■Sim«- The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium AKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki Volume xvii. — leto xvn. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 26, 1934. številka (number) 175 vročinski val nadaljuje uničevalni p 0 h 0 d ftozdaj je vročina umorila v £ed. državah že 513 ljudi, farmer ji v zapadnih drža-pobijajo živino, ker "i vode. Vročinski val, ki je zajel sko-ro dve tretjini Zed. držav in ki j6 v mnogih krajih vse že tako J^^-da so vsi poljski pridel-uničeni, drugod pa grozi v Jatkem vse uničiti, se noče u-k akniti m izgledi, da bi v krat-Ponehal, so slabi. Priza-v Je ogromno ozemlje med ^avama New Mexico in Wy- ro • ^ *er • Alleghenijskim go-jem, vključivši jugozapadne no2ave in velik del Juga Poseb. 2 fla Je vročina na srednjem Ceje J1' kjer je suša izpremenila z . '01nplekse inače rodovitne jjj, .-j® v puščavo, v mnogih Okl h V državama Kansas in oma pa je povzročila celo Stud° P°manjkanje pitne vode. in r t*0* so izsušeni jj0 S0 mai°ne ali celo popol-v usahnile. Voda je postala dra krajih nekaj izredno Po SCenega in ljudj'e Plačujejo Za vCentov do enega dolarja sodček vode. Najhujše je v ^uorejskih okrožjih, kjer ti-no ^ av goveje živine dobesedni v F* žeje in so farmar- ^renav ne morej° žejne obupnega mukanja j0 v. g°vedi, začeli streljati svo- °> rešijo muk žeje. p0stane Samo živina, tudi ljudje finsk^3o žrtve silne suše in vro- t0vljef vala- Doslej je ugo- da je vročina tekom Žp štirinajst dni zahtevala suši (''0veških življenj v po jih ?n .ločini prizadetih kra- pa SeedinJ'enih držav. Medtem nih _ na^ajajo v bolnicah raz- Uada] St v prizadetih krajih terih3Žrtve vročine, od ka" fiO(j]p , nedvomno mnogo v gI° in umrlo. HITLERJEVI ZVESTI NAGRADENI BERLIN, 25. julija. — SS, izbrane čete Hitlerjevih napadalnih oddelkov, ki so s svojemu "fuhrerju" pomagale pri "krvavem čiščenju" rjavosrajčne armade, so postale danes neodvisna organizacija v okvirju nacij-ske stranke. SS sestoji iz izbranih rjavosrajčnikov in predstavljajo nekakšno Hitlerjevo telesno stražo. Novi status pomeni zanje nagrado, ki so jo dobili za svojo vlogo, ki so jo igrali tekom "čiščenja" in ki jim jo je Hitler obljubil še v Monakovem. Vrhovna komanda regularnih napadalnih čet poslej ne bo imela nobene komande nad oddelki SSevcev in njihov poveljnik bo po činu enak vrhovnemu zapo-vedniku "navadnih" rjavosrajč-nih čet. Mussolini protestira v Berlinu RIM, 25. julija.— Pričakuje se, da bo Mussolinijeva vlada (t. j. Mussolini sam) naročila svojemu poslaniku v Berlinu, naj pri Hitlerjevi vladi protestira proti dogodkom v Avstriji Stavkovna situacija v Clevelandu Dve stavki sta končani, ladijski vlačilci še stavkajo in prav tako mehaniki Ford prodajalnih agencij. Oče priznal, da je umoril hčerko Včeraj je bila končana devet Italija je Hitlerja že prej j tednov trajajoča stavka delav- OCIGANJENI DELAVCI DOBILI ZADOŠČENJE Deset delavcev pri neki cle-velandski kontraktorski firmi je dobilo danes od lokalnih u-radnikov NRA čeke v skupni vsoti $831. Za toliko so bili prikrajšani pri mezdah, medtem, ko so bili prisiljeni podpisati pobotnice, da so prejeli v mezdah 33 odstotkov več, nego so v resnici dobili. Dotična firma je zaposlena pri zveznih javnih delih. Delavci so se pritožili, in posledica te pritožbe so čeki za ociganjeni del mezde. posvarila, naj se naciji ne vti-jcev v tovarni Cleveland File kajo v zadeve Avstrije, očitajoč I kompanije, ki je povzročila poda dobiva kampanja sebno mnogo zanimanja, ko je kompanija dobila sodno prepoved, ki je prepovedovala stav-karjem piketiranje, kar je rodilo mnogo protestov in pa ma-i sno piketiranje od strani delavstva. Stavkarji in kompanija so sprejeli poravnavo, kot jo je svetoval tukajšnji odsek zveznega delavskega odbora in nacijem, terorja v Avstriji podporo od Nemčije. Mussolinijeva vlada je izpr-va nameravala odložiti formalni protest do nameravanega sestanka Dollfussa z Mussolini-jem, toda po dogodkih, ki so se danes odigrali na Dunaju, ni verjetno, da bi Dollfuss mogel zapustiti Avstrijo. GENEVA, 25. julija.—Predstavniki Društva narodov sodijo, da bodo nacijski izbruhi na Dunaju prisilili velesile k odločnemu nastopu, da se zagotovi mir in neodvisnost Avstrije. Tudi verjamejo, da bosta Italija in Anglija zdaj bolj pripravljeni podpirati apel Avstrije na Ligo narodov, česar lanske zime nista hoteli storiti. TRIJE MRTVI V AVTNI NESREČI LORAIN, O., 25. julija. — Trije moški so bili v tukajšnji bližini opečeni do smrti, potem, ko je njihov avto zadel na križišču v tovarni vlak Nickel Plate železnice, nakar se je v avtu vžgal gasolin. Priče pravijo, da je avto vozil z veliko brzino, vsled česar se ni mogel pravočasno ustaviti. Ogenj je ponesrečence tako obžgal, da jih ni bilo mogoče spoznati in se jih je identificiralo šele na podlagi licenčne številke. Coi0r^n°gih krajih v državah Co Wyoming, New Mexi* V°det u°ntana je pomanjkanje gostako občutno, da hotelskim °Pali ni dovol.1eno, da bi se niih d°čim si ljudje v tamoš-Nih ne upajo škropiti žen ^ftov, ker obstoja boja- bo u.,7* uo zmanjkalo vode celo Uho in Pitje. si 1,600,000 ljudi v po su-čisto Zadetih krajih je že danes či, k- °dvisnih od zvezne pomo«-i*iege^e stala zvezno vlado v tem ORKAN V TEXASU HOUSTON, Tex., 25. julija.— Hud orkan je razsajal danes vzdolž texaške obale od otoka Galveston zapadno do Pt. O'-Connorja ter povzročil mnogo materialne škode. Dvoje oseb, ki sta bili ob času orkana na morskem obrežju Galveston Beacha, pogrešajo. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV PRI KONCU? SAN FRANCISCO, 25. julija.—Neuradno se poroča, da kaže/izid glasovanja stavkujočih pristaniških delavcev, da se večina strinja s federalno arbi-tracijo njihovega spora z delodajalci. Uradno poročilo o izidu glasovanja bo objavljeno pozneje po unijskih uradnikih. ^ 2e nad dvajset milijonov dij0 Jev- Zvezne oblasti se tru-jih jn °milijo bedo v teh kra-i*v »a mnogih krajih so dale Hiao. 1 globoke vrelce, da po-»e Prebivalcem vsaj do pit- Pfe: Živi, nski natrr trgi v Chicagu so ti0go\?ani govede ki jo dnev-kjer ^J0 tja farmerji iz krajev. Vode za živino. Marko iz!ra žival je vsled žeje ta-tifŽat-jrpana' da se ne more več nogah in lastniku ne ,aja drugega, kakor da jo §a trJi*^ Pu§ke reši neznosne-
  • Dollfussovemu režimu, zasedli vladna poslopja ter zajeli kan-j Brezposelna akcija celarja Dollfussa, majorja E-j pQziva ge yge zastopnike ln mila Feyja (ki se je žalostno|zastopnice Jugoslovanske sekci-proslavil s krvavim nastopom za bre lno zavarovanje proti dunajskim delavcem, či-jih odpor je zadušil v krvi) *in večino ostalih članov Dollfus-sovega kabineta. Dollfuss in njegovi ministri so zdaj ujetni- ki nacijskih upornikov, ki odgovarjajo na grožnje vojaštva ^^žorkortajnik." in Heimwehra, po katerem so! in starostno pokojnini na sejo, katera se bo vršila jutri večer, -to je v petek "27. julija. Na dnevnem redu bo nadaljevanje volitev odbora, in druge važnosti, ki se tičejo naše organizaci- vladna poslopja obkoljena in ki groze, da bodo začeli streljati na vladno palačo, da bodo v tem slučaju postrelili vse ujetnike do zadnjega. Policija in heimwehrski oddelki, ki so dobili nalog, da iztrgajo vladno palačo nacijem iz rok, pa so se ustavili, ko se je prikazal na balkonu poslopja Fey ter jim zapovedal, naj mirujejo, dokler ne bodo dobili zopet glasu od njih, t j. od njega in ostalih članov vlade, ki se nahajajo v nacijskem ujetništvu. Ob pot petih popoldne pa so se začeli naciji pogajati z ostalimi člani Bančna reorganizacija The North American Trust Co. nam sporoča, da je bilo doslej prodanih 4937 delnic reorganizirane banke, ki so v rokah 1169 delničarjev. Načrt za reorganizacijo so podpisali vlagatelji, ki imajo v banki vloženega denarja $2,004,529. Piknik "Iskre" Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 29. julija, se vrši drugi piknik delavskega kluba "Iskra" na Pin* tarjevih farmah. Sadarjev orkester bo igral vesele poskočni-ce, za vso drugo zabavo pa bj* preskrbel veselični odbor. STRAN 2. W - ENAKOPRAVNOST 26. julija, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI » "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by VHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & FTJB. CO. Bil St. Clair Ave. HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor »o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ Za 6 mesecev ...... $3.00;za 3 mesece ........ »1.50 Po pošti v Clevelandu na celo leto .............. »6.00 2a 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $200 Za Zedinjene države ln Kanado za celo leto — »4.50 Za 6 mesecev ....... $2.50;za 3 mesece ........ »1-50 Za Evropo, Južno Ameriko m druge Inozemske države ca 6 mesecev ....... »4.00 Za celo leto ........ $8.00; Voa Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ""^the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress ol March 3rd, 1879- Ktmttmt3msnmummtt««n»:immimtmtm»nn»mmmmm namreč naš so'drug J. V. Kra- lgtt^u»miniiiiinmiiiuiiiiiiiinwtm» bee. Sedaj se pripravljamo za UREDNIKOVA POSTA krasno opereto "Na kmetiji in v l V fi3 k fc? m ■ "¥ 1 " ' ¥V"'................. kaižici," ki jo je on sam uglaz- b»»nimiiHiiiin»wuuuuuuuumTmtm»tM Podana bo na oder 4. no- Opazovalcu javne tajnosti v mu, obenem pa j* hvalevredno'^^ t u y slovenskem De. 1 - J- kako se je naš narod združil, da j^gj^^ Domu v Collinwoodu. izkoristi to veliko priliko v na- brk povedano, da laže in zavija Cleveland, Ohio Dne 12. julija je bil v glasi. [ poročam program, ki pa a m lu SDZ priobčen v povečini za- popolen. Program ,e pnene tac-vijalen in lažljiv dopis z našlo- ™ 2:30 popoldne. 1 *tar vom "Javna tajnost" s podpi- Spangled Banner, Mrs. K >3ra- som "Opazovalec." V temu dopisu je vse polno . Vstopnice so po 50č m so že se-rodne svrhe in dobrobit.^ Tukaj d&. naprodaj pri članih. Kako krasna je ta opereta! Nekoliko pozneje bo opisana vsebina ter upam, da ne bo nikdo pozabil naše trudapolno delo ter da bo vsak kupil vstopnice in se poglobil v to opereto, ko jo bo vi Revol+a v Avstriji in drugo Poročila z Dunaja javljajo, da je tam izbruhnila revolta avstrijskih oboževate-Ijev Adolfa Hitlerja. Uporniki so baje zasedli vladno brezžično oddajno postajo, odkoder so razširjali v svet vest, da je Dollfuss odstopil, a so se morali kmalu u-makniti policiji, ki jih je pregnala s puškami in ročnimi granatami. Poročila tudi govore o ogorčenih pouličnih bojih, v katerih je padlo že več ljudi. Koliko se vsa ta poročila ujemajo z dejstvi, seveda ne vemo še; mogoče so pretirana, dasi obstaja možnost, da je stvar resna. Vendar pa to ni najbolj zanimiva novica iz Avstrije; zanimivejša je vest, da sta se Hitler in Mussolini baje sporazumela, da mora Dollfuss oditi v pozabljenje, na njegovo mesto pa bi prišel sedanji avstrijski poslanik v Rimu, ki bi izvedel volitve, katerih bi se smeli udeležiti tudi naciji. Kakšne,bi bile te volitve, če bi prišlo do njih? Svobodne? Malo verjetno Prej-kone bi bile to volitve terorja, katerih se delavska stranka ne bi smela udeležiti in ki bi utegnile prinesti nacijem "večino." Recimo, da bi se to zgodilo. Ali bi bili avstrijski delavci kaj na bol jem? izkušnje nam povedo, da bi se njihov položaj prav nič ne izboljšal. Edina razlika v slučaju nacijske "zmage" bi bila, v tem, da bi naciji terorizirali avstrijsko delavstvo odkrito, ne da bi se pri tem izgovarjali "na/Boga," kakor dela "krščanski" palčji "junak" Dollfuss. Druge razlike bi ne bilo. Sicer pa je malo verjetno, da bi Mussolini dovolil nacijem, da zavladajo v Avstriji, kajti, to bi se ne strinjalo z njegovimi nameni, ki jih ima z Avstrijo. ¥ H' H- Dillinger, ki je tisoče in tisoče Američanov zanimal mnogo bolj, nego vsi ekonomski in socialni problemi, ki nas davijo, je torej končal svojo zločinsko karije-ro. No, saj drugega ni bilo pričakovati. Prej ali slej doleti vsakega takega despe-rada podobna usoda, kajti lovcev je mnogo in so vztrajni; "divjačina" navsezadnje mora pasti. Toda—ali je s tem nevarnost raznih Dillingerjev odpravljena? Še malo ne, kajti dokler bodo obstojali pogoji, ki ustvarjajo Dillingerje — in te pogoje ustvarja gnili, korumpirani ekonom-sko-socialni sistem — in dokler bodo Dil-llingerji "na vrhu" dajali tako sijajne vzglede prospektivnim Dillingerjem "na dnu," tako dolgo bodo prihajali na površje poleg "legalnih" tudi vedno novi nelegalni Dillingerji. Tudi ta Dillinger, ki je pred kratkim padel pod kroglami a-gentov zveznega justičnega departmenta, ni sam napravil iz sebe to, kar je postal: vzgoja, razmere in okolica so napravili iz njega bandita. In bržkone so pripomogli k temu tudi sijajni vzgledi "z vrha." Skratka: Dillinger je bil nezakonski o-trok današnjega gnilega ekonomsko-soci-jainega sistema, istega sistema, ki bo rodil še nešteto Diilingerjev. Predstavnice ženskih organizacij so obiskale mnogo družin v treh mestih v West Virginjrji, da se prepričajo, koliko mleka te družine konzumirajo. In so se prepričale, da te družine porabijo dnevno povprečno jedva pol pinta mleka, kar jč vsekakor mnogo premalo. Zakaj pa ga ito&Mč {Dalje v 6. koloni) jak, koncertna pevka; 2. Jugo slovanska himna, poje Mrs. L. zavijanja in laži in pa namigo- Koemg, koncertna pevka; o Zi- ^ na odru Vzeta je prav iz vanja posebno na sobrata Jos. ve slike, kosovska devojKa in'živijenia, kot se dogaja v resnici. Durna z namenom mu škodova- i narodni goslarji predstavlja or-|Mi pevd in pevke bomo prav ti pri trgovini in tako na zaw- ganizacijo Kolo srbskih sester se]i velike udeiežbe, ker to bo panju pri društvu, pri katerem 4. škof Baraga, predstavlja Slo- edinQ plagUo 2a naš trud Veli_ ie tajnik. Jaz Durna ne bom'venski dramatični klub Ihrija; ke bo;je in nasprotstva ima naš zagovarjal, ker se bo prav lan-'5. Hrvatski Zrimski Frankopan; ko sam. Rečem le to, da je so- 6. Jugoslavija na Kalvariji; 7. brat Durn bolj iskren in pošten'Mlada generacija predstavlja posebno pa delaven, najsibo pri; jugoslovanska žena; 8. Srbolir-svojem društvu ali splošno zavatsko kolo; 9. Tamburice; 10. slovensko naselbino in to deset-}Pevsko društvo Zora; 11. Stokrat bolj kot tisti opazovalec..venska svatba m plesi; 12. bto-Opazovalec piše v tistem dopi-[ venska šolska godba župnije sv. Podzemeljsko grmenje—nerazumljiv pojav Ljudje, ki se vračajo iz Indije, pripovedi)' jejo o "barisalskih puškah." Ob izlivu Ganged se namreč sliši tajinstveno bobnenje kak«1' daljno streljanje. Bobnenje, slično barisalskim puškam, s* zbor, ali mi gremo naprej kot poje naš pesnik "Mi vstajamo in vas je strah." Vsak človek, ki ima kaj možganov, ve, da danes so dnevi prebujenja, dnevi, ki nas kličejo po svobodi iz kapitalistične sužnosti. Priznajmo in delujmo skupno u razredno- su, da smo uporniki. No, kaj| Štefana; 13. Razni govorniki.^To delavskem boju proti onim, ki zato, če smo- uporniki? Ali ni bolj častno upreti se, kot vedno kimati? Mi vemo, zakaj smo se uprli in bil je skrajni čas, ti, opazovalec in tvoji kolegi, pa le so glavne točke programa. Cela nag zatiraj0 že leta in leta, do-prireditev se bo vršila v Lagoon kler ne bo zasijaia nam zarja gledališču, to je stavba zgrajena svob0de in garancije za vsakda-ob Michigan jezeru, kjer vedno nje življenje' pihlja prijetna sapica, zatorej kimajte še naprej. (Mi uporni-: se ni treba bati vročine, dasi-ki, vi pa kimavci!) Nadalje pi-,ravno danes pripeka sonce 98 v šeš, da nekaj kujemo za kulisa-[senci, da mi je že skoro črnilo mi in da zborujemo za zaprt'imi j posušilo. Torej, vsi rojaki, ki vrati. Za kulisami mi ne kuje-j ste namenjeni, da pridete na mo ničesar, bolj verjeti je go-! svetovno razstavo, pridite 29. voricam, da vi kujete nekaj za! julija, da prisostvujete veliki ju-kulisami in da to nameravate goslovanski prireditvi, ker take delati pred in med konvencijo! prireditve se ne bo zopet tako Kar se tiče zaprtih vrat pri zbo- kmalu videlo. Kateri je name-rovanju, je sploh navada, da so njen sem, naj se zglasi pri meni zaprta pri slehernemu društvu, pismeno, vsaj en dan preje, da F. Penko 9207 Loren Ave. ko zboruje. Na tistem našem zborovanju pa so bila vrata odprta. Ali si bil ti, opazovalec, slep, da nisi tega videl (saj si sedel za menoj.) Pišeš, da se je vsak došlec legitimiral. Zakaj lažeš? Klicalo se je društva, a-ko ali katera so zastopana po svojih zastopnikih in bila so zastopana vsa ona priglašena! društva, razen enega, česar je bil kriv oni Janezek, ki je mislil, da bo to društvo odglasovalo na njih prihodnji seji, da se odklopi od nas. No, pa se je fantiček opekel. Tisti Janeeek je tudi prinesel tiste informacije v glavni urad in v uredništvo. Le tako naprej, fantek! Opazovalcu še nekaj! Ako si poštenjak, poročaj drugikrat resnico in se podpiši pod dopisom, samo to je pošteno. Lagati, natolcevati, namigovati na svojega bližnjega in sobrata, ni lepo, ampak je grdo, umazano in nesramno. Ti sam imaš business, ali bi bil ti zadovoljen, ako bi kdo drugi proti tebi to storil? Toliko opazovalcu, oziroma informatorju mimogrede na kratko. Anton Jankovich, zapisnikar tiste seje. mu preskrbim stanovanje, ker sem v odboru za preskrbeti stanovanje in tudi sama imam več sob za oddati ter se nahajam blizu svetovne razstave. Pozdravljeni ! Za publicijski odbor Frances Lukanich, 2246 Blue Island Ave., Chicago, 111. t)odatek k dopisu Cleveland, Ohio Ker sem pri mojem zadnjemu dopisu "Vtisi iz Pennsylvanije" nehote pozabil nekaj omeniti, tu podajam dodatek. Pozabil sem omeniti s kom smo se vozili po Pennsylvaniji, in bo gotovo vsak prepričan, da z avtomobilom. To je prav, ali vprašanje je, čigav je bil ta avtomobil in kdo ga je šofiral. Gotovo poznate Mr. Andy Božiča, z 810 E. 237 St., Euclid, —Gospodb profesor, tudi jaz bom prišel poslušat vaše predavanje o solnčnih pegah. —Kaj tudi vas zanimajo take stvari? —I, seveda, saj imam obraz poln solnčnih peg! t t i —Tetka, tukaj ti predstavim svojega prijatelja, ki se je pravkar vrnil s Kanarskih otokov. —O, to je pa res ranimivo. Ali nam boste zapeli kako pe-semeo, gospod? t t t Šef (slugi): "Ste bili pri Ma-jliču? Kaj je dejal?" Sluga: "Nisem mogel govoriti z njim." Šef: Nezaslišano! Naročil sem vam, da morate govoriti z njim." Sluga: "Pa ni bilo mogoče. Prvič je pred včerajšnjim umrl..." Šef: "No—in drugič?" Ženske postajajo vsak dan lepše Izjave treh ameriških yro-minentov. šijo včasih v Dartmooru na Angleškem, čepr^ artilerija ne strelja in čeprav ni hudourni" oblakov. Slišijo ga pozno ob toplih večerih. Slično grmenje slišijo tudi ribiči v Sev«r' nem morju, kadar je toplo, megleno vre# Tudi čuvaji na morskih svetilnikih v Os' so poročali o votlem bobnenju, ki se je kakor bi prihajalo iz velike daljave, in ki se J vsak dan proti večeru ponavljalo. Smatrajo Ž8 za podzemsko grmenje. V Ameriki so najmanj trije kraji, kjer šijo tako grmenje, in sicer v krasni okoli® Modrih gor v Georgiji. V zadnjih šestdeS^, letih ali več so slišali treskanje in bobnenje-je spominjalo na oddaljeno bombardiranje-se dogaja ob vseh letnih časih in vsakem menu. Sprva so si razlagali, da to prihaja ^ medvedov, ki izpodkopavajo skale, ki se Potef! grmeče trkljajo po pobočju. Dandanes ta®11; več medvedov, grmenje se pa še vedno slisi- i V hribih Severne Karoline blizu Franki villea se slišijo enaki glasovi. Pravijo, da SP°" j minjajo na razstreljevanje v kamnolomu. , Italijanski seizmolog, prof. A. Issel, je ^ sal o tajinstvenih detonacijah, ki so se 9*., več let slišale v Umbriji, in ki so često drugat ne od bobnenja groma. Prihajale so iz Mo"' Nerona. V Srednjih Apeninah je podzen18' grmenje nekaj navadnega. Ljudje ga fo jejo "bombio." Najbolj čuden kraj na svetu pa je ^ brada encantata (Začarana dolina) v do™ Uloa, v Hondurasu. Iz te doline prihaja vcaT glasen metodičen zvok, ki se sliši več milj leč. Ljudje ga smatrajo za zanesljivo zna"1 Kar je pa še bolj čudno, je to. Za Jakobe in Ančke Cleveland, Ohio Ker veliko naših rojakov in Da bi rešili velevažno vprašanje, ali postajajo ženske lepše, je neki newyorški list poslal Ohio, "predsednika Ctovelandske svojega reporterja k trem pro- federacije SNPJ; on je bil ti- rojakinj praznuje ta teden svoj god, zato se je nekaj Jakobov in Ančk zavzeto, da hočejo svoj god praznovati na Stuškovih farmah in sicer v soboto zvečer. Prostor bo razsvetljen in okrašen. Truck bo na razpolago vsem, ki se ga hočejo poslužiti. Zbirališče bo na 5817 Superior Ave. ob 2:30 uri popoldne, ko odide truck na farme. To bo sti, ki je ukazoval svojemu avtu, kam gremo. Ker sem ravno pri tem in nisem zadnjič tega omenil, kadar si bom želel kopeli v kristalni vodi, bom gotovo šel v Pernio, ker tam so na izbiro javna kb-1 pališča, v katerih je voda tako prozorna, da ako vržeš šivanko v 10 čevljev globok bazeh, jo vidiš, ko se blišči, in v taki vo-> di se gotovo lahko umiješ, s čemer se tu v Clevelandu ne moremo ponašati, razen ako se doma v banji kopaš. Imam še več takih spominov, toda bojim se, da se ne bi čita- telji dolgočasili, ko čitajo kaj takega, zato bom pridržal ne-zelo lepa prilika za vse, ki hoče- j kaj tudi Sam zase. Končno pa jo preživeti lep popoldan in ve- j naj mj oproste vsi moji znanci, čer v prijazni naravi, v krogu katerih nisem obiskal na mojem prijateljev in znancev. Igrala bo izvrstna godba. Za vse udele potovanju po Penni, ter se v i menu mojega šoferja Andy Bo- omenjati, zato pa prav lepo vabimo vse Jakobe in Ančke, po-Chioago, 111. jsebno one iz Podgradca in so-,Jugoslovanski dan na svatov-Uede Hruševčane, da prav goni razstavi se vrši 29. julija in tovo pridejo in pripeljejo s se žence bo pripravljena izvrstna žiča opravičujeva. Prihodnjič večerja. Da ne bo manjkalo do- j pa, ko se zopet znajdemo v bre pijače, ni treba še posebej penni, bomo pa skušali vsem u- streči. Na svidenje! J. F. Terbižan priprave so že v polnem teku. Kakor je \ideti i;-, programa bo to ena največjih jugoslovanskih prireditev, kar se jih je še vršilo t-.kaj v Chicago. Sodelujejo jipi veliki jugoslovanski umetniki Za ta dan r>o je odbui' odločil povabiti na razstavo, tri najstarejše pare 1-1 sicer <-r. slovenski, hrvatski in srbski par. Tem trem paiom ;:e vse prosto zasigurano nn laz&tavi, posebno pri programu v Lagoon gledišču,, kjer bodo zavzeli mesto kot častni gostje. Si veda, za izven boj vse znance in prijatelje, ker zabave bo dovolj za vse. Vas O radio programu Cleveland, O. Nikakor ne smem pozabiti nedeljskega radio programa. V prav lepo vabijo | splošnem nastopijo dobre pev- Tony in Mary Bostiančič ske moči vsako nedeljo, to je dokaz, da kdor nastopi, se potrudi kar največ more, da da poslušalcem vso milobo stoven-Zadnje 'dni nas pošteno kuha j ske pesmi. V prvi vrsti gre po-vročina, zato se pripravljamo na hvala in zahvala tu rojeni mla Cleveland, O. piknik v nedeljo dne 29. julija, katerega priredi pevsko društvo Delavec na Zornovih prostorih, Bradley Rd. Vsakdo se lahko popelje tja brezplačno, ker truck bo čakal že ob 1. uri razstave in pi oyama, Odb;.v ni j pred Slov. Del. Dvorano na odgovoren. Kdcr misli, da je i Prince Ave. Vabljeni ste vsi, da najstarejši iti bi želel prirostvo-vati naj se zglasi pri spodaj podpisani ali pa naravnost na Jugo nas posetite. Pijače bo dovolj kot tudi dobrega prigrizka. Zavrteli se bomo stari in mladi in minentnim osebnostim iz ameriškega znanstvenega in umetniškega sveta. » Prva reporterjeva žrtev je bil antropolog Naravoslovnega muzeja dr. Ashley Montague. "Da-li postajajo ženske lepše?" je dejal ta. "Vsekakor, in možje tudi. Postajajo čedalje večje in vitkejše. Lepota je pač vprašanje plemenske izbire in mi smo potrebovali le kakšnih 50 milijonov let, da smo dosegli svojo današnjo lepoto. Ta proces se nadaljuje in čez nekoliko novih milijonov let bodo ženske pač še lepše nego danes. Kakor možje bodo bolje videle in bolje slišale, ne bodo i-mele več las, zob in prstov na nogah, razen tega bodo prav dolgo živele—če se ne bo človeštvo zaradi neumnosti, ki jih počenja, že prej uničilo. Kaj pravite? Da bi takšna bitja ne mogla biti lepa? V bodočnosti se bo vendar spremenil tudi pojem lepote, kajti lepote ne določajo biološke posebnosti, temveč socialni činitelji." Ga. dr. Grace Adamsova, znana psihologinja, je bila ogorčena, ko je reporter potrkal pri njej in ji navedel trditve prpf., Montagueja. V ostalem pa se strinja ž njim, da postajajo ženske res lepše. Končno je reporter povprašal znanega slikarja Russella Pat-tersona. "Seveda postajajo lepše," je odvrnil slikar. "To je preprosta zasluga napredujoče kozmetike in damskega krojašt-va." slav World Fair Committee,) zapeli bomo tudi, da bo daleč 2001 S. California Ave., Chica- odmevalo. Zbor Delavec ima go, 111. Program tega dne bo prav dobre pevce in pevke in se, , „ nadvse veličasten, poln ranimi- dobro razvija. Vse to je znak, zelo žal, da ne razumejo sloven-( vosti. Velika večina naših dru- da imamo mi prav izvezbanega j skega jezika. Melodija sloven- programa štev aktivno sodeluje na progra- pevovodjo, ki je tudi skladatelj, ske pesmi jim je stopila srce, in 4 j .. •• , "J dini, fantom in dekletom. Kdor je poslušal v nedeljo slovenski radio program, je bil gotovo nadvse zadovoljen. Pel je John Lube, sin slovenskih staršev. Njegovo petje je bito izrazito milobno in občutka polno, izgo- varjava točna in razločna vse: ^ ^ ^ ^^ iz_ skozi, kar se je pn drugih sli-j k ^ h del či de_ salo pomanjkljivo. Upam in lažje in jim organizem zato zeljno pričakujem, da te se sli- . , ,v ... v.■ y ,. , '. , , proizvaja tudi vec seci. sim na radio. Naj tudi to ome- ___ nim, da so te tudi ljudje druge to naj bo tebi v čast, tvojim narodnosti poslušali, bito jim je staršem in narodu v ponos. Ljubitelj slovenskega radio Nekaj za vse Bolniki na srcu se morajo ponoči češče osvoboditi seči nego L. K. nje dežja zvok moduliran in da po njegovi višini .. sklepajo, ali bo nevihta huda ali ne. KollCl dežja natančno odgovarja obsegu zvoka. » Popolne gfuho+e na svetu n11 Vodja praške gluhonemnice prof. je S; pomočjo radio aparata v teku več raziskoval stanje slušnih živcey svojih „ , cev in dospel do zanimivih zaključkov. P°s . Ijal je različne skupine gojencev, zdaj sarfp1 glušne, zdaj popolnoma mutaste v bližin j kofrekvenčnega ojačevalca. Vsak mu je 111 ^ popisati vtise. Prof. Novak in njegovi asis^ so ugotovili presenetljivo, poprej nepo2'1^ dejstvo: Na svetu ni popolne gluhote! Tud1.( 100 odstotni gluhci označeni gojenci so cU bližini radijskega aparata določene Normalno uho toči do 10,000 nihljajev. S^gl živci "popolnoma gluhih" beležijo glasove 128 in 1024 nihljaji v teku ene sekunde. . ločijo samo t. zv. "čiste," temeljne glasove slišijo pa postranskih, ki oblikujejo bai'V° sa. Vsled tega doživljajo Df > ne kc m< r& m; bo Po Pil bii in ca: šic bo vit av v dnevnem tisku o nekakšni "nadpi"0 ciji" mleka! ^ Odgovor je lahek. Prenizke mez(l ^ dovolujejo tem družinam, da bi koi^1^ rale za zdravje neobhodno potrebn0' £ ličim,- mleka. To, to. Nobene nadp1'0 j cije mleka, pač pa kapitalistična goltnost, ki ne privošči delavcu niti ^j šnega deleža od produciranih dobi'111' bi mogel živeti kot človek. j julija, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Ink orporir»n», 1901 Akupunktura—čudovita zdravilna metoda Kitajci jo uporabljajo že tisočletja GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. William Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. MMw Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBORI u^n. Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. "ank Laurlch, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: £fton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. ojeve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. n, „ GLAVNI ZDRAVNIK: J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Pernia. URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Akupunkturo porabljajo Kitajci za zdravljenje raznih bolezni že tisočletja. S tanko ko-I vinasto iglonapra\ ijo čisto lah-I ke obode v telo. Za to pofab ljajo najrajši zlato ali srebrno j iglo; kajti kitajski modroslovci trdijo, da izvira zlato iz solnca ! in srebro iz lune in da nosijo te kovine v sebi posebno moč teh ,zvezd. Mesto, v' katerega naj zabo-dejo iglo, je treba natančno izbrati. Kitajci so izbrali za to 450 različnih točk, ki so razdeljene po vsem telesu; izmed teh je 388 glavnih. Globina in tra- Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj- Janje uboda sta odvisna od vr- za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo- ---: ■>• . -. ■. £a J" pravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-j! nntozbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-U b»Ti Urednlžtva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost _««ioy "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. Piše A. NOVAK cije in bitja bolnikove srčne žile. Ugotovitev točke, na kateri naj se izvrši akupunktura, zahteva posebno spretnost. Treba je natančno poznati bolnika in natančno vedeti za njegovo bolezen in prav natančno premeriti razdaljo med raznimi točkami. Tako piše dr. E. Pettidi činkuje akupunktura z živalsko električnostjo. Dr. Pelletan je to teorijo ovrgel. Pridružil se je Berliozu, ki trdi, da vbod raz-draži živce in jim podeli moč, ki lajša bolečine. Če zabodemo iglo v meso, mora nujno zadeti ob živčevje. Haime de Tours, Bretonneau in Troseau, ki so z akupunkturo zdravili revmatizem in nevralgi-jo, trdijo, da je zdravljenje imelo uspeh. Piscu samemu se kljub raznim poskusom ni posrečilo priti do določene sodbe o fiziološkem učinku akupunkture. Prepričan je, da obstoji njen učinek v živčni reakciji, ki nastopi daleč proč od mesta, kjer je bil izvršen vbodljaj. Znano ni, ali se učinek prenaša po simpatičnem živcu ali po kaki drugi poti živčnega sistema. Gotovo je le, da so uspehi akupunkture pri revmatičnih napadih, pri nevral-gijah, migreni, išiasu, naduhi, nespečnosti, omotici in krvnem pristiku, srčnem krču in epilep-siji presenetljivi. Amerika se spreminja v puščavo? ko ®orejo, če smo vesel," nekako bo odmevalo prihodnji med lovskimi klubi, nam Cleveland, O.' dopise in razno drugo čtivo, ki v pariškem listu "Je sais tout." j kaj nam pa morejo, nič nam nas kreta v potu življenja, itd. Včasih ožgejo nastol ranico, in Kdor še ne ve kje se nahaja ; sicer tako, da sežgejo na njej naše strelišče in da bo lahko na-; posebno zelišče. To imenujejo rev ------------i.cn.i-.šel prostor piknika 12. avgusta, "moxibustion." Ta ne povzro- ma 5- avgusta ko bo zopet tek- J naj sledi opisu kot je tukaj: Vo- j ča nikakih bolečin, bovir u katero nas vabi Rain-; zite po Route 20 v Willoughby, Akupunkturo in moxibustion Pot nting and Fishing Club,1 *------* ~J —— »5 fde 12-avgusta naš &iaio katerega vljudno va ,n Vse. vse slovenslče lovske klube ter cenjene ob-in še ravb- Cjj. ~ -"uuc ter ce šiCe .°d blizu ^ daleč i bolj ^Vrilu* ker jib imamo naj- vlek - muhi. avsJ1.0611 teden- oziroma do 19. dne 1934 Naš piknik se bo i, oziroma do 19. do 11. ure dopol- ca 2aJ°tem se bo pričela doma-Haše k T-' na kateri b°do imele hoVno Jše Polovice v hlačah vr-drUge °mando. Ker nič več tla t/** De Pustij° in ne dajo Samo^u svetu, bomo pa imeli šepre ig0°d time," to je vendar NaŠU SVob°dno, kaj ne? v,^ , antje so hrabri borci v *tal/.??n;iah in včasih drži tuše nič ne smili očka svoi( 'Jemu tam . če ^bo menda 5. avgu- nu, sin pa tud' očetu ^ftio 116 b° dežja" Nadalje "ne čag0pisoPozabiti naših lokalnih V- ki nam priobčujejo ljo in pol, pazite na Reynolds Rd. 306, tukaj krenite na levo, čez železniško progo, zopet nekako miljo naprej, pazite na desno, tukaj smo—ali bomo, in na svidenje! Izid streljanja 15. julija: izsušene in zapeščene kakor Arabska puščava ali Sahara. Že od začetka stoletja zasledujemo z vznemirjenostjo to razširjevanje suhih puščavnih ozemlj in se je dobro zavedamo. Prvi povod k nastajanju puščave so dali naseljenci, ki so iskali v letih 1900 do 1910 v vzhodni Montani, v Wyomingu in obeh Dakotah svoj dom. Ti ljudje so spodora-vali divjo travo in grmovje, ki je držalo površinsko zemljo skupaj. Potem so nasejali tako pridobljena polja s pšenico, ki pa zaradi suhega podnebja ni uspevala, tako da je bil ves trud zaman — nakar so se odstranili, tla pa so ostala gola. Kar je ostalo rastlinja, so pomulile črede goveje živine in ovac do korenin in tako so se tla spremenila v prah. Prvo znamenje ogromne škode, ki so jo povzročili naseljenci, je bil peščeni vihar 1. 1933. v Južni Dakoti, kakršnega prej nismo doživeli. Letošnjo pomlad se je ponovil v tisočkrat-ni povečavi in imamo vso upravičenost trditi, da bodo naslednja leta prinašala čedalje hujše peščene viharje, katerih posledica mora biti brezpogojna puščava. Viharja lanskega in letošnjega leta prav za prav nista bila močnejša nego običajno, našla pa sta zaradi v . w . .. , . napredujoče puščave več pešče-btrasm pešcem viharji, ki so nih drobcev Ti drobd učinku- to pomlad uničili žetve ameriške sredine in zapada in povzročili milijardne škode, imajo poseben pomen. So namreč prvi znaki Znaki, ki napovedujejo geološko ponovitev svetovne zgodovine Kako daleč vidimo? Višina in razgled. O tem, kako daleč človek lahko vidi, ste premišljevali gotovo le malokdaj v življenju, morda tedaj, ko ste stali na vrhu kakšne gore ali pa ko je bila takšna megla, da niste videli "nosa pred sabo." Vsekako vas bo zanimalo zvedeti, da majhen mož nikoli nima tako obsežnega razgleda kakor velikan. Mo-žicelj, ki so mu oči v višini 1 m, vidi namreč samo 3.8 km daleč, oči v višini 1.50 m vidijo že 800 m dlje, namreč v daljavo 4.6 km, pri višini 1.70 m vidimo še 300 m dalje, a pri 1.8 m v daljavo 5 km. Če se dvignemo v višino 10 m, uživamo razgled preko 12 km, pri 50 m vidimo že 27 km daleč, pri 100 m pa 38 km. V višini 150 m se nam nudi že skoraj razgled na 50 km. Na Eiffelovem stolpu (300 m) gledajo oči v jasnem vremenu 66 km daleč, v višini 700 m obsežemo kakšnih 100 km. Med najvišje vrhove posameznih celin spadajo Mont Blanc (4810 jm), Kilimandžaro (5840 m) in Mount Everst (8880 m). Na,Mont Blancu vidimo 263 km daleč, na Kilimandžaru 290 km in naj Mounfcu Everestu 358 km. V letalu 10.000 m nad zemljo bi videli 380 km daleč, torej 100 krat več nego v višini 1 m in skoraj 13 krat več, nego znaša razdalja med Calaisom in Dov« rom (33 km). \ Antonin ...... ..........20 Kosec ......... ......... 14 Novak, A. ______ ......... 21 Sušel .............. ......... 17 Dolenc ........... ......... 19 Stampel.......... ..........±9 Turšič ........... ........ 17 Penosa, L....... ..........14 K obal _________ 12 Bozich ________________________ 8 Urankar, A. .. ......... 16 Novak, J....... ......... 17 Penosa, V. ..... ......... 18 Papesh ......... ........ 10 Urankar, J. ... 16 « Prihodnja vaja se vrši 29. julija. so nekdaj poznali v Evropi samo po pripovedovanju potnikov, ki so prihajali s Kitajskega. Ho-landski zdravnik Viljem ten Rhyne, ki je dolgo proučeval akupunkturo na Kitajskem in se je prepričal o njeni učinkovitosti, se je leta 1683 vrnil v London in napisal obsežno delo 0 tem vprašanju. j V začetku 18. stoletja je Italijan Valsava zdravil z akupunkturo obrazne in zobne nevralgi-, je. Poslej so uporabljali to metodo mnogi zdravniki na Angle-jškem, kakor Churchill in Finch, Feliks Vicq d'Azyr na Franco- 1 skem. Posebno se je v tem po-igledu udejstvoval Berlioz, oče slavnega skladadatelja. Leta 1816 je izdal svoje spomine in v njih mojstrsko opisal to zdravilno metodo. Prof. Cloquet je končno leta 1826 spisal temeljito delo o akupunkturi in ji pripomogel do popolnega uveljav-j ljenja. Po njegovem mnenju je za to, da se doslej najrodovitnej-ši deli kontinenta spreminjajo v puščavo in če ne najdejo ljudje primernih zaščitnih ukrepov, preti žitnici Zed. držav ista usoda, ki je Saharo iz cvetoče s trop skim rastlinjem pokrite ravnine spremenila kratko pred našim zgodovinskim časovnim štetjem v izgorelo morje peska. Parlament in vse oblasti v Ameriki se dobro zavedajo te nevarnosti, ki zavzema v zadnjih 25 letih čedalje vidnejše o-blike in hoče mnogo milijonov akrov rodovitne zemlje spremeniti v puščavo. O tem je govoril n. pr. te dni vodja zveznega gozdnega urada Sherman v nekem intervjuvu. "Če ne storimo v najkrajšem času nekaj proti temu," je dejal Sherman, "se bo zgodovina spet enkrat ponovila in v sto letih bodo zapadne ravnine tako Oglašajte v — "Enakopravnosti jejo kakor razpihalnik na pesek uničujejo mlade setve in tako se širi nesreča čedalje bolj proti vzhodu. Nobeno na pol izsušeno, obljudeno in kultivirano o-zemlje še ni ušlo usodi, da bi se ne spremenilo v puščavo. Da-lii bomo mi zmogli ustaviti to ne-j srečo za naše rodovitne ravnine, nam bodo pokazala prihodnja leta." Sherman je dalje povedal, da so zaščitni ukrepi proti takšnim pojavom kaj preprosti in zelo u-činkoviti, če se izvajajo energično in na najširši podlagi. Gre za absolutno prepoved vsake paše in uničevanja divje trave za toliko časa, da si utegne ta opo-moči in se nad njo razširi tudi grmovje. V Ameriškem senatu se takšen zakon že pripravlja. Oglašajte v — "Enakopravnosti" -y, V . . . , ' °---J----•> 'UUCUIU C m°2ganOV do Žlez impulz pn teh sekundarnih P°- akupunktura ena izmed naju- 1 stajah samo v eno smer, docim činkovitejših zdravilnih metod. PEVSKI ZBOR "DELAVEC" priredi delujejo živci. angleškem medicin | more vzdolž kakšnega živca ali Uporabljamo jo lahko or; i mišičnega qttip-1 i » ... ~ reh. , , , , . . „ „ -------- --. mno- vlakna v obeh sme-:gih boleznih ko g0 u yga druga zdravila odpovedala. Učinek m zbor -1 1 ,zuravna odpovedala. Učinek ^ Dale poroča Sir Hen-; Nadalje so opazovali, da sledi je tako nagel, da so mnog: pri-novih izsledkih v po-!pri prihodu impulza do sekun-}čeli govoriti o čudežu To ie «e-bou Ivčnega delovanja. ' ' ' » »-------- H ol 461el(j0 let 80 menili, da dose-Ce do (/7PUlz' ki Sre skozi živ- N sm°t ene mišice ali žleze trispel er že s tem, da je pač H ftiož^ Cilj'- Toda med Potj° twanov do žleze ali miši- darne postaje ali končne posta- veda pretirano, je v mošici oziroma v žlezi ta- Ta metoda ima to prednost, koj tvorba neke kemične sub- da je učinek nagel in da bolnik stance. Časovna akcija te sub- ne trpi ciouuet in njegov uče- stance odloča, da-li more im- nec dr. Dantu sta menila, da u-pulz naprej ali reagira mišica s stiskom ozir. žleza z izločnino. PIKNIK pri Zornu na Bradley Road V NEDELJO, 29. JULIJA, 1934 Truck odpelje obj 1:30 uri popoldne izpred Slovenske Delavske Dvorane na Prince Ave., potem pa bo peljal po potrebi,—Vabi se cenjeno občinstvo na velik poset! ODBOR. w Sh0zi nekakšna sekun- Ta kemična substanca je acetil- nzirna mesta, ki jih je kolin. Brez tega ne reagirata %kia 1 nekako lokalnim te-j niti mišica niti žleza. 80 tUdim Uradom. Vrhu tega! Acetil-kolin se da ""liatur • m'šicah neke vrste S>valimh končnih postaj. O-So- da more potekati tega vrste se da izdelovati umetno in od tega si obetajo nove napredke v moderni far-makologiji. AKO IZVESTE NOVICO, ie i Se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo otovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, Slte ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: Mn Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1124 E. 68 St. 2B93 Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 1 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 Jakobi in Ančke 1 bodo praznovali svoj god s piknikom na Stuškovi farmi, Route 84, Wickliffe, Ohio, v soboto, 28. julija, od popoldne do pozno zvečer. Pridite vsi Pogradci, domači ljudje in tudi Hruševčani, naši sosedje ter vsi prijatelji. Vas vabita TONY in MARY BO-STIANCIC. Kdor nima svojega avta, ter želi udeležiti se, naj se zglasi na 5817 Superior Ave. v soboto ob 2:30 uri popoldne. RAD BI ZVEDEL za brata in sestro, ki sta svoje-časno bivala v Braziliji. Doma sta iz Nadanje sela št. 65, pošta Sv. Michael, Notranjsko, po domače pri Primci. Prosim če kdo ve kaj od njiju, da mi blagovoli sporočiti in se mu že v naprej zahvaljujem. Ako bi slučajno sama čitala, jih pa prosim, da mi pišeta. JOE STRLE D 4. E. Conneaut, Ohio, North America imnnnnnnnniinjiiimmrirLrmr k \JS arid I thought I couldn't Sew // • Thousands of women are making the same discovery by taking advantage of the Singer "Make-It-Yourself" Plan. • Through this Plan, you receive lessons in making dresses, children's clothes, rugs, draperies—style consultations-fashion books—sewing books-all the help you'll ever need to "Make-It-Yourself". • The complete service is given at no extra cost with the purchase of a new Singer Electric. A small down-payment— (easy terms) places the Singer in your home. Ask for complete details. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 HlKf IT YOURSELF ON A - - ■■■■•■ _;_.;;.■- injTJUTJmiiJvuiJuuwruiruxnnnn^ "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job EVERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly . . . and if yours is not a surgical case .. . you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but since I took Lydia E. ■ _ . Pinkham's Tablets the pains don't appear anymore".— Miss Helen Kolaski, 3906 N.. Christiana Ave., Chicago, 111. "I took your Tablets for painful periods. My back ached and 1 had cramping pains. This medicine relieved the pain immediately. I am able to do my work now."—Mrs. C C. Wnodard, RouteS, Box 71, Moulton, Ala. Wl SO QUI HUT LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 50p size_■ STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 26. julija, 1934. ^IIIIIIIIIIMlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ I Mož Simone j Roman | I SPISAL CHAMPOL. PRELOŽIL V. LEVSTIK | ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT XIII. Kakor vse uradne pisarne, je bila tudi pisarna predsednika resnobna in korektna sobana, o-premljena s knjižno omaro, -— znamenjem učenosti, pisalno mizo, __znamenjem važnosti, in z naslanjači za stranke, — znamenjem dvorljivosti. Ker ura še ni bila tri, gospoda predsednika še ni bilo v uradu; prišel pa je malodane takoj. Bil je obilen mož rdečega o-braza in sangvinične nravi, torej vesel in dobrodušen. Kot samec je gojil do zakona globoko spoštovanje, in kot u-radnik popolno zaupanje v svojo zgovornost. Vrhu tega se mu naloga svečenika zakonske sprave ni zdela tako nehvaležna, kakor ostale, in od dnevih svojih srčnih izlivov se je prav rad pohvalil pred tovariši, da je tekom svoje karijere rešil sedemnajst zakonov, ki so se imeli razbiti. Toda vseh tistih štiriintrideset zakon skih, ki so se bili dali ganiti in pripraviti do tega, da so roko v roki zapustili pisarno, je pripadalo tistim neolikanim slojem kjer se surove besede, batine in celo še težje žalitve izmenjavajo in pozabljajo z enako lahkoto. Predsednik je vedel, da so med ljudmi velikega sveta razdori sicer manj silni, a tem globlji in sklepi premišljenejši in trdnejši, in kadar je imel opraviti z njimi, se je ogibal nepotrebnega razmotrivanja in zadoščal s tem, da je v dokaz svoje dvorljivosti kar najbolj o-krajšal svoj brezuspešni in muč ni trud. "Gospa vikomtesa d'Avron?" je vprašal ter se priklonil Simoni spoštljivo, dasi nekako pre senečeno. Zdelo se mu je za razporocni-co čudovito mlada, in ko mu je v znak pritrjenja pokimala z glavo, jo je še po strani ošinil s pogledom, misleč si sam pri sebi, da mora biti takšna dražest-na stvarica zelo nesrečna ali pa zelo pokvarjena, ko se nahaja že tako zgodaj v tem skrajnem položaju. Simona se ni menila niti za gospoda predsednika, niti sploh za karkoli na svetu. Megla ji je trepetala pred očmi in žile so ji utripale s toliko silo, da niti ni razločevala glasov, ki so prihajali od zunaj, oglušeni od dvojnih z usnjem obitih vrat. Naenkrat je udarilo srce tako krčevito, kakor bi ji bilo skočilo iz grudi; dvignila se je napol, in gospod predsednik, ki ji je ravno hotel izpregovoriti par dobrih besed, je obstrmel, ko mu je namignila, naj molči. Simona je slišala Tomaža Er-lingtona, ki je rekel med vrati z nevoljnim glasom: "Ker te ne morem spremiti, te počakam tukaj pri Osminu." Odprla so se znotranja vrata, in vstopil je Rihard. Simona ga ni spoznala po ničemer, razen po brezumnem trepetu, ki jo je prišinil od nog do glave. Videla je njega, njega, svojega moža, vse, kar je imela najbližjega na svetu, njega, ki jo je najbolj ljubil, držal jo kratko trenotje v svojih rokah, misleč, da je njegova, in jo klical z najslajšimi imeni! Vrnil se je po tako dolgem času, tu je zdaj, in zdi se, da je ne vidi in je več ne pozna, vstran je obrnil oči, ko je šel mimo nje, in je sedel, kakor daleč je mogel, na drugo stran, predsedniku nasproti. Začela ga je ogledavati. šal. Njegova bridka črna krinka mu je še vedno zakrivala po-ovico obraza, a kar je bilo videti tega obličja, je bilo bledo in revno in uboge ustnice, kalerih nasmeha še ni bila pozabila, so se vgrezavale v dveh grenkih in globokih gubah. Koliko je moral trpeti on, ki je bil tako ponosen in občutljiv, že zgolj zato, da je prišel semkaj, mimo vseh radovednih pogledov in mimo množice brez-brižnežev; koliko mora trpeti še ždaj pred tem neznanim človekom, ki ga bo izpraševal, ogovarjal ga in si prisvajal pravico, da išče njegovih napak in razgali njegove bolečine! In čemu, čemu se je podvrgel še temu poslednjemu ponižanju in tej zadnji muki? Nekoliko osupel se je ozrl predsednik na Rihardovo krinko in nato jedva vidno zmajal z glavo, kakor bi mu ta krinka pojasnjevala marsikako zago-netko: mahoma pa se je hrabro lotil tistega izmed obeh zakonskih, ki se mu je zdel najdovzet-nejši za njegove opomine, in iz-pregovoril: "Oprostite, gospod, mojo ne-diskretnost, ki je meni dolžnost in vam nemara v prid. Iz stare izkušnje vem, da obstoji skrivnost mnogih skrivnih neslog v pomanjkanju sigurnega in povsem nesebičnega posredovanja. Moje posredovanje odgovarja tej dvojni zahtevi. Kakršnekoli so vajine težave, vendar sta obadva še zelo mlada in zelo malo časa združena, spričo tega da že stremita do nepreklicljivih ukrepov..." katerim jo je izgovorila, je zdrh-tel, in, še vedno se ji umika joč, je dejal proseče: "Ne, prosim vas, ne recite tega ! Vse karkoli hočete, samo tega ne!..." Simona se ga je zdaj že dotikala, in trepetal je, ko jo je čutil tako bližnjo; pretresal ga je strašni napor tiste velike strasti, ki je nekdaj gorela v njem in se je še sedaj oglašala na dnu njegove duše, ukrotena, vklenjena, strta, a vendarle še živeča. Iščoč zaslombe, je bil stopil k naslonjaču predsednika; toda naslonjač je bil prazen. Uradnik se je bil pravkar na tihem izmuznil, ker ni videl boljšega sredstva, da spravi svoj osemnajsti zakon. Bila je pri njem, stiskala se k njemu tako tesno, da bi se bil lahko potopil v njene oče in pil njen dih; on pa jo je tiščal od sebe in je ni hotel slišati niti videti, boječ se, da ne bi ga premagal novi čar tega mokrega pogleda, teh žalostnih lic in teh nežnih ročic; upiral se je tej skrajni sramoti in ponavljal, kakor v smrtnem boju: "Pustite me!... Pustite me!... Kaj hočete od mene,... Preveč hudega ste mi storili!..." Simona je ihtela ob njegovi rami. "Oh, saj se kesam. Da veš, kako se kesam, kako mi tvoje trpljenje trga srce, bi mi odpustil!" "Odpustil sem vam, da, že davno!... Ne žalostite se..."bodite srečni!... Lahko ste še srečni... s kom drugim!... Samo mene pustite, da umrjem drugje!..." Z drugim! Pred Simono je vznikla ista prikazen, kakor na dan njene poroke; ista primera ji je prišla na um. Toda učinek In vtis je bil postal drugačen. Sovražnik, trinog in pošast ni bil več Rihard. Ta se je v tem trenotku s silovito kretnjo osvobodil, in šel ženo. Ko je umirala in sem jo rečem? Kakšen dokaz naj ti po- objemala, poslednjikrat, sem ji obljubila, da ti jo hočem nadomeščati in živeti edinole zate. Ne brani mi držati besedo, ki sem ji jo dala, in besedo, ki sem jo dala tebi, pred Bogom! Med nanta je tako mogočna vez, da je nič na svetu ne more razdreti. Ko bi bila izgubila tebe, bi bila izgubila več, nego polovico sebe dam? Naloži mi, karkoli hočeš, ukaži mi, kar ti drago!... Nič mi ne bo pretežko. Rapolagaj z menoj, tvoja sem... Ljubim te, kakor si hotel biti ljubljen!... Rih ard moj, ljubim te!..." Toliko bolesti in resnice je bilo v tem vzkliku, da je Rihardu zmanjkalo moči. Skoro nehote so se njegovi prstje dotaknili same. Tebe le sem iskala, klica- j belega Simoninega vratu in zla-la in gledala povsod. Nisem še j tih pramenov njenih las, a ža-vedela, kdo da si, nisem še ve- lostno, dasi brez nevolje, le z "Torej ste pozabili?..." dražjega in vrednejšega njenih Dokončal pa. ni. Ne da bi opa- ■ čustev, zil so bili Simonini prstki spret-j In nenadomai premagaj mo- no odvezali njegovo krinko: SV0j0 poslednjo slabost, v snela mu jo je in ga pogledala. ,gočnem vzhičenju ljubezni in so-Gledala ga je z ljubečimi, ntJ-j čutja, je pritisnila svoje ustni« žnimi in zvestimi očmi, kakor j na razmesarjeno Rihardovo bi bil njen oče, njen brat ali nje- ter mu vrnila nežno,- kakor S3 no dete, z milobo, spoštovanjem i je bila prejela, tisti poljub, kinu1 in pobožnostjo, kakor da ji ga je i ga je še dolgovala, storila njegova nesreča le Se I (Dalje pnhodnjič) dela, da te ljubim, in vendar sem te že ljubila, zdi se mi. da sem te ljubila vedno, odkar si moj mož. Zdaj te poznam in ume-vam, zdaj nisem več niti slepa niti brezumna. Vem, kaj si storil zame, da, vse vem, do poslednje žrtve; obožujem te in te ljubim, in nimam druge nade na svetu, kakor da dosežem tvoje odpuščanje! Odpusti mi! ljubljeni moj! Dovolj si me kaznoval! Ko bi vedel, kaj sem prestala v tem dolgem času! Niti nisem mogla do tebe, niti ti nisem mogla pisati, mislila sem že, da si na veke izgubljen zame, da pa sem te naposled našla, sem bila primorana prizadejati ti to bolečino, poslužiti se tega krutega sredstva in izmisliti, storiti in prestati vse to, kar ni moglo biti drugače!..." Umolknila je, kakor bi jo du-šila groza nad temi spomini; na to pa je nadaljevala z novo silo: "A kaj mi mari! Kaj naj obžalujem ? Česa se moram še spominjati, ko ši ti pri meni? Rihard! Ti si moja čast, ti si moja sreča!... Ne zapusti me!" Ni se dal prepričati. Branil se je neizmerne želje, da stisne k sebi šibko telo, ki se je privijalo k njemu; nepremičen je ostal, in trd in ji ni dal niti besede, niti dokaza ljubezni. Obupno je vzkliknila: "Kaj vendar hočeš, da naj ti globoko bridkostjo je zašepetal: "Vse to je odveč. Nič več se ne morem motiti. Nemogoče je, da bi me vi ljubili; ko bi tudi hoteli in sami verjeli, da me ljubite, bi bila vedno le igra vaše domišljije ali vašega srca, ki se ne bi mogla niti trenotek ustavljati resnici." Dvignil si je roko do obraza. Ona je vzkliknila burno: "In kaj mi de tvoje lice, Rihard? Videla sem tvojo dušo!" On je neverno zmajal z glavo in ni rekel drugega, nego: V najem se oddajo stanovanja s 3-4-5-6-7-8 sobami, kakor hočete. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. Stanovanje obstoječe iz 3 lepo dekoriranih sob, se odda mali družini poceni. Ravno tam se odda tudi veliko sobo s kuhinjo za enega ali dva fanta. Na željo se dobi tudi hrana. Vpraša se na 6513 Edna Ave. Sem primoran prodati mojo hišo s 6 sobami, za eno družino, za $1900. Velik lot in vse udobnosti. Nahaja se blizu Broadway-Lee. Se lahko takoj notri selite. Hišo si lahke? ogledate kadarkoli. Na odplačila. KEnmore 0847 J., lastnik. KODAK REPRINTS 4c vsak komad do velikosti do-od nje, instinktivno iščoč klobu- [ Pisnice; velikost dopisnice ali Ua večie no fir> Točna nnatrP7>iQ r>r> Rihard je vstal. Nervozen krč je napel vse njegovo telo; očividno je bilo, da ne more dalje prenašati te muke. "Hvala vam, gospod predsednik," je dejal. Toda to, kar bi utegnili s haskom predočevati drugim, je v tem slučaju brezuspešno. Najin zakon ni navaden zakon; ozadva sva bila žrtvi prevare in zmote, na srečo dovolj kratke, da jo je še vedno mogoče popraviti. Nič naju ne bo oviralo, da doseževa ta cilj in popraviva najino zmoto!..." Dalje ni mogel govoriti. Simona je vstala, zapustila svoj prostor, stopila k njemu in mu odločno segla v besedo. "Gospod predsednik," je dejala, "moj mož se moti. Samo od njegove strani je mogoča zmota, le on more videti težavo. Jaz ga nimam grajati v ničemer, ničesar nimam obžalovati. Srečna in ponosna sem, da sem njegova žena. Nikdar ne bom privolila v to, da se ločim od njega, nikdar!" Ta nepričakovana izjava je presenetila celo gospoda predsednika samega. V zadregi je za jecljal: "Torej, milostljiva... potemtakem... z vpoštevanjem..." Nihče ni opazil hipne zmedenosti. % Simona se je oglasila vnovič. In s krepkim glasom, drhtečim, kakor da poveličuje svojo lastno slavo in oznanja lastno zmagoslavje, je izpregovorila: "On je dober in pravičen. Vedno je ravnal kot poštenjak. On ima prav, jaz edina sem se vselej motila. In prosim ga odpuščanja. Rihard, prijatelj moj it" S ponižno in nežno prošnjo se je obračala k njemu, on pa se je z grozo umikal. "Rihard," je ponovila, "ljub-Zdel se je še večji, nego si- :ljeni moj mož!..." cer, ker je bil neverjetno shuj- Ob tej besedi in ob glasu, s ka. Takrat je planila predenj in mu zastavila pot: "Ne, ne pojdeš! Moj si! Hočem te, hočem te obdržati! Brez tebe mi ni več živeti!" In ko se ni menil, se ga je oklenila s poslednjim naporom. "Poslušaj me! Rihard, poslušaj me... v imenu svoje matere!..." Obstal je in se spustil v naslonjač, pobit in potrt od prevelike razburjenosti. Simona je pokleknila k njemu, naslonila mu glavo na prsi in nadaljevala, poizkušajoča ga omehčiti z nežnostjo in s solzami. "Ljubim tvojo mater in jo blagoslavljam, da te mi je dala! Ko me je ona nazvala svojo hčer, se tudi ti ne moreš braniti, da ne bi me imenoval svojo večje po 5c. Točna postrežba po izkušenih "finishers." CLEAR TONE STUDIOS, P. O. Box 204 Cleveland, Ohio. (Omenite, da ste videli oglas v Enakopravnosti.) VABILO Zahvala in priporočilo Podpisani Frank Pohar se prav iskreno zahvaljujem našima slovenskima podpornima organizacijama, Slovenski Dobrodelni Zvezi, Slovenski Narodni Podporni Jednoti in samostojnemu društvu Srca Jezusovega za točno izplačilo bolniške podpore in odškodnine za zgubljeno oko, ter priporočam vsem našim rojakom, kateri še niste pri (teh organizacijah, da pristopite k istim, kajti človek nikoli ne ve kedaj in kje ga nesreča čaka in še le v slučaju nesreče spozna kaj nam naše slovenske podporne organizacije nudijo. Naše domače podporne organizacije nam v bolezni ali' nezgodi veliko več nudijo kot katerakoli tuja organizacija. Rojaki, pristopite v nje. Zahvaljujem se tudi našemu zdravniku Dr. F. J. Kernu za njegovo izborno zdravniško pomoč in oskrbo. Frank Pohar, 1271 E. 58 St. SEDMAK MOVING AND HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Vozimo tudi na piknike in izlete. Zmerne cene, točna postrežba. Vabim cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da se udeleži naše krstije, ki se bo vršila v nedeljo, t. j. 29. julija. Obenem Schaefer Ave., taijnik; Joe Sny- URADNIKI SLOVENSKEGA SAMOSTOJNEGA PODPORNEGA DRUŠTVA "LOŠKA DOLINA" so: Fraork Baraga, 1102 E. 64 predsednik; Frank Nelc, podpred sednik; John Znidaršič, 6617 bova praznovala najino 22-let-nico zakonskega življenja. Krstna botra bosta Mr. in Mrs. Andy Jankovic, iz Clevelanda, svirala pa bo dobro poznana godba Frank Jankovič in njegov orkester Rythm Ramblers iz Clevelanda. Proslava se bo vršila v klubo- der, blagajnik in zapisnikar; J. Steele, Alojz Koren, Joe Znidaršič, nadzorniki; društveni zdravniki za sprejem novih članov so vsi slovenski. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Sprejema se člane od 16. do 45. leta starosti, s vih prostorih, Log Cabin Grove, proisto pristopnino in zdravniško ki se nahaja na Dorman road, pol milje južno od U. S. Road 20. Na svidenje! MR. in -MRS. JOE STERLE Dorman Road, E. Conneaut, O. preiskavo. Plačuje $200 pesmrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1.00 mesečnine. Za nadaljna pojasnila se zgla.site pri odboru. POLLETNA DELNIŠKA SEJA V smislu zaključkov in priporočil zadnjih dveh rednih delniških sej, se pol-letna delniška seja naše tiskovne družbe The American Jugoslav Printing and Publishing Co. vrši v PETEK, 10. AVGUSTA, 1934 v Slovenskem Delavskem Domu na 15335 Waterloo road. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Delničarji so tem potom prav vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeleže te pol-letne delniške seje. L. Medveshek, tajnik-blag. Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPfl EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven za.jamCi pripravno potovanje do L J U B L J A N E. tWfe t Ali potujle s priljubljenimi ekspresnimi parniki: 4 HAMBURG - DEUTSCHLAND ;' ALBERT BALLIN - NEW YORK V prijetnem okolišu, po zmerni ceni. TUDI REDNA ODPLUTJA ZNANIMI KABINSKIMI Z DOBRO PARNIKI Izbome železniške zveze od Cherbourga, Bremena alf • i Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ah HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 1119 EUCLID AVE., CLEVELAND Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, Pr'Ja* | teljem in znancem žalostno vest o veliki izgubi naše preljublje"1 in nikdar pozabljene soproge, hčerke in sestre Antoinette Pliska ROJENA PIKS ki jo je nemila smrt nanagloma iztrgala iz naše sreds dne junija 1934 v najlepših letih, stara 27 let, rojena v Clevelandu K večnemu počitku smo jo položili dne 27. junija 1934 >1B Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti vsem darovalci® krasnih vencev v blag spomin pokojni in sicer: Mr. in Mrs.. GJj Crombine, Mr. in Mrs. Fred Bellg, Mr. Frank Piks, Miss Ma" Strauss, Mr. in Mrs. Martin Pliska, Mr. William Pliska, Tony Pliska," družina Mike Piks, Mrs. Antonia Piks in druz1" (E. 74th St.), Mr. In Mrs. M. Herbat, družina Anton Sajov^ družina Kruczyk, Mr. in Mrs, Ignac Terbic, Mr. in Mrs-Čebul, družina Louis Strauss, družina L. Mismas, Mr. in Mr • Reber, Mr. in Mrs. Croxford, Mrs. Ruck and Sons, Bach BjYg Bakery, Hodge Dairy, Mr. in Mrs. F. Duckwitz, Kent, Ohio., Cleveland Graphite Bronze Co.. Main Bearing Dept., Employ6® Black and Decker Co., Inspection and Balancer Dept., Ke"' Ohio, Employees Black and Decker Electric Co., 3rd floor, Ohio, Mr. Norman Miller. Mr. Ed. Holden, Kent, Ohio, The Ten ants of the Mason Apartment of Kent, Ohio, Friends from 75th St. lepo se zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali za sV® maše za pokojno ln sicer: družina Anton Petrovčič, E. 72nd » ' družina Debevc, E. 72nd St., družina Anton Gubane, družina J0'J, Lenarčič, družina Jos. Piks, Mr. in Mrs. Rakovec, družina