95
i Univerzita sv. Cyrila a Metoda, Filozofická fakulta; peter.durco@ucm.sk;
https://orcid.org/0000-0002-7538-3689
Jezik in slovstvo, 70(1–2), 95–111
DOI: 10.4312/jis.70.1-2.95-111
1.01 Izvirni znanstveni članek
Peter Ďurčoi
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in
nemščini
V prispevku obravnavamo tako imenovane frazeologizirane konstrukcije.
Gre za primere ustaljenih besednih zvez, v katerih del leksikalnih sesta-
vin – pogosto zgolj ena, ki je lahko tudi nepolnopomenska – predstavlja
obvezno sestavino konstrukcije (tako imenovano sidro), druga mesta v
konstrukciji pa so spremenljiva (s tako imenovanimi odprtimi mesti, angl.
fillers ali tudi slots). Nabor zapolnitev teh mest je lahko zelo širok, vendar
je obseg elementov, ki se pojavljajo na odprtih mestih, kontinuum, ki ga
lahko razvrstimo po pogostnosti, semantično klasificiramo in mu na podla-
gi tega določimo pragmatične funkcije.
Ključne besede: frazeologija, frazeologizirane konstrukcije, jezikovni
korpus, semantika, pragmatika
Phraseological Constructions in Slovak and German
In this article, we discuss so-called phraseologised constructions. These are
examples of fixed phrases in which part of the lexical components – often
only one, which can also be incomplete – is an obligatory part of the con-
structions (the so-called anchor), while other places in the construction are
variable (with so-called fillers or slots). The range of fillers in these slots
can be very wide, but the range of elements that appear in open slots is a
continuum that can be ordered by frequency, classified semantically and
assigned to pragmatic functions on this basis.
Keywords: phraseology, phraseological constructions, language corpora,
semantics, pragmatics
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 95 8. 05. 2025 14:58:44
96
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
1 Uvod
Dobrovoljski opredeljuje frazeologizirane konstrukcije kot konstrukcije,
ki imajo leksikalni pomen kot celota, pri čemer so določena mesta v njiho-
vi skladenjski zgradbi leksikalno zasedena, medtem ko druga predstavljajo
mesta, ki jih je treba zapolniti, njihova zapolnitev pa je z leksikalnega vidi-
ka dokaj prosta oziroma podvržena le določenim semantičnim omejitvam
(Dobrovoljski 2011: 114).
Po Taylorju so »konstrukcijski idiomi« vzorci (različne stopnje produk-
tivnosti in shematičnosti) za tvorjenje izrazov, katerih skladenjskih, se-
mantičnih, pragmatičnih in celo fonoloških lastnosti ni mogoče izpeljati iz
splošnih načel, bodisi univerzalnih bodisi specifičnih za dani jezik (Taylor
2015: 11). Zaradi tega in iz razlogov, ki jih opisujemo v nadaljevanju, v
članku predlagamo poseben teoretično-metodološki pristop k tem izrazom,
ki do sedaj v korpusnem jezikoslovju še ni bil predstavljen.
2 Terminološke oznake za frazeologizirane konstrukcije
Večjo pozornost, posvečeno frazeologiziranim konstrukcijam, povezuje-
mo s pojavom konstrukcijske slovnice (v poznih devetdesetih letih), ki je
bila odziv na generativno in pretvorbeno slovnico, ki sta skušali definira-
ti univerzalna pravila, po katerih jezik predstavlja ločene module (fono-
logijo, skladnjo, semantiko in leksikon). V anglistični literaturi so se za
obravnavani pojav uporabljale različne terminološke oznake, kot so lexi-
cally open idioms, formal idioms (Fillmore idr. 1988), schematic idioms
(Croft in Cruse 2004), idiomatic constructions (Kay in Fillmore 1999),
partially lexically filled phrasal patterns (Goldberg 2006), constructio-
nal idioms (Taylor 2015), morphemic and syntactic phrasemes (Meľčuk
2021), open-slot idioms (Martí Solano 2013), partially lexically filled
multiword units (Piunno 2022) idr. V germanistični literaturi so frazeo-
logizirane konstrukcije preučevali predvsem v okviru frazeologije in jih
označevali kot modellierte Bildungen (Černyševa 1975), Modellbildungen
(Häusermann 1977; Burger 2015), Phraseoschablonen (Fleischer 1997;
Donalies 2009), Strukturformeln (Mieder 2004), syntaktische Prägungen,
syntaktische Ausdrucksmodelle mit primär pragmatischer Prägung (Feil-
ke 1996), typische grammatisch-stilistische Konstruktionen, idiomatische
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 96 8. 05. 2025 14:58:44
97
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
Konstruktionsmuster (Finkbeiner 2017), Phrasem-Konstruktionen (Do-
brovoljski 2011), Wortverbindungsmuster (Steyer 2013, 2018), semi-sche-
matische Konstruktionen (Mellado Blanco 2022, 2023). Pristope konstruk-
cijske slovnice in frazeologije k tem pojavom je strnil Ziem (2018).
Variantnosti in spremenljivosti v frazeologiji je bila tudi v slovaški fra-
zeologiji posvečena precejšnja pozornost. Terminologija na tem področju
ni natančno zamejena in definirana. Uporabljata se pojma model in kon-
štrukcia, vendar brez definicijskega razlikovanja. Temeljne obravnave in
opise spremenljivosti frazeoloških modelov najdemo predvsem pri Jozefu
Mlacku (npr. Mlacek 1986, 2000, 2001, 2007). Podrobno je razdelana tudi
terminologija, ki zadeva frazeološko variantnost (gl. Ďurčo idr. 1995). V
delih J. Mlacka naletimo na izraz frazeologizirane konstrukcije (slš. fraze-
ologizované konštrukcie) pri razlagi principov nastanka in rabe frazemov
(Mlacek 2007: 55). V tem primeru je poleg paremij navedena vrsta frazeo-
tekstemov, ki imajo ustaljeno konstrukcijsko podobo s spremenljivo leksi-
kalno sestavo. J. Mlacek za primer navaja v slovaščini pogosto uporabljen
tip enot Ako číta, tak číta; Ako skáče, tak skáče. Bistveno pri teh enotah
je, da kljub spremenljivosti leksikalne sestavine te zveze izpolnjujejo pol-
novredno poimenovalno funkcijo z ustaljenim vrednotenjem, ki ga enota
izraža (Mlacek 2007: 55–56). To vrednotenje, ki ga lahko opišemo tudi
kot vrednotenjsko funkcijo, je po našem mnenju ključni dejavnik frazeo-
logizacije, ki ta tip enot uvršča v skupino frazemov z izrazito sporočanj-
sko-pragmatično funkcijo. Za označevanje frazeologiziranih konstrukcij
se uporablja tudi pojem skladenjska frazeologija. Po delu Frazeologická
terminológia gre za tip frazeologije, ki obsega frazeme, pri katerih fraze-
ologizacijski proces ne vključuje konkretne besedne zveze, temveč samo
skladenjsko zgradbo. Včasih se uporablja tudi oznaka frazeoshema.1 Po-
leg tega, da gre pri frazemih s statusom povedi tudi za dispozicijske enote,
v ospredju nastopa njihova izrazna vrednost, ki zaradi svoje gnomičnosti
predstavlja poimenovanje situacije (prim. Horecký 1997).
Prvo pomembno študijo te teme na Slovaškem predstavlja delo Jozefa
Mlacka Syntaktická frazeológia (Mlacek 1976). V njem razlaga, da je raz-
lika med leksikalno in skladenjsko frazeologijo v tem, da imajo skladenjski
1 Terminologický portál, povezava,
https://terminologickyportal.sk/wiki/Term%C3%ADn:syntaktick%C3%A1_fraze-
ol%C3%B3gia.
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 97 8. 05. 2025 14:58:44
98
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
frazemi oz. ustaljene zgradbe neomejeno spremenljivo leksikalno sestavo
(Mlacek 1976: 138). Avtor ob tem opozarja na pomembno dejstvo, da vse
ustaljene konstrukcije z vidika zapolnitev odprtih leksikalnih mest niso
brez omejitev. Zato predstavljajo prehodno območje med leksikalno in
skladenjsko frazeologijo. Produktiven se nam zdi tudi njegov predlog gle-
de razlikovanja med skladenjskim in povednimi frazeologiziranimi kon-
strukcijami (tudi takimi z zloženimi povedmi) (Mlacek 1976: 141).
Češki jezikoslovec František Čermák frazeologiziranih konstrukcij ne-
posredno ne definira, vendar v svoji klasifikaciji stavčnih frazemov na
prvem mestu navaja pomemben tip monosubjektivnih stavčnih frazemov
s spremenljivo leksikalno sestavino (identificiral je več kot tisoč enot) To
je S/A/ADV/mono/prep-S (Čermák 2007: 465, prim. tudi Čermák 2009:
1256). Opisuje tudi, da obstaja vrsta frazemov nezaključenega tipa, ki jih
je treba zaključiti z besedilom (na neustaljen, avtorski način), npr. Ba co
víc, ..., A kdyby ...?, Ale přece jenom ...!, Jak se věci mají, tak ... itd. Čer-
mák opozarja, da je to lastnost treba razlikovati od vezljivosti, pri kateri
je zahtevana konkretna podoba nadaljevanja in dopolnjevanja besedila
(Čermák 2007: 459).
Drugo pomembno področje raziskav nezaključenih oziroma odprtih stav-
čnih frazemov so lahko tako imenovani medmetni slovnični frazemi. Po
Čermáku gre za večbesedne členke, ki se vežejo s celotno povedjo ali le
z besedami in imajo analogično funkcijo kot enobesedni členki, imajo pa
tudi zelo izrazito pragmatično sestavino (Čermák 2007: 313).
3 Tipologija frazeologiziranih konstrukcij
Frazeologizirane konstrukcije lahko glede na različne kriterije delimo na
osi leksikaliziranost – gramatikaliziranost. Najprej lahko upoštevamo kri-
terij mere ustaljenosti leksikalnih sestavin in njihovega oblikoslovnega
statusa. Razlikujemo lahko:
1. frazeologizirane konstrukcije s popolnoma ustaljeno leksikalno za-
polnitvijo: nem. ins Gras beißen, slš. voňať fialky odspodu (sln. oditi
v krtovo deželo);
2. frazeologizirane konstrukcije z delno ustaljeno zapolnitvijo, pri kate-
rih so ustaljene sestavine:
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 98 8. 05. 2025 14:58:44
99
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
a. nepolnopomenske, pomožne besede oz. deiktični izrazi, npr. slš.
Ten a X! (Ten a básnik!), (Ta pa pesnik!)2, b. polnopomenske be-
sede: nem. typisch N (Frau/Mann/...) (sln. tipična ženska/ tipični
moški/…);
3. frazeologizirane konstrukcije brez ustaljene sestavinske zapolnitve:
nem. NNom der NGenPl (nem. Lied der Lieder, slš. pieseň piesní, sln.
pesem vseh pesmi).
Drugi pomemben klasifikacijski kriterij sta njihova skladenjska oblika in
funkcija. Glede na ta kriterij lahko razlikujemo:
1. stavčnočlenske frazeologizirane konstrukcije, ki lahko nastopajo kot
predmet, osebek, povedek, prislovno določilo: nem. von X über Y bis
[hin] [zu] Z; nem. X an X, slš. od X cez Y až k Z (sln. od X preko Y pa
do Z);
2. odprte/nepopolne stavčne konstrukcije: nem. Und wenn, dann ...; slš.
A keď už X, tak potom ... (sln. Če že X, potem ...);
3. stavčne konstrukcije: nem. Wer/Wie/Was sonst wenn nicht X! slš. Kto
iný, ak nie X! (sln. Kdo, če ne X?).
4 Metodologija zajemanja frazeologiziranih konstrukcij iz
korpusov
Dosedanja opažanja so privedla do trditve, da gre pri frazeologiziranih
konstrukcijah za frazeme s prosto leksikalno zapolnitvijo odprtega mesta,
da je nezaključene frazeme v sobesedilu mogoče poljubno dopolnjevati in
da je odprto mesto popolnoma prosto z vidika leksikalne zapolnitve. Razi-
skave kažejo, da ni tako. Omejitve obstajajo. Zato si je treba zastaviti vpra-
šanje, kako jih ugotoviti in interpretirati. Osredotočiti se je treba na ugota-
vljanje mere prostosti oziroma ustaljenosti tega odprtega mesta. Izkazuje
se namreč, da je pri frazeologiziranih konstrukcijah prav na podlagi zveze
med njihovo poimenovalno in pragmatično funkcijo obseg spremenljivosti
leksikalnih sestavin na določen način omejen oziroma raba nekaterim se-
stavinam daje prednost. Klub hipotetični odprtosti leksikalne sestave je to-
rej njena spremenljivost v rabi omejena. To seveda ne izključuje možnosti
prenovitev, ki jih omogočata raba in sobesedilo.
2 Primere v nemščini in slovaščini opremljamo s slovenskimi ustrezniki le v okviru
predstavitve tipologije, drugod v članku pa zaradi velike količine gradiva ne.
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 99 8. 05. 2025 14:58:44
100
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
Za vsak tip frazeologiziranih konstrukcij obstaja poseben postopek za obli-
kovanje hipoteze in določanje iskalnega pogoja z jezikom CQL (angl. Cor-
pus Query Language). Celoten proces mora biti postopen in nadzorovan,
tako da je mogoče količino podatkov učinkovito analizirati in interpretira-
ti. Če namreč ustvarimo preveč abstrakten iskalni pogoj CQL, je količina
podatkov nepregledna.
4.1 Analiza konkretne frazeologizirane konstrukcije
Za primer si oglejmo postopek iskanja nemške konstrukcije sei es X, sei es
Y.3 Izhajamo iz tako imenovane konstrukcijske leme, ki je definirana zelo
togo in minimalistično.
Prvi iskalni pogoj CQL preverja, ali se konstrukcije lahko pojavijo tudi
brez vejice:
I. [word="sei"][word="es"][tag="N.*"][word="sei"][word="es"]
[tag="N.*"] Takih pojavitev je minimalno 18, primer: sei es Freude
sei es Schmerz. V drugem koraku z zapolnitvijo praznega mesta in
veznika preverimo obstoj variante konstrukcije.
II. [word="sei"][word="es"][tag="N.*"][]{0,1}[tag="CONJ.*"]
[word="sei"][word="es"] [tag="N.*"] Rezultat je 32 pojavitev tipa
sei es Wirklichkeit, oder sei es Wahrheit. V tretjem koraku preverimo
togo obliko konstrukcije, dopolnjeno s praznim mestom na položaju,
na katerem pričakujemo vejico.
III. [word="sei"][word="es"][tag="N.*"][][word="sei"][word="es"]
[tag="N.*"] Takih pojavitev je 481, npr. so sei es Gutes, sei es Böses.
Četrti korak je namenjen odkrivanju pojavitve konstrukcije v povedi
in na njenem začetku.
IV. [word="(S|s)ei"][word="es"][tag="N.*"][][word="sei"][word="es"]
[tag="N.*"] Število pojavitev se s tem iskalnim pogojem poveča na
586, npr. Sei es Wonne, sei es Plage. S petim korakom preverjamo
predpostavko, da konstrukcija lahko pred samostalniki vsebuje druge
sestavine kot člen, predlog ali prilastek, zato v iskalni pogoj CQL na
določena položaja dodamo dve prazni pojavnici.
V. [word="(S|s)ei"][word="es"][]{0,2}[tag="N.*"][][word="sei"]
[word="es"][]{0,2} [tag="N.*"] Število pojavitev se s tem izrazito
3 Za preverbo je bil uporabljen korpus korpus deTenTen20 vSketch Enginu (2020).
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 100 8. 05. 2025 14:58:44
101
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
poveča – na 8057. Gre za tipe, kot so sei es mit Absicht, sei es aus
Fahrlässigkeit, sei es auf öffentlichen Veranstaltungen, sei es im ei-
genen Garten.
S to metodo smo raziskali notranje ustaljene sestavine konstrukcije. Z na-
slednjim korakom preverjamo spremenljivost sestavin na odprtih mestih. Po
samostalnikih raziskujemo pojavljanje drugih besednih vrst. Pri preverjanju
glagolov [tag="V.*"] najdemo zglede tipa sei es arbeiten, sei es ruhen. Pri
pridevnikih z uporabo iskalnega pogoja CQL [word="(S|s)ei"][word="es"]
[tag="ADJ.*"][][word="sei"][word="es"] [tag="ADJ.*"] je zgledov za tako
konstrukcijo prav tako zelo veliko – 656 zgledov, npr. sei es beruflich, sei
es privat. Ob razširitvi iskalnega pogoja za dve prazni mesti pred pridev-
nikom [word="(S|s)ei"][word="es"][]{1,2}[tag="ADJ.*"][][word="sei"]
[word="es"][]{1,2}[tag="ADJ.*"] sicer zajamemo večjo količino zgledov
konstrukcije – 588, vendar ugotavljamo, da konstrukcija že spreminja svojo
funkcijsko avtonomijo in postaja del drugačne sintagme, npr. sei es seitens
des einheimischen, sei es seitens des auswärtigen Anwalts.
4.2 Ugotavljanje vseh variant dane konstrukcije
Pri raziskovanju stavčnočlenskih konstrukcij lahko dokaj enostavno anali-
ziramo vse njihove leksikalne variante z določitvijo njenih oblikoslovnih
lastnosti, npr. za konstrukcijo X + predlog + X s pomočjo iskalnega pogoja
CQL: 1: [tag="N.*"][tag="APPR.*"]2:[tag="N.*"] & 1.lemma = 2.lemma
določimo vse predložne variante dane konstrukcije, npr.: Schritt für Schri-
tt, Jahr zu Jahr, Jahr pro Jahr, Fragen über Fragen, Seite an Seite, Schlag
auf Schlag, Zug um Zug, Arm in Arm, Mann gegen Mann, Mensch mit
Mensch, Player versus Player, Ende von Ende, Jugend ohne Jugend. Do-
ločimo lahko tudi oblikoslovno ožje iskanje npr. samo množinskih oblik
samostalnikov: 1: [tag="N.*Pl.*"][tag="APPR.*"]2:[tag="N.*Pl.*"] &
1.lemma = 2.lemma
Tako najdemo zglede tipa Fragen über Fragen, Menschen mit Menschen,
Spieler gegen Spieler, Fehler auf Fehler, Fehler an Fehler ipd.
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 101 8. 05. 2025 14:58:44
102
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
Pri zajemanju tako imenovanih odprtih oz. nepopolnih konstrukcij velja, da:
a) je leksikalno ustaljen njihov uvodni del: Das fehlt/fehlte (nur) noch,
dass NP (Das fehlte nur, dass sie eine Entschuldigung murmelten.);
b) so slovnične kategorije in deiktični izrazi spremenljivi: das hat man/
das hast du/das habe ich/das haben wir/das habt ihr/... von X (Das
hat man also von jahrelanger Treue und aufopferungsvoller Erge-
benheit); auch nur das/der/die mindeste/auch nur das/der/die klein-
ste/auch nur das/der/die geringste N V (Keinem fehlte auch nur das
kleinste Glied).
V primeru takih odprtih frazeologiziranih konstrukcij je smiselno določiti
variantnost ustaljene sestavine, zaradi preglednosti pa je drugo pomembno
dejanje omejitev dolžine povedi, ki jo želimo najti. To je učinkovito tudi,
ker so tipične frazeologizirane konstrukcije zgoščene in krajše. Običajno pri
zajemanju podatkov o konstrukciji ne presegamo dolžine desetih pojavnic
v korpusu. V posebnih primerih je seveda tudi to mogoče izvesti. Primer
postopka sledi v nadaljevanju. Pri konstrukciji und sei/wäre es/er/sie [auch]
[noch] [so] X ... določimo samo oblikoslovno vrednost oznake (taga).
[lemma="und"][tag="VFIN.Aux.*"][tag="PRO.Pers.*3.Nom.Sg.Neut"]
[tag="ADV"]{1,3}[]{5}. S tem iskalnim pogojem CQL nam uspe zajeti
široko paleto konstrukcij, ki jih lahko v nadaljevanju ciljno in posamično
analiziramo z izbiro konkretne konstrukcije s pomočjo filtra po razvrstitvi
pojavitev in sicer ne po besednih oblikah, temveč po tagih. S pomočjo
naslednjega filtra lahko identificiramo konkretne uresničitve analizira-
ne konstrukcije [tag="CONJ\.Coord"] =„und“ [tag="VFIN\.Aux\.3\.Sg\.
Pres\.Subj"] [tag="PRO\.Pers\.Subst\.3\.Nom\.Sg\.Neut"] [tag="ADV"]
[tag="SYM\.Pun\.Comma"] [tag="CONJ\.SubInf"] [tag="PART\.Zu"]
[tag="VINF\.Full"] [tag="SYM\.Pun\.Comma"]. Ta konstrukcija zajema
ozko skupino povedi tipa und sei es nur, um zu schauen/sehen/zeigen/
sagen itd.
4.3 Iskanje vseh konstrukcij z določitvijo mesta analiziranih
sestavin in konteksta
Največji izziv je iskanje vseh konstrukcij, ki vsebujejo sestavine, ki jih
analiziramo. Pri tem je postopek obraten kot pri analiziranju konstrukcije,
ki jo poznamo. Izhajamo iz določitve modela najvišje stopnje abstrakcije,
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 102 8. 05. 2025 14:58:44
103
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
ki jo vključujejo sestavine, ki jih analiziramo. Želimo denimo najti vse po-
vedi dolžine petih poljubnih pojavnic, ki vsebujejo členke in hkrati vezni-
ke, ki so medsebojno oddaljeni za tri pojavnice, za katerimi sledi poljubno
sobesedilo: []{5} s PART a CONJ: (meet [tag ="PART.*"]
[tag ="CONJ.*"] -3 3) []{3,5}.
Iskalni pogoj CQL v dani obliki seveda poišče veliko število konstruk-
cijskih uresničitev tega modela. Z izbiro konkretne konstrukcije ana-
liziramo posamezne leksikalne uresničitve. Filtru [tag="PART\.Neg"]
[tag="PRO\.Indef\.Attr\.\*\.\*\.\*"] [tag="CONJ\.Coord"] [tag="PART\.
Neg"] [tag="ADV"] [tag="SYM\.Pun\.Sent"] ustreza v celem korpusu
samo ena poved, ki se v njem pojavlja več kot stotisočkrat: Nicht mehr und
nicht weniger. Konstrukcijski filter [tag="PART\.Ans"] [tag="SYM\.Pun\.
Comma"] [tag="CONJ\.Coord"] [tag="SYM\.Pun\.Sent"] predstavlja vse
oblike trdilnih in nikalnih tipov reakcij v nemščini, tako imenovane eho-
-konstrukcije, kot so Ja, und?, Nein, oder?, Ja, aber! itd.
4.4 Iskanje vseh konstrukcij s poljubnim mestom analiziranih
sestavin
Naslednji iskalni pogoj CQL je ustvarjen za zajemanje povedi dolžine petih
pojavnic, ki vsebujejo členek/členke in veznik/veznike na poljubnem mestu
v povedi in v poljubnem zaporedju, ki so medsebojno oddaljene največ za
tri pojavnice. Naloga je namenoma dopolnjena s končnimi ločili povedi, da
bi bilo mogoče samostojno vrednotiti primere trdilnih, vprašalnih, velelnih
in vzkličnih konstrukcij []{5} [word="[\.\!\?]"] containing (meet
[tag="PART.*"] [tag="CONJ.*"] -3 3). Po razvrščanju uresničitev analizi-
ranega modela po pogostnosti glede na tage imamo nato možnost s pomočjo
filtrov analizirati konkretne konstrukcije. Konstrukcijski filter [tag="ADJD\.
Pos"] [tag="SYM\.Pun\.Comma"] [tag="CONJ\.Coord"] [tag="PART\.
Neg"] [tag="ADJD\.Pos"] [tag="SYM\.Pun\.Sent"] podaja uresničitve us-
taljenih povedi tipa: Schwierig, aber nicht unmöglich, Möglich, aber nicht
wahrscheinlich, Gut, aber nicht perfekt, Gewollt, aber nicht gekonnt itd.
S pomočjo te metodologije lahko odkrivamo tudi t. i. eho-konstrukcije –
tipične reakcije na predhodno izjavo – kar nam poleg tega omogoči ana-
lizirati prav te stimule, ki so dano reakcijo izzvali. Tako je mogoče anali-
zirati tudi polipropozicijske polisubjektivne idiome. Konstrukcijski filter
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 103 8. 05. 2025 14:58:44
104
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
[tag="PRO\.Dem\.Subst\.Acc\.Sg\.Neut"] [tag="VFIN\.Full\.1\.Sg\.Pres\.
Ind"] [tag="PRO\.Pers\.Subst\.1\.Nom\.Sg\.\*"] [tag="ADV"]
[tag="PART\.Neg"] [tag="SYM\.Pun\.Sent"] prikaže povedi tipa Das
verstehe ich jetzt nicht, Das glaube ich eher nicht, Das weiß ich lei-
der nicht, Das bestreite ich nicht itd. Naslednji filter prav tako predsta-
vlja potencial za identificiranje tipičnih eho-konstrukcij: [tag="PART\.
Neg"] [tag="ADV"] [tag="SYM\.Pun\.Sent"] [tag="CONJ\.Coord"]
[tag="ADV"] [tag="SYM\.Pun\.Sent"]. S tem tipom konstrukcije najdemo
povedi tipa Nicht ganz. Aber fast, Nicht nur. Aber auch, Nicht morgen.
Sondern heute, Nicht immer. Aber meistens, Nicht irgendwann. Sondern
jetzt, Nicht immer. Aber oft itd.
4.5 Možnosti analize povednih in odprtih frazeologiziranih
konstrukcij v slovaščini
Pomembno vprašanje pri analiziranju odprtih povednih konstrukcij je tudi,
ali je pri njih treba prav tako predpostavljati omejeno oziroma z določenimi
preferencami zamejeno zapolnitev naslednje sestavine oz. sobesedila; gre
torej za ugotavljanje, ali imajo te frazeologizirane konstrukcije nabor spre-
menljivih sestavin omejen z leksikalnega vidika, semantičnega vidika in/ali
z vidika pragmatične funkcije konstrukcije. V mislih imamo konstrukcije
enostavnih povedi, npr. To/Toto že je X?!, To/Toto že má byť X?, Ja že som
X?!, On a X?!, To je teda X!, To je ako X!, ali pa zloženih povedi, npr. Nie
že by to bol/-a/-i x, ale ..., Čo bolo, bolo, ale ..., Nech je/bolo/bude už tak, či
onak, no ..., Čo som sa narobil/nachodil/nahľadal, kým ..., Ako hľadá/číta/
robí ... tak hľadá/číta/robí ..., no nie a nie ... Takih dispozicijskih nepopolnih
povedi s posebno komunikativno funkcijo je v jeziku zelo veliko, njihova
slovarska predstavitev pa bi bila zapletena. Zato je treba ugotoviti, ali je mo-
goče v okviru frazeologiziranih konstrukcij izpostaviti te s pogosto leksikal-
no sestavo, ki predstavljajo ustrezne kandidate za uvrstitev v slovar.4
Za primer analize vzemimo konstrukcijo PRON + (Konj/Interj/Prep) +
V(byť) + SubNom, torej povedno konstrukcijo z zaimkom in samostalni-
kom v imenovalniku s fakultativnim veznikom ali predlogom. S tem tipom
lahko preverimo našo domnevo, da imajo frazeologizirane konstrukcije
4 Za analizo so bili uporabljeni podatki iz korpusov Slovenský národný korpus public
sane 9.0 [SNK] in Omnia Slovaca Publica II [OSP].
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 104 8. 05. 2025 14:58:44
105
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
preferenčno zamejeno spremenljivost leksikalnih sestavin. Druga domne-
va je, da semantična narava preferenčnih leksikalnih sestavin določa ne le
poimenovalno, temveč tudi pragmatično funkcijo konstrukcij.
4.5.1 Model: Pron + V(byť) + Konj/Interj/Prep + SubNom
CQL: [tag="P.*"] [lemma="byť"] [word="ale"][tag="S.+1.*"]
[word="[\!\?]"]
4.5.1.1 Tip: To je ale X(SubNom)!
Ta tip ima v korpusu SNK 419 pojavitev, izmed katerih ima le 34, torej
približno 8 % pogostnost 3 pojavitev ali več, v korpusu OSP pa je 555
pojavitev s 400 različnimi leksemi, 37 pojavitev (7 %) pa ima pogostnost
3 ali več:
Fq 3: škoda, čudák, záhada, zima, vôňa, sviňa, smrad, robota, opováž-
livosť, novinka, krásavica, idiot, hlúposť, hlupák, herec, blázon, zábava,
výchova, teplo, telo, nádhera, novinka, nešťastie, nespravodlivosť, hrôza,
drzáň, dračica;
Fq 4: potvora, paráda, otázka, krása, krava, hanba, chlapík, telá, spôsoby,
sila, premena, paradox, kus, kočka, hanba, bomba, blbosť, debil;
Fq 5: svinstvo, nápady, veci, smola;
Fq 6: krása;
Fq 7: nápad, drzosť;
Fq 9: podoba;
Fq 10: bezočivosť;
Fq 11: zmena;
Fq 15: náhoda, paródia;
Fq 29: prekvapenie.
Rezultat s podatki o pogostosti po eni strani dokazuje, da ima dani tip
preferenčni nabor leksemov na odprtem mestu, po drugi strani pa veliko
število različnih leksemov, kot npr. To je ale kýbeľ, krútňava, kobylka,
haluškár, rezidencia itd., dokazuje, da gre za model, ki dopušča poljubne
zamenjave.
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 105 8. 05. 2025 14:58:44
106
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
Pri vrednotenju pragmatičnih funkcij glede na najpogostejše pojavitve na
osnovi semantičnih lastnosti spremenljivih sestavin lahko opazimo, da
frazemi izražajo naslednja čustva: posmeh/sarkazem (To je ale paródia!),
presenečenje (To je ale prekvapenie!, To je ale zmena/podoba!), občudo-
vanje/omalovaževanje (To je krása/debil!), obžalovanje/razočaranje (To je
smola!).
4.5.1.2. Tip: To je teda X(SubNom)!
Gre za manj pogost model z 249 pojavitvami v SNK in 201 v OSP. Gre
za semantični in pragmatični podtip, ki je v svojih funkcijah v veliki meri
prekriven s prvim tipom. Samo 16 pojavitev ima pogostnost višjo od 3:
Fq 3: bezočivosť, bordel, fakt, hanba, nezmysel, opovážlivosť, otázka,
paráda, sila, svet;
Fq 4: bomba, život, rozdiel;
Fq 5: meno, svinstvo;
Fq 8: deň;
Fq 9: nápad.
Z vidika pragmatičnih funkcij ta tip primarno izraža zavrnitev, odpor,
zavračanje, pri samostalnikih z nevtralnega registra leksikalnih enot pa gre
za občudovanje, pohvalo, priznanje.
4.5.1.3 Tip: To teda Vbyť X(SubNom)
Glede na število pojavitev v korpusu SNK (52) in v OSP (24) gre za manj
pogost tip. Z vidika določanja pragmatične funkcije gre za ambivalenten
tip, ker sta po leksikalni sestavi mogoči pozitivna in tudi negativna in-
terpretacija oziroma gre lahko za občudovanje/zaničevanje, cenjenje/pod-
cenjevanje, priznanje/omalovaževanje: To teda je/bol/-a/-i/sú sila, fuška,
zábava, trúfalosť, škola, podfuk, nápad, fóry, žena itd.
4.5.2 Model: Pron + Konj + (byť) + X(SubNom)
CQL: [tag="P.*"][word="a"][tag="S.+1.*"][word="[\!\?]"]
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 106 8. 05. 2025 14:58:44
107
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
V ta model lahko uvrstimo tipe nezaključenih frazeologiziranih konstrukcij:
a) Ja/On/Ty a SubNom (Ja a zlodej?!, Ty a učiteľ?!, On a študent?!);
b) Ja/Ty/On (a) že SubNom (Ja že som zlodej?!, Ty že si učiteľ?!);
c) To/Toto (že) je SubNom (Toto že je auto?!, Toto že je kopec?!).
4.5.2.1 Tip: Ja a X(SubNom)?!
Ta tip nima z vidika pogostnosti nobene preferenčne zapolnitve odprtega
mesta s samostalnikom. Med vsemi pojavitvami povedi tega tipa v SNK
(129) ima samo 18 povedi pogostnost 2, v OSP (223) pa jih je 17 s po-
gostnostjo 2 in 1 s pogostnostjo 3. Iz lastnosti leksikalnih sestavin lahko
določimo pragmatično funkcijo nestrinjanja, zavrnitve: Ja a princezná,
šport, otec, opera, modlitba, minister, úplatky, zlo, vrah, strach, sexsym-
bol, rasista, posilňovňa, modelka, matka itd.
4.5.2.2 Tip: Ja že som X(SubNom)?!
V korpusu SNK je le 48 pojavitev tega tipa, v OSP pa 25. Za ta tip so
značilni samostalniki z izrazito negativnim pomenom: Ja že som debil,
egoista, šialenec, pokrytec, hysterka, hlupák, podvodník, ťuťmák, rasista,
žobrák, únosca itd. Med glavne pragmatične funkcije tega tipa sodijo
zavračanje, ogorčenje in nestrinjanje.
4.5.2.3 Tip: Ty že si X(SubNom)?!
Gre za manj pogost tip (SNK 7, OSP 17 pojavitev). Sprememba deiktične
funkcije v tem tipu vpliva na spremembo pragmatične funkcije. Tipični
samostalniki za to konstrukcijo so poimenovanja poklicov oziroma pripa-
dnosti določenemu položaju: Ty že si mafián, kráľ, Slovák, vodca, chlap,
doktor, profesor itd. Tu je združenih več pragmatičnih funkcij, ki izražajo
nestrinjanje, neverjetnost, dvom, zavrnitev, nezaupanje in zaničevanje.
4.5.3 Model: Pron + Vbyť + Prep(na)+ X(SubAku) CQL:
[word="To"] [lemma="byť"] [word="na"] [tag="SSns4.*"]
[word="[\!\?]"]
Za konec si oglejmo še nezaključeno frazeologizirano konstrukcijo s sa-
mostalnikom srednjega spola v tožilniku. V SNK najdemo 29 pojavitev, v
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 107 8. 05. 2025 14:58:44
108
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
OSP 15. Ta nezaključena frazeologizirana konstrukcija ima relativno ozek
spekter samostalnikov, ki se pojavljajo na odprtem mestu, pri čemer pre-
vladujejo glagolniki, ki izražajo čustva: To je na neuverenie, nevydržanie,
porazenie, popukanie, roztrhanie, skapanie, šľaktrafenie, zasmiatie, zapla-
kanie, zbláznenie, zúfanie, zošalenie. Tu se za razliko od prejšnjih modelov
kaže, da ima konstrukcija izrazito omejeno spremenljivost leksikalne se-
stavine na odprtem mestu. Nabor samostalnikov je očitno omejen na te, ki
izražajo negativna čustva. Pragmatične funkcije so povezane z izražanjem
odpora do nečesa.
5 Sklep
V prispevku smo se dotaknili zelo obsežnega, vendar do sedaj ne dovolj
raziskanega področja frazeologiziranih konstrukcij. Gre za zelo široko pro-
blematiko, ki si zasluži še veliko podrobnejše raziskave, ker v jeziku obsta-
ja ogromno število različnih modelov in v okviru njih tipov, ki imajo poleg
svoje poimenovalne funkcije izrazit pragmatični potencial.
Že ta majhna sonda kaže, da vsaka strukturna sprememba tipa znotraj mode-
la, npr. v njegovi deiktični funkciji ali vrstnem redu sestavin, včasih spreme-
ni poimenovalno funkcijo, skoraj vedno pa vpliva na pragmatično funkcijo.
Potrdilo se je, da imajo frazeologizirane konstrukcije zelo različno prefe-
renčno zamejeno spremenljivost leksikalnih sestavin. Vsak model in tip v
njem ima svoje značilnosti. Potrjeno je, da zgolj pomenske lastnosti spre-
menljivih leksikalnih sestavin ne določajo njihove poimenovalne in pragma-
tične funkcijo, ampak na te lastnosti vplivajo tudi oblikoslovno-skladenjske
spremembe sestavin frazeoloških konstrukcij. Pri raziskovanju frazeoloških
konstrukcij, ki jih poznamo, je pomembno slediti enotni metodologiji od
raziskovanja osnovne konstrukcijske leme, preko preverjanja notranje spre-
menljivosti ustaljenih sestavin, raziskovanja spremenljivosti odprtih mest in
spremljanja potenciala širitve konstrukcije do analiz sobesedila. Če želimo
raziskati vse potencialne konstrukcije, izhajamo iz abstraktno definiranih
modelov in preko njihovih konstrukcijskih uresničitev določamo druge usta-
ljene tipe, vključno s tako imenovanimi eho-konstrukcijami.
Metodologija, ki smo jo predlagali v tem članku, upošteva vse opi-
sane oblikovne, semantične in pragmatične dejavnike. Gre za izviren
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 108 8. 05. 2025 14:58:44
109
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
teoretično-metodološki pristop, ki za raziskovanje frazeoloških konstrukcij
doslej še ni bil uporabljen in odpira povsem nove raziskovalne perspektive.
Uporaben je za različne jezike. Kontrastivni pristop ponuja nadaljnje nes-
lutene raziskovalne možnosti. Že nekaj primerov slovenskih vzporednic na
začetku tretjega poglavja kaže, kako bi bili enaki postopki koristni tako v
okviru korpusne analize slovenskih frazeologiziranih konstrukcij kot tudi
v primerjavi s konstrukcijami v drugih jezikih (posebej v slovanskih, poleg
njih pa tudi v drugih, npr. v nemščini).
Prevedel Matej Meterc
Zahvala
Članek je bil napisan v okviru projekta VEGA 1/0247/24 Synsemantics in
multiword expressions in German-Slovak comparison.
Viri
Jazykovedný ústav Ľ. Štúra. (b. d.). Omnia Slovaca Publica II.
http://aranea.juls.savba.sk/aranea/run.cgi/first?corpname=OmniSlPu_a&reload=1
Jazykovedný ústav Ľ. Štúra. (b. d.). Slovenský národný korpus public sane 9.0.
https://bonito.korpus.sk/index.html
Sketch Engine. (2020). deTenTen20: Corpus of the German Web 2020.
https://www.sketchengine.eu/detenten-german-corpus/
Literatura
Burger, H. (2015). Phraseologie – Eine Einführung am Beispiel des Deutschen (5.
Aufl.). Erich Schmidt.
Croft, W. in Cruse, D. A. (2004). Cognitive Linguistics. Cambridge University
Press.
Čermák, F. (2007). Frazeologie a idiomatika česká a obecná. Karolinum.
Čermák, F. (2009). Slovník české frazeologie a idiomatiky: Výrazy větné. Leda.
Černyševa, I. (1975). Phraseologie. V M. Stepanova in I. Černyševa (ur.), Lexiko-
logie der deutschen Gegenwartssprache (str. 198–261). Vyššaja škola.
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 109 8. 05. 2025 14:58:45
110
Peter Ďurčo | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 95–111
Dobrovoljski, D. (2011). Phraseologie und Konstruktionsgrammatik. V A. Lasch
in A. Ziem (ur.), Konstruktionsgrammatik III: Aktuelle Fragen und Lösungsansät-
ze (str. 111–130). Stauffenburg.
Donalies, E. (2009). Basiswissen deutsche Phraseologie. A. Francke Verlag.
https://doi.org/10.36198/9783838531939
Ďurčo, P. idr. (1995). Frazeologická terminológia. Stimul – Centrum informatiky
a vzdelávania FF UK.
Feilke, H. (1996). Sprache als soziale Gestalt. Suhrkamp.
Fillmore, C., Kay, P. in O’Connor, M. C. (1988). Regularity and idiomaticity in
grammatical constructions: the case of let alone. Language, 64(3), 501–538.
Finkbeiner, R. (2017). Argumente Hin, Argumente Her: Regularity and Idiomati-
city in German N Hin, N Her. Journal of Germanic Linguistics, 29(3), 205–258.
https://doi.org/10.1017/S1470542716000234
Fleischer, W. (1997). Phraseologie der deutschen Gegenwartsprache. Niemeyer.
Goldberg, A. E. (2006). Constructions at Work: The Nature of Generalization in
Language. Oxford University Press.
https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780199268511.001.0001
Häusermann, J. (1977). Phraseologie: Hauptprobleme der deutschen Phraseolo-
gie auf der Basis sowjetischer Forschungsergebnisse. De Gruyter.
Horecký, J. (1997). Návrh na vymedzenie frazémy. V P. Ďurčo (ur.), Frazeologic-
ké štúdie II (str. 78–81). Esprima.
Kay, P. in Fillmore, C. J. (1999). Grammatical Constructions and Linguistic Gene-
ralizations: The What’s X Doing Y? Construction. Language, 75(1), 1–33.
Martí Solano, R. (2013). From Idiom Variants to Open-Slot Idioms: Close-Ended
and Open-Ended Variational Paradigms. V J. Szerszunowicz, B. Nowowiejski, K.
Yagi in T. Kanzaki (ur.), Research on Phraseology across Continents (Vol. II., str.
167–180). University of Białystok Publishing House.
Meľčuk, I. (2021). Morphemic and Syntactic Phrasemes. Yearbook of Phraseo-
logy, 12(1), 33–74. https://doi.org/10.1515/phras-2021-0004
Mellado Blanco, C. (2022). Phraseology, patterns and Construction Grammar: An
introduction. V C. Mellado Blanco (ur.), Productive Patterns in Phraseology and
Construction Grammar: A Multilingual Approach (str. 1–25). De Gruyter.
https://doi.org/10.1515/9783110520569-001
Mellado Blanco, C. (2023). From idioms to semi-schematic constructions and vice
versa: The case of [a un paso de X]. V I. Hennecke in E. Wiesinger (ur.), Constru-
ctions in Spanish (str. 103–128). John Benjamins Publishing Company.
Mieder, W. (2004). Proverbs: A Handbook. Greenwood Press.
Mlacek, J. (1976). Syntaktická frazeológia. Jazykovedný časopis, 27(2), 134–144.
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 110 8. 05. 2025 14:58:45
111
Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini
Mlacek, J. (1986). Paradoxy frazeológie: ustálenosť – variantnosť frazém. Sloven-
ský jazyk a literatúra v škole, 32(8), 295–299.
Mlacek, J. (2000). Princípy aktualizovania frazém. V K. Buzássyová (ur.), Človek
a jeho jazyk 1: Jazyk ako fenomén kultúry (str. 286–295). Veda.
Mlacek, J. (2001). Tvary a tváre frazém v slovenčine. Stimul.
Mlacek, J. (2007). Štúdie a state o frazeológii. Katolícka univerzita v Ružomberku.
Piunno, V. (2022). Coordinated constructional intensifiers: patterns, function and
productivity. V C. Mellado Blanco (ur.), Productive Patterns in phraseology and
Construction Grammar (str. 133–163). Mouton De Gruyter.
https://doi.org/10.1515/9783110520569-001
Steyer, K. (2013). Usuelle Wortverbindungen: Zentrale Muster des Sprachgebra-
uchs aus korpusanalytischer Sicht. Narr. https://doi.org/10.1093/ijl/ecv009
Steyer, K. (ur.). (2018). Sprachliche Verfestigung: Wortverbindungen, Muster,
Phrasem-Konstruktionen. Narr.
Taylor, J. R. (2015). Cognitive Linguistics. V K. Allan (ur.), The Routledge Han-
dbook of Linguistics (str. 455–469). Routledge.
https://doi.org/10.4324/9781315718453
Ziem, A. (2018). Construction Grammar meets Phraseology: eine Standortbestim-
mung. Linguistik Online, 90(3), 3–19. https://doi.org/10.13092/lo.90.4316
JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 111 8. 05. 2025 14:58:45