Naravoznanstvo v Ijudski šoli. Pod tem naslovom hočemo nektere prirodne snovi metodično in praktično obravnavati, kakor to zahteva sedanja ljudska šola. Praktičnost je v tem, da mladež svojo okolico natančno spozna in bližnje prirodoznanske prikazni v naravi, kakor tudi obertniško življenje prav razume. Telesu. Njih složnost (skladnost) in razlika. Vidimo, kako da stvari v naravi svoj prostor zavzemajo. Vse pa, kar napolnuje kak prostor, da v njem v ravno tistem času nič druzega biti ne more, zovemo tvarino; vsako v prostoru omejeno tvarino imenujemo telo. Tvarina pa je le na nekaterih mestih v prostoru, ona je ome- jena. Telo ali stvar imenuje se pa kterikol omejeni del tvarine, bodi si velik ali tudi majhen. Na vsakem telesu moremo pa razločiti njegovo raztegovanje ali prostornost. Ako opazujemo n. pr. peč, tedaj razločimo nje širjavo, višavo in daljavo. Dalje: tam, kjer se konča ali neha tvarina peči, vidirao prostornost nje poveršja, in ako pa vse poveršje omejenega prostora opazimo, tedaj rečemo, da vidimo telesno prostornost ali prostornino. Ker pa napolnuje tvarina posebne dele prostornosti, je ona prostorna; ona ima tedaj lastnosti prostornosti. — Raztegovanje v eni nepremenjeni meri zovemo ravno čerto, pripomoček pa, s kterim se ona meri, imenujemo mero dolgosti. Z mero za ploskev merimo prostornosti ploskev, iu z mero za telesa merimo pa prostornine. Vsa telesa končujejo se pa na svoj posebni način, in zato narejajo one tudi razne podobe; n. pr. kocka i. t. d. je voglata, jabelko, obla in dr. pa okrogla. Ako hočemo kamen ali kos lesa skupaj stlačiti, prepričamo se, da sili, ktero v to porabljamo, se nekaj zoperstavlja ali upira. Ta upor izvira iz stvari in je moč, po kteri stvar prostor napolnuje. To moč imenujemo raztezno ali razširno moč. Zavoljo razteznosti ne more biti ob enem in tistem času v tistem prostoru dvoje reči. Po tej moči podučimo se tudi o bitnosti stvari razun nas; ker one branijo našemu telesu prostor, kterega so že druga telesa zavzela. Vzemimo n. pr. mehur s zrakom napolnjen. Ako ga stisnemo kje, uda se nam, a napne se zopet, ko ga nehamo stiskati. Kaj se pa zgodi z mehurjem, ako iztlačimo iz njega zrak, ter ga obesimo nad vročo peč? — (Mehur se napenja.) Kaj pa je temu vzrok? Ostali zrak v mehurju obdaja in pritiska na mehurjeve strani. To se pa zgodi zavoljo tega, ker se posamezni zrakovi delki drug od druzega ločijo, s kratka: zrak se razteguje. — Ako izpustimo sogreti zrak zopet iz mehurja, toraj postane mehur zopet bolj omahel, in ako ga pa zopet k gorkoti približamo, kaj se z njim zgodi? — Mehur se napne. Zavoljo česa? — Ktere lastnosti zapazimo toraj pri zraku? — Lastnosti raztegovanja. — Plinava telesa imajo to lastnost, in to raztegovanje je brez mej. Vse druge razlike pa zapazimo na terdnih telesih. Ako primerjamo n. pr. železo, vosek, steklo, verbovo šibo, drat, železni pleh i. t. d. se tega prepričamo. Železo pravimo, da je terdo, ker se ne spremeni, ako ga tlačimo. Steklo je kerhko, ker njegove delke z udarcem lahko razločimo. Verba je vlečna, ker nje delki po spreminjenji zopet prejšno podobo zavzemo. Drat in železni pleh sta pa raztezna, ker se vsled tolčenja ali potegovanja dasta podaljšati, da ji ni treba razdeliti. (Kadar so učenci vse to s pomočjo učiteljevo poiskali tu in tam in tudi našli, dobro je, ako jim za ponavljanje stavimo o vsem tija in sim pismena ali ustmena vprašanja, ker tako se učence najlože privadi na samostojne in skupne odgovore, kar je za nauk sploh in tudi za pozneje življenje neizmerne važnosti. Ne more se pa to smatrati le za spretne govorniške vaje, ampak tukaj ima učitelj najlepšo priliko da spozna, kaj, kako iu koliko so njegovi učenci od vsega razumeli in si prisvojili.) Naj slede v ta namen nektera taka vprašanja: Kaj je telo? — Kaj je tvarina? — Ktere prostornosti razločujemo na telesih ? ¦— Ktero prostornost imenujemo ravnostno ? — Kaj je razumeti pod besedo prostornina ? — Na kaj je treba paziti ali gledati, alco hočemo ogledati telesno prostornost? — S čim merimo ravno, ploskevno in telesino prostornost ? — Kako dobi telo svojo podobo ? — Kaj je to, razširna moč? — Zakaj ne more biti v enem in ravno tistem Jcraju ob enakem času dvoje ali več teles? — Ktera so najimenitniša znamenja na vsakem telesit? — Kaj snaci beseda sJcupnost? — Ktere sveznosti rasločujemo ? — Ktera telesa so terdna ? htera Jcapljiva ? ktera plinava ? — Ktere podobe svesnosti zapazimo na terdnih telesih? — Kdaj pravimo, da je telo terdno? Jcdaj mehJco? — Jcerhko? vlečno? raztezno? Imenujte nektera terdna, mehka, Tcerlika, vlečna in raztezna telesa! — (Samo ob sebi se ume, da se ne zahteva, da bi se vsa vprašanja v tem redu in v tej obliki rabila.)