Zaključek:
msii
Pcštnina plaCafia v gotovini -	•	Postale	i	gruppo
Cena 40 lir
Leto XVII. - Št. 180 (4954)
TRST, nedelja 30. julija 1961
Cj. °Vor’„ ki ga je imel '-n P^jšnji teden ame-ruki predsednik Ken-t> ]. v zvezi z Nemčijo in "e™n°m, je še zaostril ti ,nar°^n° ozra”je in 3“Jn.° Vojno med Vzho-vor ^ ^abodom- Ta golil v, jzzva^ med m ir o-skrU-mi Silami veHko za-ški ^en,0St’ ker je ameri-celn^ Cdnik naPovedal pov lT1° voJa*kih ukre-li ’. 1 k°d° le še podžga-
vojnohujskaškc sile.
Kenn S,VOjern govoru je da • 6 ? najPrej ponovil,
' lrnaJ° zahodne države if^co ostati v Berlinu Ea i^a'IC° dostoPa do te-
pravtr8’ ter da iim ta
vzet z	t W°re biti 0d’
Sovietsl” nim dejanjC111 jetske zveze>) Dodai
niiP * m°rai° biti ZDA in ni naZaV?Zniki pripravije-okv (f0"rambo pravic in
p°vedT-isvBerlinu- Na‘
»ie t JC Zatem nasled-od ,U rCpe:	Zahteval je
itiiliKOt1Sre8a novih 3.247 iašl^°n°V dolarjev za vo-
v "m .l,,flL
jen p °d ^75.000 na mili-š,evi]a|ll|dl ter Povečanje in 1 . , JU(ii v mornarici
talstvu.
števj]d'°jd *n potrojil bo njjp rekrutov v prihod-rezerv*n.esecih> nekaterim Podal^"11 enotam pa bo s hal vojaški rok. li l8(i”ada,.ie bodo obdrža-tiau,Je 'n retala, ki so jih hjj^.^vah opustiti, med 4?. * tud' bombnike «B"
jard^d i' bodo 1,8 mili-
«W 0 rjev za nabavo in	e^a orožja, streliva
)je, ZT' Izjavil da' Hteval t°i°d kongresa za’ Za 0?n v i nova sredstva
tev ZgrSrrl6, in zgradi-rabip	bi	jih upo-
roetu Za Zaklonišča v pri-Vanje . aPada, za oskrbo-n0> 2 1 1 zaklonišč s hra-drugim.'°d°, zdravili in zbolj- 1 .P°trebščinami za jnrtja t''h'.Slst<vma opozar-ter	^ letalske napade
Zvezi t>Se, nkrepe v tej dal, da ^ ‘dnik je do-več ]• ,.° zahteval tudi ^dzoS:1’ . VeeJe davke, astila ,° In druga poob-•to za ’ i”Ce b° to potreb-'anitev svobode*.
kodne d™. 'e Pozvsd za-Pri utri,,1-2‘!ve’ nai «skup-,n^uZ';vo;iaško moč tveganje>1	j° breme in
°b ‘ niu Vojait1-, tCm našteva-PvedsrdnjK V uk; epov je ?n*enil a. . mimogrede 'Slcati tni,d-3e Pripravljen ra*govorP ,n Zaeeti mirne Uradni}, ^ Uradnih in
Ua ne SIV- Jankih* ter
S«i Ji** W w>ja!k
‘tivi „ -i ' Prevladoval
1
ad Vzho-
i na
V hoda*.
^SiialT*^1 So zel° ostro fV govor aAta Ketmedy-
k-„ "Rjavila rnHfa Tass tereril a komentar
Cha v,	—»iiiai , v
!’®ki t;,., ,av'> da je ame-
, — tisk „	’	na	J°	a
Pred* .aPOVedoval
J3 Pnrečadnik .^^ov.......
a' «Toda _'Pr;,sanja sve-slišal ^fto tega je
n°2jen>> za t°z,ianje 3°nnkenadkar ni
>t, tem zavniška mo-b ?nk^anj. ker 8o se
h?. niki t- 3 1 tudi pred-i1(n t0 ^cnnedyja, iave n„	prineslo
našli kak drug problem, ki bi omogočil nadaljevanje oboroževalne tekme, zato da bi pripomogli k reševanju notranjih težav v ZDA. S povečanjem izdatkov za vojsko hočejo namreč pomagati, da se gospodarstvo ZDA reši depresije in da se reši brezposelnosti. V tem militarističnem programu torej povsem izginjajo besede o pripravljenosti na poga-janja.
V Moskvi se tudi pou darja, da Kennedy ni obrazložil niti ene razumne alternative za sovjetske predloge.
Vprašati se je treba, kaj je vzrok takega ravnanja Zahoda in predvsem ZDA, ko gre za vprašanje Berlina. Odgovor je, da Zahod nerealno obravnava nemško vprašanje in spor okoli Berlina.
Sovjetska zveza predlaga podpis mirovne pogodbe z dvema državama. Zahod to načelno zavrača, ker trdi, da vzhodnonemške države ni. Iz tega nerealnega stališča zahodne koalicije izhajajo vse težave okoli nemškega vprašanja. Trdovratno ignorirati zgodovinsko dejstvo, da na ozemlju poražene Nemčjie že dvanajst let obstajata dve nemški državi, pomeni zatiskati oči »red stvarnostjo. In prav to Zahod dela. Zato je prisiljen naoačno obravnavati nemško vprašanje. Zaradi tega se zahodne države, ko gre za nemško vprašanje, vedno vračajo šestnajst let nazaj na potsdamske pozicije, kakor da se je razvoj dogodkov na svetu ustavil pred šestnajstimi leti. Čenrav zaradi obojestranskih kršitev potsdamskih sporazumov
ni od teh praktično ostalo danes nič, se Zahod vedno sklicuje na te zdavnaj prekršene in sedaj praktično neveljavne sporazume, ko bi bilo treba začeti pogajanja, da se odpravi sedanje anahronistično stanje.
Iz vsega tega postaja torej jasno, da so novi vojaški ukrepi ZDA in Zahoda logična posledica nerealnega gledania na nemško vprašanje. Tak razvoj polemike okoli Nemčije in Berlina poživlja že zdavnaj kompromitirano politiko na robu vojne. Kajti, Kennedvjevi predlogi za veliko zvišanje stroškov za oboroževanje in niegovo opozarjanje ameriškega prebivalstva, da se prinravi na uporabljanje zaklonišč v primeru vojne«, ustvarja pravo vojno psihozo.
Če k temu dodamo povečanje oborožene sile v Zahodni Nemčiji, de Gaul-love čestitke poveljniku francoskega oporišča v Bizerti, pod čigar vodstvom je bil izvršen napad na Tunizijo, žarišča nemira v Laosu, Kuvai-tu, Kongu, na karibskem področju in Južni Afriki, se nam pokaže dokaj nevarna slika sedanjega stanja v mednarodnih odnosih.
Izhod iz tega stanja pa morajo biti razgovori in ne rožljanje z orožjem. Zato je bolj ko kdaj koli danes velike važnosti opozorilo maršala Tita in njegov poziv vsem miroljubnim silam sveta, naj postavijo odločno zahtevo, da preneha igra na robu vojne, in naj se krene na pot mirnega reševanja spornih vprašani.
Jutri, v ponedeljek, 31. tega meseca bo ob 21. uri na Titovem trgu v Kopru razprostrta čudovita vezenina, stkana iz tisočerih barv, uglašena v melodije srbskih, hrvaških, makedonskih, bosanskih, dalmatinskih, slavonskih, črnogorskih narodnih pesmi, prežgana v utripih in ritmih srbskega kola, makedonskega ora, slavonskih bu-njevcev s kraguljčki, koroških svatbenih rejcev tn markovskih kurentov. Od ponedeljka do sobote bo na prizoriščih v Kopru, Portorožu, Piranu, Ankaranu in Izoli nastopalo več kot 500 plesalcev in pevcev z okrog sto plesi, vmes — v sredo, in četrtek pa bo v Portorožu in Kopru nastopil festivalski gost, Državni ansambel plesov in pesmi Združenih arabskih republik iz Kaira «REDAu.
PONEDELJEK:	spektakel
starih obredij.
TOREK: Srbija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina ter Makedonija predstavljajo svoje najboljše amaterske ansamble.
SREDA: v Ankaranu — zaključna revija, ko bodo na istem odru nastopili štirje ansambli. Živi mozaik dve sto plesalcev.
ČETRTEK: Arabci v Kopru.
PETEK: Kolo v Piranu, Taneč v Portorožu in Lado v Ankaranu.
SOBOTA: ob 20. uri uvaja zaključno revijo »JUGOSLAVIJA PLESE IN POJE« akademska folklorno-plesna skupina »France Marolt«. Potem: LADO - KOLO - TANEČ. Ob 21.30 se jugoslovanski TV-mreži prikljiči še EUROVI-ZIJA: Italija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Švedska, Holandija, Švica, Belgija, Danska, Francija in Anglija. Približno 10 milijonov gledalcev.
FOLKLORNA N O C do jutra ob zvokih treh velikih zabavnih orkestrov in ob svečavi stoterih raket.
Ena sama živa, pisana preproga plesov in pesmi, razprostrta od Kopra do Pirana. Ena sama obujena Mladost, vcepljena v živobarvnost narodnih noš, v pesem izpod Durmitorja, v melodijo jadranskih otokov in Istre, v ritem panonskih Kurentov.
To bo II. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE. Festival, kj zveni z geslom: JUGOSLAVIJA PLESE IN POJE.
iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiHiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,miimmiii,,mini
Tunizija ne more sprejeti nobenega kompromisa glede odhoda francoskih čet z njenega ozemlja
S podporo ZDA in Velike Britanije je Varnostni svet zavrnil zahtevo za umik francoskih čet iz Tunizije
Liberija bo zahtevala izredno sejo glavne skupščine
da
odgovoril e-e
z o-
ni potreb-
a
ne
>entat "‘. »e ugleda«.
In^Sant JVio(lal. da žganja berlinskega
'?hi>r;tDvA,adaio-
Ui ^ ne K°vih načr-bi rlinskegn v°
Prizadevanje nekaterih ljudi, da bi «preobrazili« lice Zemlje
NEW YORK, 29. — V zvezi z včerajšnjo izjavo francoske vlade je tunizijska tiskovna agencija objavila danes izjavo, v kateri med drugim pravi: «Prvikrat po 20. marcu 1956 izjavlja Francija v u-radni izjavi, da noče, ni hotela in tudi ne misli e-vakuirati naprav, ki jih i-ma zasedene na področju Bizerte. Tunizijo malo brigajo vzroki, na katere se Francija sklicuje, da bi o-pravičila svoje ravnanje. Dejstvo ostane. Ker pa gre za vprašanje narodne suverenosti, ne more Tunizija sprejeti nobenega kompromisa o temeljnem načelu odhoda vseh francoskih čet z njenega ozemlja. Naj bo potrebno uporabljanje kakršnih koli sredstev, naj bo mednarodna konjunktura kakršna koli, naj ima Francija kakršno koli idejo o svoji vlogi in de Gaulle o svojem poslanstvu, bo do e-vakuacije prišlo naglo in dokončno. Gre za vprašanje, pri katerem niso mogoče ne dvoumnosti ne nesporazumljenja in nobeni dvomi.»
Stalni tunizijski predstavnik v OZN Burgiba ml. je poslal predsedniku Varnostnega sveta podrobno poročilo o kršitvah tunizijskega zračnega prostora, ki so jih izvršila francoska letala 26. julija.
Razen tega je Burgiba posal predsedniku Varnostnega sveta pismo, s katerim zanikuje francoske laži o represalijah tunizijske
vlade proti francoskim civilistom, ki živijo v Tuniziji. V pismu je rečeno, da je tunizijska vlada sprejela naslednje ukrepe proti nekaterim državljanom države napadalke, katerih prevratna dejavnost je bila ugotovljena: 29 si jih izključili 23. julija, dva pa 25. julija; 162 jih je pod nadzorstvom v interesu njihove lastne varnosti; 8 so jih aretirali, ker so imeli pri sebi orožje, strelivo in eksplozivni material, ter jih bodo sodila sodišča. 62 Francozov je policija zaslišala in jih nato izpustila.
Pismo pravi dalje, da je Tunizija dovolila francoskim civilistom, da zapustijo tunizijsko ozemlje, medtem ko skuša Francija preprečiti Tunizijcem, ki živijo v Franciji, da bi se vrnili v domovino. Pri tem dodaja, da je 150 tunizijskih študentov ali obiskovalcev vojaških šol in akademij v Franciji pod nadzorstvom v dveh taboriščih: v Chalons-Sur-Saone in v Orleansu. To ravnanje tolmači moja vlada, nadaljuje Burgiba, kot prakso sprejemati »materialna jamstva ali talce*.
V Varnostnem svetu so delegacije ZAR, Cejlona in Liberije predložile danes r.c\'o resolucijo, ki poziva Francijo, naj takoj začne pogajanja s Tunizijo za nagel umik francoskih čet iz Tunizije. Te tri države so že včeraj predložile resolucijo, ki izreka zaskrbljenost, ker Francija ne izvaja resolucije Varnostnega sveta od 22. julija, in poziva Franci-
jo, naj nemudoma izvede vse določbe omenjene začasne resolucije. Danes mora Varnostni svet glasovati o tej resoluciji.
Turčija pa je predložila svojo resolucijo, s katero zahteva takojšnja pogajanja med Francijo in Tunizijo, da rešita medsebojne spore vključno tudi dokončno rešitev vprašanja Bizerte ob upoštevanju tunizijske suverenosti. Ta resolucija izraža tudi zaskrbljenost Varnostnega sveta, ker resolucija od 22. julija »ni bila v celiti izvedena*, kar zahteva njeno takojšnjo in popolno izvedbo.
Prvi govornik na današnji seji je bil liberijski delegat Barnes ki je predložil omenjeno resolucijo in je pripomnil, da morajo »prijatelji demokracije pomagati Tuniziji, da bo ta lahko še dalje služila kot zbiralna sila za demokratično orientacijo držav, ki se razvijajo*. Dalje je Barnes izjavil, da je najmanj, ker se lahko pričakuje od Francije, da preneha vztrajati na svojih zatrjevanih pravicah, kar se tiče varnosti oporišča, in da takoj izvede določbe resolucije. Stvari so prišle tako daleč, ko ni več mogoče pričakovati, da bi Tunizijci dopuščali navzočnost francoskih sil. Vsako vztrajanje pri morebitnih pogajanjih bi lahko samo poslabšalo položaj, namesto da bi ga izboljšalo.
Turški delegat, ki je predložil svojo resolucijo, ie izjavil, da je potrebno predvsem izvesti resolucijo od
22. julija in hkrati odpreti prt za pogajanja.
Za Veliko Britanijo je delegat Dean izjavil, da podpira turško resolucijo, o kateri jfe trdil, da zavzema realistično stališče. Izrekel se je proti obema resolucijama ZAR, Cejlona in Liberije.
Sovjetski delegat Morozov je ostro obsodil turško resolucijo in izjavil, da ta odraža angleško-ameriško stališče. Poudaril je, da je potrebna mnogo bolj odločna akcija spričo francoskega izzivanja. Obsodil je dejstvo, da turška resolucija ne govori o umiku francoskih čet iz Tunizije, in je podprl resolucije Cejlona, Liberije in ZAR.
Po govoru sovjetskega delegata je predsednik prekinil sejo do 20. ure po srednjeevropskem času. Na večerni seji je ameriški delegat Charles Yost podprl turško resolucijo in zavrnil resolucijo treh držav.
Tudi Cangkajškov delegat je izjavil, da bo podprl turško resolucijo.
Tunizijški delegat Mongi Slim se je izrekel proti tur-šk resoluciji, ker ne ugotavlja, da Francija ni izvajala resolucije Varnostnega sveta. Razen tega resolucija ne ugotavlja, da je Tunizija v celoti spoštovala orne-r.ieno resolucijo. Ce bi se bile francoske čete vrnile na svoje prvotne položaje, bi bilo mogoče obnoviti pogajanja tako za evakuacijo francoskih čet, kakor tudi
/Nadaljevanje na 2 stranti
Temni oblaki nad Severno Afriko
Nad Severno Afriko se zgrinjajo še temnejši oblaki, ki grozijo, da sprožijo splošno nevihto. Francija se krčevito oprijemlje svojih majavih kolonialnih pozicij in se ne ozira na mednarodno mnenje, ki v veliki večini njenega ravnanja ne odobrava. Po resoluciji Varnostnega sveta, ki je pozval Francijo, naj umakne svoje čete iz Bizerte na prvotne položaje, je določbe te resolucije izpolnila samo Tunizija. Francija pa se na to sploh ni ozirala in je uradno izjavila, da je ustavlia sovražnosti, «ker je dosegla že prej določene cilje*. Toda ne samo to. Francoska letala še dalje preletavajo tunizijsko ozemlje. Francoski padalci so še vedno utrjeni v številnih poslopjih v Bizerti, še vedno st/ažijo na cestnih blokih, plenijo in napadajo civilno prebivalstvo.
Predsednik Burgiba je povabil tajnika OZN Hammar-skjoelda na razgovor v Tunis. Hammarskjoeld se je uabilu odzval. Po razgovoru z Bur-gibe se je odločil, da si ogleda položaj v Bizerti. Ko je njegov avtomobil vozil na cesti iz Tunisa v Bizerto, so ga nekaj kilometrov pred Bizerto ustavili jrancoski padalci in avtomobil preiskali, čeprav uživa Hammarskjoeld diplomatsko imuniteto in je bila na avtomobilu velika zastava OZN. Nekateri padalci so se celo norčevali iz OZN. Sele na posredovanje nekeaa francoskega častnika, je Hammarskjoeld lahko nadaljeval pot. Incidenti so se ponovili tudi v Bizerti sami, ko so skušali froncoski padalci Hammar-skjoelda nadlegvoati. V Bizerti je Hammarskjoeld dal telefonirati francoskemu poveljniku Ammanu, da bi želel sestanek z njim, toda ta je odgovoril, da se ne more sestati z njim, ker je dobil v tern smislu navodila od svoje vlade. Razen tega je Hammarskjoeld sporočil de Gaullu, da bi bilo umestno, če bi prišel v Pariz na razgovore. Toda francosko zunanje ministrstvo je objavilo zelo nesramno izjavo, trdeč da Hammarskjoeld «izraža stališče tunizijske vlade*. Kar se tiče Hammar-skjoeldove zahteve, da bi prišel v Pariz na razgovore, pa je francosko zunanje ministrstvo v svoji izjavi pripomnilo, da Hammarskjoeld lahko prebere francosko uradno izjavo o položaju v Bizerti, ki je bila istočasno objavljena.
Hammarskjoeld se je nato vinil v Veto York, kjer se je v petek zvečer sestal Varnostni svet na zahtevo Tunizije, Tunizijski delegat je poudaril, da njepoua vlada nima sedaj več za umestno navezati neposredne stike s Francijo glede ustavitve sovražnosti ker je prišel čas, ko je treba sprejeti dokončno odločitev glede popolne evakuacije
Tudi Hammarskjoeld je na seji Varnostnega sveta izjavil, da Francozi ne izpolnjujejo sklepov Varnostnega sveta. Pripomnil je, da mu je iz lastne izkušnje znano, da francoski padalci «izvršujejo na področju Bizerte funkcije, ki normalno pripadajo suvereni vladi*.
Francoska vlada je še pred sejo Varnostnega sveta objavila dolgo izjavo, v kateri kar naravnost izjavlja, da ni nikoli mislila evakuirati Bizerte in da je tudi ne misli evakuirati, temveč je samo pripravljena pogajati se o pravnem položaju francoskega oporišča. Sploh zavrača možnost, da bi že v naprej določili datum evakuacije. Razen tega se francoski predstavnik sploh ni udeležil seje Varnostnega sveta. Poslal je predsedniku pismo, v katerem trdi, da Francija spoštuje sklepe prejšnje resolucije in da niso nastopili nobeni novi elementi. «Zaradi tega se francoski delegaciji ne zdi poti ebno pridružiti se diskusiji v Varnostnem svetu*.
Se pred razpravo Varnostnega sveta je skupina 36 arabskih in azijskih držav skupno z Jugoslavijo poslala predsedniku skupno pismo, v katerem poudarja, da bi moral Varnostni svet omogočiti u-ret ničen je želje Tunizije, da se z njenega ozemlja umaknejo tuje čete in tuja oporišča. Pismo poudarja tudi, da so pogajanja za mirno rešitev mogoča samo na podlagi spoštovanja suverenosti in o-zemeljske celovitosti Tunizije ter njene pratiice, da zahteva evakuacijo tujih sil v najkrajšem času.
Na seji Varnostnega sveta so ZAR, Cejlon in Liberija predložile resolucijo, o kateri pišemo med poročili hkrati z nadaljnjim potekom razprava o Varnostnem svetu.
Francoska vojna za petrolej
Tudi kar se tiče pogajanj Francije z alžirsko vlad,o, vztraja Francija pri svojem imobilizmu. V prejšnjem tednu so se zaradi dobre volje Alžircev končno sporazumeli o postopku pri pogajanjih in sklenili, da bodo o posamez-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Objavljen osnutek programa KP ZSSR
ki bo predložen 22. kongresu partije
Program poudarja nujnost miroljubno koeksistenci: za obstoj človeške družbe in da pot revolucije ne gre nujno skozi državljanske vojne - Program napada «rcvizionizem» ZRJ
MOSKVA, 29. — V jutrišnji «Pravdis> je objavljen na desetih straneh osnute k programa KP ZSSR, ki ga bo Hruščev predložil 22. kongresu partije, ki bo oktobra letos. Osnutek je bil objavljen že sedaj, da bodo o njem lahko diskutirali po vsej državi.
Glede dvajsetletnega na-
črta za gospodarski razvoj, pravi program, da bi moral, razdeljen na dva dela po 10 let, omogočiti Sovjetski zvezi, da dohiti ZDA in nato podvoji proizvodnjo na osebo, če se bo nadaljeval sedanji demografski razvoj, bo Sovjetska zveza leta 1980 imela 300 milijonov prebivalcev (sedaj 216 milijonov).
V zvezi z ugodnostmi, ki jih bo prinesel 20-letnl načrt, u-gotavlja program, da bodo javne služnosti — voda, plin, e-lektrika itd. — brezplačne in da bodo nekateri sloji prebivalstva dobivali brezpiačno tudi živila.
Ob zaključku 20-letne dobe bo postavljen temelj za primerno komunistično razdeljevanje dobrin po potrebi, v naslednjih 20 letih pa bo naloga, da se zajamči visoka življenjska raven, izpolnjena s tem, da se bodo povečali individualni prejemki delavcev na podlagi kakovosti njihovega dela ter se bodo ukinili davki in znižale cene na drobno. Zvišali se bodo tudi ko lektivni fondi, ki se razdeljujejo prebivalstvu, medtem kol bo šolstvo, zdravljenje, penzi-je, zdravniški pregledi in zdravljenje otrok brezplačno.
V tem razdobju bodo razlike plač med bolje plačanimi in manj plačanimi delavci zmanjšane. »Prehod h komunistični dobi razdeljevanja dobrin bo dokončan šele, ko bo načelo razdeljevanja sorazmer-no z delom opravilo svoj čas.»
Program pravi dalje, da bodo najemanje stanovanj in javni transporti brezplačni med letom 1970 in 1980, Po letu 1980 bo prebivalstvo dobivalo brezplačno vodo, plin, električni tok, ogrevanje itd. Med letom 1970 in 1980 bodo uvedli v tovarnah in v kolhozih skupne brezplačne menze. V istem razdobju bodo šolarji dobili brezplačno uniforme in druge šolske potrebščine. Kazen tega bodo uvedli omrežje otroških vrtcev in zavetišč. ki bodo brezplačni ter bodo razvili množični sistem konviktov in uvedli brezplačna topla jedila v vseh šolah. Do leta 1970 se bo delovni teden skrčil na 34 ali 36 ur z dvema prazničnima dnevoma. V rudnikih bo delovni teden 5 dni s skupno 3Q delovnimi	urami.	V	prihodnjih 20
letih	bodo tudi	zdravila	brez-
plačna.
Kmetje v kolhozih bodo imeli pravico do starostne penzije in uvedli bodo mrežo aobro zgrajenih in brezplačnih	domov	za	starce.	Pro-
gram pravi, da bodo leta 1980 polovico dohodka prebivalstva sestavljale brezplačne dobrine in služnosti.
Program pravi zatem, da je treba izključiti ukinitev kolhozov.
Program določa tudi rotacijo	glavnih	partijskih	funk-
ciji tako da se zajamči boljše izvajanje demokratizacije,
V programu je dalje rečeno, da je komunizem, ki se je nekoč zdel fantazija, postal največja sila modernega časa, vzor družbe, ki se gradi na obširnih področjih zemeljske oble. Socializem je zmagal v Sovjetski zvezi popolnoma in dokončno.
Sovjetska izkušnja je pokazala, da narodi lahko dosežejo socializem samo kot rezultat socialistične revolucije in izvedbe diktature proletariata. Ta izkušnja je v celoti potrdila temeljna načela socialne revolucije in socialistične gradnje in ta načela so splošnega pomena kljub nekaterim specifičnim vidikom zaradi zgodovinskih pogojev socialistične graditve v Sovjetski zvezi, ki je bila tedaj obkrožena s sovražnim kapitali-
zmom.
Program pravi dalje, da je sovjetska izkušnja pokazala, da sta socializem in mir ne-razdružlja. Sovjetska izkušnja je tudi potrdila zgodovinsko resnico leninizma in zadala hud udarec socialreformislični ideologiji.
Program poudarja med drugim tudi, da socialistični sistem na svetu naglo napreduje h dokončni zmagi v svojem gospodarskem tekmovanju s kapitalizmom. V kratkem bo prekoračil svetovni kapitalistični sistem v industrijski in kmetijski proizvodnji. Dalje pravi program, da je svetovni kapitalizem prišel v novo — tretjo fazo splošne krize. Glavna značilnost te nove faze je, da ni njen razvoj nastal zaradi kake svetovne vojne.
in miru. Edina vojaška nevarnost je imperializem. Napori narodov se morajo koncentrirati v borbi proti imperializmu. Naredi naše generacije pri tem lahko uspejo.
Med drugim poudarja program tudi, da je miroljubno sožitje med socialističnimi in kapitalističnimi državami objektivna nujnost za razvoj človeške družbe. Vojna ne more in ne sme služiti kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov.
V zvezi z razvojem mednarodnega revolucionarnega gibanja delavskega razreda pravi program med drugim, da komunisti niso nikoli trdili, da gre pot revolucije nujno skozi državljanske vojne. Veliki smotri delavskega razreda se lahko dosežejo tudi brez svetovne vojne. Delavski razred in marksistično - leninistične stranke rajši dosežejo prehod oblasti od buržoazije na proletariat z mirnimi sredstvi brez državljanskih vojn. Kjer izkoriščevalni razredi uporab-
, ljajp silo proti ljudstvu, pa je treba upoštevati možnost prehoda v socializem na nemiren način. To že v naprej določa možnost in nujnost v nekaterih državah prehodnih dob v borbi za diktaturo proletariata in celo vrsto oblik politične organizacije družbe, kj gradi’socializem. Toda prehod od kapitalizma k socializmu lahko pride samo skozi revolucijo. Kljub različnosti oblik državne oblasti v dobj socialistične graditve je njih bistvo isto: diktatura proletariata.
Erogram nadaljuje:	«Revi-
zionizem, desni oportunizem, ki'je odraz buržoaznega vpliva je danes glavna nevarnost v komunističnem gibanju. Z ideologijo revizionizma je prežet program Zveze komunistov Jugoslavije. Druga nevarnost sta dogmatizem in sektaštvo, ki ne moreta biti v skladu z ustvarjalnim razvojem revolucionarne teorije«.  «»-------------------
Atentati v Parizu
PARIZ, 29. — Preteklo noč je na raznih krajih Pariza eksplodiralo 7 bomb, ki pa so povzročile samo materialno škodo. Bombe so to pot eksplo-
dirale pred poslopji stanovanj desničarskih poslancev, ki "e zavzemajo za »francosko Alžirijo«. Poslane; so:	fašistični
poslanec Jean Baptiste Biaggi, Alain Lacoste Lareymondie, Jean-Marie Le Pen, in Fran-tjois Valentin. Drugi trije atentati so bili naperjeni proti dvema rezervnima polkovnikoma in proti nekemu agronomu. ki pripada skrajni desnici.
Na krajih atentatov so našli letake s podpisom «C. S. R.» To pomeni »odbor za zaščito republike«. Pripadniki tega gibanja obsojajo tiste skrajneže, ki pripadajo Salanovemu gibanju, in podpirajo de Gaul-lovo politiko.
V Alžiru je sinoči eksplodiralo šeist plastičnih nabojev. V neko kavarno je bila odvržena bomba, ki je ranila 4 osebe. Dva Alžirca sta hudo ranila nekega Francoza s samokresom.
Tudi v Costantini je bil izvršen atentat na nekega Francoza, ki je po atentatu umrl. Blizu Philippevilla je bil ubit neki alžirski kolaboracionist. Blizu Blide so alžirski borcii napadli francosko vojaško patruljo. V Oranu so oblasti aretirale 16 francoskih skrajnežev, ki so pripadali organiza-
1111111111111111111
nuiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuimiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Amintore Fanfani obišče Pariz? Nenni o nalogah svoje stranke
Saragatov članek o papeževi encikliki ■ Pittermann obsoja teroristična dejanja, pa čeprav gre za idealizem ■ Nezaupnica Co ra Ilovi sicilski deželni vladi, ki bo 31. t. m. odstopila
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Za konec tedna je predsednik vlade Fanfani danes z nekaterimi ministri obiskal Lukanijo, kjer je družba SNAM skupine ENI v dolini Basenta blizu Pisticcia položila prve cevi novega metanovoda, Mon-tccatini pa temeljni kamen novega podjetja v Mac-chia di Ferrandina. Fanfa-
ni je imel daljši govor, v kaierem je poveličeval skrb svoje vlade za Južno Italijo. Pozneje je obiskal še Matero, kjer je prisostvoval otvoritvi nove bolnišnice.
Zelo značilno je, da so se pred Fanfanijevim odhodom na obisk v Sovjetsko zvezo pojavile vesti o njegovem obisku v Parizu, takoj ko se bo vrnil iz Moskve. Te vesti so odgovorni vladni krogi takoj zanikali, toda do podobnega zanikanja je prišlo t.udi, ko so krožile prve govorice o obisku v Moskvi, pa se je pozneje izkazalo, da so bile utemelje-
Zunanji minister Segni, ki bo spremljal Fanfanija v Sovjetsko zvezo, pa je danes sprojel v palači r arnesina veleposlanika ZDA Reinhardta, za njim pa perzijskega veleposlanika Enamija.
Nenni in Saragat sta tudi za jutri, kot vsak teden, napisala v svojih glasilih nedeljska uvodna članka. Nenni pij še, da komentarji o resoluciji vodstva njegove stranke, ki na splošno niso dobrohotni, ne morejo ničesar odvzeti logiki in akciji, ki jo namerava stranka izvajati, Nenni se vprašuje, kako naj se presoja stališče Saragata, ki je 15 dni po tem, ko je zanemaril v poslanski zbornici priložnost, ki mu jo je nudila PSI, da preizkusi »socialno razpoložljivost KD in demokratično razpoložljivost socialistov«, sedaj le ponovno pravi, da tisto, kar PSDI ni hotela pred dvema tednoma, sedaj hrani za jesensko zasedanje parlamenta? Nato poudarja Nenni, da bo sedanja »konvergentna« vlada naletela na velike težave predvsem zaradi objektivnega notranjega in mednarodnega položaja. Za resolucijo pa piše, da je njen glavni del tisti, kjer je poudarjena nujnost akcije, da se sedanji odnos sil spremeni. Namen socialistov «ni bil nikoli premikati na levo krščansko demokracijo,« temveč «izvajanje pritiska nanjo, da se premakne na levo skupaj z vsemi živimi in aktivnimi silami države.« Član. kar nato obtožuje krščansko demokracijo, da zavlačuje rešitve najvažnejših vprašanj in da zaradi tega PSI ne sme dovoliti, da bi jo spravili v »cen-tristično ozračje« po eni strani ali pa v »komunistično območje« po druči.
Saragat pa je v svojem u-vodniku povedal svoje mnenje o zadnji papeževi encikliki «Mater et magistra», ki jo označuje kot »pogumen na-
vei konservativcem«. Razlika
sicilski politiki. Včeraj in danes so dolgo razpravljali o razpustu skupščine in kaj bo nastalo do izvolitve nove skupščine, kajti Corallova deželna vlada bo 31. tega meseca odstopila. Deželni poslanci so izglasovali resolucijo, ki dejansko pomeni nezaupnico deželni vladi, toda njen socialistični predsednik je izjavil, da v tem pogledu nima učinka ker je že tako in tako predvideno, da bo odstopil že rez nekaj dni. Izglasovana resolucija polaga vse zaupanje v predsednika republike, da bo ravnal po razpustu skupščine v smislu določb ustave in deželnega statuta.
A. P.
 «»---------
Slavka nameščencev državnega monopola
RIM, 29. — Štiri s;ndikalne organizacij sc proglasile za 1. .,n 2. avgusta 48-urno stavko nameščencev podjetij državnega monopola. Stavkalo ne bo samo tisto osebje, ki mora skrbeti za izplačilo mesečnih plač, in sicer samo za nujno potrebne ure.
 «»——
ZDA in Kitajska
WASHINGTON. 29.
Ame-
resolucijo, ki izreka podporo Cangkajhku in se upira spre-j imu LR Kitajske v OZN ter uvedbi diplomatskih odnosov s pekinško vlado.
Kakor poročajo iz Londona, se zdi, da je tudi Velika Britanija menjala svoje stališče kar se tiče Kitajske in se misli pridružiti ameriškemu stališču.
o skupnem tržišču
BRUSELJ. 29. — Socialistične stranke šestih držav evropskega skupnega tržišča so izjavile, da nasprotujejo »poizkusom, da bi prisilili Veliko Britanijo, naj se brezpogojno vključi v evropsko skupno tržišče«. Izjava pravi, da »Evropa šestih« ne bo mogla v celoti vršiti svoje politične in gospodarske vloge, »če ne bodo skandinavske države in Velika Britanija napravile iz nje velike Evrope«. Izjava pravi dalje, da bi v z vezi s pristopom Velike Britanije lahko upoštevali »nekatere prilagoditve« rimskih pogodb. Nevarno pa bi bilo voditi politiko »vse ali nič«, aii pa skušati prisiliti Veliko’ Britanijo k brezpogojni vključitvi. To bi pomenilo pozabiti, da v sedanjem političnem položaju predstavlja Commowealth važen element v svetovnem ravnotežju. Na koncu pravi izjava, da bi «navadna pridružitev« Velike Britanije k skupnemu tržišču lahko bolje ščitila interese Velike Britanije in Commowealtha kakor pa
riški senat je soglasno odobril popolna vključitev.
iiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiili
Program pravi dalje, da | me« socialdemokratsko misli-kljub delnim uspehom, ki jih J° >n encikliko pa je v tern,
je dosegel delavski razred v gospodarski borbi, se položaj delavcev na svetu slabša. Dalje poudarja, da neenakost razvoja med kapitalističnimi državami še bolj zaostruje nesoglasja med temi državami. Vojaški in politični center imperializma se je iz Evrope preselil v ZDA. Ameriški monopolistični kapital je postal najmočnejši svetovni izkoriščevalec.
Program poudarja tudi, da je monopolistična buržoazija ZDA glavna trdnjava mednarodne reakcije. ZDA, najmočnejša kapitalistična sila, so prekoračile svoj zenit in so zašle v fazo zahajanja.
Dalje poudarja program, da imperializem ne pozna drugih odnosov med državami, kakor odnose, ki temelje na zatiranju in nasilju. Glavno vprašanje je sedaj vprašani-; vo’-~
da socialdemokrati trdijo,, da razvoj moderne tehnike teži za uničenjem individualne pobude. Kljub takim in podobnim razlikam, pa je po Sara-gatovem mnenju enciklika • učinkovit človečanski in krščanski poudarek za moderno civ ilizacijo«.
Iz Južne Tirolske ni poseb-
Osnutek delovnika za sestanek nevezanih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Priprave konference voditeljev izven-blokovskih držav se načrtno nadaljujejo. Jugoslovanska vlada je te dni poslala vsem državam udeleženkam konference osnutek delovnika konference in dala navodila svojim diplomatskim zastopnikom v posameznih državah, da obvestijo zunanja ministrstva o poteku priprav.
V zvezi s tem je opolnomn-čeni minister Jugoslavije v Nepalu Dušan Kveder imel danes daljši razgovor z veleposlanikom Nepala v Indiji, ki je takoj zatem odpotoval v Katmandu, da bi obvestil kralja Mahendro o pripravah konference.
Glavni tajnik predsedstva ZAR Negid Farid, ki je pred dnevi prispel v Beograd prav zaradi dogovora o nekaterih vprašanjih sodelovanja s tajništvom konference izvenblo-kovskih držav, se vrne jutri v Kairo. Farid je obljubil vso pomoč vlade ZAR pri organizaciji istočasnega prevajanja zapisnikov konference in vseh materialov v arabščino.
Po vesteh iz Akre je afriška sindikalna federacija po-
...	. i	zdravila	konferenco izvenblo-
i	.	novic razen	poročil, da	kovs]5ih	dižav in izrazila upa-
se	je turistični promet ponov-,	nje da	fao okrepila ,stremlje-
no	okrepil. V	Stockholmu,	n-e nar0(jnv p0 svobodi in
trajnzm miru.
okrepil, V Stockholmu kjer je trenutno na obisku, pa je avstrijski namestnik k..nclerja, Pittermann, izjavil, da je moč južnotirolsko vprašanje rešiti samo s pogajanji in da nasilja ne uživajo simpatij avstrijske vlade. «Ce pa gre za idealizem, potem >e slabo usmerjen in ga ni moč braniti«, je dejal Pittermann.
Iz Palerma poročajo, da so po današnji sej-i deželne skup-u>tng -'i*'«i	».««	tudi
H. B.
Slovenski izseljenci na obisku v domovini
ne Nemčije je prispelo danes na obisk v svojo staro domovino. Največja skupina 780 izseljencev je prispela iz Zahodne Nemčije.
Letos je obiskalo Slovenijo okrog 1.500 izseljencev. Prihodnji mesec pričakujejo nove skupine Slovencev iz Holandije, Francije, Zahoont Nemčije in ZDA, tako da bo letos obiskalo Slovenijo okrog 3.200 slovenskih izseljencev
40 milijonov din za Tunizijec
BEOGRAD, 29.	— Zvezni
izvršni svet je dal na razpolago tunizijski vladi 40 milijonov dinarjev za Tunizijce, ki so bili prizadeti v borbah okrog Bizerte. Ta pomoč je znak solidarnosti jugoslovan skih narodov v borbi, ki jo tunizijsko ljudstvo vodi proti ostankom kolonializma.
 «»----------------
Bolezen posl. Pajette
LJUBLJANA, 29.
Okrog
VARŠAVA, 29. — Zdravstveno stanje italijanskega komunističnega voditelja Giancarla Pajette, kj se je pred dnevi ponesrečil na Poljskem, ni tako obupno kot so danes zjutraj poročali časopisi. Pozno popoldne je bilo namreč objavljeno poročilo CK KP Poljske, ki trdi. da je Pajettovo stanje sicer resno ne pa nevarno. Bolnika boRa pregledala jutri dva slavna italijanska zdrav.
tisoč slovenskih izseljencev n;ka, ki sta danes odpotovala iz Fatgiia, Francije in Zahod-nz Rima v Varšavo.
cijam, katere izvršujejo atentate.
V noči od 28. na 29. julija so alžirski borci napadli na področju Orleansvilla francosko vojaško postojanko. Ubili so enega francoskega častnika in enega vojaka ter 10 alžirskih kolaboracionističnih vojakov.
 #»--------
rri •	•	•
1 unizija
(Nadaljevanje s 1. strani)
za izvajanje obveznosti, ki jih vsebuje pismo francoske vlade od 17. junija 1958. Tu-rizijski delegat je pozval Varnostni svet, naj odobri resolucijo Cejlona, ZAR in Liberije.
Sovjetski delegat Morozov je izjavil, da hoče turška resolucija vsiliti Tuniziji voljo Francije, to je napadalca. Dodal je, da Sovjetska zveza ne more dopustiti odobritev take resolucije.
Sovjetski delegat je zahteval glasovanje o posameznih paragrafih turške resolucije in sporočil, da bo glasoval proti tretjemu paragrafu. Tedaj je bila na zahtevo turškega delegata seja prekinjena za pet minut. Pri nadaljevanju seje je turški delegat sporočil, da je omenjeni paragraf črtal. Ko pa je sovjetski delegat zahteval še nekatere spremembe ostalih paragrafov, tako da bi Francijo pozvali, naj izpolni določbe resolucije od 22. julija, je turški delegat to zahtevo zavrnil.
Sledilo je glasovanje. Prva resolucija ZAR, Cejlona in Liberije, ki poziva Francijo, naj izpolni resolucijo od 22. julija, je bila zavrnjena, ker je zanjo glasovalo samo šest delegatov, dočim so se ostali vzdržali. Francija se ni udeležila glasovanja.
Druga resolucija omenjenih treh držav, ki zahteva pogajanja za umik francoskih čet iz Tunizije, je bila tudi zavrnjena z enakim številom glasov.
Prav tako je bila nato zavrnjena turška resolucija. Zanjo je glasovalo šest delegatov, ostali pa so se vzdržali. Francija se ni udeležila glasovanja. Za resolucijo so glasovale ZDA, Velika Britanija, Cile, Ekvador, Turčija in Formoza. Vzdržale so se SZ, Cejlon, ZAR in L'berija.
Takoj po glasovanju je liberijski delegat izjavil, da je položaj v Bizerti še vedno resen, in je napovedal, da bo sporazumno z drugimi delegacijami zahteval izredno sejo glavne skupščine OZN v zvezi z Bizerto.
Za sklicanje izrednega zasedanja skupščine je potrebna privolitev večine članic, kar pomeni vsaj petdeset držav.
Predsednik Benites je nato zaključil sejo.
Glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld pa je poslal francoskemu zunanjemu ministru de Murvillu pismo, s katerim obžaluje, da mu je bilo onemogočeno priti v Pariz na razgovor s francoskimi oblastmi. V pismu izraža presenečenje, ker Franja trdi, da njegovo stališče v zvezi z Bizerto odraža stališče tunizijske vlade. Pri tem dodaja, da njegovo stališče temelji izključno na tolmačenju dolžnosti glavnega tajnika Združenih narodov in na načelih listine, ki jo je organizacija sprejela v preteklosti, in tudi na namenih vseh članov Varnostnega sveta, ki so prejšnji teden izglasovali začasno resolucijo, ki poziva prizadete, naj ustavijo sovražnosti in naj pokličejo čete na prvotne položaje«.
Zatem pravi Hammar-skjoeld, da je normalno tolmačenje za izvajanje resolucije Varnostnega sveta, da ukrepi, ki se zahtevajo, ne b' smeli biti podvrženi temu, kar bi druga stran lahko napravila izven te resolucije«.
Tajnik poudarja, da je bistvo spora izven njegove pristojnosti, toda to mu ne brani izpolnjevati dolžnost in storiti, kar je mogoče, da se resolucija Varnosten-ga sveta izpolni. »V ta namen sem imel za koristen sestanek z vami, da se vidi, ali bi na podlagi razjasnitve stališča obeh strani bilo mogoče odstraniti težave, ki so nastale pri poizkusu navezave stika za izmenjavo stališč o umiku oboroženih sil. Žal mi je, da ta moja pobuda ni imela pozitivnega izida. Ce bo možnost sestanka še dalje neizvedljiva, se mi zdi jasno, da se izvajanje zahtev Varnostnega sveta ne sme več dolgo odlagati zaradi težav, da bi s sporazumom med obema stranema lahko koordinirali omenjene ukrepe«.
Prekinjena pogajanja o razorožitvi
MOSKVA, 29. — Sovjetsko-ameriški razgovori o razorožitvi so bili prekinjeni in o-dloženi na nedoločen čas. To je sporočil voditelj ameriške delegacije Mac Cloy, ki je dodal, da do sedaj ni bil dosežen noben sporazum, do katerega pa bi lahko prišlo po razdobju posvetovanj med vsemi prizadetimi državami.
Mac Cloy je dal razumeti, da bi se morali razgovori obnoviti še pred prihodnjim zasedanjem skupščine OZN, ki se bo začelo septembra. O prekinitvi pogajanj sta se sporazumela Mac Cloy in Hruščev v Sočiju, Ameriški državni departma je sporočil, da je bil Mac Cloy odpoklican v Washington, da poroča o svojih razgovorih s Hrušče-vom.
Mac Cloy je izjavil, da ga je njegova vlada pozvala, naj se takoj vrne v Washington na posvetovanja «glede nekaterih sprememb v sovjetskem stališču«, do katerih je prišlo med pogajanji.
Predstavnik Bele hiše Sa-linger je izjavil, da je Ken-nedy dobil davi poročilo Mac Cloya o njegovih razgovorih s Hruščevom. Dodal je, da sta Mac Cloy in Hruščev govorila tudi o Berlinu.
Medtem pripravlja ameriška vlada belo knjigo, v kateri obtožuje Hruščeva, da je ustvaril umetno krizo okoli Berlina poslužujoč se »nemoralne in nezakonite taktike«.
Drugi dan filmskega festivala v Pulju
Uspeli «Stirinajsti dam
Carjeva nova ob!aeila» je občinstvo izžvižgalo - Izven sporeda: povprečni «Ncbcški odred» in neuspeli «Nočni izlct»
(Od našega dopisnika)
PULJ, 29. — Drugi dan jugoslovanskega filmskega festivala v Pulju so bili na sporedu štirje umetniški filmi ter en dokumentarni kratki film. Dva umetniška filma «Nebeški odred« in »Nočni izlet« spadata !,' skupini filmov, ki jih je komisija izločila in tako sta bila predvajana ob 9. uri zjutraj v kinu eBeograd». «Nebe-
ški odredi, filmskega podjet. ja zhovčen filmi, je režiral Boško Boškovič po znani drami Aleksandra Obreno-viča, ki je tudi pomagal pisati scenarij. Film obravnava življenje sedmih ljudi v nekem fašističnem koncentracijskem taborišču, ko morajo ti ljudje mesec dni s plinom zastrupljevati svo. je sotrpine, ne da bi jim to smeli povedati.
Občutek sokrivde za smrt ti. sočev ljudi jih privede do živčnih zlomov, tako da eden znori, drugi gre v smrt s tem, da ubije komandanta taborišča, dva pobegneta in ko
sanje: Kam? O filmu so zelo deljena mnenja. V krogih gostov in novinarjev se sprašujejo, kako so mogli prej poslati film na moskovski filmski festival, ko ga je selekcijska komisija v Pulju sedaj izločila. Morda režijsko film res ni najboljši, toda nekateri igralci so bili dobro izbrani in so odigrali svoje vloge taboriščnikov zelo dobro.
Film «Nočni izlet« proizvodnje «Triglav filma» iz Ljubljane je režiral Mirko Grobler. Film obravnava zgodbo mladih ljudi, ki hočejo oponašati cisladko življenje» svojih sovrstnikov iz velemest. Iz te domače zabave in pijančevanja sledi kraja avtomobila in na koncu smrt očeta dekleta glavnega junaka. Film ni preveč uspel, ker se režiserju ni po-
sta že svobodna nastane vpra-
Kasavubu in Combe spet spletkarita ker imajo lumumbisti sedaj večino
Kršitev sporazuma o zasedanju parlamenta - Poveljnik OZN v Katangi «zadovoljen» zaradi napovedanega sestanka med Ka-savubujem in Combejem - Mobutu sporoča, da ne bo poslušal ukazov «nobene» vlade, temveč samo ukaze Kasavubuja
ELISABETVILLE, 29. — U-radno so sporočili, da se bo Combe sestal s Kasavubujem v Brazzavillu. Sestanek so pripravili po dolgih pogajanjih v Brazzavillu med predstavniki Čombeja in Kasavubuja.
Nenadno odločitev so sprejeli na izredni seji Combeje-ve vlade danes zjutraj. Po mnenju opazovalcev se je Combe premislil zaradi stanja, ki je nastalo v kongoškem parlamentu, ki zaseda v Leo-poldvillu. Lumumbistični poslanci imajo namreč večino samo dveh ali treh glasov. Ce bi se zasedanja udeležili tudi poslanci Katange upajo, da bi lumumbistična skupina zgubila večino. Kakor je znano, je Combe odklonil udeležbo na zasedanju parlamenta. V Katangi je vsega skupaj 8 parlamentarcev.
Predstavnik OZN v Katangi 0’Brien je izjavil, da so Združeni narodi ponudili Combeju zaščito in jamstva za njegovo varnost, če bi se odločil, da se s Kasavubujem sestane v Leopoldvillu namesto v Brazzavillu. 0'Brien je dodal, «da je zelo zadovoljen« zaradi sestanka med Combejem in Kasavubujem.
Kakor se vidi, gre za nove spietke med uzurpatorji s pomočjo poveljstva OZN. V S'anleyvillu so sporočili, da leopoldvillske oblasti in misija OZN niso uveljavile določb sporazuma o ukrepih za zagotovitev neoviranega dela kon-goškega parlamenta in za onemogočenje vsakega zunanjega vpliva na poslance, zbrane v poslopju univerze Lovanium pri Leopoldvillu.
Po tem sporazumu, sklenjenem pred mesecem dni, bi morali vse vojake v Leopoldvillu in na področju Lovania, ki niso pod poveljstvom OZN, razorožiti tri dni pred prihodom poslancev v Lovanium. V nasprotju z določbo sporazuma, po kateri bi morali a-retirati vse vojake ali državljane, ki bi nosili orožje, se Combejevi vojaki svobodno sprehajajo po Leopoldvillu.
Čeprav je sporazum določal, da bodo vsi ljudje, ki bodo vstopili v poslopje univerze ostali tam do konca zasedanja parlamenta, je na primer Kasavubu doslej najmanj
sebje OZN, ki bi moralo prav tako ostati v poslopju univerze, nemoteno prihaja in odhaja ves dan.
Tukajšnji opazovalci izražajo mnenje, da vse to vzbuja upravičen dvom o pripravljenosti krogov, odgovornih za organiziranje dela parlamenta, da zares uveljavijo ukrepe, ki bi zagotovili delo parlamenta brez vsakega vpliva ali pritiska od zunaj. Zlasti poudarjajo, da svobodno sprehajanje oboroženih Combejevih vojakov v Leopoldvillu ogroža varnost poslancev in njihovo svobodo v sprejemanju sklepov. Opazovalci poudarjajo, da v takšnem vzdušju ni moč pričakovati, da bi parlament svobodno in po svoji vesti sprejemal sklepe, ki naj bi začrtali prihodnost te države,
Te dvome potrjuje tudi prejšnja Mobutujeva izjava, da bo njegova vojska sprejemala ukaze samo od Kasavubuja. Zvedelo se ie celo, da je Mobutu v privatnih pogovorih dejal, da njegova vojska ne bo poslušala ukazov »nobene vlade«. Takšne izjave očitno pomenijo poskus, izvajati pritisk na po-sicnce v Lovaniu, in pričajo o tem, da Kasavubu in Mobutu ne nameravata upošte-\ ati sklepov parlamenta, če jima ne bo po volji.
Zaradi teh očitnih kršitev sporazuma je premier zakonite vlade Gizenga poslal tajniku OZN Hammarskjoeldu brzojavko v kateri zahteva, da je treba sprejeti nujne u-krepe za uveljavljenje določb sperazuma. Poudaril je, da te kršitve sporazuma ogrožajo življenje prebivalstva in poslancev v Lovaniu ter poslabšujejo vzdušje za delo parlamenta. Gizenga je tudi pozval svetovno javnost, naj bi v Lovanium prišla nepristranske mednarodna komisija, ki bi spremljala delo parlamenta, Gizenga poziva odgovorne državnike na svetu in »vse tiste, ki lahko kaj pripomorejo, naj pomagajo ohraniti demokracijo in preprečijo, da bi v republiki Kongo še naprej vladala sila in brezpravje«.
V Lovaniu so včeraj verificirali poslanske mandate. Na
članov predstavniškega doma in 69 članov senata.
 «»-------
Arabske čete za Kuvait
KAIRO, 29.	— Pomočnik
glavnega tajnika Arabske lige je izjavil, da so Maroko, Tunizija in Saudova Arabija sprejele ponudbo, da pošljejo svoje sile v Kuvait, da bi sestavile medarabski odred, ki naj ščiti neodvisnost Kuvaita in zamenja britanske vojake. Baje se bodo britanske čete umaknile avgusta. Arabske države, ki ne bodo poslale vojaštva v Kuvait, so se obvezale na razne načine sodelovati pri obrambi te dežele.
Kuvaitska vlada je danes sporočila, da je sklenila nov sporazum z družbo «American Oil Company». Novi sporazum določa, da bo šejk dobival 75 odstotkov dobička na podlagi realnih prodaj ali pa 50 odstotkov na podlagi cen, ki jih bo določila družba. Sejk bo dobival višjega od obeh zneskov. Današnji sporazum razveljavlja prejšnjega, ki je bil v veljavi od leta 1948. Razen tega bosta dva kuvaitska državljana vključena v upravni svet družbe.
vrhovnega poveljstva za Afriko
KAIRO, 29. — Po končanem sestanku vojaških predstavnikov dižav iz Casablance so objavili poročilo, ki pravi, da je imel vrhovni svet skupnega afriškega poveljstva prvi sestanek in sprejel «praktične sklepe«.
Poročilo pravi, da je namen teh sklepov urediti sodelovanje med armadami držav članic ter zagotoviti varnost teh držav in izpolnjevati njih obveznosti za obrambo Afrike.
Sestanka So se udeležile delegacije Gane, Alžirije, Gvineje, Malija, Maroka in ZAR. Poročilo ne daje podrobnosti o sedežu poveljstva in o njegovih sklepih. Dodaja, da so sklenili imeti prihodnje seje v ZAR oktobra, v Maroku pa
srečilo zadeti resničnega
mačega okolja. Zelo Prl*Lj in naravno je odigral * ^
v o/>
vlogo Marko, to je Primož ^
de, kakor tudi njegova igralka Spela Rozin. Zaradi slabega vremena
je bilo danes, se je trir
da ne bo predstav v
An*1
a to se je potem popra
vilo.
r »St*-
ko da smo videli lilrna. rinajsti dan» in «Carjev0 vo oblačilo«.
Lov«'
»Štirinajsti dan»
j Uma» je režiral Zdravko hmirovič. Film nam P
zuje usodo štirih kaznjc . ki so po nekem edinstve J
zakonu dobili 14-dnevM M
 	-	-	ah1
pust. Ali bodo srečni,
simpatični Žorž, ki je
r.
gizdalin, razumel, da W ^ gova ljubezen v tem ^flSUjnt di njegova «labodja PeS cj. ali bosta doktor in ja srečna, ali bo	Im
Tom v 14 dnevih našel & svoje nedolžnosti? Film ie.^ občinstvu lepo uspel, f bili igralci deležni piavzov. Bil je dober tal\
režijske strani, posebno icralske. Dobre igralske f
acije so postavili beoffr ^ igralci:	Nikola Popovič ^
knjigovodja, Karlo Bulic ^ Žorž, Slobodan Perovič . zdravnik in Duško vtč, kot Tom. Tudi Mira. j pica in Olga SpindonovtC j luai Hermina Pipenič sC* vir no podale svoje Vsekakor je režiser ^ vič dobro izbral. Ceprav V, da ni to velik film, toda segel bo uspeh.
«Carjeva nova oblačil3* proizvodnja «Zora filma* Zagreba. Film je posnet istoimenski Andersenovi P
Ijici Pravljica je bila P°l
ta v barvah, toda slabo ••j jena. Publika je nekafi-
žvižgala in film tako nl segel svojega namena.
S. S-
Avstrija zaostrila carinske predpise
DUNAJ, 29 — Av.-trijsŠ0.
o
nančno ministrstvo je lc -ove zelo stroge cain®, uk-epe za avstrijske drža jjl
'.'--ji
samo spominski predi*1^1^ okrasni pire imeti z n
ne, ki kupujejo blago v liji. Odslej bodo prosti ca.
ujjfl
»spomin«. Za čevlje in
ia bo treba plačevati Na splošno bodo uvedli., no 30 odstotkov na H
ceno blaga. Glede vina b°‘
-d
voljen uvoz 2 litrov na °ui
Za vsak liter več b°
trn
plačati 10 šilingov carin®-
DJAKARTA, 29. — °.rjj
zacija muslimanske ? «e*w| «Ansor» in gibanje in? ,»4*1 skih študentov «muslim ^ij dve veliki indonezijski j dinski organizaciji, sta f A li svetovnemu mladin® ^ forumu v Moskvi P9zivj. 9 podpre konferenco šefn^jij venblokovskih držav 'n Jn ki se bo začela 1. septe j v Beogradu.	M
V brzojavki svetovnem1) (tj di-nskemu forumu poziva’, f
organizaciji mladino,
k’
fom
 	-ipVj
naj podpre tudi vsa P* V čila, ki jih bo sprejel® pjjt; grajska konferenca, kh'!! jij cija priporoča udeležen’' jgi sedanja, naj ne P° kj fl vzdušju hladne vojne, kjif nes prevladuje v zab |*j in vzhodnem bloku dUa >[ donezijski mladinci . /„(« naj svetovni mladinski .n deluje po najboljših m0 ct*' koristi mladine vsega sv 1
in
petkrat odšel iz Lovania. O- zasedanju parlamenta je 121 I januarja prihodnjega leta.
 «»----------  ja
AMAN, 29.	—	J°rj
kralj Husein je odpo’°v vi z letalom v SaudoV k['i bijo. kjer se bo sestal y] ljem Saudom. Govorila o arabskih zadevah, Pre)er !‘ pa o Alžiriji, Bizerti j sporu med Irakom in^.aifJ
tom. Sestanek bo v
bližini Meke. Husein
d”1'
v Saudovi Arabiji tri A
P'
ItllllllllllllHHIIIHHHItHIHIIHIIIIIIHHIIHmHIIIIHIHIIHHIHHHIIIIItItllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll*1*
< NADALJEVANJE )
ni h vprašanjih razpravljali v posameznih delovnih skupinah, potem ko bodo na plenarnih sejah vprašanja načelno rešili. Toda Francozi so tudi to pot pokazali, da nimajo nobenega namena pripomoči h konstruktivnemu sporazumu. Se dalje vztrajajo pri razdelitvi alžirskega ozemlja, tako da bi se samoodločbo izvajala samo na enem delu tega ozemlja. Ker Alžirci nikakor ne morejo mimo načela o nedeljivosti alžirskega ozemlja, so bili prisiljeni sporočiti, da spričo takega ravnanja francoske delegacije ne morejo nadaljevati pogajanj. V petek sta se deleoaciji razšli, ne da bi bilo določeno, kdaj se bosta spet sestali. Sporazumeli so se sicer, da bo sta obe strani še dalje ostalin stikih, toda alžirska delegacija se pripravlja na odhod. Predstavnik alžirske delegacije ie še tisti večer poudaril, da je vzrok prekinitve Sahara, to je ozemlje, ki je sestavni del alžirskega ozemlju. Francozi zahtevajo, naj bi se samoodločba izvajala samo na trinajstih obalnih departmajih. Alžirci so hoteli olajšati pogajanja in so predlagali, naj se povežeta prva in četrta tofka dnevnega reda: prvo točka govori o jamstvih na samoodločbo in o ozemlju, kjer naj se izvaja,
četrta pa se tiče sodelovanja med Francijo in neodvisno Alžirijo, Toda na žalost je Francija ostala pri svojem. Zato je njen trmasti imobili-zem kriv nove prekinitve pogajanj. Alžirski predstavnik je poudaril, da bo francoska nagnjenost k trajnemu imo-bilizmu sploh onemogočila mirno ureditev alžirskega vprašanja, ker je za alžirsko in za afriško prebivalstvo razdelitev dežele na dvoje nesprejemljiva, Dodal je, da s tem nastaja nevarnost nadaljevanja vojne, ki traja te sedem let in da ta vojna zavzame obliko vojne za nadzorstvo nad bogastvom Sahare. to je vojne za petrolej.
Gospodarska kriza v Angliji
V torek je angleški finančni minister Seluign Llogd podal poročilo, v katerem re obrazložil številne varčevalne ukrepe v zvezi z naraščajočo gospodarsko krizo. Obrestna mera se je dvignila od pet na sedem odstotkov. Minister je pozval sindikate, naj uvedejo moratorij glede zahtev za zvišanje mezd in plač. Dalje je napoueda! veliko znižanje jaunth izdatkov v prihodnjem
letu, predvsem pa, kar se tiče podpor kmetijstvu in občinskim ustanovam za zidanje tjiidskih stanovanj. Redne izdatke bodo znižali za 175 mili ionov funtov, izredne pa za 125 milijonov. Razen tega bo Velika Britanija okrepila svoje rezerve z močnim posojilom pri Mednarodnem denarnem skladu.
Dalje je izjavil, da ima Velika Britanija 65 milijonov šterlingov letno izdatkov za izdrževanje svojih čet v Zahodni Nemčiji. Dodal je, da si Anglija ne more privoščiti, da bi tudi prihodnje leto potrosila tako velik znesek v ta namen.
Zato je pozvala stalni svet BATO, naj revidira njene ob-t eznosti, kar pa ne pomeni, da Anglija ne bo izpolnjevala svojih obveznosti v tem zavezništvu.
Sklenili so tud i povišati posredne danke in potrošili davek za deset odst. Stroge u-krepe so uvedli glede dovoljenja novih privatnih investicij izven šterlinškega področja. Vladni načrt vsebuje tudi številne druge ukrepe, s katerimi upa vlada ozdraviti gospodarsko krizo in svojo mednarodno plačilno bilanco.
Na napovedane, ukrepe so ostro reagirali sindikati, ki so poudarili, da načrt vlade šči-
)>. S‘t
ti bogate v škodo reVfJsl<’ J: cukati so tudi napove j ne bodo sprejeli ^jjjik moratorij glede r neta j
h:e,v'
Jasno, da so v ~
taboru takoj izrek^ ngl{
Ijenost kar se tiče j
čet v ' Zahodni N<'nCJ A
hndnonemška vlada
sporočilu, da je pr’8 s«
Angliji pomagati, “a:r
spedarsko dvigne,
velike važnosti, da ,, .
čete ostanejo v Nej1* rj'"f
Duhovi se v Angu) .A
ja jo tudi zaradi n££lilte fA
j ugajanj za vstop
tanije v skupno trz'■ (IG
no -je, da se večd1^ f
Commonurealtha tem
. .	ms*.	.	t
oziroma zahteva )a,, (>0 J njih gospodarstvo ne jUv pelo škode. Vstopu_ ie^J
"* A* ti
tržišče nasprutujejc' ^ i in tudi škili kmetovalcev
sindikati m tudi zve^^t
da bi bil tak korO^.M
..il7-l
Futanije porazen
za
* * * i m i v i jo	u .	'»	•	JU ..ir
industrijo	m	hkrati	j
raven plač, ki jo le delavstvo	doseglo	*	j
težavami.	Kar	se	tu
skih pridelkov, pa ne padle, ker bi zisjcih
rine za uvoz
krneti-11 j
de.lkov iz Evrope.	^
Zaradi tega se z f>	’j‘.
nimanjem pričakuje ^ Mac Millanov govo
s tem.
I
Ravnatelj podjetja Rot in '*"5<P. je pozabil dopoldne Pe 0 važno zasebno pismo v trgovini, v svoji sobi, in se-a)> v tem nenavadnem času, ob 9, ur^ zvečer, je od-Bel Ponj,
mračnem hodniku je o-'Pa,l z er>o roko kljuko na vratih, medtem ko je z dru-o p iskal vžigalice v žepu asca. Ko so se vrata odpr-' je zagledal svetlobo, ki - Prihajala izpod vrat blagajnikove sobe.
„,Pospodar Rot je najprej nnslil, da so vlomilci, a se Je takoj spomnil, da so zu-anja vrata, edini izhod iz trgovine, bila dobro zaprta.
°r®J> gotovo je nekdo od v 6 ^a’ nekdo, ki je bil ta-hnt ?r'za'3yiv kot on, pa je jj nocoj to popraviti.
e da bi prižgal vžgalico, &Pi naravnost k priprtim Vratom.
Slp3e.g0vib korakov ni bilo i^sat* P° mehkih preprogah " blagajniik, ki je sedel na njem običajnem prostoru nekaj velikimi knjigami od seboj, je računal z z iono naglico — in ščle,
svnfu. 36 02rl’ je zagledal Pri v°J>n vratih šefa.
Ij ^'aS.ainik je imel prav ta-^ ključ od pisarne in lah-; ,Je torej prišel kadarkoli
n*.1, pa ni bil° nič 6ud-ne|a- « Je bil torej tu. lo t biagai,niku se je zde-v 0 drugače ali je morda jiv^adniem trenutku postal vstC?n’ ker je glasno zavpil, , a s stola in prebledel v raz kot krpa.
.^Lastnik se je začudil, ko SV0ZaS‘edal preplašeni obraz jatep u blagajnika, in pri-„a lwo položil desno roko ramo mladega človeka.
,jv hgajnik se je opotekel
ži ort	nazai>	izbuljil o-
^strahu in zašepetal;
sam...
Pustite,
me,
da grem gospod Fri-
drik,Kai ie t0 ur«son?
defato se Je blagajnik sese-krh na Pisalno mizo, so po-za; ,°braz z rokami, bridko _ p in jecljaje rekel: jo, , Ustite jih, naj vstopi-čatl a bo končno vse kon-khVs] Ničes G
sar ne bom pri-
ja nspodar Rot se je zravnal &raz • 0v koščeni in oholi o-taij- d°bil osoren izraz zanje^ SUrovih krepkih črt na
Sem tako> torej! Naletel
Vred °rei na tatvino. Nič-^unež!
P°gl°eS?od Fridrikson ga je burje 8 izbuljeno in razpel °'..'Pore.). gospodar ni šel jeniaesar. prav nič; priključi sem Povsem po na-slabg U ln sam° neumni strah Prav Vesi' je vrgel krivca Prav -■ nieg°ve roke. No, Ob’ *C'm Prej, tem bolje, ban	Prišli je postal. Jo-
ren; ndrikson jekleno mi-S>rsih križal je roke na tako,’ jj^Pugnil glavo in stal rec štrei*1 da Pričakuje uda-
'' NatreŠČUo-gOsp0(j razPolago sem vam,
vii zam^,nateli - ie spra-
Pice.	1° čez blede ust-
5al Poroči* Iepa! ~ zasli‘ , C!lnV odg°vor.
?elefonu Rot 3e stopil k ležala-n ‘n, roka mu je že
ar*dilo oa ,lki; Vse se bo a dva -i Policije bosta prička i°Veka. ki bosta v Varen r*dr'ksona odv__________
kjed kniiaap°r’ nato bo pre-
bla-odvedla
gajnikf in blagajne in na nladi trJv° Presto bo prišel ZaPrl v._ em nato se
sona; krog
, JV
okrog
bo Fridrik-
i
6Va in dv'Snil roko s te-
" Koh JnPraŠal:
" °krog št,nefVS°'!a?
Sedi	tisoč	kron.
?aklemidar Rot ie odšel in
če] SVetilkorava' Prižgal veli-z do]„ ■ Plsai'ni in pri-
Stin	d°l	koraki hoditi
bsn* Veuda°rC w°n! Sai ie l’ deset krom XnP° PlaČ°- Stiri hnj odstnn Je slcer samo a i a Pod; *^°v finega do-tat j naj st 39 Rot in Comp., at,VlPa, j_ 0riJ z njim? Cista
ih ‘ bživanh ednosti> za‘ n„.predr7n„ zazsipavanja Tu torej ni ta "d	Zatn	3 valnih	okol-
'n st°Pi > Z.°?et odPre vra-
urT	e£onu:
„11?- " je „ -e’ vsal za eno
n‘k. ^ zašepetal blagaj-
— ^ai božete?
!b6’ “am 86 in ^voha0®1	Sestri	aporoč'P' svoji
io zSVetui	ni°	in’anl
bi ii „ bl i° ubi-> pLpLVedal kd° drug-
♦ Ao	TCU«1
tla na svoj	<ia	me	vabi-
If'erhn°ral tu	bi	mor'
Vai *n ko , ■ Sedeti nrizno, b »aihn. Vi. opravljate
bosti, ker je popustil, vendar je vzel klobuk in palico in rekel:
— Greva!
Kratko, kakor psu.
Stanovala sta v treh majhnih sobah v drugem nadstropju. Luč na stopnicah je lepo osvetljevala ploščico na vratih, na kateri je pisalo: Johan Fridnkson, blagajnik. V njegovi sobi je bilo loplo in prijazno in Fridrikson je s trepetajočo roko prižgal svetilko. Vse v sobi je bilo tako lepo in okusno in jasno je bilo videti, da skrbi za red ženska roka. In v tem majhnem lepem stanovanju si je zamislil tat in goljuf svoj zločin in poskušal utišati svojo vest!
V drugi sobi je nekdo pel z mladim jasnim glasom in hodil z drobnimi koraki gor in dol. Ko je blagajnik zaslišal ta glas, se je zdrznil, kot da ga je nekdo udaril, solze so mu tekle po obrazu.
•— Ali smem . . .?
Gospodar Rot ni odgovoril. Nepremično je stal pred pisalno mizo in gledal togo v neko sliko, ki je stala nad majhnim naslanjačem. Ko je stopil Fridrikson k vratom, ga je njegov gospodar krepko prijel za roko, pokazal na sliko in zašepetal:
— Kdo je ona?
-— Moja mati. ..
— Se živi?
— Ne, — je zajecljal nesrečnik.
— Ime ji je bilo Kjelvist, Amanda Kjelvist? Recite mi, ji je bilo tako ime?
— Da, toda . ..
Prav tedaj so se odprla vrata in mlajši original slike na mizi je stal na pragu. Takšna torej, je njegova sestra!
Fri4rikson jo je jokaje objel in zajecljal:
— Sirotica, moja uboga si-rotica . . .
— Kaj se je zgodilo? — je vzkliknila deklica in njene oči so zalile solze.
Gospodar Rot se je trznil iz svojih sanjarij, hitro pristopil, prijel blagajnika in ločil brata in sestro.
— Prav nič, gospodična Fridrikson. Vi ste gotovo blagajnikova sestra, kaj ne? To je neki prepis, ki ga je vaš brat napačno in pozabljivo odnesel domov in sedaj je obupan, ker ga ni mogel takoj najti. Ničesar ni, prav ničesar drugega, zagotavljam vam . ...
Nato se je vljudno vrnil v drugo sobo in se zaklenil z zapahom.
— Toda moram ji povedati ...
— Ničesar ji ne boste povedali, gospod Fridrikson. Želim, da ta neprijetnost, ki se je pripetila, ostane med nama. Razumljivo je, da vi in jaz ne moreva več skupaj delati, toda dobili boste potrdilo o svoji sposobnosti in jaz ne zahtevam od vas ničesar. Lahko greste, kamor hočete . ..
Fridrikson je debelo pogledal svojega gospodarja.
— Mar bedim? Kaj ste rekli? Lahko odpotujem? Ah, ne!
— Računi morajo biti čisti, Bodite tako dobri in jutri, preden jih boste predali, vpišete na moj račun . .. vsoto, ki jo sami najbolje poznate, razen tega pa vašo trimesečno plačo za vnaprej. Nisem vam pripravljen odobriti o-bičajnega odpovednega roka.
— Gospod ravnatelj, jaz . . . vaša dobrota me premaguje .. . Kako naj razumem . ..
Gospodar Rot je sedel na stol pri pisalni mizi in vzel sliko v roke.
— Kdaj je umrla? Je bila srečna? Povejte mi!
— Moja uboga mati je u-mrla	pred	dvanajstimi leti,
mnogo pozneje, kot je bila slika izdelana. Umrla je za tuberkulozo. Moj oče in ona sta skupaj lepo živela, vendar mislim, da je vse njeno bistvo zlomila prevarana ljubezen v mladosti, nekdo, ki ga je -ljubila in je odšel ter se ni nikdar več vrnil, čeprav je obljubil, da se bo za gotovo vrnil. . .
Pri	vsaki	besedi je Rot
globlje sklanjal glavo.
Ko	se je	končno dvignil,
da bi	šel, je	vprašal, kazaje
na sliko:
— Imate še katero?
— Moja sestra jo ima . ..
— Potem mi boste, gospod Fridrikson, morda pripravljeni podariti tole?
bft-^ihne 1 opravIiate te
^ak^a;ke?veDmoira že tretjič
S*G°	Stanujeva
4>dar L?d.tu"-
blag9. ,°Pazoval ^ t0bS-tal 'n het5 ,nika , . skrušenega
Ni strahu »,* Sf j® v sil-
m°Sel razu'33* pred njim-šumeti svoje sla-
Ponedeljek, Sl. julija, ob 21 KOPER
«ZEMLJA — ČLOVEK —• FLES» . — Svečana otvoritev IIVfes.tiv.ala (Kunjpanjija — Tanac — Balun — iFurlana — Slavonija — Kurenti)
ob 21
avgusta,
(Bosna Ansambel — Zagreb)
II. FESTIVAL
JUGOSLOVANSKE
FOLKLORE
OD 31. JULIJA DO 5. AVGUSTA 1961
NA LETNIH PRIZORIŠČIH V ANKARANU KOPRU IZOLI
PORTOROŽU
PIRANU
Torek, '1.
PIRAN
Ansambel VASO MISKIN-GRNI in Hercegovina — Sarajgvo) —
VINKO JED JUT — (Hrvatska IZOLA
Ansambel KOČO RAjOIN ■— (Makedonija
— Skopje) — Ansambel BRANKO KRSMA-NOVIC — (Srbija — Beograd)
PORTOROŽ
»ZEMLJA -- ČLOVEK — PLES» — Repriza izvirne folklore
Sreda, 2. avgusta, ob 21 ANKARAN
MLADOST. RITEM, PLES I'N PESEM — Zaključna revija najboljših jugoslovanskih folklornih skupin
Četrtek, 3. avgusta, ob 21 KOPER
KUBANSKI DRŽAVNI ANSAMBEL — Pre. nos za TV
Petek, 4. avgusta, ob 21
PIRAN
Ansambel narodnih igara i pesama — KOLO — Beograd PORTOROŽ
Ansambel za narodni igri i pesni — TANEČ
— Skopje ANKARAN
Zbor plesova i pjesama Hrvatske — LADO
— Zagreb
Sobota, S. avgusta, ob 20 KOPER
JUGOSLAVIJJA PLESE IN POJE — Zaključna revija II. festivala jugoslovanske folklore — Uvod:	skupina FRANCE MA-
ROLT — KOLO — LADO — TANEČ ob 21,30
Prenos za EUROVKIJO — FOLKLORNA NOC
ČETRTA	KNJIGA	FINŽGARJEVEGA
Pregled pisateljevega stremljenja kot človeka in pa kot umetnika
Kljub vsemu ostaja Finžgar danes med domačimi avtorji tisti, po katerem v javnih knjižnicah znova in znova segajo številni bralci. Res da gre to izredno ugodno mesto Finžarju predvsem po zaslugi njegovega najboljšega dela, romana «Pod svobodnim soncem«, vendar velja, da tudi ostala njegova dela mladi in stari bralci vedno znova in znova radi prebirajo. Zato je bila izdaja izbranega dela, ki jo je za- devetdesetletnico pisatelja pripravila Mohorjeva družba, več kot potrebna in tudi koristna. Razveseljivo je pri njej dejstvo, da so knjige skrbno pripravljene, za kar jamči ugled in kvaliteta dela urednika dl. Franceta Koblarja, ki je vsaki knjigi posebej poskrbel tudi za uvod in opombe. Razen tega so knjige te izdaje skrbno opremljene in tiskane na odličnem papirju. In če dodamo, da izhajajo za naše prilike izredno hitro in točno po predvidenem načrtu, potem je izdaja Finžgarjeve-ga izbranega dela vsekakor dejanje, katerega so vsi ljubitelji dobrega branja in lepe knjige lahko veseli.
Prve tri knjige so že na
Zbrano delo, ki ga izdaja Mohorjeva družba v Celju, ureja dr. France Koblar
naših knjižnih policah. O njih vsebini smo v našem časopisu že poročali. Četrta, zdaj izšla knjiga, pa nadaljuje z objavo nadaljnjega Finžgarjevega dela. Ta knjiga prinaša spise, povečini krajša dela, ki segajo od pisateljevih mladostnih let pa do današnjega časa. Njih časovni razpon obsega več kot štirideset let. Pa tudi po vsebini in obliki so si
dela te knjige različna. Skupen pa je njih spominski značaj. Zato so vsa ta dela najbolj osebna dela Finžgarjevega pisateljevanja. V vseh imamo sledove pisateljevega osebnega življenja in doživetja v osebnem, družinskem in prijateljskem krogu. V skoraj vseh nastopa pisatelj kot pripovedovalec svojih doživetij ali iz-povedovalec svojih idej, nazorov in notranjih bojev ali kot priča življenjske usode prijateljev in znancev. Zato ima prvo poglavje te knjige, tudi skupen naslov Spomini, Čeprav so nekateri teh sestavkov nastali ob raznih priložnostih, nekateri celo kot osmrtnice, presegajo priložnostni značaj in dopolnjujejo celotno pisateljevo umetniško podobo. Nekateri od teh spominov pa so seveda prerasli spominski okvir ter so se pisatelju razvili v čisto pripovedno obliko. To velja na pr. za avtobiografsko povest (oStudent naj bo» in posebno še za povesti »Gospod Hudourniki), v katerih
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliilliiiiiiiftiiiiiiiiHiiiiiiliiillliiiiiiiiiiillliillliiilllilllllillHllliiiiiiiimillliiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiHiiiiiiiilliliiiiniiiiiinililiillliiiniiiiilMliiiiniMMiMiniiliiiHiHMMilliniinoiiiuiiMiiiliiiiiniiiiiillliiiiiiiiiiimiiMilliliiniiiiliiiiHiiiimniiimiiHMtiiiimiiiiiiiiiiiiiillii
DRAGOCEN ITALIJANSKI PRISPEVEK ZA SPOZNAVANJE SOSEDNEGA NARODA
«Storia	della	lettera
izpod peresa prof. Bruna Meriggija
Do nedavnega Slovenci nismo imeli kdo ve kaj sreče z deli, ki bi opisovala našo kulturo, zlasti slovstveno rast. Od obširne, danes že zastarele Zgodovine slovenskega slovstva, ki jo je napisal neutrudni dr. Karol Glaser, je bilo treba čakati kar celih petnajst let, da se je lotil tega dela Ivan Grafenauer. Glaser je napisal svoje bogato in obsežno delo iz svete domovinske jeze, da dokaže avstrijski šolski upravi v Trstu, pri kateri se je potegoval za pouk slovenščine na tržaški gimnaziji, da se tedanje slovensko slovstvo že davno ne more več povezati v culico. Grafenauerjevo delo pa je sprva zajemalo slovensko slovstvo le od razsvetljenstva dalje. Šele med prvo svetovno vojno in ob koncu nje je izšla vsa zgodovina slovenskega slovstva v obliki šolskega učbenika. Desetletje za desetletjem našega stoletja pa so se kopičile po naših vidnejših revijah razprave o starejši in novejši kulturni in slovstveni zgodovini.
Medtem sta se na Dunaju poglabljala v slovensko duhovno ustvarjanje Ivan Prijatelj in France Kidrič, Pod okriljem novoustanovljene ljubljanske univerze sta potem vsak na svojem področju začela objavljati
Zoran Jokič, Vinjeta
Bruno Meriggi
izsledke svojega dela. Za prekmalu umrlim Ivanom Prijateljem je ostala zakladnica blestečih esejev in tehtnih monografij, Kidrič pa je še utegnil zgostiti svoja dognanja v sintezo in napisati izčrpno Zgodovino slovenskega slovstva.
Prijateljeva in zlasti Kidričeva dela pa niso taka, da bi lahko segel po njih povprečno izobražen človek. Od Grafenauerjeve Kratke zdodovine slovenskega slovstva izza prve svetovne vojske je bila potreba po priročniku o slovenskem duhovnem ustvarjanju kar se da občutna.
Ze proti kraju let med o-bema vojskama je izšel Antona Slodnjaka Pregled slovenskega slovstva in z njim smo dobili prvo moderno celotno zgodovino in oceno naše književnosti. Ivan Prijatelj je pred smrtjo še lahko videl v njej sadove svoje estetsko literarne šole. Ta Pregled pa je moral nadomeščati tudi šolsko knjigo, saj je bila Grafe-nauerjeva Kratka zgodovina že redka.
Prva povojna leta ni bilo na razpolago knjige, ki bi govorila o naši književnosti. Nastajale so pač improvizirane literarne zgodovi-
vin Iri c* ■! i V>	lf	ČnlaVt
pisali po narekih profesorjev. Naposled se je opogumil Stanko Janež in napisal (1953) za šole Pregled zgodovine slovenske književnosti, ki je izšel v drugi popravljeni (kritiki zadoščeni) izdaji.
Pri Slovenski Matici je medtem zorelo epohalno de» lo, katerega prvi zvezek je izšel 1. 1959 in drugi tri leta nato pod uredništvom Lina Legiše in ob sodelovanju Franceta Tomšiča, , Borisa Merharja, Mrlkš Mfrti-četovega, Mirka Rupla, Alfonza Gspana in Antona Slodnjaka. Ko bo to delo končano, bomo imeli Slovenci še vse kaj več, kakor je n.pr. Bedier-Hazardova I-lustrirana zgodovina francoske književnosti.
Od naše sreče je odvisno monumentalno delo Slovenskega biografskega leksikona, ki je začel izhajati že leta 1925 in ga je do sedaj izšlo 9 zvezkov, pa zelo počasi napreduje.
V primeru z domačimi, nič kaj številnimi deli o literarni zgodovini smo lahko še kar zadovoljni, ko u-gotovimo, da smo po vojni dobili štiri taka dela, vsa štiri izpod strokovnjaških peres.
Naj omenim na prvem mestu mojstrsko pesniško in literarno zgodovinsko delo nepozabnega Italijana Lui-gija Salvinija. V svoji knjigi »Zimzelen in rožmarin* (Sempreverde e rosmarino) je zbral čez 130 svojih prevodov pesmi naših pesnikov od Prešerna do najnovejših, zraven je napisal knjigi uvod, ki ga je kar za čedno kratko zgodovino našega slovstva, in še k vsakemu pesniku daljši ali krajši prikaz (k Prešernu 9 strani in pol). Knjiga je dosegla svoj namen, saj je bila v kratkem razprodana in bi jo danes, po desetih letih od izida, zaman iskali po knjigarnah aii celo pri antikvarjih.
Germanskemu svetu je prikazala slovenskega duha in njegovo literarno ustvarjanje v nemščini pisana zgodovina slovenske književnosti izpod peresa Antona Slodnjaka. Obsežno delo je izšlo v Berlinu leta 1958 kot prva knjiga večje zbirke literarnih zgodovin. Zlasti ta knjiga je odprla znanstvenikom po svetu pogled v slovensko kulturno dogajanje prejšnjih in današnjm dni. Gotovo je prispevala svoj delež k nastanku dveh literarnih zgodovin, ki sta se pojavili prav v zadnjem času med Italijani: Slovenskega slovstva (Letteratura slovena) Giovannija Mave-ra in Zgodovine slovenske književnosti (Storia della letteratura slovena) Bruna Meriggija, kajti v virih za obe je navedena.
Giovanni Maver je napisal zgoščeno, z roko velikega poznavalca slovanskih jezikov in književnosti pisano zgodovino slovenskega slovstva. Izšla je lani v zbirki Storia delle letterature moderne d’Europa e d’Amenca in je že samo s tem dejstvom odprta pot poznavanju slovenske književnosti v evropskem in svetovnem krogu.
Še v širšem okviru, to pot kar .Zgodovine književnosti vsega sveta» (Storia delle letterature di tutto il mondo) je te dni izšla zajetna knjiga *Storia della letteratura slovena» (Zpo-dovina slovenske književnosti) Bruna Meriggija. Po
i*.' 	 			 H r n n o .	1 eri ggi : ki r!
h 1 o r i a della letteratura s Lo v ena rim u« proRlo	
i	
	
	
	
» t> 0 Y A Al i: M 1 >\	
svoji obsežnosti in izčrpnosti se lahko ta, italijansko pisana «Zgodovina slovenske književnosti» meri s katerokoli do sedaj izšlo zgodovino književnosti v našem jeziku.
Kdo je pisec? Štiriintridesetletni univerzitetni profesor za slovansko jezikoslovje na milanski univerzi. Kakor je običaj pri tujih slavistih, se tudi Meriggi u-kvarja z raznimi slovanskimi jeziki in književnostmi. Posebno pri srcu mu je češka in slovaška književnost in je za isto zbirko svetovne literature napisal zgodovino književnosti obeh teh dveh narodov. Se posebej je znamenito njegovo delo o češkem pesniku Jiri Wol-kerju, o Poljakih Mickie-wiczu, Slotvackem in Wis-pianskem. Zraven tega je obdeloval slovansko filologijo in narodopisje.
Svoji knjig, o zgodovini slovenske književnosti je dodal kratek prerez lužiško srbske književnosti (vsega 17 strani).
Spotoma bodi povedano, da je knjiga naravnost sijajno opremljena, čeprav brez slik. Na zaščitnem listu in na obeh straneh o-vitka je okusna reprodukcija Peršinove slike «Zene gredo* V začetku knjige je skica današnje Slovenije (pogrešamo vsaj približno o-značitev jezikovnih meja). Moti pa ravno v sredi zemljevida «Cilli» namesto Celje.
Delo je pisano vseskozi toplo in z razumevanjem pojasnjuje tujemu bralcu težavne politične in kulturne razmere, v katerih je narod živel zlasti v srednjem veku. številni slovenski razumniki najvišje stopnje, ki so se blesteli pot tujim nebom, takrat, ko se je šele
začenjala pisati naša Dese-da, so s svojimi v tujem jeziku pisanimi deli vendarle dokazovali, *da je bil narod nagnjen, sposoben in dovzeten za kulturno in slovstveno delovanje, a da ga je dušila- raznarodovalna politika nemške duhovščine*.
V vsej Meriggijevi knjigi ne zasledimo tona, ob katerem bi utegnil tujec pomilovalno gledati na nas, čeprav pisec odkrito govori o naših kulturnih in političnih stiskah. V srednjem veku je bila Slovenija ob robu poti h kulturnemu napredku, nikakor pa ne izven te poti. »To dobro, preprosto in gostoljubno ljudstvo*, pravi o Slovencih, »je skozi dolga stoletja suženjstva ohranilo očetnja izročila z lastnim jezikom vred in se je v miru preprostega podeželskega življenja, ki je le tu pa tam vztrepetalo ob socialnih borbah in redkeje ob vojnih vihrah, pripravljalo najprej na kulturno in slednjič na politično prebujenje*.
Lepo govori Meriggi o naših protestantskih piscih, zlasti o Trubarju, ki da mu je pomanjkljivo izvirnost nadomeščala močna in iskrena ljubezen do domovine in navezanost nanjo, ko je v tujini pisal prve slovenske knjige.
Kako natanko in jedrnato označuje škofa Hrena, ko pravi, da »je združeval v sebi fanatičnost duhovnika tistih časov in gorečnost spreobrnjenca*
Po pravici nas nekoliko moti tisti »morda*, ki ga Meriggi napiše, ko pravi- o Prešernu: »Tisti, ki je bil morda največji slovenski pesnik vseh časov (str. 79 in 88).» Sicer se ne more načuditi njegovemu geniju:	»Se nikoli se na slo-
venski zemlji ni rodil pes-
nik, ki bi znal blagoglasne-je kakor Prešeren izvabljati iz svoje lire sladke in grenke, svetle in temne, še-gave in resne glasove; še nikoli tak pesnik, ki bi kakor on znal v blagoglasni domači besedi izlivati prekipevajoča čustva v vsem mavričnem bogastvu njihove raznoterosti*.
Vsa obsežna knjiga je prepletena z dobro zadetimi, jasnimi in ne malokrat pohvalnimi oznakami dob in ljudi slovenskega duhavnega življenja, kat je izpod peresa razgledanega romansko-slovanskega znanstvenika še toliko bolj razveseljivo.
Posebno še v tem se odlikuje Meriggijevo delo, da ne skuša iskati raznim slovenskim pesnikom in pisateljem vzornike med tujci, kar se je le prerado dogajalo tistim tujim znanstvenikom, ki so se do sedaj u-.kvarjali z zgodovino slovenske književnosti.
Pisec knjige se naslanja na zanesljive pisane vire, ki jih navaja v obširni Bibliografiji, in na napotke živih informatorjev, kakor so Anton Slodnjak, Bratko Kreft, Fran Petre in drugi.
Ce se je pri vsem tem le vrinila kakšna pomota, ni nobena taka, da bi kvarila branje, in je tudi ne gre zameriti, saj je knjiga nastajala v Milanu, daleč od slovenskega kulturnega središča. Poleg že omenjenega «Cilli» na zemljevidu bi bile hitro opazne naslednje: namesto Briccius Preprost stoji Prepost na str. 22 m 398; Krelj je bil doma iz Vipave, toda Vipava ni »nel-la Carniola Superiore* str. 33; prvi slovenski tiskar Janž Mandelc ni bil Madžar, kakor je na str. 33, čeprav ga je menda doletela smrt na Madžarskem; za časa literarne suše po zato-ru protestantizma ni izšlo na Slovenskem prav nič, niti »publikacije najnižje vrste*, str. 39; zakaj je Linhartova Micka postala »la figlia del giudice del villag-gio* str. 67 in 68; Vodnik tudi po upokojitvi ni živel v veliki revščini, kakor beremo na str. 71, saj »je i-mel prihranke, imel doma vedno večjo zalogo vina* (Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, str. 564); A M. Slomšek je bil v bogoslovju in pozneje v službi na Koroškem, a ni bil Korošec, str. 85 in tudi Jaka Zupan ne, str. 84; pri delcu Matije Majarja - Ziljskega «Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik* je beseda »izobraževati* napačno tolmačena z italiinnsko »lo apprendimento*. str. 130; v Gregorčičevi pesmi:	»Tam
doli po polju — pa stopa nekdo — on cvet je potrgal — zdaj uka glasno* je prevedena zadnja kitica z »or manda lamenti*, stran 175; sodelavci revije »Preporod* se niso imenovali »preporodci* (str. 234), oač pa »preporodovci*, kakor je pravilno na str. 343; tujcu se zmeraj lahko primeri, da prevede »ob peti maši* z italijanskim »alla quinta messa* (str. 270), isto bo najbrž z Novočanovim »Petim evangelijem*, kjer »peti* ne pomeni »il quinto» (str. 313), pač pa evangelij, ki ga je pel, kakor je pesnik sam namignil; če Finž-garjeve «Prerokbe zore* povemo po italijansko z »Le profezie dell’aurora», ni i-sto; ime Mitja pesnika Šarabona je pisca zapeljalo,
da je napisal »nata nel 1922 (str. 358).
Še tu pa tam kakšna nepomembna tiskovna napaka.
V knjigi je tudi veliko prevodov pesmi ali pa vsaj drobcev, ki jih je po vsej priliki avtor sam napravil, nekaj jih je vzel iz Salvi-nijevega Sempreverde e rosmarino, nekaj pa iz Mave-rove Letteratura slovena.
Kako so se mu posrečili, lahko vidimo iz primerov s Salvinijevimi prevodi istih pesmi. Znani zaključek iz
Prešernove »Pevcu*:
Kako
bit’ hočeš poet in ti
pretežko je v prsih nosit’ ali pekel al nebo!
Stanu
se svojega spomni, trpi
brez miru!
je prevedel Salvini takole; Cotne
ambisci esser poeta, se
greve t’e fatica albergare nel petto e
1’inferno e il cielo? Cosa
eleggesti, poeta? Ora soffri senca tregua!
Mariggi pa:
Come vuoi essere poeta se
troppo duro t’e portare nel petto
mferno e cielo! Allo stato tuo pensa, e soffri
senza p osa!
Primerjajmo še začetek Zupančičeve Manom Josipa Murna - Aleksandrova: Grobovi tulijo . .. šume in tulijo razkopani kot nenasitna žrela,
zevajoča v polnočni mrak . . Kaj
hočete od nas? V Salvinijevem prevodu se glasi:
Urlano le tombe . Stormiscono, urlano con insaziabile gola,
spalancata nelle notturne tenebre ...
da noi che attendete? v Meriggijevem pa: Ululano le tombe . . . rumoreggiano ed ululano
sguarciate come insaziabili fauci,
spalancate nelle tenebre di mezzanot-te ... Che volete da noi?
Poglejmo še delček Kosovelovih »Borov*:
Kadar botna duša skloni v jasni noči se čez gore, čujem pritajene zvoke in ne morem več zaspati.
«Trudno sanjajoči bori, ali umirajo mi bratje, ali umira moja mati, ali kliče me moj oče?.
Meriggiju se je prevod posrečil takole:
Quando Tanimo sofferente si chtna nelle chiare notti sulle
montagne,
odo furtivi suoni e non posso piii dormire.
• O pini dal sonno pesante, mi muoiono dunque
i fratelli, muore forse mia madre, o mi chiama il padre mio?.
IVAN ŠAVLI
(Nadaljevanje na 5. strani)
zaživi pisateljeva ljubezen do narave in človeka pa tudi vedra modrost starih dni. Poleg navedenih del prinaša knjiga odlomke avtobiografskega romana, za katerega je vsekakor škoda, da ga pisatelj ni napisal, zlasti še, ker so že napisani odlomki dragoceno pričevanje o minulem času in njegovih ljudeh. Knjiga prinaša na koncu poleg črtic «Pisama» še zadnje Finžgarjevo dramsko delo ((Razvalina življenja«, ki sodi med najboljša Finžgarjeva odrska dela in ki je doživelo nešteto uprizoritev na ljudskih in poklicnih odrih.
Vsi ti številni spisi, raznovrstni po svoji snovi in obliki, ki pa imajo vendar vsi skupen, spominski značaj, obsegajo zajetno knjigo 450 strani. Tako da je ta obširna knjiga pregled pisateljevega stremljenja kot človeka in kot umetnika, vzgojitelja in družbenega delavca. Obenem pa daje vsakemu našemu človeku, mlademu in staremu, obilo hvaležnega in zanimivega branja.
Urednik France Koblar je tudi tej knjigi napisal o-pombe K posameznim delom ter knjigi kot celoti poseben uvod. V njem načenja zanimivo vprašanje, kaj loči zgodovino in zgodovinsko pripovedništvo ter pri tem ugotavlja, da je Finžgar v svojih mladih letih ta spominska dela pisal kot vase obrnjeni pesnik, zadnja dela pa kot spremljajoči in vse razumevajoči zgodovinar.
Četrta knjiga Finžgarjevega izbranega dela je lepa knjiga, ki bo vsaki knjižni zbirki v obogatitev.
Valentin Cundrič
Krotko jutro
Kaj	more biti	bolj raz-
veseljivo za mladega pesnika kot dve pesniški zbiriti naenkrat? Najbrž nič. Zato je mladi, triindvajsetletni pesnik Valentin Cundrič, doma iz okolice Bleda, sicer pa študent slavistike v Ljubljani,	upravičeno	lahko	za-
dovoljen. Ni še dolgo, kar smo v »Primorskemu dnevniku« poročali o njegovi pesniški zbirki Pojoči grm, ki je	izšla	pri Državni	založbi,	sedaj	pa že	lahko	po-
ročamo o njegovi novi knjigi pesmi pri mariborski založbi Obzorja je izšla drobna knjižica Cundričevih pesmi z naslovom Krotko Hitro. V pr kupni opremi Otona Polaka prinaša ta knjižica petindvajset pesmi, razvrščenih v štiri cikle, ki jih vsakega uvajajo drobni ver
Ce smo za zbirko Pojoči grm ugotovili, da je v njej preveč pesmi in da so med njimi mnogo preveč razvlečene, da je v njih preveč besed pa premalo pristnega pesniškega izraza in občutka ter da so se mnoge med seboj preveč podobne, pa je treba priznati, da je zbirka Krotko jutro mnogo bolj skrbno sestavljena, bolj izbrana m prav gotovo tudi mnogo ooljsa. Seveda tudi te Cui.dričeve pesmi niso lirične izpovedi že dognana-nega pesnika, ki bi imel že izoblikovan svoj izraz m svoj stil. Tudi v njih se pesnik ob pomanjkanju pristnih pesniških , doživetij včasih zateka k besednemu bogastvu. Toda vendar velja, da so te pesmi, vsaj večinoma, mnogo zrelejše. Predvsem so to drobne pesmi, v katerih ustvarja pesnik s preprostimi besedami razpoloženjske slike in nežno izraža svoja čustva. Nekatere od teh pesmi so l-grivo lahkotne, nekatere celo prešerne in ljubezensko izpovedne spet tenkočutno nežne. V njih je precej nekonvencionalnih metafor in siik, sicer pa izzvene optimistično in nikakor ne prazno. Vsekakor so najboljše nekatere ljubezensko izpovedne pesmi in noaate-re razpoloženjske podobe, ki v resnici izzvene kot pristno doživete.
•Čeprav sicer velja, da tudi ta zbirka še ni izčiščena m da avtor še išče svoj lastni izraz, je treba priznati, da je mnogo bolj skrbno u-re jena in izbnma ter tudi bolj dognana kot prva. V njej se Cundrič kaže kot talentiran, nežno čuteč lirik, od katerega smemo, če bo našel svojo pot iz vse preveč abstraktnega sveta naših današnjih lirikov, pričakovati še resnično kvalitetnih pesmi. Njegova druga knjiga nam je svetla obljuba. In zato jo tolpo pozdravljamo na knjižnem trgu.
Sl. Ru,
START 3E USPEL RAKETA * HLADI AbTBOMMs/T' bE3E 2. \JEIKANSKO BRUNO HITRO ODDAtMlA 0021E-
GLEJTA ZEMLJA SE NtOl HAMILTONU KOT MA3HNA ZOOVCA ...OALEč- sno it' s
TOOA MARKO', KAM bMO Ul NAUEN3tN\ \ NA ZEMLJI NAM NlbO PCAJEDAU,KAJ JE sCin NAGEGA POLE TA'
GREMO ", ^AMO MALO .St 60M0NJ0ZIU PO^. VVIESOUO1’ /
ZATbOGA’!! \K TJE Z.OCO TO \ ! ^
Walter Chiari se preseli
v
Na Broadwayu si bo skušal ustvariti novo slavo
Hitlerjanski duh Je še vedno živ
Italijanski delavci žive v Nemčiji kot v Kongu
Novo božanstvo v steklenici
s slikovitim	napisom
To povest mi je bil povedal prijatelj Janez Gob-na, ki je kronični mornar in od sile resnicoljuben človek. Če on reče, da je poznal belega zamorca, ki je bil sicer v Belikrajini rojen, mu le verujte; gotovo je videl tam dimnikarja. Tudi to povest mu bomo verjeli, ker močno zaudarja po resnici. Torej!
Tam daleč sredi Oceanije je na široki oceanski planoti neznatna krtina, majčken otok, še zdaj neobljuden. Pred leti je tam mimo divjal strašen vihar, ko se je pa morje po nekaterih dnevih le pomirilo, sta se na tistem neznanem in neimenovanem otočku prikazali dve človeški bitji, ki ju tam prej ni bilo. Bila sta človeka moškega in ženskega spola, gola kakor Adam in Eva. In ker sta bila kakor ta dva tudi nekrščena, jima bomo rekli Mož in Zena. Od kod ju je vihar prinesel, nihče ne ve, toda njuna koža čokoladne barve je kazala, da je vprav Oceanija njuna domovina.
Prvo, kar je Janez Gob-na zvedel o njiju, je bilo, da sta se neko popoldne okopala v morju, nato pa legla na mehki pesek v senco palme. Huda lenoba ju je gnjavila in le kadar je popustila, sta spregovorila nekaj besed. In ob neki taki priložnosti je on rekel:
«Na oni strani otoka tiči med pečinami neznan čoln. Vihar ga je bil tja zatreskal, Ali ga greva pogledat?*
«-Pa pojdiva, če se ti zdi,* je rekla Zena po kratkem premisleku.
Trdno zagvozden med pečinami je tičal na pol razbiti čoln.
«Zdi se mi, da bo še dober, * pravi Zena zaspano.
. «Res je,* je dejal Mož. «Ko bi le imela nekoga, ki bi ga hotel popraviti.* In spet sta šla v senco počivat.
Popoldne se žena prva predrami. Bila je prijetnih občutkov. Kadar je pa človek prijetnih občutkov, ne mara biti sam. Z nogo je dregnila Moža v bok.
ePovej mi, ali si srečen?» je vprašala.
eJaz ne vem,* je dejal. *Nikoii nisem o tem premišljeval*
<s.To pomeni, da si srečen.*
*Ne maram takih pogovorov, zame so pretežki. Veš kaj, pojdiva nalovit nekaj rib, da jih bova imela za večerjo.*
«Ne grem ribarit!* pravi Žena odločno. *Zdaj hočem govoriti.*
Mož globoko vzdihne. tObšla me je želja, da bi
bila nekaj drugega in ne več to, kar sem. Navdahnjena od bogov bi rada bila. Vsi moji dnevi in vse moje noči so zmeraj in isto. Naveličala sem se jih. Vsaj za nekaj časa naj bi nekaj bilo drugače.* «Zeliš tisto, kar je nemogoče,* pravi Mož. «Seve-da, bogovi so, o tem ne bova dvomila. Najini očetje so vedno trdili, da bogovi so. Rekli so pa tudi, da se ti bogovi ne brigajo kdove kaj za nas in da mi do njih sploh ne moremo. Pustiva jih v miru in pojdiva lovit ribe.*
Zena se je nakremžila in videti je bilo, da bo začela jokati. Rekla je med ihto, da sovraži ribe in o-tok in tudi samo sebe.
«Vsaj enega od bogov hočem spoznati,* je dejala. «To hočem, pa naj bo kakršen koli. Razloži mi, kakšni so bogovi.*
«Hm,* pravi Mož. «0 tem, kakšni so bogovi, je na svetu mnogo različnih mnenj. Nekateri trdijo, da so ljudem podobni, le da so večji od palmovih dreves in strašno močni da so. Drugi pa pravijo, da so brez telesa in zato nevidni; samo njihov vpliv da moremo čutiti v sebi. Neumno je od naju, da goriva o stvareh, ki jih ne poznava. Pojdiva si raje ogledat tisti čoln, če že ne maraš ribolova.»
Zena nevoljno vstane in gre godrnjaje za njim.
Najprej sta v čolnu odkrila zaboj, ki je bil poln kolačkov. Pokusila sta jih in se jih do grla najedla. Ostale sta nanizala na sro-botovo trto in si jo kakor venec obesila okoli vratu.
Potem sta v nekem kotičku odkiila čudno štirioglato steklenico, ki je bila polna neke brezbarvne tekočine. Njega ni kdove kaj zanimala, bolj radovedna je bila ona. Potegnila je zamašek z 'tekHni-ce ter si vlila nekaj tekočine v prgišče. Pokusila jo je.
«Kakšnega okusa je?* je vprašal Mož.
«JVi slabega*, pravi Zena. «Diši po ognju in vzbuja hrepenenje po spanju in po grehu.*
«Ce je tako, grem in prinesem čaše, da bova pila.* Sel je in se vrnil z dvema polovicama lupine kokosovega oreha. Od dolge rabe sta bili gladki in kakor polirani. Mož je vzel steklenico in je čaši napolnil. Pila sta v kratkih in pogostnih	požirkih.
Vmes sta se	cmokajoče
oddihavala. Nenavadna pijača je to bila. Imela je okus po ognju, po spanju in po grehu. S	počakavanji
sta izpraznila	prvi čaši.
Potem ju je znova nalila
ona in vtem, ko sta, kakor prej, v posameznih požirkih pila, je rekla žena z važnim poudarkom: notri je skrito veliko in mogočno božanstvo, ki je nama novo. Morava se mu pokloniti!*
* * *
Drugo jutro sta se prebudila iz omotice, žena se je prebudila prva in je odtavala proti morju, da si v njegovi vodi ohladi razbolelo glavo. Odplavala ie do globine in se potapljala počasi in leno. Kmalu je pripluskal do nje tudi Mož in si v mehki vodi namakal svoje kosma-tinasto obličje. Tudi njega je glava bolela, tudi on se je potaljal v vodni hla-dini.
«Zdaj vidiš,* je rekla Zena. «Ni več nobenega dvoma: novo božanstvo soa si pridobila! Nevidno in neslišno je, a na naju je imelo strašanski vpliv. Zasluži spoštovanje.*
«Ne vem,* je dejal Mož in se zaskrbljeno praskal po glavi. «V začetku mi je bilo prijetno, pozneje pa ne več. Se zdaj me glava boli.*
«Saj boli tudi mene,* je rekla žena. «A to je malenkost. Pomisli, kako sijajno sva se počutila sinoči! Nikoli prej nisem plesala tako dolgo in tako divje. Tudi smejala se nisem nikoli tako.*
<s.Tudi meni se dozdeva,* je rekel Mož in počofotal okoli nje, <da nisem bil še nikoli tako duhovit kot včeraj. Vse, kar sem povedal, je bilo od sile smešno.* «Ne vem; meni se ni zdelo. To pa vem, da sem se smejala vsemu; smejala sem se morju in čolnu in drevju in oblakom. Vse je bilo smešno. Tudi ti si se neprestano krohotal.* tVsako jutro ob tem času greva lovit ribe za kosilo,* pravi žena. iTudi danes bi morala to storiti, pa se mi prav nič ne ljubi. Sicer se mi pa vsaka jed nekam gabi. Dokler bom živa ne bom s tekom jedla več.*
«Ali ni čudno,* je rekel Mož, «da imam tudi jaz vprav tak občutek.*
«Ne vem res, zakaj je tako. Gotovo je tako ukrenilo novo božanstvo, ki sva ga našla v čolnu.*
«To bo tako nekako,* je rekla Zena zamišljeno, tka-kor če primeš za vejo šib-skega drevesa in ga potegneš k sebi. Ukloni se res, a ko ga izpustiš, šine z največjo silo v nasprotno smer. Novo božanstvo je naju sinoči lepo razveselilo, v zameno pa naju danes s trpljenjem kaznuje. Zato, vidiš, sva danes tako čemerna in potrta. Naj bo, rada plačam tako ceno. Kaj pa zdaj vstajaš?
Kam nameravaš?*
«Grem pogledat,* je dejal Mož, «če je v steklenici še kaj tistega božanstva. Se imam skomine po o-gnju, spanju in grehu.* • «Kar mirno počivaj naprej,* je rekla žena. cSem že jaz davi pogledala. Nič več ni božanstva v steklenici!*
* * *
Dva dni pozneje sta Mož in Žena zgradila ob potoku lep oltarček in ga o-krasila s cvetjem. Na najlepše mesto v njegovi sredini sta postavila steklenico, ki je bila doslej bivališče najnovejšega božanstva. Prazna je bila steklenica, toda duh po božanstvu je plaval v njej še vedno. Ker nista imela nahoda, sta ga občutila oba.
Leta pozneje so prišli tja misijonarji in so oltarček našli. Našli so tud «tabernakelj'•» skrivnostnega božanstva in na njem prilepljeni listek, na katerem so brali obledelo besedo iSlivovka*...
FRANCE MAGAJNA
bNOJO PRMO POT ...
Mina in Walter sta se skupaj zabavala v Fregenah, se je končalo s slovesom za vedno?
ker ne Si hotel, da bi njegovi ženi dvorili vedno drugi.
Po takih izjavah nima Mina dosti upanja na u-speh, še manj pa sedaj, ko Walter odpotuje v New York. Odrekla se je mnogim obveznostim, samo da je bila blizu Wal-terja; on pa ji ni pripravljen z ničimer to povrniti. Hudo so jo prizadele tuai besede, ki jih je Wal-ter pred dnevi izrekel: «Ljubil sem samo tri ženske: Lucijo Bose’, s katero sem bil zaročen štiri leta; bila je moja naj večja in najresnejša ljubezen; El-so Martinelli in Avo Gard-ner, za katero so mi očitali, da sem vedno v njeni družbi, da pa si s tem delam reklamo, ker je slavna igralka.» S temi zadnjimi besedami ni gotovo mislil samo na Avo Gardner, temveč tudi na druge igralke, kot n. pr. Anito Ekberg. Vedno so
Na srednji ternkLni ^>oli je Bit
USTANOVLJEN ASTRONAVTSK' krožek PO NEKAJ LETNEM DELO SO NAPRAVI * tl RAKETO ,KVSO JO IMENOVALI •MILMM ASTRONAVT.* TRI OEL-KE .KI SO IMELI NAJVEČ ZASLUG ZA DOfcRA JENO RAKETO , SO OSTALI ČLANI kluba NAGRADILI z VOŽNJO. \J vesolje .
NEKEGA SONČNEGA ONE JE 06 PRISOTNOSTI VELIKE MNOŽICE RAKETA -MLADI ASTRONAVT* ST AR TAL A NA
mu očitali, da si dela reklamo, ko pa je trdil, da ni v tem nobene resnice, so mu vedno oporekali, da ne bi hodil z njimi po nočnih lokalih in na veseljaške prireditve, če bi hotel imeti mir.
Rekel je še, da je Mina le dobra prijateljica, in da ima on sedaj toliko skrbi, da sploh ne more misliti na poroko. Morda Mina vendarle upa, da se bo Walter zaročil z njo, ker preživita skupaj več prostih dni. Zadnje čase pa je vedno nejevoljna in se za vsako malenkost razjezi, ker gotovo, sluti, da jo Valter misli zapustiti.
Torej, Walter Chiari misli začeti v New Yorku vse znova. Pravi, da je navdušen, ker bo lahko počenjal, kar se mu bo zljubilo, ker tam ni znan. Pravi, da ni izključeno, da se zares zaljubi v kako skromno, ne preveč lepo in znano dekle ter da bo z njo užival prostost kot vsak normalen človek, ne da bi mu novinarji in fotoreporterji že od vsega začetka vse pokvarili.
Ogorčeni komentarji nemškega tiska na izjavo ministra Sulla
Toda besede, ki jih je takoj nato izrekel, zanikujejo vse gornje trditve. «če me ne bo nihče več spoznal — je rekel — ko se bom čez nekaj let vrnil v Italijo, pomeni, da sem zgrešil, ker sem odpotoval.*
Tor j j?...
KO se je pred nekaj tedni italijanski minister Sullo podal v Zahodno Nemčijo, je med srečanji in razgovori z nemškimi predstavniki obravnaval tudi probleme italijanske emigracije v Zahodno Nemčijo in v istem času obiskal tudi kakšno skupino italijanskih delavcev.
Nastal je škandal. Potem ko je raznim nemškim funkcionarjem izrekel priznanje zaradi lepih stvari, ki so mu bile pokazane v Gerresheinu, ni mogel odreči povabila nekega delavca, naj si pride ogledat njegovo stanovanje in stanovanje drugih njegovih tovarišev. To kar je Sullo ob tej priložnosti videl, je z ogo-ročenjem označil za «po-goje življenja v Kongu*.
Ta epizoda bi morda spričo dokajšnjega neza-interesiranja italijanskih oblasti za emigrirance, šla v pozabo, če ji ne bi sledili razni komentarji, ki so se v teh dneh pojavili v nemškem tisku, predvsem pa v znani in najbolj razširjeni nemški reviji «Der Spiegel*, ki je objavila vrsto ogorčenih in v nemški «hemfolkov-
ski* nadutosti užaljenih pisem nekaterih sicer podpisanih, vendar pa ne bolje kvalificiranih, niti poklicno niti ideološko, zahodnonemških državljanov. Ker gre za očiten izbruh hitlerjanskega «nad-človeštva,» ne bo odveč, če jih povzamemo v ponoven dokaz, da hitlerjanski duh še vedno živi in uspeva v pogojih, ki jih je ustvarila Adenauerjeva politika.
Neki Karel Selback iz Essena takole komentira Sullovo ugotovitev o «po-gojih življenja v Kongu*:
«Gre res za romansko zvitost. Minister Sullo pozablja na stanovanja s televizorji in drugim udobjem za svoje ovce z nakodranimi lasmi in toliko, da se ne pritožuje, ker nima vsak lastne sobe s kopalnico in telefonom. Italijanski tisk istočasno razširja grozne pravljice. Italijanski listi so zares naredili bedno uslugo svojemu ljudstvu. Pa tudi brez tega in iz razumljivih razlogov je zadržanje nemškega ljudstva do južnih Italijanov, teh odličnih gospodičev, med katerih majhne podobnosti spada tudi ona o dviga-
Veljaven od 30. julija do 5. avgusta
OVEN (od 21. do 20. 4.) V ljubezenskih zadevah bodite previdni. Pazite, da ne napravite napake, ki vam jo draga oseba ne. bo. oprostila. Redno poklicno delo. Pismo in pos-lovni razgovori.
B I K (od 21. 4.
do 20. 5.) Čudni dnevi. Pozabili boste na ljubezenske težave, ker boste spoznali neko osebo, ki vam bo všeč. Poalicno delo zahteva od vas več prizadevnosti. Obisk.
LEV (od 23. 7. do 22.	8.)
f (* ^ \	Ta teden vam
JfKB, J	ne obeta poseb-
i '	/	nih doživetij.
Nekateri bodo razočarani v ljubezni drugi naj ne delajo, velikih načrtov. Uredite razne zadeve, ki se tičejo vašega^ poklicnega dela.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Te dni lahko odkrijete dragi o-sebi svoje namene in načrte. Razgibani dnevi v poklicnem delu. Ugodne priložnosti ki jih ne smete zanemarjati. Finančne težave.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
Zelo boste sre.-ni in zadovoljni zaradi malih stvari, ki bodo razveselile vaše srce. Poklicno delo vam ne bo delalo preglavic. Lahko uresničite neki svoj načrt.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
Ugodne priložnosti za sentimentalne zadeve, toda ne smete preveč tvegati. S težavo se boste lotili dela. V poklicnem delu nič posebnega. Možnost zaslužka.
RAK (od	23.
6. do 22. 7.)	Ne
bodite zaskrblje-r i, če se boste morda sprli	z
drago osebo.	U-
godni dnevi	za
uspešno	poklicno delo	in
poslovne dogovore. Privoščite	si	malo počitka.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
Srečni dnevi, polni zadoščenja in zadovoljstva. Utrdile se bodo ljubezenske vezi z drago osebo. V poklicnem delu nič novega, obeta pa se vam napredovanje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
Vaše srce bo ta teden zelo zasedeno in zaposleno; toda pazite, da ne boste preveč tvegali. Vplivne osebe vas bodo podprle in boste uresničili neki svoj načrt.
KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Navezali boste stike v neko o-sebo, ki vas bo le razvedrila; ljubezni ne bo. Se vedno zastoj v poklicnem delu, čeprav boste i-meli precej opravkov. Bodite bolj odločni.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Novi načrti in doživetja. Lepo presenečenje, ki bo razveselilo vaše srce. Ne bodite zaskrbljeni zaradi poklicnega dela, saj bo šlo vse v redu. Premagali boste neke ovire.
RIBI (od 20. do 20. 3.) Glede srčnih zadev lahko uresničite svoje načrte, ki ste jih napravili pred meseci. Spet boste srečali osebo, ki vam je zelo pri srcu. V poklicnem delu nobenih težav.
nju kril dekletom n® P0, rurških cestah.*
Gospod Rolf Hafner "
Bommentala se prav
ko zaganja proti «gal&***-nim maniram* mladih OP lavcev italijanskega JuPj pri čemer razvije celo W. merjalno arhitekturo sv ciološkega značaja tere je očitna velikans* superiornost nemške ra®* in inferiornost italijanSK* Teko se glasi njegov liv: «Sullo naj bi rajo p* merjn s kongošknni sta’ novanja v Južni tt®.;’ ki sc v glavnem sestaVJF na iz ene same sobe, v s* teri živijo družinski ®* ni, dvoriščne in tudi ge, živali, ne pa stan vanja v Gereiheinu. bi morali zgraditi tuW «majhno Italijo* s hi= mi na palermitanski * napolitanski način? S rt rilom na oknih, da bi * Sullove ovčice počuti dobro?*
Kurta Kolmanna iz Ha»' noverja prežemajo ist*.®J stva, toda njegova ml5e
je osredotočena na bleme in ideje trenut*1* do take mere, da se eVl°"
peistični blisk v trenutj^
vrine v kritiko strani v italijanskih stanov*' njih: «že nekaj let. vivn kot Nemec v h$' kjer se počutim dobu Tudi pri nas imamo len dotok italijanskih lavcev, toda stanovanji . katera se vselijo ti Pre njeni Evropejci in st", nišč v njih, sploh ni nj, goče popisati. Gospod d"
nister Sullo mora prej A učiti svoje sodržavljane ® stoče in reda, preden hoče pritoževati nad zdevnimi slabimi stan
vanji v Nemčiji.*
Zadnje pismo, objavlF
no pod skupnim nasiO'
.voh1
«Sadeži z Juga* ni več n men j eno samo mlade1* čem, ki preveč stegujeJ roke proti nemškim deW tom in proti onim, ki P*
malo skrbijo za svoja
novanja, temveč so
menjene vsemu i
italiJ91!
skemu ljudstvu. Piše neki Herman Boeck.
glavitna poteza v ital*j% skem narodnem zn& m je absolutna nesramno**. Ta obstaja v tem, da S po eni strani zaradi pomembne stvari obneji preveč slabo, po dr**?a
tN
strani pa zaradi Pra vjjjfj
ko nepomembne strt. preveč dobro, zaradi
je nizkoten. Kdor pa
0. L
darle ima čut za sram
za neke stvari preveč ječ, za druge pa p i*' ponosen. Italijan niTaj eno ne drugo, temveč > vedno le to, kar nat^j jejo okoliščine, ali jemu boječ ali ponose1*'
otiP'
Seveda so še druge - g, ljivejše oblike manifeS0,
cij duha nemškega «herI*s
folka», ki jih mogoč® ^, temi pisanimi izlivi n -
ni primerjati, vendar y imajo vse en sam
ni imenovalec in to . poveličevanje samega ^ be in poniževanje drbs j
liniHiiiiuiiiiMuiniinHlMliniiliiMiiuiiiiillmliiiiiiiifllillliiiliimMiiMlllliliMiiiiiiMiiiiiuiuiiiiiiiuiiiuriiiimiiMiimimuiumiiiMiiiMllimimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiTiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiHi""!""
Vesela zgodba za vroee dni
Ponterosso
(Fot. M. Magajna!
Znani italijanski igralec Walter Chiari je sklenil na Broadwayu pogodbo za glasbeno komedijo, ki je bila prvotno napisana za znanega komika Dannyja Kaya; ta pa je že prej prevzel številne obveznosti za razne filme, ki se jim ni mogel odreči.
Verjetno bo Chiari ostal v New Yorku dve ali tri leta, ker na Broadwayu predvajajo dela, ki imajo uspeh, kar leta zaporedoma. Seveda se bo moral potruditi, da se še marsičesa nauči. Po pogodbi bo moral obiskovati šolo za spopolnitev v igranju ter se >o moral učiti petja in plesa. Vendar pa se mu bo to izplačalo, ker bo na podlagi sklenjene pogodbe dobival 2500 dolarjev tedensko, kar znese poldrug milijon lir.
Njegovi prijatelji so se začudili, ko so zvedeli za Walterjevo odločitev, ker ima v Italiji možnost igrati letos v treh filmih in v dveh revijah, in tudi v tedenski odd?ji na televiziji. S tem da se je odrekel vsemu temu in se odločil za Broadway, je postavil na kocko svojo kariero, ker si mora šele pridobiti naklonjenost zahtevne ameriške publike in je v resni nevarnosti, da se mu medtem italijanska publika odtuji.
Chiari pravi, da namerava popolnoma preurediti svoje življenje, da hoče namreč začeti vse znova.
Imel je mnogo ljubezenskih doživetij. Nekatera so bila zanj resna stvar, druga pa — tako pravi on sam — samo površna spoznanja, ki so jih novinarji, ki vedno iščejo novosti, izkoristili za svoje članke.
Sedaj je na vrsti Mina, znana pevka-kričačica, s katero je zadnje čase vedno skupaj. Očitno je, da je Mina upala, da ji bo uspelo, poročiti se z Wal-terjem. Zdi se, pa, da on ni istega mnenja. Znano je, da ni naklonjen zakonu. Vedno išče družbo lepih in slavnih žensk in ponosen je, če mu to u-spe. Toda s tako žensko se ne bi nikoli poročil,
WM
m
S
' ”l,'‘SJKKisK:.!Jis6SMKHSHaaHSKs?asaHS;
■.i;;;:{iSKJ;a:«SS«RSr.»888!SB5K8a8aaR8aa»S!XS8BHHaKKJ5 SRKiJSSS
Veliko zanimanje kmetov za določila, ki jih vsebuje «zeleni načrt»
«Zeleni načrt» bi lahko bil mnogo boljši Če bi upoštevali številne koristne predloge
Zlasti bi bilo treba nujno urediti vprašanje zapuščinskih zadev in torej vprašanje lastnine - Zakaj niso upoštevali predlogov levičarskih poslancev?
kmeti je
vJf8?- našimi
članek’n Veliik° zammanJe ki in v, *ze.lenem načrtu», ninrni objavljen v «Pri-delin?? dnevniku* v ne-
7 16-
haioilraje Kz in ZMP Pri' b, riil-?nevno kmetje, da
niia Podrobna ua, neka
padbene načrte in prora-
ni k Fanfani je dejal, da so prispevki «zelenega načrta* za sedaj «le topli obkladki na bolno telo italijanskega kmetijstva*.
že ko je bil predstavljen zakonski osnutek «zelenega načrta*, ki ga je predlagala in izdelala vladna večina, so levičarski poslanci in senatorji predlagali gioboke spremembe ter popravke. žal dolgotrajna borba levičarskih strank v senatu in parlamentu ni rrogla zlomiti trdovratnega vztrajanja vladne večine in vladni načrt je bil zato odobren le z malenkostnimi spremembami.
Zakaj so levičarski predstavniki zahtevali spremembo zakonskega osnutka «zelenega načrta*? Zato, ker bo večina teh 500 milijard lir šla v korist monopolistom in veleposestnikom in le malenkost te vsote bo na razpolago malim in srednjim obdelovalcem.
Toda ne samo zaradi denarnih prispevkov so opozicijski predstavniki v poslanski zbornici in senatu glasovali proti »zelenemu načrtu*! Omenili bomo nekatere najvažnejše predloge, ki so jih levičarski predstavniki zahtevali, da se vključijo v «zeieni načrt* v korist malih in sTednjih posestnikov.
nila puuruuna pojas-nekateri prinašajo že vadbene načrte
itieT.e’,z!asti tisti, ki so na-n« J3-1 zidati ali popra-črtp i	in imajo na-
i? ze pripravljene.
n-i « e zanimajo doleolet-
nakunS=tlla’ Pzispeviti za p P strojev, živine itd. tukai3n.lma*i smo se pri kmp«in.'|em Pokrajinskem za tni	-?1	nadzorništvu
tudi	podatke, toda
nih l mmajo še nobe-čakai«	lh	navodil in še
ir.iniS.f,a ukrepe, ki jih bo določiin	za kmetijstvo
Uno-	za	naše področje.
avgUstn’rfd?: bodo okrog 15' Vodila	b Potrebna na-
tjvjn.^deljskem članku sirio n rskeSa dnevnika* li tistp3-	ko raztolmači-
fcrtaj, , piene «zelenega nadete f najbolj zanimajo Reku	rzaškega področja.
iiačrt>	tudP da <<ze!eni
ne bo rešil težkega
^es jfif’ v katerem je da-' zab?e8vjStyo v Italiji in
Poiož
ki *^?etijstv Pierpi) eva radikalno spredeva kmetijskega gospo-Eta
"ni,,111 Ministrski predsed-
21ATA POROKA
L »oroft,1911 s‘a se v Treb-Sla kr'3 Kr|stina in Ivan
set i'avlienca !akrat si na' h. et delli e dolg*!! petde-m sku'‘‘a vse težave in dolia sta »m* zivlJenja. Slav-sam0 v dobro poznana
avee ,	-	‘
inJ Se pres„i.1 ,aeslu, Kamor stctr na?ellla že leta 1926,
°tudi SV°Ji rojstni vasi, . * s« 1 v mestu
v Skedenj, po dodane. ?a v Rocol, kjer t 4>er S
|Oie bii tst2’novala v Treb-
njega n3rii Kralj e,an šiv "^rimrr Prosvetnega dru-‘er član dru-danfc ie bilSke.*a zbora. Dol
i:
lc|0u .	- —*-vi m ur
tlie.g.a delovanja
*Ert'esa slov' tudi zaupnik teto '5°s‘» za*^14633 dnevnika *» »„F*di tevJ6in okoli'
njaii
fasa
»*bi
'vai
tudi
NOb
stalno
so prega-
V'ž,
Part
v°Jni
Cj
D
rai
,kp‘ teren ec
Je tov. Kralj
delov^
ždravi??rne Prispevke
ter
je
IZane. pQ'njdrugo za naše
ieV'p 'n le ^°. drugi
n.n
svetovni
tih
ol8o
vetne.;1 rit,a" pe’ društva «I v a n
<seda,Pr' SP10Š-Njrl ' p°koj Pa uz,va h. SOVa
jeiT r' dost^nn3 Kris‘'na pa le v|jeniu.P Vedala o svo-V , * je v ,L,Zvede|i smo pa
'okvJeVmm'ad^'.'e«ih'Upela p°roki l-°ru v Trebčah.
laf'
ieartl50t dobr^3 Je Vedno de-vZdr>!Prinesia ®°^podinja, da taj ^anju 3 ,svoJ delež pri otrov v zakon družine, *‘Vi. ’^°d katerih1* ime,a pet Vojn a časa so štirje Gaiici’t.k° je bifIVe svetovne C' in !' le osta, n'°ž vojak v Tudj ^ moraiaa ^ama 1 otro' f'*ta °na Je trd0 delati.
oh dštva 3mca k teta n, “tvan
“i rt svoi. Sl°venca sta
Prosvet-
Cankarn
h„ - svoi«" "‘"venca S|fv|!naterine‘roke v ljuba*. 'Ja ;v'Jenca u Ra jez,ka-
^ti^*«a dnavniVk;S'a f31'-°v sn njuni, ' zato se
t",'druž?idnik°v 'in°,IOk’ vnu‘ uJeta 'n Prijateljev,
uredništvo
in uprava ((Primorskega dnev-nikau z željo, da bi preživela še mnogo skupnih srečnih let.
M. M.
Katastalna revizija in zakonska ureditev
za pripoznanje srednjih lastnikov
Težnja vsakega kmeta je, da prosto in neomejeno razpolaga z zemljo, ki jo obdeluje, da je gospodar svoje posesti. Domneva se (ker nimamo točnih podatkov), da je samo na našem področju čez 30 odstotkov kmetov - malih in srednjih neposrednih obdelovalcev - ki niso vknjiženi na posest, ki jo leta in leta obdelujejo In na njt; ži-v;jc. Vknjiženi pa sc. njihovi starši, dedje m pra-dedje-dediči, k. so že davno umrli ali ki živijo že desetletja v tujini.
Zaradi velikih stroškov in mnogokrat nepremostljivih zaprek in birokratič-nih zahtev, ki so potrebne za uradno ureditev vprašanja posesti, niso še danes legalni gospodarji svojega posestva. Ti kmetje, ki leta in leta obdelujejo in živijo skupno z družino na posestvu, ne morejo dobiti prispevkov in vseh tistih ugodnosti, ki jih predvideva «zeleni načrt*, ker niso vknjiženi. Koliko je naših kmetov, ki imajo blokiran denar pri Državni kreditni blagajni (Casa di depositi e prestiti), ker so jim razlastili zemljišča za gradnjo ali razširitev cest, ali za kaj drugega, ki je bilo proglašeno za javno korist.
Ti kmetje zaradi velikih finančnih in notarskih stroškov, ki bi jih zahtevala vknjižba, niso pravni lastniki in zato ne morejo dobiti državnih prispevkov, posojil in vseh tistih ugodnosti, ki jih predvideva «ze-leni načrt*, že davno je bil predložen zakonski o-snutek za podporo zapuščinskega davka za neposredne obdelovalce.
Tudi na vsedržavni konferenci za kmetijstvo, ki je v Rimu, razpravljajo o tem predlogu.
Zahteva se splošna ureditev male posesti brez nobenih stroškov za male posestnike - neposredne obdelovalce. Le z odpravo zapuščinskega davka in uradne ureditve male posesti bodo tudi tisti kmetje, ki niso pravno vknjiženi, lahko izkoristili prispevke «ze-lenega načrta*. Kadar gre za plačevanje davkov aii drugih izdatkov, tedaj mora kmet plačati, četudi ni vknjiženi posestnik.
BOLJUNEC
Marsikdo se v teh dneh pripravlja na lov na rake in jegulje ali '«bižate», kot pravimo po domače. Lov na rake je stara navada, ki sega daleč nazaj, in ima svoj izvor v časih, ko so mlinarji zaprli vodo — po navadi prvi ponedeljek v avgustu — da očistijo strugo. Raki in jegulje so polem bili lahek plen lovcev, ki so od druge ure ponoči pa do jutra nalovili kar precejšnje količine rakov in nekaj manj jegulj.
Lov na rake je svojevrstno doživetje.' Nič za to, če «o prsti okrvavljeni, saj je znano, da so klešče rakov zelo hude. Toda že lov sam odtehta bolečine, še bolj pa jih odtehta obilen zajtrk, ki se pripravi po končanem lovu v eni izmed domačih gostiln ali pa v osmici — če je katera odprta.
Ce ima kdo čas, naj pride k nam, pa ga bomo radi sprejeli v našo družbo — na lov na rake.
RICMANJE
Po štirih letih premora bomo danes imeli spet tradicionalni vaški ples, ki ga organizira šest »parterjev*. Fantie že od torka pripravljajo plesišče na dvorišču Društvene gostilne, ki so jo zato priložnost še posebej pripravili. Fa ne samo Društvena gostilna, tudi druge vaške gostilne bodo dobro založene z jedačo in pijačo in vse kaže da bo odprta tudi kaka osmica.
Zb ples bo igrala domača godba in ples se bo ponovil tudi v ponedeljek zvečer.
Ricmanjci vabijo vse okoličane in Tržačane, da se udeležijo njihovega plesa.
PEVMA
V Pevmi vzbudi pozornost pritlična stavba na levi strani ceste v bližini starega vodnjaka. To je slovenski otroški vrtec, ki ga je sezidala občinska uprava, potem ko so ukinili onega na Oslavju. Ptvmčani in Goričani okrog soškega mostu so namreč zahtevali, naj bi poleg onega na Oslavju, postavili še en slovenski otroški vrtec blizu ptvmskega mostu. Tedanja občinska uprava v Gorici pa je enostavno prenesla otroški vrtec z Oslavja v Pevmo in s tem otežkočila obisk otrokom z Oslavja, zlasti odkar ne vozi tja gor mestni avtobus.
Poleg tega pa so otroški vrtci po naših predmestnih naseljih pod upravo zloglasne ONAIR, ki ima svoj sedež v Trentu in zato bolj slabo skrbi za te vrtce, ki so preveč «od rok*. Prav bi bilo, če bi vse otroške vrtce na svojem poaročju prevzela goriška občina v svojo upravo. Pri tem pu bi morali na tej upravi imeti poseben oddelek za slovenske otroške vrtce, tudi v duhu novega zakona za slovensko šolstvo, ki je bil sprejet v Rimu.
Omenimo naj še, da je bilo v preteklem letu vpisanih v otroški vrtec v Pevmi 16 o-t.rok, pa bi jih bilo goto še piecej več, ko bi uprava ON ATR bolje skrbela za njegovo opremo in druge potrebščine, vsaj v enaki meri, kot to dela za italijanske vrtce.
Drugi problem, ki ga bo potrebno upoštevati posebno na našem področju, je vprašanje kmetov, ki imajo malo zemlje. V Trstu i-mamo kmete-vrtnarje ali cvetličarje, ki z intenzivnim obdelovanjem živijo s svojo družino tudi z malo zemlje. Ti do sedaj niso dobivali državnih prispevkov in posojil. Mnogo je odvisno od tukajšnjega Kmetijskega pokrajinskega nadzorništva, da posreduje in se zavzema, da bodo tudi ti kmetje dobili podpore «zelenega načrta*.
še težji je položaj tistih, ki imajo svoje zemljišče, to so zakupniki, koloni in siiolovinarji; tudi ti bi morali uživati ugodnosti in prispevke »zelenega načrta*. Znane so trde borbe spolovinarjev in kolonov, ki zahtevajo ukinitev fevdalnega srednjeveškega sistema, ki ne obstaja več v nobeni napredni in razviti državi.
Davčni in zavarovalni
problemi
Zemlja in poljedelski pridelki neposrednega obdelovalca so sad njegovega dela in se zato ne smejo šteti kot kapital, ampak kot osnova in sredstvo dela.
Ze dolgo let se italijanski kmetje in njihove napredne organizacije borijo, «da so mali posestniki družina delavcev in kot taki bi morali imeti tisti davčni odbitek, ki ga imajo delavci drugih strok*. Italijanski davčni sistem ni hotel do danes priznati te pravične zahteve.
Z ukinitvijo davka, dodatnega davka na zemljišča in na poljedelske dohodke ter zapuščinskega davka bi država imela samo korist, ker bi kmetje ta denar porabili za izboljševanje svoje posesti. Ta predlog levičarskih poslancev ni bil sprejet v «zelenem načrtu*.
Tudi zahteva, da se znižajo prispevki, ki jih morajo plačevati neposredni obdelovalci za bolniško blagajno in pokojnine, ni bila sprejeta. Na Tržaškem je generalni komisar celo povišal te prispevke, čeprav bi naše kraško področje moralo pripadati nerazvitim področjem in bi morali ta prispevek ukiniti.
Posojila
Dosedanja zakonodaja o-težkoča kmetom nabavo posoijl. Komplicirana procedura jamstva, nizka cenitev posestva v svrho posojil — vse to otežkoča kmetom nabavo posojil.
Posojilo mora biti lahko dosegljivo, ukiniti se mora komplicirana procedura, prosilec mora dobiti posojilo v kratkem času in kadar ga potrebuje. Zahteva^ la se je razširitev uredbe ministrskega sveta z dne 22. oktobra 1958 za Južno blagajno (Cassa del Mezzo-giorno), na podlagi katere se ne upošteva jamstvo na vrednost posestva, ampak predvsem na dejstvo obdelovanja, možnost proizvodnje in možnost nadaljnjega razvoja posestva. To u-redbo bi morali razširiti na vso državo. Zahtevali so u-slanovitev kmetijskega zavoda za male posestnike, ker so izkušnje pokazale, da je poslovanje bank bi-rokratično, zapleteno in dolgotrajno.
To so v glavnem nekateri predlogi, ki so jih levičarski poslanci in senatorji predlagali, da se uvedejo v «zeleni načrt* in ki jih vladna večina ni sprejela, medtem ko so bili sprejeti predlogi veleposestnikov in monopolistov in zato bodo imeli največjo korist «zelenega načrta* l prav ti.
Te predloge so postavili levičarski predstavniki tudi ra Vsedržavni konferenci v Rimu, ki je bila sklicana prav zato, da bi razpravljali o tistih problemih, ki jih »zeleni načrt* ni upošteval.
Kmetijstvo preživlja danes težko krizo, katere posledice so, da kmetje zapuščajo zemljo (v Italiji pri-bhžno en milijon na leto). «Zeleni načrt* te krize ne bo rešil, potrebni so drugi
bolj radikalni in učinkoviti ukrepi.
Razvoj kmetijstva mora biti vključen v splošni razvoj države. Potrebni so še drugi izredni državni prispevki za pomoč malim posestvom, ki so najbolj prizadeti v sedanji in še bolj v bodoči krizi kmetijstva.
Potrebno je napraviti to, kar so storili v Nemčiji in na Angleškem, kjer industrija plačuje dodatni davek v korist kmetijstva.
M. G.
PADRICE
Danes bo v naši vasi tradicionalni ples na prostem, ki ga domači fantje ob sodelovanju vseh vaščanov priredijo pri “Stanji* — v senci košatega drevja. Fantje so se ves teden pripravljali na ples in so v ta namen lepo uredili prostor okoli «brjarja», medtem ko se je gropajska godba še posebno pridno vadila, da bo lahko ustregla tudi najbolj zahtevnim plesalcem.
Začetek zabave bo že po-
poldne. V kioskih je poskrbljeno za raznovrstno jedačo in pijačo. Ples se bo ponovil tudi jutri zvečer, in sicer z začetkom ob 19. uri.
KRIŽANKA
OSLA V JE
Naša vas je že vsa povojna leta priljubljena nedeljska izletniška točka ne samo za Goričane, ki prihajajo sem gor tudi v poletnih večerih ob delavnikih, ampak tudi za Tržačane. Temu primerno so urejene tudi gostilne, ki imajo vse lep senčnat vrt in druge udobnosti, kot jih zahteva moderno gostinstvo, poleg dobre domače kapljice in izbornega prigrizka, ki sta glavna osnova dobrega gostinstva.
V zadnjem času se eden izmed naših gostilničarjev menda poteguje, da bi dobil tudi dovoljenje za prodajo tobaka. Svoj čas smo na Oslavju že imeli trafiko, ko pa se je družina, ki je imela dovoljenje, preselila drugam, je zapadlo tudi to dovoljenje. Vsekakor bi bilo prav da imamo prodajo tobaka bolj pri roki.
BESEDE POMENIJO
VODORAVNO: 1. glasno, veselo kričati, 7. ki ima spodbudo, ki ga kaj spodbuja, 15. grizenje, prepiranje, pretep, 16. predlog, 17. rimska številka, 18. napad, 19. grška črka, 20. moško ime, 21. veznik, 22. planinska ptica, 24. ptica pevka, 26. pritrdilnica, 27. strokovnjak v računstvu, 30. kratica za afroazijsko državo, 32. naziv za višjega turškega uradnika oz. državnika, 33. kemična prvina, 35. različen, z izjemo, mimo, 36. začetnici imena in priimka slovenskega slovničarja iz 18. stoletja, 38. stopnja, 40. brezbrižen, površen, 42. glas, zvok, 44. del stavbe, 47. majhni vojaški oddelki, 47. števnik, 49. tuje žensko ime, 51. diktat, 52. osebni zaimek, 53. del telesa, 64. kadar, 55. mesto in pristanišče v Ukrajini, 57. francoski predlog, 58. združujem, spajam, 60. platno, ki služi čolnarjem in ladjarjem, 61. medmet, 62. postopati, pohajati, 64. enaka samoglasnika, 65. predlog, 66. stran neba, 67. združen, odvisen, kii
nima več prostosti, 68. medmet, 69. napad, 71. siv, 73. pihati, 74. reka v Sibiriji, 75. razumljiv, 77. kratica za o-krajni ljudski odbor, 79. velika morska žival, 80. kmetijsko orodje, 82. gozdna žival, 84. del gibanja morja, 85. povratni zaimek, 86. vrsta pesmi, 87. ocenjevalka, kritičarka, 88. kralj živali.
NAVPIČNO: 1. ugotavljanje vrednosti, 2. z veseljem, z voljo, 3. moško ime, 4. dva enaka predloga, 5. mesto v severozahodni Vojvodini, 6. kazalni zaimek, 7. luč razširjam, luč nosim, 8. veznik, 9. poljska cvetlica, 10. import, 11. tanka, dolga človeška kocina, 12. italijanski spolnik, 13. enota ploščinske mere, 14. del obraza, 17. država v Aziji, 21. mesto v Istri, 22. znamka italijanskih avtomobilov, 23. pegast, marogast, 25. plačilo za kaznivo dejanje, 27. orožje, 28. znak za erbij, 29. dolžinska merska enota, 30. zaploditev, razmnožitev, 31. evrop. reka, 34. deli skladb, 35. egipčanski sončni bog, 37. slovenski pesnik (“Sneguljči-
illitiiiMllliiimiiiniiiiHiiiliimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiHiMiiHiMiiimiiMiiiMiiiiiiitiiiiiMiiimiMiniiiiiiimiiMMiiiimijiiuiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiHiiiuiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiu
Za obdelovalno	i zemljo
Eno izmed osnovnih bogastev vsake dežele je njena plodna obdelovalna zemlja. Od razumnosti in smotrnosti ljudi, ki to zemljo obdelujejo, je zelo odvisno, kako bo to naravno bogastvo izkoriščeno; razumno iskanje načinov, ki naj plodnost zemlje pospešijo, ali pa naj vsaj preprečijo njeno prehitro izrabo, jč v resnici snovanje, ki zasluži vse sile, saj neposredno vpliva na življenjsko raven ljudi.
Poglejmo na primer samo Nizozemsko. Vemo, da je ta dežela s svojimi 325 prebivalci na kvadratni kilometer najbolj gosto naseljena država v Evropi in celo na svetu, pa vendar pokrivajo 40 odstotkov njenega izvoza dobrine, ki jih pridobivajo s poljedelstvom. To je kajpak mogoče samo zato, ker so Nizozemci znali svoje poljedelstvo presenetljivo izboljšati.
Rast in dobro uspevanje vsake žetve sta odvisna od pravilnega dostopa zraka in vode do korenin posejanih rastlin. Pri tem nam, kot vemo, prav uspešno pomaga u-poraba organskih gnojil. Nizozemci so si zgradili v kraju Wijster v pokrajini Drenthe največjo tovarno organskih gnojil na svetu. Tam predelujejo smeti in druge mestne odpadke v uspešno in ceneno gnojilo, ki ga — v grobem povedano — izdelujejo tako, da vse te odpadke meljejo v velikanskih mlinih pod mogočnimi valji, ki se zavrte po 3000-krat v minuti. Razen tega pa uporabljajo še druge mehanične procese, da dobijo gnojilo, ki ima res enakomeren sestav. Se pred tem pa vse te odpadke vskladiščijo, kar je važen sestavni del predelovalnega procesa; med tem časom se odpadkov loti mogočna armada milijard bakterij, ki papir in druge organske snovi v odpadkih razkrojijo s fermentacijo.
Vidimo torej, da odpadki vsakega velikega mesta pomenijo pravo bogastvo, če jih le znamo prav izkoristiti; predelani v dobro gnojilo omogočajo intenzivnejše poljedelstvo, ki daje dovolj hrane mestnemu prebivalstvu. Človek pa ima pri tem v naravi še enega močnega zaveznika, ki dela v njegov prid:	žive
deževnike. V naravi traja 500 do 1000 let, preden nastane zaradi preperevanja in drugih procesov 25 mm debela plast površinske zemlje. Zadostno število deževnikov pa opravi to delo pri ugodnih razmerah v dosti krajšem času — že v petih letih.
Deževnik, ki podnevi rije v zemljo, ponoči pa spravlja na površino humus, izloči v 24 urah toliko sveže zemlje, kolikor znaša njegova lastna teža. Ti deževnikovi izločki so v resnici izredno dragocena rastlinska hrana. Tako predelana zemlja vsebuje potem kar petkrat več dušika, se-
demkrat več fosforja in e-najstkrat več kalija; vse to pa so snovi, ki jih gospodarsko važne rastline nujno potrebujejo, da lepo uspevajo.
Deževniki drobijo zemljo s svojim nenehnim vrtanjem. Rastlinske in živalske odpadke izpreminjajo v dragoceni humus, netopljive anorganske snovi v zemlji pretvarjajo v topljive spojine, ki jih rastline vsrkajo. S tisoči in tisoči drobnih rovov, ki jih zvrtajo v zemljo, pa omogočajo vodi in zraku dostop do rastlinskih korenin. V vlažnem kupu odpadkov, listja, trave in raznih organskih ostankov se deževniki čudovito naglo razmnožijo; o tem je napisanih že mnogo knjig in ponekod po svetu so ustanovili celo pravcate farme, kjer načrtno gojijo deževnike in s tem pridobivajo dragoceni humus. Kot zanimivost naj omenimo, da tehta milijon deževnikov komaj toliko kot težak konj, o pravijo pa lahko stokrat več dela. Konj lahko orje osem ur na dan, deževnik pa vrta podnevi in ponoči okoli rastlinskih korenin in rahlja zem-
ljo tudi tam, kjer je plug nikoli ne more, ne da bi pri tem poškodoval tudi same korenine.
V sodobnem poljedelstvu je dosti na-porov usmerjenih v to, kako povečati odstotek humusa v razmerju z neorgan-skimi sestavinami zemlje. S tem se poveča tudi dejavnost bakterij v tleh. V širokem merilu — se pravi v kmetijstvu — to lahko dosežemo že s tako imenovanim zelenim gnojenjem: zeleno žetev posejemo samo zato, da jo potem zaorjemo v zemljo. Na manjših obdelovalnih površinah pa to ni gospodarno. Tam najbolj uspešno povečamo količino humusa s tem, da zberemo vse rcstlinske in druge odpadke na kup, kjer se počasi razkrojijo. Razen tega pa bi lahko ob vsakem mestu ustanovili prave farme za deževnike, kjer bi nam ti naši prostovoljni pomočniki predelovali vsakovrstne odpadke v dobro zemljo — v humus. Storimo to brez odlašanja, saj vsak kilogram plodne zemlje pcmeni za ljudi določeno količino žita, zelenjave, mesa,
skratka človeške hrane! Vse to nam omogoči uporabo humusa, te posebne vrste zemlje, ki je sestavljena iz razkrajajočih se žilavskih in rastlinskih odpadkov in v kateri kar mrgoli raznih bakterij.
Rastline iz zemlje ne črpajo samo snovi, ki jim jo nudimo z umetnimi gnojili. Za svojo rast potrebujejo tudi druge prvine, čeprav jih najdemo v zemlji le v mikroskopsko majhnih količinah (na primer jod, železo, mangan itd.). Ako teh prvin v zemlji zmanjka, rastline zbolijo. Razen tega je važno vedeti, da nobena zemlja ni popolna, če ne vsebuje milijonov mikroskopsko majhnih alg in bakterij, poleg tega pa tudi, da je dobra zemlja le tista, ki pravilno zadržuje vodo (ne preveč in ne premj-lo); najbolje je, če vsak majhen delec zemlje obdaja tanka plast vode, ki ga ovija kot film. In vse to nam pomaga doseči prav humus. Le-ta vsrkava in zadržuje vodo v zemlji, pa je kljub temu še dovolj porozen, da korenine rastlin lahko «dihajo», da do njih prodre potrebni zrak.
ca»), 39. pristanišče v Grčiji, 41. osebni zaimek, 43. nekoč, 44. parazit, 45. slovenski skladatelj, 48. dogovor, 50. Ib-snova drama, 51. predlog, 53. velika kača, 54. jokati se, cmeriti se, 56. italijanski spolnik. 57. mesto v Rokavskem prelivu, 58. vrsta pesmi, 59. ne visok, 62. domača žival, 63. znak za erbij, 65. posteljna pogrinjala, 68. del kroga, 69. razum, 70. posrednik, 72. gora čarovnic, 74. organ vida, 75. vzklik zgražanja, 76. reka v Angliji, 77. konica, želo, 78. pritok Volge, 81. povratni zaimek, 83. okrajšava za «Nova založba*, 84. osebni zaimek.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. nadloien,
5. palisada, 15. sobana, 16. E-rivan, 17. ep. 19. velost, 21 o-devan, 22. dd, 23. mir, 25. de~ petkraten, 27. bor, 28. Ep ir, 30. Cir, 31. lek, 32. pr ge, 33. naboj, 35. bob, 37. zadaj, 38. Esad, 40. pogoj, 42. Sala, 43. trebuh, 44. balada, 45. Abel, 46. dober, 48. redi, 50. sedim, 53 ran, 55. rival, 58. Olaf, 59. nož, 61. paž, 63. Jama, 64. dam, 65- kapituliram, 69. roj,
70. NN, 71. pozivi, 72. Ararat, 74. Na, 75. litine, 76. andin, 78. Kraševec, 79. namakati.
NAVPIČNO:	1. Njcmen. 2.
DS, 3. lov, 4. obed, 5. Žalec,
6. enornt, 7. Naser, 8. pedal, 9. Are tej, 10. Livek, 11. Ivan, 12. San, 13. An, 14. Andrej, 18. pipa, 20. TT, 21. or, 22. doga, 24. ribe, 26. krog, 27. Brda, 29. rostbif, 32. paladij, 34. jarem, 35. Bohor, 36. boben, 37. Zader, 39. del, 40. pud, 41. jar, 42. Sar, 45. Adam. 47. Baku, 4.9. Ivar, 50. sodnik, 51. elan, 52. kopine, 54. zarana, 56. A-mon, 57. lajati, 59. naziv, 60. živec, 61. Piran, 62. žarim, 65. kote, 66. ti, 67. la, 68. mala,
71. piš, 73. tik, 75. la. 77. na.
iiiiiiiiiiimiimiiHimiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiit
«Sloria della lcttcraiura slovena*
(Nadaljevanje s 3. strani)
HimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMimiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinitiiiiiiinn,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!
ZA NASE GOSPODINJE
Nekaj receptov za torte
Tudi pri pripravljanju tort uporabljamo olje. Ako se boste ravnali natančno po receptih, mora vsaka torta dobro uspeti. Torto, pripravljeno z oljem, spečete lahko že dva dni prej in bo ostala sveža in sočna.
Pri tortah bi rada omenila še nekaj podrobnosti, ki jih ne smemo pozabiti. Zlasti je važno, kako jo pečemo. Zato podajam nekaj navodil.
1. Tortni model namažemo samo na dnu in potresemo z moko ali drobtinami, da se testo ob robu oprime in ne zdrsne, ter ne napravi na sredini hribčkov. (Namesto da namažemo pekač z maščobo, ga lahko pregrnemo s pergamentnim ali kakim drugim gladkim belim papirjem.
2. Ko damo tortni model s testom v pečico, vratca pečice pripremo za prvih 10 minut pečenja s tanko trsko, da se torta enakomerno dvigne.
3. Torte ne pečemo v preveč vroči pečici, ker bi se zažgala, prepečena pa ne bi bila.
4. Pečeno in ohlajeno torto zvrnemo iz modela. Spodnja stran nam potem služi za vrhnjo, ker je bolj ravna in gladka. Krasimo jo šele naslednji dan.
5. Poleti ne pripravljamo tort z masleno kremo in masleno glazuro, če nimamo hladne shrambe, temveč uporabljamo dobro marmelado ter čokoladno ali sladkorno glazuro. Poleti obložimo torto z raznim sadjem.
ČOKOLADNA TORTA 14 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 5 rumenjakov, 7 dkg olja, 3 žlice mleka, 15 dkg zmletih orehov ali neolupljenih zmletih mandeljnov, 7 dkg čokolade, sneg iz 5 beljakov, 14 dkg moke.
Sladkor, vanilijin sladkor, rumenjake, olje in mleko dobro umešamo, dodamo zmlete orehe ali mandeljne, v pečici zmehčano čokolado, narahlo primešamo sneg in z njim vred še moko. Napolnimo pripravljen model in pečemo eno uro. Poljubno izberemo kremo in glazuro.
DOMAČA TORTA 1 celo jajce, 10 dkg olja, 18 dkg sladkorja, osminka litra mieka, sok in lupina ene limone, 20 dkg orehov, 25 dkg moke, pol zavitka pecilnega praška, marmelada in sesekljani orehi za posipanje.
Dobro umešamo jajce, olje, sladkor, mleko, limonin sok in naribano limonino lupinico. Dodamo še zmlete orehe in mcko s pecilnim praškom. Napolnimo pripravljen model (glej uvodno navodilo) in pečemo približno eno uro. Ohlajeno torto prerežemo, eno polovico namažemo z marmelado, pokrijemo z drugo polovico nakar jo še po vrhu namažemo in potresemo s sesekljanimi orehi.
NAPOLEONOVA TORTA 5 rumenjakov, 7 dkg olja, 15 dkg sladkorja, 2 žlici moč-
ne prave kave, 7 dkg zmehčane čokolade, 15 dkg zmletih orehov, sneg iz 5 beljakov, 12 dkg moke; čokoladna ali kavna krema za nadev in oblogo, orehi in kandirano sadje za okrasitev.
Rumenjake dobro umešamo z oljem in sladkorjem, dodamo kavo, čokolado, orehe in sneg iz beljakov ter z njim rahlo primešamo še moko. Napolnimo pripravljen mode: (glej uvodno navodilo!) in pečemo eno uro. Ohlajeno torto dvakrat prerežemo, vsak del namažemo s kavno, čokoladno ali drugo kremo, prav tako tudi po vrhu in jo okrasimo z orehi in raznim kandiranim sadjem.
OREHOVA TORTA
20 dkg sladkorja, 7 dkg o-lja, 2 rumenjaka, osminka litra močnega pravega čaja, 14 dkg moke, pol zavitka pecilnega praška, sneg iz 2 belja-kov, 12 dkg zmletih orehov; čokoladna krema za nadev in oblogo.
Sladkor, olje in rumenjake dobro umešamo, dodamo čaj, moko in pecilni prašek; nato dodamo še sneg iz beljakov in z njim rahlo umešamo še zmlete orehe. Napolnimo pripravljen kalup (glej navodilo!) in pečemo eno uro. O-htajeno torto prerežemo in namažemo s čokoladno kremo; prav tako jo namažemo po vrhu in po volji okrasimo.
Recept za kremo poišči med kremami!
Salvini prevaja prosteje: Battiti d’un cuore intermo nella notte; p er i monti odo suoni soffocati; ed il sonno piit non torna.
• Pini in foschi sogni
sommersi, forse muoiono i fratelli, forse muore la mia mamma, forse invoca me mio
padre?»
Podobnih primerjav bi lahko našli še in še.
Na novo je prevedenih kakšnih 25 pesmi in nešteto drobcev v verzu in v prozi. Posebnost Meriggijeve knjige je tudi v tem. da dosledno podaja naslove del v obeh jezikih.
Meriggiju se ne bi moglo očitati, d.a je prezrl kakšnega pesnika ali pisatelja, kvečjemu bi bil lahko tega ali onega brez škode izpustil.
Kako Meriggi pozna slovensko povojno stvarnost, razberemo iz njegovih besed:	«Za nemške, italijan-
ske in madžarske zasedbe se domala ves slovenski narod pogumno bori in preliva kri za stvar svobode in ta zopet zasije 1945 na njegovem nebu. Ta narod, ki je na področju kulture v kratkem teku enega stoletja zamašil vse vrzeli, s katerimi je stopil na prag 19. stoletja, izide iz trde prestane preizkušnje okrepljen in utrjen po zaslugi pridobljene izkušenosti; odločen je, da nadaljuje po poti kulturnega napredka, da živi v miru s svojimi sosedi in da obvaruje po toliko ži> tvah in toliko neutrudnem iskanju dosežene uspehe*.
• Storia della letteratura slovena» Bruna Meriggija je knjiga, ki bo s pridom služila vsem tistim, ki se hočejo precej podrobno poučiti o slovenski kniževno-sti. Pokazala bo tujcem prizadevanje slovenskega u-stvarjalnega duha in čudovit vzpon tega malega evropskega naroda.
Bruno Meriggi:	Storia
della letteratura slovena con un profila della letteratura ser bo - lusaziana, izdala Nuova Accademia v Milanu v zbirki Stone del-le letterature di tutto il mondo *Thesaurus littera-rum», str. 408, cena 3.500 lir. Imajo jo vse tržaške knjigarne, toda ne iščite je v izložbahl
IVAJN ŠAVLI
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.3, najnižja 14.7, ob 19. liri 17.3; zračni tlak 1011.9 narašča, veter 33 km severovzhodnik, sunki 53 km, nebo 9/10 poobla-čeno, morje razgibano s temper,. 20.4 stopinje, padavine 48.5 mm.
Tržaški dnevni
Danes, NEDELJA, 3». julija
Krilan
Sonce vzide ob 4.45 in zaton* 19.37. Dolžina dneva 14.52, Luna vzide ob 21.23 in zatone ob 7;" Jutri, PONEDELJEK, 31. luni*
Ignac
Zaradi spora o staležu pokrajinskih uslužbencev
Opozicija zahteva sklicanje seje pokrajinskega sveta
Poziv enotnega odbora pokrajinskih uslužbencev vsem sveto-vaicem in strankam, naj podprejo njihove upravičene zahteve
Enotni stavkovni odbor pokrajinskih uslužbencev, v katerem so zastopane sindikalne organizacije CGIL, CISL. CISAL in CIMO je ob zaključku enotne in v celoti uspele stavke pokrajinskih u-službencev poslal vsem pokrajinskim svetovalcev in vsem strankam pismeni poziv. V temu pismu odbor u-gotavlja enotnost in odločnost uslužbencev in podčrtuje dejstvo, da nadzorni organi niso ničesar naredili in da še niso sklicali sindikalnih predstavnikov, da bi se spor uredil. Položaj pa je vedno bolj pereč in ne morejo več dovoliti, da se zadeva odlaša. Zato bodo prisiljeni svojo upravičeno borbo zasotriti. V tej zvezi pozivajo tudi stranke in pokrajinski svet, da jih podprejo na izredni seji, ki naj bi jo sklicali za obravnavo tega vprašanja.
Ta pismeni poziv so včeraj takoj sprejela tajništva Neodvisne socialistične zveze, Komunistične partije in Socialistične stranke in so pokrajinski svetovalci izvoljeni na listah omenjenih strank, že včeraj pismeno pozvali predsednika pokrajine dr. Deliseja, da naj skliče izredno sejo pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali samo o naslednji točki dnevnega reda:
Stalni stalež osebja in takojšnja pozitivna rešitev.
V pismu se poudarja, da bi na takšen način ugodili pozivu sindikalnih organizacij in enotnega odbora, ki je vodil stavko ter da bi s tem podprli upravičeno pričakovanja uslužbencev, ki se dobro zavedajo svojih dolžnosti.
Istočasno so omenjene tri stranke poslale enotnemu odboru skupni odgovor, v katerem sporočajo popolno solidarnost podpisanih skupin zastopanih v pokrajinskem svetu s pogumno borbo pokrajinskih uslužbencev. Obenem tudi sporočajo, da so na osnovi njih poziva takoj zahtevale izredno sklicanja pokrajinskega sveta.
Na osnovi pravilnika pokrajinskega sveta mora predsednik pokrajine sklicati pokrajinski svet, če to zahteva ena tretjina svetovalcev, kar se je zgodilo v obravnavanem primeru.
ba večino delnic. Gre za milansko finančno družbo «La Centrale«, ki naj bi kupila 55 odstotkov delnic na račun ameriške družbe «General Foods Corporation« iz New Yorka in ki je bila do sedaj eden izmed najpomembnejših kupcev izdelkov .podjetja Ar-rigoni.
Novi lastniki podjetja Arrigoni?
Po neuradnih vesteh se je bistveno izpremenil položaj v družbi Arrigoni, kjer naj bi prevzela neka ameriška druž-
S tem se seveda bistveno izpremeni celotni položaj, saj bo nastopil nov upravni svet in tudi novo vodstvo podjetja. Stavkajoči uslužbenci so izrazili pričakovanje, da bo ta iz-prememba koristna, ker bo po njih mnenju omogočila, da se prične s preučevanjem in rešitvijo celotnega vprašanja ravnateljstva in to ne samo
v njih korist, temveč v korist tudi celotnega mestnega gospodarstva.
V torek 2. avgusta ob 19.30 bo skupščina vseh uslužbencev SELAD, ki ne spadajo v okvir zakona od 26. okt. 1954 (tako imenovanih «non ossatura«). Na skupščini, ki jo sklicuje FILLEA-CGIL na sedežu v Ul. Pondares, bodo razpravljali o položaju teh delavcev, katere nameravajo vreči na cesto,
# # #
V petek bo ob 18.30 skupščina gradbenih delavcev, na kateri bodo obrazložili določila nove ugodne delovne pogodbe, ki so jo podpisali v Rimu.
Danes v Gregorčičevi dvorani
Slovenski svetovalci na važnem posvetu
Slovenski občinski in pokrajinski svetovalci tržaške, goriške in videmske pokrajine se bodo zbrali danes ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Gep-pa 9 na drugem zborovanju, na katerem bodo razpravljali predvsem o poročilu delegacije županov, ki je bila sprejeta pri predsedniku vlade Fanfa-niju.
Na zborovanju bodo slovenski izvoljeni svetovalci razpravljali tudi o drugih važnih vprašanjih, in sicer o šolstvu, o načrtnem raznarodovanju slovenske okolice, o deželni avtonomiji, o ljudskem štetju po narodnosti itd. O vsem tem bodo slovenski izvoljeni svetovalci
sprejeli tudi ustrezne sklepe in izglasovali zadevne resolucije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiuimiuiiiiimiiuiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiniumiiiiiiiiiiiiniiiimintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po dvanajstih dneh od uveljavljenja zakona št. 1600
Protesti uslužbencev bivše ZVtl Nerganje državnih uradnikov
Številnim uslužbencem niso nudili prave službe, stari državni uradniki pa pravijo, da uživajo njihovi novi kolegi neke neupravičene ugodnosti
Dvanajst dni po vključitvi uslužbencev bivše ZVU v stalež državnih uslužbencev vlada med njimi še vedno nezadovoljstvo zlasti zaradi funkcij, ki so jim jih dodelili in k, jih mnogi smatrajo za neprimerne in neustrezne njihovi izobrazbi in sposobnostim. To velja predvsem za tistih 2.000 uslužbencev bivše civilne policije, finance itd., ki so se izrekli za civilno službo. Od policistov, ki so prestopili v razne oddelke javne varnost', pa ni slišati nobenih pritožb, kar je tudi razumljivo Prvi so izrazili svoje nezadovoljstvo stalni uslužbenci Selada in centra za strokovno preusposabljanje, ki so začeli vlagati pritožbe na državni svet, ker menijo, da so oškodovani. Peaaj pa so začeli vlagati pritožbe na ministrski svet drugi uslužbenci, ker niso zadovoljni s kvalifikacijami. Zaradi neustreznih kvalifikacij in službenih mest, ki so jim jih namenili, bi jim utegnili namreč v prihodnosti znižati koeficient, <i odgovarja v državni službi nekdanjemu činu. Sicer pa Zveza uslužbencev bivše ZVU poudarja, da so si uslužbenci bivše ZVU avtomatično pridobili juridični status državnih uslužbencev ter da imajo zato pravico do kvalifikacije, ki vsakomur pritiče.
iiliiiuilliiMiiiiMmiiuiiuiuiiiitiiiiiiiiiiiMmiiiitniiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiniHiiiiimiiiiiiiii
Na prizivnem sodišču
Nista dovolj globa in zapor še davek IEEso jim naložili
Pred prizivno sodišče se je te dni povrnila neka tihotapska afera, o kateri je razpravljalo kazensko sodišče v maju 1959. Tedaj so sedele na zatožni klopi naslednje o-sebe; Carlo Marsich, Pietro Lepre, Argio Rabič, Bruno Rreccia, Giovanni Krebelj, Francesco Ciclitira, Antonio Compari (vsi navedeni so iz Trsta), Gastone Morassut iz Pordenona, Bruno Babuin iz Pa rdenona, Danilo Marianini iz Gradeža, Giovanni Dome-neghini iz Marana Lagunare, Domenico Rambaldini in Ren-zo Gustinelli oba iz Pordenona. Vsi razen Ciclitire in Comparija so bili obtoženi tihotapstva, Babuin pa tudi poskusnega podkupovanja organov cestne policije, katerim je ponujal 150.000 lir, da ne bi prijavili odkritja cigaret na tovorniku.
Na procesu so razpravljali o treh primerih tihotapstva, in sicer 17. februarja 1954, ko so obtoženci odpeljali v
-------------------
PltlMCSSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST UL.MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOH1CA Ulica S. Pellico 1*11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št 37-338
NAHOC.N1NA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoleina 6400 lir — FLRJ:	v tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Postni tekoči račun; Založništvo tržaškega liska Trst 11-5374	—
Za FLRJ ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami haniti v Ljubija, m 600-70/3-375
UGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgov skl 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi F-* naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO
Izdaja m ti«ka ZTT Trst
v______________________________J
Milan, kot je trdila obtožnica, večjo količino cigaret, ki so bile skrite pod drvmi na tovorniku Carla Marsicha. Drugi primer so odkrili 20. istega meseca, a tretjega šest dni pozneje. Vsega skupaj so našli na Marsichevem dvorišču , 120 stotov cigaret.
Sodišče prve stopnje je spoznalo skoraj vse obtožence za krive tihotapstva in nekaterih drugih prekrškov ter jih je obsodilo na 2 leti, 9 mesecev in 10 dni zapora ter na 447.201.000 lir globe. Tožilec je bil v svojih zahtevah celo strožji: skupno je zahteval skoraj 9 let zapora tn preko 600 milijonov lir globe.
Zakaj pa se je pravzaprav ta afera spet povrnila v Trst? Dejstvo je namreč, da je o njej že razpravljalo kasacij-sko sodišče, ki je potrdilo razsodbo sodišča nižje stopnje, se pravi prizivnega sodišča. Obe ti dve sodišči pa nista nič sklenili glede višine davka IGE, ki bi ga moralo plačati pet obtožencev, in sicer Bruno Babuin, Danilo Marianini, Giovanni Domeneghi-ni, Renzo Gustinelli in Domenico Rambaldini. Samo v tej zvezi je kasacijsko sodišče sklenilo, da se ponovno razpravlja pred prizivnim sodiščem v Trstu.
Na procesu, ki je bil te dni, je odvetnik Gefter Won-drich zahteval, naj se razprava odloži, češ da ni prejel poziva, s katerim bi mu sodišče naložilo obvezno obrambo Carla Marsicha. Javni tožilec je nastopil proti tej zahtevi, a sodišče je ugodilo njegovi tezi. Tako so sodniki obsodili Babuina, Marianimja, Dome-neghinija in Gustinellija vsakega na plačilo 6i)0.(k,0 lir davka IGE, a Rambaldinija na 800.000 lir.
Drug sindikat, ki zbira bivše policiste, pa je izrazil nezadovoljstvo, ker so dali mnogim b.všim policistom, ki so prestopili v civilno službo, nezadovoljive zaposlitve, jih dodelili uradom, ki so že pre-narpam z uradniki in jim cesto tudi izjavili, da nimajo še nobenih navodil, za njihovo zaposlitev ter rekli, naj zato počakajo kar doma. Zato sc. je na primer zgodilo, da je zaradi pomanjkanja primernega dela kakih 100 bivših policistov na dopustu, kar seveda povzroča med njimi zelo slabo kri. To se je zgodilo tudi zato, ker so dodelili raznim državnim upravam nove uslužbence, ne da bi upoštevali njihove sposobnosti in nagnjenja. Zaradi tega se bo sindikat prizadeval, da doseže revizijo dodeljenih koeficientov in da se dodelji-vo vsem najbolj primerne službe.
Druga težava je bolniško in socialno zavarovanje. Načelno je sicer sprejel uslužbence zavarovalni zavod državnih u-službencev ENPAS, toda v podrobnostih niso še nič uredili, tako da vsa stvar še visi v zraku, kajti za zavarovanje morajo pristojni uradi tudi sporočiti toono razmestitev in naloge, ki jih opravljajo uslužbenci. Kot vidimo, je zmešnjava precej velika in kot ne bi bilo to še dovolj, so začeli sedaj protestirati še državni uslužbenci, češ da u-živajo uslužbenci bivše ZVU v primeri z njimi prevelike ugodnosti, ter pri tem ne pomislijo, da so bili ti uslužbenci toliko let nekako v «vi-can« in polni negotovosti za svojo bodočnost.
K državni cestni upravi (A-NAS) so nakidali namreč kar 60 bivših uslužbencev ZvU, medtem ko je bilo doslej vseh uslužbencev samo 34. To je povzročilo več ali manj upravičeno nezadovoljstvo in nerganje, ces kaj bi z vsemi temi uslužoenci. Seveda pa gre pri starih državnih uslužbencih tudi za nekaj sebičnosti in neumestne nevoščljivosti. Tega pa je bilo pričakovati spričo utesnjene birokratske nnseLnosti nekaterih uradnikov.
Ti državni uslužbenci se namreč pritožujejo nad tem, češ da bodo utrpeli sedaj nedopustno diskriminacijo. U-službencev bivše ZVU namreč ne bodo smeli premeščati, medtem ko stari državni uslužbenci nimajo te prav.ce. Zato pravijo da bodo na primer v istem uradu ljudje, ki bodo vedno v stranu pred premestitvijo, medtem ko bodo drugi pred njo vedno varni, Nadalje pravijo, da imajo b,vši uslužbenci ZVU tudi nekatere gmotne ugodnosti, ki jih oni nimajo. Zato zahtevajo, naj se jim prizna posebna doklada za tržaško področje, ki bi znašala od 8 do 12 tisoč Ur na mesec, upoštevajoč nekake posebne pogoje, kot da bi bili tu na primer v Alžiru. S tem so se le pridružili fašističnemu poslancu Wondrichu, ki je že pred sedmimi leti predložil tak zakonski načrt. Nadalje zahtevajo, da se vsem državnim uradnikom na tržaškem področju zagotovi, da jih ne bodo nikoli premestili, tako da ne bo razlik med njimi in uslužbenci bivše ZVU.
v državni službi. Pri vsem tem pa je žalostno videti, da ni med obema skupinama, ki sta odslej vpreženi v isti voz, nobene solidarnosti.
Odobritev sklepov krajevnih uslanov
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril razne sklepe krajevnih ustanov. Med temi je odobril tudi sklep tržaške občine o prispevku 6 milijonov lir za plačilo socialnih asistentk, sklep o plačilu nadur občinskim delavcem, izdatke za reprezentanco itd Za devinsko-nabre-žinsko občino je odobril odstop šestih občinskih zemljišč. Končno jč odobril tudi nekaj sklepov tržaške pokrajine o prispevkih raznim ustanovam.
Za uslužbenci ANAS so se ogiasili uslužbenci vseh finančnih uradov, ki se tudi pritožujejo in postavljajo podobne zahteve. Poslali so celo delegacijo k poslancu KD Sciolisu. kateremu so obrazložili svoje nezadovoljstvo. Tudi ti uslužbenci poudarjajo, da se ne sme dogajati, da bodo v istem uradu uslužbenci deljeni na dve kategoriji: na tisto, ki jo bodo lahko premeščali, in na tisto, ki bo nepremostljiva Kot vidimo, so kljub sedemletnemu proučevanju. odlašanju, neštetim predlogom in protipredlogom rešili vse to vprašanje tako, da niso zadovoljni niti uslužbenci bivše ZVU niti njihovi novi kolegi, ki so bili vedno
Prošnja pisatelja Borisa Pahorja
Pisatelj Boris Pahor prosi tiste osebe, ki so bile za časa vojske zaprte v Rižarni, da bi bile tako prijazne in se mu javile. Hvaležen bi jim bil za sleherno vest o življenju v tistem zloglasnem kraju pa naj st bodo to pisani spomini ali ustna pripoved.
Pisatelj se zaveda, da človek nerad prebuja mrtve sence preteklosti, a ker je preživelih malo, je nujno, da se vsaj njihova pričevanja zberejo. Pri tem pa pisatelju ne gre za imena, an.pak za dejstva, ki jih bo uporabil v nekem svojem književnem delu.
Boris Pahor se vnaprej zahvaljuje tistim osebam, ki bodo tako prijazne in se bodo odzvale tej njegovi prošnji. Pišejo lahko na naslov. Ulica S. Nicold 13 ali pa Kontovelska reber 23, Šalita Contovello 23 Trst.
Na vseučilišču v Bologni je bil promoviran za doktorja medicine
PAVLE PAVLICA Prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika.
Alojzu Badaliču v spomin
Ta mesec smo na Proseku izgubili zavednega Slovenca ter naprednega delovnega vaščana Alojza Badaliča. Pokojni Badalič se je rodil 21.6.1884, leta v Šempasu, že v mladih letih pa se je preselil na Prosek se tu oženil in živel mirno v krogu svoje družine.
Ko.t nešteto naših ljudi je tudi on mnogo pretrpel za časa fašizma. Že pred fašističnim režimom, in sicer leta 1920-22. so ga škvadristične tolpe večkrat napadle, enkrat pa so ga skvadristi močno pretepli, da je komaj prišel domov. Skvadristom pa to še ni bilo dovolj; hoteli so vdreti v njegovo hišo, ter se je moral z. vso močjo braniti pred temi banditi. Ko so prišli fašisti na oblast, se je za pokojnega Badaliča začela prava kalvarija: vedno je bil preganjan, večkrat zasliševan in zaprt. Vselej se je možato obnašal, ker ni, nikdar klonil in zatajil svojega slovenskega porekla.
Mnogo je tov. Badalič delal v času osvobodilne vojne in za to njegovo 1 sodelovanje je bil spet, aretiran in zaprt v leta 1942 54 dni v Koroneju. Leto pozneje pa so ga zopet zaprli in takrat skupaj z vso družino. Po kapitulaciji Italije je zbežal iz zapora ter se moral skrivati. Toda že leta 1944. so ga ponovno aretirali in zaprli na Proseku skupaj s hčerkama in številnimi vaščani. Tudi od tu se mu je posrečilo, da je zbežal in seveda je bil prisiljen z družino vred zapustiti svoj dom, katerega je zasedel okupator, in se je preselil na svobodno partizansko ozemlje. Dober vzgled je dal pokojni svojim otrokom, tako da so vsi kot zavedni in napredni Slovenci sodelovali v NOB. Najsterej-šega sina so kot ujetnika odpeljali v taborišče Dachau, od koder se na žalost ni več vrnil.
Pokojnemu, ki je tako ljubil svojo slovensko zemljo, naj bo lahka ta domača gruda
1. avgusta nov urnik obiskov v bolnišnici
S prvim avgustom bo začel veljati nov urnik za obiske bolnikov v bolnišnici. Obiski bodo dovoljeni vsak forek, četrtek in soboto od 13. do 14. ure ter ob nedeljah od
10.30 do 11.30 ure.
Svojci bolnikov, ki delajo po nepretrganem urniku, bodo lahko opravili svoje obiske ob torkih in četrtkhi od 19.30 do 20. ure. Ob državnih in cerkvenih praznikih pa ne bodo obiski kot doslej od 13. do 14. ure, marveč bodo od
10.30 do 11.30 kot ob nedeljah. V primeru hudih obolenj pa bo veljal isti postopek kot doslej.
DAROVI IK PKIN1MCVKI
■0)
Ob četrti obletnici nepozabnega Franca Bandelja darujeta žena in hči 20.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob svoji noni Grgič Mariji iz Padrič, daruje Grgič Edvard 1000 lir za Dijaško Matico.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladajoče) pomaranče	....	353	377	365
limone ................ 83	118	106
marelice .............. 71	118	71
jabolka ................ 47	235	71
hruške ................. 29	118	47
breskve I .............. 83	118	106
breskve II ............. 24	71	47
slive .................. 47	120	59
grozdje ................ 94	141	106
pesa .................. 20	80	50
kumarce ................ 40	70	70
čebula ................ 47	59	47
svež fižol .......... 141	165	153
stročje ................ 94	140	106
razna solata	....	20	70	50
jajčevci ............... 12	60	24
krompir ............... 24	40	33
paprika ............... 41	259	47
paradižnik ............. 29	80	41
zeleni radič	I	.	.	.	150	300	200
zeleni radie II	.	.	.	40	100	71
bučice ................. 40	110	83
Večina blaga se prodaja po prevlad cen1 <3 stolpec)
V a lute
I rut	
dolar	619.50
švicarski frank	143.65
runt šterling	1732 —
francoski frank	12o.46
marka	Ido.75
šiling	24.03
pezeta	10.50
Uutiar	—,80
marengo	4950 —
zlato	705 —
II. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE
PONEDELJEK, 31. julija ob 21. uri KOPER, Titov trg
((ZEMLJA — ČLOVEK — PLES« Svečana otvoritev II. Festivala jugosl. folklore Skupine izvirne folklore:
((KUMPANJIJAn (viteški ples z meči) iz Blata na Korčuli
bBALUNh iz Medulina v Istri »FURLANA«, dve skupini italijanske manjšine iz Galežane in Vodnjana v Istri ((DRMESii, slavonska skupina iz Koritne »ROZENICE«, izvajalca na ljudske instrumente brata Rudana iz Rudanov v Istri »KURENTI« iz Markovcev pri Ptuju Ob 20. uri:
FESTIVALSKE FANFARE — ILUMINACIJA
OD VČERAJ DO DANES
LOTERIJA BARI 53 9			1	58	47
CAGLIARI	29	48	70	67	73
FLORENCA	77	33	29	35	46
GENOVA	84	46	43	73	38
MILAN	63	51	17	66	24
NEAPELJ	68	32	79	11	43
PALERMO	84	2	72	73	55
RIM	90	15	62	2	26
TURIN	45	1	36	61	90
BENETKE	61	84	75	53	7
ENALOTTO X 1 2 222 2 2 X 2X1
KVOTE: dve dvanajstici dobita vsaka po 10.772.090 lir; enaj-stice 394.000; desetice 24.600.
——«» —
NOČNA SLUŽBA LEKAHN Crevuu, U* Ruma 15; Croce Verde. U! Setlefont irie 39; dr. Gniei.ier. Ul. G.ima 14, Al Llo,vd. Ul aelFOfbiugio 6; dr Signori, Trg bolnišnice t.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
Ljudska knjižnica v Trstu sporoča, da bo ra-radi počitnic zaprta od 1. do 16. avgusta t. I.
Nadaljuje se z uspehom
PRODAJA
OSTALE
ZALOGE
pri
PITASSI
vseh konfekcij za MOŠKE - ŽENSKE - OTROKE
Mit p uit e !
To je več kot razprodaja
Oijleiif* bi izlozbe
‘Je bobte pbepbivnli
TRST
Korzo It ki 11 a 7
GORICA
Korzo Verdi 92
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 29. julije 1961 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb. Op 23. do 29. julija je b.10 32 poruk.
RODILI So St: Claudio Nove-ni, Marina Dari, Edvard Kn-zmančič, Giulio Marini, Fabiana Benvenuti, Enrico CarDi, Giam-pieto Onor, Klena Trati, Nicolet-ta Ulove
UMRLI SO: 70-letna Domenica Biaggio vd. Alba, 61-ietna Rosa-lia Humar vd. Lumiani, 73-let-ni Franc Fenolja, 67-letna Em-ma uabas por. Bracco, 65-letna Maria Herbicn, 64-letna Pabla Rosa Gorseilo por Sciaccomenta, 77-letna Giulia Barbien vd. Fa-bris.
OKLICU: podoficir karabinjerjev Giudo Bmncchi in uradnica Laura Pertout, strugar Pietro E-lia in uradnica Paoia Mitiovilo-vic, industrijski vodja dr. Antonio Corberi. im gospodinja Giu-Iiana Corazra, trgovec Henato Roitz in gospodinja Attiiia A-squini, študent Eut,mi0 Goldani-ga m zemljemerka Marisa Cia-ve, industrijski izvedenec Giuseppe Cammaroio in uradnica Grazia De Castro, delavec Egi-dio Bisacchi in Anna Maria Moi-mas, trgovec Sergio Depase in gospodinja Nadia Belli, uradnik Plavio Romano in gospodinja Verginia Fabris, meha..ik Paolo BeriOtti in frizerka Claudia De-matchi, železničar Giuseppe Šinigoj m šivilja Ida Zoile, zidar Be.,edetto Gregori in gospodinja Olga Guštini, uradnik Giorgio Toros in šivilja Miranda Krus-vai, trgovec Attilio De Vescovi in gospod, nja Maria Gherlani, tela/e, Pietro Fan-tasia in gospodinja Loredana Ricci, pomočnik Seigio Stefani i,n baristka Marisa Flumiani, delavec Renato Manuelli in uradnica Luciana Pi-stnn, ukrasen slikar Roberto O-livieri in frizerka Dorina Redol-fi, delavec Vittorio Pribaz in gospodinja Maria Vidonis, pristaniški delavec Giova. ni Milotti in gospodinja Valeria Razem, varilec Giuseppe Furlan in, delavka Livia Fantoma, bolniški uslužbenec Giorgio Bassanese in delavka Gianna Bacci, šofer O-reste Giacomini in tiskarka Gu-glieinmna Sserlic, ladijski natakar Giovanni Cerviatti in uradnica Noelia Peruzzi, kapitan Angelo Viccarj in prodajalka Leti-zia Z,gon, strugar Aldo Prasel in šivilja Armida Bo,si, uradnik i rai.ee.. o Pastore in frizerka Marina Kosmerli, mesar Ferruc-c.o Lucas 111 gospodinja Lucia Ne-sich, uradnik Ste.io Nicnetto m telefon.stka Aar.ana Rankel, trgovec bergio Apolhnari in prodajalka Maria Lraz.a Novacco, nieoan.k Giuseppe Terna m delavka onama Francescoin, predstavnik Ciauoio Toicn m uradnica claudia Lovre.ic, piedsiav-nik Bruno .Via.uit! in gospodinja ^..sea Run, ur-uink Iviar.o ito-n.ui.o tu gospodinja Marisa Mur-gu.o, md s.n.sKi jzveuenec t>ru-nO oaou in ucueiji.a Maria An-nunziaia Reti, e-ektrlcar uuiuo Lag.ae in uradn.ca uraaia Uko-v..n, de.uvee ivu.olo /v,mesi 111 urau.uua Loredana uouc, si.kar iviano CauSi in gospod,,,ja Mama Lauro,a, men. soier Uunno Cuiartcn m p.eu.ka umana oui-do, pomicar Fulv.o Peliis in gospodinja balvana Lug,., pod. ot. T.b. Uneslo Bomgoi bi trizerka : ■.aLl la buba,,, urautnk tiruuo Coveili in študeuisa Aiua iviu-tnion, munamk Gu^i.ein.o Prepiru in gospou.nja Aiigela Siroi, risar Ouav.ano cevco,.e m uti-telj.ca L,Unra Amurosei, železničar Alberto Seje m barisika Luciana borghe.lo, soier G.u.iano Moiendi in prodajama Leuzia blagi, pomorščak suvano Goro- | nica uri gospodu.ja Eieua bru- 1 uas, delavec i.oma.io ivaguen m I aeiaviva Gina Mt.gliorino, peg Lano Micneii in delavka Mana ; Grazia Piras, železničar Carn.eio An 111 prouajalka Femanda Rai-no, prodajalec Frauces-o Paoiet-ti in delavka Adrian« R-mdnu, Vic. br,g karabinjerjev Antonio Onnis in š.vilja Maria Contegia-como, delavec Luciauo Goul in gospodinja Giuseppina Piesmcar. uslužbenec Luigi ivianzoni in vrtnarica Kosanna Kaggi, zid.,r Valentino I"'ranchi in gospodinja Lu.gia Ipavez, šofer Sergio Mašile til delavka Nerina Frausin, delavec Oscarre Cok in prodajalka Vita Lorenzi, uradnik Lu-ciano ‘loffolet in uradnica Marisa Benvenuti, obrtnik C osimo Genovese m vzgojiteljica Dea Aizza, uradnik Mario Zacchigna in delavka bruna Blanco, šofer Guido Ronga in prodaja,ka Net-la Blason, pomorščak Vimcio Scrigna in gospodinja Nives Suiti, uradnik Vittorio Auletta in gospodinja Camilla Pierotti. u-radnnk Umberto Materozzoli in gospodinja Emilia f/Amore, u-radruk Vimcio Morpurgo in gospodinja Graziella Piernonte, e-lektrotehnik Sergio Tonon in u-radnica Amalia Slerni, šofer Dio-nigl Nigi in gospodinja Elsa Be-nevol. aro- eter GTivanni Gior
giutti in knjigovodkinja Edda Jerman, predilec Gian Battista Billo in predilka Eva Poropat, livar Umberto Saice in prodajalka Anneliese Gerbig, mehanik Renato Mattioli in uradnica Ingrid Nagel, Pietro Ventimiglia in Regita Kubuaritsoh.
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Alla Maddalena, Istrska ilKa 43; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Semvallo, Ul. Ca-vana 1; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; dr. Miani, Barkov-lje; Nicoli, Skedenj.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
priredi v nedeljo, 6. ob20.30 na stadionu »Prvi®
VEČER NARODNI! PESMI IN PLEŠO!
ki jih bo izvajala foHt'01’1 skupina
TANEČ iz SKOPJA
rfjlf
Predprodaja vstopnic v ,, ški knjigarni, Ul. sv. ška 20 od četrtka 3. »71 dalje ter dve uri pred P , kom prireditve pri blaga) | stadionu.
,;.g. .gjg.	-siS-SiSl®	^
FANTJE IZ RICMAN)
priredijo danes 30. t. I in jutri, 31. t. m. ob 19. u I
tradicionalno šagro s
Igrala bo godba iz
-SS-SS-Si?
a
-/k
Za jedačo in pijačo b°. skrbljeno v dobro zalo* I
bifeju- uidi
Točila se bo domača kap^ 1 j Pridite, ne bo vam 28 j
as- sis- -ss -s®- «:s- -s-s ss-
DANES	VSI	V	j
I
Vaški fantje iz Padrič Vas vabijo danes 30. 1° i-jutri 31. julija na tradicionalni ,-^s
"Ji
e* »
PLES
Igrala bo godba na pihala. Za prigrizek in dobro pijačo poskrbljeno
$ 71«
K 1 N O
D
Nazionale lš.00 «Tuje žene», Syl-va Kose in a, Robert Lamoreux. Prepovedano- mladini.
Femce 15.00 «Lovec Indija-ncev)), techrucoior, Kirk Douglas.
Exctlsior 15.00 «Kri in arena», tecnnicolor, Tyrone Povver.
Grattacielo Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaieno 14.00 «Operacija Mi-stero» Dogodivščine na polarnem morju.
^upercinema 14.30 «Avgust. ženske prj miru pust».
Alabarda 14.30 «Zens<ke sejejo veter», Scilla Gabel. Prepovedano mladini.
Aurora 15.00 19.00 21.45 «Komu zvom», uary Cooper.
Cristallo 15.00 «Londonska po-šast», teenmcolor, Crisiopher Lee Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.30 «Vikingi», techni. color, Kirk Douglas. Tony Curtis, Ernest Borgnine.
Capitol 14.30 ({Podkupljenost)), Ava Gardner. Robert Taylor.
Im pero 15.00 «Sherwoodski lokostrelci)).
Italia 15.00 «Deklefa za vzhodne dvore». Marisa Mell in Yurg Hal! Prepovedano mladini
Massimo 14 00 «Itad i jan i v peklu« Dogodki iz prepekle zgodovine
Moderna 15.00 ((Suzana, agencija na telefonski poziv«, techri-iro-lcr, Dean Martin. Zadnjj dan.
Astoria 15.00 <'Svei ponoči«. Prepovedano mladini.
Astra 15.00 «Macist v dolini kraljev«.
Vittorio Ver,e'o 14.30 Revija policijskih filmov:	«Kriminalke
idgarrla Wal;acea«.
Ideale 14.30 «Kanadčani» techni-color.
Marconi 14.30 na prostem 30.15 «Bahe te gre na vojno«, techni-co rt? Brigitte Bardot.
Savona Z?pr> za adi počitnic.
Odeon 14.00 «Nori diktator«.
Skedenj 18 C0 20.30 «Drzni ’J običajnih neznancev«,
Gasmann. Tiberio Murgi3- '
( MALI OGlAgiJ
ISCE SE VAJENEC ah50'^;
nižje trgovske šale za n’a'!U-
turno trgovino v središču -sta. oiovensko gospodarsko *“ J ženje, Ul. F. Filzi 8.
OBIŠČITE VELETRGOVINO : LICE - Trst, Ulica Cardu^a Kupili boste: bunde dež»e j šče, hlače, srajce, jope i® go drugih artiklov naj®® ( vrst po res konkurenč®1" u nab.
SIAMSKI MAČEK se je
pri Opčinah (Villa Carsia)-grado dobi, kdor ga je na*® (f zna dati kakšno pojasnilO’ j lefonirati na št. 29718.
dč
ZIDARSKO in pleskarsko izdeluje tel. 44-783,
SOŽALJE
Našemu delovnemu Albinu Bubniču je umr ,pl'
mn ITeoflničtim In nnrnV3 ..'I
ma. Uredništvo in upraya morskega dnevnika« i*r syi’ tov. Bubniču in ostali.111, f cem svoje iskreno sožalj | nenadomestljivi izgubi.
Dr.	SONJA MAŠERA
bo	odsotna od 2.
do	29. avgusta 1. 1.
■■J
28. t. m. nas j-e za ved110 pustil naš dragi
Franc Ferfolja
Žaljstiiu vest sporoča)? f
n?, otroci, bratje in looniki.
Pogreb bo jutri 31-	l1'
16.30 iz mrtvašnice giaVI\,
nišnice na pokopališče
brežini.
Iskrena zahvala zt*ra0ri|’'f Giovanniju Posarellijo, 1 riju in vsem zdravnik zdravniškega oddelka. .
Nlrl
DRI ZINA FbAlF°r
Nahrr/ina 30 ju lil a
ZAH VAL A
Ginjeni, se najtopleje in prisrčno zahvaljuj®1”,, vsem ki so na kakršen koli način izkazali za L čast in z namj sočustvovali ob težki izgubi na5 predrag*
MARIJE GRGIČ (ŽVANKOVE)
Posebna zahvala č.g. župniku in pevskemu
Žalujoče družine: GHGIC, ŽAGAR in KalC
Padriče, Trst, 30. julija 3961.
ZAHVALA.
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se ležili pogreba naš? predrage žene in mame
ude-
JOŽEFE ZULJAN
Posebno se se zahvaljujemo cc gg. župnik0”!,.
,e+
Kosmaču in Jamniku, domači godbi pevkam in P cem, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vi.eIi onim, ki so na kakršen koli način počastili spomin.	.o,
Žalujoče družine:	ZULJAN,	ZEB-VIj1
MALALAN, VISCARD1, KURET in KOM* Ricmanje, 30. julija 1961.
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena zlata mamica
IVANKA BUBNIČ roj. TOMAŽIČ
Žalostno vest sporočajo mož VIKTOR, sinova ALBIN in JOŽKO, ka DANICA in ostalo sorodstvo.
Pregane. II. Bistrica Trst, 30.7.1961.
hf‘r'
Iz Boljunca
Smrt starega samotarja
Mihael Petaros je živel že mnogo let sam in je umrl zaradi mož-ganskega pretresa, ki ga je zadobil pri padcu v stanovanju
'J’.1!* Starega samotarja, to v n\- dogodel<: dneva danes ^„, ]1Uncu- Vse vaščane je
Hit V6St' da je v 2g0d' raj,.:|utran-iih uarh predve-
letni	dne	P«»inul 80-
v Rni Petaros, stanujoč B°ljuncu št. 22.
cer* zli Petrtek zvečer, in si-Pizili ° pozno, so mnogi o-
starčkaV vVaŠki gostilni čilega 2adržev'al ‘‘j 16 d°Ig0 tam »a svoi 'aPreden se podal k-la	kler	§a te ča-
P'eš>*Tertno1PreŠel je Pet6k’
Sa dne „ poloviea včerajšnje-fcilc. , starega Mihaela ni J. °d mk«der. Sosedje, znan-rai'11,, Pr’tatelji so se že sko-ga Znem|rja^- Drug druge-
videi prrf:ali-ee Ea je kd0 laj '■ edveerajsnjim in vce-r,ei „J;'raj pa ie odgovor zve-, “Po: ne.
Vr^
16. yZaj poPoldne, nekaj čez soserL ’ Je neka Petarosova starnt poSledala skozi okno je 8 °Vega bivališča. Opazila
ttamakrt^115 mlza v kuhinP ležal ^ ,na ter da te sto1
2l,el0 Zelo k'aVse t0 se ji je Poklical cudno ter je zato
toviu ’ rsede-da bi ug°-
lestev . al Sre. Prinesli so
* spleza,	Cve‘°	Cok
na nisno okno. ga
očpri t	nisno	oKno,	g£
K,»alu	*Zlezel v notrani°st
sctnim j	Povedal pri-
artev ’	lezi stari Mihael
na tleh.
Prla	kasneje so se od-
lahko ■ - a vrata in vsi s0
ležaj” vUg^touvili-. da je Petaros
sloPnic, kfinji' .n' to.	vodijo	v	spalni-
ne daleč od
vhodna u
v kuhinji,
čega so poklicali doma-le v q ovnika in karabinjer-hik 0 lni- Sodnijski zdraviš lln,U.gCd0V**’ da je Peta-
zaradi
'aaneirA-
»•ožgan"!1-1 verjetno
ie tadohM -pretresa’ ki ga cu- Vč • Prl slučajnem pad-Ijali nipfai zyečer so preue-»ieo st)]g°Vo truplo v mrtvis-na °Sne bolnišnice, kjer lastern razP°lago sodnim ob-
sMrt
sr»o deia, ega samotarja, ^»knsi; ^!hael Petaros je varn ^ . z'yel že 20 let sam. ^e gos;,!!._,kudal’ sam je vršil in še štiri leta je
So$v\ -l •	sdm	j
a° Pred°, niske posle delal tri —
~ h,] rI,lUPcdiu. Čeprav sam, e.r gospodar. Ko je majhno ter z denarjem, ki
Poltr - 8e*
°iWo 16 živel z
ga je dobil pri prodaji nekih njiv.
Mihaelovo življenje ni bilo lahko. Poročil se je 1910. leta; toda že leto dni kasneje mu je žena umrla na porodu skupaj z otrokom. Leto dni kasneje se je spet' poročil, a otrok ni imel nikoli več. Druga žena mu je umrla leta 1941 in od tedaj naprej je živel vedno sam.
Smrt ga je zatekla verjetno, ko je hotel po Stopnicah v spalnico. Omahnil je, p^-del na tla ter se pobil po desni strani lica. Zaradi u-darca je verjetno nastopil možganski pretres. Vendar pa stari Mihael ni umrl takoj. Možno je, da je ležal na tleh pa ur in šele potem izdihmi.
6-letni deček se je oparil s pudingom
Ob 11.45 so prepeljali na dermatološki oddelek splošne bolnišnice 6-letnega Franca Iozzo s Trga Stare mitnice 6. Zdravniki so ugotovili na malčku opekline prve stopnje na 'obrazu, na rokah in na nogah ter opekline druge stopnje na prsih. Franca je spremila v bolnišnico njegova mati, 34-letna Leda Franzutti, ki je povedala, da je malo pred nezgodo pripravljala v kuhinji puding Nenadoma se je posoda, v katero je zlila vročo zmes razpočila ter oparila malčka. Zdravniki menijo, da bo Franco ozdravel v desetih dneh.
Ali je bilo vino krivo nerodnega padca?
Ob 15. uri včeraj so prepeljali v splošno bolnišnico na opazovalni oddelek 71-letnega Attilia Zanninija iz Ul. G. Goz-zi 5, ki se je bil ponesrečil na Trgu Dalmazia. Priletni možakar je šel po pločniku, ko je nenadoma omahnil ter
KINOPROSEK-KONTOVFL
predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 16.30 barvni film Metro
MALE ŽENSKE
(Piccole donne)
Igra
ELIZABETH TAYLOR
madalosso
»ice _
vsakovrstno
v Trstu, Ul. Torrebianca 26 vogal XXX Ottobre,
POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, originalne HKHMAFI.EX — Cene ugodne
Smetje.
. VRTNARJI
vašo po-se obrnite na a°mačo tvrdko
»,boVSf°
'• Ul. Milano 18 33 ,69
»a6ikah Vav«„nUdi po na]nlž,lh
l Iboijj;, vsakovrstna semena sa t»r r- lnozemskih krajev in semena lastnega pridel-»slta »e sadike, žveplo, modro galico, umetna in or-Ria ter vsakovrstno orodje in stroje vsake Ekski	velikosti
sv ‘uz>vm zastopnik za tržaško pokrajino: ter °)lno znanih strojev za obdelovanje zemlje, kosilnice tovarne A G R 1 A W E R K E
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me.
«ecu direktno Trst . New York.
^»ajanje potovanja 15 dni
vse inf
Aflii-K, orniacije prosimo obrnite se na našega agenta
“■ARITTIMA MEDITERRANEA, Via Mila-n° 4-1. Trst — telefon 24-188
danes 30. t
m. z začetkom ob 15. uri film
TOMA
Jerryja
technicolor
16.30 bo predvajan film Eastmacolor
jjgiBf p/j TAKA...
ML AR jev NA PRETEK
(Che fernmina... e che dollari!)
padel na tla. Pozneje je izjavil, da se je spodtaknil ter zato izgubil ravnotežje. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili praske in podplutbe na desni čelni kosti ter vinjeno stanje. Ozdravel bo v približno sedmih dneh.
Zadela ga je srčna kap
Ob 14,15 včerajšnjega dne so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 83-letnega Giuseppa Prottija iz Ul. Goz-zi 5. Protti je preminil nekaj čez 11.45 v svoji sobi v zavetišču Banelli, in sicer zaradi srčne kapi. Njegovo smrt je ugotovil pomočnik sodnijskega zdravnika dr. Reich.
Preden greste
na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400,—
Telefonirajte na št. 37-338
Intereuropa
Mednarodna špedicija in transport KOPER
izvršuje:
— mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči
— posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo
— kvantitativni prevzem blaga
— redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri
— najemanje bookling prostora
potom svojih poslovnih enot;
LJUBLJANA, SEŽANA, NOVA GORICA, KOZINA. JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, R1JEKA. ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD, ZRENJ ANIN NOVI SAD SUBOTICA
VIV.
1’rst, Ul. Crispi 73 tel 9U-02,
Specializirana delavnica z< popravilo In obnovitev izpuS tuli naprav in rezervoarje'
AVTOPREVOZ
Rihard (lunja
Trst. Strada del Friuli st 2«s Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
S seje pokrajinskega sveta
Pokrajinska oprava naj podpre akcilo zaaolocesloPalmanooaBaričallodllana
Potrebno je navezati vse tesnejše stike z jugoslovanskimi predstavniki za odstranitev vseh ovir pri izvedbi tega načrta
Včeraj zvečer je imel pokrajinski svet svojo prvo delovno sejo, ki je bila sklicana ob 18. uri. Predsednik dr. Chienta-rolli je najprej poudaril, da je seja izredna, ker gre za sprejem nekaterih nujnih sklepov. Po tej seji bodo sledile poletne počitnice in prihodnja redna seja, naj bi bila sklicana v sredini septembra.
Po tem uvodu so svetovalci prešli k odobritvi štirih sklepov, ki jih je že sprejel poki ajinski odbor. Pri prvem gre za nakup neke hiše za štiri in pol milijona lir, ki jo bodo zamenjali za tisti del vojašnice v Fari, ki ga morajo podreti za izravnavo znanega cestnega ovinka. Po intervenciji nekaterih svetovalcev je bil predlog odobren soglasno.
Prav tako so odobrili soglasno drugi in tretji sklep, ki se t,četa dobave mesa za pokrajinsko umobolnico v drugem polletju. Dobava je bila dodeljena mesarju Arrigu Pressa-nu za okrog , 5 milijonov 850 tisoč lir. Pri tem se je razvila debata o vmešavanju prefekture v delo pokrajinske uprave. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da se razpiše natečaj za dobavo gorilnega olja šolam, umobolnici jn drugim pokrajinskim ustanovam, za kar je določenih nekaj manj kot 14 milijonov lir.
Sledile so volitve štirih članov, in dveh namestnikov v pokrajinski upravni odbor. Pri tem se je razvila razprava, v kateri je socialist Martinelli predlagal, naj bi Krščanska demokracija, PSDI, PSI in KPI predlagale vsaka po enega kandidata. Predlog je svetovalec Cociani v imenu KD zavrnil. Izvoljeni so bili Marini in Menichelli za KD, Me-neghino za KPI in Miani za PSDI, za namestnike pa Brioli za KD in Celie za PSI.
Ker bi morali izvoliti tudi člane pokrajinske davčne komisije na drugačen način, o čc-mer se niso strinjali svetovalci levice, je bilo določeno, da bodo to izvolitev prenesli na prihodnjo sejo ter da se bodo medtem informirali pri
iiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiuii
Zaprta cesta proti Št. Mavru
Goriško županstvo sporoča, da bo od ponedeljka 31. julija pa do zaključka del zaprta za promet cesta proti St. Mavru in sicer na odseku, ki gre od pokrajinske ces e do križišča z bivšo vojaško cesto. Uredili bodo namreč cestni ovinek blizu hiš Noriš.
Promet proti St. Mavru se bo v tem času lahko usmeril po cesti ob Pevmici.
drugih pokrajinskih upravah valci soglasno odobrili pred-o pravilnem postopku.	i	loge za dnevnice in potne
Svetovalci so nato odobrili | stroške pokrajinskim uslužben-
imenovanje odvetnika Deve-taca za pokrajinskega zastopnika v družbi «Autovie Venete« in istega tudi za predsednika posebnega odbora za pokrajinske muzeje.
Ko je bilo govora o avto cestah se je svetovalec Cociani dotaknil tudi vprašanja gradnje avto ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana in poudaril za Gorico važnost dejstva, da se s to cesto poveže italijanski sistem avto cest z jugoslovanskim in preko njega s podonavskim področjem.
Poudaril je potrebo stikov v tem oziru z Jugoslavijo, saj gre po njenem ozemlju večji del te ceste in bo imela z njo tudi največ stroškov. Zato bi bilo treba z jugoslovanskimi predstavniki obravnavali predvsem problem finansiranja in se v tem vprašanju želi sporazumeti tako, da bi lahko to delo čimprej izvedli. Pokrajinski svet naj bi se stalno zanimal za to vprašanje in podprl vsako pobudo, ki bi pomagala k izvedbi tega načrta. To naj bi bila ena poglavitih nalog predstavnika pokrajine v odboru družbe «Autovie Venete«.
Pri nadaljnjem delu so sveto-
cem in tudi posebno doklado istim za tekoče leto. Odobrili so tudi predlog, da vprašajo vojaške oblasti za dovoljenje za dokončno ureditev ceste od Viles do priključka na avto cesto Trst - Benetke.
Na tajni seji je bila izvoljena še tričlanska komisija za natečaj ravnatelja pri pokrajinski umobolnici, katerega se je udeležilo 15 konkurentov. Priznana je bila tudi nagrada uslužbencu Alfredu Pertiniju za 25-letno službovanje pri pokrajinski upravi.
Praznik komunističnega tiska
Danes se na športnem igrišču v Sovodnjah nadaljuje piaznik komunističnega tiska (Unita in Delo), ki se je začel že včeraj. Ob 10. uri bodo odprli paviljone za prodajo jedače :n pijače, popoldne ob 15. uri pa bo tekma v briškoli ter športne in šaljive igre. Ob 19. uri bo priložnostni govor od 20. do 24. ure pa ples.
Jutri bo še ples od 20. do I čili z gradnjo novega nase-24. ure.	|	Ija	ljudskih stanovanj na od-
IlliUlllllllltllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllillllillliilllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIII
Popoldanske počitnice trgovin
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo za ooločeno dobo imeli popoldne zaprte svoje trgovine naslednji go-riški trgovci:
Mesnica Giovar.ni Macuz, Gorica, Korzo Verdi (pri pokritem trgu); od 1. do 15. avgusta, (zaprta ves dan). — Ada Juretig, sadje in zelenjava, na Korzu Italia 105 oa 1. do 18. avgusta; — Giuseppina Makuc, sadje in zelenjava, na Korzu Verdi 27 od 1. do 20. avgusta; — De Fornasari Dui-lio, trgovina jestvin v Ločm-ku, Ul. Persoglia 26, od 1. do 31. avgusta.
Trgovine bodo odprte tudi popoldne na dneve pred prazniki in ob sobotah.
Danes
praznik ob Doberdobskem jezeru
Tradicionalni praznik ob Doberdobskem jezeru, ki ga je dež preprečil preteklo nedeljo, se bo vršil danes ob isti uri in na istem mestu. Nastopili bodo, kot je bilo že prvotno določeno, »VESELI SENTVIDCANIm s svojim godbeno - pevskim ansamblom. Od 16. ure dalje bo deloval tudi dobro oskrbovan bife.
Koncert »Veselih Sentvidčanovn, ki imajo na sporedu umetne in narodne pesmi ter bodo nastopili v gorenjskih narodnih nošah, se začne ob 17.30 uri. Po koncertu ples do 24. ure.
Ples se ponovi tudi v ponedeljek, 31. t. m. od 19. do 24. ure.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiii
Nove gradnje v Gorici
V 11. Fatebenelratelli je dograjeno novo naselje ljudskih stanovanj
Velik kompleks dvostanovanjskih hišic nastaja tudi oh Tržaški cesti
Po podatkih občinskega vestnika, sta bili v preteklem iparcu dograjeni v Gorici dve enostanovanjski hiši. Ena od teh s tremi in druga s petimi sobami in pritiklinami.
V načrtu pa je bila gradnja dves novih stanovanj s 4 in 7 sobami.
Seveda v tem številu niso vštete gradnje Ina-hiš ali Ljudskih hiš. Kar se teh tiče, naj omenimo, da so zaklju-
Vaščan iz Sovodenj odgovarja
Kdor hoče kritizirati upravo, mora najprej sam poznati »pravne probleme
Ne z obrekovanjem in lažmi, ampak s konkretnimi dejanji v splošno korist se pridobi zaupanje občanov
V nekem lističu, ki izhaja v Gorici ie v zadnjem času zelo dosti kokodakanja, o problemih naše sovoden.iske občine. Prav je, da se piše o teh problemih in se pripomore k njihovemu- reševanju na tak način, kot to narekuje splosna korist občanov. Zdi se pa, da je tisti dopisnik, ki se oglaša v omenjenem tedniku, kot puran, ki vidi povsod samo vse rdeče — m spričo tega izgublja še tisto malo razsodnosti, ki jo je morda imel in ki je nujno potrt bna, če hočemo pisati o jt.vnih zadevah.
Odgovorili smo na prvo tako pisanje dovolj izčrpno in hi pametnemu človeku moralo zadostovati, da bi molčal. Očividno pa omenjenemu do-
Nedelju, SO. juliju 1001
Radio Trst A
Športna nedelja; RL.
23,: Prenos
8,: Koledar; 9.: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 11.30: Oddaja za nap mlajše: «Zgodba o kraljevi vinski trti«, pravljica; 12.: Harmonikar Al-do Gasparino; 12.30:
Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45:	Kvintet
((Zadovoljni Kranjci«; 15.: Tržaški mandolinski ansambel, ki ga vodi Nino Mi-col; 15.20: Pojeta Nico Fi-denco in Milva;
15.40; Orkester Buddy Breg-man; 16.: Popoldanski koncert;
17.:	Tvorni-ca sanj, obzornik
filmskega sveta; 17.30: Plesna čajanka. 18.: Turistični razgledi; 19.15: Izbor melodij iz o-peret ((Grofica Marica«, «Gei-sha« in »Dijak prosjak«; 20.00: g7ja Šport; 20.30; Pino Calvi in Dol-ly Morgan z orkestrom Dino Oliv-ieri in Club; 21.: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (44) «Moja kosa je kri-žavna«; 21.30: Mozart: Godalni kvartet v G-duru K. 387; 22.: Nedelja v športu; 22.10: Ple-Si-te z nami; 23.: Ritmi na klavirju.
Trst
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 7.15: Godalni orkestri; 8.55: O-scar Peterson pri klavirju; 11.50: Interpretacije Maria Del Mon-aca; 11.45: Perez Prado in Ted Heath; 12.20: Glasbeni album; 14.15: Poje Earha Pitt; 14.30: Slavni ljubezenski dueti; 15.:	Dobro	pot	z avtoradiom;
15.15:	Zabavni glasbeni pro-
gram; 18.10: Simonični koncert; 19.15: Srečanje Rim . London; 19.45: Sportn-i dan; 20.: Glasbeni album; 21.: Antologija ita-lijansklh komikov; 22.35; Koncert pianista Samsona Francoi-sa; 23.30: Napolitanska a-ntolo.
ja; 12.: Naši poslušalci čestitajo i-n pozdravljajo . I; 13.30: Za našo vas; 13.50: Lepe melodije z orkestrom Mantovani; 14.15:	Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo - II; 15.30; Me-
linate pokvarjen televizor?
TELEFONIRAJTE na 24018
Specializiram tehniki tvrdke
«Radio TREVISAN
Vam zagotavlvijo takojšnjo intervencijo
7.15:	Kmetijsko	življenje v
pokrajini; 9.30:	Rahmaninov
simfonična pesnitev op. 29 «0-tok mrtvih«; 20.; Kronike in rezultati športne nedelje.
Koper
7.15:	Jutranja glasba; 8.05:
Kmetijska oddaja; 8.20: Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Cateri-na Valente; 10.: Prenos RL; 10.30: Odlomki lz oper; 11.15: Poje Nico-la Ariglia-no; 11.30: Mali nedeljski koncert; 12.: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba za vas; 12.35: Tedenski zunanjepotitični pregled; 12.50: Glasba za vas (II. del); 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.: Glasba po željah; 15.15: Poje planinski oktet; 15.30: 1-grajo veliki zabavni orkestri: 16.: Prenos RL; 19.; Ritmi z JohnnyJem Meyerjem In njegovim orkestrom; 19.30; Prenos RL- 22.15: Plesna glasba; 22.35;
II. program
8.30: Preludij z vašimi priljubljenimi; 10.: Glasba za praznični dan; 11.: Nedeljski orkestri; 13.: Deklica ob 13. predstavlja; 14.05: Naši pevci'; 14.30: Veliki orkestri in slavne melodije; 15.45: Album pesmi; 16.: Nedelja naokrog; 17.: Glasba in šport; 17.30:	Plešite z nami;
20.30: Odoardo Spataro v »Moji predstavi«; 21.45:	Večerna
glasba; 22.45: Poje Johnny Do-relli.
III. program
16.15: Skladbe Josepha Hayd-na, Arthu-ra Honeggerja in Alberta Roussela; 18.30; Sodobno špansko pripovedništvo; 19.00: Bach-Schoender; 20.:	Vsakove-
černj koncert; 21.30; Franco Al-fano: «Sakuntala» - opera v treh dejanjih.
Slovenija
7.15:	Koračnice igra Pihalni
orkester JLA; 7.35: Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe; 8,40: Iz albuma skladb za otroke; 8.55: Medigra za kitaro; 9.06; Z zabavno glasbo v novi teden; 9.46: Blaž Arnič: Pesem (Drugi stavek iz klavir, skega tria št. 11); 10.: Se pomnite, tovariši ...;	10.30: Nove
in stare skladbice Boruta Lesjaka; 10.50: Nedeljska matine-
lodije, ki jih radi poslušate; 16.: Igramo za vas; 17.: Športno popoldne; 20.: Zabavni zvo. ki za vse; 21.: Športna poročila; 21.10: Dmitrij Sošta-kovič: Simfonija št. 10 v e-molu; 22.15; Plesna glasba; 23.05: Iz operne zakladnice Georga Friedricha Haendla.
Ital. televizija
9.45; Nikoli ni prepozno; 10.15: TV za kmetovalce; 16.30: Juniorsko državno lahkoatletsko prvenstvo; 18.30: Tv za o-troke; 20.30:	Dnevnik;	21.15:
Peppino na balkonu:	»Pesem
v predalu«; 22.20: Ozračje 20. stoletja (Fiorello La Guardia); 22.45: Športna nedelja in dnevnik.
Ponedeljek, 31. Julija 1961
14.30: TV šola; 18.30; Film za otroke; 19.30: Novinarska služba; 20.05: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.15:	Film «Izgubljena
patrulja«; 22.30: Kolesa in ceste; 23.: Dnevnik.
Jug. televizija
Italija 15.: športno popoldne; RTV Beograd 20.: Sedem dni; 20.45: Sedmi razred - ital ija n. ski umetniški film.
Ponedeljek, 31. julija 1961
JRT 20.: TV dnevnik; RTV Beograd 20.15:	Tritedenski
športni pregled; 20.30: Ken Huse: Dirka - TV drama; RTV Zagreb 21.30: Aktualne teme . Na žariščih vstaje.
pisniku to ne zadostuje m mcrda je v tem oziru vreden celo pomilovanja, saj pravijo, da tudi bog ni vseh enako obdaroval z razumom. Tako torej tudi ta dopisnik nadaljuje s svojimi še preveč prozornimi lažmi, ki jih spozna vsak, kdor količkaj pozna razmere v Sovodnjah.
Predvsem ni točno, da je dne 22. julija imel sejo občinski odbor, ampak občinski svet. Kdor hoče kritizirati občinsko upravo, bi moral vsaj to ločiti. Glede resolucije za deželno avtonomijo ni bila to poteza komunistične partije, ker so zanjo glasovali tudi svetovalci SDZ in se v zadnjem času poteguje zanjo celo krščanska demokracija, na splošno zahtevo ljudstva. Kar se pa demokracije tiče se nam zdi, da je le malo demokratičen tisti, ki že celih 16 let cdlaša z izvedbo ustavnega zakona o deželni avtonomiji.
Kar se tiče zapore dohoda na cesto za nekatere hiše bi urednik »Kat. glasa« dobro storil, če bi se prej informiral, kako je v resnici z zadevo in ne objavljal takih nete čnosti, da ne rečemo neumnosti. V nasprotnem primeru bo izgubil še tisto malo čitateljev, ki mu jih prečrtane.
Tako dopisnik ne ve niti, kaj je glavna cesta in je ne loči od stranske ulice. Govori o nekem občinskem travniku, ki sploh ne obstaja in kritizira župana, da je izdal gradbeno dovoljenje nepravilno, čeprav je bilo izdano po predpisih občinskega pravilnika, katerega je odobrila tudi opozicija v občinskem svetu. Pač pa niso bili vedno v redu lastniki, odnosno graditelji hiš, ki jih skuša zagovarjali, in se niso dovolj informirali o dejanskem stanju.
Pri tem naj poudarimo, da bi si tisti lastniki hiš z nekaj dobre volje lahko uredili tudi 4 m široko pot po lastnem zemljišču do javne ulice, kar bi znatno povečalo vrednost njihove zemlje. Nikakor pa ne morejo zahtevati, da bi jim občina darovaia zemljo, tudi če bi jo imela, za njihove osebne koristi, ker je to tudi nedopustno, kvečjemu lahko odkupijo sami poli ebno zemljo od tistega, ki je njen lastnik.
Na splošno se nam zdi, da je omenjeni pisun začel malo pozno, to je po porazu, z volilno propagando in še to na tak način, da bo njemu in njegovim bolj v škodo kot v krrist. Ljudje namreč nočejo obrekovanj in laži, ampak konkretni dejanja, kot jih re napredna in ljudska občinska uprava naše občine ve im-, izvajala in zato bila deležna plebiscitarnega zaupanja velike večine občanov pri zad niih volitvah.
Zato tudi gospodom okrtT -Katoliškega glasu« svetuje-
mo, naj bolj pravilno poučijo ne samo svoje ovčice, ampak tudi svoje »Kaštrone«.
VASCAN
Občinska dela na Vrhu
Nekdo z Vrha (ali pa je morda od kod drugod), se pritožuje, da občinska uprava v Sovodnjah premalo skrbi za potrebe Vrha in da je določila samo nekaj kub. metrov, gramoza za tamkajšnje občinske poti.
Kar, se popravila občinskih poti in cest tiče je bilo sklenjeno, da za sedaj ne bedo popravljali tistih poti, kjer napeljujejo vodovod, ampak bodo s takimi deli počakali dokler ne bo gradnja vodovoda zaključena. S tem se bodo prihranili dvojni stroški, saj je treba z občinskem denarjem upravljati pametno ii. stremeti tem, da se z njim napravi čim več koristnih del.
Glede na obljube, ki so bi-le danes pri volitvah pa naj omenimo, da so iste veljale za vso štiriletno dobo občinske uprave in se od nje ne more zahtevati, da bo že prvi mesec po volitvah izpolnila ves svoj program Res je. c.a ima tudi Vrh svoje velike in upravičene potrebe. Polagoma bodo tudi te in v okviru razpoložljivih sredstev prav gotovo prišle na vrsto, kakor je pred časim prišlo do napeljave električne luči, ureditve glavne ceste itd..
——«»------
Praznik v Števerjanu
Prosvetno društvo «Briški grič« iz Št.everjana priredi v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta zvečer domač praznik s plesom in prosto zabavo. Prireditev bo pri «K!anjščko-vih« v Uklancih, nedaleč od Bukovja. Plesišče bo na prostem in bo na njem dovolj prostora za vse plesalce. Igrala bo prvovrstna godba na pihala, deloval pa bo tudi dobro založen bife z izborno briško kapljico in dobrim prigrizkom. Na razpolago bodo seveda tudi breskve in sladokusci že vedo, kako so dobre s pristnim briškim vinom.
Prireditelji vabijo Goričane in druge prijatelje, da pridejo v soboto in nedeljo prihodnjega tedna na zabavo in izlet v Brda.
Mednarodne teniške tekme v Trbižu
Odbor za pospeševanje tujskega prometa v Trbižu organizira od 2. do 6. avgusta v Trbižu mednarodne tenis tekme, ki se jih bodo udeležili teniški igralci iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Vstop k tekmam je prost.
kup na obširnem gradbišču od Ul. Fatebenefratelli proti Ul Leoni, ki bi moralo biti dograjeno že v maju. Sedaj urejujejo v tem naselju ceste, ki §o jih že asfaltirali. V naselju bo tudi šest trgovskih lokalov za potrebe tamkajšnjih prebivalcev, ki jih bodo prav tako oddali na odkup. Predvidena je tudi gradnja italijanskega otroškega vrtca. Ce bi bili slovenski starši, ki jih je v tem okolišu precej, dovolj zavedni, bi tudi oni zbrali dovolj o-trok za svoj otroški vrtec, saj je do slovenskega otroškega vrtca v Ul. Randaccio še kar daleč.
Prav tako se bližajo h koncu gradbena dela prve skupine ljudskih hiš ki jih na prostoru med Tržaško in Ul. Gar-zarolli gradi Zavod za ljudske hiše (IACP). Ko bo ministrstvo za zdravstvo odobrilo povezavo kanalizacije tega naselja z mestno kanalizacijo proti Soči, bodo oddali tudi gradbena dela za dtugo skupino stanovanj.
Ves kompleks bo štel 68 dvostanovanjskih hišic (136 stanovanj) dvonadstropno centralno zgradbo, v kateri bo 27 stanovanj in v pritličju devet trgovskih lokalov, kjer bodo poleg trgovin uredili tudi bar, ter štiri poslopja za garaže. Za celoten kompleks, skupaj s kanalizacijo, cestami in napeljavo vseh drugih služnosti, bodo potrošili 683 milijonov in pol lir.
Kot vidimo iz navedenega prevladuje v Gorici še vedno gradnja cenejših stanovanj s prispevkom države in delavskega zavarovanja. To je razumljivo, ker je po takih stanovanjih tudi največ pnv-piaševanja prav zaradi nižje najemnine. Odkar pa so uvedli sistem prodaje teh stanovanj na odkup, je zanimanje zanje precej upadlo.
S tem pa še ni rečeno, da manjka zasebna pobuda za stanovanjsko gradnjo. Dokaz temu so nebotičniki, ki rastejo na raznih koncih mesta in pred kratkim je prilezel do vrha najvišji med njimi, v Ul. Vittorio Veneto, ki je s svojimi 15 nadstropji najvišja stavba v Gorici. Tudi ob novi ulici, ki povezuje Ul. Nizza in Diaz (blizu salezijancev) so začeli kopati temelje za veliko stanovanjsko zgradbo, v kateri bo kakih 38 stanovanj.
IIIIllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'111111111
V Vidmu bodo poučevali srbohrvaščino
V jeseni bodo odprli v Vidmu, na trgu Patriarcato 5, šolo za tolmače in prevajalce. V prospektu za vpis je rečeno, da bodo na šoli poučevali angleščino, francoščino, nemščino, ruščino in tudi srbohrvaščino profesorji, k: jim je jezik, katerega bodo poučevali, njihov materni jezik.
Tečaji za posamezne jezi-ke se začnejo 10. oktobra, tajništvo pa posluje že od 1. septembra dalje.
Kot vidimo, so v Vidmu že spoznali, da je znanje jugoslovanskih jezikov za ljudi na obmejnem področju potrebno in koristno. Upamo, da bodo tudi merodajni krogi v Gorici prišli do takega spoznanja.
Družinski izlet v Kranjsko goro
Slovensko planinsko društvo v Gorici se bo tudi letos držalo svoje stare navade in prireja družinski izlet za poletne počitnice v sredini avgusta.
Tokrat bomo imeli v ponedeljek 14. avgusta enodnevni avtobusni izlet po Soški dolini in preko Vršiča do Kranjske gore v dolini Save. Tu se bomo lahko z žičnico povzpeli na Vitranc, od koder je krasen razgled po okolici.
Odhod z avtobusom iz Pod-gore ob S.. uvi zjutraj in iz Gorice, izpred kavarne Bratuš pa ob 5:15. Vpisovanje v kavarni Bratuš; vožnja za člane po 800 in za nečlane po 900 lir. Za kosilo bo moral poskrbeti vsak sam. Povratek v večernih uri h.
Za prehod meje zadostuje veljavna propustnica.
 «»	.
S Kolesom v kamion
Včeraj okrog 8. ure ZjUiraj se je peljala 18-letna frizerska vajenka Rita Bon iz Fare s kolesom po Ul, Dante v Fari.	Ko je	prišla na križi-
šče s cesto Gorica-Gradiška je hotela zaviti na desno pa je privozil s kamionom z gori-ške smeri 25-letni šofer Giuseppe Calabro iz St. Petra ob Soči.	Prišlo	je	do	trčenja,
pri katerem	je	bila	Bon ra-
njena v levo nogo. Odpeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju za 15 dni.
PRIMARIJ
dr. JOSIP VRTOVEC
se je preselil ter ordinira v Ulicj Garzarolli št. 12, tel. 32-47
			
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHinin,
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 22. do 29. julija se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke so bile 3 in oklicev 10.
Rojstva: Mauro Scarel, Laura Dipietro, Rita Collazio, A-driano Grion, Mauro Ceccn-rulli, Paolo Pizzi, Lucianu Seno, Luciano Grasselli, Um-berto Gallas, Annamaria De-clich, Fabrizio Polo,- Madda-lena Mizerit, Enrica Paussig, Ciaudio Maligoj, Gianluigi Giacconi, Massimo	Lenhardt,
Massimo Lovini, Annamaria Slanisca, Edoardo Pavletič.
Smrti: dninar 60-letni Lul-gi Marini, 64-letni Luigi Cian, EJ-letni Nicolo Masseni, gospodinja 71-letna Caterina Si-mnnit, por. Lupieri, mešetar PP-letni Giuseppe Kodermatz, posestnik 54-letni	Edoario
Waltritsch, 84-letna Antonia Muini vd. Vellini, mehanik 30-letni Renato Venier.
Poroke: geometer Gianfran-co Sapunzachi in	učiteljica
Silvana Tasca, narednik E.I. Giovanni Bertolo in slaščičarka Anna Mascoli, mehanik Giuseppe Merlo in gospodinja Ada Laurenčič.
Oklici:	tehnični izvedenec
Sergio Zanelli in	učiteljica
Assunta Arbo, uradnik Aldo Dclnevo in učiteljica Concet-ta Bifaro, študent Gianni Steni in gospodinja Valeria Ve-
rcnesi, industrijski izvedenec Lecne Kakes in učiteljica I-eana Ferlat, dr. kemije Vittorio Barazzetti in uradnica Gabriella Passelli, Ivano Cat-tarin in gospodinja Loretta Fornasin, uradnik Giorgio de Comelli in gospodinja Maria-grazia Musina, kemik Ennio Ciuffarin in prevajalka F.lsa Niessner, mehanik Vittorio Brandani in uradnica Viola Chiarchiaro, uradnik Livio DelPOrco in gospodinja Milena Pian.
r
K I N
v GORICI
CORSO. 14.30:	«Pred	orka-
nom«, V. Heflin in A. Ray. Cinemascope v barvah, ameriški film.
VERDI. Zaprto.
V1TTORIA. 15.00: «Meja z Indijanci Sioux», P. Carey in R. Haynes. Ameriški film v barvah.
CENTRALE. 15.15: »Sedem pozivov na dvoboj«, E. Fury in L. Stewart. Cinemascope v barvah, ameriški film.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SO-RANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79.
PfTihof^T"č[nevTulc
8 —
30. julija 196'
Nezanimiva Ul etapa Reka Pulj
Zmagal je Madžar Megyerdi Valčič obdržal rumeno majico
Danes bodo kolesarji vozili etapo od Pulja do Nove Gorice (213 kmj, jutri pa na Vršič
PULJ, 29. — V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke «Po Jugoslaviji# je zmagal Madžar Megyerdi. 105 km dolgo progo od Reke do Pulja je prevozil v času 2.32'19”. Drug; je bil Paas (Hol.) z dvema sekundama zaostanka, tretji pa Pirge] (Danska) s časom 2.32’42”, četrti je bil Bolgar Bobekov z istim časom. Hkrati z Bobekovom je prispela na cilj tudi skupina 20 kolesarjev, med katerimi so bili vsi Jugoslovani.
Današnja etapa je bila razmeroma nezanimiva. Kolesarji so vozili skoraj ves čas v skupini, kar je treba pripisati predvsem spolzki in za vožnjo zelo nevarni cesti. Zaostali so le pravzaprav tisti kolesarji, ki so imeli okvare. Med njimi je, žal, tudi najboljši jugoslovanski kolesar Levačič, Si pa je pozneje s svojo znano vztrajnostjo dohitel glavno skupino.
V današnjih poskusih bega je uspei le eden, ko sta Madžar Megyerdi in Holandec Paas pridobila prednost dobre minute. Vendar je pozneje nosilec rumene majice Valčič sprožil protinapad in na čelu glavne skupine zmanjša! razliko do cilja za okrog 20 sekund. Tako je uspelo Valči-ču ohraniti rumeno majico hkrati pa tudi še vrstni red v generalnem plasmaju tako posameznikov kakor ekip.
Jutri čaka dirkače vožnja Pulj - Nova Gorica v dolžini 213 km. Ta bo zadnja nekoliko lažja etapa pred odločilnim •naskokom na Vršič, kjer se bo dirka na vrhu mogoče dokončno odločila.
Vrstni red na cilju etape Reka - Pulj (105 km); 1. Me-gverdi (Madž.) 2.32T9”; 2. Paas (Hol.) 2.32’21”; 3. Pirgei (Danska) 2.32’42”; 5. Bobekov (Bolgarija) in skupina 21 tekmo-velcev, vsi s časom Pirgela.
V vrsto v generalnem plasmaju vodi še najprej Jugoslovan Valčič, prav tako pa je Jugoslavija v vodstvu v generalnem plasmaju ekip.
Danes plavanje Capri • Neapelj
NEAPELJ, 2Š. — Danes ob zori bo 22 plavalcev iz 23 držav odplavalo z otoka Ca-prija, da dosežejo obalo v Neaplju. Proga Capri - Neapelj velja za svetovno prvenstvo plavanja na dolge proge. Točen seznam plavalcev in plavalk, ki se bodo spustili na težko preizkušnjo, je sledeč :
PROFESIONALCI
Laszlo Kovats (Madž.)
Diki Bojadi (Jug.)
Mohamed Zeitoun (ZAR)
Hassan Abdel Khalik (ZAR) Rodolfo Rodriguez (Span.) Dogan Sahin (Turč.)
Ala el Din Nowab (Irak) Carlos Larreira (Arg.) Manuel Garay (Arg.)
Adrien Mobileau (Fr.) Fulvio Bergamini (It.)
AMATERJI Lei Gelberg (Šved.)
Rene Broutin (Fr.)
Abdel Fakr el Din (Lib.) Badri Abdel Wahab (Irak) Abdel Abbas (Irak)
Nabil el Shazly (ZAR) ZENSKE Magda Molnar (Madž.) Soheir el Baky (ZAR) Rosemary George (V. Brit.) Myra Thompson (ZDA) Anna Mazzola (It.)
Slabo vreme preprečilo regate v Kopru
KOPER, 29. — Na evropskem mladinskem prvenstvu
jadranja v Kopru so imeli danes prost dan. Burja je namreč tako razburkala morje, da so bili jadralci prisiljeni ostati v pristanu. V posameznih sunkih je dosegla hitrost 65 km na uro, medtem ko regatna pravila dovoljujejo vožnjo le pri vetru, ki piha največ 48 km na uro. Jadralci so izkoristili današnji dan za izlet v Postojno, kjer so si ogledali Postojnsko jamo.
Zvečer se Je vreme precej izboljšalo in organizatorji upajo, da bodo lahko jutri izvedli tri regate, v ponedeljek pa še dve in tako zaključili prvenstvo v predvidenem roku.
TENIS
GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 29. — Z zmagama nad Madžarsko in Poljsko sta se Italija in Zahodna Nemčija plasirali za finalno kolo pokala Galea.
III. gymnaestrada v Stuttgartu
Manifestacija zdravja in moči
«Deutsches Volksblatt»: «Vrhunec - telovadci Partizana»
V sredo 26. t.m. se je na lovadci od najmlajših do vr-
ogromnem stadionu «Neckar v Stuttgartu začela s slavnostjo otvoritvijo III. gymnaestra-da. Ta velika mednarodna manifestacija mladosti in zdravja se odvija polnih pet dni na desetih krajih, to je razen na stadionu Neckar še na Festiviese nedaleč od stadiona, v štirih dvoranah na Ki-ltsbergu, v odprtem mestnem gledališču, v koncertni Beethovnovi dvorani in v nekem kopališču.
Mednarodne «gymnaestrade» se prirejajo vsako četrto leto in zadnja, t.j. druga, je bila leta 1957 v Zagrebu. Na njej so sodelovali telovadci in telo-vadkinje iz 14 držav in kdor se je udeležil takratne osrednje prireditve na stadionu v Maksimiru, je res imel priložnost občudovati lepoto mladosti in plemenitosti tega športa.
Tokrat je v Stuttgartu vse še v večjem obsegu. Morda ima mesto samo manj blesteči in praznični zunanji izgled kot ga ie imel Zagreg pred štirimi leti, toda udeležba je tokrat še večja, saj je svoje sodelovanje prijavilo kar 23 držav s skupno nad 4000 te-
iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
Koledar	tekem
MILAN, 29. — Predsedstvo državne lige je danes objavilo koledar državnega nogometnega prvenstva serije A za 1 1961 -62. Za sedaj so objavljeni datumi prvih 17 tekem, povratne tekme pa bodo v istem redu na datume, ki bodo še določeni.
1. — 27. 8 1961
Bologna - Palermo, Catania-Spal,	Internazionale - Ata-
lanta,	Juventus - Mantova,
Lanerossi V. - Milan, Lecco-Padova, Sampdoria - Torino, Ldinese - Roma, Venezia-Fio-rentina.
2. — 3. 9. 1961
Atalanta - Venezia, Fioren-tina - Sampdoria, Lecco - Bologna, Mantova - Udinese, Milan - Catania, Padova - Ju-ver.tus, Palermo - Spal, Roma - Internazionale, Torino-Lanerossi V.
3. — 10. 9. 1961
Bologna - Fiorentina, Internazionale - Torino, Juventus -Lecco, Lanerossi V. - Catania, Palermo - Milan, Sampdoria -Roma, Spal - Atalanta, Udinese - Padova, Venezia - Mantova.
4. — 13. 9. 1961 (sreda)
Atalanta - Juventus, Catania - Sampdoria, Fiorentina -Lanerossi V., Mantova - Internazionale, Milan - Udinese,
llllllllllllll III lili IHI t'l llllllll IIIIIHIIIIIIIIUHIIIHItHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllIlHI
V Miljah bo 3. septembra dirka z vozili kart
Karting Club Adriaticum je že razvil znatno dejavnost. Te dni se je predsednik kluba Belizzi ml. sestal z milj-skim županom, s katerim sta se pomenila o zadnjih pripravah za «1. državni kriterij — Mesto Milje«, ki fia bo organiziral Karting Club 3. septembra pod pokroviteljstvom miljske občine in Turistične ustanove.
Tekma bo na področju o-krog končne postaje proge št. 20 med ulicama De Luca in Matteotti in udeležili se je bodo lahko tekmovalci, ki imajo izkaznico «K» kubatur 125 ccm, 200 ccm in 125 ccm i predstavo.
V omenjehem razgovoru je
bi’ tudi predložen županu načrt za veliko dirkališče, ki ga namerava Karting Club zgraditi s pomočjo miljske občine in drugih ustanov. Načrt predvideva veliko dirkališče za vozila kart po mednarodnem pravilniku, box za vozila, tribune, bar itd. Sedaj je načrt v pretresu pri tehničnem uradu miljske občine.
Medtem smo zvedeli, da bodo pod pokroviteljstvom Karting Cluba razstavljena na zagrebškem velesejmu vozila kart, ki bodo gotovo zbujala zanimanje obiskovalcev. Velesejem bo v septembru.
Karting Club Adriaticum vpisuje nove člane na svojem sedežu v Ul. Udine 6-1 ali pa tudi kar po telefonu 31-685.
Pč dova - Bologna, Roma - Palermo, Spal - Lecco, Torino Venezia.
5. — 17. 9. 1961
Bologna - Milan, Catania Palermo, Internazionale - Fiorentina, Juventus - Roma, Lanerossi V. - Padova, Lecco-Torino, Sampdoria - Mantova, Udinese - Atalanta, Venezia Spal.
6. — 24. 9. 1961
Atalanta - Lanerossi V., Fiorentina - Udinese, Mantova • Lecco, Milan - Sampdoria, Padova - Internazionale, Palermo - Venezia, Roma - Catania, Spal - Juventus, Torino - Bologna.
7. — 1. 10. 1961
Catania - Fiorentina, Internazionale - Milan, Juventus-Torino, Lanerossi V. - Roma, Lecco - Atalanta, Mantova Palermo, Spal - Bologna, Venezia - Udinese.
8. — 4. 10. 1961 (sreda)
Bologna - Atalanta, Internazionale - Spal, Juventus - Catania, Lanerossi V. - Mantova, Lecco - Roma, Palermo - Fiorentina, Sampdoria - Padova, Udinese - Torino, Venezia-Milan.
9. — 8. 10. 1961
Atalanta - Sampdoria, Bologna - Lanerossi V., Fiorentina - Spal, Milan - Lecco, Padova - Catania, Palermo - Juventus, Roma - Venezia, Torino-Mantova, Udinese - Internazionale.
10. — 22. 10. 1961
Atalanta - Torino, Catania-Bologna, Lecco - Venezia, Juventus - Internazionale, Mantova ■ Fiorentina, Milan - Roma. Padova - Palermo, Sampdoria - Udinese, Spal - Lanerossi V.
11. — 29. 10. 1961
Bologna - Juventus, Catania-
Atalanta. Fiorentina - Milan, Internazionale - Palermo, Lanerossi V.-Lecco, Roma - Mantova, Torino - Padova, Udinese - Spal, Venezia - Sampdoria.
12. — 12. 11. 1961
Fiorentina - Roma, Lanerossi V. - Venezia, Lecco - Udinese, Mantova - Bologna, Milan - Juventus, Palermo - Atalanta, Sampdoria - Internazionale, Spal - Padova, Torino -Catania.
13. — 19. 11. 1961
Atalanta - Mantova, Bologna - Venezia, Internazionale - Lanerossi V., Juventus - Fiorentina, Padova - Milan, Palermo - Lecco, Roma - Torino, Spal - Sampdoria, Udinese -Catania.
14. — 26. 11. 1961
Bologna - Roma, Catania •
Lecco, Lanerossi V. - Udinese, Mantova Palermo, Milan Atalanta, Padova - Fiorentina, Sampdoria - Juventus, Torino - Spal, Venezia - Internazionale.
15. — 3. 12. 1961
Catania - Venezia, Fiorentina - Torino, Internazionale -Bologna, Juventus - Lanerossi V., Lecco - Sampdoria, Mantova - Milan, Padova - Atalan-ta, Roma - Spal, Ud.inese -Palermo.
16. — 10. 12. 1961
Atalanta - Roma, Fiorentina - Lecco, Internazionale ■ Cata nia, Palermo - Lanerossi V., Sampdoria - Bologna, Spal -Mantova, Torino - Milan, Udinese - Juventus, Venezia -Padova.
17. — 17. 12. 1961
Atalanta - Fiorentina, Bologna - Udinese, Juventus - Venezia, Lanerossi V. - Sampdoria, Lecco - Internazionale, Mantova - Catania, Milan -Spal, Palermo - Torino, Roma - Padova.
hunskih.
Kdor še ne ve, kaj je pravzaprav »gymnaestrada», temu je treba povedati, da ne gre za kako medsebojno tekmovanje v obliki točkovanja. Ne, «gymnaestrade» so samo neke vrste dogovor, študij, sestanek, na katerem vsak pokaže, kako dela, kaj je dosegel in cpazuje ter proučuje, kaj so dosegli in kaj delajo drugi. Gre za neke vrste simpozij, ki pa ni važen samo za tiste, ki se ga direktno udeležujejo, temveč tudi za tiste, ki prihajajo samo kot opazovalci, kot učenci, čeprav gre za strokovnjake, ki potem svoje izkušnje odnašajo domov v svoje domovine, v svoje telovadne organizacije in jih tam uveljavljajo in preizkušajo v danih pogojih.
Znano Je, da je telovadba najbolj razvita v Sovjetski zvezi, na Japonskem, na Finskem v Švici, Češkoslovaški in še kje. Znano pa je tudi, da Jugoslavija prav gotovo ni med poslednjimi in da — nasprotno — sodi tako po razširjenosti telovadbe kot po njenih vrhunskih dosežkih v evropski in morda celo svetovni vrh. Zato ni prav nič čudno, če je v Stuttgartu vladalo prav za Jugoslovane posebno veliko zanimanje, morda še večje kot za Sovjetsko zvezo, posebno še, ker se je prvotno zdelo, da nameravajo nastopiti sovjetski telovadci v zaprti dvorani brez občinstva in samo ob navzočnosti snokovnjakov. (Zdi se. da so se sedaj premislili in da bodo vendarle nastopili tudi za javnost.)
In res so jugoslovanski telovadci nastopili prvi v dvorani št. 3 na Kilesbergu. Gledalcev ie bilo okrog 1500 in vse do danes so samo še Švedi imeli nekoliko večji obisk. Bilo je prekrasno. Najprej je prišlo na oder dekle z jugoslovansko zastavo, potem pa so zavzeneli akordi Glen Millerjeve glasbe in osem telovadcev iz Maribora ie začelo izvajati svoje vaje. Bili so učenci Jožeta Zadnika z njegovo vajo s sodčki piva. Gledalci so od trenutka do trenutka postajali bolj ogreti in navdušeni. Potem so nastopili Zagrebčani vaditeljev in avtorjev vaje Varge m Braj-kcviča, ki je prikazovala, kako se telovadci pripravljajo za vrhunske dosežke v akrobaciji. Začeli so najmlajši, zaključila pa sta vajo vrhunska mojstra in akrobatiki, znana mednarodna tekmovalca Mar-
(<D
DO
n
i=3Z57
Najnovpjši izum moderne lehn:':e Superautomaiic s 57 rubini
Hlinil
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
ŠVICARSKA SUPERMARKA
ALOJZ RAVBAR
viharju
LORINDA
Ko je odprl oči, je ležal vznak na starem divanu. Bil je obut in v hlačah; bluza, srajca in čepica, ki so bile vse okrvavljene, pa so ležale na bližnjem stolu. Kje pa je puška? Ozrl se je k steni, ob kateri je ležal. Pogled mu je obstal na malce natrgani stenski opni, na kateri je bil vtkan prizor iz bikoborbe. Dvignil je pogled in ugledal sliko, ki je predstavljala skupino mladih ljudi, ki je plesala katalonski narodni ples «la jota*. Desno od te slike je visela druga slika, posnetek enega izmed del Ramona Pulida. Prikazovala je prizor iz ne-
ke španske revolucije, ko kmetje vdro v cerkev nekega samostana in pobijajo menihe.
Vse to mu je vsiljevalo vprašanje, kje pravzaprav je Ko se je hotel obrniti na levi bok, je začutil o-stro bolečino v glavi. Tedaj je ugotovil, da ima glavo obvezano. Nikakor se ni mogel domisliti, ne kje ne kdaj je bil ranjen, ne kako je zašel v to hišo. Spet se je ozrl po sobi. Zdajci je uzrl v kotu nizko mizico in na njej nekaj čevljarskega orodja. Ta mah se mu je nekoliko zasvita-lo Spomnil se je, da se je približal zaselku Puente-fria, ki je stal nedaleč od ceste Madrid Guadalajara,
Kot četni obveščevalec je imel nalogo, da dobi podatke o premikanju sovražnika. Ko se je prikradel do prve hiše, se je ustavil in se spet razgledoval. Nad vrati je na enem samem žeblju visela zarjavela pločevinasta tabla z napisom: DIEGO SANCHEZ ZAPATERO Vtem je od nekod prišla skupina nekih vojakov in začela streljati nanj. Potem ... Ne, od tu dalje se ni ničesar več spominjal.
Pogledal je proti zaprtim vratom in zaklical:
«Ej, ljudje!*
Nekaj trenutkov nato so se odprla vrata in na pragu je obstala kakih dvajset let stara mladenka, lepa, temnih las in oči, kakršne imajo samo čistokrvne Španke.
«Dober dan!» je pozdravila z ljubkim nasmehom in se mu počasi približala «No, kako se počutiš, tovariš?*
«Ne preveč dobro,* je odvrnil. Nato jo je hlastno obsul z vprašanji:	«Kje
sem? Kako sem prišel sem? Kaj se je zgodilo z mano? Kdo si?»
Popravila mu je odejo, ki je nekoliko zlezla z njega, nato je sedla na stol i:i začela pripovedovati.
Ko se je prejšnji dan pod večer približal hiši, ga je slučajno videla skozi okno. Videla je tudi, ko je prav takrat prišla franki-stična patrulja in začela streljati nanj. Zadet v glavo se je zgrudil. V prepričanju, da je mrtev, so mu fašisti odvzeli puško in naboje. Nato so vdrli v hišo in ji ukazali, naj ga pokoplje, sicer jo bodo ustrelili, če ga bodo, ko se vrnejo mimo, našli še nepokopanega. Ko so odšli, je na koncu vrta izkopala plitvo jamo in ga odvlekla vanjo. 2e je vrgla nanj nekaj lopat zemlje, ko je o-pazila, da so se mu zganile listnice. Tedaj je spoznala, da ni mrtev. Odvlekla ga je v hišo in položila na ta divan. Potem se je vrnila na vrt in zagrebla jamo. Komaj je to
naredila, so se vrnili fašisti Pokazala jim je gomilo, pod katero naj bi ležal on. Ko so odšli, se je vrnila k njemu. Najprej mu je obvezala ranjeno glavo, nato mu je slekla okrvavljeno bluzo in srajco. Tedaj je videla, da ima na levi roki vtetovirane katalonske besede:
Proletaris de tots els pai-sos, uniu-vos!
Toda to ni Katalonec, je pomislila; njegov obraz nima prav nič katalonskega; njegovi svetli lasje niso ne katalonski ne španski. Da pa ni ne Katalonec ne Španec, priča tudi to, da nosi uniformo pripadnikov mednarodnih brigad. Torej je tujec, inozemec, je ugotavljala.
Vso noč je prečula v u-panju, da se bo prej ali slej osvestil. In zdaj je bila zadovoljna, da je končno prišel k zavesti.
Ko mu je povedata to zgodbo, je dolgo strmel vanjo z izrazom občudovanja in hvaležnosti. Naposled se ji je toplo zahvalil in vpra-
kulin in Menčik. Po 30 minutah zares prvovrstnega mojstrstva se je v dvorani razlil orkan odobravanja.
V tretji točki je nastopilo 16 dijakov iz Beograda v vajah z vrvmi, nato pa še de-k'eta, ki so s svojimi krasnimi postavami in izredno skladnostjo dobesedno vžgala gledalce.
Jugoslovanom so sledili Finci in nato drugi, vendar pa bodo tudi Jugoslovani še nastopili. Posebno zanimanje vlada za jugoslovansko vrhunsko vrsto, v kateri bo po prvotni negotovosti nastopil tudi sloviti Miro Cerar.
Tako javnost kot uradna kritika sta nastop jugoslovanskih telovadcev ocenila s samimi superlativi. Ni niti enega lista, ki ne bi pisal o njih. «Deutsches Volksblatt« piše pod edinim podnaslovom na ceh strani »Vrhunec — telovadci Partizana«; »Glede včerajšnjih nastopov nikakor ne smemo pozabiti na nastop telovadcev jugoslovanskega Partizana, ki so nas v 90 minutah dovedli do ekstaze. Moro »od začetka do vrhunca akrobatike« je bil prava beseda za vse, saj ie en vrhunec zamenjal drugega«. Drugi listi govorijo o zanesljivo--H. preciznosti in lahkotnosti na tekoči vrvci. »Algemeine Zeitung« pravi na primer: »Mladi ritem in zamah Sve-dinj in dosežki telovadkinj iz Jugoslavije spadajo v svetovni razred«.
In še bi lahko naštevali take in podobne izjave, ki jih ;e slišati povsod in kar lepo je biti Jugoslovan v teh dneh v Stuttgartu.
M. B.
* * *
STUTTGART, 29. — Na svečani akademiji včeraj zvečer so sodelovali najboljši evropski telovadci. Za Italijo je bil navzoč olimpijski tekmovalec Franco Menichelli, ki ga je spremljal trener prof. Jack Gunthard. Z lepo izvedenimi vajami na raznih orodjih je Menichelli doživel velik uspeh.
Poljska prvak v sablji moštev
TURIN, 29. — Svetovno prvenstvo moštev v sablji si je osvojila Poljska z zmago nad Rusijo z 9:5.
Dopoldne se je nadaljevalo tekmovanje v četrtfinalu za prvenstvo moštev v sablji. Z zaključkom tega tekomavnja se bo končal sabljaški turnir za svetovno prvenstvo v Turinu, ki je trajal več dni. V prvi skupini je Italija premagala Vzhodno Nemčijo, Madžarska pa Francijo. V drugi skupini pa sta se plasirali v finale Poljska in Rusija z zmagama nad Zahodno Nemčijo in Belgijo.
V moštvu Poljakov je v finalnem srečanju Zablocki zmagal trikrat, Pavvlovskj dvakrat in Ochyra enkrat. Poljaki so se izkazali živahnejši, bolj gibčni in bolj odločni kot nasprotniki. V dvoboju za tretje mesto je Madžarska premagala Italijo tudi z 9:4.
Nov svetovni rekord v Tokiu
Američan Tom Stock 214” na 200 m hrbtno
TOKIO, 29.	— Američan
Tom Stock je postavil nov svetovni rekord na 200 m hrbtno s časom 2’14”. Sicer je Tom Stocs že 17. julija s časom 2’15”1 postal svetovni rekorder, toda uradni rekord ima še vedno Američan Frank McKinney z 2’17”8; ta rezultat je dosegel že leta 1959.
Tom Stock, ki je preplaval prvih 100 m v času 1’14”, je zrušil svoj prejšnji rekord drugi dan japonskega plavalnega prvenstva.
Na cilju je imel Tom Stock tri. dolžine prednosti pred Japoncem Fukushimo, ki je do-
segel 2T9”8; 3. Tamita Raz«1 (Jap.) 2’22”5.	1
V finalu na 200 m prsno !e
Chet Jastremski dosegel
dsa-
mo» 2'34" (4 desetinke h°an) od svojega včerajšnjega sv* tovnega rekorda). 2. — 3. 5 kishi in Matsumoto 0®' 2’38", 4. Osaki (Jap.), srebrn* medalja na olimpiadi v F*®11 2’38”5.
Argentienc Nicolao je P® plaval 100 m metuljček v 1'® 1 2. Nakajimo (Jap.) Tl"®, Mike Troy 1’2”. Ron Sas11 (ZDA) je zmagal na z osebnim rekordom 1?-** (prej 17’55”2)
NADALJUJE	SE
OBIČAJNA
RAZPRODAJA
V VSEH TRGOVINAH ORGANIZACIJE
VITTADELL0
PRESENETLJIVE CENE ZA VSE ARTIKLE
Obleka fresco «čista volna»
obleka fresco FALORIA ccčista volna»
obleka «Alpagatex» Brillante «Magnoni & Tedeschij
obleka fresco PORDOI tkana na tri nitke
hlače «Americano»
hlače nezmeekljive
hlače terital-volna (tscala d’cro»
dežni plašč «HELIONCH ATILLONd
9.900	lir
12.000	lir
13.500	lir
17.500	lir
790	lir
1.700	lir
3.200	lir
3.500	lir
IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST
V TRSTU UL. DANTE 12
«yiotei ,'m goltom
topla olipotoea
iiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
Ljubljana - Tol. 21-280
Š00M«
»
NOVA GORICA
TRSTELJU na KRASj
co	KOM^
Odprta ob sobotah
3 Vabi goste na odlično hrano in pijačo ter pri-
>es nedeljah vabi goste — odlično hrano in piia°
jetno zabavo.
Dohod z avtomobilom.
ag ter prijetno zabavo, Dohod z avtomobil0'8,
(bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12
Hotel «ADRIA» - Ankaran
ODvešCa cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati.
Gosti bodo postreženi s prvovrst-	a
* no nrano ln izbranimi pijačami. Bfeg
Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo
Hotel ADRIA ANKARAN
GOSTINSKI SOLSK1 CENI ER
HOTEL K l< I M — BLED — tel. 415, M9
Prvorazredna postrežba — odlična kuhia)8 — narodne specialitete — udobne s°b(
Hotel
Cen Vr ni
fViloioi
■tel. 6138,-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples
ZDRA VILIŠČE
ROGAŠKA
SLATINA
je največje slovensko zdravilišče, od Celja je oddaljeno 35 km. Zdravi želodčne bolezni ter bolezni prebavnega trakta. Specialne zdravstvene naprave, pitne in kopalne kure. Informacije in prospekti so brezplačno na voljo pri Celjski turistični zvezi Celje.
Holel «SLON»
LJUBLJANA rttuva ul
s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča.
(iraiid hotel
LJUBLJANA
nudi vse gostinske usidrf, po zmernih cenah ter ‘J priporoča za cenjeni j
-S
Hotel «TRIGLAV> - Koper
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene terasa, NOON1 BAR Z VSAKODNEVNIM POGRAM^
OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO
POSTOJNSKO
Obiski vsak dan ub 8.30, iu.30 to m
41 OBISKI PO DOGOVORU Z UPR* ,    ^
IZREDNI
PARK HOTEL GORICA
Nova Gorica, nudi udobne sobe P zmernih cenah, prvovrstno kuha*’ Ples v četrt«*k. -ohoto in neiie\/
šal:
«Kako pa to, da si sama tukaj ?»
«Potem ko mi je pred dvema letoma umrla mati, sem živela z očetom in dvema bratoma, živeli smo od nekaj zemlje in od tega, kar je oče prislužil s čev-1]urjenjem. Ko so frankisti začeli vstajo, so se oče in brata pridružili republikancem. Alfonso, mlajši brat, je pred nekaj tedni padel, Fernando in oče pa sta nekje na fronti.*
«Sta komunista, socialista ...»
«Anarhista.»
In pričela je zanosno govoriti o idejah anarhizma, ki bodo naposled zmagale na svetu. Spoznal je, da je goreča anarhistka. Ni oporekal njenim utopističnim idejam.
«Si ti komunist?* ga je naposled vprašala.
«Do zdaj še ne. Antifašist sem Sovražim fašizem in vse tiste, ki izkoriščalo reveža in ki zatirajo šibkejše narode. In ker sem na lastni koži občutil to iz-
koriščanje in zatiranje, sem prišel v Španijo, da po svojih močeh pomagam španskemu ljudstvu v kali zatreti fašistično zlo, ki mu grozi. Ce bi zmagal fašizem, bi doletela špansko ljudstvo največja nesreča v njegovi zgodovini. Zato je usoda tega ljudstva pri srcu vsega naprednega sveta; meni, ki vem, kaj se pravi biti suženj fašizma, pa še posebno.*
«Od kod pa si?»
«Od daleč, od zelo daleč. Ali si že kdaj slišala za Trst?*
«Ne vem ... menda še ne.»
«To je nekje na meji med Italijo in Jugoslavijo.* «Si torej Italijan?*
«Ne, Slovenec sem, Jugoslovan.*
«In si prišel od tam v Španijo?*
«Ne; prišel sem iz Francije. Pred poldrugim letom sem zbežal iz Italije v Francijo, ob uporu španskih fašistov pa sem se prijavil v mednarodne brigade.*
Nekaj časa je zrl v dekle, katere lepota ga je vse bolj prevzemala.
«Kako ti je ime?* je slednjič vprašal.
«Lorinda.»
«Lorinda?!» Premolknil je, nato vdrugič ponovil, počasi, zlogovaje, ko da bi si hotel neizbrisno vtisniti v spomin to njemu tako tuje ime:
«Lo-rin-da.»
«In tebi — kako je tebi ime?*
«Pavel, Pablo.*
«Imam strica, ki mu je ime Pablo. živi v Granadi. Si že bil tam?? še ne? škoda! Zelo lepa je Granada.*
«Slišal sem praviti,* je rekel in se spomnil španskega reka: Quien no ha visto Granada, no ha vi-sto nada. Kdor ni videl Granade, nič ni videl.
Potem sta pogovarjala še o tem in onem. špansko je govoril dobro, slabše katalonsko. Povedal ji je, da se je nekaj časa boril v Kataloniji in da mu je tam neka katalonska borka vte-
Proietll$
tovirala besede: rtv*- ^ vseh dežel — združit® ^ Pozneje je bil preihe.^i na področje Toleda, tednom dni pa se je bJ bataljon premaknil h® ročje Guadalajara. 18 nje je rekel:	^
«In zdaj se moraib ^
prej vrniti v svojo
Z jedko bolečino v fpjt VfOL
ves omotičen in je počasi vstal.	^
«Ostani še tu, sa.i s ^ maj držiš pokonci; šl0, po zdravnika.*	•	f
«Ne; moram čimPreJ iskati svoje tovari^e^j,’
jim sporočim važne J’
je odvrnil. Oblekel ie i>*
—     - ■
co in bluzo, čepice l? (A
mogel posaditi na ■
■ -e*1’,
ker je to ovirala ob'7 ^ «Puško pa so id:* v® fašisti, praviš. Kakše - a jak pa naj bom rožja?* je rekel s nasmehom.
•»Počakaj!» je reWy rinda in odšla iz je ^ Kakšno minuto P°zr! a f je vrnila z neko P110 koč:	di,
(Nadaljevanje s^e