15. november 2008 številka 70 4 8 11 Tradicionalno srečanje starejših občanov Jubilej gasilske zveze Obvestilo o izplačilih škode po neurjih 13 22 28 Komasacija v Bakovcih in Krogu Pomoč občanu Delavnice v Galeriji Murska Sobota 30 33 34 38 Panvitin tek Martinov pohod Mesec požarne varnosti Nagradna križanka SLOVESNOST OB OTVORITVI GLASBENE ŠOLE 2 ŽUPANOV KOTIČEK Mladi glasbeniki v novi glasbeni šoli Ob množici dogodkov in neprestane naglice smo v Murski Soboti kar nekako »spregledali« veselje in ponos 490 učencev in 39 zaposlenih, ki so 1. septembra začeli s poukom v novi glasbeni šoli. Namesto neprimerne in dotrajane zgradbe, ki je kljub vsemu dolgo in dobro služila svojemu namenu, ter prostorske stiske, ki so jo zaposleni in učenci reševali v pomožnih prostorih na različnih lokacijah po mestu, bodo odslej naši otroci lahko razvijali svoje glasbene talente v velikih svetlih učilnicah z vsemi sodobnimi pripomočki in instrumenti. Nova dvorana s 148 sedeži je namenjena predstavitvi učencev in profesorjev glasbene šole ter za druge kulturne prireditve v našem mestu. Do tega cilja pa je bilo potrebnega veliko časa za načrtovanja in dogovarjanja. Osnovni problem je predstavljal dogovor med občinami iz šolskega okoliša glasbene šole (Upravna enota Murska Sobota) o sofinanciranju novogradnje in določitev-dokončne lokacije šole. Prva pogodba med občinami je bila podpisana leta 2003, vendar jo je podpisalo le 11 občin (vse, razen Občine Moravske Toplice). Čakalo se je še na zadnji podpis, naročeni so bili projekti, katerih dinamika se je začasno upočasnila, ker je začetno navdušenje med predstavniki posameznih občin v vmesnem času včasih zanihalo. Glede na slabe izkušnje pri skupnem financiranju Pokrajinske in študijske knjižnice smo bili pri tem projektu bolj previdni. Višina sofinanciranja občin iz šolskega okoliša glasbene šole je bila določena v znesku 352.981,58 EUR (19,3 %), Mestne občine Murska Sobota pa 679.627,49 EUR (37,1 %). V prvi polovici leta 2006 nam je kljub vsemu uspelo podpisati novo pogodbo med občinami in dogovoriti tudi podrobnosti z Ministrstvom za šolstvo, s katerim je bila sklenjena pogodba o sofinanciranju projekta v deležu 43,6 % oziroma največ 804.920 EUR. Takrat je bila normativna vrednost inve-sticije ocenjena na 1.784.743 EUR. Zaradi povišanja stroškov naložbe je Mesta občina Murska Sobota začasno pokrila vse dodatne stro-ške v višini 433.986 EUR. Vsekakor pa upamo, da bo dosežen tudi dogovor z občinami iz šolskega okoliša glasbene šole o plačilu dodatnih stroškov po enakem ključu, kot je bila sklenjena pogodba o sofinanciranju naložbe. Vse te težave nam niso vzele poguma in 9. oktobra 2006 smo položili temeljni kamen za izgradnjo in podpisali listino z investitorji, izvajalci in projektanti ter se obvezali, da bo z izgradnjo objekta poskrbljeno za kakovostno glasbeno vzgojo otrok, stanujočih na območju občin Upravne enote Murska Sobota. Naložba je bila zaključena 30. 6. 2008. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno 30. 7. 2008. Končna vrednost naložbe do danes je znašala 2.288.028 EUR, vključno z vso opremo in instrumenti. Zahvaljujem se vsem, ki so načrtovali, gradili in opremili to moderno stavbo. Z otvoritvijo smo tako uresničili željo po sodobni glasbeni šoli, ki bo v ponos vsem občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota in tudi celotne regije. Učencem in profesorjem želim veliko uspeha in veselja ob učenju in delu v novi šoli. Prebivalci Pomurja pa si želimo, da bo iz te glasbene šole prišlo čim več mladih glasbenikov, ki bodo svoje znanje delili v užitek nas vseh. Vaš župan Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota 3 AKTUALNO Tradicionalno srečanje starejših občanov v Diani Brigita Bavčar V tednu starejših občanov je bilo tudi letos v kavarni hotela Diana sreča-nje starejših občanov Mestne občine Murska Sobota. Srečanje organizirajo mestne četrti in po besedah novega tajnika Boža Boharja, so z odzivom zadovoljni. Kot je povedal slavnostni govornik, župan mestne občine Anton Štihec, je v Mestni občini Murska Sobota 2118 prebivalcev starejših od sedemdeset let, skoraj tretjina od 1417 meščanov, pa se udeležuje tra-dicionalnih družabnih srečanj. Učenci drugih razredov prve murskosoboške osnovne šole, so prisotne ogreli s twistom in drugimi plesi, navdušili pa so jih tudi mladi harmonikar Matevž Bencik, in z recitacijo o babici Vanja Kovač, z zgodbo o uče-nju šaha pa vnuk Jaka Meglič in dedek Stefan Pintarič. V kul-turnem programu je nastopila še Katarina Puhan, za glasbo in ples pa poskrbel vsestranski Drago Jošar. Skeča, ki so ga pripravljali v društvu murskosoboških upo-kojencev, tokrat zaradi bolezni v zasedbi, ni bilo. Je pa bilo kot vedno dovolj priložnosti, da je sosed za mizo lahko poklepetal s sosedom in znanci za sosednjimi omizji in da so se po enem letu srečali tudi ljudje, ki se drugače ne družijo. Tradicionalno so na srečanje s starejšimi občani poleg mestnih svetnikov in direktorja ter vodij posameznih oddelkov v mestni upravi, povabljeni tudi predstavniki mestnih četrti. Iz županovega daljšega na-govora zbranim smo si za-pomnili, da bo v naslednjem letu v našem mestu končno prišlo do prenove kinodvora-ne v večnamensko dvorano ter gradnje varovanih stanovanj z ugodnimi najemninami, saj bodo tako kot za tradicional-no srečanje starejših občanov zanjo namenjena proračun-ska sredstva. Murska Sobota bo postala gradbišče za krož-išča v mestnem središču pred sodiščem in tako imenovani Zuti kuči. Dom za starejše v mestu bo zrasel na praznem vogalu med Gregoričičevo in Ulico Staneta Rozmana, kar pomeni, da stanovalci ne bodo odmaknjeni, ampak se bodo lahko sprehajali po mestnem središču. Za priletnejše občane mesta pa je še kako pomemben mestni avtobus Sobočanec, saj se lahko z njim popeljejo do bolnišnice v Rakičanu in do trgovskih centrov na obro-bju mesta, ker je v njegovem središču vse manj prodajaln z živih, ki jih potrebujejo za sprotno oskrbo. Posebej, če ži-vijo sami in nimajo možnosti družinskih prevozov ah dom-ske oskrbe. V tednu starejših občanov pripravljajo tudi druge prire-ditve, obiskali pa bodo tudi naj starejša občana. 4 AKTUALNO Trubarjev duh še vedno biva med nami Aleksandra Grah Z letošnjo slavnostno proslavo ob dnevu reformacije v mursko-soboški evangeličanski cerkvi so zaokrožili 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja. Proslavo so s skupnimi močmi pripravili Evangeličanska cer-kev na Slovenskem, ki zaobjema 13 cerkvenih občin s približno 18.000 verniki, in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Program so poleg na-govorov dopolnjevali nastopi evangeličanskega pevskega zbo-ra Cantate in pevske skupine Eternum. Slovensko protestantsko društvo si tako z različnimi proslavami in dogodki prizadeva širiti in utr-jevati zavest, da je izročilo pro-testantizma temeljnega pomena za razvoj in obstoj slovenske narodne samobitnosti ter nje-ne vpetosti v evropski prostor. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju gotovo ostaja Primož Trubar, saj predstavlja tisti steber, ki je bil ključnega pomena v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Letošnje leto je bilo razglašeno za Trubarjevo leto in v ta namen se je povsod po Sloveniji zvrstilo ogromno prireditev, ki so na raz-lične načine pomagale orisati nje-govo življenje in delo ter seveda njegov pomen, kajti s Trubarjem sta se začeli javna raba imena Slovenci in s tem tudi enovita pripadnost enemu narodu. Dan reformacije v Republiki Sloveniji praznujemo od leta 1992, ko je bil ta dan tudi uradno sprejet kot državni praznik. Reformacija ima korenine v 15. in 16. stoletju; to versko gibanje si je prizadevalo za preoblikovanje katoliške Cerkve na podlagi prvotnega krščanstva. Za nas Slovence je bilo odločilno obdobje slovenskega protestan-tizma, ko se je dejansko oblikoval knjižni jezik. V tem obdobju so tudi pogosti poudarki etnične zavesti, prvič se pojavi občutek, da je Slovencem nujno dvigniti raven kulture. Trubar je v svojih posvetnih delih razmišljal o sti-skah in položaju, v katerem so se znašli Slovenci, prizadeval si je, da bi vsak Slovenec pisal in bral v lastnem jeziku, kajti le jezik je največja zaloga kulture. V pozdravnem nagovoru na osrednji prireditvi ob dnevu reformacije v Murski Soboti je spregovoril škof evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša, ki se je sprva dotaknil zgodovinske-ga razvoja reformacije. Erniša je izpostavil, da slovenski prote-stantje in slovenska reformacija niso bili vedno prav razumljeni in prav sprejeti, čeprav je refor-macija dala slovenskemu narodu slovensko cerkev, neprecenljivo duhovno kulturo, slovensko na-cionalno in narodno samozavest, temelje knjižnega jezika. »Danes nas 500. obletnica Trubarjevega rojstva in tudi krsta obvezujeta k iskanju pravih priložnosti, da si obudimo Trubarjevo delo in podobo ter se vprašamo, zakaj je njegov lik med nami še ve-dno tako živ. Letošnja obletnica Trubarjevega rojstva naj še bolj vzpodbuja našo nacionalno sa-mozavest, samobitnost, ekumen-sko odprtost, prijateljstvo in naj odpravlja iz naših src morebitno prepreko, da Slovenec ne bi mo-gel biti Slovencu brat. Le taka drža in taka ustvarjalnost prene-seta akterje ter nosilce takih idej, tudi če jih več ni med nami, a za njimi vseeno ostajata njiho-vo delo in trud. V tem primeru Trubarjev duh še vedno živi med nami in v tem nam je lahko res edinstven vzor. Sledimo mu,« je še razmišljal škof. Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve Tanja Zrinski Združenje borcev za vrednote NOB, mestna organizacija Murska Sobota in Mestna občina Murska Sobota sta pred praznikom spomina na mrtve pripravila žalno slovesnost na poko-pališču v Murski Soboti. Predsednica mestne organizaci-je Združenja borcev za vrednote NOB Mileva Veren je v nagovoru dejala, da se pred dnevom spomi-na na mrtve tradicionalno spo-mnimo tudi na padle borce med vojnami in umrle v taboriščih, zaporih, pregnanstvu, in druge žrtve vojnega nasilja. Istočasno pa se poklonimo spominu vseh someščanov, ki počivajo na mur-skosoboškem pokopališču. Zupan Anton Štihec je ob tej pri-ložnosti povedal, da je najlepša oddolžitev mrtvim, ki so na tem svetu že pustili svoj pečat, nada- ljevanje njihovega dela in njiho-vih misli ter uresničitev vizije hrabrih in plemenitih ljudi, ki so darovali svoja življenja, da mi lahko danes živimo na svojem, slovenskem ozemlju. Na slovesnosti so sodelovali Mešani pevski zbor Vladimir Močan Društva upokojen-cev Murska Sobota in učenci Osnovne šole III. Župan in predsednica mestne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB sta pri spo-minskih obeležjih položila vence in prižgala sveče. 5 AKTUALNO Župan Anton Štihec sprejel veleposlanika Kennedyja iz ameriškega State Departmenta Vida Lukač J. Christian Kennedy, poseb-ni odposlanec za vprašanja holokavsta na ameriškem State Departmentu, je prišel v Slovenijo v zvezi z vprašanji holokavsta in vračanjem žido-vskega premoženja. V pogovoru z županom Štihcem je Kennedy dejal, da si njegov Urad med drugim prizadeva, da bi teme holo-kavsta prišle v izobraževalne programe v ZDA in Evropi, in je v ta namen ustanovil posebno delovno skupino za izobraževanje predavateljev. Med naloge Urada, ki ga vodi, spadata tudi razvoj politike na področju nadzora in boja proti antisemitizmu ter sodelovanje z evropskimi vladnimi in ne-vladnimi organizacijami. Župan Stihec je visokemu gostu, ki je prvič obiskal Prekmurje, predstavil pokra-jino in občino. V pogovoru sta se med drugim dotaknila tudi aktualnih političnih in družbenih tem v Sloveniji in ZDA. Japonsko-slovenski večer v Murski Soboti Vida Lukač Ob obisku častnega konzu-la Republike Slovenije na Japonskem Jukia Morija v Murski Soboti je župan Anton Stihec v četrtek, 23. oktobra, pripravil sprejem in povabil na Japonsko-slovenski večer. V baročnem salonu murskoso-boškega gradu, ki je nudil iz-vrstno kuliso za srečanje dveh tako različnih kultur, so gosti iz dežele vzhajajočega sonca predstavili ceremonijo pitja čaja in umetelno kaligrafsko pisavo. Profesorica kaligrafije e županu podarila sliko z na-pisom »Murska Sobota«, kar v pisavi kaligrafskih znakov pomeni »Sreča za zmeraj«. Kot slovenski prispevek in poklon gostom je folklorna skupina iz Beltincev zaplesala venček ljudskih plesov, ki so bili odličen uvod v sproščen družabni del srečanja. Jukio Mori in njegova soproga Keiko, ki sta Slovenijo prvič obiskala leta 1991, se pri nas počutita tako dobro, da sta si v Murski Soboti kupila celo stanovanje in občasno biva-ta tukaj. Keiko Mori pa je potem, ko je prvič pokusila Radgonsko penino in druga slovenska vina, bila nad njimi tako navdušena, da jih je žele-la predstaviti tudi sorojakom. Tako se sedaj profesionalno ukvarja s prodajo slovenskega vina na Japonskem. Častni konzul je s seboj pripe-ljal 18 prijateljev iz Japonske, s katerimi je v enotedenskem izletu užival v lepotah in do-brotah Slovenije. Prepričani smo, da so v daljno Japonsko odnesli lepe vtise. 6 AKTUALNC Obisk delegacije Mestne občine Murska Sobota v Turnovu Vida Lukač Župan Mestne občine Murska Sobota se je odzval vabilu županje pobra-tenega mesta Tumov na Češkem in se z delegacijo udeležil slavnostnega odprtja novega kulturnega centra. Slovesnosti ob odprtju so-dobnega večnamenskega centra, ki je velika pridobitev za mesto in celotno regijo, so prisostvovali tudi predsednik parlamenta Češke republike in drugi številni vidnejši pred-stavniki političnega življenja. Županja mesta Turnov dr. Hana Meierova je s pono- som predala kulturni hram svojemu namenu z izvrstnim koncertom simfoničnega orkestra. V sklopu obiska je mesto Turnov organiziralo tudi sreča-nje predstavnikov pobratenih mest, na katerem so bile po-leg Murske Sobote zastopane delegacije iz mest Reeuwijk iz Nizozemske, Niesky in Idar - Oberstein iz Nemčije, Alvesta iz Švedske in Jawor iz Poljske. Na srečanju je bila pozdravlje-na pobuda župana Štihca po mreženju pobratenih mest in njihovem sodelovanju na raz-ličnih področjih. KROG - Linhartova ulica v sklopu predvidene gradnje naselja 11-ih samostojnih hiš, se je v mesecu avgustu 2008 pričela realizacija projekta z gradnjo dveh stanovanjskih enot. Velikost vsake nepremičnine zajema cca. 140 bruto stanovanjske površine in 400 do 500 m2 komunalno urejenega zemljišča. Dovoz do dveh tlakovanih parkirnih prostorov pred vsako enoto je urejen, prav tako bo urejena zelenica s teraso. Poleg tega bo cena zajemala tudi dokončanje fasade (12 cm) z zaključnim slojem, PVC okna, PVC vhodna vrata, strelovod, žlebove, vso elektro in vodovodno instalacijo, centralno kurjavo (plinovod), končane omete, obdelavo mansarde s knauf ploščami in prvo pleskanje. Novogradnje bodo lične stavbe s funkcionalno razporeditvijo prostorov v dveh etažah, ki bosta razgibali domo-vanje in hkrati ločevali dnevno bivalni in spalni del ter omogočalo zadostno komoditeto bivanja tako za mlade družine, ki želijo zase in za svoje otroke več, kakor tudi za vsakogar, ki želi svoj vsakod-nevni prosti čas preživeti v kvalitetnem, urejenem in mirnem okolju. 7 AKTUALNO Jubilej Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota Geza Grabar V 12 društev je vključenih 809 članov, od tega 356 gasilcev-operativcev, na voljo pa imajo 26 gasilskih vozil raz-šnih tipov. Nova gasilska avto lestev do leta 2010? “S spremembo lokalne samou-prave in z ustanovitvijo novih občin smo se pred desetimi leti tudi gasilci morali reorganizirati in tvoriti gasilske zveze po občin-ski merilih. Tako je bila ustano-vljena tudi Gasilska zveza MO Murska Sobota, ki jo sestavlja 12 prostovoljnih gasilskih društev iz mesta in primestnih naselij. Našo razvojno pot so posebej zaznamovali posamezniki in vsi njeni člani. Tu ne smemo pozabi-ti zaslug Mestne občine Murska Sobota, ki nam vedno stoji ob strani finančno in moralno.” Takšno je bilo uvodno razmišlja-nje predsednika Štefana Barbariča ob njeni nedavni slovesnosti, ki so jo pripravili v murskosoboški grajski dvorani. Priznanje za na novo prehoje-nih prvih deset let so zvezi pred več kot 130 gasilci in drugimi vabljenimi gosti izrekli številni govorniki, med njimi tudi Alojz Tirgošek, član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije, Branko Dervodela, namestnik generalne-ga direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kakor tudi direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Slednji, ki je bil na prireditvi tudi slavnostni govornik, je med drugim pove-dal, da se oblika prostovoljstva, ki ga izvajajo gasilci in se je to z ničkoliko prostovoljnimi de-lovnimi urami in pomoči najbolj potrebnim izvedlo ob letošnjih poletnih neurjih - dvakrat je div-jalo tudi na območju mestne ob-čine, zagotovo nikoli ne bo oma-jala. Požrtvovalno, prostovoljno in pogumno ob nesrečah lahko intervenirajo le ljudje s posebno kulturo, in to so lahko samo ga-silci, je dejal Petrijan. Preden je predsednik gasilske zveze Štefan Barbarič v imenu zveze iz njego-vih rok prejel posebno zahvalno listino mestne občine, je Petrijan še izpostavil in pohvalil pomemb-nost vključevanja mladih v gasil-ske vrste. Prepričan je, da se bo le na ta način tradicija gasilstva uspešno prenašala iz roda v rod, dosežena bo konstanta pri zago-tavljanju nivoja požarne varnosti na območju občine, s pridom pa bo uporabljena vsa razpoložljiva gasilska tehnika. 8 AKTUALNO Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota je ob 10. obletnici Zavarovalnici Triglav - Območni enoti Murska Sobota, Policijski postaji Murska Sobota, Slovenski vojski - Vojašnici Murska Sobota, URSZR Izpostava Murska Sobota, Inšpekciji RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre-čami - Izpostava Murska Sobota in Gasilskemu društvu Murska Sobota izročila pisne zahvale. Zahvalni listini zveze sta preje-la Jože Pintarič in Stefan Vereš, prvi poveljnik oziroma poveljnik zveze; plaketi pa sta predsednik Stefan Barbarič in poveljnik Franc Olaj izročila Mestni obči-ni Murska Sobota za zelo profe-sionalen in razumevajoči odnos do gasilstva, ter vse od ustano-vitve mestne občine poveljniku Občinskega štaba Civilne zašči-te Stanislavu Wolfu. Kot je bilo izpostavljeno, je Wolf sodeloval v vseh aktivnostih zveze mestne občine ter krepil medsebojno sodelovanje vseh sil v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, in prav tu so gasilci eden od njenih ključnih členov. Ob tej priložnosti je predstavnik Gasilske zveze Slovenije Stefanu Barbariču podelil odlikovanje II. stopnje, poveljniku Francu Olaju pa III. stopnje. Program so s plesnimi točkami popestrili učenci druge osnovne šole v Murski Soboti. Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota sestavlja 12 društev iz mesta Murska Sobota (GD Murska Sobota), 10 iz primestnih naselij (Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci, Veščica) ter eno industrijsko gasilsko društvo (IGD) v tovarni Mura. V zvezo je vključenih 809 članov različnih populacij, od tega je 356 gasilcev-operativcev. Društva razpolagajo s 26 gasilskimi vozili različnih tipov, so 80-odstotno popolnjena z osebno in skupinsko zaščitno opremo ter 70-odstotno z ostalo tehnično opremo za reševanje. Število inter-vencij je v skokovitem porastu, saj se je njihovo število v zadnjih treh letih več kot potrojilo in je lani znašalo že 98, več kot 90 % vseh intervencij pa opravi osrednje društvo v zvezi in tudi regiji — GD Murska Sobota. Društvo ima že nekaj let svojo spletno stran: http://www.gasilskazveza-ms.su, ki je zelo obiskana in se na njej ažurno objavljajo vse aktivnosti in dejavnosti zveze. Odnos med gasilsko zvezo na eni ter upravo mestne občine in županom na drugi strani so na profesionalni ravni. 60 % sredstev za svoje delovanje dobi zveza iz proračuna občine, ostalo pa od države oziroma iz naslova t. i. požarne takse. V zvezi si ob posodabljanju vse gasilske zaščitne opreme ter opreme za gašenje in reševanje močno prizadevajo za na-bavo nove avto-lestve za GD Murska Sobota, katere vrednost znaša okrog milijon evrov. 9 wvjw. hotel-diana.si www.delavska-hranilnica.si AKTUALNO Veličasten pogled na murskosoboško tržnico med prazniki Dejan Kuhar Tudi letos je murskosoboška Komunala z dobro organiza-cijo sejma in z vsebino pro-daje cvetličnih aranžmajev in sveč na murskosoboški tržnici ponudila obiskovalcem pestro ponudbo. Vsebina je bila izključno na-menjena sklopu praznikov ob dnevu reformacije in dnevu mrtvih. V dveh dneh se je na tržnico zgrnilo približno 1.500 obi-skovalcev, ki so imeli pri 99 prodajalcih marsikaj videti in kupiti. Predvsem krizanteme in drugo za spominski dan posebej aranžirano cvetje in priložnostne cvetne aranžmaje s svečami. Zdaj že tradicionalni sejem se bo na podlagi takšnega obiska in ponudbe nadaljeval tudi v prihodnje leto. Soboško pokopališče ob 1. novembru Melita Varga Lemut Dan spomina na pokojne sorodni-ke. prijatelje in znance je že mimo, a spomini na lepe skupne trenutke in minulost življenja ostajata. Pred 1 novembrom smo uredili grobove, jih na novo zasadili z mačehami, trajnicami, grmički, jih mogoče na novo preuredili, dodali dekoracijo iz oKrasnega kamna, lubja ali pa smo mogoče zasadili le kakšno posodo ali položili na grob na videz skromen šopek, ki je bil namenjen nekomu, ki smo ga imeli radi. Ob tem prazniku se pogosteje sprašujemo, kako urediti grob, kakšne in koliko rož nesti na grob, koliko sveč prižgati ... Pri tem naj vas vodi vodilo, da je v tem grobu nekdo, ki je prehodil določeno življenjsko pot, ki je imel svoj stil življe-nja. Se pravi, da urejujemo njegov grob, torej ga uredimo na način, ki bi bil njemu všeč, ki izraža omenjeno prehojeno življenjsko pot, njegov stil ži-vljenja. Vsekakor vam je pri tem v mestu Murska Sobota v pomoč cvetličarna podjetja Komunale, ki se nahaja na mestnem pokopališču. Tako vam skozi celo leto ponujamo vse za ureditev grobov: pestro izbiro sezonskih enoletnic, dvoletnic, raznih trajnic, gr- mičkov ter drugega dekora-cijskega materiala za grobove, kot so okrasni kamen vseh barv, lubje ipd. V trgovini vam vse to lahko samo prodamo, lahko pa vam strokovno svetujemo ah name-sto vas celo v celoti uredimo grob. Izdelamo vam sveži ali suhi aranžma, uredimo šopek za vazo, lahko vam ga tudi do-stavimo in položimo na grob. Ob letošnjem 1. novembru smo poskrbeli za rezervacijo svežega cvetja, vam pomagali ob morebitni izdelavi šopka. Na kakršenkoli način smo vam pomagali pri urejanju in okraševanju groba. Glede prižiganja sveč naj velja pravilo, da se s prižigom sveče spomnimo svojih dragih, torej naj bo tudi izbira sveče skrb-na. Izbirajmo steklene sveče, ki so manj ekološko oporeč-ne in ne obremenjujejo oko-lja. Prednost teh sveč je tudi v tem, da jih lahko uporabi-mo večkrat, ker lahko v njih menjamo svečni vložek. Če je sveča opremljena z gorilni-kom, jo polnimo s svetilnim oljem ah jo opremimo z elek-tronsko lučko. Steklene sveče lahko tudi operemo, so težje in se ob vetru ne prevračajo; zaradi posebne zaskočne na-mestitve pokrova le-tega veter ne odnaša več. V naši cvetli-čarni lahko izbirate med raz-ličnimi oblikami in barvami steklenih sveč (solza, križ, bučka). V času, ko je trgovina zaprta, lahko kupite svečo na svečomatu, in sicer so vam 24 urna dan na razpolago 3 vrste sveč in svečni vložek. Za vse dodatne informacije smo vam na razpolago na te-lefonski številki trgovine 524 16 16. V najtežjih trenutkih vam ure-dimo vse potrebno za izvedbo pogreba. V tem primeru po-kličite dežurno službo na 041 631 443. V času pred prazniki smo sku-paj z Mestno občino Murska Sobota ob novi mrliški vežici uredili razsvetljavo in uredili okolico. Zasadili smo drevo-red iz kroglaste stepske Češnji-ce ob povezovalni poti med starim delom pokopališča in mrliško vežico, živico iz tis ob ploščadi vežice in okrog plato-ja za odpadke ter drevesa na parkirišču. 10 AKTUALNO Mestna občina prispevala za CT-aparat Geza Grabar Na pobudo župana Antona Štihca je mestni svet sprejel sklep, da bodo del namenskih sredstev v mestni občini prerazporedili tudi v donacijo za na-kup CT-aparata. Podžupan Jože Casar se je 15. oktobra udejanjil. Podžupan Jože Casar je v imenu Mestne obči-ne Murska Sobota vodstvu Splošne bolnišnice Murska Sobota izročil ček v višini pet tisoč evrov. Ob tej priložnosti je Casar izra-zil zadovoljstvo, da je mursko-soboška bolnišnica po večletnih prizadevanjih uspela kupiti novi CT-aparat, ki ne bo olajšal samo dela zdravnikov, pač pa je aparat velika pridobitev tudi za pacien-te, ki se jim na kakovostne prei-skave ne bo treba voziti v druge kraje, nova naprava pa je uspešno nadomestila stari in že iztrošeni aparat. Nakup sodobnega 64-re-zinskega CT-aparata so olajšala donirana sredstva — doslej se jih je za ta namen nabralo že za 257 tisoč evrov (samo letos 80 tisoč). Tako je delež prispevala tudi me-stna občina. Kot je ob simbolični izročitvi čeka direktorju bolnišni-ce Ernestu Borcu, strokovnemu direktorju Danielu Grabarju in predstojnici oddelka za radiolo-gijo Mariji Šantl Letonja zagoto-vil Casar, si bodo v prihodnje v mestni občini prizadevali, da bo na čeku za prvo številko zapisana še kakšna ničla več. Kot je znano, novi CT-aparat v murskosoboški bolnišnici deluje od 18. septembra. Doslej je bilo z njim opravljenih že 340 preiskav, bolniki pa nanje v povprečju ča-kajo 14 dni. Bolnišnici Murska Sobota donirali retraktor Murska Sobota - Predsednik uprave Radenske Tomaž Blagotinšek je di-rektorju Splošne bolnišnice Murska Sobota Ernestu Borcu in predstojniku kirurškega oddelka Jelku Čopiju pre-dal 10 tisoč evrov vredni retraktor, s katerim bodo pričeli opravljati abdo-minalne operacije. Ob tej priložnosti je direk-tor bolnišnice povedal, da so donacije za bolnišnico izre-dnega pomena, saj lahko na ta način nabavljajo sodobno opremo, s tem pa omogočajo bolnikom še boljše storitve. S tem se je strinjal tudi Čopi. rekoč, da retraktor predsta-vlja pomembno pridobitev in prispeva k posodobim ki-rurškega oddelka, ob tem pa dodal, da bodo z doniranim retraktorjem lahko izvajali še več operacij kile, odstranitev žolčnika s klasično kirurško metodo, kirurgijo žolčnih pori in kirurške posege na tankem in širokem črevesu. Tanja Zrinski OBVESTILO O IZPLAČILIH ŠKODE PO NEURJIH z dne 13. in 14. julija ter 15. in 16. avgusta 2008 Komisija za usklajevanje aktivnosti pri dodeljevanju pomoči prizadetim po neurju, ki so jo sestavljali predstavniki Centra za socialno delo, Rdečega križa, Škofijskega karitasa ter mestne občine, Vas obvešča, da je zaključila vse postopke razdeljevanja sredstev oškodovancem po neurju. V postopkih ugotavljanja upravičenosti do izplačil je obdelovala podatke, ki so jih prejeli oškodovanci od zavarovalnice (zavarovalno premijo), in prejemke iz transferjev Rdečega križa, Centra za socialno delo, Škofijskega karitasa ter mestne občine. V primeru, da je seštevek teh virov presegal ocenjeno višino škode, ki jo je na podlagi meril in kriterijev popisala Občinska komisija za popis škode po neurju (Republiški program AJDA 2008), oškodovanci niso bili upravičeni do namenskih sredstev za obnovo uničenih oziroma močno poškodovanih objektov zaradi neurja. Hvala za zaupanje! Predsednik Komisije za usklajevanje aktivnosti pri dodeljevanju pomoči prizadetim po neurju Bojan PETRIJAN 11 AKTUALNO Merkur že gradi, Mercator bo drugo leto o Karlo Vrataric Na obrobju Murske Sobote na Markišavski ulici se je v začetku ok-tobra pričela gradnja Merkurjevega "akupovalnega središča, v samem mestnem središču pa bo predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta svoje "akupovalno središče začel graditi še Mercator. Nakupovalno središče Merkur bo skupaj s skladišči zavzema-lo več kot 13 tisoč kvadratnih metrov površin in bo ponujalo celotno ponudbo. Center bo razdeljen na dva dela - Merkur dom, ki bo ponujal izdelke za opremo doma, vrta in pro-sti čas, ter Merkur mojster s ponudbo za domače mojstre, podjetnike, obrtnike, grad-bince in druge. Kompleks bo dopolnil še velik vrtni center, vrata pa naj bi za kupcem od-prli prihodnje leto poleti. Prav takrat pa se Murski Soboti obeta gradbišče sredi mesta, točneje na območjih zapuščenih skladišč nekdanje trgovske družbe Veletrgovina Potrošnik. Sedanji lastnik zemljišč Mercator je namreč pripravil strokovne podlage, ki so potrebne za spremem-be prostorskih dokumentov, zato je Mestna občina Murska Sobota je sprejela Sklep o za-četku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za obmo-čje Potrošnik v Murski Soboti. Ker vsako nakupovalno sredi-šče posledično poveča promet v okolici, je murskosoboška občina tudi od Mercatorja zahtevala sofinanciranje ure-ditve prometne infrastruktu-re. »Zahteva Mestne občine Murska Sobota je, da kom-pleks med Arhitekta Novaka, Slomškovo, Slovensko in Gregorčičevo ulico celovito rešuje ne samo navznoter, kar pomeni tudi izgradnjo cestne povezave na obrobju,« pravi župan Anton Stihec. Novo Mercatorjevo nakupo-valno središče se bo razpro-stiralo na več kot 13 tisoč kvadratnih metrih, skupna površina novozgrajenega objekta pa bo nad 11 tisoč kvadratnih metrov. Poleg hi-permarketa bodo v kompleksu še Intersport, Modiana, dro-gerija Beautique in približno 21 najemnih lokalov. Južni del objekta bo nadgrajen z dvema nadstropjema, kjer bodo pi-sarne za oddajo v najem, kup-cem pa bo na razpolago 356 parkirnih mest v garažni kleti objekta. Obe trgovski podjetji imata že sedaj v Murski Soboti več trgovin, ki se bodo po od-prtju novih nakupovalnih sre-dišč bodisi zaprle ali dodatno specializirale. 12 AKTUALNO Komasacija v Bakovcih in Krogu Silvija Kouter Mestna občina Murska Sobota se je v mesecu maju letošnjega leta pri-javila na Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura za leti 2007 in 2008, ki gaje razpisalo Ministrstvo za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer za dve komasaciji: komasacija v k. o. Bakovci in komasacija v k. o. Krog. Mestna občina je za obe ko-masaciji uspela v zaprošeni vi-šini pridobiti nepovratna sred-stva politike razvoja podeželja, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Tako je dne 16. 7. 2008 prišlo do podpisa pogodbe o sofinanci-ranju med mestno občino in Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Mestna občina je tako pridobila nepovratna sredstva v višini 487.720,46 EUR za komasacijsko obmo-čje Bakovci in 422.223,57 EUR za komasacijsko obmo-čje Krog. Zneska ne vključu-jeta 20-odstotnega DDV-ja, ki predstavlja strošek mestne občine. Na podlagi prej navedene podpisane pogodbe se je izve- dla izbira izvajalca geodetskih del za komasacijsko območje Bakovci in komasacijsko ob-močje Krog. Pri obeh komasacijskih ob-močjih je izbrani ponudnik Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., s partnerjem Geodetsko družbo, d. o. o. iz Ljubljane. Ob izbiri izvajalca geodetskih del izražamo zadovoljstvo, saj smo končno na začrtani poti, da dosežemo cilj komasacije v obeh k. o.-jih Bakovci in Krog. Prioritetni cilj in na-men izvedbe komasacije je vsekakor predvsem zmanjša-nje razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in povečanje velikosti parcel ter s tem doseganje raci-onalnejše obdelave. Za dosego tega cilja pa si prizadevamo že od leta 2003, ko se je okto-bra pristopilo k predstavitvi predloga projekta komasacij, na katerega smo povabili vse zainteresirane krajane in la-stnike zemljišč v omenjenih komasacijskih območjih. Na vseh sestankih se je pokazalo zanimanje za uvedbo koma-sacij na obeh območjih, zato smo pristopili k okvirni dolo-čitvi komasacijskega območja. Na predvidenem komasacij-skem območju Bakovci so se z uvedbo komasacije strinjali lastniki 82 % površin, na predvidenem komasacijskem območju Krog pa lastniki 81 % površin. Komasacijsko območje v Bakovcih zajema 610 ha, pov-prečna velikost parcele znotraj komasacijskega območja je 32,46 arov, znotraj območja je 1879 parcel, ki so v lasti 751 lastnikov. Predvideva se, da se bo povprečna velikost parce-le povečala na pribl. 74 arov in da se bo povprečno število parcel na ha znotraj komasa-cijskega območja s trenutnega 3,08 parcel/ha zmanjšalo na pribl. 1,34 parcel/ha. Komasacijsko območje v Krogu zajema 402 ha, pov-prečna velikost parcele zno-traj komasacijskega območja je 34,30 arov, znotraj območja je 1172 parcel, ki so v lasti 509 lastnikov. Predvideva se, da se bo povprečna velikost parce-le povečala na pribl. 72 arov in da se bo povprečno število parcel na ha znotraj komasa- cijskega območja s trenutnega 2,92 parcel/ha zmanjšalo na pribl. 1,39 parcel/ha. V času, ko prebirate Soboške novine, smo že začeli z izved-bo geodetskih del. V prvi fazi bomo pristopili k terenskim meritvam na omenjenih ob-močij. Lastniki kmetijskih zemljišč bodo o celotnem poteku vsekakor obveščeni prek samega postopka izved-be geodetskih del in v njega aktivno vključeni. Prvi sesta-nek z lastniki bo že v četrtek. 20. 11. 2008, ob 17. uri v prostorih večnamenske dvo-rane Osnovne šole Krog za komasacijsko območje Krog in ob 19. uri v vaškem domu v Bakovcih za komasacijsko območje Bakovci. Izvedba obeh komasacij bo trajala do julija 2010. MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA in LUZ, d. d. VABITA NA Predstavitev bo Kraj PREDSTAVITEV PROJEKTA KOMASACIJE na ob-močju k. o. KROG v četrtek, 20. 11. 2008, ob 17.00 V PROSTORIH VEČNAMENSKE DVORANE OSNOVNE ŠOLE KROG PREDSTAVITEV PROJEKTA KOMASACIJE na ob-močju k. o. BAKOVCI v četrtek, 20. 11. 2008, ob 19.00 VPROSTORIH VAŠKEGA DOMA VBAKOVCIH Spoštovani! Vse lastnike kmetijskih zemljišč na komasacijskih območjih va-bimo na predstavitev izvedbe komasacije. Na predstavitvi bo s strani izvajalcev geodetskih del, Upravne enote Murska Sobota in Mestne občine Murska Sobota predstavier. potek izvedbe komasacije. Vljudno vabljeni! 13 AKTUALNO V decembru otvoritev prve faze središča za zdravo življenje Karlo Vratarič Skupina Era v Severni obrtno-indu-šTrjski coni Murska Sobota gradi več-namensko središče MBC Pomurje, ki do združevalo skrb za zdravo življenje, nove poslovne priložnosti in delovna mesta. Večnamensko središče Multi Business center Pomurje bo združevalo skrb za zdravo prehra-no, sodobno trgovino, napredne metode skladiščenja, poslovno mreženje in nove internacional-ne izzive. Gradnja bo potekala v treh fazah, prva faza pa bo pred-vidoma zaključena že v sredini decembra. Vrednost naložbe v MBC Pomurje znaša 10 mili-jonov evrov, od tega 4 milijone evrov samo v prvo fazo. »Procesi globalizacije so tako močni, da se jim je treba prilagajati in da moramo trgu ponuditi nekaj več, nove dodane vrednosti in poslovne storitve. Tako je nastal v Sloveniji prvi MBC Pomurje,« je povedal predsednik uprave Skupine Era Gvido Omladič. Podobne centre ima Era že v dr-žavah nekdanje Jugoslavije. Prva faza zajema izgradnjo Goodcentra, kjer bo na novo zaposlenih 24 oseb. Goodcenter, ki se bo razprostiral v dveh nad-stropjih na 4000 kvadratnih metrih, bo nudil celovito po-nudbo za sektor ho-re-ca (hote-li, restavracije ...), javne zavode (šole, bolnišnice ...) in trgovce. Ponujal bo osnovni prehrambeni program, programe kooperacij-ske proizvodnje, delovno zašči-to, agrotehniko in zastopniške programe. Nudil bo pomoč kmetovalcem z odkupovanjem EKO-proizvodov in zagotavlja-njem njihovega skladiščenja ter prodaje. Prav tako pa bodo v Goodcentru tudi razvijali in izvajali tako imenovane storitve Top. Gre za pomoč podjetjem pri optimizaciji stroškov in časa ter povečevanju prihodkov, dodane vrednosti, učinkovitosti in po-dobnega na različnih področjih. Druga faza predvideva postavitev podjetniško-poslovno-inkuba- torske cone, tretja pa povezova-nje z različnimi gospodarskimi in ostalimi subjekti. Ob koncu projekta bo v centru zaposlenih 70 oseb, posredno vseh vklju-čenih pa 250. Velenjska Era je prve razgovore na murskosobo-škem Zavodu za zaposlovanje opravila že konec leta 2007. Ker bodo zaposlovali poklice, ki niso deficitarni, se bo na ta račun število brezposelnih še dodatno zmanjšalo. 14 www.novifordkuga.si TURISTIČNI AGENCIJI CENTER AKTUALNO Jubilej AMD Štefan Kovač Murska Sobota in njegova vloga pri prometni varnosti Geza Grabar S priložnostno svečanostjo in pregle-dno fotografsko razstavo skozi zgodo-vino društva so v hotelu Diana poča-stili 60. obletnico murskosoboškega Avto-moto društva Štefan Kovač, ki nepretrgoma deluje od oktobra 1948. V tem času je društvo na področju vzgoje mladih voznikov oziroma uče-nju prometnih veščin ter ozaveščanju voznikov glede prometne varnosti od-igralo neprecenljivo vlogo. Društvo danes šteje 7.300 čla-nov. Sodi med večja in, kot je na slovesnosti dejal Boris Perko, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, je med 87 tovrstnimi društvi oziroma klubi med naj-aktivnejšimi. V preteklosti so prirejali cestno-hitrostna tekmo-vanja v mestu Murska Sobota, zatem skoraj 40 let tekmovanja v motokrosu v Mačkovcih, ves čas pa so skrbeli za vzgojo in šolanje bodočih voznikov motornih vo- zil, koles in traktorjev. Slednja dejavnost je bila ob avtomeha-ničnih delavnicah vse do osamo-svojitve njihova pridobitna, sedaj pa poslanstvo izključno temelji na preventivni dejavnosti, saj pri-rejajo šolska tekmovanja Kaj veš o prometu, aktivni pa so tudi pri vzgoji mladih v prometu in dru-gih preventivnih akcijah. Vsako leto prirejajo tudi reli Vse za var-nost v cestnem prometu. Na priložnostni slovesnosti so najzaslužnejšim članom podeli-li priznanja. Republiške plakete AMZS so prejeli Franc Čarnik. Geza Farkaš, Stefan Merklin. Stjepan Radič, Tonček Gider in Štefan Jancig. Stefan Puhan. Štefan Lovenjak in Janez Lopert so prejeli častne znake AMZS. odličja pa Jože Casar, Branko Cipot, Dušan Pohovnikar, Jože Sadi, Jože Skrilec st. in Karel Zekš. 19 posameznikov je dobilo še društvene plakete. Društvo je bilo ob visokem jubi-leju s strani AMZS odlikovano s posebno spominsko listino. info@luminare.si GMT INŽENIRING 15 AKTUALNO Toplo »Trejzino serije« v Soboti Geza Grabar Ni bilo malo starejših obiskovalcev, ki smo jih vprašali, ali je bilo kdaj »Trejzino«, kakor radi ljudje krajše rečejo »Trejzinem senju« v Murski Soboti, v kratkih rokavih ali hlačah. Zaradi izjemno tople srede, 15. okto-bra, smo bili letos priča obojemu, kar se že lep čas ni zgodilo. Navkljub novim časom, ki s sabo prinašajo tudi drugačne potrebe in razvade, ostaja po zaslugi vse večjega števila izvirnih ponudni-kov (lončarjev, čevljarjev, kroja-čev ...), a tudi obiskovalcev, ki na sejem vse bolj prihajajo zaradi tradicije, tudi v Murski Soboti se-jemska dejavnost izvirna kot ne-koč. Tako ostaja starejšim pestro dogajanje v najožjem mestnem središču lepa vez s preteklostjo, mladim pa pričakovanje po ne-čem novem, nevsakdanjem. Ob rednih mesečnih sejmih, ki dajo vsak prvi ponedeljek v me- secu največji pečat sejemskemu dogajanju v nesojenem regijskem središču, k mestni prepoznavno-sti ob Miklavževem sejmu veliko prispeva tudi Terezijin. Tudi le-tos je več kot 300 ponudnikov na osrednjih mestnih ulicah na stojnicah ponujalo raznovrstno blago, po tradiciji pa je bilo naj-več tekstila, obutve, suhega sadja, suhe robe, a žal tudi kiča. Če smo prejšnja leta zatrjevali, da je dobro, da številni gostinci na stojnicah ponujajo kuhano vino, da si obiskovalci sejma vsaj malce pogrejemo premražene prste na rokah, je bila letos še kako iskana hladna pijača. Kuhane in pečene klobase pa so praznim želodcem kljub vsemu še kako teknile! Pa tudi pečen kostanj, katerega vonj je marsikoga tako premamil, najbolj seveda naj mlajše, da si ni mogel kaj, da si ne bi privo-ščil četrtlitrsko merico sladkega kostanja. 16 AKTUALNO Teden otroka Geza Grabar Društvo prijateljev mladine se letos ponovno ni izneverilo tradiciji in je v oktobru, ko so potekale aktivno-sti v okviru tedna otroka, pripravilo bogato paleto prireditev. Program je bil zelo raznolik, da bi lahko na svoj račun prišlo kar največ mladih različnih starostnih skupin. Tako je v dvorani murskosoboškega gradu kar dvakrat z lutkovno pred-stavo Dobimo novega soseda nasto-pila lutkovna skupina Luna z OŠ II Murska Sobota, sledil je družinski raziskovalni izlet v Boračevo, kjer si je bilo mogoče ogledati konje in druge živali. Petkov vrhunec sta bila kostanjev piknik in otroki bolšji se-jem. Na sejmu so otroci prodajali ali kupovali igrače. V Mestnem parku pa so ob pomoči murskosoboških tabornikov pred gradom pripravili še fotoorientacijski pohod. V kinu Maximus so vrteli animirani film. v Pokrajinski in študijski knjižnici pa se je zgodila ura pravljic u ustvar-jalno delavnico. Teden prometne varnosti Otroci opozorili na prometno obremenjenost Tanja Zrinski V aktivnosti ob Tednu prometne var-nosti je bila tudi letos za en dan zaprta Slovenska ulica v Murski Soboti. V organizaciji Mestne občine Murska Sobota oziroma njenega Sveta za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu je to bilo nekakšno nadaljevanje akcije Dan brez avtomobila. Tudi tokrat so osrednjo mur-skosoboško ulico namesto av-tomobilov preplavili otroci, ki so s kredami brezskrbno risali po asfaltnih površinah ter na ta način simbolično izražali svoje želje po manjši prometni obre-menjenosti mesta, več zelenicah, večji varnosti pešcev. Kot v vseh mestih je tudi v Murski Soboti promet z motornimi vozili vse gostejši in nevarnejši, zaradi tega se pešci čutijo ogrožene, zrak je onesnažen, zelenih površin pa je na račun novih parkirišč za oseb-ne avtomobile vse manj. 17 AKTUALNO Jesenska razstava na Biotehniški šoli Rakičan Geza Grabar V oktobru je bila na nekdanji srednji kmetijski šoli v Rakičanu na ogled zanimiva razstava z zgovornim na-slovom Narava daje - dijaki ustvar-jajo. ki je bila tudi letos razdeljena v več programskih sklopov: poljščine z zelenjadarstvom, sadjarstvo in vino-gradništvo. vrtnarstvo z aranžiranjem, kulinarika s prehrano, trženje ter mu-zej na prostem. 153 dijakov vseh osmih oddelkih šole oziroma štirih izobraževalnih programih - dveh 4-letnih (kme-tijsko-podjetniški in hortikultur-ni tehnik) ter dveh 3-letnih (vr-tnar in gospodar na podeželju) — se je pod nadzorom projektne vodje prof. Gerde Ambruš, uči-teljice sadjarstva, vinogradništva in turizma na podeželju, oziroma njenih štirih pomočnikov tudi letos aktivno vključilo v pripravo in izvedbo tradicionalne jesenske razstave, ki jo na šoli v okviru projektnega tedna vselej pripra-vljajo drugi teden v oktobru. Kot pravi ravnatelj Stefan Smodiš, ponosen na njihovo edinstvenost, si prizadevajo, da bi bil redni izo-braževalni program v tem času še zanimivejši in pestrejši. “Dijake tedaj postavimo v še aktivnejšo vlogo, čeprav je sistem dela na naši šoli že naravnan v to smer,” pravi. Kot nam je v nadaljevanju poja-snil, so dijaki prvih letnikov za potrebe razstave, ki si jo je tudi letos v okviru tedna otroka ozi-roma naravoslovnih dnevov ogle-dalo veliko malčkov iz vrtcev in učencev osnovnih šol, prišli pa so tudi starši dijakov, nekdanji sode-lavci šole in drugi gostje, nabirali gobe in gozdne sadeže. Za potre-be razstave so ta tematski sklop tudi pripravili za ogled. Dijaki drugih letnikov so pred šolskim vodometom pripravili razstavo trajnostnega razvoja, na kateri je bil dan poudarek planetu Zemlja in vodi; tretji letniki so se usme-rili v področje predelave jesen-skih plodov oziroma izdelkov iz njih, tudi iz številnih alternativ-nih poljščin, ki so jih predstavili v okviru vzorčnega nasada na av-gustovskem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. V domeni zaključnih letnikov pa je letos ponovno bilo trženje v okviru podjetniškega praktikuma oziroma turizma na podeželju. Sicer pa so zlasti za aranžiranje in smiselno postavitev razstave s pridom vključili dijake vrtnar-skih programov, ki so se izkazali z različnimi cvetličnimi in drugi-mi aranžmaji, tisti iz kmetijskih programov pa so bili usmerjeni na poljščine in plodove. Kot že ničkoliko let doslej je bila glavnina razstave na prostem, na ploščadi šole in njenih zelenicah, razstava sadja in živil iz njega ter drugih pridelkov pa v t. i. izo-centru šolskih učilnic. In še rav-nateljev namig za prihodnje leto: spomladi sledi razstava na temo varovanje narave in trajnostne-ga razvoja, ki naj bi jo postavili tudi v času svetovnega prvenstva v oranju 4. in 5. septembra. Z novim šolskim letom se je šola iz srednje kmetijske preime-novala v biotehniško — kot odziv na potrebe sodobnega časa in posledice reorganizacij na drugih podobnih šolah v državi, združenih v Konzorcij biotehniških šol Slovenije. Sicer pa je bila osnova za preimenovanje novi zakon, po katerem je vlada že pred leti na novo sprejemala ustanovitvene akte. Z novim imenom je tudi na tej šoli zajeta celotna paleta njenih dejavnosti, ki šoli omogoča še večjo prepoznavnost. Sola, katere dejavnost in poslanstvo ostajata enaka kot doslej, uspešno uresničuje projekt (p)ostati regionalni izobraževalno-raziskovalni center. Pod okriljem novega imena delujejo šola, dijaški dom in Inštitut za razvoj podeželja, ki že vrsto let uspešno sodeluje s Kmetijskim inštitutom Slovenije ter obema kmetij-skima fakultetama. Ker se 34-članski kolektiv, v katerem je 24 strokovnih delavcev, zaveda, da dolgoročno njihovo uspešno delovanje samo z izo-braževanjem ne bodo dovolj, si že sedaj znaten delež sredstev zagotavljajo na trgu (preizkušanje škropilnic). Računajo tudi na nekaj drugih programov in vsebin, zlasti pri raziskovanju podnebnih sprememb v povezavi z ekologijo in kmetijstvom ter usposabljanjem za uporabo računalniško podprte tehnike. Smodiš pa je prepričan, da so ob uvedbi še nekaterih novih izobraževalnih programov, med njimi je tudi naravovarstveni tehnik, zlasti velike možnosti tudi na področju izobraževanja odraslih. 18 AKTUALNO Otroci prodajali svoje igrače Tanja Zrinski Otroški bolšji sejem s kostanje-vim piknikom je popestril tople jesenske dneve v Murski Soboti. Organizirala ga je Zveza prija-teljev mladine Murska Sobota s pomočjo rodu Veseli veter iz murskosoboškega taborniškega društva. Tokrat so bili otroci tisti, ki so navdušeno prodajali svoje rabljene igračke in ob tem vidno uživali. Bilo jim je silno zabavno prodati svojo igračo in zaslužiti kakšen evro, za svoj kup rabljenih igrač, ki se je ob tem vidno manjšal, pa jih ni pretira-no skrbelo. V murskosoboškem parku so bile postavljene stojnice otroških rekvizitov in raznovr-stnih igrač, vonj iz velikega ko-tla, kjer so pekli kostanje, pa je pritegnil množico mimoidočih obiskovalcev. AC PEUGEOT Uspešni prekmurski kinologi David Lukač Na glavni slovenski vzrejni razstavi 2008 za nemške ovčarje v Komnu je psarna iz Turopolja dosegla odlične posamične in ekipne rezultate. Prejeli so nagrado za najuspešnej-šo psarno v Sloveniji za tekmoval-no sezono 2007 in bili izbrani za najboljšo psarno na glavni vzrejni razstavi 2008. Ob tem je treba iz-postaviti samca Eltona in samico Bigi, ki sta v delovnem razredu dosegla zmago in izbor odlično VA1 ter s tem postala državna prvaka za leto 2008. Turopoljski kinologi pod vodstvom lastnika psarne Dušana Lukača so tako še enkrat več potrdili in doka-zali, da se najboljši nemški ov-čarji slovenske vzreje nahajajo v Murski Soboti. Rezultati in uspehi psarne so plod načrtne vzreje in odličnega ekipnega so-delovanja. Psarna iz Turopolja je tako državnim naslovom iz let 2005 in 2007 dodala še enega za leto 2008. Vsem članom eki-pe iskreno čestitamo in jim še naprej želimo obilo kinoloških uspehov. TILIA 19 JAVNE OBJAVE JAVNO PODJETJE KOMU o izvajanju zimske službe Kljub vremenu, ki zaenkrat ne kaže na sneg in snežne radosti, je prav, da spre-govorimo nekaj besed o ravnanju udeležencev v cestnem prometu v zim-skem obdobju in o izva-janju zimske službe na območju MO Murska So-bota. Spomnimo, da se po Zakonu o javnih cestah za zimsko ob-dobje v cestnem prometu šteje od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta ali tudi izven teh datumov, ko nastanejo zimske razmere na prometnih površinah. O zim-skih razmerah na prometnih površinah govorimo potem, ko je zaradi zimskih pojavov (začetek oprijemanja snega, poledice ali drugo na promet-nih površinah) lahko ogrožena varnost za odvijanje cestnega prometa. V tem obdobju morajo vsa motoma vozila biti oprem-ljena v skladu s Pravilnikom o napravah in opremi vozil v cest-nem prometu. Ko pride na prometnih površinah do zimskih razmer, se v javnosti pogosto pojavi negativni odziv na delo zim-ske službe. Večkrat je to v javnosti interpretirano zaradi slabega opravljanja zimske službe, pa čeprav je to večkrat neopravičeno. Izvajalcu zimske službe je v interesu, da izvaja svoje delo kvalitetno in to brez kakršnih koli pritožb s strani občank in občanov. Poglejmo, kaj lahko naredijo izvajalci zimske službe in kaj uporabniki prometnih površin sami za izboljšanje javnega mnenja ter za varno uporabljan-je javnih prometnih površin med zimskim obdobjem. Za uspešno premagovanje ovir v prometu v zimskem obdobju, kot sta sneg in led, je odgovornost tako na strani izvajalca zimske službe kot samih uporabnikov javnih prometnih površin. Ena izmed pomembnih javnih gospodarskih dejavnos-ti, ki jih izvaja naša družba -JAVNO PODJETJE KOMU-NALA MURSKA SOBOTA (v nadaljevanju izvajalec) je tudi izvajanje dejavnosti zimske službe. Dejavnost, ki sodi med obvezne gospodarske javne službe za zagotavljanje uspo-sobljenosti javnih prometnih površin ter za varen in neovi-ran promet na območju Mestne občine Murska Sobota, že vrsto let opravljamo uspešno. Javno podjetje v tej dejavnosti nas-topa kot vzdrževalec javnih prometnih površin na pod-lagi pogodbe z Mestno občino Murska Sobota, ki je kot uprav-ljalec javni prometnih površin oziroma naročnik omenjene dejavnosti. Izvajalec zimske službe je dolžan upoštevati tisti del Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki govori o opravljanju zimske službe. Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novem-bra tekočega leta do 15. mar-ca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedben-im programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec red-nega vzdrževanja in ga predloži v sprejem upravljalcu cest. Z izvedbenim progra-mom zimske službe se določijo zlasti: • organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe, • razpored pripravljalnih del, • načrt cestne mreže z oznakami prednostnih raz-redov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe, • razpored mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del, • dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje prip-ravljenosti in razpored delovnih skupin, • načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega, • mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti, • način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest. Vzdrževanje prevoznosti pos-ameznih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografske-klimatske razmere in krajevne potrebe. Raz-vrstitev cest po prednostnih raz-redih določi upravljalec-izvajalec tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. ORGANIZACIJA IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE V JAVNEM PODJETJU Izvajalec ima za učinkovito izvajanje zimske službe orga-nizirano: • operativno vodenje zimske službe, • stalno dežurno službo, • stalno organiziranost na domu. Območje izvajanja zimske službe je zaradi boljše orga-nizacije dela in racionalnejše uporabe mehanizacije razde-ljeno na: • lokalne ceste, • javne poti, pločnike in kolesarke steze po kra-jevnih skupnostih Mestne občine Murska Sobota, • mestne ulice, pločnike, kolesarke steze in druge prometne površine v mestu Murska Sobota. Naloge zimske službe so: • Preprečevanje in odprav-ljanje poledice na javnih prometnih površinah. • Pluženje in čiščenje snega na javnih prometnih površinah. • Odvoz snega izjavnih prometnih površin. Stalna pripravljenost na domu: V času trajanja zimske sezone, to je od 15. novembra do 15. marca, mora izvajalec orga-nizirati stalno pripravljenost in prisotnost delavcev doma. Za zimsko sezono ima izvajalec pripravljenih 56 delavcev ter skupno 20 strojev, traktorjev, kamionov za izvajanje zimske službe v Mestni občini Murska Sobota. Pripravljenost delavcev doma pomeni, da so izven de-lovnega časa vsi delavci, ki' 20 JAVNE OBJAVE NALA MURSKA SOBOTA, v MO MURSKA SOBOTA sodelujejo v zimski službi, dosegljivi ne glede na uro in dan ter v najkrajšem možnem času sposobni pričeti z delom v akcijah zimske službe. Aktivnosti pred začetkom izvajanja zimske službe: PRIPRAVLJALNA DELA Uporaba in zaloga peska, soli in drugih posipnih materialov. Izvajalec zimske službe upo-rablja za preprečevanje poledice na pohodnih ali povoznih površinah naslednje materiale: mešanico apnenčaste frakcije; granulacije 2-4 mm in natrijeve-ga klorida ter tekočino magnezi-jevega ali kalcijevega klorida. ORGANIZIRANOST ZA PREPREČEVANJE IN ODPRAVLJANJE POLEDICE Poledica na vozišču se preprečuje s posipom mešanice natrijevega klorida in apnenčaste frakcije, granulacije 2-4 mm, do tem-perature ca -7 °C ter z tekočino magnezijevega oziroma kalci-jevega klorida, kjer po navodilih proizvajalca posipnega materiala lahko preventivno preprečujemo poledico do -33 °C. Preventivno posipanje po-hodnih ali povoznih vozišč prične izvajalec pri meteorološki napovedi poledice takoj, ko se pričnejo snežne padavine, da se ne bi pojavila »snežna deska«, ali pri deževanju za preprečevanje poledice, če so prisotne negativne temperature. S samim posipa-vanjem cestišča je namen doseči večjo trenje med pnevmatiko vozila in cesto ter preprečevanje nastanka poledice. Na območju pločnikov pa je namen doseči večjo trenje med obutvijo in po-hodno površino. Zato se tudi po- sipni material na pločnikih pusti v celotnem obdobju zime in se šele po končani zimi odstrani z pohodnih površin. Posipanje pločnikov, kole-sarskih stez, trgov in ploščadi se opravi s posebno mehani-zacijo za take površine ali z ročnim posipom, kjer me-hanizacija ni dostopna. Zaradi enakomernejšega in hitrejšega posipa je za racionalnejšo porabo posipnega materiala zaželjeno strojno posipavanje. Količine soli na enoto površine se določi na podlagi prognoze Hidrometeorološkega zavoda za različne temperaturne razmere ali trenutnih razmer na prometnih površinah. Doziranje mora biti racionalno in je stvar presoje iz-vajalca in upravljalca cest. Izvajalec je dolžan po načrtu zimske službe posipati in plužiti ceste in ulice I., II., III. prior-itetnega razreda oziroma po pis-nem naročilu upravljalca cest tudi drugače. Vse spremembe delovanja zimske službe s strani upravljalca cest (Mestna občina Murska Sobota) so podane v pis-ni obliki izvajalcu zimske službe. ORGANIZIRANOST PLU-ŽENJA IN ODSTRANJE-VANJE SNEGA Pluženje snega se prične, ko zapade: • na mestnem območju 10 cm snega in še vedno sneži, promet pa je možen z upo-rabo zimske opreme vozil, • izven mestnega območja 15 cm snega, še vedno sneži, promet pa je možen z upo-rabo zimske opreme vozil • oziroma prilagojeno meteorološki napovedi o intenzivnosti sneženja. Ceste se štejejo za prevozne tudi tedaj, ko je promet oviran zaradi ostanka snega na vozišču, vključno z delno snežno desko. Razpored plugov mora biti določen tako, da je možno po prenehanju sneženja novoza-padlega snega očistiti prometne površine v 16 urah. Izvajalec mora zagoto-viti prevoznost cest po meri-lih PRAVILNIKA o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ura-dni list RS št. 62/98 z dne 11. 9. 1998). Čiščenje površin za pešce in kolesarje Površine za pešce in kolesarje čisti izvajalec ročno ali s strojno mehanizacijo, ki je prilagojena tem površinam. Površine se začnejo čistiti, ko zapade na-jmanj 5 cm snega oziroma na-jkasneje 24 ur po končanem sneženju. Čiščenje pločnikov se izvaja samo na eni strani ulice. Glede na to, da so omenjene površine podvržene III. prior-itetnemu programu čiščenja, izvajalec zimske službe zara-di varnosti začne opravljati delo že prej (ko zapade 5 cm snega). V primeru izrednih razmer (večurno ali večdnevno sneženje in pri večji količini snega), se izvajalec drži prior-itetnega programa. Odvoz snega iz javnih pro-metnih površin ali drugih površin se izvede po naročilu upravljalca javnih prometnih površin. S to kratko obrazložitvijo izvajanja zimske službe na območju MO Murska Sobota bi se lahko opredelila odgovor-nost izvajalca zimske službe do varnega odvijanja prometa med zimskimi razmerami. Uporabniki prometnih površin lahko pripomorejo za varno odvi-janje prometa v zimskih razmer-ah z naslednjimi dejanji: • da pri vožnji z vozi-lom upoštevajo zimske razmere na vozišču, • daje vozilo ustrezno opremljeno za zimske razmere, • da imajo pešci primemo zimsko obutev za zimske razmere, • ter s strpnostjo pri uporabi prometnih površin v zim-skih razmerah. Zima zna s svojo radodarnostjo včasih zagosti. Zlasti vozniki so takega mnenja. Z drugega zornega kota pa prinese tudi obilo veselja in zimske radosti. Z našim delovan-jem skušamo čim bolje poskrbeti za vašo varnost in vam omogočiti, da se osredotočite prav na te ra-dosti. Vendar v izrednih razmerah, ki občasno nastopijo, vendarle ne gre spregledati glavnega sporočila, ki nam ga prinaša zima. Ustaviti se in upočasniti tempo. Za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti, pa osta-ne opozorilo na previdnost. PR članek VODJA ZIMSKE SLUŽBE Dejan KUHAR, dipl. inž. tehn. prom. 21 AKTUALNO brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/ murskasobota/. Vprašanje občana: Sem z Vrtne 8 in imam vprašanje. Danes, 10. 11. 2008, ob 15:48 so radiatorji mrzli. In tako je vsak dan. Zanima me, komu plačujemo. Hodil sem po blokih in vsi imajo mlačne radiatorje, pri nas so mrzli. Imamo majhnega otroka, ki veno-mer joče, ker ga zebe. Zanima me, kam gre denar. Na dan so radiatorji topli največ štiri ure, tako da sem moral kupiti kalorifer. Sramota. Pozdravljeni, odgovor na vaše vpraša-nje je pripravil vodja DE Energetika, Komunala, navajamo ga v celoti: »Komunala, d. o. o., DE Energetika, na lokaciji Vrtne ulice v mestu Murska Sobota opravlja storitev upravljanja kotlovnic. Večstanovanjska stavba Vrtna 8 je ena izmed stavb, ki jim do-bavljamo toploto iz skupne kotlovnice, ki pokriva 184 stanovanjskih in 12 poslovnih prostorov. Po stanovanjskem zakonu ima posamezna večstanovanj-ska stavba upravnika, ki pogodbeno zastopa etažne lastnike. Na zborih etažnih lastnikov le-ti izvolijo nad-zorni odbor, ki predstavlja posamezno stavbo in zastopa lastnike stanovanj oziroma stanovalce, ki so tudi plačniki storitev. Temperaturno/časovni režimi ogrevanja so zato usklajeni s predstav-niki stavb, lahko pa se po dogovoru tudi spremenijo. Včeraj, 10. 11. 2008 nismo prejeli zahteve glede spremembe temperaturnega režima, niti pritožb s strani posameznih strank, prav tako nismo zabeležili tehnične napake na sistemu, zato je v tem primeru možno, daje napaka (npr. zrak v radiatorjih) pri stranki. Ugodje v stanovanju in občutek toplote ni odvisen od tempe-rature radiatorja v stanovanju, saj ogrevalni sistem upravlja regulacijsko-krmilna oprema, ki vodi temperaturni režim glede na zunanjo temperaturo, znotraj bivalnih prostorov stavb pa je treba zagotoviti temperaturo od 20 do 22°C. Stroški ogrevanja so viso-ki, so neposredno odvisni od porabe energentov, zato je zelo pomembno, daje ogrevanje racionalno. Za stopi-njo višja temperatura v prostoru, od potrebne, pomeni 6 % več porabljene energije, kar se na koncu pozna na računih strank.« Če imate še dodatna vprašanja, se, prosim, obrnite neposre-dno na podjetje Komunala. Vprašanje občana: Doma imam štiri stare avtomobil-ske gume. Zanima me, kam z njimi. Zakaj jih ne morem deponirati na Komunali? Pošiljamo vam odgovor podjetja Saubermacher-Komunala in vas lepo pozdravljamo. Navajamo odgovor: »Ravnanje z izrabljenimi avtomobil-skimi gumami je država opredelila kot gospodarsko javno službo in v ta namen podpisala z izbranimi izva-jalci koncesijske pogodbe. Na našem območju je bila koncesija podeljena podjetju Wolf, d. o. o., Skakovci 35, kjer lahko tudi oddate stare avtomo-bilske gume.« Vprašanje občana: V Šolskem naselju ne gorijo kar štiri ulične svetilke. Prosijo za popravilo. Pozdravljeni, hvala za opzorilo. Obvestili smo odgovorne službe, ki bodo zadevo uredile. Vprašanje občana: Pozdravljeni, mene zanima, kako lahko po nekaterih ulicah tavajo psi brez lastnikov, predvsem v Mali Novi ulici, kjer se občasno spreha-jam s svojo psičko. Ne razumem, kako lahko ljudje ravnodušno pusti-jo svojo žival, da tava okrog. Mene osebno je strah, kajti lahko napade mojega psa, ki je manjši. Pozdravljeni! Odgovor na podobno (skoraj identično) vprašanje »PSI BREZ SPREMSTVA LASTNIKA« smo posredovali že 21. 10. 2008. V skladu s drugim odstavkom 42. čle-na Zakona o zaščiti živali (Ur. L RS št. 43107) veterinarska inšpekcija in policija izvajata nadzorstvo nad do-ločbo tretjega odstavka 11. člena istega zakona, ki določa, da mora skrbnik psa na javnem mnestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, daje pes na povodcu. V kolikor ste opazili, da temu ni tako, vas prosimo, da svoja opažanja po-sredujete omenjenima institucijama nadzorstva. Vprašanje občana: Spoštovani! Za razliko od drugih komentarjev, pripomb, težav, ki jih imajo občani na tej spletni strani, bom naredila malo izjemo s pohvalo, ker se mi zdi prav, da poleg tega, da vidimo občani samo probleme v svojem me-stu, vsega drugega kar se dobrega naredi, neznamo pohvaliti. Gre za murskosoboško pokopališče, ki je v zadnjem času zelo lepo urejeno. Vse te table z obvestili, ki obisko-valcu pokopališča dajejo navodila o obnašanju na pokopališču, sodo-ben svečomat, lepo urejena okolica, posebno pri novi mrliški vežici, ter zelo velika ponudba sveč, cvetja in aranžmajev v trgovini na pokopali-šču si zaslužijo pohvalo. Če pogle-damo samo k novi vežici, kako se je v času praznikov urejala okolica z drevoredom in lučmi ob potki, je sedaj prav veličastno pogledati to sliko. Obiskovalcu pokopališča prav prijetno pri srcu. Skratka vsa pohvala murskosoboški Komunali, ki se trudi, da pokopališče vzdržuje na nekem pohvale vrednem izgledu. S spoštovanjem, Marija. Hvala v imenu mestne uprave; z ve-seljem bomo posredovali vašo pohvalo tudi podjetju Komunala. Odgovore so pripravili v občinski upravi. Več na: www.obcan.si/murskasobota/ 22 AKTUALNO Zmanjšajmo število zapuščenih živali v Pomurju! Breda Habjanič Ljudje smo živa bitja, vendar čedalje bolj pozabljamo na svet okoli nas, ki prav tako živi in ima pravico do življenja. Tudi živali so del našega življenja. Na svetu je veliko dobrih ljudi, vendar le ne-kateri to priznajo in pokažejo, in le peščica pokaže svojo humanost in spoštovanje do drugih živih bitij, ki bivajo v istem okolju kot človek. Ker ljudje ne razumemo oziroma nočemo razumeti žival-skih klicev na pomoč, se moramo zavedati, da je morda vsak »hov« ali vsak »mijav« klic na pomoč. Človekova okrutnost do živali je v današnjem času dosegla do zdaj še nepoznane razsežnosti; mno-ge živali životarijo v neprimer-nih bivališčih ali pa so brezupno prepuščene cesti in svoji usodi. Takšno stanje je treba spremeniti, zato smo se v Društvu za zaščito živali Pomurja trdno odločili, da razmere glede sobivanja človeka in živali, ki so kritične v celotni pomurski regiji, spremenimo na bolje in tako zagotovimo živalim in ljudem boljši jutri. Društvo za zaščito živali Pomurja je prostovoljna in neprofitna or-ganizacija, ki je nastala izključno zaradi potrebe po pomoči nebo-gljenim živalim, ki so največkrat odvisne od tega, kako z njimi ravnamo ljudje. Namen ustano-vitve društva je pomoč zapušče-nim, zanemarjenim in mučenim živalim. Na prostovoljni osnovi smo se v okviru društva odločili za aktivno delovanje pri zaščiti vseh živalskih vrst na področju celotnega Pomurja. Naše delo-vanje smo razširili na področje celotne regije. V Pomurju se je v mesecu septembru odprlo novo zavetišče za zapuščene živali, kar v društvu pozdravljamo in smo ga zelo veseli, saj bo tako manj živali živelo na cesti. To pa hkrati ne pomeni tudi, da bo zapušče-nih živali v Pomurju manj, če se ravnanje njihovih lastnikov ne bo temeljito spremenilo na bo-lje. Sprememba na bolje, pomeni večjo odgovornost lastnikov do živali samih in tudi do drugih ljudi, ki dostikrat prevzemajo skrb za živali drugih lastnikov in jih hranijo namesto lastni-kov ali pa poskrbijo za zavržene mladiče, ki jih nevestni lastniki preprosto vržejo na cesto in tako breme in skrb zanje preložijo na druge ljudi oz. na lokalno sku-pnost. Dejstvo je, da se nekateri lastniki živali še vedno neodgo-vorno obnašajo do svojih živali in s tem tudi do vseh ljudi okrog sebe. Zapuščene živali, najpogo-steje so to mačke in psi, so tako dostikrat prepuščene na milost in nemilost svoji usodi. Psi in mačke, ki prosto živijo, se tudi nenadzorovano razmnožujejo, med njimi se širijo nalezljive bo-lezni, so potencialna nevarnost za udeležence v prometu, kar pov-zroča lokalnim skupnostim nove probleme. Pomurje je tranzitna regija, kjer se tranzitni promet žal še povečuje, in v društvu opažamo, da s tem narašča tudi število zapuščenih živali, ki jih nevestni lastniki pri prehodu re-gije preprosto izpustijo na cesto. Problemi, s katerimi se v Društvu za zaščito živali Pomurja sreču-jemo vsakodnevno, narekujejo tudi cilje delovanja društva, od katerih je eden izmed temeljnih preprečevati nenadzorovano in nezaželeno razmnoževanje živali, tako lastniških kot tudi zapušče-nih. Za uresničitev navedenega cilja je Društvo za zaščito živali Pomurja v mesecu novembru organiziralo akcijo sterilizacij živali, ki bo trajala vse do konca meseca maja 2009, v katero so se vključile vse veterinarske or-ganizacije v Pomurju, zato vse lastnike živali (psov in mačk) obveščamo in opozarjamo, da imajo v tem času možnost, da se odločijo za sterilizacijo svoje živali, in zanjo plačajo manj, kot bi sicer. Prilagamo bon za 20-od-stotni popust pri sterilizaciji vaše ali najdene živali, ki ste jo že ali jo še boste posvojili. Bon prepro-sto izrežete in ga ob predhodnem naročilu uveljavite za eno ali več živali pri veterinarski organizaci-ji, ki jo boste sami izbrali. Veterinarske organizacije v Pomurju: NAZIV NASLOV DELOVNI ČAS KONTAKT »MALA HIŠA« ZAVETIŠČE ZA ŽIVALI Tešanovci 20, Lukačevci, 9226 Moravske Toplice - ob delavnikih od 10.00-14.00 - ob sobotah od 9.00-12.00 031/732-700 - zavetišče 521-38-57 - ambulanta Veterinarja 537-18-90 — dežurni veterinar VETERINARJA Markišavska ul. 3, 9000 Murska Sobota - ob delavnikih od 8.00-16.00 - ob sobotah od 8.00 - 12.00 521-38-57 ambulanta 051/362-255 537-18-90 — dežurni veterinar E-naslov: veterinaria@siol.net Veterinarski inženiring NABERGOJ Dolga ul. 30, 9226 Moravske Toplice - ob delavnikih od 8.00 - 16.00 - ob sobotah od 8.00 - 12.00 548-12-30 in 041/624-117 http://www.nabergoj-vet-inz.si Veterinarska postaja LENDAVA Kolodvorska ul. 37, 9220 Lendava - ob delavnikih od 8.00- 16.00 578-85-87 in 041/654-647 Veterinarska postaja GORNJA RADGONA Partizanska c. 44, 9250 Gornja Radgona - ob delavnikih od 8.00- 16.00 564-85-90 E-naslov: vf.radgona®siol.net Veterinarska ambulanta ŠANTL Bolehnečici 4/c, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici - ob delavnikih od 7.00-15.00 564-39-24 Veterinarska ambulanta LJUTOMER Razlagova ul. 7, 9220 Ljutomer - ob delavnikih od 7.00- 16.00, - ob sobotah od 7.00-11.00 584-85-55 E-naslov: vetamb(2>siol.net 23 AKTUALNO Na pariškem sejmu SIAL predstavljali slovenske izdelke Karlo Vratarič Od 19. do 23. oktobra je v Parizu potekal letošnji najpomembnejši prehrambeni sejem, sejem SIAL, ki se ga je s svojimi izdelki udeležila tudi Skupina Panvita, Promovirali so specifične slovenske izdelke, njihovo kulinarično uporabo in program Halal, ki je namenjen kupcem iz arabskih držav. Skupina Panvita je uspešno predstavljala Slovenijo na sej-mu SIAL v Parizu, ki je letošnji najpomembnejši prehrambeni sejem, ki se odvija na področju Evrope in ima kupce iz vsega sveta. Nastop Skupine Panvita je bil zasnovan na treh ključnih ele-mentih, in sicer na predstavitvi specifičnih slovenskih izdelkov, predstavitvi kulinarične uporabe izdelkov in predstavitvi progra-ma Halal, ki bazira na piščan-čjem mesu in izdelkih, narejenih iz surovine piščancev, ki so rejeni v Sloveniji. V okviru promocije specifičnih slovenskih izdelkov so predstavili Prekmursko šun-ka, Prleško tünko in Prleško rolanco. Gre za izdelke višjega kakovostnega razreda in so kot taki zelo dobro sprejeti na fran-coskem trgu, ki je dovolj odprt za novosti in popestritev ponudbe s tako imenovanimi nacionalnimi delikatesnimi izdelki. Predstavitev kulinarike je bila izpeljana v sodelovanju s sloven-skim veleposlaništvom v Parizu in je bila zasnovana tako, da so bili tradicionalni slovenski izdel-ki pripravljeni v jedeh, ki jih je pripravil mladi slovenski kuhar Bine Volčič, ki je pred kratkim zaključil šolanje na prestižni pari-ški gastronomski šoli La Cordon Bleu. Tradicionalni slovenski iz-delki so bili tako predstavljeni skozi lupo francoske visoke ku-hinje, ki je še vedno usmerjevalec svetovnih kulinaričnih trendov. Predstavitev je bila namenjena francoskim distributerjem in slovenski poslovni javnosti v Parizu. Ob jedeh so bila predsta-vljena vina Marof, ki so že v svoji prvi sezoni dosegla pomembne svetovne trge, s predstavitvijo v Parizu pa dobivajo tudi svoje di-stributerje v Franciji. »Ne glede na aktualno stanje v panogi na domačem trgu lahko zatrdimo, da so naši izdelki konkurenčni tako po kakovosti kot tudi ce-novno, in zaradi tega velja še od-ločneje vztrajati pri pojavljanju na najpomembnejših svetovnih prehrambenih dogodkih,« pra-vijo pri Skupini Panvita. Poleg Panvite so na sejmu Slovenijo predstavljali še kmetijsko mini-strstvo in še pet drugih gospo-darskih družb. Carinska uprava v knjižnici pripravila zanimivi razstavi V počastitev 40-letnice evrop-ske carinske unije je tudi v Murski Soboti Carinska uprava Republike Slovenije pripravila razstavi zaseženih ponarejenih izdelkov ter zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst z namenom oza-veščanja ljudi. Nalog carine na zunanjih mejah Evropske unije je zaščita ljudi in okolja pred vnosom prepoveda-nih, nevarnih ali zdravju škodlji-vih izdelkov. Takšni so na primer tisti, s katerimi se kratijo pravice intelektualne lastnine oziroma ponaredki. Za strokovno razlago na razstavi so poskrbeli carinski delavci referata za analize in kon-trole Carinskega urada Koper. V Luki Koper tako zasežejo števil-ne ponarejene izdelke visokoce-novnih blagovnih znamk, največ ponaredkov prihaja iz Kitajske, sledijo Vietnam, Indonezija, Turčija, Egipt in tudi države Evropske unije, kot so Italija, Francija, Belgija ali Nizozemska. Izdelki so v več kot devetdesetih odstotkih namenjeni za tranzit v države nekdanje Jugoslavije in sosednjo Madžarsko ter Avstrijo. Ponaredek najlažje prepoznamo po prenizki ceni, saj so tarča po-narejanja ponaredki uglednih blagovnih znamk, ki pa so v glav-nem sporne kvalitete in morda tudi zdravju škodljivi. Največ je ponarejenih cigaret, v katerih so tobaku primešane cenejše vsebine kot zmleto lubje, karton, pesek ali kemikalije, ve-liko pa je ponaredkov oblačil, obutve, modnih dodatkov, par-fumov, zdravil, alkoholnih pijač in elektronike. Teh izdelkov se v Sloveniji praviloma ne da do-biti v uradnih trgovinah, lahko pa se pojavijo pri prodajalcih na stojnicah. Največ zasegov za-beležimo v kontejnerjih v Luki Koper, v Sloveniji pa se ponare-jeno blago prestreže še na leta-liščih in poštah. Od leta 2002 do 1. maja letos so cariniki v Kopru med drugim zasegli 17 zabojnikov ponarejenih cigaret, 178.000 kosov oblačil, 98.000 kosov parov obuval, 41.000 ko-sov sončnih očal, 121.000 kosov torb, okoli 30.000 ponarejenih parfumov, čez 855.000 pona-rejenih alkoholnih pijač in tudi 123.702 kilogramov tihotapske-ga perutninskega mesa. Na drugi razstavi so cariniki na brniškem letališču predstavili izdelke živalskega in rastlinske-ga izvora, ki so prepovedani po Konvenciji o mednarodni trgo-vini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrsta-mi. Med najpogostejšimi pred-meti, ki so jih v zadnjih letih za-segli, so različne kamene korale, lupine orjaškega morskega polža in školjk, kače v alkoholu, izdel-ki iz kož pitonov, krokodilov, slonovine, izdelki tradicionalne kitajske medicine, ki, na primer, vsebujejo izloček žlez zaščitenih pižmarjev in dele kosti leopar-da, uplenjene ptice, razne trofeje, okostja in kože živali. Cene takih izdelkov se gibljejo od par deset dolarjev za masko iz ribjih lusk do dvajset tisoč evrov za šal iz dlak tibetanske antilope. 24 AKTUALNO Center vseživljenjskega učenja odpira svoja vrata tudi v Pomurju Alojz Sraka Pri Ljudski univerzi Murska Sobota že od leta 2001 naprej deluje Svetovalno središče Murska Sobota, ki nudi odra-slim brezplačne in zaupne informacije ter svetovanje za potrebe njihovega učenja in izobraževanja. Letos bo dejavnost informiranja in svetovanja v izobraževanju od-raslih naredila velik korak naprej, saj bo vpeta v projekt Center vseživljenjskega učenja Pomurje Pomurje, katerega glavni namen je zagotoviti dostop do izobraže-vanja in usposabljanja za mladi-no in odrasle v regionalnih sve-tovalnih središčih in na točkah vseživljenjskega učenja ter omo-gočiti kakovostno in brezplačno informiranje in svetovanje za vse udeležence Informiranje in svetovanje v Centru vseživljenjskega učenja se bo v praksi še naprej odvija-lo v Svetovalnem središču, po novem pa tudi na Točkah vse-življenjskega učenja , ki jih bo skupno deset. Projekt Center vseživljenjskega učenja bo dejavnost informira-nja, svetovanja ter motiviranja za učenje in izobraževanje odraslih dopolnil in nadgradil še z mo-žnostmi samostojnega učenja, uporabo računalniške tehno-logije pri učenju in mentorsko pomočjo odraslim pri dosega-nju njihovih izobrazbenih ciljev. Udeleženci se bodo učili o tem, kako se učiti, kako pripraviti svo-jo mapo o pridobljenih znanjih z namenom večje konkurenč-nosti posameznika pri iskanju zaposlitve. Učili se bodo s pomočjo raču-nalniške tehnologije, vpeti bodo v razne oblike neformalnega uče-nja v skladu s potrebami lokalne-ga okolja in opredeljenih ciljnih skupin. Na vseh točkah vseživljenjskega učenja se bodo stalno odvijale kreativne in izobraževalne de-lavnice glede na tematske sklo-pe, kot so podjetništvo, učeča se družina, obnovljivi viri energije, računalniška tehnologija, tuji je- ziki in drugo. Center vseživljenjskega učenja bo dosegljiv tudi na spletnem porta-lu, kjer se bodo vsi zainteresirani lahko hitro in sproti informirali o vseh vsebinah in dogodkih, ki se bodo odvijali na točkah vseži-vljenjskega učenja. Projekt je Ljudska univerza Murska Sobota dobila na pod-lagi javnega razpisa v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 200--2013. Celoten projekt je financi-ran s strani Evropskega socialne-ga sklada (85 %) in Ministrstva za šolstvo in šport (15 %), aktiv-nosti v Centru vseživljenjskega učenja pa bodo za vse udeležence brezplačne. Center vseživljenjskega učenja Pomurje bo slovesno odprl svoja vrata 20. novembra ob 11. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Brucovanje novopečenih študentov Tanja Zrinski Klub prekmurskih študentov je v so-delovanju s Prleškim študentskim klubom zopet organiziral brucovanje za domače študente. Udeležba novopečenega študenta na brucovanju je privilegij vsa-kega novega študenta, zato je bil odziv temu primemo številčen. Poleg animacije obiskovalcev z nagradnimi in zabavnimi izzivi je bilo brucovanje hkrati povabilo za sodelovanje in vpis v prekmur-ski in prleški klub. Krst brucov je sestavni del pozor-nosti, ki ga klub nameni članom, ki so iz srednje šole prestopili na univerzitetno raven. Pobude ozi-roma želje za organizacijo bruco-vanja so prihajale s strani samih študentov že lansko leto, pred-vsem z željo po zabavi, druženju in spoznavanju ter kakovostnem glasbenem programu. Brucovanje je potekalo v zabaviščnem centru Party Max, kjer sta za glasbeni del prireditve poskrbela doma-ča glasbena zasedba Boardwalk Casino in DY Lexy Dee. 25 KULTURA Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Uradni list RS, št. 1/96 in 137/2006) objavlja RAZPIS za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku Mestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem prazniku. Nagrade se podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knji-žničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Podeljene bodo naslednje nagrade: • denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture • plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture • priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture • priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture. DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2009. Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite v roku do 15. DECEMBRA 2008 s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota oziroma jih vložite v vložišče mestne občine. Festival Akultur Tanja Zrinski Sredi oktobra 2008 se je v mur-skosoboškem gradu odvijal prvi festival Akultur, ki je zajemal po-dročje ekologije, kulture in dedi-ščine. Dogodek je bil „začinjen“ s povsem drugačnim sporočilom in nas je z različnimi predavanji, projekcijami in koncerti popeljal k pretresanju trenutnih okoliščin okrog nas. Samo ime festivala je sestavljeno iz treh delov: akade-mik, kultura in natura, ki sesta-vljajo celoten projekt. Glavni namen in koncept festivala je bil sestavljen iz teh treh delov, ki se ne dajo ločiti eden od dru-gega, saj sobivajo. „Na vsakem koraku projekta smo se trudili biti akademiki', upoštevajoč na-turo, se pravi upoštevanje tega, da se posameznika ne da ločiti od nje. Skozi celoten projekt pa smo se prav tako trudili razbiti stereotip kulture, 'kulturnosti', kulturnega in predstav, kaj sploh je kultura, če že je. Glede na to, da je vsak posameznik indivi-duum svojega kova in svojega mišljenja, ima tudi različno in-terpretacijo kulture, umetnosti, estetike in podobnega,“ je po-vedala organizatorka festivala Laura Korčulanin, študentka 3. letnika etnologije in kulturne antropologije, ki gleda na svet s povsem samosvoje perspektive. Festival je javnost osveščal pred-vsem z ekološkim tonom, saj je po besedah organizatorjev holi-stični pogled na vseh področjih treba vzpostaviti s spodbujanjem ljudi k razmišljanju in ponuja-njem novih, drugačnih stvari, ki jih odlikuje „kakovost“. Kulturo razmišljanja in bivanja je možno vzpostaviti tudi s tem, da ponu-dimo kaj več od stvari, ki so sa-moumevne. Festival se je pričel s projekcijo filma režiserke Maje Prettner »Prekmurje: preko me-glic«, ki tematizira in problema-tizira romantizacijo prekmurske pokrajine ter obenem predstavlja bolj urbani vidik Prekmurja. Možen je bil ogled sodobnega muzeja, kjer so bile razstavlje-ne fotografije na temo okoljske problematike, inštalacije iz od-padnih materialov in kolekcija oblačil iz lana in konoplje, ki je bila posvečena Murinim delav-kam. Potekala so predavanja o pomenu reke Mure, predstavi-tev projekta Biomura, predava-nje na temo identitet in mej na primeru porabskih Slovencev. Večeri so bili v znamenju glasbe z raperskim duetom Stekli psi, kolektivom glasbenikov, združe-nih pod skupnim imenom Miha Gyorek projekt, Kleemarjem z zasedbo Darectalchex in Danom Kolaričem na cimbalah. Skorajda teden pozneje, 23. oktobra, je potekalo še zadnje predava-nje, in sicer predavanje Stojana Habjaniča na temo „Zakaj ilo-vica in bio gradnja'1. 26 KULTURA Vesna Vitrih razstavlja v murskosoboškem gradu Brigita Bavčar V predprostoru grajske dvorane v Murski Soboti je od petka, 7. no-vembra, pa do konca tega meseca na ogled samostojna razstave slik Vesne Vitrih, likovne umetnice iz Slovenj Gradca. Na zloženki, ki je izšla ob otvori-tvi razstave, je zapisano, da jo je likovna pot po otroškem risanju in modnem izražanju vodila naj-prej na Srednjo šolo za oblikova-nje in fotografijo v Ljubljani, za tem pa na študij likovne peda-gogike v Mariboru. Njene stva-ritve (likovna dela in projekti oblikovanja ter druge umetniške predstavitve) so bile že na ogled v galerijah in paviljonih ter knji-žnicah v rojstni Koroški ter na Štajerskem. V naši pokrajini se tokrat prvič predstavlja. Kot je Vesnino delo ocenil likovni kritik Mario Berdič, »uporablja svoje figure v smislu fm-de-sieclovskih femme fatale (fatalnih žensk), ki v vlogi polboginj povezujejo zemljo z nebom, tostranstvo z onostranstvom«. Tudi sama očitno sodi med uso-dne ženske, na izvirnem otvori-tvenem druženju, ki je popestril nastop pianista in solista, pa ni- smo spregledali aktualne miss Slovenije Tadeje Ternar in drugih zanimivih obrazov. Med drugimi kandidata za poslanca SD v par-lamentu in tudi napovedovanega slovenskega ministra za gospo-darstvo, nekdanjega državnega sekretarja in sedanjega mestnega svetnika, dr. Andreja Horvata, z zanimivo spremljevalko ter av-toričinega partnerja in številne druge akterje aktualne domače družbeno-politične in družabne scene. Foto: MEDIASPEED Bel Canto poje tudi Trubarjeve pesmi Tone Demšar v Galeriji Murska Sobota Vokalna skupina Bel Canto iz Murske Sobote se je s svojim letošnjim projektom Trubarjeva glasbena zapuščina v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavila tudi domači javnosti. Pod tem naslovom je namreč pripravila svoj samostojni literarno-glasbe-ni večer, z njim pa je gostovala po številnih krajih Slovenije in tujine. Sestavni del izjemnega glasbene-ga dogodka, na katerem je med drugim skupina zapela tudi štiri Trubarjeve pesmi, je bila pred-stavitev knjige dr. Zvoneta Strubelja, župnika iz Stuttgarta, z naslovom Pogum besede. V njej avtor kajpak obravnava Primoža Trubarja, katerega 500. obletni- co rojstva častimo z vrsto kultur-nih in glasbenih prireditev. Dr. Strubelj ni bil naključen gost skupine Bel Canto, saj je pri tem edinstvenem glasbenem projektu s skupino tudi sodeloval. Mag. Franc Kuzmič iz Pokrajin-skega muzeja Murska Sobota je predstavil svojo raziskavo, kako smo Prekmurci povezani s Trubarjem in drugimi protestant-skimi pisci; muzikolog mag. Ivan Florjane pa je spregovoril o manj znanem področju Trubarjevega dela — glasbi, in omenil, da je avtor prvih slovenskih knjig bil tudi prvi v notnem zapisu. Iz kranjske Galerije Prešernovih nagra-jencev so v murskosoboško v oktobru prenesli dela akademskega kiparja Toneta Demšarja (1946-1997), ki je bil z deli predstavljen v vseh ob-dobjih svojega ustvarjanja in velja za osrednjega umetnika slovenske moderne. Kot posebnost njegovega ustvar-janja velja izpostaviti, da je ume-tnik v glavnem delal z glino, ki jo večina umetnikov uporablja le za izdelavo svojih osnutkov, on pa je do skrajnosti razvil vse možnosti tega materiala. Razstava je pritegnila veliko pozornost številnih ljubiteljev umetnosti. Geza Grabar 27 KULTURA Delavnica v Galeriji Murska Sobota Geza Grabar Ob kiparski razstavi Toneta Demšarja, ki je bila v Galeriji Murska Sobota na ogled do kon-ca oktobra, so v Galeriji v tem času in ob podobnih kiparskih razstavah organizirali tudi likov-ne kiparske delavnice za najmlaj-še, ki jih v večini vodi kustodinja Irma Brodnjak. Kot je povedala Jelka Geder Kosi, informatorka v Galeriji, se je doslej delavnic udeležilo že okrog 450 otrok iz posameznih osnovnih šol iz Murske Sobote in iz regije. Zadnja delavnica iz tega niza je bila namenjena mladini in otrokom, ki so se k tovrstnemu ustvarjanju prijavili sami in jo je vodil likovni pedagog Matjaž Geder. Geder Kosijeva je nadrobno predstavila tudi pedagoški pro-gram oziroma izobraževalno ponudbo ob posameznih razsta-vah v novem šolskem letu, ki je namenjen mladim ustvarjalcem oziroma vzpodbujanju njihovega umetniškega izražanja. Program sestavlja več sklopov. Prvi sklop je namenjen vodstvu po razstavi in se nanaša na II. in III. triado osnovnih šol. I. triadi osnovnih šol in malčkom iz vrt-ca je namenjen program Prvič v galeriji, v katerem nam bi mladi spoznali delo galerije, osvojili osnovne pojem likovne umetno-sti (kiparstvo, risba, slikarstvo, grafika, likovni materiali in teh-nike ter različni motivi). Drugi sklop obsega kiparsko in slikarsko likovno delavnico in je namenjen vsem trem triadam osnovnih šol. Sem sodi tudi predpraznična likovna delavnica z izdelovanjem voščilnic v različ-nih tehnikah. Tretji sklop se nanaša na predsta-vitev svetovno znanih umetnin (Leonardove renesančne Mone Lise, Berninijevega baročnega kipa Davida, Friedrichovega romantičnega Meniha na obali, Picassovih kubistič-nih Avignonskih gospodičen, Pollockove abstraktnoekspresio-nistične St. 5 ...) in je namenjen II. in III. triadi osnovni šol. »Ob posameznih razstavah se izvajajo kiparske, slikarske in grafične likovne delavnice za najavljene šolske skupine, ob razpisanem terminu pa za mla-dino in otroke, ki želijo pogla-bljati razumevanje in ustvarjanje na področju kiparstva, slikarstva, grafike, risbe ... Galerija nudi pomoč likovnim pedagogom in razrednim uči-teljem ter nudi prostor posa-meznim razredom za izvajanje likovnega pouka in likovnega ustvarjanja ob posameznih raz-stavah,« pravi Jelka Geder Kosi in dodaja, da pedagoški program Galerije (vodstva, delavnice, pre-davanja) izvaja kustodinja Irma Brodnjak, program za najmlajše pod naslovom Prvič v galeriji pa sama. Likovne delavnice izvajajo tudi s pomočjo likovnih pedagogov iz vseh štirih osnovnih šol v Murski Soboti. Skupine in posamezniki se lahko najavijo osebno ali telefonsko na 522 38 34 ali 522 38 32. Razstava slik Tuga Sušnika Karlo Vratarič Od začetka novembra je v mur-skosoboški Galeriji na ogled raz-stava akademskega slikarja Tuga Sušnika, ki obsega 50 del in bo na ogled do četrtega decembra. Letošnja predzadnja razstava v Galeriji Murska Sobota pripa-da akademskemu slikarju Tugu Sušniku, ki ima zanimivo pot šolanja. Rojen je bil v Ljubljani leta 1948, mladost pa je preživel v Londonu (1956—65) in New Yorku (1965-68). Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1979 kon-čal tudi specialko za slikarstvo. Kot Fullbrightov štipendist je v letih 1979-80 študiral na Pratt Institute v New Yorku. V letu 2004 je bil habilitiran v naziv rednega profesorja za risa-nje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, doslej pa je imel 49 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 150 skupinskih razstavah doma in v svetu. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, in sicer za pregledno razstavo v Moderni galeriji 1996. »Tugo Sušnik sodi med slikarje, ki se posvetijo povsem drugačnim problemom takoj, ko smatrajo, da so v okviru zastavljenih nalog razrešili vse, kar je bilo mogoče razrešiti. Temeljno vodilo mu je gon po raziskovanju in — morda še bolj — gon po rezultatih razi-skovanja,« je priložnostnem ka-talogu o Sušniku zapisal direktor Galerije Robert Inhof. Na ogled je 50 njegovih del, v glavnem večjega formata, ki so nastala v zadnjih šestih letih. Razstava bo na ogled do 4. decembra, dan prej, torej 3. decembra, pa bo v sklopu dneva odprtih vrat slo-venske kulture v čast rojstnega dneva pesnika Franceta Prešerna vstop prost. 28 KULTURA Zlatko Gnezda v PAC -u Geza Grabar V Pomurskem akademskem cen-tru v teh dneh razstavlja priznani akademski slikar Zlatko Gnezda. Na Ptuju rojeni likovni umetnik, ki med drugim živi in ustvarja tudi v Ormožu in na Ptuju, raz-stavlja že od leta 1979. Doslej je sodeloval na okrog 200 sku-pinskih razstavah, pripravil pa je tudi čez 50 samostojnih razstav. Za svoja dela je prejel številna domača in mednarodna prizna-nja in nagrade, med katerimi izstopajo odkupne nagrade. Poleg letošnje nominacije za na-grado kresnik se je roman Ferija Lainščka Nedotakljivi povzpel med prvih deset finalistov za pre-stižno evropsko literarno nagrado »Europe Book Prize«. Na evropsko literarno komisijo za nagrado »Europe Book Prize« se je prijavilo 88 avtorjev iz kar 27-ih evropskih držav, od tega se jih je med finaliste uvrstilo deset, med njimi tudi prekmurski literat Feri Lainšček. Kdo je najboljši med najboljšimi, bo znano decembra. Prva evropska literarna nagrada je bila podeljena 5. decembra lani, in sicer v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju. Eden po-budnikov nagrade je zagotovo zdajšnji predsednik evropske komisije Jacques Delors skupaj z mnogimi drugimi strokovnimi so- delavci. Njihovo temeljno vodilo je nominacija oz. potrditev tistih del, ki s svojo zgodbo najbolje orišejo Evropo jutrišnjega dne, in Lainščkov roman gotovo sovpada z aktualno tematiko. Nedotakljivi, mit o Ciganih je izšel v zbirki Miti. ki jo izdaja založba Mladinska knjiga. Skozi zgodbo se uvaja le-genda o ciganskem kovaču, ki je skoval žeblje, s katerimi so križali Ješuo ben Miriama. Ker Cigan zadnjega žeblja nikakor ni mogel več »pogasiti«, so Jezusa pribili na križ le s tremi žeblji, četrti žebeli pa še zmeraj razbeljen potuje z enega konca sveta na drugega in preganja njegove potomce. Dobra zgodba je že tako uspešnega avtor-ja popeljala še izven slovenskega prostora. Aleksandra Grah Skok iz kože V Klubu PAC se je predstavil pe-snik, pisatelj in dramatik Peter Rezman. Na literarnem večeru je spregovoril o zgodbah iz njegove najnovejše knjige Skok iz kože. Pisatelj je leta 2005 prejel veli-ko priznanje, saj je bil z zgodbo Osemsto šestnajst nominiran med deset najboljših na nateča-ju za najboljšo kratko zgodbo, ki sta ga razpisala revija Sodobnost in Društvo slovenskih pisateljev. Pomladi 2006 mu Radio Slovenija na natečaju odkupi črtico Skok čez kožo. Na ta način je Rezman začel razvijati zbirko kratke proze, ki se je dotaknila rudarskega življenja. Avtor rudarsko problematiko po-zna do obist, saj je tudi sam preživel pet let v rudniku. Knjiga Skok iz kože je pravzaprav zbirka sedmih malo daljših t. i. kratkih zgodb, kjer se pojavi sedem neimenovanih junakov (gre za velenjske rudarje), ki skušajo na takšen ali drugačen način zapustiti to rudarsko zgod-bo. Nekaterim to celo na nek način uspe, a v resnici pa nikoli nobene-mu, saj vsakega začara in omami svet rudnika. Pisatelj nam je skušal razložiti njegovo videnje težke ru-darske problematike: »Ko pišem, ne prikrivam simpatije do teh junakov, predvsem gre za neke vrste tragične junake. Na vrhu vsega pa se pojavi rudnik kot neka Organizacija (pisa-no z veliko začetnico), kot nek sis-tem, ki pravzaprav posesa in posrka ter spravi pod svoj vpliv vsakega, ki živi v njegovem krogu. Tukaj ne gre samo za rudarje, ampak preprosto za vse ljudi, ki so z rudnikom ne-ločljivo povezni. Preden so moje zgodbe sploh začele nastajati sem se sam intenzivno in skoraj poklicno ukvarjal z okoljevarstveno proble-matiko v Šaleški dolini. Zdi se mi. da je absolutno potrebno opozoriti tudi na to tematiko. V moji zadnji zgodbi z naslovom Ribe pod hru-ško ta dimenzija prevlada. Jaz mi-slim, da če bo šlo vse po načrtu bo moja naslednja zgodba še nekako bolj prepredena s to okoljevarstve-no dimenzijo, kar se mogoče sliši zelo suhoparno, ampak v resnici je to bistvo tega prostora in srž problema.« Aleksandra Grah 29 ŠPORT Tradicionalni oktobrski ulični tek v Murski Soboti Geza Grabar Ožje mestno središče je bilo le-tos v znamenju tradicionalnega oktobrskega uličnega teka, le-tos prvič imenovanega Panvitin tek. Tudi letos je ta najmnožičnej-ša tekaška prireditev v mestu štela za državno prvenstvo v cestnem teku, zadnja preizku-šnja za točkovanje Pomurskega pokala v rekreativnih tekih pa je bila tudi sklepna prireditev le-tega. Vendar pa prireditev, na kateri je samo v osrednjem moškem in ženskem teku nastopilo 96 tekačev, skupaj z otroški- mi teki - kot posebnost naj omenimo, da so v baby teku tekli tudi 2- in 3-letniki, v cici teku pa stari do 5 let, na svoj račun pa so prišli tudi učenci nižjih razredov ter v štafetnem osnovnošolci - pa jih je bilo več kot 300, ni bila samo tek-movalnega značaja, pač pa je imela tudi letos humanitarno noto. V sončnem dnevu se je na mestnih ulicah zbrala mno-žica tekačev in ljudi dobre volje - med njimi sta bila tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec in Stefan Marinec, predsednik Atletskega kluba Panvita, glav-nega organizatorja prireditve; tekla pa je tudi aktualna miss Slovenije Tadeja Ternar. Tek je bil dobrodelen, saj so namesto startnine zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo name-nili za odpravo posledic neurja v Prekmurju. V osrednjem teku sta po za-slugi Davida Rihtariča in Daneje Grandovec zmagi odšli v Maribor. Od domačih tekmovalcev se je v ženski konkurenci naj-višje, na 3. mesto uvrstila Katja Vrdjuka (AK Panvita), njena klubska kolegica Urška Martinec pa je bila 8. Med moškimi je bil Sobočanec Boris Kaučič 15., Endre Gönter pa 17. 30 ŠPORT Martinčeva zmagala, občinska ekipa peta Karlo Vrataric V oktobru je v Velenju potekal 43. kros občinskih reprezentanc, ki se ga je udeležila tudi ekipa Mestne občine Murska Sobota, ki je med sedemnaj-stimi občinami zasedla peto mesto. Med posameznicami je zmago zabe-ležila pionirka Urška Martinec. V soboto, 11. oktobra, se je v Velenju na progi za kros ob jezeru odvijal 43. kros občinskih repre-zentanc. Zbralo se je 400 atletov in atletinj iz sedemnajstih sloven-skih občin, ki so tekmovali v šti-rinajstih kategorijah. Med njimi je uspešno nastopila tudi 30-član-ska ekipa Mestne občine Murska Sobota, ki je z odličnimi nastopi v ekipni konkurenci osvojila skupno peto mesto. Glavnino murskoso-boške ekipe so sestavljali atleti in atletinje Atletskega kluba Panvita, ki so se izkazali tudi v posamični konkurenci. Zmago je med pionir-kami letnika 1993 dosegla Urška Martinec, v isti starostni kategoriji med pionirji pa je Aleš Zver osvojil 2. mesto. Med pionirji in pionir-kami letnika 1995 sta Dominik Ficko in Anja Benko osvojila 3. mesto. Mesta do desetega mesta so dosegli še Mateja Bukvič, Katja Vrdjuka, Urška Jelenovec, Sonja Neger in Davor Gregorinčič. Michel Platini si je ogledal tekmi v Murski Soboti Predsednik Evropske nogometne zve-ze Michel Platini, nekdaj odlični no-gometaš, je med 10. in 15. oktobrom obiskal Prekmurje. Razlog obiska je bil spremljanje kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na evropsko prvenstvo reprezentanc do 19 let, na katerem so preizkušali dva dodatna pomočnika sodnika. Poleg gostiteljice Slovenije so na turnirju sodelovale še reprezentan-ce Norveške, Slovaške in Armenije, po dve tekmi pa so mladi reprezen-tanti odigrali na Ptuju, v Lendavi in Murski Soboti. Prav v slednji si je sloviti Francoz ogledal tekmo med Slovaško in Armenijo, stal pa je dobesedno ob nogometnih vratih. »Tako sem hotel podoži-veti vlogo nogometnega sodnika, hkrati pa sem prisluhnil radijskim povezavam med sodniki. Posebej pa zato, ker me imajo za pobudni-ka ideje o dodatnih sodnikih; na-mesto sedanjih štirih bi tekmo po novem sodilo šest sodnikov. Kljub vsej sodobni tehnologiji je ključne-ga pomena še vedno človeški vidik igre. Vsa zadeva ne bi peljala nika-mor, če bi iz igre izključili sodnike. Ravno znotraj teh možnosti skuša-mo nogomet narediti privlačnejši. Ne gre prezreti, da tudi sodobna tehnologija z videoposnetki ne more dati najustreznejših odgo-vorov v vsaki sporni situaciji,« je svojo vlogo pojasnil Platini. Glavni namen njegovega obiska je bil torej ogled tekem, na katerih so preizkušali nov sistem sojenja. Zato je v Slovenijo prišla delegacija najvišjih predstavnikov svetovne in evropske nogometne organizacije, ki je budno spremljala preizkus z večjim številom sodnikov, pri če-mer pa ima zadnjo besedo še ve- dno glavni sodnik. Nad rezultati preizkusa na turnirju so bili vsi opazovalci navdušeni, isto zadevo pa bodo preizkusili še na podobnih turnirjih na Madžarskem in Cipru, nakar bodo svetovni nogometni organizaciji Fifi poročali o izsled-kih. Platinijev obisk je ugodno vplival tudi našo reprezentanco do 19 let, ki se je z drugim mestom za Norveško uvrstila v drugi krog kvalifikacij. 31 ŠPORT Rok Šiftar svetovni prvak Geza Grabar Dišič zamenjal kikboks za boks Karlo Vratarič Mitji Dišiču je poškodba noge preprečila, da bi v septembru branil naslov svetovnega pod-prvaka v kikboksu v mladinski konkurenci, zato se je preusmeril v boks. Že po dveh mesecih se je okitil z naslovom mladinskega državnega prvaka, prihodnje leto pa ga čaka prestop med člane. "Minili so trije meseci, odkar sem stopil v telovadnico boksarskega kluba Ring Ptuj. Kljub poškodo-vani nogi sem želel ostati aktiven, zato sem izbral boks, pri katerem ne obremenjujem nog. Trener je hitro opazil napake ročnih teh-nik in jih sproti odpravljal, kma-lu me je prijavil na prvo revijo Avstriji, kjer sem moral pokazati, iz kakšnega testa sem. Dokazal sem, da sem borec s srcem, v ringu pa ne uporabljam taktike. Zato sem tudi izgubil, a je poraz bil le motivacija za nadaljnje trdo delo. Tako sem začel s treningi, na katerih sem pilil udarce, do-bival moč in vzdržljivost,« pravi dijak četrtega letnika Gimnazije Murska Sobota Mitja Dišič. Do konca sezone je nastopil še na Vojvodinski zlati rokavici, kjer je zasedel tretje mesto, v oktobru pa je postal še državni prvak. V prihodnji sezoni Dišiča čaka prehod v člansko konkurenco, zato namerava shujšati za dobrih pet kilogramov. »Nastopal bom v kategoriji do 75 kilogramov, tako da je prvi cilj shujšati, nato pa postati državni prvak, saj uspeh odpira pot na močnejša med-narodna tekmovanja, pokale in prvenstva. Hkrati me čaka tudi matura, tako da bo treba najti pravi kompromis med treningi in učenjem, temu bom prilaga-jal tudi tekme,« pravi Dišič, ki ima še vedno željo tekmovati tudi v full kontaktu. V prime-ru križanja terminov tekmovanj namerava dati prednost boksu, vseeno pa računa na nastop v full kontaktu na enem izmed dveh svetovnih pokalov v Italiji ali na Madžarskem. Pred 13 leti ustanovljeno Rekreacijsko-športno društvo Start iz Polane je tako v pomur-skem kakor slovenskem in tudi mednarodnem športnem pro-storu na tehničnem področju ves čas igralo pomembno vlogo. V društvu so sprva svojo dejav-nost namenili kartingu oziroma tekmovanju v vožnji z gokarti in so uspešno tekmovali po vsej Sloveniji; prizadevali pa so si celo za zgraditev lastne proge za karting, vendar niso uspeli najti primerne lokacije. Zadnja leta so zlasti uspešni na področju modelarstva oziroma prostoletečih tekmovalnih letal-skih modelov. Ves čas zlasti iz-stopata dva člana društva - brata Rok in Črt Šiftar. Starejši, Rok, dijak 2. letnika Gimnazije Murska Sobota, je po nizu uspehov v državnem in evropskem merilu v letalskih modelih na poletnem svetovnem mladinskem prvenstvu v Kijevu v Ukrajini kot član slovenske repre-zentance s Tomažem Slokarjem in Ambrožem Vrtovcem osvojil svoj največji uspeh doslej — na-slov svetovnega prvaka. Velja izpostaviti še, da je Rok kot edini med 45 tekmovalci tekmoval s klasičnim mehansko vodenim modelom, vsi drugi tekmovalci so imeli elektronsko vodene modele. V posamični konkurenci je osvojil izjemno sedmo mesto. Ob tem uspehu in tekmovalnih dosežkih v letu 2008 v prosto-letečih letalskih modelih je na priložnostni novinarski konfe-renci predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar izročil Roku Šiftarju posebno priznanje — plaketo. 32 AKTUALNO Martinov pohod in druge prireditve Geza Grabar Tradicija najrazličnejših prireditev okrog martinovega je sicer v Murski Soboti dolgoletna, saj so z njimi s stojnicami ponudbe goričkih vin in pečenega kostanja v središču mesta že pred več kot dvema desetletje-ma začeli v Društvu vinogradnikov Goričko, ž V tukajšnjem turističnem dru-štvu so bili v sodelovanju z me-stnimi čertmi ter vinogradniškim društvom letos okrog martinove-ga organizatorji zelo posrečenih prireditev, ki so prvič trajale kar štiri dni. Vse skupaj se je začelo z nedelj-skim, 8,5 kilometrov dolgim in s soncem obsijanim Martinovim pohodom okrog Murske Sobote. Okrog sto pohodnikov je pot vodila po nekaterih starih delih mesta, kjer so bile tudi kratke in poučne predstavitve mestne zgo-dovine. Tako so se denimo usta-vili na Bakši, v Mali Kaniži, pot pa jih je po Ledavskem naselju in ob Ledavi vodila do Fazanerije, od tam pa do vinske kleti Kisilak v Cernelavcih, kjer je sledil tudi daljši postanek. Na poti do iz-hodiščnega centra Bergo, kjer so vsakemu udeležencu postregli z bogračem in mladim vinom, so se ustavili še v Turopolju in Jakobovem naselju. Kot je po-vedal Ernest Novak, predsednik turističnega društva, naj bi po-hod ob martinovem postal tra-dicionalen, vsako leto pa naj bi spreminjali njegovo traso. Dan pred martinovim so v pro-storih Pokrajinske in študijske knjižnice odprli priložnostno razstavo Darovi jeseni, kjer so z razstavo goričkih vin sodelo-vali vinogradniki, z več kot 40 starimi sortami jabolk in hru-šk sadjarska kmetija Smodiš iz Otovcev, prijetno razstavo pa je s cvetličnimi aranžmaji popestrilo Vrtnarstvo Murska Sobota. Ob tej priložnosti so razglasili tudi rezultate I. ocenjevanja najbolj urejenih gostinskih lokalov in poslovnih prostorov v mestu. Komisija, ki jo je vodila Olga Varga, podpredsednica turistič-nega društva, je po kriterijih ure-jenosti notranjosti in zunanjosti lokala, dostopnosti, usmerjeval-nih tabel, urejenosti okolice ter samega delovnega okolja skupaj ocenila 20 lokalov. Diplomi za najlepše urejena v svoji kategoriji sta prejela CafFe Park (gostinski lokali) in Atelje za črko in sliko (poslovni prostori). Priznanje za urejenost pa so prejeli Dominat CafFe, Art CaFe, B-bar, Na kiijkli, Pilar Inn in hotel Diana med go-stinskimi ter Ford Rajh in Venus studio za nego telesa med poslov-nimi prostori. Zgodovinski korak pa je bil storjen na samo martinovo, ko so prvim štirim gostinskim loka-lom — trem iz mesta (Na kiijkli, B-bar in CafFe Filip) ter enemu iz okolice (Fema Martjanci) podeli-li oznake Til točimo prekmurski špricer. Tudi na ta način naj bi gostince vzpodbujali k poveča-ni prodaji prekmurskih vin, saj ti le v petini primerov v svojih lokalih točijo vino, pridelano v Prekmurju. Oznako — v priho-dnje naj bi jih na celotnem ob-močju Prekmurja podelili nekaj sto, pridobijo le tisti lokali, ki izpolnjujejo predpisane pogo-je posebnega pravilnika glede značilnosti vina in mineralne vode. Ta med drugim pravi, da je prekmurski špricer alkoholna pijača, ki je mešanica enega deci-litra kakovostnega belega vina iz vinorodnega okoliša Prekmurje ter enega declitra naravne mine-ralne vode iz Radenske. Špricer se streže v 2-decilitrskih steklenih kozarcih tradicionalne standar-dne oblike. Najprej se v kozarec natoči vino in zatem naravna mineralna voda. Na tem podro-čju ima društvo velike načrte, saj naj bi ob skupni promociji že maja prihodnje leto pripravili tudi I. ocenjevanje prekmurskih špricerjev. Martinove dneve so zaključili z 11. mednarodnim Martinovim šahovskim turnirjem v Vinogradniškem centru Goričko v Ivanovcih. 33 CIVILNA ZAŠČITA Oktober - mesec požarne varnosti Evakuaciisko reševanje na Kardoševi 2 Geza Grabar v okviru niza aktivnosti v mesecu ok-tobru. ki je na državni ravni že vrsto let razglašen kot mesec varstva pred požari sta Občinski štab za Civilno zsščrto Mestne občine Murska Sobota in gasilska zveza mestne občine tudi letos pripravila preverjanje usposo-bljenosti sil zaščite, reševanja in po-moči. Odgovorni so se letos odločili za evakuacijsko reševalno vajo na objek-tu Kardoševa 2 v Murski Soboti. To z drugimi besedami pomeni, da so bile topot v usposabljanje vključene uprave in zaposleni mestne občine, upravne enote, inšpekcijskih služb in drugih uporabnikov objekta in morebitne stranke v navedenih organih. Kot je povedal Stanislav Wolf, poveljnik CZ MO, so letošnjo vajo, v katero je bilo vključe-nih okrog 160 pripadnikov enot in služb Civilne zaščite (OSCZ, Prve pomoči, Tehnično-reševalne enote, Službe za pod-poro) in gasilskih sestavov iz društev Murska Sobota, Rakičan, Bakovci, Černelavci, Nemčavci in Kupšinci, izvedli v skladu z določili Pravilnika o požarnem redu za evakuacijo zaposlenih in drugih iz objekta ter v nadaljeva-nju vajo gašenja in reševanja. Cilj usposabljanja je bil nadalje-vati usklajene aktivnosti priprav na področju izvedbe evakuacij in reševanja ob nesrečah. Navedene aktivnosti so bile toliko kom-pleksnejše zato, ker v objektu Kardoševa 2 v Murski Soboti deluje več različnih ustanov. Kot je poudaril sogovornik, sta bila najpomembnejša cilja seznani-tev odgovornih in delavcev s po-stopki izvedbe evakuacije in njen preizkus ter izvajanje reševalnih aktivnosti v takšnih ustanovah. Za razliko od lani in predlani, ko je vaja potekala na stanovanjskih objektih blokovskega naselja na Lendavski ulici ter leto pred tem na objektu Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu in je bilo vključeno tudi gašenje, je bilo letos usposabljanje omejeno na evakuacijo. Razdeljeno je bilo v dva dela: predhodno je poteka-la teoretična razdelava postopkov za izvedbo evakuacije in reševa-nje ob nesrečah; drugi, praktični del pa je obsegal postopke ob-veščanja, alarmiranja, evakuacije in reševanja zajetih v objektu v sodelovanju z odgovornimi: pri-padniki enot in služb CZ MO, gasilci ter drugimi zunanjimi sodelujočimi. Poveljnik CZ MO MS je s samo pripravo in izvedbo vaje zadovoljen, najbolj pa s časom umika zaposlenih, ki je bil v okviru dovoljenega, to je v času dveh minut in pol. Ker so v objektu različne ustanove, so tudi načini alarmiranja neeno-tni, kar kaže v najkrajšem času popraviti. Tako so zaposleni kakor tudi na-ključni mimoidoči lahko videli ali pa se celo aktivno udeležili reševanja z višin z avtolestvijo, spustnico, vskočno blazino in z vrvno tehniko. Seznaniti se je bilo mogoče tudi z nudenjem prve pomoči poškodovanim in njihovo namestitvijo. Eden namenov vaje je bil tudi pokazati podjetjem, zavodom in organizacijam, da se tovrstne evakuacije lahko izvedejo tudi v najbolj neenotnih okoljih, in opozoriti, da jih, v skladu s Pravilnikom o požarnem redu, morajo izvajati vsi, ki so v tem pravilniku določeni. Poveljnik je izrazil upanje, da bodo odgovor-ni zaradi varnosti delavcev izva-jali postopke evakuacije. Foto: Geza Grabar Tanja Zrinski 34 GASILSTVO Dve vaji gašenja požarov v naravi Geza Grabar V aktivnosti Gasilske zveze Slovenije v oktobru - mesecu požarne varno-sti, se je tudi letos aktivno vključila Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota oziroma vseh njenih 12 gasil-skih, prostovoljnih gasilskih oziroma industrijskih gasilskih društev. Ker je bil poudarek letošnjega mesecu varstva pred požari na in-tevencijah oz. gašenju požarov v naravi, sta na območju občinske gasilske zveze potekali kar dve vaji. Za osem društev I. katego-rije (Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Satahovci, Veščica in IGD Mura) je vaja ob predpostavki gozdnega poža-ra potekala pri in v gozdu Berek pri Markišavcih. Ob položitvi nekaj sto metrov dolge verige za pridobitev vode za gašenje je bilo glavno orodje za lokalizira-nje oziroma omejitev gozdnega požara motorna žaga. Na športnem letališču pri Rakičanu pa so se urila dru-štva II. kategorije (Rakičan, Černelavci in Bakovci) ter GD Murska Sobota, ki se po katego-rizaciji GZS uvršča med društva V. kategorije. Na tej vaji je bila predpostavka intervencija zaradi požara, ki ga je zanetil avtomo-bil. Seveda je bilo pri tej vaji v ospredju gašenje z gasilno peno, prav tako pa je bila v dolžini 800 metrov za dovod vode na požari-šče napravljena veriga. Kot je povedal predsednik GZ MO Stefan Barbarič, sta obe vaji potekali po smernicah GZS in sta glede na zadovoljivo zaščitno-re-ševalno opremljenost društev na eni ter dobro izurjenost gasilcev na drugi strani lepo uspeli. Usposabljanje in praktično pre-izkušanje različnih oblik inter-vencij tako ostaja stalnica na področju izobraževanja gasilcev GZ MO Murska Sobota. 35 LEKARNA Martjanci AKTUALNO Zlata maturanta na sprejemu v uradu župana Karlo Vrataric Konec septembra je bil na Mestni občini Murska Sobota sprejem zlatih maturantov Dejana Barbirja in Rikarde Muhr, ki sta po srednješol-skem izobraževanju na mur-skosoboški gimnaziji zdaj po-stala študenta. »Tako kot so vsi starši ponosni na svoje otroke, tako smo tudi mi na občini ponosni na obča-ne, ki dosegajo najboljše rezul-tate v slovenskem merilu,« je povedal župan Mestne občine Murske Sobote Anton Stihec. V preteklem šolskem letu sta zlata maturanta, stanujoča v murskosoboški občini, po-stala Dejan Barbir in Rikarda Muhr. Oba sta obiskovala gi-mnazijo, zdaj pa nadaljujeta izobraževanje s študijem raču-nalništva in medicine. Župan je v znak zahvale in pozornosti skupaj z mestno upravo Dejanu in v odsotno-sti Rikarde njeni mami pode-lil priznanje, šopek in knjigo Slovenija v presežnikih. Mišo Faflik stokrat daroval kri Filip Matko Mišo Faflik iz Jakobovega naselja 43 v Murski Soboti je tisti, ki kri prosto-voljno. brezplačno in anonimno (pre-jemnik krvi ne ve, da gre za njegovo kri) daruje že 36 let. Prvi četrtek v novembru je na transfuziološkem od-delku bolnišnice v Rakičanu že stotič daroval kri. Prvič je kri daroval leta 1972 kot dijak hotelske šole v Ljubljani in v času šolanja je kri daroval še drugič. Po odsluženju vojašči-ne pa se kot redni krvodajalec udeležuje krvodajalskih akcij na transfuziološkem oddelku v Rakičanu. Sicer pa prepričuje tudi druge o prepotrebnosti to-vrstnih dejanj, v domači krajevni skupnosti je namreč predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Turopolje. Trenutno ima na skrbi večje število prejemnikov nujne socialne pomoči in deloma zanje tako. poskrbi tudi sam ob sodelovanju Območnega zdru-ženja Rdečega križa v Murski Soboti. Mišo »goji« v svojem telesu zelo iskano krvno skupino »nič mi-nus« in so ga zatorej tudi že več-krat poklicali s transfuziološkega oddelka kot nujnega darovalca v kritičnih trenutkih. Ob tem je imel srečo, da je bil zaposlen v murskosoboški Družbeni pre-hrani (pred stečajem restavracija Eurest), kjer so mu to udeležbo na izrednih krvodajalskih akcijah tudi omogočili. »Ob tokratni akciji so me izredno prijetno presenetili na transfuzi-ološkem oddelku v Rakičanu. Bil sem ganjen, ko mi je čestital predstavnik bolnišnice, še pose- bej pa tedaj, ko mi je sekretarka Območnega združenja Rdečega križa v Murski Soboti, Albina Knapp, izročila posebno jubilej-no plaketo za 100-kratno daro-vanje krvi,« nam je zaupal Mišo Faflik, ko se je po darovanju krvi oglasil na sedežu Rdečega križa v Murski Soboti, da se kot predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Turopolje dogovo-ri za aktivnosti v prihodnje. 36 AKTUALNO Murskosoboška ekipa prve pomoči CZ na državnem tekmovanju Geza Grabar O izjemnem uspehu ekipe prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota, ki je osvojila naslov regijskega prvaka pri preverjanju usposobljenosti enot prve pomoči Civilne zaščite, smo obširno poročali že v eni od poletnih številk. Ekipa, ki so jo sestavljali Hermina Lipai, Stefan Seretin (oba iz Rakičana), Tomislav Vrečič, Boštjan Benkovič, Boštjan Štrakl (vsi iz Murske Sobote), Darko Knaus (Polana) in Irena Šrajner (Nemčavci), se je medtem ude-ležila tudi 14. državnega prever-janja usposobljenosti ekip PP CZ in Rdečega križa v Novem mestu. Čeprav so bila realna pričakova-nja članov ekipe mnogo višja, kot je bila njihova končna uvrstitev -med 14 ekipami so pristali na 10. mestu, je na priložnostnem spre-jemu poveljnik Štaba CZ Mestne občine Murska Sobota Stanislav Wolf nad doseženim izrazil za-dovoljstvo, tembolj, ker je ekipa v tej sestavi letos tekmovala pr-vič in se po regijskem naslovu že uvrstila na državno tekmovanje. Podobno so razmišljali tudi pod-predsednik Območnega združe-nja Rdečega križa Murska Sobota Jože Trajber, sekretarka združenja Albina Knapp ter strokovna pre-davateljica Anica Benkovič. Ti so povedali, da se je zaradi tovrstnega uspešnega nastopanja treba marsičemu odreči in žrtvo-vati prosti čas, česar jim žal nihče ne prizna; bogatega pridobljene-ga znanja, ki ga lahko s pridom uporabljajo v primeru poškodb ali nesreč tretjih oseb, pa jim nih-če ne more odvzeti. Tekmovalci so obžalovali tudi, da se kljub pri-zadevanjem niso mogli dokopati do ocenjevalnih pol, zato se tudi niso mogli otresti pomisleka o subjektivnem ocenjevanju. Omenjena ekipa, ki mimogrede v mestni občini velja za I. ekipo PP CZ, je bila formirana letos, z načrtnim delom oziroma iz-obraževanjem pa so začeli letos marca. Tudi ta dejstva govorijo, da je pred ekipo v tekmovalnem smislu še lepa prihodnost. Wolf. ki je dejal, da so redki športni-ki, ki kot debitanti na največjih tekmovanjih že takoj posežejo po najvišjem mestu, je vesel, da so vsi člani ekipe takoj po konča-nem tekmovanju začeli razmišlja-ti o morebitnih lastnih storjenih napakah med tekmovanjem, še pomembneje pa se mu zdi, da se je ekipa tudi na ta način konso-lidirala in bo manjkajoče znanje poskušala še usvojiti, drugo leto pa naj bi na državnem tekmova-nju poskušala izboljšati letošnji rezultat. Ob znanju je namreč tudi na takšnih in podobnih tek-movanjih pomembna sreča. 37 WWW.mizarstvo-gjergjek.com geotim@siol.net KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. novembra 2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Glasilo): SOBOŠKE N0VINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, TEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: TANJA ZRINSKI Odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovanje: IN0UA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NŽOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz aktualnega kataloga Turistične agencije Klas po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: (Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV Idea - Kanal 10, v četrtek, 6. 11. 2008) MAJDA HUBER Panonska 59, Rakičan 9000 Murska Sobota 38 NAGRADNA KRIŽANKA PROSLAVA OB DNEVU SPOMINA V GRAJSKI DVORAN Nova era priložnosti. Za uresničevanje poslovnih idej.