Vrtdnlitvo: Travnika It. ITT. I. aUatr. (•■• akrki taAi S* ra«pail(Ja*ja Ual»). Prajajakj* aa aa pU£ll« «itktriia aaaauila . (a4i r »e»la»anakaa» jaklka. fla/.a aa aa vaak* n*liaa« »ralafc •old . i'o aa •■■Mil« »■• ankrat aa-liaaa, U Jvakral, -O aaM., 6a trikr»i, Id a. v. a. — Povrh laga ia vaak. kral 5l> a. aa iiemp.lj. V Gorici, v petft';4«. julija 1869. , .. -,:.]=; ijiKl .... 0 vi n a. tečaj list 2«. Izhaja vzak petek. Velja po potit pailllaaa aa «■!• !«»• 3 a* pol Uia l faJi. fcO . , aa Jatr« lata so a. Kdsr »Sm 4(ft>l»&'aa ««l« lat* mr>* *«'*0. »., aa t/i 1.1 g. aOs..**'fa(rt 1. T#f. Naro£ilna pitat i« r«k|»waelj«aaj aa paiiljajo vrcrfalilra. ___. 1'oaamai Hali aa Prai«J«Ja v Uarlfi v kukvaraloi K. 8ah»r-Jovi h* Traval— ku po 6 »aldov. Ki i\jna linonu na CJ orlfikem. l'o Goriški deželi ao ae naselili—za časov, kterih določevati ni tft naš namen—Slovenci mnogih, med ie-' Ik>J proooj različnih plomen. To kažejo redoviiMjtl "priimki, to spričujo značaj Gorjauov in Primorcev. Drogo* »pleme jo gotovo na Kraau, drugo po ToininakOMtj'-»I* dolina Goriška, Ipavako, Brda Imajo tadi avojo pešata noati, o kterih jo težko reči, ali )h< koliko ao tevirftdf ali pa naHtale po odoepljenji oudotnlb atauovav#o* OV Kraškega plemena, po dotiki z Lahi, ali po kakih drtl- (;ih uplivili Bodi temu, kakor koli, obrnilo ho, kambv ločemo, povsod po Goriškem leži zh kopan ih vdfiko neprecenljivih Jozikoslovskih in^arodopisnih zakladov, kteri čakajo umno glave in zvedene roke, da jih vzdigno. Omenili smo to momogredč, da se nam ho ložo m rajAo verjelo, čo porefemo, da jo naš svet sani na sobi sploh še deviško-alovonakl avet vkljuh lomu, da jO .slovenska krajina"-, vkljuh temu, da so pd nekdaj dvoje tujih knltur na naših tleh ta prcdstvo poganja. Le pnvrAje naše delele je nekako opraieno; otrcsimo in iztolčlmn prah, pa se nam pokaže lepo, zdravo, Čvrsto njeno slovensko lice. Kuk prah Jo to, ki naj ga otreaornoV Po tujih ali na litjem izobraženih duhovnikih in odvetnikih poprejšnjih dob In po tujem uradnem in javnem jeziku jo dobilo našo Goriško, sosebno ob mejah, na videz spačono zunanjo podobo, ki pa ni taka, da uo bi bilo več mod si pomagati. To, da ao v javnem Življenji' m%d našimi izobraženo! močiib pozna sled ..toj-stva, česar "ba oni sami njso kriVi/hebi bilo š* Uka • reč, ko bi oni le aebo In dežele,tib pafllM N bo\j, Ko (tudi' po njih stAtbŠolskl o^ikl^ebal' Da V^Vjeziku-Ifr' Žb mora takV> biti—'govorite in pišete—V tmenU Božjem I pa to moramo zkhte^ati od Vas, da rečete'Lbobtf bob ■n popu pop, a ne bobu pop in popn bob.Jf To jo: pn-stite nam naša imena, redoviusku in krajna, kakoršna so, iu no pačite jih. Saj tisti' žalostni časi so vendar že davno minuli, ko šo nam Benclkj duhovniki v krstnih bukvah.pačili našo priimke* kakor jezik naš v barbarskih svojih pridigah; časi, koso nam naši domaČi iz Gradoa prinašali ali pa iz nemških ali nemško-slovenskih t!) knjig zajemali besede _ leban, " 9 piirgdrji nebeftkega kraljestva", „sior Gospoda našega.. .u; „zdaj boste lepo andohtljivo gors vstali" itd. Tistih časov—pravimo— ni več, in dnh narodne zavednosti in sploh novega časa pihlja tudi že okoli Vaših sivih las. Akor*vno Vam je nemogoče sleči železno srajco stare omike, toliko lahko zupopadete, da v slovenskih krajih so imena tloven-skay a ne kitajska. Zakaj jih tedaj pišete po kitajski1? Pa znabiti, da bravci še ne vedo, kam merimo? Pe- Xr* O cULls t <3> At. Topol«. Sp. Jo*. Parlani. Topčla visoka Sred loga stoji Okrog se ozira, Ko carjev* hči. , Le Čuj. kak ošabno V toVaršo pljuvš: '' Pritlikovei grdi, Kdo vas kaj velja? Lo jaz som visoka, Ko čarov prestol; Le jaz sem krasotn, JCi kinčz, ff dol. Vi golo podno#)e . Na soaalji ste mi, • ■ ■•■» Ce z nogo le dregnem, Vae v prah ae zdrobi. (jite se iz Gorice, kamor hočete, ua vse štiri straui sveta; glejte nupiso ob vhodih iu knucoh vasi, berilo lipole na razpotjih; če v tistih napisih naših imen »ŠČO-te, ali jih uajdelo? Žalost iu jeza zgrabi človeka, ko vidi, kuj je nevednost iz naših krajev naredila; Še boH pa ac mora vsak zvedeni uaAinco togotitl, ko v javnih pismih bere, kako naši lastni razmSšljeni iu razvujeui izobraženci in za njimi, ae vo da, vse, kar zna pero držuti, sosebuo v nemških nli itnlijunakih, pa včasih tudi v slovenskih spisih imena naših vasi pači. In zakaj? Ne poznajo mar pravega slovenskega imena? JDo-, bro ga pozuajo, pa mislijo, da v italijanske in nemške spise nu smo priti v domači slovenski obleki. Mnogi ) so pa tudi kakor kalini ali opico: ker je kfck uevudupž ali tujec v preteklih stoletjih kako naše njemu nerazumljivo ime svojevoljno po svojem prestrojil, lujalijo, j du bi bilo greli mi vdoiunčcu-j neumno stare piaavu oda to-j pili. Iu I a k o imamo priliko, čituli vsak dan lepoglasua (!) I imenu: Vcrcogliu (Vriičvljc), Kuccogliuno (Orchovlje),; 1 Hnvogna (Sovodnje), Schrriuno Kuuziauo (Key-, če), Merna (Miren), Chiapovuuo (Ofipovau). Kdor po teb krajih potuje, pa vidi Uko ostudno spačena imuna, ali jih pa v ulitih bero, imena, kteiib potnen van, Černiče, Trnovo (uaineati TertfovvaJ itd. ? To dni sem ae peljal skoz Bdkovioo; rcate, kuko je zapisano to sumo zu se govoreče nlovenako imč? /toccavizza! Le pridi Garibuldil nUoeoau.....1 Kdo bi dvomil, da jo tod Boccaceio hodil, kakor Dante po Tominu? Samo veči trgi in mesta imajo za vsak jezik navadno iz prvotne ga prestrojeno posebuo ime, n. pr. Bovee, Flitseh, Plezzo ; Kobarid, Karfreit Caporetto; Girkno Kirchhcim, Girebiua; Tomin, Tolmein Tolmino itd.; navadne manjše vasi naj se imenujejo tako, kakor se v dotičnem kraji (po pravilnem izgovarjanji^ kličejo, in vsaj v nemških privatnih in javnih pismih naj ae pišejo po slovenskem pravopisu, s slovensko končnico, n. pr. „der BUrgermeister von Miren (Trieddorf); der j Zabavlja in pBujo j Iu maja z glavč, ,j Hvaljga Ic sebe, Dol' gleda grdč. Tovarši po logu, Ponižno molčč, Saj vere so trdne: Bog za nas tud' vč- NebO se kopiči, In začne streljat', Kur trešči v tnpolo, Odkriino jej vrat. Knzdjsna glavica No li vitli so več; Strehi) omedleva, Da čaka jo peč- Prevzet nož ! podoba Ta-le to uči: Kdor leta visoko, Prav nizko leti. — m — Lebicr von lteuče; die Inaasaen von Sovsdnje: ich geho uaeb Čepovau; die Hllble von Solkan" etc, Vm-ka drugačna pisava je grd ilendrian iu grdi uaio de« ieio, kor ji pritiska ua lopi obrax nespodobno in nevarno laško krinko — nevarno, ker ne moro pod njo prosto uar.iduo dihati. Proč tedaj a to krinko! Določno nastopimo novo pot, narpoproj mi siovouski omikanci sami, kedar uoinftki pišemo, če ie moramo tako pisati— |>otle pa tirjajmo, da se nam v vaeh naftih slo ven-škili okraj di, vai kakorAui koli javni napisi s pomočjo avedeucav pravilno popravijo. To je jako potrebno, če ne, uo bo unela naša deiela nikdar veljavo kot slovenska ni pred domačimi, niti pred tujimi ljudmi. *) Jo pa tuili Ae drugi vzrok, zakaj „l>om". na to sili in lakaj smo to utvar zdaj sproiili. N spravljal ao bode v kratkem n.iv kataster ; v katastru pn no bistvena reči nnena , pazimo toroj, da pridejo v doli«... komisije taki ljudje, ki IhmIo vedeli zomljcmor-«-•'■11 in njiui, Li bodo nove ma|>e izdelovali, pravo pooo »lati, da ae no vrine v nove ten.ljckare toliko straAnib apak iu uapak, kakor jili vidimo v starih Tadi, kedar ne v (loriAkein okraji nove poAle vpeljejo, bo treba glodali, da ao dA postajam pravo ime in da so lato na puAlni pečat pravilno vrele ; n. pr. no llocca-vixza /'kakor 4,'crnizza) ampak Itakovica. Kedar bodo naša i in ena v javnih spisih in napi-sih popravljena, pridemo sčasoma tadi do pravilnega zemljevida uaAc dctelo, kakoršnega do sedaj (gledč I men, isvzemfti Kozlcrjcfoga, ki Je precej pravilen) Ao nimamo. Ojgl<»l |>o svctu. Avstrijske ogerzka drŽavo. Na Dunaj* ste pričeli II. L m. delegaciji svoje zborovanje, in sicer naAa avstrijska ali državno-zborna oli I nn ]K>jM>ldno, ogerska pa ob 4 a. pp. Za pred-Hednika v naši jc izvoljen knez Auersperg, v ogerski (na novo izvoljeni), grof AnL Alajlalh.- Drtavni kaa-cclar, grof Iteual, jc naznanil dri.-zborni, da misli pro-svetli cesar sam delegaciji pozdraviti.— Obravnavali . niste del. nič, samo koostiii\jilo ste se.— Predložil so jima jc skupni driavni preudarek.— 1* l.inca. 12. L n. je bila končna obravnava s porotniki zoper prt Akof* AV. Joi. Rudigimr )*. Škofa ni bilo tndi ta pot v aodiAči; razpravljalo se je lorej o nenazočusti zatoieaca Povedala je „ Dom * te nai k nU daje tolen Akof 1L zarad pastirskega lista, ki ga je botel priobčiti lanskega septembra, pa jc bil v prepoved djan. V tem listo pojaanaje LinAki Akof verske |>oatave od 25. maja I. I. Sodni}* se je nad nekterimi stavki apodtakada iu prč. pisatelja toibo napela Začela se je obravnava ob 10 are dopoldne. Zagovarjal je obtuicoca dr. Kissling, (pa ga ai Akof sam izvolil, kajti on stanovitno Irdi, da deielaa sodaija v Line« nima oblasti, soditi ga.). Ob 8- zvečer so odgovorili porotniki euoglasno, d« je škof K. kriv, češ, da je rez spod-badal k zaničevanja sedanjega načina vladanja in državne oprave, ter da je poskusil zapeljati Ijndi k nepokorščini ia vpora zoper postave meseca maja lansk. leta (verske); hudodelstvo ksljenja miri pa ds je ostalo le pc*kaduja. Ob 9. ari so sodniki oznanili sodbo: Škof Kudigier je zavoljo posknAenega hudodelstva ka-Ijenja javnega mirA obsojen na 14 dni v jeho. Driavni pravdoik je bil nasveloval 6 mesecev zapora.— Tako je tedaj končana, ta Linška zadeva, ki je dajala malo da ne eno celo leto sodnijam in sosebno časnikarjem toliko, toliko opraviti. Črki postave — je zadoetenol — Dr- Kissling je v zagovoru rekel, da on se sicer ne v-jema z g. Akofom, vendar pa, da mora poležali se za lo, da bi porotniki ?nekrivc izrekli, kajti toiba, da je kdo kriv kaljenja javnega miri po § 65 kazenskega zakonika, se ue \jema z razsvetljenimi politiAkimi mnenji pravosodja v novi dobi in s politiAkimi pravicami driavljanov. Zarotoval je porotnike kot privrieoce *) Tojci, ki po4o,o « k>i« kr»f« M.«a tionc*. n p. vojaki, fait-oAi, popre,iafk K k« M t a ii Italije koU.li. .ari. ao n-io d«trlo V aa UUo. ft to kolrl. ntirgi k^eta ka] fr»i»u, b4.I. bo m pororrti f italjaoaki. Saai ao Mi »«* »«< Slor,„. Z.k«]* Zala. k« ao vi-d-li, ko a« pnOi V »O. *ali)ao«kr m mm vaai » iUl$aOTki po- 4obi a ilaL tN&K*. na. liberalne atranke, naj bi rešili to stvar r liberalnem zmiala, v zmislu tiskarne avobodc. — Škofu se hodijo poklanjal depotaoijo iu pošiljajo ma od mnogih strani, c.elO s Francoskega, adrese, v kterih je pohvaljena nje-govs stanovitnost v brezobzirnem izpolnovanji višepa-stirakib dolžnosti. — Da je bil po časnikih tak hrup zarad Linftko zadeve, prihaja ml tod, ker jeneza slišano, da bi bili kedaj v Avstriji kakega Škofa jired svetne sodnike silili iu obsodili, in cclA s jMirotmki, ls Ljubljane V nedeljo, 11. t m , je imelo dtalt nuitifjut druitva občni zbor, kterega sejo- kakor „Tri glav" piše veliko udov vdeležilo. Družuikov šteje diuAlvo 2-H ; noktori niso še v priobčeni imenik sprejeti Novo izvoženi odbor jo ta- le: Predseduik gosp. Pet. (■rassolli, tajnik g. Žagar; odborniki v Ljnbljani gg. Alršovo, dr. liloiarois jan., Drahsler, Drenik Oullman,* ilr llndoe, KandernaJ, Uarnik, Nolli, dr. Poklakar, Kr. Ravnikar. Šolar, Valeula, Vilbar ; zanai Ljubljane gg. (^ognar, Jurčič, dr. Lavrič, Stritar. V 'lVstu je bila to dni obletnica lanskih homatij. Vlada je resno pazila, da nc bi so vganjalo v spomin lanskih dogodkov kako demonatracije. Nc Jo močne vo-jaAkc palrole so hodilo |m> mesta, Icmač bilo je v ponedeljek jirilcpljcuo po oglih tudi jiosebno naznanilo od vodstva policijskega, tega zsjmpadka, da je zasačila policij* nekaj razglasov nekega—kakor sam sebe ime-nujo 0akeijakcga odbora" (oOmitato d'azioue). 13. julija, da ae jc imel prilepiti ta razglaa po zidovih ia da se berejo v njem te lo besede: „13. t- ni. (ob 3. 0. po-poldnej pojdomo na pokopališče, da izpolaimo, kakor so spodobi, dolžnost do oaTh mučeoikov *) ter da se navdulimo na ne še maščevanih njanib grobovih še k večerna črtu ia da ao aam šo bolj vaamc maščevav-m>st proti barbarskim rabeljnom*.— Policijsko vodatvo svari gledč ns ta besai poziv, naj bi ae Ijadje nc dali zapeljali, kajti vsaka poskušajo kake demonstracije, ki bi Rpominjsla lanskih dogodkov, da se s vao ojstrootjo zatare. — „0*s. Tr." pripovedsje o -komitatavem" razglasu, da n je dala neka dražba TriaŠkihJbladenČev v nekem Beneškeni mesta tiskali. — vCSttadioo" ae hvali, da je oa ie v ^botood vsakoriae demonstracije odsvetoval,' veodsr pa ae v Številki od I3j7 pod kožo jezi da jo policija zgorej omenjeno svarilo priobčila in da hodijo (ako močne palrole (straordinario apparato), po alicab.- V apomio 13.jolija 1868 je prioeoel ,CHLrf vvodes aostsvek, v ktere m pravi, kako ao hoteli poprejšnjih let Trat ponemčiti (sredstva so iaaela biti vTrie-ster ZeiU", Seailler-Vereio, nemško gledišče), po teas pa, ko ni vse aič zdalo, da ae je lotila vlada pofilo-veuovanjs Tri. mesta; nasledki—lanski dogodki.Baapor * okoličani — pravi — ai ie prav poravaas, vendar pa sloveosko rovarenje ne aega več čez postavne meje, kakor do laai; balalijona ai. veČ itd. Sploh koastafsjc i ,Citt.-, da sc je ^v njegovem zmisla) vse na bolje obr- ' nilo, soaebno z vlado in ajenim naj višim zastopnikom jc Šc precej zadovoljen. — Prav brez vaeh dcmooatra-cij pa vendar ni bilo v T. Zapisano je bilo li pa lam po durih: „0ggi. 13 Isglio, fesu! Al Campaaaato! Poriši f* (Danas, 13. jolija, praznik! J9» .pokopališče I 1'arirf t)- Tadi listki z dem-jnatrativnimi napis: rndeče-modrimi so se nahajali. — Tepe na sta bila tadi dva Slovenca, ki sta v neki krč*i ^iirio^ vpila. **) Ako vse dobre premislimo, moramo se averiti, da so I^ahoni in Sloveaei v Trata ie daleč od zoiclene sprave, akoravoo se ne da tajiti, da so ae mnogi na- •) V laMki rakvki »aiarjaaa rariai « » Lrnod* o. Vr. Po v^aaaiaf.k Tria&ik žaaMUl aa >a Nfn^. fa|«l«aa >kQ.b .a« mnlM kakA C00 l.taOi, apM am*4 pr^i a«. Aai (|K>kopalii£aJ. ikanna j« Ma yaH'^aai fm ni po(j Hiaa. Nrilrn ao a« fnAnmo uUi aapcrj ia aa vatavfak HiaUai. Tr^a »tk. ki M M kila »4 Sofeaaa »•» iam m pakafUča, j« »Jrlik — Piuc v okall 10 1|4 M u&aU rfc*ral>. i.it(bti » »p.L molirj pn laiMiH fmm-tii (diaaaa), kjer J« kli U«i iika ka. Vn]tlžiat Je |»ii ra«krop4a, pol.rjja j> wka«ii« bore« irprainrti ■n ilmM upidi j im »lice »4 Ar«|at4aUo a w aMt aa u- ptli. do J ar p< p«loo^j ao M« »oJaki akarali oL O im •>«■ aa k J« TU na^eUik. pri kmfa P.: M. Stnaf. |Hml l—n. »o^a ic.jr llotm.nn (Žapaa l>in)ra prar M1B»I« nnlact*i kur*ga j« 4al oa bobb rnok&ta t ikfcf f i ■ nal f 11 a« n*. Iiaaa paa Ibco oboO. — Na |MUata t rja a* vjafc « gprotnilfl Slovane«* vendar žh nekolik? z mod ril i, s«j ie Jjnbeznjlvi ^Cittadino" nc bi imel rile koper to, Če bi bolel mestni inanieipi okoličanom po «loven«ki dopi< sovati, kakor jim jo on ( OitL« ) te unidan tudi niie šole slovonsko privoščil; d« le mu svetišča mestno zbornice Cegnar in Zor s slovenskim govorjenjem ne oskrunita I Došlo nam je a prošnjo, naj ga priobČiuio, tole naznanilo : Castilim bralcem n Ju/rja s puŠo." Ko ho bili vsi natisi našega lista št. ti za razpošiljanju pripravljeni, se je vzvidelo obhstniji, pobrati vsn listt» na pošti iu one, ki bo bili šo v rokali vrodni-štva, i to za volj pesmi :„ V krajni s>qo gospodje m» I "—r Da naši naročniki škode no trpč, zato bomo skrbeli v prihodnji številki, ki izide uidnjo nedeljo lega meaeoa. V Tralu, 12. julija IBM. VredniŠtvo „ Jurija s pušo," Vnanje deiale. Francosko. V novem' postavodajavuem zboru je pripravila močna, tako imenovaiia srednja stranka oesar-ja v zadrego interpcllacijo meročo na veČo ustavno svobodo. Napoleon sc jo vdal' in obočul zboru nekaj novih pravic. Vsled tega se jo sedanje ininisterstvo odpovedalo in je cesar odpoved sprejel. Sploh so zdn) Francozi z novimi privolitvami zadovoljui. Dopisi. Iz Lokovoo a (v Goriških gorah) 12 julija. K... .a nVarno bodite z ognjem"! I)a bi se to opdmlnje-vanje ua glnhib ušo*ih ne razletelo, no bi bilo toliko utrabu, žalosti,, jok* io«revšiou.. — H t. okoli /> 'L po-poldne jo tfr ogouj neko hišo pokončal. Hudobna ' otročja roka je, knlfoi> pravijo, ^lav^jo, v slamnato streho vtaknila. fu\ai rii up.sJudjjrica, t|«. ,!Q.kff ČIL. VtUlft, . od dima oksjenc dobimo le oil streli, in «ako le j eomalo suša pritiska, so branijo • F.okovfcke Štjruo,' ludi s lakošuo postreči. — Gorje torej, akt^kje' goreti za- ; čne. V t1 blisk, j1 streha v ognji, ter, leo tli trobil, hiša v pepelu, iu vsa jj pomoč~tfofecddv, ki kbj/ Vo' ''ogerij 'vikftft'gtfrft "hI ti jo, jI navadno malo zda. Iu ta JPj žali bogi 7. hita, ki jo jj je v zadhjih 3 letih požrešni plamen vpcpolil. Za lo- j rej šc enkrat: „ Varno hodite z ognjem "1. * Iz Renč (pri Gorici) i2. julija. Sinoči se je zgo-'j dila v naši vasi prav čudna nesreča. Oče In sin (A.)f sta ob isti uri, oče doma, sin v neki drugi hiši s pred' \ hišnega mostovža fgankaj padla. Sin (kakih 60 let: ; star) seje uiočno pobil in omedlel, pa prišel spet k sebi, ' (bil je menda vvinjen); oče pa (70leten starček) je i zdajci mrtev obležal. s Iz Goriške okolice i5. t. m. Pred nekimi dnevi1 se jc namenila neka vdova ili davke plačat. Njena ai- > nova 8ta jej rekla, naj bi tirjala pri davkariji pobotnici ro ali davkovske bukviec v slovenskem jeziku, da bo., mogoče njima, ki po slovenski nekaj brati ii pisali » znata, samima pregledati, k^j, koliko in zakaj mati! plačuje. Mati je pri davkariji v gorici,res zahtevala slo-"\ vensko potrdilo; s tem pa je, reva, gospodo tako raz-' dražila in razkačila, kakor da bi bila v sršenovo gnjozdo.-' dregnila. Kakor žena pravi, so letali eden do druzega,- tia se pogovarjali in jo prašali: K^j ne? to Vam je U-.. azal Vaš žnpan tir jati? Žena odgovori, d* njen župan jo pošten mož, ter naj bi ga kar v miru pustili;! kar on« tirja da jo pr*yičuty lo da ve ona is zanesljivega -vira. Po dal jem mrmranji se oglasi, eden uradnikov tako: Mi znamo tudi slovenski govoriti, pisati |>a smo so I drugače učili, in uaj pride tudi sam Bog z nebes, Vam ne bo ustreženo, in ludi VuŠ župan ne bo ukazal. To bodi priobčeno, da no bomo kedaj od kakega ministra slišali reči, da sc ljudstvo na Goriškem zarad rabe svojega jezika v uradnijah ne pritožuje. X. ©omači novinar., (Okrajna Šolska, seetovaoetma) na Goriškem se zdaj Bostavljajo. Duhovne svetovavee so prevzv. knez- I nadškof io imenovali, in sicer, za mastno svetova val vo Goriško p. n. gosp. Antona SesiS a, kateheta na e. ki realki; za okraj Goriški katebota ua norinalki in profesorja katebetike v bogosl. učiliiči, gosp. Jote/a Md-ruiičn ; za Tominsko avetovavslvo prč. gosp. dekani Tominskega, Jak. Dolljak a; za Gradišče prČ. ondal-njega g. dekana, Karola Gulot-n; zu Sežano jo odme-nllo prČ. škofijstvo Tržaško (zgornja polovica okraja Tržaškega spada, namreč, v dabovskih zadevah pod Trst) dekana- kanonika To majskega, prč. g. Ant. Uk-mar)a. (Za prihodnjo ({letno dobo bodo imenovali pa a ta : Mlarega ao delali inženirji iu inorjal-oi «umi, ljudi uiao dosti ali nič prušali; |>ri novoin ka-Ustiu bodo pu ljudjo, to jo, listi, ki zemljiški davok plačujejo, imeli prvo iu poglavitno besedo. Komisijo namreč, ki bodo imele kulustorsku dola na skrbi, bodo tikori iu skeli lako sestavljene, da bodo davka plačevalo,i imeli v npb večino. Mo?jo cenilci (Aaeovalei) bo-do od Ich komisij iz svoje aredu izvoljeni. Torej brez skrbi rečemo, du bodo po novi postavi davka plačovaloi sumi v »volili rokuli iuioli svojo srečo, iu tla bo pri njih stalo, ali bo novi kataster, to jo, podlaga, na kloji ae bo zemljiški davok odmerjal, deftoli pravičen a it primerim ali pa pu. Da ao pa bodo ljudjo pri tem delu mali prav ponašati, iu da bodo pri couitvi votloli pravo zadeti, zalo ho je treba dobro pripraviti, — treba ie postavo na tiiuku poznali, iu uu tenko prevdarili vse okolijfičino, na klero mora pii cenitvi vnaiioga zemljišču gledali. Zato proaimo svoje čaHlile braleo, posebno preča-alile duhovne goHpode iu vse bolj izučimo rojako, naj skrbno proberč in premislijo lo postavo, naj so pogo-vorč o nje pomenu iu pravemu Hinislu mod seboj in s zvedenimi možmi, in naj ho na vho Hlrani dobro pripravijo, da bodo ljudi, ko pride čas, znali prav podučiti in j i in pravu svetovati. Zakaj zdaj bo priložnost doiuli težko breme nepiimornega zemljiškega davka zlajšati Nemškularp, to »liftimo vsak dan, nam lažnjivo očitajo, da se „ Novice" in narodni časuiki kakor tndi narodnjaki nafti In zu jozik kavsajo in ravHajo, za drugo potrebe narodu našega pa jim ui mar. VHak polten človek vč, da jo lo očitanje le sleparstvo nevednih ljudi. Vaak nravi rodoljub ima skrb za blagor iu srečo svojo dulolo na vsako slrau, a on ludi vč, da smo zgubljeni, če se v zadevah, ki so tičejo sreče ali nesreče vsake deželo, ravni v tujem jeziku, kj ga no razume nuitod. Lo vprašajte nemškutarjo : koliko so vam, naj Hi bodi v gospodarskih, obrtnikih ali kakoršnih koli znanstveniki rcččb, bokov spisali, da bi so narod naš is njih učil in za drugimi narodi ne zaostajal? Le vprašajte jih : koliko vas bfido podučili, kako so imate gmotni gospodarji ravnati, kadar se bodo začela izvrševati važna nova gruntna poBtava? Da potezanje za obveljavo narodnega jezika ni jalova sanjarija, pokazalo sc bodo tedaj r.daj, ko bo šlo za to, da so grunt-ni davki nam olajšajo; to bodo pa le mogoče, da se bolj iznčeni rodoljubi z narodno našo duhovščino zedi-nijo in kmeto našo podučijo najprej r tem, da razumejo poslavo, pa ludi to, kar jim bodo „ Novico * pozno-je razlagale. Postava sc glasi tako-lc; Oddelck I. Splošna načela. §. t. Na kaj a« naklada zemljiški davek. Zemljiškemu davka je podvržena vsaka zemlja, ktera so more po kmetijsko uživati, ia sicer tudi takrat, ko bc ne uživa tako, temučje namenjena za drugo rabo, ktera je pa ne Blori davka proste. f. 2. Kaj je zemljiškega davka prosto. cmljiškega davka ne plačujejo: 1. Zemljišča, ki nič nc rodč (nerčdua zemljišča). 2. Močvirja, jezera in ribniki fbajerji), ako bc po kmetijsko ne obdelujejo, in tudi iz nbštva, trstja ali šote nobenega užitka ne dajejo. 3. Javoo (vsem odprto) stezo iu kolovozi, volar-ske in vlačugarsko poti in ceste, javni prostori po va seb, trgih in mcBlih in pri oerkvab, m ulice, |>otem prekopi in vodovodi, ki slažijo občnim namenom, in struga od rok iu potokov. 4. Javna pokopališča, dokler so ne obrnejo v kak drug namen. 5. StaviŠČa (solišČa) io dvorišča (borjači, jogna). 6. Prostori, na klerib morsko sol delajo. 6'. 3 Kaj je začasno zemljiškega davka prosti. Začasno prosto zemljiškega davka so pusla zern IjiŠča ali taka, ki so po naravHkih (nataroibj prigodkih nerčdna poslala, ako so na novo zdelajo, da rodč skozi 10 let, kadar so pa visokolesni gozdi z novega napravijo, nkozi 25 let ud leta. k» bc popolnoma zdelajo. §. 4. Kako zemljiški davek ustanovi in rUzdeli. Glavni s postavo ustanovljeni znesek vsega zemljiškega davka naj su po primeri najdoucga čistega priuoaa (prihodka) od davku podvržene zemlje euako razdeli nu vsako dožolo. oziroma na vsako davkovsko oličiuo io vsako zemljišču. 6\ 6 Čisti prinos uli prihotlek. Za Čisti prinoa so iuiu listo, kar ostane, ko se obdelovalni iu dnbivalni »troški (t'» jo stroški za obdelovanje zemljišča in za dobivanju pridelka) odbijejo od grobega doneska, in ki so od rabnib zemljišč stanovitno dobivati more (§. 19.) Čisti prinos se najde po preoenUvi in vcenitvi. Zastran lega, kako So zemljišča obdelana, uaj ac pri prcocnttvi, h klero so išče čisti princa, vzamo, da mo skozi po srednje (po splošni navadi) obdelana. Na lanlninsko razmere ali okolijosti in na kmetijsko avuzo enega zemljišča a drugimi aH pa z obrtuijski mi napravami se nič no gloda. Tuui so ni ozirati uo na biomcna in davščine, ki ho na zemljiščih, no na pravico ž njimi zvezano. £ 6\ Kako te odpuščajo davki ob nesrečah ali uimah. Kedaj se začne pobirati davek po tej postavi. To, kako so odpuščajo davki zavolj kake ncHrcČc (uimo), kako jo skrbeti za lo, da bc zemljiškega davka kataster v razvidu ima, po lein, odkloj so ho pobiral zemljiški davok po le ti postavi, to so bo ustanovilo s posebnimi postavsmi. (Dalje prih.) «- Borsni kura 10. Julija. Motlall. 62:30; narodno po-sojilo 71:40; London 125:20; adžjo srebra 122:.%; cekini 5:02. V Trstu 10. L m. <1*. SO. M, 6, AH. OOI^ASNIIC JVeu€9l€ Krfindung fikr Haucher ! i i III ' ' ' " ■ InlliišIseheB Produkt, Havanna - Tabak - Aroma - Hllitto**. I) i esc mit dem feinstem /lavanna Arvma imprft^nirteo Blštter ertheilen, als Einlage in Cigarrcnkistca vervvoudol, deo dariu bcfindli-cbcu Cigarren oder Tabakcn, sclbst von der mindeslen Sorte, schon nach 2 Tagen ein aa-genekmes kavannaartiges Arpma, so dass sclbst der Kenner davon gelknscht wird und eine echle /lava nn a km rauche m vermeint. Ein Illatt gentigt, mm 25 StMck Cigarren in 2 Tagen zu aromatisiren, und kanu mit cinem Blatto die-ser Vorgang 10 mal wiederbolt vrerden. Un-gebrauchl ziriscbeu Papier aulbcvrahrt, verliert das Blati seine Eigenachaften nichL Es gibi daktr keU besseres MiiUl, Um fUr %oenig Osld gut nad! fein tu raucJum. Haupt-Dopot Ur DoutsckUud nad Ottorroiok bei G. Hauaer, Wma, HariakiHoratrasso Nr. 116. Versendaogen naeh der Provinz gegen Einseodong des Betrages oder Postnachnahsee. Prcis : Eiu Paquet (entbaltend 6 Stflk) inclnaivo Emballage fl. 1.60. Weni9er wi* ein Paguet toird nieht abgegeten. Wiedervcrk&mfer erbalten bedeutoode Percente.— KkdeHafm wer«lea I« al I« a IIMea «Se-■tamleha UralaehlaaSi ervtehl«!. Aviso! Da dieoer Artikel l>csondera in Deutschland Bchon stark uacbgeabmt wird, so wird vor solchcu Erveagnisscn, dio mit den £cblcn Havanna Aroma - Blltlern keinen Vcr-gleich auHhallcn, im Interesa« der P. T. Con-summenten gewamL Ea fikt keia kossoras Hittel, um lir arooig Goli gnl mi4 Ullifl zu rauokou r