THGOVSK
JCeiskr
*nHžni
ca
Časopis za trgovino, Industrijo ln obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 2. avgusta 1923.
ŠTEV. 89.
Hilarij Vodopivec, načelnik finančnega ministrstva.
Banke in davki.
Ker se mi je od več strani izrazila želja, naj bi v zvezi z mojim člankom pod gornjim naslovom, ki je izšel v številkah: 72, 73 in 74 letošnjega »Trgovskega lista«, nadaljeval razpravo v tej smeri, kakšne razlike obstoje v posameznih pokrajinah naše države za ugotovitev odmerne davčne podstave za podjetja, obvezana javnemu polaganju računov, se odzovem tej želji in bom skušal podati v tem pogledu kolikor mogoče jasen pregled. Pri tem bom imel v vidu v prvi vrsti banke in sploh demarne zavode. Davek, ki ga plačujejo omenjena podjetja, bodem v članku kratko imenoval »posebno pridobnino«, da se izognem ne ravno praktičnemu uradnemu imenu »pridobnina podjetij, obvezanih javnemu polaganju računov«.
Posebna pridobnina se odmerja po predpisih sledečih zakonov: v Sloveniji in Dalmaciji po zakonu o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, d. z. št. 220, v besedilu novele z dne 23. januarja 1914, d. z, št. 13; v Srbiji in Črni gori po »zakonu o neposrednem porezu« z dne 14.. junija 1884, kateri je bil s šestimi poznejšimi zakoni noveliran; v tirvai-ski in Vojvodini po zakonskih člankih VIII. iz leta 1909 in XXXIV. iz leta 1916; v Bosni in Hercegovini po naredbi bosanske vlade z. dne 23. septembra 1883; vendar je ta na-redba v pogledu posebne pridobni-ne tako pomanjkljiva, da se v praksi ugotavlja v Bosni in Hercegovini odmerna podstava po predpisih zakona, ki velja danes v Sloveniji in Dalmaciji.
V boljše razumevanje tabelarnih pregledov, ki jih bom sestavil na koncu članka, naj služijo sledeča pojasnila.
V vsej kraljevini je formalni postopek za ugotovitev davčne podstave sličen, ker služi povsod za izhodno točko temu izračunavanju bilančni čisti dobiček v zvezi z ostalimi postavkami računa izgube in dobička. Komercijalni čisti dobiček se namreč ne slaga z davčno-prav-nim dobičkom, temveč davčna oblastva ugotavljajo odmerno podstavo iz podatkov letne bilance. Davčna oblastva postopajo pri tem delu po točno začrtanih predpisih, ki se pa po zakonih posameznih pokrajin v marsičem bistveno razločujejo. Dočim se namreč nekatere bilančne postavke v eni pokrajini pa-sirajo kot izdatki, se iste postavke o drugih pokrajinah prištevajo bilančnemu čistemu dobičku, oziroma dočim se po zakonu ene pokrajine nekatere postavke izločajo iz bilančnega čistega dobička, tvorijo ‘j*? Postavke v drugih pokrajinah del davčne podstavke.
V vseh pokrajinah se predpisi glede rezijskih stroškov vjemujo z. občnimi komercijalnimi načeli' na-jemnina za obratne prostore plače uslužbencev davki od teh plač ki lih je podjetje prevzelo, dalje stroški za kurjavo, razsvetljavo, za pisarniške pripomočke, za poštne brzojavne in telefonske pristojbine’ dalje primeren odbitek za amortizacijo inventarja in poslopij se — z doli označeno izjemo — povsod pa-sirajo kot izdatki. V pogledu teh zadnjih izdatkov naj pripomnim, da se isti — kakor znano — morejo izražati na dva načina: odpisana vsota za amortizacije se postavi v izdatek na strani zgube ali pa kot do-
I taclja posebnega fonda za zgube vrednosti premične in nepremične imovine. Na stvari sami način tega obračuna ne menja ničesar, vendar posioji v praktičnem pogledu razlika v tem, da davčna oblastva vodijo o takih neobdavčenih rezervah za amortizacije posebno očividnost in bi se vsaka poznejša uporaba teh rezervnih zalogov v druge namene pritegnila naknadnemu obdavčenju. — Važna je izjema, ki obstoja v Hrvatski in Vojvodini, da se ne pasirajo amortizacijske vsote za poslopja, katera podpadajo hišnemu davku, nego da se te vsote prištevajo bilančnemu čistemu dobičku; to stališče je teoretski pravilno. V vseh ostalih pokrajinah se amortizacijske vsote pasirajo.
Ne v teoriji, pač pa v praksi se opaža razlika v odstotkih, ki jih davčna oblastva/v posameznih pokrajinah dovoljujejo za amortizacijske odpise, kar odvisi po največ od stare tradicije in pa tudi od individualnega razpoloženja organov davčnih oblastev.
Plačane pasivne obresti vsake vrste se v vseh pokrajinah pasirajo kot izdatki. Edino v Bosni m Hcrcc* govini obstoja v tem pogledu važna izjema ; ker se v tej pokrajini ne plača davek od obresti hranilnih vlog, se je že svojčas odredilo, da se te pasivne obresti, izplačane ali odobrene vlagačem, prištevajo bilančnemu čistemu dobičku podjetja in na ta način podvržejo davku. Ta korektura zakonskega nedostatka ie teoretski popolnoma neosnovana. Pač pa se tudi v Bosni in Hercegovini pasirajo kot izdatki vse pasivne obresti, ki jih je zavod izplačal ali odobril drugemu denarnemu zavodu.
Dalje se v vseh pokrajinah izločajo iz davčne podstave plačani posredni davki, pristojbine od poslovnega, ne pa od glavničnega obratovanja, kolki, carine in temeljem izrečne odredbe člena 138 finančnega zakona za leto 1922/23 tudi poslovni prometni davek.
V vsej kraljevini se došteva čistemu bilančnemu dobičku posebna pridobnina z dokladami vred, kate-!° ie Podjetje plačalo v poslovnem letu. 1 ako se prakticira tudi v Srbiji in Črni gori; vendar pa obstoja v tem pogledu že več let spor med finančno upravo v Srbiji in državnim svetom, kateri stoji na gledišču, da so vsi davki brez izjeme režijski stroški in da bi se kot taki morali odbiti od kosmatega prihoda. Temu naziranju državnega sveta je dala povod stilizacija člena 49 srbskega zakona o neposrednem davku, kjer so navedeni nekateri režijski stroški m svršava stavek z »itd.«; v tem »itd.« hoče državni svet subsumiraii tudi posebno pridobnino v režijske stroške. To naziranje državnega sveta ne odgovarja davčni teoriji.
Kar se invalidskega davka kot odbitne postavke tiče, se v pomanjkanju zakonskih predpisov postopa v posameznih pokrajinah neenako in celo v poedinih pokrajinah ni praksa edinstvena; v Srbiji in črni gori se invalidski davek navadno prišteva čistemu dobičku, ista praksa je po večini v Hrvatski in Vojvodini, dočim se v Sloveniji in Dalmaciji, Bosni in Hercegovini invalid-
- iLbi - običajno pasira kot rezijski strosek, kar je po mojem mnenju pravilno.
Prinos zemljišča se v pokrajinah, kjer postoja zemljiški kataster, t. j. v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Vojvodini, izločuje iz bilančnih viškov z onim delom, kateri je enak katasterskemu čistemu prinosu in je torej že obdavčen z zemljiškim davkom, dočim se ostali del faktič-
nega prinosa, t. j. oni del, kateri ni obdavčen z zemljiškim davkom, prišteva bdmerni podstavi. V ustaliti pokrajinah, L j. v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, se izloča iz davčne osnove ves prinos iz zemljišča.
(Dalje prihodnjič.)
0 drahmi.
Pred mesecem dni je doživel mednarodni devizni trg svoje veliko presenečenje; šlo se je za valuto, ki na večini evropskih borz sploh ne notira in ki jo valutirajo večinoma le v Londonu, za grško drahmo.
Ta pojav je tembolj zanimiv, ker je prišel nenadoma in se je razvil v dimenzijah, ki jih ni nihče pričakoval. V treh tednih se je dvignila drahma napram funtu za več kot dvojno vrednost in je na tej višini z malimi izpremembami tudi ostgia. Ta primer je poučen zlasti za tiste, ki nad to ali ono bolno valuto takoj obupavajo in ne verjamejo več na njeno ozdravljenje. Vidimo, da je na borzi vse mogoče, tudi stvari, ki si jih nepoučeni nikakor ne morejo razlagati. Na Grškem so imeli nakopičenega vse polno inozemskega kapitala in tudi v Grčiji sami ni nihče niti oddaleč mislil, da imajo privatniki zbrane tako ogromne svote dolarjev in funtov. Prav posebno so se odlikovali v tem solunski trgovci.
Jeseni leta 1919 je bila drahma, če io^ primerjamo z mirovno pariteto, više kakor vsaka druga dobra valuta, više kakor dolar, više kakor angleški funt, holandski goldinar in švicarski frank. Od tega naprej je začela padati in je padala nevzdr-žema, kljub vsem odredbam vlade, tako da je septembra 1922 notiral funt v Atenah 235 drahem. Pomagala je pri tem padcu seveda tudi revolucija s svojimi zahtevami po novi armadi in njeni novi opremi,
milijon beguncev je bilo treba prehraniti in preskrbeti, mednarodnega posojila ni bilo mogoče dobiti. Drahma je padala še kar naprej, šla je na 300, 400 in nazadnje na 460 napram enemu funtu. Nihče ni dvomil, da bo kmalu prekoračila mejo pete stolice. Le težavna obnova z visokimi davki je bila na vidiku kot rešiteljica Grčije. Kljub odporu prebivalstva, ki je glede davkov na Grškem zelo razvajeno, so ga vendarle obdavčili in davki so prihajali tako obilno, da ni bilo treba prijeti za stiskalnico bankovcev, da torej ni bila potrebna nova inflacija. Kljub temu je bilo pa nenadno ozdravljenje drahme za vsakega veliko presenečenje. Funt je v kratkem času padel od 460 na 200. Gotovo so poročila iz Lausanne, kjer so mirovna pogajanja ugodno potekala, veliko pripomogla k zboljšanju, a odločilno to ni biloj šele ko so Amerikanci pokupili grški pridelek rozin in olja in je bila s tem odprta v zidu prva vr zel, šele tedaj so nakopičene tuje devize začele lezti na trg, najprvo boječe, potem pa v vedno večjih množinah, nazadnje so se vsule kakor plaz.
Narodni gospodarji so se naučili na tem primeru vsaj ene resnice: Treba je davke zahtevati, seveda od vseh enako, treba jih je pa tudi pošteno plačati, pa pride prijetno presenečenje. In za prvim sledi drugo, to velja za vsako državo.
Nekaj pozabljenih stvari iz poglavja o trgovinskem kupu.
Dejstvo, ki je že nekateremu na šemu trgovcu zadalo mnoge, po vsej pravic ogorčene jeze, časih pa tudi po krivici, obilo, tem bolj občutljive gmotne škode, odseva seveda tudi iz trgovskih pravd, ki tečejo na naših sodiščih. Le majhno je število onih pravnih sporov, ki se sučejo okrog vprašanja, dali je pogodba veljavno sklenjena ali ne. Pri zelo pretežni večini gre spor marveč o izpolnitvi pravilno sklenjene Pogodbe.
Sicer se sklepajo pogodbe zato, da se izpolnijo. Ako tega ni, so brez vsebine, in je njih vsebina brez svr-he, brez slehernega smotra. To je pravilo, ki izhaja iz. narave stvari same, ki se torej razume samo po sebi in bi se reklo nositi kamenje na Kras, ako bi se to pravilo hotelo pobliže utemeljiti.
v In vendar, sodeč po pravdah, grešijo' največ baš zoper to, tako pri-prosto in naravno pravilo, tako da je podoba, kakor da bi naši poslovni ljudje sicer znali pogodbe sklepati, ne bi pa tudi znali jih izpolniti.
Prigovori, s katerimi se v svojem, večinoma seveda brezuspešnem odporu skušajo odtegniti izpolnitvi v redu sklenjenih pogodb, so raznolike prirode in kaj pestri. Pred vsem mnogi mislijo, da jih nepričakovan padec ali skok v cenah oprosti pogodbenih obvez in kaj naglo jim je pri roki beseda: pogodba je razdrta, ne velja več, jo
storniram! Mislijo, da morejo kar tako na kratko in enostransko razdreti pogodbo, dasi je zanjo bilo treba sporazumne volje obeh po-godnikov. Odpraviti jo hočejo kar sami, ako jim tako — kaže! Pa tudi v primerih, kjer jim zakon daje pravico, da res enostransko odstopijo od pogodbe, se ne ozirajo na to, da bi izpolnili po zakonu za to strogo zahtevane pogoje. Mislijo, da smejo kar mimo in preko vseh oblik, katere zakon istotako strogo predpisuje. Uporno, a zaman se branijo vzeti na sebe kvarne posledice, ki jih od preziranja teh predpisov po zakonu zadenejo. Pač pa nasprotno od svojih proiivnikov najstrože zahtevajo, da oni s svoje strani vse pogoje in oblike do pičice natanko izpolnijo, ter jim v tem pretiravanju nobena strogost oblike ni dovolj. — Dalje pozabljajo, da ne smejo sami bili v zamudi glede izpolnitve svojili obvez, ako zahtevajo točno izpolnitev obvez z njegove strani od nasprotnika. Ce končno drugega prigovora ni, ali drugega razloga za odpor ne najdejo, sežejo, bi rekel, po naravnost priljubljenem sredstvu: kaj ročno prigovarjajo fiksnosi sklenjenega opravila, ki se jim vsekakor vidi rešilna bilka,, ki nekako nikdar ne more odreči. Ob takem in sličnem stališču se dajo mirno — tožiti in kljub ogromnim sedanjim pravdnim stroškom tirajo stvar ledoma do druge, često pa in pre-često celo še do tretje stopinje.
Od kod vse to? — Njih pravdni nasproinki hitijo, malodane v vseh primerih zatrjevati, da ni govora o tem, da ne bi znali, kaj so njih obveze,; marveč jim očitajo, da zanje znati — nočejo! Kupnemu predmetu je v tem cena padla, pa naravno, kupcu kupčija ne diši več; ali pa mu je cena poskočila, pa zopet prodajalcu ne kaže več, da bi ostal pri besedi, razlogujejo.
Ni dvoma, da so iz tega razloga mnogemu opisanemu zlu krivi oni nepoklicani elementi, ki so se vslcd vojnih in povojnih razmer vrinili v pravo irgovsfvo brez vsake trgovske izobrazbe in preteklosti, brez zmisla za trgovsko poštenje in čast. Brez spoštovanja samega sebe in lastne besede, iz golega pohlepa po hitrem in čezmernem dobičku. Pod težo razmer, ob silnem kolebanju cen in valute, spričo splošne raz-rvanosti morale in pa napram tem novim metodam je pa tudi komu drugemu bilo težko, če že ne naravnost nemogoče, da bi se novemu načinu popolnoma ubranil. Vendar bo pa tudi res, da je po prilično dolgi dobi vojnega in povojnega gospodarstva z izmenjavanjem blaga za blago in plačila ter prodaje blaga z rok v roke, marsikdo zašel v pogreške, ker so mu bile zakonite določbe o teh stvareh prišle iz spomina, tako da so mu bile v odločilnem trenutku odsotne, a je po zamujenem tem trenutku večinoma nemogoče, da bi se storjena pogreška popravila.
Ne bode torej odveč, da si zopet v spominu osvežimo in obnovimo tiste zakonite predpise, osobito glede glavnega trgovskega opravila, trgovinskega kupa. Pa tudi onim
nelojalnim elementom, ki bi še nadalje se skušali okoriščati na nepravi način, bode možno uvideti, da jim njih postopanje končno malo koristi in da ne Uidejo razočaranju, ako pride do spora. Pričnimo pa kar s prigovorom, ki je zgoraj na zadnjem mestu naveden, katerega pa nekako najlahkomiselneje porabljajo: fiksnost (čvrstost) pravnega opravila. Olajšana bodo s tem tudi nadaljna izvajanja o ostalih prigovorih, ker se bode kar sklicevati na že obrazložen pojem.
a) Čvrstost (fiksnost) trgovinskega kupa.
Redko je o kaki stvari toliko nejasnosti, bodisi namenoma ali brez namena, kolikor o tem, kdaj je pogodba fiksna ali čvrsta. Da je v pogodbi le količkaj omenjen dobavni čas ali dobavni rok, pa je skoraj vsakemu pogodba že čvrsta! Po tem naziranju bi prav za prav vsak trgovinski kup bil čvrsto opravilo, dasi so v navadnem trgovinskem obratu, izven borze, čvrsta opravila izjema, a ne pravilo.
Ta prigovor pa ni tako nesmotren, kakršen se morda na prvi pogled vidi. Za čvrsta opravila veljajo namreč druge določbe nego pa za ostala opravila, nekako okrajšane in obratne, in prigovor čvrstosti naj pomaga osobito preko zamud in iz nemarnosti neupoštevanih zakonitih predpisov, ki veljajo za navadna opravila, ter naj odklonijo kvarne posledice zamude in nemarnosti.
Kdaj je torej opravilo čvrsto? — Pojem in bistvo opredeljuje čvrstosti opravil trgovinski zakon v čl. 357; izključeno je torej, da bi se s tem stvorilo potom običaja katerokoli običajno pravo.	(Konec sledi.)
Povišanje taks in pristojbin.
(Konec.)
Osebne in stvarne pristojbinske oprostitve so v načrtu zakona bistveno omejene. Osebne oprostitve naj bi vživali poleg članov vladarske hiše, države in državnih oblasiev, inozemskih diplomatskih in konzularnih zastopnikov še javni zavodi in društva, katera obstoje v javnem interesu, n. pr. cerkve, samostani, zbornice, samoupravna oblastva itd., kadar vrše javne posle v imenu države in za državo. Taksna prostost jc nadalje priznana ustanovam in zavodom, osnovanim s privatnimi sredstvi, ako pospešujejo splošno državno in narodno blaginjo in nimajo dobičkonosnega namena, na primer humanitarna, podporna, književna, umetniška in podobna društva. Taksna prostost teh društev je vezana na dovolitev finančnega ministrstva in omejena na spomenice, prošnje in druge spise, ki sc v sodno izven spornih zadevah predlagajo državnim oblastvom.
Osebna taksna prostost jc nadalje priznana siromašnim osebam v pupilarnih in konkurznih zadevah in pod gotovimi pogoji tudi upravnikom konkurznih mas in varihom nedoletnikom.
Stvarno so oproščena taks med drugimi ubožna izpričevala, dedšči-ne, legati in darila, naklonjena znanstvenim, prosvetnim, dobrodelnim in humanitarnim ustanovam, dalje vloge in prošnje invalidov in njihovih potomcev glede invalidske podpore. prošnje za povračilo državnih davkov in davščin, ako so utemeljene.
V pravnih sporih pri prvostopnih sodiščih sme sodišče stranki odložiti do razsodbe plačilo polovice takse, katero bi bilo treba plačati naprej, ako presega polovica takse znesek 3000 Din in bi stranki po njenem premoženjskem stanju ne bilo mogoče cele takse plačati naprej. Na-daljni pogoj za odložitev plačila je, da bi stranki nastala škoda, če bi se sodno postopanje prekinilo. Pri odložitvi plačila bo moralo sodišče upoštevati predloženi dokazni materija! in po oceni tega materijala uravnati svoj sklep.
Glede ugotovitve odmerile podstave je. veljalo dosedaj načelo, da se je v primeru prenizke ocene nepremičnin v pogodbi izkušalo do-
Za zamenjavo slučajno pokvarjenih kolkov izda finančni minister poseben pravilnik. Od zamenjave so izključeni nalepljeni kolki, ker se smatra, da so se že uporabljali.
Organi finančne uprave so upravičeni tudi pri zasebnikih vršiti kontrolo glede pravilne izvršitve zakona o taksah. Kontrolo smejo vršiti s sodelovanjem občinskih ali policijskih organov.
Vlada si je dala v člen 70. načrta pooblastilo, da sme v bodoče z vsakim z načrtom povišane takse pobirati takoj, čim predloži načrt narodni skupščini. Pobrani poviški bi se vrnili strankam, v kolikor bi jih ne odobrila narodna skupščina.
Proti tej nameri se moramo odločno zavarovati. Gotovo ni pravično, da bi se poviške pobiralo še predno jih odobri narodna skupščina in dokler se ne da prebivalstvu možnosti, da se temeljito seznani z nameravanimi poviški in se obvaruje občutnih kazni, ki so za-pretene za prestopke taksnih določil. Skrajni čas bi že bil, da se tudi naša zakonodaja vendar že enkrat prilagodi splošnemu običaju, da se zakoni, ki posegajo tako v gospodarske razmere ne uveljavljajo z nazaj posegajočim terminom, ampak šele vsaj nekaj časa potem, čim se javno razglase.
Iz brzojavnega pravilnika.
POTRDILO PRE1EMA.
seči sporazum s strankami in le če ti poizkusi niso imeli uspeha, se je uvedlo sodno cenitev. Ako je finančna uprava zaprosila za sodno cenitev, jc nosila sama stroške, ako se pri sodni cenitvi ni doseglo za Ve višje cenc nego jo je stranka priznala. V načrtu novega zakona so ta določila v toliko poostrena, da bo stranka nosila stroške cenitve žc pri razliki do 5%, pri razliki od 5 odstotkov do 15 odstotkov bo plačala poleg teh stroškov še takso na državno povišano vrednost, pri razliki nad 15% pa poleg stroškov in takse na polovično vrednost še dvojni iznos na povišek odpadajoče redne takse in vrhu tega še denarno globo od 100 do 50.000 Din.
Ta izprememba je tem nevarnejša, ker se cenitve ne bodo vršile potom sodnih organov in sodnih izvedencev, ampak bodo vršili cenitve davčni uradi sami s sodelovanjem komisije, obstoječe iz šefa davčnega urada, državnega uradnika poljedelske ali gozdarske stroke in 1 občinskega odbornika. Stranka bo imela pravico izmed občinskih odbornikov sama določiti tistega člana komisije. Ako bi pa to kljub pozivu opustila, določi tudi tretjega člana šef davčnega urada izmed občinskih odbornikov.
Napram dosedanjemu položaju je nameravana izprememba velik korak nazaj. — Sedaj vrše cenitve, tudi ako gre le za ugotovitev podlage za odmero takse, vedno le sodišča s sodnimi izvedenci. Pri cenitvah nima finančna uprava nobenih drugih pravic nego stranka. V bodoče naj bi se pa cenitve vršile pod vodstvom organov finančne uprave s sodelovanjem državnega uradnika poljedelske ali gozdarske stroke in le enega občinskega odbornika, katerega ima pravico imenovati stranka. Za izpremembo dosedanje prakse, ki se je kot nepristranska dobro obnesla, ni prav nobenega razloga, ker nimamo povoda dvomiti o tem, da gre finančni upravi edino le za nepristransko ugotovitev prometne ocene.
Načrt zakona ureja tudi izdelovanje in prodajo kolkov. Provizijo prodajalcev se namerava določiti na 2%. Kolke bodo dolžni prodajati trafikanti in občine.
Odpošiljatelj brzojavke lahko zahteva, da se mu takoj po dostavi brzojava brzojavnim potom javi dan in čas kdaj je bil njegov brzojav oddan prejemniku, odnosno kdaj je bil odposlan s pošto v nadaljno dostavo. Ta odredba je posebno važna, kadar se gre za kontrolo dostavitve, da ne zapade kak važen termin. V to svrho mora odpošiljatelj napisati pred naslov »potrditev prejema« (accuse de reception) ali pa samo »P. C.«. Odpošiljatelj lahko zahteva, da se mu potrditev prejema nujno sporoči, v to svrho napiše pred naslov »nujna potrditev prejema« (accuse de reception urgent) ali pa samo »P. C. D.«, odnosno da se mu prejem potrdi s priporočeno pošto. Za ta slučaj mora napisati pred naslovom brzojava potrditev prejema pošto (accuse de reception postal) ali samo »P. C. P.«.
Za navadno potrditev prejema se plača pristojbino 5 Din, za itujno potrditev prejema 15 Din in za potrditev prejema s pošto pa taksa, ki velja za navadno priporočeno pismo.
Odpošiljatelj brzojavke lahko zahteva za oddano brzojavko pobotni-
co, katera mora obsegati številko brzojavke, dan in uro oddaje, ime prejemnika, namembno postajo in plačano takso. Za pobotnico se plača uradu -1 Din.
KREDITIRANJE PRISTOJBIN.
Občinskim oblastim, denarnim zavodom, bankam, tovarnam in posameznim privatnim društvom, trgovinam, delavnicam, kakor tudi posameznim privatnikom je po čl. 74. brzojavnega pravilnika dovoljeno oddajati brzojavke na mesečni kredit in sicer pod sledečimi pogoji:
1. Brzojavke se morajo oddati z dostavno, knjigo, ki si jo mora nabaviti stranka sama pri telegrafič-nem uradu, l.etno predplačilo za kreditiranje brzojavnih pristojbin znaša 200 Din.
2. Privatne osebe in društva morajo za kritje kreditiranih brzojavnih pristojbin plačati najmanj 100 dinarjev jamčevine.
Jajca so draga, meso je drago
zato uživajte »PEKATETE«, ki so enako redilne kakor meso. So najcenejie, ker se zelo nakuhajo.
Fordove industrije.
Kmalu se bo pričelo razpošiljanje železne rude, izkopane iz majhnega rudnika v Michigamme, ki leži na severnem polotoku Michigana. To rudo se bo izvažalo proti jugu. Rudnik je že več let počival, a je sedaj last Herny Forda. Zopetna otvoritev tega rudnika pomeni, kakor piše Stanlev boone, začetek enega najbolj znamenitih industrijalnih eksperimentov, kar se jih je kedaj lotil kapitalistični sistem.
tienry Ford skuša tukaj proti združeni opoziciji mogočnih finančnih in industrijalnih interesov v Zedinjenih državah zgraditi ogrodje industrijalne občine, ki se lahko sama zaklada z vsem potrebnim. Ta industrijalna občina obsega zemljo, premog, železo ter vse drugo za izdelovanje strojev.
Fordova posestva na severnem polotoku obsegajo približno 400.000 akrov ter vsebujejo bogate sklade rude. Železno rudo iz Michigamme rova pošiljajo po železnici v Eska-nabo in od tam z ladjo po tridnevnem potovanju po Michiganskem ter drugih jezerih in reki St. Clair v topilnice v Springwells, ki je predmestje Detroita. Tam se izpremeni železno rudo potom Fordovega procesa v jeklo. To jeklo se uporabi za izdelovanje traktorjev v Dearn-bornu, nadaljnem predmestju Detroita, ter za izdelovanje automobi-lov v Highland Park, tretjem predmestju Detroita.
Fordova železnica Detroit - Toledo - Ironton teče sedaj le južno od Detroita. Kaže njegove topilnice in delavnice z njegovimi lastnimi premogovniki v Kentuckyju. V tej verigi manjka še vedno en člen in vsled tega je treba uporabiti neko drugo železnico na razdaljo par milj. Ford ne bo brez dvorna počiva! toliko časa, dokler ne bo njegova lastna železnica vezala vseh njegovih obratov in dobavnih virov.
Ford je pričel pred par leti posel automobilskega fabrikanta v maj-
hnem obsegu. Danes je lastnik Ford Motor Comp. v Highland Parku, topilnic v Springvvellsu, tvornice za traktorje v Dearnbornu; Fordove farme v istem kraju s Fordovim skladiščem za žito, tedenskega lista De-arnborn Independent, Fordove bolnice v Detroitu, skladov železne rude na severu in brezmejnih gozdov.
Če bo Ford podaljša! svojo železnico, kot vsi pričakujejo, bodo njegove železnice nadomestile ladje, ki spajajo njegove topilnice z železnimi rudniki in premogovniki. Te topilnice, ki se nahajajo v sredini med temi osnovnimi rudami, stoje takorekoč na istem mestu kakor njegove tvornice za izdelovanje traktorjev in avtomobilov. Ivornica za izdelovanje traktorjev stoji v sredini njegove produktivne zemlje, na kateri se dela vse s pomočjo traktorjev. Obstoja tudi možnost, da bo njegova železnica zvezala ozemlje v Michiganu s tvornicami za umetna gnojila v Muxle Shoals in k temu bo lahko še prišla elektrofi-kacija železnice ter zveza z vla-čilnimi čolni z zalivom.
Vse to kaže le zunanji obris slike, ki je že izpopolnjena s tisoč podrobnostmi. Fordove industrije proizvajajo koks, plin, katran ter druge stranske produkte in končno benzo! za obratovanje traktorjev in avtomobilov.
Iz Fordovega premoga izdelujejo tudi amonijev nitrat, katerega se uporablja kot umetno gnojilo. Ford gradi hiše za svoje delavce, ustanavlja konsumne zadruge za nameščence itd. Centrala celega Fordovega sistema bo v Dearnbornu.
mrnsssrnmsmaassasssm
WD0HA< t—	-	_J
iSfiffllllid!
TRMJEMARK 1
BUDDHJFlM
M
>avic:
Naša industrija in obrti.
(Dalje.)
12. Naša ležišča in produkcija' mayca (gipsa).
Mavec se pri nas relativno še malo uporablja. Najbolj ga uporabljajo cementne tovarne v svrho primesi K cementu in sicer je to surov mavec, tn del ga uporabljajo opekarne za oblike, za skladne strešnike kakor tudi elektromonterji pri svojih delih, dalje soharji m kiparji za izdelavo izdelkov iz mavca, manjši del pa se uporablja tudi pri stavbništvu in tudi pri poljedelstvu, kjer sc ga bo enkrat rabilo ogromne množine.
Surovega mavca se je leta 1920 uvozilo 397.302 kg, žganega pa 2,518.740 kg. To je velika škoda, ker ako bi se izkoristil samo en del naših ležišč v tuzemstvu, bi tega ne bilo treba.	.	„ .
V Srbiji se nahaja mavec na južni shani Upniške glavice, v okolici vasi Upnice. Ta mavec se je pred vojno eksploatiral za obrat cementne tovarne v Popovcu, toda med vojno se je rov zamašil in ga je bilo treba zopet izčistiti. Dalje se nahaja pri vasi Valakonje v timoškem okrožju in pri Matarugi blizu Kraljeva ter v bližini Debra. V bližini samostana Rakovice se je osnovala tovarna za mavec, ki bo predelovala mavec iz Lipnice.
V Bosni in Hercegovini se nahrija mavec pri Bradini na Ivan-Planini v oddaljenosti 2 do 3 kilometrov od postaje Bradine. Pred vojno so tu obratovali gg. Mikela in Despič, potem pa so prenehali z obratovanjem. Dobival se je prvovrsten ala-bastrov mavec. Dalje se nahaja mavec v postaji Blagaj pri Bosanskih Novih, kjer je družba »Sana« osnovala tovarno mavca. To družbo je osnoval g. Mojše A. Kabiljo iz Sarajeva, po večini z zagrebškim kapitalom. Mavec se nahaja tudi v okolici Drvarja ter v drugih krajih v Bosanski Krajini.
V Dalmaciji sc nahaja mavec v c količi Sinja, pri vasi Suhač, Kara-kušjca, Glavice in Lučane; v okolici Drbiša pri vaseh Klanci in Topljuh ter v okolici Knina na bo-sansko-hrvaški meji. Ležišča v okolici Sinja so kompaktne plasti mavca ter se razlegajo na 10 km in se ceni,
da se nahaja tu na več milijonov vagonov mavca. Ležišča se nahajajo na hribih na površini zemlie, kar znatno olajša eksploataciio, ker se obratuje v kamnolomih na površini zemlje. Mavec se tu eks-ploatira in se razpošilja tovarnam cementa v splitski okolici, ki ga 2% primešajo cementu. Lastniki ležišč mavca v sinjski okolici so gg. Sover Varda in Tomaž Stuparič.
V Rudah pri Samoboru na Hrvaškem se nahajajo močna ležišča mavca. Lastniki ležišč so: »Croatia«, tovarna portland cementa v Pod-susedu, Julijo Kasovic v Rudah in tovarna sadre za umetno gnojilo Hanibal pl. Prausberger v Samoboru. Surov mavec se uporablja za primes v cementnih tovarnah v Pod-susedu in Beočinu in sicer ga gre letno 400 do 500 vagonov. Poleg tega se nahajajo ležišča mavca v Liki na bosansko-dalmatinski meji.
Posedujemo ležišča mavca in pričelo se je tudi že z njegovo eksploatacijo, toda razen »Sane« se koplje samo surov mavec in se ga uporablja za žgani ali mleti mavec na 250 vagonov.,
Industrija mavca ne zahteva velikih inštalacij za žganje in mletje. Naprave niso nič dražje, kot navadni mlini. Zato je čudno, da se ta industrija ne osnuje, odnosno da se tako težko snuje. To je industrija zn male ljudi in majhne industrijalce in bi jih morala vsled tega država podpirati. Podpirala pa bi jo na ta način, da bi preiskala državo v svrho odkritja ležišč mavca in bi na to v kvalitetnem oziru mavec raziskala ter ugotovila možnost in ren-tabiliteto izkoriščanja ter rezultate objavila.
To bi moral napraviti državni zavod za pospeševanje obrta in industrije, samoumevno kadar bo dobil za to potrebne proračunske kredite.
(Dalje sledi.)
Kopirne role ti«
THE REX C0„ LJUBLJANA.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovska zbornica na Dunaju. V zadnjem času se je pisalo v dnevnikih mnogo o ustanovitvi, da celo že o otvoritvi jugoslovenske zbornice na Dunaju Po poročilih iz ministrstva trgovine in industrije ni pa žal to prašanje še tako dozorelo, da bi mogli govoriti o otvoritvi take zbornice na Dunaju, ampak se bo po poročilih ministrstva v doglednem času imenovala komisija, ki bo imela nalogo, da vprašanje osnovanja trgovske zbornice na Dunaju končno prouči. Do otvoritve zbornice je tedaj še piecej časa.
Cene za prvo grozdje v Šibeniku. Že nekoliko dni se donaša na šibeniški trg grozdje. V tem letu je grozdje izvan-redno dobro. Cena za belo grozdje znaša 12 Din, za črno 10 Din za kg.
Obrt.
Obrtno - nadaljevalna šola v Mariboru im v Ljubljani. V šolskem letu 1922 in 1923 se je v Mariboru vršil pouk, Ljubljana pg je t>ila brez pouka za vajence. Število učencev je bilo 826, od teh 624 vajencev in 212 vajenk, ki so se poučevali v 20 razredih. Večje število se je moralo odkloniti, ker iz gmotnih razlogov ni kazalo otvoriti nadaljnih razredov v Mariboru. V Ljubljani se je Po kratkomalo zaprla šola za vajence v preteklem letu. Za bodoče šolsko leto pa je vprašanje, kako bodo prizadeti činitelji rešili zadevo — za kritje učnih stroškov, da ne bodo vajenci zopet brez šolskega pouka v Ljubljani. Leta 1909 smo imeli v Ljubljani za mehaniško stroko loe učencev, za stavbinsko 178, za trgovsko 168, skupaj 512 učencev na obrtrjonadaljevalni šoli v Ljubljani. Letos pa imamo samo pri strojnih tov..
čez 180 vajencev, lako da število vseh vajencev in vajenk presega čez 900. Edino v grafični in trgovski stroki se resno dela, da se pouk ne ustavi ter bodo podjetniki kot društva prispevali večje zneske za kritje šolskih stroškov. Za vsa druga podjetja pa ne bo drugega izhoda, da plača podjetnik (mojster) za vsakega vajenca na leto za vzdrževanje obrtno - nadaljevalne šole v Ljubljani po 50 Din.
JuDilej obrtnika. Pretekli teden je praznoval v Središču pri Ptuju posestnik parnega in umetnega mlina, veleposestnik in član trgovske in obrtniške zbornice g. Jakob Zadravec 50 letnico rojstva. Uzornemu možu, marljivemu organizatorju obrtništva, vstrajnemu narodnemu delavcu pošilja naš list najiskrenejše častitke!
Shod obrtnikov. Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi o priliki velesejma, dne 8. septembra t. 1. obrtniški shod, na katerem se bodo razpravljala vsa važnejša stanovska vprašanja. O programu in drugih podrobnostih bomo še poročali.
25 letnico obstoja društva proslavlja v nedeljo, dne 5. avgusta Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani. Spored slavnosti: Dopoldne ob 10. uri slavnostni občni zbor v srednji tehnični šoli (telovadnica). Po občnem zboru bo obhod po mestu. Ob 12.30 skupni obed. Po obedu odhod na veliko veselico, ki se prične ob 4. uri popoldne v vseh prostorih hotela Tivoli. Na sporedu je godba, petje, ples, srečolov, ribolov, šaljiva pošta itd. Ker je društvo s svojim strokovnim vzgojnim delom veliko storilo za našo domačo obrt in tudi za narodno slvar, pričakujemo, da se bo slavno občinstvo v čimvečjem številu odzvalo našem vabilu in posetilo prireditev.
Denarstvo.
Sprejemanje avstro-ogrskega železnega drobiža. Avstro - ogrski železni drobiž po 20 vinarjev je še vedno veljaven, a ker se ta drobiž utihotaplja iz Avstrije in Madžarske v našo državo, ga pošle ob naši severni meji ne smejo sprejemali. Ta prepoved velja za pošte v Prekmurju in za pošte Kranjska gora, Jezersko, Mežica, Prevalje, Črna pri Prevaljah, Libeliče, Dravograd, Meža, Muta, Marnberk, Brezno, Selnica ob Dravi, šent lij, Zgornja sv. Kungota, Marija snežna, Apače in Gornja Radgona. Vse druge pošle pa morajo ta drobiž do preklica sprejemali.
Cirkulacija novčanic. Cirkulacija nov-čanic Narodne banke se je nahajala v prošlem mesecu v konstantnem padanju, medtem ko se melalna podlaga vedo bolj utrjuje. Po bančnem izkazu z dne 22. p. m. se je kroženje novčanic od 15. do 22. p. m. zmanjšalo za Din 48,650.500 na Din 5.549,912.200, medtem ko se je metalna podlaga povečala za Din 1,929.217.08 na Din 362,752.646.76. Višina dovoljenih posojil znaša Din 1.361,901.382.23 ali za Din 11,425.514.70 manj nego v zadnjem izkazu. Vse to bi bili vzroki za poboljšanje našega dinarja, čegar padec je sedaj v pričakovanju žetve, uprav nerazumljiv.
Cena za zlato na Madžarskem. Na
Madžarskem je cena za zlato zbog živahnega povpraševanja s slrani bank porastia na 13 in pol milijonov za kg. Cena za srebro znaša 380 tisoč kron za kg.
Carina.
Konferenca glede projekta nove carinske tarife. Glasom informacij s strani ministrstva trgovin in industrije so vesti, ki so jih objavili v zadnjem času nekateri dnevniki o konferenci glede projekta nove carinske tarife, netočne. Ministrstvo trgovine in industrije ni konference, ki se je baje (po poročilih dnevnikov) vršila v Beogradu v dvorani razredne loterije, niti sklicalo in niti se ni gede tega vprašanja sploh še vršila kakšna konferenca.
Mednarodna carinska konferenca v Barceloni. Dne 15. oktobra tekočega leta prične v Barceloni mendnarodna carinska konferenca, ki bo proučevala mednarodna carinska vprašanja. Konference se bodo udeležile vse države s po enim delegatom in eksperti.
Carinski agio v Nemčiji. Za čas od
1. do 7. avgusta (in ne kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno do vštetega 23. avgusta) znaša carinski agio 5,290.900 odstotkov.
Promet
Promet v panamskem kanalu. V prošlem poslovnem letu (do 30. junija) je pasiralo panamski kanal 3967 ladij. Dohodki na kanalskih pristojbinah so znašali čez 17 miliionov dolarjev, t. j. 50% več kot v prošlem letu.
Povišanje poštnih pristojbin. S 1. avgustom f. I. je poštna uprava povečala pristojbine za pisma in dopisnice v inozemstvo. In sicer se je povišala pristojbina za dopisnico od 1 Din na 1.50 Din, za navadna pisma pa od 2 Din na 3 Din.
Razpisane so pošte: v Križevcih v Prekmurju, na Bledu, v Dubrovniku, I.oki pri Zidanem mostu in pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
Za znižanje poštnih loco-pristojbin.
Trgovska in obrtniška zbornica je prosila poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani, da predlaga ministrstvu pošt in telegrafov, da bi se za poštne loco-pošiljatve zopet obnovila predvojna znižana lokalna pristojbina. Ta predlog utemeljjuc zbornica s tem, da je neupravičeno, da se za poštne pošiljatve brez razlike pobira enaka pristojbina za krajevno dostavitev, kakor tudi za odpravo in dostavitev na velike razdalje, kjer ima pošta neprimerno večje stroške vsled prevoza pošiljatve po železnici in eventuelnp tudi z vozno pošto. — Nadalje predlaga zbornica, da bi se za poštne pakete tudi diferen-c*rsle pristojbine po razdalji med od-pošiljalnim in naslovnim poštnim uradom ter da bi se za bližnji promet do 50 km določila posebna znatno znižana
pristojbina za poštne zavitke. Te pristojbine naj bi se odmerile v onem razmerju znižanja, kakor je obstojalo pred vojno.
Za novo javno tehtnico v Metelkovi ulici. Špediterji mesta Ljubljane so naslovili na obratno ravnateljstvo južne železnice prošnjo, da se dovoli mestnemu dohodarstvenemu uradu postaviti novo tehtnico ob izhodu iz prostega izkladalnega tira v Metelkovi ulici na prosloru, ki je last južne železnice in Iger se bo zgradil novi linijski urad. Dosedanja tehtnica na izhodu Resljeve ceste ne more zadostiti potrebam povečanega prometa in tehtanje tovorov na eni sami tehtnici povzroča zastoj celega prometa, kar je zvezano z izgubo časa in z znatnimi stroški. Zbog tega vlada v poslovnih krogih že dolgo časa zahteva po drugi, večji tehtnici. Upoštevajoč polrebe poslovnih krogov, je, kakor smo doznali od merodajnega mesta, ljubljanski magistrat naročil novo tehtnico, ki se bo mogla predati prometu že v teku letošnje jeseni. Tehtnico izdeluje tvrdka I. Rebek v Celju. Na njej bo mogoče tehtati tudi še lako velike vozove in tovorne avtomobile; take tehtnice nimamo še dosedaj v Sloveniji; tvrdka jo bo izložila na letošnjem velesejmu. Da bi pa nova tehtnica razbremenila promet na Resljevi cesti in ob enem tudi ustregla potrebam trgovcev, industrijcev in obrtnikov iz južno-vz-hodno od kolodvora ležečih delov mesta, ki so sedaj primorani vozili blago po daljšem ovinku čez. Resljevo cesto, bi morala stati na mestu, kjer bo stal novi linijski urad. Ker je postavitev javne tehtnice na označenem mestu v splošnem interesu trgovine, industrije in obrti, je upati, da bo obratno ravnateljstvo južne železnice v polnem razumevanju tega za razvoj prometa Ljubljane tako važnega vprašanja, brez-dvomno ugodilo zahtevam vseh poslovnih krogov Ljubljane.
Zračna zveza Trst — Aleksandrija. Nova italijanska zrakoplovna družba je otvorila prometno zvezo med Trstom, preko Ankone, Brindisi, Aten in Aleksandrijo. —
Hmelj.
XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec, č. S. R. dne
19.	julija 1923. Zadnji čas so se cene za hmelj vnovič dvignile za 200 č. K. Največ se je prodalo po 2400 — 2500 č. K. za 50 kg. Nakupovajne se je malo ustavilo, ker so odjemalci deloma kriti. Hmelj iz leta 1921 se plačuje po 1800 do 1900 č. K. za 50 kg. Pri večji ponudbi in manjšem povpraševanju je razpoloženje mirno, cene pa neizpre-menjene in čvrste.
Pred tremi dnevi je nekoliko deževalo, pa je zemljo komaj na 6 mm premočilo. Temperatura je nekoliko padla in dnevi so manj vroči; vsled tega se je grozeča katastrofa nekoliko ustavila. Škropljeni nasadi so zeleni in se pripravljajo na cvet. Tisoč kopi v ne-škropljenih nasadih je pa že usahnilo in so torej izgubljene. Letina v škropljenih nasadih bo pa le potem normalna, če bo izdatno deževalo. Muh in uši je sicer nekoliko manj, vendar je po mrčesu povzročena škoda že tako velika, da se ne bo dala popraviti. Ni še gotovo, ali bodemo pridelali polovico lanske žetve.
Žalec v Savinjski dolini, dne 1. avgusta 1923. V obče se lahko reče, da se je zadnjih 14 dni stanje hmeljskih nasadov izboljšalo. Nadalje se mora povdarjati, da je pri srednjeranem hmelju prehod cvetja v kobule izjemoma neenakome.cn in da se bo vsled tega pričelo spodbiranje pred, obiranje od kraja pa še le po 20. avgustom t. 1. Pozni hmelj se razvija normalno in ob-ljubuje prav obilno letino. O množini letošnjega pridelka se danes še ne da kaj določenega povedati — sigurno pa je, da bodemo letos pridelali več, ko minulega leta. Hmeljarski trgovci se že zanimajo za naše prvovrstno blago.
Društveno vodstvo.
Koledarje Tiskarna „Merkur“
Cenike IcvrSuje “------------..  .........
Okrožnice H v Ljubljani 1!
m
Dobava, prodaja.
Dobava belega mila. Pri direkciji državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. avgusla 1923 ofertalna licitacija za dobavo 1500 kg belega mila za pranje. Specialni pogoji za dobavo mila so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Razno.
Konferenca Male antante v Sinaji.
Minisler za zunanje posle dr. Ninčič je izjavil, da je med zunanjimi ministri Romunije, češkoslovaške, in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dosežen popolen sporazum. To zajedniško pojmovanje se je pokazalo v vseh evropskih vprašanjih. 2e pred dvema letoma se je izkazala Mala antanta kot močna zveza, ki je preprečila poskus habsburške restavracije in ravno tako tudi ro-munsko-madžarski obmejni incident. V balkanskih vprašanjih se je Češkoslovaška vedno postavila na stran svojih zaveznikov, četudi v teh vprašanjih ni bila direktno zainteresirana, Izjave bolgarskega ministrskega predsednika Cankova so zadovoljive, a treba je počakati ali bo bolgarska vlada mogla izvršiti energične mere proti makedon-stviijuščim, kakor jih je najavila in ali bo držala svoje obljube. Za sedaj še ni videti nikakih povoljnih znakov v tej smeri. Kar se liče posojila Madžarske, je treba uvesti kontrolo. Madžarska se v tem ne more v/porediti z Avstrijo, ^er je avstrijska vlada vedno kazala dobro voljo za izvrševanje prevzetih obveznosti. Naša država ni podpisala iausannske pogodbe, ker so ekonomska in financijska vprašanja med Turčijo in kraljevino Srbijo že rešena z londonskim dogovorom 1913 in ni nika-kakega razloga', da se ta dogovor razveljavi. Pozneje bo prišlo med Jugoslavijo in Turčijo do zasebnega sporazuma. — Budimpešta, dne 31. julija. Madžarsko časopisje ni preveč zadovoljno s sklepi zunanjih ministrov Male antante na konferenci v Sinaji in bi rado natančnejše poznalo praktična jamstva, ki jih navaja komunike kot predpogoj za posojilo, ki naj bi se dovolilo Madžarski.
Bodoči program Narodne skupščine.
Na zadnji seji je rninistr. svet razpravljal tudi o glavnih točkah bodočega programa narodne skupščine, ki se ima po končanih parlamentarnih počitnicah dne
20.	septembra sestati na jesensko zasedanje. Delovni program do konca leta ima v glavnem obsegati tele točke: 1. Zakon o srednjih šolah in o srednješolskih profesorjih. 2. Zakon o službi pragmatiki za uradnike in nameščence državnih železnic. 3. Zakon o organizaciji sodišč in o sodnikih. 4. Zakon o proračunu za I. 1923/24. 5. Zakon o centralni upravi. 6. Zakon o ureditvi mestnih občin. 7. Zborovalni in društveni zakon. 8. Iiskovni zakon. Ta zakon izdeluje posebna komisija. Načrt zakona ima bili v najkrajšem času definitivno izdelan.
Afera ministrstva trgovine. V ministrstvu trgovine se je odkrila afera, ki nam v bengalični luči priča o razmerah v naših ministrstvih. Ako človek čuje o takih razmerah, se nikakor ne more čuditi, da je inozemstvo izgubilo do nas uprav vsako zaupanje, da nima naša država v inozemstvu nobenega kredita. Toda, da se vrnemo k aferi, ki je bila zadnje dni odkrita v ministrstvu trgovine. Gre za akl, katerega je šef računovodstva Miloje Stanojevič predložil v podpis ministru Jankoviču. Na podlagi spisa, se dovoli pomoč v iznosu SOO.OOO dinarjev ženi imenovanega računovodje. Denar se je pri upravi fondov že dvignil, pozneje se je izvedelo za sleparijo in Sianoievič sedi že v zaporu. Denarja se pa ni našlo več, ker je bil že potrošen! Ali se še čudimo, zakaj pada dinar? Ne samo dinar, a država mora razpasti, ako bodo vladale v naših ministrstvih take razmere.
Kredit za poljedelske šole. Poljedelsko ministrstvo je zaprosilo tinančno ministrstvo za kredit 640.000 dinarjev. S tern kreditom bi se poravnali stroški za renoviranje poljedelskih šol.
Obmejna konferenca v Mariboru.
Dne 3. avgusta se sestanejo, kakor smo že poročali, v Mariboru delegati naše kraljevine in avstrijske republike, ki bodo sklepali o konvenciji glede obmejnega prometa med obema državama. Ta konvencija bo urejala vprašanja lurisjike, paše, lova ild.
Konzulati v Ljubljani: Cien. konzulat č. S. R.: breg šl. 8./1. — Francoski konzulat: Ljubljanska kreditna banka, Dunajska cesta. — Poč. konzulat Belgije: Urad ljubljanskega velesejma. — Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4,/JI. — Italijanska delegacija: Zrinjskega cesta štev. 3./1.
?.etev riža. Po podatkih poljedelskega ministra je žetev riža v Macedoniji popolnoma zadovoljiva. Smatra se, da bo ta žetev zadostovala v glavnem za konzum v državi in da bo treba uvoziti le manjše količine.
Jugoslovensko šumarsko udruženje ima letošnjo glavno skupščino od 17. do 23. avgusta v Ljubljani v zvezi z izleti na Bled, v Trbovlje, na Pokljuko in na Triglav.
Italijanski odbor za »neodvisnost« črne gore. V Bologni se je sestalo več italijanskih senatorjev, zastopnikov vseučiliških profesorjev in vojaških osebnosti, ki so sklenili, da osnujejo odbor za svobodo in neodvisnost Črne gore. Prevzeli so propagandno akcijo v italijanski javnosti. Bili so storjeni važni sklepi o delovanju odbora in izvoljene osebe, ki bodo izdale na italijanski narod proglas, v katerem bo govora o vsem lem. Ta proglas bo objavljen v fašistovskih listih. V njem so navedene izmišljene grozote, ki bi se naj dogajale v Črni gori.
Stavka mornarjev Iraja dalje. Dne 31.
p. m. je prišla v Bakar posebna komisija ministrstva saobračaja, ki pregleduje knjige »Jadranske plovitbe«. Člani komisije naglašajo, da je njihova misija
izključno le informativnega značaja, da nimajo nikakega pooblastila za posredovanje med brodolastniki in pa stav-' kujočimi. Videti je, da ni še pričakovati v doglednem času konca stavke. Med obema strankama so nastopili novi konflikti. Med stavkujočimi je vzbudila veliko zanimanje, nezadovoljstvo in ogorčenje izjava brodolastnikov, da je bilo njihovo osobje nezanesljivo.
Razstava mlečnih izdelkov v Milanu.
V Milanu se bo vršila v mesecu novembru t. I. prva narodna razstava mlečnih izdelkov. Na razstavi bo poseben oddelek za inozemce.
Nemški milijonarji. Nezaslišani padec nemške marke je povzročil, da je danes že vsak najslabše plačani nemški uslužbenec milijonar. V juliju je na primer dobil poštni sel (samec) 3 in pol milijona mark, strojevodja 4 in pol milijona mark, inšpektor po celo 7 milijonov mark plače, s čimur pa so dosegli komaj polovico vrednosti predvojne plače.
Zvišanje obresine mere v Švici. Eskontna obrestna mera v Švici je povišana za tričetrtine odstotka, a loin-bardna obrestna mera za štiri petine odstotkov.
Prebivalstvo Avstrije šteje po ljudskem štetju z dne 7. marca t. I. 6 milijonov 526.661 oseb. Posamezne zvezne dežele so štele: Nižje Avstrijsko 1 milijon 4/8.697, Gornje Avstrijsko 873.702, Solnograško 222.731, Štajersko 977.350, Koroško 370.432, Tirolsko 313.699, Vorarlberg 139.968, Burgenland 286.299 prebivalcev. Mesta so imela nastopno število prebivalcev: Dunaj 1,863.783, Gradec 152.731, Linz 101.347, Innsbruck 56.365, Salzburg 37.821, \Viener-Neu-stadt 36.935, St. Polten 31.626, Celovec 27.423, Steyr 22.123, Modling 18.695, Beljak 16.796, Wels 16.409, Baden 14 tisoč 579.
Nemško gospodarsko prodiranje v Rusijo. Ruska brzojavna agencija javlja, da se bo po izjavi nemškega poslaniku v Moskvi Brockdorff - Rantzaua, udeležila nemška trgovina in industrija moskovskega velesejma v velikanskem obsegu. Zastopane bodo vse panoge nemške industrije in trgovine, posebno pa tovarne poljedelskih in drugih gospodarskih strojev, tovarna električnih
strojev in potrebščin ter kemikalij in zdravil. Kakor izgleda, si Nemčija vedno bolj osvaja ruska tržišča.
Letina v Italiji. V statističnem izkazu generalnega ravnateljslva v poljedelskem ministrstvu v Rimu je razvidno, da se bo pridelalo letos v Italiji več kot 5-i milijonov centov, k> je 10 milijonov kvintalov več kakor lansko leto, a 4 milijone kvintalov nad povprečno količino. V zadnjem desetletju. —	___________
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza 31 .jul. Na produktivni borzi notirajo: Bačka pšenica 78/82, 1—2%, 11 vay. 370—
362.50, nova bačka 78/79 kg, 2% primesi, 100% kase 5 vag. 356.25, slaru bačka 77/78 kg, 2—3% ponudba 370, srbska nova 78/79 kg, 2 — 3 pariteia Beograd, dupl. kasa 25 vag. 350-342.50, bački ječmen 64/65 kg, 1 vag. 300, banatski 63/64 kg, ! vag. 287.50, bačka koruza 9 vag. 287.50—285, pšenična moka »0< bačka 1 vag. 582.50, »2« ponudba 550,.. »5« ponudba 500, »6« 1 vag. 450, »6« za avgust 2 vag. 435. Tendenca rieizpre-menjena.
Zagrebški žitni trg (1. avgusta). Postavno vojvodinska postaja notirajo: pšenica (78/80 kg), nova 350—365, tur-ščica žolta280—290, ječmen za pivo 290—295, za krmo 270—280, oves 280 — 300, moka > 0« 600 — 625, >'2< 575 — 600, »4« 550—575, za krmo 200, otrobi drobni 145—155, debeli 170—180. Tendenci! mirna.
Zagrebški sejem (1. avgusla). Dogoit goveje živine zelo velik, svinj je bilo manj. Nastopili so tudi italijanski kupci. Cene za kg žive teže: voli I. 13.75—
14.50, II. 10.50—12.50, III. in bosanska živina 9—11.50, teleta I. 19—19.50’. H’ 18.50—18.75, mlada živina 10.50—12.50, krave 1. 13 — 14.50, II. 10—12.50, svinje I. 24—24.50, II. 21 — 23. Krma za mtc.: seno 85—100, detelja 100—112.50, slama 60-65.
Beograjska blagovna borza (1. avgusta). Pšenica: 78/79 kg, 2—3%, pariteta Beograd, ponudba 345, povpraševanje 335; 78/79 kg, 2—3%, šlep Zabrežje, za 15 drii, ponudba 360. Ječmen: franko Beograd, ponudba 280. Turščica: pariteta Beograd 310, 290. Tendenca nespremenjena. Zanimanje za pšenico in češplje.
H
BERSOH je in ostane najboljša vrsta. Uarufe čevlje, je najcenejši in trpežnejši od kože. — Zahtevajte od Vašega čevljarja, da Vam pri* trdi Berson gumijeve pete in gumijeve podplate !
ir1
s
■
■
■
Zastopstvo (tvrdke
tam M & (o.
v Manchestru
"s
Celju
s
s
■
:
javlja, da mu je došla ravnokar večja množina najnovejših modelov pristno angleških „Waterproof“, „Lea!herproof“ dežnih in „Raincoat“ plaščev.
Za vsak komad 21elna garancija.-.-. Modeli so na ogled v skladišču imenovane tvrdke v Narodnem domu v Celju.
! Oddajo no debelo. 1
■
I
C//%)£r> TOV<-%*
dvojno rafiniran, vodeno tisti d*' nudi najceneje v vsaki množini od 50 kg naprej
ZORA
. Z 0-225.
Ljubljana, Oitar&ojslcat cesta 33
Bencol je najcenejše sredstvo za pogon benem-motorjev avtomobilov; prepričajte se sami in naročite takoj!
Ljt
I Bencc
Itojj
Za mojo podružno trgovino s špecerijskim in manutakturnimblagom, na dežeii Iščem za takojšni naslop popolnoma samostojno
voditeljico
dobro, veščo, izurjeno moč v imenovani stroki, s prijaznim, vljudnim nastopom. Prosimlakojšne ponudbe z navedbo referenc in prepisi spričeval. Kavcije zmožne imajo prednost. Josip Kostanjšek v Mozirju, Savinjska dolina.
Rbsolventinja
Državne dvo-razredne trg. šole v Mariboru išče mesta začetnice pri kakem industrijskem podjetju. Cenjene ponudbe je poslati na upravo »Trgovskega lista" pod šifro »Marljiva".
11TrgoJS*oslažai!a",.Trgovskem listu“!
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse
sisteme.	Na	veliko in malol
lostnik in izdajate!): »Merkur«, trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljano. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.