, delegatske skupščine in skratka vseh naprednih družbenih sil z avtentičnimi interesi delavskega razreda, to upa? Upam, da bodo odgovor na to vprašanje našli delegati po zasluženem počitku na nadaljevanju vročih letnih sej, na pričakovanih še bolj vročih jesenskih zasedanjih vseh forumov. Na pooblastila v katerih bo terjan odgovor, se bodo, če je po- trebno podpisali vsi delovni ljudje in občani, ki žele prehod iz krize te samoupravne socialistične družbe! KS Dobje pri Planini Krajevna skupnost Dobje pri Pianini leži v južnem predelu občine Šentjur na vzhodni in zahodni strani regionalne ceste Črnoii-ca—Pianina. Krajevno skupnost tvori 13 vasi v katerih prebiva 1160 prebivalcev, število volilcev se v zadnjem času rahlo dviga, kljub temu, da je bilo v Dobju v vsem povojnem obdobju zgrajeno le eno družbeno stanovanje. Po strukturi je prebivalstvo de-lavsko-kmečko. V večini so mešane kmetije, kjer je vsaj eden družinskih članov zaposlen. Čistih kmetij je le 25 in se število le teh še vedno manjša. Zaposlenih je več kor 300 krajanov od tega na področju KS le 15, ostali pa se vsakodnevno vozijo na delo v Šentjur, Store, Celje. nega denarnega prispevka za izvedbo posameznega projekta. Tako smo s sredstvi samoprispevka in dodatnega prispevka občanov v prvem letu tega srednjeročnega obdobja zgradili cesto v Jesenik ter položili cevi za vodovod, po katerih bo v teh dneh pritekla voda. Letos pa s sredstvi občanov in pomoči MDB gradimo omrežje vodovoda v Jezerce, pripravljamo pa se tudi za modernizacijo ceste v Sp. Brezje in še bi lahko naštevali. Prizadevali si bomo, da bo program samoprispevka, ki je bil lani uspešno izglasovan tudi realiziran, zato pa nas čaka še veliko nalog. Največji napori bodo prav gotovo vloženi v izgradnjo nove šo- Krajevna skupnost je samoupravno razdeljena na štiri vaške skupnosti, samoupravno deluje po načelih delegatskega sistema in se na ta način tudi povezuje z SO Šentjur ter z SIS. Rezultati takšnega povezovanja so vidni povsod. Naj naštejemo le nekaj najpomembnejših pridobitev v zadnjem obdobju: Zgrajen je bil večnamenski kulturni dom, v zaključni fazi je gradnja vodovoda Kapsl—Dobje, modernizirana je cesta Slatina—Presečno v dolžini 1700 m, izvaja se regulacija dob-janskega potoka, GG TOK Šentjur gradi prepotrebno cesto Presečno—Žegar itd. Za izboljšanje komunalne o-premljenosti pa prispevajo sredstva tudi sami krajani tako v obliki krajevnega samoprispevka, prostovoljnega dela, ter še dodat- le, za kar je imenovan gradbeni odbor. Izdelana je strokovna analiza ter prikazano število otrok, ki dokazuje, da je otrok v dovolj velikem številu za upravičeno in potrebno gradnjo šole, kljub temu, da v preteklosti ni bilo dobre perspektive za življenje v teh krajih. Z izboljšanjem cestnih povezav in ostale komunalne infrastrukture pa se stanje že bistveno izboljšuje. Seveda pa kljub naporom vse nerazvitosti in zaostalosti, ki se je kopičila skozi več obdobij, ne bomo mogli preseči na en mah. Potrebno bo veliko strpnosti in dogovarjanja, da bomo dali prioriteto tistemu kar najbolj potrebujemo, to pa je prav gotovo šolstvo, voda, ceste, trgovina, telefon. Franc Leskovšek ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA DR. JOŽETU BRILEJU - BOLKU V okviru praznovanja občinskega praznika bo 9. avgusta ob 16. uri v Presečnem pri Dobju slovesnost in odkritje spominske plošče na rojstni hiši našega častnega občana dr. Jožeta BrUeja-Bolka. Pobudo za to so dali krajani KS Dobje. O življenju in delu tov. Brileja bo spregovoril tov. Pavličič Jože, član sveta republike SR Slovenije. Ob tej priložnosti povzemamo iz zbornika Med Bočem in Bohorjem prispvek Rudija Čečinovića, ki govori o življenju in delu dr. Jožeta Brileja. Rodiil se je 1. januarja 1910 v Dobju pri Planini v siromašni družini na Kozjanskem. Do smrti je ostal zvest svoji rodni pokrajini. Iskal je razne možnosti, da se ta nerazvita pokrajina znebi težke dediščine preteklosti. Ob lastnih naporih in s pomočjo narodne skupnosti. Zato zasluži Jože Brilej trajen spomin tudi v svoji ožji domovini. Saj je zgovoren dokaz, da lahko resnično vzljubi tudi svojo širšo domovino le-ta, ki ostane čustveno povezan z ljudmi, med katerimi je odraščal. Oceno dosežkov bogatega življenja Jožeta Brileja bo zapisala zgodovina slovenskega delavskega gibanja, zlasti Partija in NOB; zapisana pa bo tudi v zgodovini graditve temeljev naših sociatostičnih odnosov in jugoslovanske diplomacije, njenega boja za enakopravnost narodov in mimo sožitje med njimi. Košarkaški delavci KK Šentjur v počastitev občinskega praznika organizirajo tradicionalni turnir v košarki 14. avgusta 1987 ob 16. uri za prehodni pokal »18. avgust«. Vabijo vse ljubitelje igre pod koši, da si ga v čim večjem številu ogledajo. Še posebno zanimivo tekmovanje pa organizirajo 22. avgusta, ko bo turnir v trojkah. Pričetek bo ob 15 uri na igrišču v Šentjurju. Turnir je odprtega značaja in se ga lahko udeležijo vsi, ki bodo našli še dva soigralca. Z Brilejem sva se srečala kmalu po njegovem prihodu v Ljubljano. Vpisal se je na pravno fakulteto, čeprav je želel na medicino. Študij medicine pa je bil dražji in takrat v Ljubljani nepopoln (le pet semestrov). Brilej je bil eden izmed vodilnih v akademskem klubu krščanskih socialistov oziroma »kolektivistov« Borba. Pozneje sva bila skupaj v akademskem klubu Njiva. Prišel je iz mariborskega bogoslovja, ki ga je moral zapustiti Že kmalu sem ga spoznal kot partijskega funkcionarja ilegalca, predstavnika okrožnega komiteja Partije, po konferenci v Goričanah septembra 1934 pa pokrajinskega vodstva KPJ. Stanoval je v hiši tete svoje rojakinje in kasneje žene Marte. Ta hiša v Židovski ulici z gostilno v pritličju je bila s svojimi labirinti odlično skrivališče pred policijo. Imela je izhod na dve ulici. Policija Brileja nikdar ni odkrila kljub njegovi pomembni funkciji v vodstvu Partije in izredni dejavnosti. Disciplinirano je izpolnjeval direktive, dogovorjene v pokrajinskem vodstvu ali v višjih forumih. Toda vedno sta prihajala do izraza njegovo (poznavanje slovenskih razmer ter globoka ogorčenost nad socialnimi in nacionalnimi krivicami. Zato Brilej nikoli ni bil »sektaš«. Celo takrat ne, ko smo Jože in Marija Vilfan, France Hočevar, Brilej in jaz delovali kot »edina partijska zveza s pokrajinskim, vodstvom na čelu Slovenskih narodnih revolucionarjev (SNR), po direktivi, ki je hkrati z akcijo »revolucionarne sindikalne opozicije« bila kasneje kritizirana kot »sektaška«. Pri SNR smo pod Brilejevim vodstvom še bolj spoznali potrebo po širokem Ijudskofront-nam gibanju, ki je rodila napore za zbiranje različnih slovenskih borbenih dn naprednih skupin. Omenjena skupina je bila ‘kmalu v celoti zadolžena za Ljudsko pravico ter za široke legalne in poilegalne akcije za uveljavljanje komunističnega gibanja. Brilej je objavljal svoje prispevke v vsaki, številki Ljudske pravice. Bil je odličen propagandist in razlagalec potreb in naporov slovenskih delavnih ljudi tudi med NOB. Takrat je bil med drugim pomočnik političnega 'komisarja glavnega štaba NOV in POS, komisar druge operativne cone, XIV, divizije (na kar je bil posebno ponosen) in VII. korpusa. Bil je tudi urednik Slovanskega poročevalca, Slovenskega partizana in Dela. O Brileju politkomisarju in človeku je povedal ob njegovem grobu Janez Vipotnik med drugim naslednje: »Mi, nekdanji borci, najbolje vemo, kako dragocen je bil njegov prispevek k političnemu življenju partizanov. Njegov ugled je izviral iz njegove osebnosti, iz njegovega znanja, teoretične podkovanosti, iz njegovega ravnanja z ljudmi, pri čemer se je vedno in povsod obnašal kot resničen komunist v najbolj čistem pomenu besede.« Po vojni je dokazal sam s svojim delom, kako resno je pojmoval napore mlade jugoslovanske diplomacije za naš prostor na soncu. Vodil je odločen boj proti poskusom izolacije naše države, najprej z Zahoda, potem pa nenadno s stalinističnega Vzhoda. Bil je pomočnik zunanjega ministra, veleposlanik v Veliki Britaniji in Kadru, stalni delegat odposlanstva FLRJ v Združenih narodih pa tudi 'predstavnik Jugoslavije v Varnostnem svetu leta 1956, naslednje leto pa podpredsednik ekanomsiko-socialnega sveta ZN. Kot predsednik Varnostnega sveta je pokazal visoko zmožnost samostojnega odločanja. Francosko-angleška invazija na Suez je Varnostni svet iznenadila. Bilo je treba hitro odločati. Proti sovjetskemu predlogu resolucije, da se napadalci zaustavijo, sta dali Francija in Anglija veto. Brilej pa se je spomnil na možnost za uporabo resolucije »Združeni za mdr«, ki je omogočila sklic zasedanja Generalne skupščine ne glede na veto. Generalna skupščina se je sestala in mir je bil rešen. Srečeval sem ga, ko je bil član ZIS, CK KPS in podpredsednik skupščine SR Slovenije. Srečal sem ga tudi po sestanku z najvišjimi predstavniki SRS, ko so mu predložili kandidaturo za predsednika republiškega ustavnega sodišča. Imel sem občutek, da se sprašuje, če to mesto ne pomeni morda le častno počivališče«. Toda pol leta kasneje mi je dejal : »Tako dobro se že dolgo nisem počutil na svojem delovnem mestu !« Govoril je o vlogi ustavnega sodišča pri graditvi naše samoupravne socialistične družbe, o pomenu tega sodišča za položaj delovnega človeka v naši družbi. In tak delovni zanesenjak z občutkom odgovornosti je Brilej ostal do smrti leta 1981. Ob svoji 70-letnici je dejal: »Na opravljeno delo nikoli nisem gledal z vidika zaslug. Delal sem to, kar sem imel za svojo dolžnost, ali sem se do tega sam dokopal, ali so mi dolžnost naložili tisti, v katere sem imel papoino zaupanje. Izvrševati dolžnost pa ostaja vedno le dolžnost, to ni zasluga.« Poudaril je še, da je imel za učitelja Kardelja in Kidriča ter se ponovno srečeval tudi s Titom. Z njimi je sodeloval tudi med NOB in po osvoboditvi, zvesto, inteligentno, samostojno, domiselno in pogumno. V KS Šentjur - Center precej pridobitev v letu dni V krajevni skupnosti Običajno ocenjujemo svoje delo db zaključku koledarskega leta. Na ta način je tudi slika bolj popolna. Ob tej priložnosti pa bomo poskušali predstaviti naš program, ki smo ga uspeli uresničiti od lanskega občinskega praznika do letošnjega. Menimo, da je tudi ob tej priložnosti treba ponovno predstaviti naš osnovni petletni delovni program, kaiteri je pač osnova vsega delovanja. Naša naloga je, da pridemo do leta 1990 do lastnih vodniih virov s priključitvijo na Obstoječe omrežje, da posodobimo odnosno •izgradimo novo mrliško vežico, saj glede na uporabo 'in frekventnost ta, ki jo uporabljamo ne zadošča vsem kriterijem lin tretja naloga je, •da v 'kar največji možni meri skrbimo za urejanje komunalnih vprašanj naših krajanov v posameznih soseskah. Te naloge že sedaj uresničujemo in lahko rečemo, da dokaj intenzivno. In kje smo torej pri tem uresničevanju srednjeročnega programa v celoti? Na vseh treh projektih se dela strokovno z ustvarjenimi odbori za gradnjo. Priprave na Izvedbo del so poverjene strokovnim skupinam, saj v sami krajevni skupnosti zaradi kadrovskih težav ne uspemo, 'kljub velikji volji in zavzetosti, amatersko opravljati tako zahtevnih posegov vodenja inženiringa, nadzora, ter pri tem opravljati še vrsto drugih nalog. Posebno odgovorno se držimo sprejetih odločitev, da najprej poskrbimo v celoti za izgradnjo vodovodnega sistema, nato pa pristopimo k rešitvi vprašanja izgradnje vežice, medtem pa, kot smo že omenili, se komunalno urejanje izvaja v sklopu rednih letnih planov. Izpeljave teh gornjih nalog torej potekajo usklajeno in načrtno, saj se zavedamo pomena uresničitve teh ciljev. Sicer pa naši krajani te aktivnosti -tudi sami najbolj aktivno spremljajo in ocenjujejo, kako se le-te tudi uresničujejo. Takšen pregled jim je vsakodnevno na voljo v krajevni skupnosti. Naštejmo še nekaj konkretnih nalog, ki so hiie realizirane v obdobju od zadnjega občinskega praznika do letošnjega. Posodobljena je bila cesta Pod Rebrami (1 milijarda SD), urejen je bil pločnik ob cesti Kozjanskega odreda (700 milijonov SD), po planu je bila zgrajena JR (Ljubljanska cesta), precej sredstev (610 milijonov SD) je bilo vloženih v pripravo posodobitve mrliške vežice. Veliko je bilo stroškov, ki so povezani z neurjem meseca junija v soseski Hruševec, ki je bila pri tem najbolj ogrožena. Še vedno veliko sredstev je bilo namenjenih letno-ziimskemu vzdrževanju. Nasploh se je v letu 1986 veliko naredilo na vzdrževanju objektov in naprav torej na komunalnem področju. V prvi polovica leta 1987 smo največ sredstev namenili oskrbi z vodo '(2 stari milijardi). Poleg tega pa smo še pred letnimi počitnicarpi v izredno kratkem času uspeti po-sodohiti štiri cestne odseke. V Hruševcu smo posodobiti cesto v vrednosti (2,8 milijarde starih din). Krajevna skupnost je prispevala iz sredstev samoprispevka 8 milijonov SD, ostala sredstva pa so prispevati krajani sami' ter DO TOLO Šentjur, zavarovalna Skupnost Triglav, nekateri obrtniki in krajani Hruševca. Vsaka hiša je morala opraviti tudi po več kot 100 delovnih ur. Nekateri so pa tudi prispevali po več kot 500.000.— dinarjev. Povedati je treba tudi to, da je bil zaradi objektivnih •težav pri tej investiciji le ta končana •kasneje. Težave so bile pri enem lastniku, ki rii dovolil posega v svoje zemljišče. Nadalje je bil narejen še večji poseg posodobitve na Pesnici. Najprej pa je bilo treba speljati kanalizacijo ob starem delu naselja. Cesto smo morali nato razširiti in utrditi. Kasneje je Cestno podjetje Celje naredilo še asfaltno prevleko. Vrednost vseh del znaša okoli 1 staro milijardo dinarjev. Krajevna skupnost pa je prispevala okoli 4 milijone novih dinarjev. Pri delu .je vladala velika složnost, sa'j so 'biti v cesti praktično vsak dan izmenoma krajani. Na novo posodobljeno cesto so izredno ponosni. INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA TOROIDNI TRANSFORMATORJI TOVORNIK Trioion3®«® 744-108 SlETS duSilke - RSO * GROBELNO - STOPČE 12 IMPULZNI TRANSFORMATORJI Z željo za boljši jutri iskreno čestitamo ob prazniku. Edvin Tovornik Pri tem pa so opozorili še na problem, ko so pred desetimi leti graditi nove soseske in so stare soseske praktično bdie odrezane od komunalne ureditve. Cestne povezave niso posodabljati in na komunalne priključke niti niso računati. Sedaj pa je ob vse bolj narašča, jočem tempu življenja prišla tudi zahteva, da se naj posodobijo tudi ti odsekji. Večjo pridobitev v tem 'letu beležimo tudi v ulici Na Razgled. Posodobili smo cestni odsek dolg 200 m. Krajevna skupnost Sentjur-center je prispevala sredstva za asfaltno prevleko. Vso komunalno in makadamsko ureditev pa so pripravili krajani sami. Cesta je izredno kvalitetno popravljena In želimo si, da bi jo krajani čim dalj varno uporabljali. Večletnega problema cestnega odseka v Hruševcu smo se prav tako lotil s.oetld-o umlhw umlhwy mlhwyd Hruševcu smo se prav tako lotili letos. To je cestni odsek Rečnik-Solinc. Kljub začetni bojazni krajanov, da bo cesta nestrokovno pri- (Nadaljevanje na 6. strani) pravljena in slaba, je sedaj po končanih delih (bojazen odveč. Cesta je izredno kvalitetna. Krajami pa so prispevali po 200.000.— diin na gospodinjstvo. Vrednost vseh idei pa je bila 2.500.000.— din. Avansirana je tudi posodobitev cestnega odseka v ulici I. celjske čete. Zaradi neprttpraivij enega spodnjega ustroja še nismo uspeli asfai,tarati odsek. Pričakovati pa je, da naj bi to storili v jesenskem obdobju. S tem smo v veliki meri realizirali letošnji program. Poudariti .velja tudi, da je biia delno zgrajena faza zaprtega kanala Hudournik-Hruševec v dolžini 210 m. Dela na tem odseku so opravljali krajani sami. Pri tem velja omeniti, da je treba v dolžini okoli 200 m še položiti betonske cevi. Te naloge naj bi se lot)!!! v prihodnjem letu. Poleg tega pa je krajevna skupnost finansirala nabavo materiala za kanal Rataj -Skoberne. Na tem odseku je namreč fekalna voda bila speljana prosto po travniku, in ob sušnem obdobju je obstajala velika nevarnost okužbe. Delo pa je bilo opravljeno s sredstvi Sklada za urejanje stavbnih zemljišč občine Šentjur. Vrednost vseh del je znašalo okoli 3.000.000.— din. Več pozornosti kot prejšnja leta je krajevna skupnost letos posvetila društvom in družbenim organizacijam, ki se vsled težav nahajajo v veliki finančni stiski. Tako smo priskočili na pomoč kul- telefon: 063/741-460 Vsem občanom čestitam za praznik turni skupnosti s sofinanciranjem ureditve odra v kulturnem domu. Povsem na novo smo uredili kiosk za potrebe turistične dejavnosti, v njem pa bo našla svoj prostor tudji LOTERIJA Slovenije. Dejavnost v prostoru naj bi se začela odvijati v mesecu septembru. Pozabili nismo niti na Gasilsko društvo, na društvo Invalidov in Društvo prijateljev mladine, katerim smo namenili del sredstev za njihovo res uspešno in kvalitetno izvajanje programov. Letos nam bolj kot druga leta povzročajo stroške razna nepredvidena dela na uničenih objektih, ki so last krajevne skupnosti. Naj navedemo, da smo obnovili poškodovano AP pri Petrolu, uničena je bila napisna tabla KS na njenem sedežu, poškodovani so bili številni prometni znaki, pokrovi jaškov itd. Krajevna skupnost je imela s tem velike stroške. Torej starša, naj bolj pozorno spremljajo, kaj pozno ponoči počnejo njihovi otroci. Vse kar bo poškodovano bo potrebno obnoviti. Sredstva zato pa bodo prispevali prav starši: Za zgled kraja moramo poskrbeti vsi, tudi tisti, ki jim je malo mar za naš lepši kraj. Urejen in obnovljen je bil tudi del peš poti od občine proti staremu vrtcu. Seveda peš pot 'še ni dokončno urejena. Predvideno je tudi, da naj bi ta odsek, ki je sedaj narejen tudi prekrili z asfaltno prevleko. Peš pot je veljala, skupno z ureditvijo dela javne razsvetljave ob Cesti Užička Požega, preko 2 milijona novih dinarjev. Delno je bila urejena tudi kanalizacija v ulici T. Čečeve. Dela so opravili krajani, prostovoljno. V kolikor lb|i tudi v drugih Soseskah bili tako prizadevni se ni za bati, da v Šentjurju ne bi bilo še kaj narejenega na prostovoljni bazi. Kljub prenosu upravljanja vzdrževanja komunalnih naprav iin objektov, je 'krajevna skupnost še vedno obdržala odvoz kontejmrjev, ki so postavljeni v centru. Odvozi, ki jih vrši Komunala Celje TOZD Ceste kanalizacije so izredno dragi. V naši KS smo že Ob polletju porabili za odvoz vsa predvidena sredstva za leto 1987. Kako bo s tem v drugi polovici leta še ne vemo, najbrž pa bomo odvoze marali zmanjšati na minimum. To pomeni, da bo treha v gospodinjstvih vse večje odpadke voziti na svoje stroške na odpad v Žepimo. Poleg teh aktivnosti pa krajevna skupnost opravlja še naloge s področja izgradnje odnosno širitve PTT centrale. Nadalje se preko krajevne skupnosti nabavlja ves material, ki je potreben za sanacijo cerkve v Šentjurju. V glavnem so vsa ta dela že finančno pokrita, odnosno se pokrivajo z dospelimi fakturami organizacij, pri katerih nastanejo obveznosti. Vendar pa je treba biti pri vsem tem poslovanju izredno dosleden, zaradi tega so tudi organi v krajevni skupnosti, predvsem svet KS in skupščina krajevne skupnosti naloge postavila v skladu s svojimi pristojnostmi in tako se tudi izvajajo. Aktivnosti pa potekajo tudi po reševanju vseh vrst drugih vprašanj, ki jih pač narekuje življenje naših krajanov. Veliko je bilo pritožb in pripomb občanov na nezadovoljivo reševanje komunalne infrastrukture. Plačani prispevki pred desetimi leti in sedaj neurejene soseske v katerih občani opozarjajo na pomanjkljivosti. Vse to je na eni strani dodatna obveznost za krajevne skupnosti, na drugi strani pa so bili prispevki pobrani v komunalni, skupnosti. Občana, ki se zglasi na komunalno skupnost preprosto napotijo na sedež krajevne skupnosti, kjer naj bi rešili vse njegove probleme. Ko pa se to takoj ne zgodi, so seveda velike pripombe na račun samoprispevka, ki ga plačujejo. Na ta vprašanja tudi s strani KS redno .opozarjamo pristojne organe, vendar rezultatov ni, prihajajo le očitki teh organov, da to nf v njihovih programih itd. Največje zadovoljstvo, ki ga beležimo v letu dni je tudi dokončna izgradnja regulacije Kozarice in izgradnje novega mostu čez Kozarioo v Hruševcu. Ni trelba seznanjati bralce Utripa, koliko težav je bilo, kio še te regulacije ni bilo. Poplave so se vrstile ob vsakem večjem nalivu. Most, ki je bil lesen pa tudi ni mogel zdržati .bremena tovorov, kji poteka v tej smeri.. Ob regulaciji pa v tem času gradi komunalna skupnost, odnosno Sklad za urejanje stavbnih zemljišč še kolektor, ki bo v marsičem rešil tudi komunalne odplake industrijske in Obrtne cone Šentjurja. Zadovoljni so tudi kmetje, ki vtid|ijo, da jim ne bo poplavljena Kozarica odnašata pridelkov. V okviru 'organov krajevne Skupnosti pa so tudi zelo uspešno delovale razne komisijie lin odbori^ ki so reševali zelo raznoliko problematiko. Svet potrošnikov je .opozarjal na preskrbo v naših trgovinah, ki_ je v skupni oceni ugodna. Senat poravnalnega sveta je veliko večino prejetih zadev pozitivno rešil v prid obeh sprtih strank. Komisija za komunalno urejanje je na terenu pregledovala in tudi opozarjala na pomanjkljivosti komunalnega urejanja. Komisija za varstvo okoflja je nadaljevala z delom zasaditve dreves, Sicer v manjšem obsegu vendar v okviru programa. Komisija za varstvo prometa je reševala prometno problematiko, ki je spričo vsakodnevnih razmer postala že obravnavana tema na številnih sejah sveta KS. O težavah na tem področju pa je opozarjala strokovne organe, predvsem za večjo zaščito pešcev. Pozornost delovanja v KS .je bila usmerjena tudi v bolj učinkovito delo delegatov iin delegacij naše KS. M.oramo reči, da delegacije v večini primerov opravljajo svoje poslanstvo. Najbolj zahtevno delo pa opravlja delegacija za Zbor krajevnih Skupnosti, ki je oib zelo zapletenih skupščinskih vprašanjih vzbudila zaradi načina dela precej kritičnih pripomb pa tudi simpatij številnih sredin v občini. Delegat so pač .opozarjali na številna protislovja, 'ki se ob sprejemanju odlokov pojavljajo. Pri obravnavanju so delegati poskušali tudi^ videti ozadje sprejetih odlokov iin pri tem ugotovUJi, kako daljnosežne posledice Izhajajo iz njih. Tako so organi krajevne skupnosti kar najbolj odločno nasprotovali sprejetju Odloka o odlagališču sadre na Blagovni. Takšno stališče seveda zagovarja krajevna skupnost še sedaj, čeprav ni bila pozitivno sprejeta naša pobuda za odločitev o tem vprašanju na referendumu (le zakaj je potem dana možnost občanom, da se o takšnih zadevah lahko izrečejo z referendumom). Medtem ko so delegati tako pridno glasovali za takšen odlok, so povsem pozabili da bodo jutri lahko sprejemali nav odlok o zaščiti raznih vodnih virov, kdo pa bo potem nosil posledice napačnih odločitev? Se bolj se je razvnela razprava ob sprejemanju srednjeročnega programa družbenega plana občine Šentjur za obdobje 1986—1990 in 1986—2000. Tudi ob obravnavanju teh vprašanj so 'bili določeni krogi proti našim povsem argumentiranim zahtevam, češ da plan ni realen in da je spisek želja, ki ga je treba v večjem obsegu korigirati.. Menim, da bi pri sprejemanju takšnih dokumentov morali .pustiti delegatomi temeljnih sredin več prožnosti in občasno njihove pobude vsaj proučiti. V kolikor pobude ne bi 'bile na mestu pa jih argumentirano dokazati, kar bi lahko zelo koristno vpijivalo ina nadaljnje delo. Najlbodj sporna odločitev, ki do-sedaj še ni odločitev, je 'gradnja Šentjurske obvoznice Vzhod—Zahod (Celje—Rogaška). Ni možno predvideti koliko politične škode bo še^ storjeno, preden bo sprejeta dokončna odločitev. K sreči pa politični preperi ne zahtevajo tudi pokrivanje stroškov, sicer hi bila zgrajena že kakšna obvoznica na ta račun. Krajevna skupnost je svoje stališče, da ne sprejema nobene druge variante, kot je zgraditev obvoznice po sprejetih načrtih .izpred več let nazaj, javno iz-raZiHja preko sredstev Obveščanja. Tekaška sekcija TVD Partizan Šentjur vabi vse prijatelje teka v naravi, da se 15. avgusta ob 18. uri udeležijo tradicionalnega »teka prijateljstva«, ki ga prirejajo v okviru praznovanja občinskega praznika. Start bo ob 18. uri v športnem parku Šentjur. Prijavite se lahko na startnem prostoru. Sicer pa je glede na trenutno razpoloženje o teh vprašanjih najbolje, da se izgradnja odloži za nekaj leta, ki končno tudi nič ne pomenijo v primerjavi s tem kako dolgo že obstoja svet in da so vedno obstajala različna mnenja o ražllčnlih vprašanjih. Čas bo razrešil tudi ta vprašanja, obvoznice pa najbrž sam ne bo gradil. Treba pa je poudariti, da zaradi popolnega neupoštevanja predlogov delegatov krajevne skupnosti počasi že poj en j uje volja do dela v delegacijah in o obravnavanjih vprašanj, ki so za šentjur-čane velikega pomena. Da pa so bila takšna stališča izmešena v skupščinskih klopeh, je krajevna skupnost izhajala iz mnenj in pobud krajanov na zborih, ki so potekali v mesecu januarju in februarju 1987 in o katerih so bila dosežena enotna soglasja, katere so delegati samo prenašali v skupščino. Žal v bodoče tem vprašanjem ne moremo več vračati možnosti po spremembah, ker se določene naloge že realizirajo. Delovanje družbeno-politnčnih organizacij je bilo v preteklem letu na najnižji ravni Predvsem neučinkovito se z vsemi temi vprašanji spopada tudi OO ZKS Šentjur-center. Sekretariat, ki je vsa ta vprašanja temeljito obravnaval razen pobud predlogov ni m(ič naredili. Šfaddai |e le-to dn predvsem v tem„ da tudi s strani' ne bo več formirane mladinske organizacije s konkretnim pragra- oboinslkih organov mi bilo določanih kanikretnih programov ali pa mom. V organih dm organlizaöijah krajevne skupnosti center prak- nefcih usmeditev za delo, ki bi1 moraila konkretno zavezati komuni- tično ni nobenega mladinca več. V item sestavku so nanizana samo ste za delo. 'Zato se v celoti ne more sprejeti kritika neučinkovitega razmišljanja, ki Ob Občinskem prazniku predstavljajo pač sliko dela naše osnovne orgamizaailje. V tako raznoliki paritijsiki organi- stanja. Ne lakiramo nobenih realiziranih nalog, ne potenciramo pro- zaoijji s skoraj 50 člani .pač ni' lahko programa realizirati v za vse bdemov, ki jiih pri. déllu dbčuitimo. Stanje takšno kot je v celotni enako obsežnem smislu. O tem delu vprašanja Ibi se tudi' v .organih družbi se je že tudi pričelo odražati in se bo še bolj tudi' v naši občinskega komiteja morali zamiki iti. Tudi same izključitve so po- konkretni samoupravni sredini. Krajetvma skupnost izvaja svoj re-kaizale kako visoko je kol£ral|a naša osnovna 'organizacija. ferendumski program v voQjjqi, da je to njegova osnovna naloga. Pre- Nieakttvnost v OO ZKS center je tudi zaradi tega, ker nekate- malo poziamosti pa paslveča vsem vzporednim aikitivinoistiim, ki tudi riim članom pač ne odgovarja ta zadolžitev, drugim druga, tako, zelo pomembno vplivajo na vse nase Okolje. Na trend upadanja ak- da za delovanje v raznih organih in organizacijah 'ostane le malo tivnosti v DPO smo .opozarjali že preteklo leto. Na to opozarjamo aktivnih članov, ki pa so tako ali|i talko povsod vključeni in vsega tudi sedaj. Sprejmimo vsak del svojie odgovornosti, za katero nas tudi ne zmorejo. 2e več let se vprašuj'emo, kaj je z mladinsko or- 'družba plačuje dn smo ji odgovorni polagati račune. Ali to tudi de- ganizacijo, mladih je povsod v Šentjurju veliko, le argainiizirani ni- lamo? Čestitamo delovnim ljudem .in občanom ob prazniku, so, ne ve pa se kdo je za to kriv odnosno odgovoren. Prav gotovo so to organi OK ZSMS, id bi morali po tem vprašanju kaj storditi1. Drago Slakan Lahko se zgodi da sčasoma, ko prihajajo nove generacije, praktično tajnik KS Šentjur-center Začasni ukrepi družbenega varstva v delovni organizaciji Tajfun Kljub počitniškemu vzdušju, ki je 'v tem času prisotno tudi že v naši (Občini, so se 17. julija Zbrali na izredni jseji delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela 'občinske skupščine. Med .njimi je bilo odgovorno fdelo, (saj so razpravljali io predlogu izvršnega sveta občinske skupščine, ,da se \V DO TAJFUN uvedejo začasni ukrepi družbenega varstva. Po obrazložitvi razmer v itej delovni organizaciji, so delegati sogasno sprejeli sklep o uvedbi ukrepov družbenega varstva. Na kratko povzemamo obrazložitev, ki je zapisana v sklepu, katerega v celoti objavljamo tin del mnenja družbenega pravobranilca (samoupravljanja. »DO TAJFUN Planina pri Sevnici je od leta 1980 doseglo hiter vzpon v smislu zaposlovanja, proizvodnje in postala (eden izmed razvojno ustreznih gospodarskih subjektov v občini. Z ukinitvijo TOZD Tovarne traktorjev v ŽELEZARNI Store, so se tudi v TAJFUN-u začele težave, ki iso se .povečale z zastojem prodaje kmetijske mehanizacije, ki je (prizadela tudi ostale proizvajalce 'kmetijske opreme v SR Sloveniji. Tako je TAJFUN v letu 1986 posloval z izgubo, iki je bila izkazana v zaključnem računu v višini 120 mio dinarjev in .je bila v celoti pokrita. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je ob obravnavi zaključnega računa in periodičnega obračuna za I. kvartal ugotovil, da nastopajo v {poslovanju motnje, ki bodo (povečale težave itudi v letu 1987. Ob obisku (Predsedstva OS ZSS Šentjur v DO TAJFUN pa se je izkazalo, da so skaljeni tudi medsebojni odnosi |v DO, ki vplivajo na fluktuacijo najodgovornejših kadrov, med drugim tudi na odstop direktorja. Zato je izvršni svet SO Šentjur pri Celju (na svoji 20. seji, dne 3. junija 1987 obravnaval stanje v DO Tajfun in predlagal, da skupščina na izredni seji sprejme ukrepe družbenega varstva v o-menjeni delovni .organizaciji. Predlog je usklajen v DO Tajfun in v SOZD Hmezad, katerega članica je DO Tajfun. Kolektivni poslovodni organ je zadolžen, da opravlja naloge, ki so predpisane .za direktorje DO, s poudarkom na organizaciji, komerciali lin finančni funkciji. Na osnovi prejetih informacij IS SO Šentjur, podatkov SDK SRS — (Podružnica Celje in našega spremljanja .stanja v DO Tajfun smo prišli do ugotovitve, da so v delovni organizaciji nastopile bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje prizadeti družbeni interesi. Delovna organizacija prav tako ini izvrševala sankcijskega programa, tako da je potrebno 'v smislu 73. čl. Zakona o sanaciji in prenehanju OZD v DO nastopiti z začasnimi ukrepi družbenega ivarstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. 1. SFRJ 72/86). Po preučitvi vseh razpoložljivih podatkov smo ugotovili, da v delovni organizaciji Tajfun s Svojimi kadri trenutno niso sposobni sami sanirati razmer, v katerih se nahaja DO, (in ida imajo takšne motnje v poslovanju, da niso sposobni zagotavljati materialne in socialne varnosti delavcev kot tudi niso sposobni trajneje obnavljati družbena sredstva 'in povečevati materialno osnovo deia itd. Na osnovi zgoraj navedenega zaključujemo, da so predlagani začasni ukrepi družbenega varstva, kot izjemen poseg Skupščine družbenopolitične skupnosti Šentjur pri Celju v danem iprimeru u-pravičeni in utemeljeni, zato dajemo pozitivno mnenje na predlagane ukrepe družbenega varstva v delovni organizaciji Tajfun Planina Ipri Sevnici. SKLEP O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DO TAJFUN PLANINA iPRI SEVNICI — V SESTAVU SOZD HMEZAD ŽALEC I. Izrečejo se začasni ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Tajfun Planina pri Sevnici, ki je v sestavu SOZD Hmezad Žalec. H. V DO Tajfun se uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva: 1. Razreši 'se individualni poslovodni organ, 2. Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v delovni organizaciji na področju: — planiranja — poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje — sredstev — razporejanje dohodka in čistega dohodka ter ddlitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — kadrovske politike — delovnih (razmerij — notranje .organizacije in {sistemizacije del in nalog — disciplinske odgovornosti, 3. Imenuje se začasni kolegijski poslovodni organ: — GORECAN Branko, dipl. iur., predsednik — KOLAR Edi — član, zadolžen za |področje komerciale — GOLIČNIK (Miha — član, zadolžen za fiftančno področje 4. Začasni jkolegijski poslovodni organ: — izvršuje pravice, dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane za direktorje delovne /organizacije — odloča o izadevah iz II/2. točke tega sklepa. 5. Začasni kolegijski poslovodni organ mora: — v roku 15 dni izdelati program izvajanja začasnih ukrepov — odpraviti motnje v samoupravnih odnosih in druge vzroke, ki so bili {razlog za uvedbo začasnih ukrepov družbenega 'varstva — poskrbeti, da ibo (tri mesece pred potekom začasnih ukrepov objavljen razpis za .novega poslovodnega organa in zagotoviti kadrovanje poslovodnega delavca — mesečno poročati izvršnemu svetu in vsake tri mesece zboru združenega dela občinske skupščine o uresničevanju ukrepov družbenega varstva. 6. Delovno organizacijo zastopa in predstavlja predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega (Organa. 7. Predsednik začasnega KPO Ije (za čas opravljanja funkcije upravičen do nadomestila osebnega dohodka, ki je enak osebnemu dohodku, ikaterega bi delavec prejemal pri opravljanju dosedanjih del in nalog ter (do dodatka v višini 150.000 din neto mesečno. 8. Člana začasnega KPO sta upravičena do nadomestila, katerega višino določi izvršni svet Skupščine občine Šentjur glede na zahteven obseg in kvaliteto opravljenega dela. 9. Nadomestilo osebnega dohodka in dodatek se valorizirata v enakih odstotkih, kot bi se delavcu (povečal osebni dohodek pri opravljanju prejšnjih /del in nalog. 1 m. Stroški predsednika 'in članov začasnega kolegijskega poslovodnega organa bremenijo delovno (organizacijo Tajfun Planina pri Sevnici. IV. Za sprejemanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega varstva in presojo ali so ,še razlogi (za navedene ukrepe v II. točki tega sklepa, se pooblasti izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. V. Izrečeni ukrepi družbenega varstva začnejo veljati naslednji dan po sprejetju in veljajo, dokler ne bodo odpravljeni vzroki (zaradi katerih so bili izrečeni, vendar najdlje za eno leto. VI. Zoper ta sklep ima delovna organizacija, osnovna organizacija ZSS v delovni organizaciji in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevek za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije. Zahteva za preizkus zakonitosti ne odloži njegove izvršitve. VII. Sklep o imenovanju začasnega KPO v DO Tajfun Planina pri Sevnici se vpiše v sodni register. VIII. Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vlado GORJUP Šentjurski portret HINKO PODKRIŽNIK Sedela sva na terasi, sredi slikovitega zgornjega trga in kramljala o zgodovini Šentjurja, o njegovi kulturni dediščini z Ipavci na čelu in seveda o restavratorstvu. To je o poklicu, ki ga moj sogovornik Hinko Podkrižnik opravlja še sedaj, čeprav je že 10 let v pokoju. Pravi, da drugače ne gre, saj je restavratorjev v Sloveniji samo še šest, dela pa seveda veliko. Verjetno bi vsakogar zanimalo, kako je Hinka Podkrižnika pot zanesla med restavratorje. Učitelj Hajnšek je pri svojem učencu kaj kmalu ugotovil nadarjenost za rezbarstvo in ga usmeril v uk k mojstru Lapuhu, ki je imel v Celju rezbarsko delavnico. Po sedemletnem bivanju v Beogradu, kjer je delal kot rezbar, se je napotil v Gradec, kjer je bila ena redkih visokih rezbarskih šol. Po štirih letih šolanja je začel z delom pri mojstru Hohnecu v Celju, leta 1951 pa začel na svoje. Zanimivo je, da je bilo njegovo prvo samostojno delo v kulturnem do- mu Šentjur. Takratni »občinski možje« so namreč prišli k Podkrižniku in ga prosili, naj nekaj naredi z notranjostjo kulturnega doma. Dom se je gradil uadrniš-ko, brez velikih idejnih zamisli in lahko bi se zgodilo, da bi njegova notranjost ostala nedorečena. Hinko Podkrižnik pa je z reliefnimi podobami na stenah vtisnil vanje pečat tistih časov, ko je dom nastajal. Njegovo delo je tako svojevrstni kulturno zgodovinski spomenik kraja. Hinko Podkrižnik je obnovil notranjost več kot petsto cerkva po Sloveniji. Kako zahtevno delo je to, nam pove podatek, da je v Leskovcu pri Krškem delal kar tri leta na obnovi oltarja v tamkajšnji cerkvi. Od leta 1958 dalje je član Združenja svobodnih umetnikov. Slovenci se zadnje čase vse bolj zavedamo pomena ohranitve svoje kulturne dediščine. Ugotavljamo pa tudi, da poklic restavratorja izumira. Usmerjeno izobraževanje je temu poklicu zadalo hudo rano, in težko jo bo ozdraviti. Restavratorstvo je namreč predvsem obrt. Hinko Podkrižnik pravi, da se še vedno uči, nedvomno pa bi lahko svoje bogato znanje in izkušnje posredoval sedanjim rodovom, ki bodo nekoč morali skrbeti za naše zgodovinsko bogastvo. S ponosom pa pove, da se tradicija tega poklica v Šentjurju o-hranja, saj njegov nečak Anton Podkrižnik uspešno opravlja restavratorsko delo. Preden sva se poslovila, me je Hinko Podkrižnik popeljal še v svojo delavnico. V njej so se desetletja obnavljanja in tako ohranjale umetniške podobe, ki danes krasijo notranjost galerij, muzejev, samostanov in cerkva po Sloveniji. Takšni in drugačni kipci, pa angeli in svetniki so dobili nekdanji sijaj, pozlatile so jih roke, zlate roke mojstra Podkrižnika. Anita Kolesa Šahovski klub Šentjur vabi vse šahiste, da se 12. in 14. avgusta ob 16. uri v prostorih občinske skupščine udeležijo šahovske simultanke z mojstrom Pešcem iz Celja in hitropoteznega turnirja posameznikov. Obeh prireditev se lahko udeležijo vsi, ki radi igrajo šah. TOZD ELEGANT — »MALOPRODAJA« se priporoča za obisk v industrijski prodajalni ob tovarni v Šentjurju, Cesta Kozjanskega odreda 21. Stranke obveščamo, da bo od 3. 8. 1987 dalje možen nakup NA KREDIT brez pologa z 17,5 °/o obrestno mero. Prodajamo letno in zimsko športno in drugo konfekcijo. Prav tako prodajamo metrsko blago za bunde, katerega nakup je omejen. CESTITA VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO RAZSTAVNI PROSTOR Ll BOHOR Pri obnovi in dozidavi stare upravne stavbe (bivše Muršečeve hiše) LI »BOHOR« ŠENTJUR, je v prizidku zgrajen prostor površine 110 m2 namenjen prezentaciji naših izdelkov. Zavedamo se, da je uspešna prodaja tako na domačem kot na tujem trgu, ob pravilni izbiri programa in ustrezni kvaliteti izredno pomembna. Eden sestavnih delov trženja je vsekakor prezentacija lastnih proizvodov. Naš cilj pri prodaji na tujem tržšiču (s tem posredno tudi na domačem) je, doseči čim višji cenovni razred tako v polfinalnih kakor v finalnih proizvodih. Smatramo, da kvalitetni finalni proizvodni programi v našem TOZD Lesna oprema Mestinje vsekakor sodijo tja. Prav tako je znana kvaliteta naših polfinalnih izdelkov na TOZD Žaga in furnirnica Šentjur ter izredno uspešno komercialno sušenje rezanega lesa. Zato smo se odločili, da v letošnjem letu odpremo v prostorih Delovne skupnosti skupnih služb »RAZSTAVNI PAVILJON«, ki bo služil navedenim potrebam. Razen tega pa bodo lahko v njem občasne kulturne manifestacije — razstave likovnih del naših umetnikov. Otvoritev je predvidena 15. 8. 1987 ob 12. uri in to v okviru praznovanja praznika občine Šentjur pri Celju. Dušan Hus, dipl. ing. ZLATARSTVO: » izdelava-predelava zlatega nakita, - poročni prstani, - popravilo zlatega in srebrnega nakita, - graviranje - odkup zlata čestitam ob prazniku Gajšek Milan Šentjur pri Cel iv, ul. Dušana Kvedra 6a, tel.: (063) 741-072 VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTOMOBIL, VAM „AVTO CELJE” CELJE NUDI V PRODAJALNAH: CELJE, LJUBLJANSKA 11 CELJE, LJUBLJANSKA 37 CELJE. IPAVČEVA 21 RADEČE, TITOVA 29 ŠENTJUR pri Celju, V. OROŽNA 8 TITOVO VELENJE, PARTIZANSKA 3 ŽALEC, CANKARJEVA 7 Vsem poslovnim partnerjem in občanom čestitamo Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.