Ljubljana abina Onu ctnnticiiia v Trstu, v 15. julija 192«. Posamezna številka 30 stok Lkt izh*> f ^ dan * 3 mesKC L —, pgfi« L 6 SO vet — Posamezne iti v iirakoetf 1 kolone (72mm): eedeljka. Nuoćninj: za 1 c«fc> leto L 75.—, v inozemstvo *0 *°t — O-Usnina a 1 b> pratoca za trgovske In obrtne oglase 75 rtoL. zs smrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih uvodov L Mali oglasi: 30 stot za besedo, nsfmaaj L & 2,— Uredniihro ia apravaiitvo: Trst |3), ulica S. Francesco d'Asstd 20. Telefon 11-57. Dopisi na) se poiUjajo izključno uredništvu, oglati, rekla-mtcife in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Neirankiran* ^ pisma se na sprejemajo. — Last, založba In tisk TIskarne „Edinost-Podure^niStvo v Gorici: ulica Glosu* Carduccl št. 7, L n. — Telet žt 327 Glavni In odgovorni uradnik: prof. Filip Peric. Položaj o sežanskem okraju Prlp. ur. Priobčujemo ta dopis na uvodnem mestu, ker ima brez dvoma načelno važnost. Našim Sežancem priporočamo mirna in stvarna izvajanja našega dopisnika v resno razmišljanje. Iz Sežane same kakor tudi sploh iz našega sežanskega okraja se v naši «Edinosti» redkokdaj kaj sliši. Vzroki so različni. Seveda bi bila naša dolžnost, da bi se večkrat oglašali ter sporočali javnosti, kar bi hoteli povedati, o čemer bi se imeli potožiti ali pa tudi pohvaliti. Mnogi se zavedamo te dolžnosti, ali kljub temu molčimo. Ves svet mora radi tega misliti, da se nam godi naravnost sijajno, da je v sežanskem okraju vse samo zlato, kar se sveti in ne sveti. In vendar ni temu tako. Mno-gokaj se na zunaj sveti in blešči kakor solnce, a je kljub temu le ponarejena slaba ruda. Ako pri vsem tem vendar molčimo, je temu predvsem krivo veliko pohujšanje, do katerega je prišlo v naši dolini sežanski in ki je do korena demoraliziralo vse naše sicer trdno zavedno prebivalstvo. Dvojno je bilo to narodno pohujšanje. Najprej moramo omeniti nesrečno strankarstvo, katero je naravnost porazno vplivalo na ves sežanski okraj. Divje strujarske gonje proti tržaškim narodnim voditeljem so ustvarile najprej splošno dezorijentacijo. V hipu, ko so bile tudi pri nas posledije vojnih dogodkov še sveže, ko je bilo vse še pod neposrednim dojmom negotovosti, nestalnosti iz katastrofalnih vojnih let, v hipu, ko je bil glavni znak vse našo duševnosti splošna nervoz nost — ravno tedaj- se je pojavila namesto prepotrebne obnovitve divja strankarska strast, ki je nastopala brezobzirnimi razdiralnimi pohlepi in načrti. Namesto obnovitvenega složne ga dela, ki je bilo tedaj bolj. potrebno kot nikdar prej, ko se je nahajal ves naš narod še v nekaki oma.mici spričo Še svežih velikih zgodovinskih dogod kov, pa je bil vrhunec našega politi Čncga življenja na, Tržaškem in Gori škem v strankarskih bori h, katerim smo morali prisostvovati. Z odobravanjem nas je ogromna večina sledila pisanju «Edinosti», ki je odločno in vztrajno odbijala napade ter rotila vse naji ohranijo slogo in mir v interesu skupnih koristi našega ljudstva. Kljub temu pa divja strankarska gonja ni mogla ostati brez vpliva — rodila je dezorijentacijo in demoralizacijo v najširših vrstah. Več nam je to škodovalo nego ves boljševizem, komunizem in razne druge propagande, ki so se skušale istočasno uveljavljati med našim tukajšnjim prebivalstvom. Drugi udrec je izšel iz naših narodnih vrst samih. Dasi je morda nastal v veliki meri pod vplivom gori opisane strankarske in osebne politične gonje, je vendar po svoji obliki tak, da predstavlja neoprostljivo dejanje, katero bo tvorilo žalostno stran naše nove zgodovine. Mislim pri tem na one nekdanje naše veljake, najboljše može, ki smo jih bili vajeni videti vedno v prvih narodnih vrstah, a so v zadnjih letih popolnoma obrnili hrbet svojemu narodu. Poudaril sem že, da je mnoge med njimi dovedla do tega koraka ravno osebno napadanje od strani gotovih listov, toda to dejstvo bi moglo biti kvečjemu olajševalna okoliščina, nikdar pa razlog za njihovo oprostitev. In to predvsem radi tega, ker so že po svojem socialnem položaju med ljudstvom, dalje po svojem nekdanjem položaju v naših narodnih organizacijah in sploh po svojem velikem osebnem vplivu zavzemali že kot taki med našim narodom vodilno mesto. Ljudstvo jim je zaupalo in verovalo in uravnavalo po njih obnašanju tudi svoje obnašanje, ne da bi dalje razmišljalo. Vendar pa ima tudi naše dobro m disciplinirano ljudstvo svoj zdravi instinkt, s katerim razlikuje dobro od slabega, pravico od krivice. Ta instinkt mu sedaj pravi, da so ga ti veljaki zapustili, da so se izločili iz njegovih vrst, da so ga enostavno zavrgli. Z velikim zanimanjem smo brali pred kratkim v «Edinosti» Izvajanja, ki so se nanašala na naš položaj in naše politično obnašanje in popolnoma odobravamo pravilo: korektni državljani in zvesti svojemu narodu in rojstvu. To pravilo se nam zdi tako lepo samo človek mirne vesti more koristiti človeški družbi. Ni mogoča mirna vest, če se drugače postopa, če se n. pr. hoče dokazovati svoj patriotizem s tem, da se začne zanikati in zametavati vse kar je našega slov., če se kdo obnaša, kakor da bi bil naravnost smrten greh biti Slovan in slovanskega rojstva. Kar trese se ti tak možakar spregovoriti slovensko besedo, če ni prav absolutno gotov, da ga nikdo ne more slišati. Krona vseipu pa je splošno in brezpogojno odobravanje vsega, vsakega ukrepa, pa naj bo širokim množicam še tako neprijeten. Ko so ti veljaki izstopili iz naše narodne organizacije, to seveda ni moglo ostati brez vpliva na vse ostalo prebivalstvo in na vse naše življenje, ki je pod temi vplivi popolnoma zaspalo v vsakem oziru. In sedaj bo čitateljem «Edinosti» jasno, zakaj se nihče iz nar šega okraja ne oglasi z dopisi in poročili, kakor to delajo z uspehom skoro ysi ostali kraji naše dežele. Živimo torej vsaj na zunaj v popolni apatiji v posameznih obratih. Seveda se bo izvršilo zvišanje delovnega urnika na devet ur na podlagi dogovora med konfederacijo industrijskih delodajalcev in konfederacijo delojemalcev, kateri bosta izdali tozadevne odredbe. Povratek NJ. Vel. kralja iz Pcadižja PISA, 14. Nj. Vel. kralj je danes ob IX. dopoldne prispel iz Merana ter je nadaljeval pot v San Rossore. Otvoritev osrednjega statističnega zavoda RIM, 14. Danes ob 11 dopoldne je bil v prisotnosti on. Mussolinija svečano otvor j en osrednji zavod za statistiko. Govorila sta minister on. Belluzzo in predsednik zavoda prof. Gini. V svojem govoru sta zarisala smernice, po katerih bo statistični zavod uravnaval svoje delovanje. Nevihte pr! Rimy RIM, 14. Radi neprestanega deževa-nja v zadnjih dneh je reka Aniene vi-narodnem oziru. Vsako delo "počiva, ?oko narastla ter povzročila v Tivoliju društva spijo, stara prav tako kot mla- — t«— Komunisti so vendarle izžvižgalt maroškega sultana PARIZ, 14. Pri včerajšnjem sprejemu maroškega sultana v mestni palači, so med povabljenci pomešani komunisti, med njimi poslanci in občinski svetniki, I demonstrirali z žvižganjem in petjem «Internacijonale», vojaška godba in ostalo občinstvo pa jih je preglasilo. Po sultanovem odhodu so se demonstracije ponovile in je nastal celo pretep. Mestna straža je nasprotnike ločila. Frimo de Rivera ne da nič na demonstracije PARIZ, 14. Prirno de Rivera je izjavil zastopnikom tiska, da je posredoval pri francoskih oblastih, naj bodo popustljive do španskih državljanov, ki so jih aretirali po demonstracijah ob njegovem prihodu v Pariz. Rekel je, da on osebno ne pripisuje tem izgredom nobene važnosti, ker jih je izzvala nevednost njihovih povzročiteljev o delu, ki ga izvršuje španska vlada ob soglasju vsega ljudstva. Dunajsko pismo Socijalni demokratje varuhi republike. Kupčija s sadjem. Pozor! Dunaj, 12. julija. Tudi «Edinost» je že marsikdaj omenjala skrbi, ki so jih imele Mala an-tanta m Italija zastran obstoja avstrijske republike, češ: nevarnost je, da se vrnejo Habsburžani, zato je treba pozornosti in pravočasno preprečiti vsak — puč monarhistov. V nekaterih dopisih (ne v «Edinosti») sem že večkrat omenil, naj si nihče radi tega ne beli glave, ker je v Avstriji sami imenitno poskrbljeno, da habsburška in sploh monarhična drevesa nikdar več ne zrastejo v nebesa. To skrb, t. j. obrambo republike je prevzela socijalna demokracija, ki more biti vsemu svetu porok za obstoj republike, seveda ne ravno v obliki sedanje samostalne Zvezne republike Avstrije, ker ta močna stranka je očitno za federativno priključitev Nemčiji. Druge stranke, ki danes vladajo, so in okolici ogromno škodo. V Tivoliju je voda odnesla električne napeljave, da, a dosledni naš molk v časopisih mora seveda delati vtis. da smo z vsem ki ie ravnokar postavila neka rim-tem popolnoma zadovoljni — s to idilo! sIca družba. V Fiuggiju so bila poplav-molka in brezdelja. n™-, z+^i— Toda temu vendar ni tako. Tudi mi v Sežani in v okraju se zavedamo, da to ni prav. Na deželi se sicer ne pečamo .s politiko, toda naš zdravi raznim nam pravi, da nam molk in brezdelje ne delata časti. Treba bo poskusiti vse, da, se tudi Sežana zopet oevesti, da se ne bo moglo reči, da je v narodnem oziru -mrtva. Sežanski. tli Žitni pridelek in potrebe konsumentev v Italiji RIM, 14. Listi se obširno bavijo z gospodarsko bitko, ki jo je pričela vlada PARiZ, 14. Danes se je vršila tu pred grobom neznanega vojaka velika- revija, ki so ji prisostvovali zastopniki Ijena številna poslopja. Telefonske m najvišjih civilnih in vojaških oblasti, brzojavne zveze je nevihta pretrgala, maroški sultan s spremstvom, general Primo de Rivera in ogromna množica. Defilirali so oddelki vseh vrst orožja, maroške čete, republikanska garda itd. Ko se je sprevod gibal po ulicah Elizejskih polj, so med množico pome šajii komunisti uprizorili demonstracije s piščalkami in kričanjem. Prišlo je do hudih pretepov in do številnih aretacij. Med aretiranci je bilo mnogo inostrancev in komunističnih veljakov, tako občinski svetnik Jol.y, ki je pa bil kmalu izpuščen. Množica je aklamirala zlasti generala Goursnda; dala je spoznati, da bi ga rada videla povišanega kot maršala. Železniško progo med Rimom in Fiug-gijem je na nekaterih mestih zasul zemeljski plaz. Poljski pridelki so bili uničeni. _ Novi italijanski poslanik na Dunaja DUNAJ, 14. Za italijanskega poslanika na Dunaju je imenovan cavaliere G. Auriti. _ Stanje popisa e MsM Delo rdečega križa za poplavi jezice Strašna nevihta v južni Srbiji - ČSo veške žrtve BEOGRAD, skupščinskih 14. so tudi v večjem številu gostje iz omči je, Čehoslovaške (ločeno Nemci in Čehi), pa tudi iz Poljske, Letske in celo iz Jugoslavije deputacija 15 članov. Javni telovadni nastopi, igre in razne tekme so se vršili na znanem dir- T>uTTTvrr- i/ a* •• kališču Poleg vzhodnega dela RcT- PEKING, 14. Manjši boji se vršijo tunde. Tu je prostora za 20.000 telo-med zveznimi in nacionalnima četami' Boji ob dobruiki meji BUKAREST, 14. Bolgarski komitaši vpada j o ob dobruški . meji na rumun-sko ozemlje. Pri vasi Saiulvecchiu so ubili poveljnika dbmejne postojanke. Rum unski vojaki so ujeli komitaško četo. Ko so jo hoteli odvesti, jih je napadla druga kmitaška skupina, pri „ v katerih se nahajajo trgovine. Vsi ti izgovori bi bili x . x _ . . + uvaževanja vredni le v primeru, ako M!^er je bilo več mrtvih na obeh stra- število trgovcev v resnici odgovarjalo!:JZ dos?danjlh P^iskav bi bilo danim razmeram. A temu ni tako v tovljeno, da niso rumunski finančni zadnjem času se je število trgovin* in!stražlliki napadli bolgarsko postojanko prekupčevalcev tako pomnožilo da je St temveč da je bilo narobe. ogrožen del llarud-iNova špijonažna afera na Francoskem PARIZ, 14. Listi poročajo, da se bavi nega gospodarstva. Tj nedostatki se morajo odi? 4viti z - _ . , . vso energijo. Kako? Ali bo res nrišei pravica zdaj s težko vohunsko zade-konec sveta, če se zatvorilo one treo 'vo* Bivši francoski Častnik David, ki vine, ki so povsem nepotrebne1? Faši se med v°ino dobro obnaSal, je po in pripravno kakor tisto evanireliisko- 5T m01? gospodarsko bitko« £ojnUzvr5i*.VeC zb1ež^.na Dajte cesarju, kar ^ si^^f^^ez^t^ovc^ ^S^^pnMi^ti ne^ ^iniS^a^^^TOrt^^^j^i^S cesarju, kar cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Tudi narod je ustvaril Bog in zato lahko dodamo brez vsake pregrehe: Dajte tudi narodu, kar je narodovega! Ta poslednja zapoved velja predvsem za vsakega človeka napram njegovemu lastnemu narodu. Le kdor daje svojemu narodu, kar mu gre, more dajati tudi cesarju, kar mu gre. Samo Kdor si pravično odmerja obojne dolžnosti, more imeti mirno vest, da je storil v vsakem oziru svojo dolžnost. In vprašanje tržnih cen na podlag" novi h inemškim oblastvom neke vojaške do-kritoriiou —- * . ^ "kumente, ker potem bi ga Nemčija ne kriterijev tako da si bo konsument, -lahko nabavil vsakdanje potrebščine za ono ceno, ki odgovarja sedanjim gospodarskim prilikam v Italiji izročila Francoski. David se je poslužil za špijonažno opravilo neke deklice, ki so jo sedaj prijeli Nemčija doslej še ni hotela izročiti Davida. Vprašanja deveturnega delavnika «Giornale d*Ita]ia» pravi, da delovni i urnik do sedaj ni bil še nikjer izpreme- njen Delovni urnik se bo zvišal na de- J ral Caillauz z ravnateljem Francoske vet ur le od slučaja do sluča ja, kakor J banke in z ravnatelji drugih denarnih bodo zahtevale proizvajalne prilike v i zavodov o finančnem položaju Caillauc zopet mm PARIZ, 14. Včeraj zvečer je konferi- pred vsemi utrdbami razen v pokrajini Šansi. Zvezne čete so napredovale proti Nankeuju, dočim se je zvezna brigada od utrdbe Ilua Li Si umaknila in so jo morali zavoljo premajhne bo-jevitosti zamenjati z drugo. Usoda turških zarotnikov ANGORA, 14. Petnajst obtožencev radi zarote na Kemala, med njimi 6 poslancev, je obsojenih na smrt in bodo najbrže obešeni; drugi so bili takoj izpuščeni. Razprava proti Ravfu Rah-miju se bo nadaljevala v Angori. Maroški vstaši potisnjeni v visoko gorovje RABAT, 14. Francozi so napredovali v ozemlju Visokega Tafegirta in v ta-zaškem lesu. Vstaši so se po trdovratnem boju umaknili v visoko gorovje Poslanske plače ▼ Egiptu KAIRO, 14. Ministrski svet je odobril poslanske prejemke, ki znašajo letno 600 egipčanskih lir za vsakega poslanca. _ Vesto t plamenih VARŠAVA, 14. Mestece Suchowo je zgorelo. Nad 1000 poslopij je uničenih, nekaj gasilcev je ranjenih. Drugih človeških žrtev doslej niso ugotovili. Naročali« In širite „EDINOST" vadcev in več stotisoč gledalcev. Zgrešil bi, kdor bi primerjal notranjo vrednost njihovih telovadnih nastopov s Sokoli. To smo opazili tudi že ob nastopu telovadcev in telovadk češke socijalne demokracije; njihove proste vaje (same težke kombinacije so tolmačile godbo!) so bile neprimerno bolj še od nemških. Tudi proste vaje čeških Nemcev so bile mnogo boljše. Ni dvoma, da bodo avstrijski Nemci napredovali, ali eno je doseženo: vse te njihove telovadne organizacije so žc danes le ogromen, sistematski vzgojevan reservoar za vojaški organizovano republikansko obrano: «Der Republika-nisehe Schutzbund Qesterreiclis». Bivši prvi vojni minister Avstrije, soc. demokrat Julius Deutsch, je napisal v slavnostni knjižici članek o tej republikanski obrani. Vredno je, da posnamem par misli: Socijalni demokratje v prvi vladi so takoj spoznali, da utegnejo razne nevarnosti ogrožati mlado republiko. Zato so mislili tudi na obrambo republike in ustanovljena je bila Volks-wehr, danes Bundesheer (zvezna vojska). Ali poleg te demokratične vojske so socijalisti postavili še Orđncrv/&hr. Znani Kapp-Putsch 1. 1920. v Nemčiji, potem homatije na Ogrskem, boj za Burgenland 1. 1921., spletke in nameravani puči monarhistov, avanture Karlove na Ogrskem itd. so socijaliste prisilili na — samomopomoč in ustanovili so svojo republikansko obrano (Republik. Schutzbund), ki je popolnoma vojaški organizovana. Na d rupe* kongresu 1. 1925. (A. in 5. aprila tt •EDINOST* \ Trstu, dne 15. Julija 1926. svojo organizacijo izpopolnili, a v n.o-Brez stalnega zastopnika na tuk. trgu vembru že so stopili v ožjo dotiko «Reichsbanner Schwarzrotgold». Gibanje za priključitev ima v tej organizaciji mogočno zaslombo. Ta Schutzbund je danes sestavni del socijalne demokracije; naslonjen je na svoj naravni reservoar: na telovadna in športna društva in mladinske organizacije. A včeraj so vsemu svetu javno pokazali svojo moč, svojo vojaško disciplino — in neprikrito so svetu napovedali: eto, toliko in toliko nas je* tako in tako se pripravljamo na obr&* no republike, kadarkoli bo naše vodstvo hotelo, bomo stotisoči neustrašnih borcev na svojem mestu. Slavnostni sprevod sem gledal pred parlamentom od 9.15 točno do 13. Najprej par tisoč kolesarjev v raznih dresah, potem se je pomikal gozdič čez 400 rdečih, zastav vseh društev, fanfare s častno kompanijo republikanske obrane, potem čete takozvane Wehr-turner (brambni telovadci), nato inozemski in potem avstrijski telovadci: ženske, moški, naraščaj. Dve uri četa za Četo v 12. ali 16 stopu. Za njimi zastopniki Reichsbanner Schwarzrotgold iz vseh mest Nemčije. Zastav vsaj par sto, pisane noše. Nato delegacije inozemskih delavskih organizacij. Med temi je bilo nad 1200 Čehov; ženske v krasnih narodnih nošah, moški v sokolskom kroju (razlika le-ta: čepica orlovska, mesto peresa čop iz konjskega repa). Na to pa republikanska obramba: najprej železničarji v lični uniformi. Dolgo ni bilo konca teh bataljonov, ki so izborno defilirali pred voditelii soc. demokracije (z županom na čelu). A železničarjev je bila le ena tretjina, kajti dve tretjini sta redno opravljali službo. Za njimi so v 16-stopu z vojaško točnostjo bataljoni delavske vojske. Najstrožji general bi moprel pohvaliti ta defilć. Točno ob 1. pop. je sprevod pri par-lam,<4ntu končal. Ob obeh straneh do Rotunde stotisoči gledalcev. Razume se, da« je ob Sokolskem sprevodu v Pragi vse drugačen vihar oduševljen ja, kajti tam je med gledalci in Sokoli vse intimnejša duševna vez. Tu je veliko radovednosti in občudovanja vred, ali navdušenja ni pravega. Toda legije korakajo samozavestno po glavni veliki ulici Dunaja, češ: le glejte nas, občudujte nas ali ne, toda vedite, da gorje vsakomur, ki bi hotel zganiti temelje naše republike! Na migljaj nas bo v eni uri dvestotisoč na Ringu in v vseh vladnih palačah! Brzojav, telefon, radiopostaje, železnice poslujejo le, ako mi hočemo. V vseh mestih smo enako organizovani, a neorganizovanega kmeta se ne bojimo! Pustimo načelom demokracije poln razmah in naravni razvoj, kajti naša ura — pride. Tako naj sosedje države presojajo položaj v Avstriji! . • i * * * —" Italija ima zadnja leta glavni delež uvoza sadja in sočivja v Avstrijo: Pomaranče, limone, zgodnji krompir, črešnje, marelice, hruške, breskve, jabolka, razno zelenjavo, sočivje itd. Iz Italije je težko urediti ta izvoz po željah in potrebah DunajČanov, zato so često izgube ogromne. Neki dan sem sam videl na tovornem kolodvoru Matzleinsdorf, da je došlo čez noč iz Italije in sosedne Jugoslavije — 72 vagonov sadja (breskve, jabolka, hruške). Toliko daru božjega tudi Dunaj ne zmore. Treba je vedeti, da Avstrija tudi prideluje sadja, a blizu so še Ogrska in Češka, ki tudi uvažata. Ogrska n. pr. zadnje dni pošilja do 30 vagonov marelic. «Wiener Obst- und Gemuse A. G.», ki'je pod nadzorstvom mesta (ker ima 60 odstotkov delnic), je izdala te dni navodila za bodočo trgovino s sadjem iz sosednjih dežel. Iz te okrožnice sem dobil potrdilo svoje izkušnje, da se namreč dela malo kupčij za — gotovino. Neredno dohajanje blaga namreč ne dopušča nikake realne kalkulacije, cene se silno menjajo. Ako pride preveč blaga, cene padejo. Zato omenjena družba priporoča organizacijo izvoza, nekako centralizacijo. N. pr. v Italiji naj bodo nakupovalne zadruge, ki morejo zastopati cele dežele. One imajo v sosednjih deželah svoje komisijonarje, kateri vsak dan obveščajo o položaju. Na tak način ne pride na trg preveč blaga, in kolikor ga prihaja, si ne dela konkurence, kakor če uvaža večje Število izvoznikov. Madžari so že uredili izvoz na ta način. Ustanovili so izvozno zadrugo «Alfold», ki ima dovoljne kredite od države, da more blago kupovati v poljubnih količinah, potem ga v svojih skladiščih hraniti, sortirati in pošiljati v komisijo imenovani dunajski družbi. Tu mora na plačilo čakati po vsakokratnem obračunu. Da more vzdržati, je dala država dovoljno kredita. Tudi v Julijski Krajini imate izvoznih zadrug, ki so potrebne reorganizacije. Toda potrebno je, da zadruge in posamezni trgovci računajo z novimi razmerami, t. j. da na Dunaju ni več trgovca, ki hoče pridelke -kupovati za gotovino. Na tuk. Naschmarktu tudi mrgoli i tal. trgovcev ali njihovih zastopnikov, ki došlo blago vsako jutro razdelijo med veletržce v — komisijo. Seveda oni vsak dan prodajo komisijo-narjev tudi nadzorujejo, event. sproti sprejemajo na račun plačila in zvečer ali „drugi dan končno obračunavajo. pa ne pošiljajte blaga, sicer boste grdo opeharjeni. a ^..., A. Gabršček. Drobne vesti — Zračni promet nad Atlantskim oceanom. V ameriškem državnem oddelku za avijatiko, se proučuje načrt inženirja Armstronga, ki si je namislil redno zračno zvez-o med Ameriko in Evropo na ta način, da bi se v Atlantskem oceanu zgradili nudili potnikom obilo ugodja, svetilniki pa bi ol&jfievaii zrakoplovom polet preko oceana. — No»re aretacije v SpanlJL Položaj je Se nadalje nad vse napet. V Madridu je bilo izvršenih znova 170 aretacij. Vojaški zapori so prenapolnjeni. Primo de Rivera se poslužuje pri aretacijah samo policije, kar smatrajo za dokaz, da se ne more več popolnoma zanašati na vojsko. Ves odbor, madridskega društva «Atheneo», obstoječ iz prvih španskih umetnikov, je bil aretiran, ker ni hotel priznati od vlade nasilno imenovanega predsednika. Po aretaciji od- umetni otoki, ki bi služili kot oporišča potniškim zrakoplovom. Otoki bi imeli 100 bora Je 300 intelektualcev izstopilo iz dru-oralov površine in bi v polni meri zadosto- ,Stva. vali svojemu namenu. Na teh otokih bi — Brazilija je likvidirala svojo delegaci-bili zgrajeni tudi razkošni hoteli, ki bi' jo pri Zvezi narodov. DNEVNE VESTI Zaplenjeni i VODE PORA»I TBST? r * I Pred kratkim se je zgradil nov vodovod, Včerajšnja številka «Edinosti» je bila po katerem je napeljana voda iz virov v za/plenjtefcia. Agenti javne varnosti so Žavljah. Novi vodovod dovaja 7500 kubič- zasegli v tiskarni okoli 9.30 tam se na-. metrov vode na dan. Množina vode, ki haiainČP i™vdp. Mnnc-i izmed onih ki 1° dovalaJ° v«»i vodovodi, znaša sedaj 32.500 najajoce izvode. Mnogi izmea onin, *lkubičniil metrov ali 325.000 hektov. «Edinosti« niso našli po j?roda.]ah, so nas prihajali povpraševat, zakaj smo ŠAHOVSKI TURNIR V TRSTU, bili zaplenjeni. Nismo jim mogli pove-| Danes zvečer se vrši sestanek vseh onih dati. Tudi danes nam ni še dana moz-jggM ki niso še dokončali vseh svojih partij, nost, da bi čitateljem pojasnili to za- Začetek točno ob 20.30. Kdor ne pride, zgu- plemho, ki je tudi nas naravnost presenetila, ker je bila včerajšnja, številka »ena izmed onih, ki so posvečene skoro izključno) vprašanjem in poročilom Čisto tehnične narave. Čitatelji naj torej potrpi jo glede pojasnila do jutri&nje številke. Včeraj zvečer je posetil osrednje uredništvo «Edinosti» v Trstu načelnik našega goriškega poduredništva g. Albert Rejec. V uredništvu se je g. Rejec zadržal do pozne ure v razgovoru z glavnim urednikom. Ko je odšel, ga je' Logar Leopold, Podstenje; Zadel Anton', — -i™ se Juršiči; Zadel Alojz, JurSiči; Prezelj Ivan, bi vse še nedoigrane partije na podlagi člena 8 pravilnika. POZDRAVI VOJAKOV Slovenski fantje 6. kompanije 77. peš-polka v Brescia kličejo sedmi letnik, na) hitro pride, in pošiljajo «Edinosti», sta-rišem, sorodnikom, prijateljem in znancem najlepše pozdrave: Runtič Ivan, Kal; Jagodnik Anton, Koseze; Dekleva Jože, Ko-šana; Lemut Pavel, Zapuže; Bensa Franc, Vipolže; Vlado Valenčič, Trnovo; Lasič Kari, Standrež; Berce Angelj, Dornberg; Husu Ivan, Prosek; Tuta Mihael, Tolmin; Vrabec Rudolf, Pliskovica; Radoslavić Josip, Unije; TomažiČ Franc, Vrhpolje; So-van Franc, Verhše; Reja Franc, Vipolže; na ulici zalotila nevihta in moral je stisniti pod vrata neke hiše, da počaka konec naliva. V tem pridejo mimo organi varnostne službe, katerim se je moral zdeti naš tovariš skrajno sumljiv, zakaj prijeli so ga ter odpeljali na glavno kvesturo. Tam so ga zadržali celo noč in včeraj dopoldne, ko je bil zaslišan in potem izpuščen. Nemški Rut; Logar Andrej, Jasen; Fajt Ivan, Renče; Gulič Anton, Štanjel; Fur-lan Anton, Gorica; Lujin Ernest, Gabro-vica; Mrak Franc, Cepovan; Brajdih Franc, Veliko Polje. * P ,ZarJa 38 toCk' 2) Sparta 33 toVe£a Posestva, vrednega kakih 100.000 točk, 3) Adnja 6 točk. lir. Skraja je Maraston precej skrbno u, D a m c: pravljal bogato kmetijo, toda kmalu je za- ®0 a i L PrtdUk: 1} Zlobec L (Adnja) IP/e", hrepenel po udobnejšem življenju Zahre-2) 2igon (Adrija). 3) Kocjančič (Adrija}. penel je po mestnem življenju, misleč, da 11 25 •(Zfria) 1I1/5"' 2) Bradač mu bo nudilo več razvedrila in zabave ne-Fburfe- 11 UršieCfZMfc^it»7 " 7i k •■ i go kmetovanje. Posrečilo se mu je prego. 3} Bradač (Adrija) (n) "V" 2) UobeC (Adn,a)' ™riti ženo> Je Privolila v prodajo pose-Redovanje: *'l) Zarja 5 točk, 2) Adrija 4 Sfva' ***** sta se Preselila v Pulo. Tam točke. sta zakonca, katerima se je medtem rodi- n; . - ; . . _ «ft . Jo 6 otrok, živela nekaj časa v sreči in zar Eh stan cm tek na 10 km dovoljstvu. Toda Maraston, ki je hrepenel V nedeljo 25. t. m. se bo vršil na progi Prosek- po večjem bogastvu, se je spustil v razne Opeme-Prosek tek na 10 km Start Ob to. Uri na špekulacije, ki so ga — deloma, ker je Part^aUP parija°v±a1aHri. dCo£ l^in^°t^Zh,akSti ,ker ni }>» dOVOlJ iZ- Avoiinto Je poslati na T V L A do kušen v takih kupčijah — polagoma spra- x; v. L. A. vile skoro na beraško palico. Da bi si opo-* mogel iz stisk, je pred tremi leti prodal pod ceno svojo edino, že zelo zadolženo lii^ šo, ki jo je imel v Puli, ter se izselil v svetinje. Prijave srede 21. t. m. T. V. Hazene. Nedeljska tekma Adria-Prosveta prenesena na 25. t. m. T. V. H. DruitviM vesti — Slav. ak. draitvo «Balkan* priredi danes ob 20.30 ^Cankarjev večer» v pro-V političnem oddelku so zahtevali od I slavo velikega slovenskega genija, njega osebne podatke, opravilo in! Vabljene organizacije vjudno prosimo, slično. Po obnašanju policijskih slu- Clani Pa m°raJ° žabnikov je g. Rejec sklepal, da ga po- Starejšinam in članom naznanjamo, da znajo kot našega goriškega urednika. j se bo vrgil re - Trst. Vabljena so vsa mladinska in druga društva na nal XI. redni občni zbor, ki se vrSi v nedeljo 18. t. m. v prostorih Stare Policij« pri Sv. Jakobu. — Odbor. TELESNA VZGOJA SMRTNA KOSA S Kontovela nam pišejo: V pondeljek popoldne nae je za, v t dno ____ ^ _____________ _______ ____ zapustil 20-letni Prašelj Angel. Komaj j d al ene* Vekjetu" Valeriju nastopati * šest mesecev SPORT TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo, seja 13. 7. 1926. Prijateljska tekma Magdalena-Concordia: Na podlagi poročila sodnika se zabrani igralcu Mag- pred par meseci je šel k vojakom, kjer za S. U. priCenii z nedeljo 18. t. m. si je nakopal za vratno bolezen, ki ga je utrgala iz naših vrst. Prijatelj, Tvoje mlado življenje je strto, Tvoj duh pa bo živel med nami. Kruta smrt Ti ni prizanesla, moral si na? i/ipustiti — taka je človeška usoda. Užaloščeni družini naše iskreno so-žalje. — Prijatelji. PROŠNJA DO USMILJENIH SRC. Župarstvo v Anhovem nsm ?? poslalo sledeči poziv: Kruta usoda je hotela, da je Jožefa Ces-nik, rojena Košir, dne 25. t. m. prišla ob svoje imetje radi požara, ki ji je uničil ne samo blago in stanovanje (barako), temveč tudi dvajstmesečnega sinčka, ki je v plamenih ognja našel žalostno smrt. Ker je zgoraj imenovana preživljala z malo trgovino sebe in družino, je danes brez vsakega zaslužka in gmotnih sredstev. Z ozirom na to, da se slična nesreča lahko dogodi vsakemu izmed nas, se podpisano županstvo, v imenu nesrečne družine obrača do usmiljenih src in človekoljubnih ljudi s prošnjo, da ji po možnosti pomagajo! _ PREUREDBA STAREGA MESTA. Denarni zavod «Banca Agricola Italia-na» iz Turina je predložil upravi tržaške občine načrt za preuredbo in prezidavo starega mesta. Ker se nahaja mestni svet v krizi, o kateri smo poročali pred nekoliko dnevi, se predlog ne bo jemal v pretres, temveč se stvar prepusti bodoči občinski upravi. REŠITEV &KVADRI8TOVSKEOA VPRAŠANJA V TRSTU. Kakor poročajo lašistovski listi, se je vršil pretekli ponedeljek pod vodstvom poveljnika Pirelli-ja sestanek poglavarjev nekdanjih fašistovskih škvader (squadre d azione), ki so bile ob ustanovitvi faši-stovske milice razpuščene. Te škvadre so stale izven milice in razmerje med škva-dristi in miličniki, kakor znano, ni bilo najboljše. Iz tega razmerja se je rodila kriza, ki je več ali manj vplivala na razmere v vsem tržaškem fašizmu. Skvadristi so tvorili opozicijo, ki je dajala izraza svojemu nezadovoljstvu ob raznih svečanih prilikah, posebno ob prasnikih. Na omenjenem zborovanju pa se je dosegel sporazum glede vstopa Škvadristov v milico. Prihodnji pondeljek se bo vršilo v dvorani Dante zborovanje Škvadristov, na katerem se ima svečano potrditi pogodba o vstopu škvadristov v milico. Opozarjamo M. D. Magdaleno na obnašanje njenega članstva na igritCu. (Člen 23. pravil F. I. G. C.) Prvenstvena Obzor-Adria: Tekma je razveljavljena in se bo ponovila na igrišču Obzora 25. t. m. ob 17.30. Kazni; Tomincu (Obzor) zabrana nastopa dve Iz tržaškega življenja Samomor z električnim Wm Bornega življenja žalostni konec. Skozi raztrgane oblake, iz katerih je vso noč skoro neprestano deževalo, se je pričela svitati jutranja zarja, ko je neki kmet iz Ban pri Opčinah včeraj korakal vzdolž proge openskega tramvaja proti mestu. Za-globljen v svoje misli, je mož dospel do majhne postaje v škorklji, ko je nenadoma presenečen obstal: kraj lope, kjer čakajo ljudje na tramvaj, je uzrl po delavsko oble-.čenega moža, ki je ležal na premočeni zemlji in ni kazal nikakega znamenja Živ-Jjenje na isti način, kakor nedavno vil, da ima neznanec privezano okoli vratu dolgo žico, ki je visela čez elektrovodno tramvajsko žico; na drugem koncu žice je bil pritrjen kamen. Prepričan, da se je pripetilo nekaj nenavadnega, je mož naglo pohitel v bližnjo električno centralo ter obvestil o čudnem odkritju tamošnje uslužbence, ki so sporočili vest na orožni-ško postajo v Škorklji. Prišedši na lice mesta, so orožniki na prvi pogled spoznali, da gre za samomor. Nesrečnik si je vzel življenje na isti način, kakor sta nedavno prešestna svaka na Opčinah. Privezal si ►je okoli vratu žico, ki je obtežil s kamnom vrgel drugi konec Čez elektrovodno tramvajsko žico ter tako napeljal nase električni tok v napetosti 300 voltov, ki ga je na mestu usmrtil. Tu moramo omeniti, da kroži po elektrovodni žici openskega tramvaja tok tudi ponoči, ker ga rabijo za razsvetljavo na Opčinah. Na podlagi osebnih listin, ki so jih našli pri njem, je bil samomorilec spoznan za 50-letnega težaka Dominika Maraston, stanujočega v ulici Rigutti št. 8. Pozneje so policijski organi, ki so zaslišali samo-morilčeve sorodnike, bivajoče v našem mestu, dognali vzroke njegovega obupnega koraka. Maraston je bi! rodom iz Vižinade v Istri. Kot sin ubožnega kmeta se je zelo mlad oženil s hčerko bogatega posestnika, ki je po očetovi smrti postala dedinja vsega oče- Ameriko. A niti tam mu sreča ni bila mila Po dveh letih se je vrnil brez denarja in bolan. Namesto, da bi se vrnil k ženi, ki se je medtem preselila v naše mesto, se je ustavil pri svojem sinu v Puli. Sin je nekaj časa skrbel zanj, a ko je spoznal, da oče ne mara za delo in da se ne briga za družino, ga je opozoril, da je čas, da uredi svoje življenske razmere. Tedaj se je Maraston vrnil v Trst k svoji družini, ki je životarila v veliki bedi. Pa ni ostal dolgo doma Ko je našel delo v škedenjskih plavžih, je zapustil družino ter pričel živeti popolnoma sam zase. Ker ga je zapuščena žena tožila in ga je sodišče prisililo, da jo mora podpirati, je Maraston, da se odtegne tej dolžnosti, opustil delo v plavžih. S tem pa je ugonobil tudi sebe, ker je kmalu ostal brez vsakih sredstev. Črna beda in obup nad nesrečno usodo sta mu končn« navdahnila žalostni naklep, ki ga je izvršil predpreteklo noč. Včeraj popoldne ob 15. uri je bilo trupla nesrečnika prepeljano v mestno bolnišnico. _ Zidarjeva nezgoda Pri delu v «sylosu» pri prosti luk! V. E. III. se je včeraj popoldne ponesrečil 43-letni zidar Alojzij Flora, stanujoč v ulici Cirstoforo Belli št. 50. Ko je belil zunanji zid poslopja, je radi neoprezne kretnje izgubil ravnotežja ter padel z odra, visokega kakih 5 metrov. Pri tem se je siromak hudo pobil na raznih delih telesa ter zadobil tudi notranje poškodbe. Bil je, prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v precej resnem stanju v kirurgičnj oddelek. Tatvina kolesa Trgovec Pavel Deforza, lastnik skla> dišča južnega sadja v ulici Genova, Jfl predvčerajšnjim pustil svoje kolo, •vredno 1000 lir, za kratek ča^ brea nadzorstva na ulici. Ko se je vrnil, n| bilo o kolesu ne duha ne sluha več. -t-Deforza je javil tatvino na bližnjega! policijskem komisarijatu. . \ Vesti 2 Goriškega s Goriške mestne vesti Nova ulica. posebnim odlokom furlanskega pre- fekta se je poo!4astila goriška občina, da kupi od gospe Helene Dominko roj. de Ba-ronio nekaj sveta in sicer 550 m3 po L 1.20 m* med Corte San Ilario (tržičem za stolno cerkvijo) in ulico Rabatta. Na tem prostoru se zgradi nova cesta, ki popelje izpred stolne cerkve naravnost v Rabati-šče. Sklepi upravnega odbora fnrlanske pokrajine Iz seje dne 13. Julija 192«. Zadeve, ki so se odobrile: Ročftnj: Ureditev davka na obrt in trgovino; ureditev davka na vozila; Renče: Najem posojila v znesku L 14.000; Biljana: Izprememba stavljenega reda; Sela na Krasu: Prodaja leti za S. U. pričenši z nedeljo 8. avgusta 1926 j barak* kr. komisija: Likvidacija glavna (ker je do 8. 8 t. L že kaznovan). | kapitala za reveže iz bivše goriške dežele; Opominjamo članice, ki imajo v gosteh čete, da ža£ Nakazilo drv občinarjem; Tolmin: je njihova dolžnost skrbeti za red na ignšcu m-*?"*- j.___„i**« za vodo- varnost sodnika. Ob ponovitvi nedeljskega slučaja Obzor-Adria bo T. V. N. strogo izvajalo člene 24. in 17. pravil F. L G. C. Forlsdt Adria IL: Adria je dala za preostale tekme v IL diviziji forfait. Vsa druitva, ki so' se imela srečati z A dri jo, zmagajo z 2:0. Igralci Adrije II. «o prosti. Nedeljske tekne*, igrišče Adria ob 17.30: Pro-svcta-Obzor, igrišče Obzor ob 15: Magdalena-Primorje, ob 17. Rocol-Prosek. Uradno redovanje IL divizije: Tommaseo 16 14 0 2 42 17 28 Magdalena 15 12 2 1 36 10 26 Jadran 15 9 2 4 36 23 20 Rocol 15 7 3 5 31 28 17 Primorje 15 7 1 6 34 33 15 Višava 15 5 1 9 19 27 11 Prosek 14 4 3 7 15 25 11 Adria 16 3 2 11 14 32 8 Zarja 16 0 0 16 7 39 0 T. V. N. SAVEZ SODNIKOV Uradno poročilo seja 13. 7. 1926. Sodniki m nedeljske tekme: Pr os ve ta - Obzor g. Sancin, Rocol-Proeek g. Bertoncelj, Magdalena-Primorje g. Kras. — Urnik in igriSča glej U. P. T. V. N. Tečaj za aoga—to« sodnike: Prične jutri, v petek 16. t. m., točne ob 20.30 in se bo vršil vsak pondeljek in petek, začetek točno ob 20.30, v ulici Garibaldi 31, L Prisotni morajo biti vedno vsi vpisani. S. S. TEH. VODSTVO LAHKE ATLETIKE Uradno poročilo s seje 13. 7. 1926. REZULTATI LAHKOATLETIčNEGA MEETINGA m igriiča Adrije 11. L m. Tek ms L Predtefc 1) Živic (Sparta) 10". 2) Smerdel (Adrija), 3) Novak (Zarja). IL Piedtek: 1) Strgar (Zarje) 10*/,". 2) Prelc (Zarja), 3) Macarol (Adrija). Finale: 1) tiric (Sparta) 10", 2) Smerdel (Adrija), 3) Prelc (Zarja). Tek 200 mt 1) Spanger (Sparta) 28«/,", 2) Strgar (Zarja). Tek 4m mi 1) MMoi (Zarja) 1' 4" V«. 2) Hre-Sčak (Zarja). Tek 800 ms 1) Miloš (Zarja) 7 19" '/s. 3 Suban (Sparta), 3) Skapin (Zarja). Tek 1500 mt 1) Jehtftič (Sparta) 5* 2BT */s, 2) Turk (Zarja), 3) Bucik (Zarja). Tek 5000 mt 1) Novak (Zarja) 19*, 2) Grgič (Adrija), 3) Ravnik (Sparte). Stefette felfti 1) Zarje 56" (Strgar, Turk, Prelj, Novak), 2f Sparte (fipenger, Martinnzi, Briiček, Živic). Met krogle: 1) Zobec (Sparta) 8.68 m, 2) Živic (Sparta) 864 m, 3) Turk (Zarja) 853 m. Sklepanje pogodbe glede posojila za vodo vod z depozitno blagajno (Cassa Depositi e Prestiti); Miren: Podpisovanje za popravo zvonika. Zadeve, ki so se odložile: GiTUce: Bilanca 1926.; Vogrsko: Plačevanje cerkvenega dolga od strani občine; Opatjeselo: Organični pravilnik; Gorica: Prodaja občinskega zemljišča; Števerjan: Organični pravilnik. Razni ukrepi: Miren: Rekurs Medeotov proti obrtnemu davku (se zavrne); Bovec: Rekurs Ostanov pri družinskem davku (se zavrne); Crnifce: Rekurs Cebrona proti družinskemu davku (se zavrne). Peternelove intaradje Naš cerkljanski rojak, g. Metod Peter-nelj neumorno dela naprej na polju intar-zijske umetnosti. Od pokrajinskih slik lahkih linij je prešel na ženske motive, na simbolične slike z gotovimi sorodnimi vezmi s sedaj veljavnimi umetniškimi strujami. Izvršil je zadnje čase tudi celo vrsto portretov med temi tudi Danteja za šolskega skrbnika v Trstu. V znani trgovini goriškega slikarja Rosolen-a je izpostavljeno zadnje njegovo delo-portret sedanjega italijanskega premiera. Peternelj je skušal lansko Beto prirediti razstavo svojih intarzijskih del v Jugoslaviji po raznih mestih. Začel je z Bledom pa se je radi nespretnosti aranžer j ev stvar ponesrečila. Nesrečni poizkus z Bledom je Peternelju vzel veselje do razstavljanja po drugih jugoslovanskih mestih. Sedaj dela precej za Ameriko. Zanimivo je posetiti g. Peternelja v njegovem ateljeju v Cerknem, katerega skuša zadnje čase prilagoditi zahtevam upodabljajočega umetnika po čim primernejši raz^ poredbi svetlobe, luči in senc. Seveda živi v Cerknem življenje slovenskega učitelja, polno tesnob in ovir za polno izvrševanj § poklica. Značilno je pa dejstvo, da Peternelj uživa zaupanje svojih višjih predpostavljenih, nikakor pa ne onih krajevnih malenkostnih oseb, ki vedre in oblačijo v vsakem našem večjem kraju na deželi. O priliki hočem opisati tehniko Intarzij-skega ustvarjanja ter omeniti Cisto nove probleme, ki vstajajo pri tom načinu te nove originalne umetnosti, katero skuša Peternelj vprvič prinesti s Cisto ornamen-talnih tal na Slrše umetnifiko polje. Zavod za gluhoneme v Gorici Vojna Škoda, katero je pretrpelo pofc slopje zavoda za gluhoneme v Goric^ se ceni na 81.499.31 lir. Zadnje čase s Streljane. Tam je sedaj operetno gleuau^oe in pa znameniti bar-kabaret «Bonboniera», pa sva si to reč ob tej priliki ogledala. Posebno «Bonbo-M , ,. ,- . _ . . , -.- niera» jo kaj okusno, luksusno in intimno I ^ Ce Ie m J® urejena. Tako lepega zabavišča menda ni1 mnenja je vsaj krasna, moderna stvar, kl tretira problem nadoga Človeka, našo nemirno kri in vroč temperament. Uspela je popofeiama, sa kar Ima mnogo zasluge izvrstna režija Tita Strozzlja. Mladi hrvatski pisatelji so — lahko se reče — prebili fronto in uspeli vpeljati na zagreMkl oder moderno imet-nost. In mnogo jih je, ki lahko beležijo lepe uspehe: Krleža, Tito Strozzi, Josip Kulundžič, Gustav Krklec, Muradbegovič, Dimovič, Mesaric, Begović itd. Slovenski igralci in pevci so tukaj na prvih mestih: prvakinja drame Vika Podgorska, naša ožja rojakinja iz Jul. Krajine, Hinko Nu-čič, prvi tenor Marij Šimenc, goriški rojak tenor Jože Hijavec, tudi Goričan, basist Josip Križaj in še mnogo drugih. Zagreb napreduje na vseh koncih in krajih, človek bi rekel, da hoče na vsak način premagati svojega tekmeca: Beograd. Po eleganci, čistosti in urejenosti ulic ga celo prekaša. Po svojih «gurmanih)) (sladosnedežih) sta si pa menda enaka. Tam kakor tukaj se v gostilnah in restavracijah izvrstno jč, kar je prav gotovo zasluga ravno teh «gurmanov». Na dvorišču vsake gostilne boS opazil raženj, na njem pa janca ali prašiča, ki se peče. Naš je, kakor sem ravnokar pogledal, že pečen. Zato naj mi dragi čitatelj oprosti, če ne morem nadaljevati s pismom, kajti nadvse prijetni vonj me tako neusmiljeno £čegeta v nosu in pa vesela literarno-tea-tr&lna družba mladih Hrvatov me poteguje za rokav, češ nehaj vendar enkrat — tako da sem prisiljen odložiti pero za drugikrat. Ne zamerite torej! Zapomnite si — ostal sem pri ražnju. Živel raženj. Rade Pregaze. ne sme biti oviran po malenkostih, ki bi se morale izvršiti nezavestno. To velja vvelej&er je naš smoter dvigniti se navzgor družabno, trgovsko ali finančno. Ne moremo si predstavljati človeka, ki bi znal prepričujoče in iz srca in z ognjem govoriti in bi istočasno čutil, da so mu roke v napotju, da ne ve kam z njimi. In vsa samozavest izgine, ko se mu jezik lomi, ko hoče izgovoriti težko besedo V enem ali drugem oziru je vsak Človek neokreten, a za to imamo dve prav dobri tolažbi. Prvič je misel, da mišične spretnosti nismo našli v zibelki, ko smo se rodili, nego smo si jo morali pridobiti pozneje, in drugič, da je vsak izmed nas zelo zanemaril mišično vzgojo, kar se da primeroma z lahkoto popraviti in razviti z vežbanjem mišic do polne moči Poleg temeljnih gibanj za prehranitev je pri novorojenem detetu raba ušes in oči prva stvar, ki si jo pridobi. Navzlic temu potečejo dnevi in včasih tudi tedni, preden moreta sluh in vid delovati skupno, to je, da se oči obrnejo v smer, od katere prihaja glas. Pred leti so petnajstletnega dečka, ki je bil slep od rojstva, operirali na očeh in mu pridobili vid. Ko je prišel dan, da mu od- glasbo, a vse ostalo je storila temeljita h3 natančna vaja. ^ Marsikdo, ki je »nepoboljšljiv« jeclja« m ki ne more čisto in gladko izgovoriti .skoro nobene besede, se lahko izv^Žba in . se reši hibe, ki ga onesrečuje in zaposta* jrlja v življenju. j Tudi mišičevje se da razviti v poznili letih. Naj služi za primer tak slučaj: Net . kemu mehkužnemu, nad šestdeset let sta* remu možu je zdravnik povedal, da bo le malo časa več tlačil travo, če ne bo posvetil več pozornosti svojemu zdravju. Možatf * je bil meščan in ne da bi se odpovedal svc* jemu poslu, je imel dovolj duševne moči da se je najprej držal strogo predpisam * dijete in se povrhu posvetil še telovadbi, s katero se ni bavil nikoli prej. Čudež sa je kmalu pokazal. Začel je z najpreprostejšimi vajami, pa je kmalu znal napraviti na drogu veletoč, skočiti od tal in se obrniti v zraku ter pasti na noge in hoditi po rokah, kakor da je star petnajst let. Telo se mu je okrepilo in kljubovalo vsaki bolezni. Tako, če bomo vežbali svoje mišice v vseh oblikah, bomo svoje naloge v življenju znali vršiti popolnejše in z lahkoto Razne zanimivosti Vila ntnjiiJt, spremit, sannsmt Neroden človek je velika reva na tem vselil; kamor pride, povsod je zasmehovan in tudi preziran. Tudi tisti, ki so mu najbližji, se ga sramujejo. On sluti in Čuti to, je nesrečen, ko meni, da ga ni zdravila, ki bi ga moglo ozdraviti. Resnica pa je, nikjer drugje v Jugoslaviji. Kdo bi pa z veseljem gledal vse to, če zunaj sv. Elija neprenehoma zaliva! Hudomušni Zagrebčani pravijo, da so temu krivi jugosloven-ski ognjegasci. ki imajo te dni tukaj svoj kongres, pa so naroČili sv. Florijanu, naj nepretrgoma gasi, da se ne bi za Časa njihove odsotnosti pojavil kje ogenj. In zares! Ves čas kongresa ni bilo nikjer v Jugoslaviji zabeležiti požarov. Pač pa je vreme pokvarilo ognjegascem obhod po mestu (nekaj godb so reveži privlekli s seboj za to priložnost!) in so se morali hotć ali nehote vežbati v gašenju po gostilnah. Vsled premočnega deževja so vse reke v državi narasle in pretijo žetvi velike nevarnosti. Sava, Drava, Donava, Neretva, Nišava in mnogo drugih. Iz vseh krajev prihajajo poročila o strašni povodnji, ki je uničila ogromne komplekse posejane zemlje. Mnogo vasi je pod vodo in kmetom je voda odnesla živino, seno, razdrla gospodarska poslopja, celo Človeških žrtev je bilo mnogo. Vlada je takoj poslala svojo pomoč, ponekod dela noč in dan na tisoče človeških rok pod vodstvom izurjenih inženirjev nasipe, da se obvaruje, kar se še da. Nekaj starih in slabih nasipov je voda predrla in poplavila plodne ravnine več kilometrov daleč na okoli. Letošnje poletje je zelo slabo. Najstarejši ljudje ne pomnijo takega poletja. Kopališča in zdra- znameniti angleški psiholog Arthur H. Sutherland, ki zanimivo razpravlja o tem predmetu: «Kdor je neroden,'si je sam kriv, lahko pa nadvlada to svojo napako. Kdor je spreten, postane, če hoče, lahko spretne jši. Spretnost, s katero jemo, hodimo ali govorimo, ne da bi se je sploh zavedali, ni prišla v nas naravnim potom. Vsak najmanjši gib, ki ga napravimo, smo se mo- ' aiculclI1 Iiaai 1W Jtl ia rali počasi in temeljito učiti skozi tedne,.Jo vleče v usta. Malo pozneje se dete na-mesece in leta. Yadi iskanja drugih stvari, kake igrače na _ _ _ m z _______ stranijo obveze, je bilo več zdravnikov in I vnTpred'oll1 Sm0tre, M Sm° Si ** PJSta* drugih znansvehikov navzočnih, da vidi- # jo, kako se bo obnašal, ko bo v prvič v življenju zagledal svetlobo. V začetku ni imel deček nikakega pojma v razdalji, nikakega pojma o perspektivi. Stegnil je roko, da bi prijel stvar, ki je bila na drugem koncu sobe. Ko je šel po sobi je zadel v rob mize, ker ni mogel doumeti, da je že prišel do nje. Prav v začetku je celo segel z roko navzdol po stvari, ki so bile zgoraj in v zrak je dvignil roko, ko se je hotel dotakniti reči, ki je ležala na tleh. Velika slika na oddaljeni steni sobe mu ni bila videti večja od knjige na bližnji mizi niti bolj daleč od slednje. Iz tega vidimo, da smo se morali vse to naučiti, da nam ni bilo prirojeno. Naučili smo se umevati razdaljo in jo meriti, učenja tega se pa ne spoimnjamo nič več. Na isti način smo se navadili spoznati smer, odkoder prihaja glas, kakor smo se leta pozneje naučili; da je dvakrat tri šest. Bazlika je le v tem, da se učenja računstva spominjamo, prejšnjega pa ne več. Naš spomin še ni zadostno deloval tedaj, kajti bil je Šele V prvih početkih razvoja. Potem smo se naučili rabiti roke in noge. Opazujmo malo dete, ko si poskuša zatlačiti palec na nogi v mala usteca. Kje so usteca, to prav dobro ve, saj so vendar najvažnejša stvar zanj. Ne ve pa Še, kje je noga niti kako jo doseči. Išče jo z ročkami okoli in jo zgreši popolnoma; končno jo po srečnem naklučju najde in takoj Ta stvar mišične spretnosti, ki ji pravijo psihologi «koordinacija», ima opraviti pri vsakem delu, ki ga izvršimo; pri vsaki kretnji, ki jo napravim od jutra do večera. Na tri različne načine« vpliva mišična spretnost na naše celo življenje in na našo življenspo srečo. Prvič: Vsak posameznik tekmuje v življenju z drugimi, ki jih hoče nadkriliti. Vsak izmed nas je sojen od drugih, če je sposoben in zmožen tega al* onega, ali ni. In uspehe v življenju dosežejo samo tisti, ki so zmožni in sposobni. In vsaka malenkost nas ovira ali nam pomaga, ko se trudimo doseči smoter, ki smo si ga postavili pred oči. Drugič: Ako hočemo imeti uspehe mora- spoznal • oropanec v svojem roparju mirjevalno roko Bacchus. Po dvanajsti se slab oglasnega Flegeka Alberta, jugo- " '* —x~ "* -* slovenskega državljana, ki ga že jugo-slovenske oblasti iščejo radi raznih hudodelstev. Ropar je izginil sicer v noč, a Štokelj je naznanil takoj oblastim, kaj se mu je bilo pripetilo na poti proti domu. Oblasti iščejo sedaj roparja. CENA 5 LIR ZA 4 KNJIGE GORIŠKE MATICE JR PAČ TAKA, DA NE VE- vilisča so prazna — kdo bi se kopal v tako f mo imeti zaupanje vase. Navadno zmaga ---u *--—*---------—i —v življenju le tisti, ki je prepričan, da mora zmagati. Tudi Če je manj zmožen in sposoben, je vselej pred človekom, ki dvomi nad seboj. Temelj takemu samo-zaupanju je pa zavest, da še sme zanesti na svojo mišično sprertnost. Cut, da smo manjši od nekoga drugega, se pogostoma pojavi iz tega ker ga ne moremo pri telesnih igrah in mišičnih tek-; mah nadkriliti. Posledica tega je, da po-■ stanemo bojazljivi in omahljivi tudi | drugje. Koliko to dvoje ovira človeka v na predku, je jasne vsakemu. Pri večini nas se je tak Čut porodil Že v otroških letih Ako se nismo smeli iz kakega vzroka udeležiti iger, s katerimi so se igrali drugi, aH pa če se jih nismo mogli dobro naučiti, smo bili preziram. In prav dobro smo se zavedali, da smo prezirani! Ištotako smo se zavedali, če smo znali kaj bolje od drugih. Kdor je znal najbolje biti svinjko ali kozo; kdor je znal na največ načinov plavati in tisti tudi, ki se je najmanj bal čuvaja, ko so bile črešnje zrele, je kar sam posebi postal vodja ostalim. Ta stvar se od otroških let naprej vedno ponavlja. Čim spretnejši je kdo, tem večje zaupanje čuti do sebe ali ga vzbuja v dru-f gih; čim neokretne jši pa je kdo, tem manj mrzli in od večnega dežja umazani vodi? Vsi izleti v planine so odpadli, potovanja so neprijetna in Človek je takorekoč prisiljen sedeti v gostilni ter — že od same jeze — srkati kako slavonsko ali zagorsko graševino. In v Zagrebu je imenitno? Pri «Bednjancu» v Frankopanski ulici ali pri staroslavnem «Pajtlerju» v Ilici, ali pa pri Jovanoviču v Gunduličevi ulici najdeš tako kapljico in tako pristno tipično zagrebško družbo, da rade volje in Z veseljem posediš dve, tri urice. Poleg navdušenega radičevca sedi flegmatični davidovičevec, zraven njega temperamentni pribičevec, poleg njega kak stari prota redkih besed in resnega obraza, s katerega mu je brati, da nadvse spoštuje Bajino (PaŠičevo) modro politiko. Vse živahno govori, gestikulira — zraven seveda nihče ne pozablja na svoj kozarec — nad vsemi pa drži po- seveda vsak prepir konča in opaziti je močno delovanje narodnega sporazuma. Vse se dvigne in roma v kavarne. Kavarne so skoraj vedno nabito polne (mislim pa da ne radi dežja), povsod koncerti, ponekod pa radio-koncerti vseh svetovnih postaj T. S. F. Torej pravo velemestno življenje. Nočnih zabavišč je tudi vse polno, «moulins rouges». | Prekrasno je gledališče na Wilsonovem ' trgu. Zunaj in znotraj — menda najlepše ua T7rnunn n POMAmivamiit t*t. i gledališče na Balkanu. Gledal sem dve UA IZGOVOR O POMANJKANJU DE-, predstavi: premijero Muradbegovićevega NAR J A! ZATO SE NAROČI ČIMPREJ,! «Bi jesnoga pseta» in premijero Oskarja Straussa «Terezino». «Bijesno pseto», drama naše \rvi, kakor jo imenuje avtor, je Med njimi so najelegantnejša: Klub-bar, j samozavesti ima in tem manjši je v očeh Apolo-bar, Bonbomera itd. Pravi pariški' drugih. Kako more biti človek samozave- ŠE TE DNI NA KNJIGE. g sten, Če pa si v umu vedno ponavlja besede: «Oh, neroden sem kot motoviJo v žepu! Kaj si more gospodar misliti o meni!» In prav tu pridemo do tretje točke: Nihče ne more misliti čisto .in jasno, če je njegova zavest vedno vznemirjena radi nerodnosti rok, nog ali jezika. Kadar se naš um poloti važnega dela, primer, najraje pa seveda nožek ali škarje, ki si jih tudi takoj dene v usta. Ne poteče dolgo, ko ie zna stresati ropotalko, da regija ali ropoče. Tako malo po malem se mora naučiti vsega in z velikim trudom, kajti ropotalka včasih ropoče, včasih ptt povsem odpove. Udarjati po bobnu je že velika umetnost, saj je umetnost celo udariti po tleh. Potem pa hoja. Neusmiljeno težavno je to podjetje. Tisti, ki v prvič skoči s padobranom iz zrakoplova, ne občuti toliko razburljivega veselja kot smo ga mi tedaj, ko smo prvič poskušali sami napraviti korak proti vabečim rokam mamice. Le škoda, da smo na to že pozabili. Zdaj prihaja govorjenje. To je šele slabo, to! Glas za glasom, besedico za besedico smo polagoma ponavljali in obvladali To učenje vzame dolgo let. Mnogo normalnih otrok, ki jecljajo šer ko so stari deset ali dvanajst let. Posebno take" črke kot «r» so nam bile prav nerodne. Tako lepe Črke kot je «1» nismo poznali. «GIem na vlt». Marsikdo se ne more odvaditi jec-,Ijanja vse življenje. Tekanja smo se učili nekje med hojo in govorjenjem. Ali ste kdaj opazovali dvoletnega otroka, ko je tekel? Vrže se naprej in ostaja v ravnovesju samo radi dolge vrste čudežev. Videti je, da se noga le vsled čudnega slučaja postavi na pravo Aiesto ob vsakem »topu. Kajpada, zgodi se tudi in prav pogostoma, da je ni tam, kjer bi morala biti in tedaj je — tresk! Mali junak leži na trebuhu, vse štiri od sebe in se dere na vse grlo. Bazvoj postane hitrejši, ko se začne otrok igrati z drugimi. Tedaj tudi spomin deluje zadovoljivo. Prav dobro se spominjamo, kako smo se učili drsanja, plavanja in- malo pozneje balanciranja na kolesu. Jabolko smo vrgli v zrak in ga vlovili a roko in za otroka ni majhna umetnost to, roka in oko morata delovati istočasno in hitro. Vsega tega se nauči vsak izmed nas, malo pa jih je med nami, ki bi izveibali svoje telesne moči do kraja. Tu pa tam naletimo na koga, ki nam pokaže, kaki z&Četniki smo. Znamo kaj, na kar smo ponosni, pa pride drugi, ki zna bolje in mi ga občudujemo ter zavidamo. Pa bi tudi mi lahko znali bolje, če bi le hoteli. In prepozno ni nikoli. Klengel, ki se je smatral za največjega igralca na violončelu vseh- časov, je bil star Že 28 let, ko je prvič prijel v roke ta težavni instrument. Kajpada, bil je naravno nadarjen za — Kaj zmore star avstrijski general, kadar Je Sezen. O nekem starem avstrijskem generalu, ki so ga povojne razmere gospodarsko uničile, poročajo, da se je vračal te dni domov na Cehoslovaško. V žeplli j* imel 42 jajc, ki jih je menil prenesti Čej mejo, toda carinski organi so zahtevali, naj plača določeno pristojbino. On, razdražen, jo krene zopet za nekaj korakov čez mejo, se vsede na kamen in, ne udaj se, popije vseh 42 jajc. Potem je vstal in je odpravil z veteranskim korakom in ponosno dvignjeno glavo mimo presenečenih carinarjev po svoji poti. — Med Poljsko In Rusijo so razmere i zadnjih dneh nekoliko napete in je zato, čičerin odpovedal nameravani poset n Varšavi. Povod za to napetost pa je v zvezi s procesom proti številnim komunistom, ki se vrši sedaj v Lodzu. Kot ena glavnih prič je nastopil tudi policijski agent Wit* kowski, še pred nedavnim sam komunisti ki je svojo stranko izdal. Zato ga je izvr-« ševalni odbor poljske komunistične stranke obsodil na smrt in mu to obsodbo tudi sporočil. Witkowski jim je hotel pobegniti v inozemstvo. Baš pa, ko je hotel stopiti na postajo, je oddal nanj 17-letni komunist Pačenko tri strele iz revolverja, ki so g^ usmrtili. Pačenko je bil aretiran in je mirno priznal, zakaj je Witkowskega umo< ril in kdo ga je k temu pripravil. t — Velikanska eksplozija v Dovm, o k a« ie ri smo poročali, je napravila še večjoi ■čkodo, nego so jo začetkoma cenili. V do« larjih znaša najmanj 100 milijonov, a je bo več, ker požar še divjft in je tudi vojaški arsenal v bližnjem Piccadillyju v Večni nevarnosti. Doslej je bilo 24 mest in vasi popolnoma ali deloma porušenih, 5000 ton smodnika in 100.000 topovskih krogel se je užgalo, na stotine ljudi je brez strehe. Koliko je mrtvih in ranjenih, bo znala povedati preiskovalna komisija, ki se je podala na kraj katastrofe. Na čuden način sta se rešila dva avtomobilista, ki sta prestopila pas smodnišnice baš v trenutku, ko se je dogodila prva eksplozija. Bila sta vržena v zrak in sta se ranjena plazila iaj peklenskega ozemlja, nad njima pa je neprenehoma treskalo na tisoče granat. Nove vesti javljajo, da je tridesetoriett pogumnih vojakov rešila arsenal v Picca-dillyju s tem, da je šla gasit eno izmed, 200 zgradb doverske smodnišnice, ki je ar-** senalu najbližja in je že začela goreti. — Bolgarska soeijalistična stranka stoji pred razcepom. Glavni odbor je izključil polagoma že najvažnejše voditelje, kakor" Kazazova, Asenzakova, Vidrova, Dimitro-va in Zenkova. — Ameriški kredit evropskim državam. Prvih pet mesecev letošnjega! leta so ameriške banke dale evropskim državam in raznim društvom v Hlvropl posojil v znesku 439 milijonov d )I jev. Največ je dobila Nemčija, kateri so ameriške banke posodile 150 milijonov dolarjev. — Kuga v Indiji. «Petit Journal» javlja, da se je pojavila v Indiji, na 1 Ui-pinih, v Indokini in Siamu kugo. V Indiji je že 64.253 slučajev obolelosti in 43.556 ljudem je grozna morilka zadnji Čas vzela življenje. To ozemlje ima silno nezdravo podnebje in skoro nobenih sanitetnih naprav. Zlasti nekateri deli Indije so pravcata gnezdišča kužnih bolezni, ki tam nikdar no prenehajo. Veliko pozornost je zbudil nenaden odhod poveljnika čelioslovaškega glavnega stana gen. Gajde na dopust, s katerega se menda več ne vrne v aktivno službo. Nekateri ugibajo, da ga je vlada odpustila, ker je prijatelj Čelioslovaškega fašizma, drugi govore o špijonaži v prid Rusije. Baje se vrši preiskava tudi proti nekaterim drugim višjim častnikom. PODLISTEK JIJLES VERNE: <;o> Skrivnostni otok Zemlja na planoti je bila izredno rodovitna in je obetala bogato žetev. Tudi različnih pijač je bilo dovolj. Kdor ni hlepel prav po vinu, ni imel baš vzroka se pritoževati. Omenili smo že osvego čaj in pijačo iz korenik zmajevca. Poleg tega pa je Cir Smith pripravil tudi resnično pivo. Iz mladih poganjkov «abies nigra», ki jih je skuhal in spravil v kipenje, je napravil zdravo pijačo, ki jo Amerikanci imenujejo «spring-beer», t. j. mladično pivo. Proti koncu poletja so imeli v kurjem dvoru lep par dropelj, spadajočih v podvrsto «hubarov», ki se odlikujejo po nekakšnem pernatem plašču, dalje ducat žličnatih rac, ki imajo ob obeh straneh „ _ _________ zgornje čeljusti po en vrečast privesek, in | bil naselnikom pri legel zdaj kakšen "ča-konCno veliko število krasnih petelinov s eopisl 2e enajst mesecev so bili popolno- črnimi grebeni in končno mozambične peteline, ki so se šopirili ob bregu jezera. Tako je po pridnosti teh pogumnih in razumnih mož vse lepo uspevalo. Seveda je tudi božja previdnost zanje delala, toda po znanem pregovoru so si najprej sami pomagali in pomoč z neba jim ni izostala. Na večer gorkih poletnih dni so se naseljenci po končanem delu vsedli na rob planote Lepega razgleda pod verando, ki je bila zaraščena z ovijalkami in ki jo je Nab lastnoročno sezidal. Tu so uživali hlad vetra, ki je pihal z morja. Tam so se razgovarjali, poučevali drug drugega, d-Tali nove načrte za bodočnost, a mornar je s svojim preprostim humorjem zabaval malo družbo, ki je živela v popolnem soglasju. Govorili so tudi o domovini, o dragi, veliki Ameriki. Kako je bilo s 'secesijsko vojno? Ni bilo verjetno, da de trajal Rich-mond je moral pasti generalu Grantu v roke in po zavzetju glavnega mesta zaveznikov je morala vojna končati Gotovo je zmagala dobra stvar severa! Kake bi se ma odrezani od človeške družbe in bližal se je dan 24. marca, t. j. dan obletnice, ko je zrakoplov padel na neznani otok. Takrat so bili samo brodolomniki, ki niso vedeli, če jim bo uspelo kljubovati naravi! Zdaj pa so se čutili po zaslugi bogatega izkustva svojih voditeljev kot pravi naselniki. Bili so preskrbljeni z orožjem, instrumenti, orodjem, podvrgli so si živali, rastline in rude otoka, t. j. vse ti^t panoge narave 1 O tem so se mnogokrat razgovarjali in delali nove načrte za prihodnjost. Cir Smith, ki je večidel molčal, je rajši poslušal prijatelja, kakor da bi sam govoril . Včasih se je kaki Habertovi sodbi ali Pencroflovi burkasti domislici smehljal. Vedno pa je razmišljal o nerazložljivih dogodkih, ki so se tu pripetili, o uganki, ki je ni mogel razrešiti. DEVETO POGLAVJE V prvi polovici marca še je vreme iz-premenilo. Že v začetku meseca je začoi padati močan dež, s vročina je trajala dalje. Čutili so, da je bilo ecraCje nasičeno z elektriko in da je bilo pričakovati nastop več ali manj daljše dobe slabega vremena. In resnično, 2. marca je strašno grmelo, vdelati v okna granitne hiše debele in Veter je piha! iz vzhoda, a toča je tolkla kakor karteče naravnost v pročelje granitne hiše. Vrata in okna so morali hermetično zapreti, sicer bi bilo poplavilo prostore. Ko je Pencroff videl padati ledena zrna, izmed katerih so bila nekatera velika kakor golobja jajca, ga je skrbelo, da ne bi toča uničila žitnega polja. Takoj je stekel k polju, na katerem je klasje Že dvigalo svoje glave. Z velikim kosom tkanine se mu je posrečilo zavarovati žetev. Toča ga je sicer kamenjala, toda nič ni godrnjal. Slabo vreme je trajalo osem dni in skoraj neprestano je grmelo in treskalo. Med dvema nevihtama so slifiali grmenje še zunaj mej obzorja, nato pa se je zopet približalo s podvojeno silo. Nebo je bilo neprestano prepreženo z bliski, ki so večkrat treščili v drevesa otoka. Med drugimi je treščilo tudi v velikansko smreko, ki je rastla blizu jezera ob robu gozda. Večkrat je električni tok trefičil na breg in stopil pesek v stekleno enov. Ko so našli te fulgurite (t. j. takozvane strelne cevi), je prišel inženir na misel, da bi bilo dobro krepke steklene šipe, ki bi mogle kljubovati vetru, dežju in toči. Ker niso naselniki imeli zunaj nobenega nujnega dela, so .bili notri in popravljali ter izpopolnjevali notranjo opremo. Inženir je napravil preprosto stružnico, na kateri je stružil razne toaletne in kuhinjske predmete, posebno gumbe, ki so jih tako pogrešali. Za orožja, ki so jih skrbno čuvali, so napravili posebno polico, a tudi druge police in omare so bile lepo izdelane. Žagali so, oblali, pHili in s trulili in ves čas slabega vremena piso slišali drugega kakor ropotanje orodja in škrlr panje stružnice, ki je bila edini odgovor na bobnenje groma. Na mojstra Jupa niso pozabili. On je imel poleg glavne shrambe svoj posebni prostor z ležiščem mehkega listja, ki mu je silno prljalo. «Vrli Jup, ga je Pencroff večkrat pohval lil, se nikoli ne prička in ne odgovarja; tO, je služabnik, da mu ga ni para, Na2>» pravi vzor usluinostit* — Moj učenec, je odgovoril Nab, ki mi bo kmalu enak! IV. ■EDINOST* V Trsta, dne 15. JuUJa 1ekle z biseri". «Jutranja zvezda» je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki ga bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne popusti. Usoda glavnega junaka itamesa, ki je tip viteškega junaka-vojaka in prelepe Tue je opisana v markantnih potezah in realistič-io zgodovinsko-verno. Asti je žena velike- koncepta in ne male energije, opisana t vsemi simpatičnimi svojstvi. Na stare \nt riga n te nas spominja zlobni in zahrbtni d zapletka do razvozljanja energično in verjetno do konca. Posamezni prizori kot .Božja sodba», «Solnčna ladja», «Carobna podoba» so pisani z občudovanja vredno ranlazijo in vendar nazorno, prepričevalno ia zadnje pike. Realistična, življensko res-pična poglavja kot «Tua v Meinfidi», «Ra-oiesov boj s princem iz Keša», ali pa uvodni prizor «Abijeva zarota« so podana s toliko življenjsko silo, da prizori požive pred tabo v živih barvah. Zvezdoslovje igra nemalo vlogo in je verno posneta slika iz življenja starih Egipčanov. Prevod je lep, jezik gladek, snov in njena obdelava vseskozi zanimiva, zato bo našla «Jutranja zvezda» pot v vsako knjižnico, ker ni le vzgojna ljudska povest, ampak tudi literarno pomembno delo velikega angleškega pisatelja. Knjiga se dobi v knjigarni I. Štoka, Trst, Via Milano 37. V nedeljo je na občnem zboru v Vrhov-Ijah nabraia blagajničarka L 30.— za «šol. društvo«. Cenjeni nabiraIki kot darovalcem srčna hvala! Društva, posnemajte 1 Spominjajte se tega prekoristnega društva pri vseh Vaših prireditvah, izletih, občnih zborih Ltd. Družina Schmidt, globoko ganjena po izkazanem sočutju o pz'iliki izgube ne-pozabljive Milice je darovala 75.— L sveto.-.*vanski pouruž. Sol. društva 75.— Dijaški Matici in 50.— L svetoivanskemu M. D. — skupno 200.— L. Da počaste spomin drage Milice Schmidt so darovale svetoivanski podruž. Sol. društva gdč. Anica in Srečka Rošer 20.— L gdč. Jožica Dougan fu.— L. Isti podružnici je darovala gdč. Dougan 15.— L v počeščenje spomina blagopokojne Antonije Horvat učit. soproge umrle nedavno v Ljubljani. Srčna hvala vsem darovalcem. Navedene zneske hrani sv. ivan. podruž. poverje-n ik. V počaščenje spomina biagopokojte Milice Sclimidt-ove darujeta družini Marq-Ramič L 20.— Šol. društvu. Srčna hvala! Na mesto cvetja na grob pokojnega Ivana Dovgan-a daruje g. Jakob Perhauc L 50.— «Šol. društvu. Srčna hvala! «Dijaški kuhinji« v Gorici daruje g. Just Ušaj 10 kg fižola. — Najprisrčnejša zahvala! Ker sta se Ivanka in Zorka radi nepričakovanega obiska odpovedali Gorici, je družba zbrala 8 lir za lonjersko podružnico ašolskega društva«. Isti podružnici darujejo nekatere deklice, ker so pele «po naše« 2 liri. — Srčna hvala! MALI OGLASI BE&V ITf f run m v»a Torre blanca 21, pouk in PLnlll£~atnUULprevodi v vseh jezikih. (1067 GOSTILNA z bogatim inventarjem, v bolj slo- j venskem okrožju Trsta s prostornim skladiščem I za vino, m doM v knjigarni STOKA. MOIAR iOSiP __ Gostilna GORICA — Via Monache 11- Tržofftn posojilnica in hrcnilnica registrovsna zadruga z omejenim poroStvou uradujg v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19» i. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostna celice (safe) Uradne ure za stranke ođ 87a do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25*07. 750 Najstarejši slov. denarni zoood lnserlrajte o „Edinosti"