NO. 141. — ŠTEV. 141. NEW YORK, SATURDAY. JUNE 16, 1917. — SOBOTA, 16. JUNIJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Pershing v Parizu. Ptrihisf ob Napoleonovem grobo. — Veteranci. — V muzeju. — Pariško prebivalstvo ta Pri Hotel® des Invaliden je Per-hh i ura »prejel gen. Niox. Pred |MMl/*deti. West Point, N. Y.. 15. junija. — V vojaško akademijo Združenih držav je bilo sprejetih danes 352 novih kadetov. To je največje število, kar se jih je kedaj pripustilo v to akademijo. Člani drugega razreda, ki bodo graduiraii dne 30. avgusta, se nahajajo še vedno v zimskih taboriščih. dočim so drugi razredi že v šotorih na^proetem. Swoboda zopet aretiran. Pariz, 15. junija. — Raimund Ruff Swoboda, ki je bil 1915 aretiran v Parizu pod obtogastva. Le polovica enega odstotka vseli Amerikancev ima dohodke, ki so podvrženi dohodninskemu davku iz leta 191G. Poslanska zbornica je sestavila zelo slabo dohodninsko predlogo. Naložilo se je vsakovrstne davke, a skoro vsi dohodki naj bi prihajali iz davkov naloženih na vsak danje potrebščine navadnega človeka. Nameravajo zvišati pristojbino za eelih deset odstotkov za vse iinportirane stvari, tudi sladkor, ter določiti takso na stvari, katerih se prej še nekoli ni obdačilo kot naprimer čaj in kavo. Senatni finančni dvor je revidiral to predlogo, a ne v zadostni meri Na drugi strani pa predlagajo v senatu, naj bi dobila država potom dohodninskega davka le $533,000,000. V Angliji se je dvignilo lansko leto iz istega vira nekako devet-stopedeset niiljonov dolarjev, in letos upajo dvigniti nad tisoč miljonov. Ce je mogla dvigniti Anglija celih tisoč niiljonov z ozirom na dohdonino, zakaj bi se vstavila naša bogata dežela pri polovici te svote ? Anglija ima šestinštirideset miljonov prebivalcev, in narodno bogastvo znaša nekako petinosemdeset tisoč miljonov dolarjev. Združene države pa imajo sto miljonov prebivalcev in narodno bogastvo cenijo na dvestopetdeset tisoč miljonov dolarjev. Iz tega je razvidno, da hočejo pri nas namenoma dvigniti iz osebne dohodnine manjše davke kot v drugih državah kot je naprimer Anglija. Dohodninski davek je treba toliko izpremeniti, da se izvzame od obdačenja vsakih petsto dolarjev, določenih za vzgojo vsakega otroka, vpoštevaje dohodek očeta. Primerno pa je treba zvišati davek na večje dohodke in na ta način bo mogoče pridobiti za zvezne blagajne naj manj tisoč miljonov dolarjev. To vojno bo treba financirati v prvi vrsti z dohodki, izvirajočimi iz davkov, ne pa potom izdavanja državnih obligacij in obveznic. Vse svoje izdatke moramo pokriti iz tega vira. Teh dva tisoč miljonov dolarjev v Liberty posojila nas bo lahko vzdržalo na površju, dokler ne bo pričel uspešno poslovati ustroj novega obdačenja Ko bo prišlo do tega, se bomo obrnili v prvi vrsti na bogatine ter zahtevali od njih ono, kar so dobili iz vojne dosedaj v obliki velikanskih dohodkov. Te vrste davčnega programa si želi ameriški narod ki ga prdstavljajo v kongresu t Washington*!. Japonska in zavezniki. (Izpod peresa Japonca.) -o- V neki brzojavki iz Washingtona na newyorske liste se je pred par dnevi glasilo, da bodo zavezniške vlade kmalu zahtevale od Japonske, naj doprinese svoj delež pri zavezniškem prevoznem bremenu. Dostavlja se, da riskirajo vsi zavezniški narodu in tudi Združene države svoje ladije za -skupno stvar, dočim je zaposlena Japonska z majhnimi izjemami z zelo dobička-nosnim prevažanjem blaga po morju, ki je prosto vsakega rizika. Povspelo se je celo do trditve, da vlada med zavezniškimi krogi razpoloženje, glasom katerega se je izognila Japonska svojemu delu tega bremena, ker ni izgubila dosedaj praktično ni kake tonaže v primeri z izgubami njenih zaveznikov. Globoko obžalujem, da je našlo tako poročilo sploh pot v ameriško časopisje in t<» posebno v tem času svetovne krize, v kateri so Združene države in Japonska praktično zavezniki, dasiravno ne formalno. Z ozirom na nastop zapadnih zaveznikov proti Japonski v zadnjih treh letih mi je skoro nemogoče določiti, če so imeli ti v resnici vpogled ter splošen program za vojevanje •n nadaljevanje velike vojne, ki pomeni zanje — življenje in smrt. Zdi se mi, da prepovedujejo zapadni zavezniki Japonski delati kaj po svoji lastni inicija+ivi, dočim zahtevajo, da stori vse, kar zahtevajo oni sami. Z drugimi besedami rečeno se ne more stališča zaveznikov razlagati na drug način kot da zahtevajo, naj ostane Japonska za vedno potrpežljivi kozel j vseh zavezniških narodov. Japonska ne sme dobiti n ičesar, a mora dat i vse, — to je, kar zahtevajo zavezniki od Japonske, in o resničnosti tega so prepričani široki krogi Japonske. Ko je napovedala Japonska Nemčiji vojno, so bile nekatere zavezniške države proti temu, da bi se Japonska polastila Kiau-Oaua. V isti meri tudi ni bilo dobrodošlo japonsko brodovje, ki naj bi sodelovalo pri uničenju nemškega pacifiškega brodovja. Ko pa so zavezniki spoznali, da bo to uničenje zanje težka naloga, so naravnost zahtevali od Japonske, naj sodeluje. ________ ___ Japonska je zasedla majhno skupino otokov v nekem kotu Tihega oceana. Takoj se je izvedelo, da so ameriški diplomati in strategi proti temu, da bi Japonska za stalno obdržala te otoke, ker baje ogrožajo ameriško črto s Havajskega otočja na Filipine. Sedaj operira japonsko brodovje v Sredozemskem morju proti nemškim in avstrijskim podmorskim čolnom, in Japonska je sprejela zahteve svojih zapadnih zaveznikov. Japonska je vršila ter še vedno lojalno vrši svoj del kot zaveznik, v kolikor je to v njeni moči, ter pričakuje vsled tega tudi priznanje od strani zaveznikov. Temu nasprotno pa so sedaj obdolžili Japonsko, da se izogiba svojemu deležu pri bremenu, katero nosijo zavezniki glede parobrodstva. Kdaj in na kak način se je Japonska izogibala? Evropski iu ameriški narodi ne žele, da bi vozile japonske ladje med Londonom in New Yorkom. V isti meri smatrajo Atlantik kot svoje jezero, na katerem nima — daljna Japonska nikakili pravic. Bil je ravno po pričetku vojne, ko je bilo dovoljeno Japonski vstopiti v parorodno zvezo, in od onega časa vozijo japonski parniki ne le med Londonom in Jokaha-mo, temveč tudi med Londonom in New Yorkom ter so pogosto izpostavljeni napadom od strani nemških podmor skih čolnov. Razen tega je bOa Japonska posredovalka med Zdr. državami in Rusijo. Če kdo vpraša, kako se je mogla boriti Rusija, dokler je revolucija ni popolnoma preobrnila, je odgovor čisto jasen: — Ker ji je donašala Japonska hrano, orožje in mu-liieijo in to ne le iz Združenih držav temveč tudi iz — Japonske. Ta Rusija je sedaj izginila in pričelo se je očitanje: — Japonska dela s svojimi ladijami velikanske dobičke ter ne riskira pri tem ničesar. Stavil bi le eno vprašanje: — Kateri narod je imel iz te vojne največje dobičke 1 Nikdo si ne bo niti trenutek pomišljal ter odgovoril: — Združene države. Kljub temu pa se glasi v poročilu iz Washingtona, da so stavile Združene države na kocko vse svoje premoženje in celo svojo trgovsko mornarico, da pripomorejo k zmagi stvari, pri kateri je vdeležena tudi Japonska, dasiravno niso Združene države v formalni zvezi fc nobeno izmed vojskujočih se držav. Japonska ne more pomagati zaveznikom s svojim trgovskim brodovjem v Atlantiku ali Sredozemskem morju, ker so vse njene ladje zaposlene v Pacifiku, popolnoma oropanem vseh drugih ladij. Posredovati mora promet z iztočnim svetom ter bi morala sestradati, če bi dala iz rok celo svojo trgovsko mornarico. Tako se razblinijo v nič vsa očitanja in na sličen način tudi ona, da ne posije Japonska na evropska bojišča nikakih svojih čet. Glede Angležev je rekel Joffre, 4 4 da imajo svoje armade tam, kjer ni nikdar slišati grmenja topov". — Prva, ki je na vrsti, da pomaga Franciji s svojimi svežimi zalogami ljudi, je Anglija, ki ima doma še dosti vojaštva. Sloviti junaki mornarice Zdr. držav. WINFEELD SCOTT SCHLEY. Njegova slava jc bila omadeževan« kot ona številnih drugih junakov .špansko ameriško vojne, dasiravno ni on započel nobenega dejanja, s katerim l>i se v resnici lahko omadeževalo njegov sloves. Kot se je klevetalo Deweya. ker j*, bil dal svojo lastno hišu svoji lastni ženi, — kot je Npotnin nw Robsonovo junaštvo naenkrut izginil v smešnosti, ker ga je poljubila neka histerična ženska, — kol s«- je Shafterja dol žil o, da je ležal v v i ser i mreži nekega vro-! čeiga dne, dočim so ljubitelji senzacij mislili, da bo jahal naokoli! na belem konju ter maha1 z me-! čem. tiako se je tudi osmešilo junaška dejanja Winfield Seott Sch ley a. Pa čujmo njegovo lastno povest : Schley je bil rojen v državi Maryland ter je dovršil akademi jo v Annapolisu v starosti 21 let. in sieer leta 1860. Kot Dewey, se je tudi on boril z odlikovanjem v državljanski vojni. Kot Dewey.1'''1 en u1,il- je bil tudi on zaposlen v prihod-J to odločno vodstvo v pomor- njih tridesetih letih z rutinskimi s,'psoi*a preko glave Dewey, pa je bil on v polni meri,^1'1^- To je bilo kot da se je v aktivni službi precej raizb'irljive vrste v teku teh tridesetih Jet Bil je eastnik v ekspcdieiji pod-admirala Rodgersa proti Koreji sunilo v sršenovo gnezdo. Senat ni hotel na noben načun potrditi imenovanje Sampson a. Selvlev se je hotel iznebiti svo- IZJAVA. Kar sem govc*rii zopt-j osebo S. Rod na ImperiaJn, I'a., ni resni en. Cliff M i tie, Pa. .J .. J... 10-19 —) pr: rejske utrdbe ob Salee reki, čemur s« je Schlev zeJo odrtikoMal s svojim pogumom ter hitrim pre motrenjem situacije. Kavno radi .njegovega obnaša -v -OOO- Sojaki, Slovenci, spominjajte ae slovenskih reveže? leta 3871. Te komi e k špedicije jt- ji'1 kritikov s tem, da je zahteval bil Schley pribočnik ameriške iz-1 sodnijsko »preiskavo glede »jegn-krealne čete, ki je naskočila ko- ve"a lastnega vedenja v tej bi;ki. Sodiše« «u je spoznalo krivim glede nekaterih manjših točk. Schley je vložil protest proti takemu ravnanju, a ni dobil uioibe-nega zadostila. V oktobru I. lfHl. nja v tej e k špedicij i je izbrala1'e Vstopil k/, ameriške mornarice vlada leta 1884. njega, da pove-jter lll,,rl tlos*Jt let poznej«. ljuje /pomožni ladji, katero se jej Ameriški narod se je izkazal poslalo za Greelyjem, kojega po-jlm>ti njemu nnailo hvaležnim, larna ek špedicij a je vibudiia zanimanje celega sveta. Greely je izginil nekje v zaimr-zlem severu. Vsi so bili v strahu, da je on in njegova posadka poginila vsled prosta noga pomanjkanja ali vsled lakote. Odposlalo se je dve rešilni ekspedierji, k: naj bi red izbruhom naše vojne s Španijo je bil imenovan Schley komodorjem. Kmalu zatem, dasiravno je bil zadnji v vrsti koniodorjev, se ga je postavilo na čelo takozvanega "Flying Squadron" ali "leteče eskadre" 7?a aktivno službo v južno-atlanti-ških vodah. Dne 1. julija 1898 je prevzel admiral Sarrupason od njega poveljstvo nad tem oddelkom bro dovja. Od tega časa naprej je služil Schley pod poveljstvom Sampson a. Mornariški department ni vedel, kje no nahaja velikamsko špansko Cape Verde brodovje. stoječe pod poveljstvom admirala Cervere. Komečno se je ugotovilo, da se nahaja to brodovje v Santiago zalivu in pristanišču na Cubi Za naše ladje ni bilo nobene prilike priti v to pristanišče kot je bil prišel Dewev v Manila zaliv. Vst *p je bil zelo ozek, komaj pristopen m ladjo malo večje oblike in na obeh bregovih so se nahajale kopne baterije, ki so lahko odpodile vsakega nepovabljenega gosta. Pristanišče in pristop k njemu sta imela obliko velike steklenice z zelo ozkim vratom. V to pristanišče se je spravilo brodovje Cervere. Sampsonova eskadra pa je od i/ninaj stTf-JŽHa ta vliod, kot straži mačka mišjo luknjo. Sampson je v jutru 3. julija <*1-plul s svojo zastavno ladjo "New York" proti Sibonej', da se -posvetuje z generalom Shafterjem. Komaj pa je odšel, ko je poskusilo Cerverovo brodovje izpad iz pristanišča. Schley, kot najstarejši častnik v odsotnosti admirala Samipsona, je .poveljeval ameriški eskadri ter vsled tega izvedel kratko, a vročo bitko, ki je sledila. Posameznosti so še preveč znane, da bi se jih rta temi mestu vnovič naštevajo. Kot v Manila zalivu, so tudi v tem slučaju ameriški topničaigi streljali in pogani nad vse odlično. Ena španska ladja za drugo se je potopila, ali pa se je morala odrti. Več kot 5000 Špancev je bilo ubitih ab ranje-Na ameriiki strani pa je bilo -xaujenih 1e'deset mač» dočim jc NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in iztoejii Pen ii svl vati i ji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR, iti je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom priporočamo, da tu n gredo na roke. I pravin^tvo < j I asa Naroda. Ni prepozno! Kitajski premog. V zadnjem času se je privedlo iz Japonske precej dober bitunii nožen premog za katerega se zahteva $12 do $'16 v zlatu iti sicer v Honkong in Kanton na Kitajskem. V notranjosti Kitajske pa se lahko kupi premo«?, dobre in najboljše kakovosti od rudnikov za ceno, ki je naravnost smešna. Domači premogarji v rovih, ki niso preveč oddaljeni od vodnih cest, prodajajo produkt njih dela za 10 centov kitajske veljave za sto catties, to je 7."» centov v zlatu in sicer pro tono. To naravnost presenetljivo dejstvo opisuje nek pisatelj v nekem honkonškem listu, ki kaže s tem obenem veliko potrebo obširnega prevoznega sistema, potom katere, ga bi se lahko izrabilo velike naravne zaklade Kitajske. V tem članku se glasi: — Pisatelj je imel pred kratkim priliko obiskati nekatera izmed premogovnih pol j v Kvangsi, ki se nahajajo v bližini Sipa. Dotičn okraj je eosto obljuden z možmi ženskami in otroci, ki so vsi zaposleni ali pri kopanju premoga i' rovov ali pa pri prevažanju premoga na bližnja tržišča. Premog jc antracitni ter najboljše kakovosti in pridobiva se ga v priličo velikih množinah Ne uporablja se ni kafkih strojev. Kljub primitivnim metodam, s katerimi se spravlja premog na dan, se pridobiva h različnih rovov približno 10,00C catties na dan. Nekateri teh rovov so globoki nekako 30 čevljev, dasiravno prinašajo v sedanjem času manjši rovi boljši premog jrn v večji meri. Cena premoga je različna, soglasno s prostorom, kje? se ga kupi. Pri rovih samih se ga prodaja po 10 centov za sto eatties. Kadar pa se ga prevede v daljavo je cena seveda sorazmeno višja ^ Ko bo dovršena nova železnica katero se gradi sedaj, bodo postali nekateri kraji, ki so sedaj zapuščeni. naravnost obljubljene dežele. POZOR* DELAVCI! Potrebujem 16 dobrih delavcev, ki zrnato delati francoske doge. Plačam za 1000 kosov po 42 palcev (inčev) $42 in za 24 palcev dolge pa $25. Deda je za več let. Katerega veseli semkaj priti, naj piše na naslov: Louis Benchina, P. O. Box 334, Abbeville, Ga. _(16-19—6) BOJ ATT NABOCAJTK SE HI "GLAS VAEODA", VAJVE&Jl vbhbkz ranmnx v am, mm *BA Za van ni prekaroio, da t>e 'pridružite farmerski koloniji v St. Heleni in pridelate lepo letimo živeža za prihodnjo -zimo. Xa trg so že prišli pomladanski pridelki, kakor: pesa, repa, ipinača, solata, korenje, redkvica, čebula, jagode in šparglji. Pomisliti pa morate, da prvi večji jesenski mraz pride šele koncem novembra. To daje našim famierjein .šest mescev več časa a je nastopil svojo službo, so našli v poslaništvu mnogo bomb. polne zaboje zastrupljenega sladkorja in eele kupe *epnih robcev, napolnjene z bacili jetrike. Te robce, ki so bili iz zelo dobre tvarine, so prodajali po ulicah tako poceni da jih je mogel kupiti vsakdo. Koliko časa so prodajali te robce, ni znano, ve se pa. da jih je MIo prodano veliko število. 7,a Rnmunxko je potrebna takojšnja pomoč. Denar naj se pošlje ame^:;rVemu poslaništvu v Petro grad, od koder se lahko pošlje hrana v Rumunijo. Škrlatinka. tifus, vročinska bo-leizen »e širi po deželi; zdravnikov primanjkuje. Zdravil ni, niti obvez. Bane oblagajo z žaganjem. S« pred zavzetjem Bukarešta •o nemški letalci vrgli na vrt kraljevske palače, kjer se je igral štiriletni wn kraljeve dvojice, — strupen hladkor. Otrok ga je pobral. povžil in umrl v strašnih bo Icčinah. Pridelek pšenice. V te«j de/»4i so bo pridelalo leto« nekako l0.OU0.000 btmljev pše nice več km pa v pičleon letu 1916. Kljub temu jvi bo padla letina pod povprečno mero zadnjih petih let. Primanjkovalo bo namre 160,000,004) h uši je v, da se doseže to povprečno mero. Izboljšanje z ocirom na primanjkljaj lanskega leta bo znašalo le 9 odstotkov. To pomeni poleg primanjkljaja preteklega leta. da se mora dežela in de/.eie, odvi^nc od nje, pripraviti na drugo pomanjkanje, ki bo skoro enako veliko. Toliko glede slabega. Veliko zdravita v tem oziru pa pomeni dejstvo, da bi bila dobra letina še večja nezgoda, kajti dobra letim bi založila Nemčijo s potrebnimi živili. Nje pomanjkanje pa je veliko večje kot (mlo Amerike in nje nih zaveznikov. Nc more pa se pričakovati tako izvanredne wtvari kot bi bila dobra letina tukaj in slaba v Nemčiji. Kljub alahi letkii glede pšenice pa je dežela na boljiera. ko»t je bHa pred dvesni meseci. Uvaiujoč •varila, se je zasadilo več krompirja in vrtnih pridelkov in to bo veliko prupomoglo k izboljšanju splošne aituacije. Italija r Albaniji 15. junija. — Senator L. Pranchetti pravi, da je italijanska vlada v Albaniji uredila vse javno poslovanje. Zgradila je 500 milj cest. odprla 100 ljudskih Šol z laškimi in albanskimi učite lji. Zdravniki so nastavljeni tudi po majhnih vaseh in adravila da, jejo Los Angeles-mesto kino-igralcev. Ko so dali naši stari prijatelji, španski konkistadorji, temu me stu blago glasno ime "Pueblo Ide la Reina de los Angeles", (Mesto kraljice angeljev), pač niso nikdar sanjali o tem, koliko "kraljic" in "angeljev" bo na vsakem akru zemlje čez par stoletij. Dandanes je Los Angeles vse teatra-lično. Mesto je last kino-podjetij. Več kino-vasi in mest se je inkm poriralo mestu m danes ne predstavlja Los Angeles ničesar dru gega kot veliko kino-mesto. Pol miljona prebivalcev tega mosta je kino-igralec, dasiravno se tega dejstva ne zavedajo, doklet ne vidijo drug drugega na plaftnu. Vsaka cesta, vsaka gora in grič. vsaka trata, vsak vrt ali oranžni nasad je p o zor išče za kinoslike. Zunaj pri Hollywood cesti je slikovit star vrt, ki bi bil lahko sedež cesarske palače v Pekinu in je tudi prelista vi jal ta kraj. Bil je že jet-niško taborišče v Sibiriji, rudarska vas v bližini Newcastle, bojno po-zorisče pri Marne. vasica v državi Maine in drugo. To mesto angeljev je tako privajeno glediškemu nastopu. rudža, katero se nam je nasilnim potoni odvzelo v bu-kareški pogodbi.. Mi vwtraja.mo pri zahtevi, da postane to ozemlje zopot del naše dežele, ker stanujejo v njem ljudje, govoreči bolgarski jezik. Če se bo priznalo princip pravice narodov, da določijo njih pripadnost, se bo bo>gar-ski govoreče dele Macedonije in Dobrudže pridružilo BoJgarski. V tem času je postalo popolnoma. jasno, da prebivajo v Do-bmdži Bolgari in istotako v večjem delu Macedonije. Narod Dobrudže je jokal, ko se ga je ločilo od bolgarske demokracije vsled pogodbe v Bukarešti leta 1913. ter ga prisililo pod rumunski fevdaJisfcieni jarem. V preteklem letu pa se je pozdravilo bolgarske vojake kot rešitelje. Narod večjega dela Macedonije se je nahajal pod srbsko vlado le z uporaibo krute sile od strani srbske vlade. V Ameriki se nahaja na tisoče pritožnikov izpod srbskega jarma v Maeedoniji. Pod bolgarskimi zastavami se bori najmanj 25,000 Macedoneev, da pribore svoji deželi prostost. Ali se bo tem Bolgarom dovolilo določiti njih lastno usodo v ' wvezi s tovariši bolgarske kraljevine, ali jih pa prisililo nazaj pod srbsko in romunsko vlado, pod katero nočejo živeti? To je vprašanje, ki ga bo treba rešiti. ; t nah in Augusto. Upa se. da bo led pripravljen za prodajo v prvih dneh bodočega meseca. Ta led se bo prodajalo v večjih ali manjših količinah v ledenici sami ter za ceno. ki ne bo presegala osom in četrtino centa za en hint, katera nova cena bo gotovo napotila prebivalce, da se poslužujejo ledu bolj iz potrebe kot pa iz raizkošnosti. Tudi se bo napravilo v hišah hladilnice, katere se bo lahko na-zivalo "The little icehouse". Te bodo kot kos pohištva ter bodo lahko stale v tem ali onem delu hiše. Stroški za te majhne ledenice bodo znašali od $10 do $15, kar bo tvorilo za družine brez dvoma veliko ugodnost. Napravilo se jih bo dosti velike, da bodo lahko vsebovale od enega do treh ducaitov steklenic, posode s surovim maslom, sadjem itd. Množina ledu, katero bo treba imeti v teh "iceboxah \ da se jih vzdrži v stalnem hladu, ne bo prekašala treh do petih funtov na dian. S stroški od sedmih do dvanajstih dolarjev na mesec bodo laihko imele družine svojo pijačo, sadje in drugo vedno on vil o in shkije-no. S pomočjo par izboljšav se bo lahko tudi meso in ribe shranjevalo v teh omarah. Ob primernem času se bo objavilo prihod ledu in pričetek pro daje. — Prvi krompir v Angliji. Pri ugotovitvi, kdaj se prvič omenja v Angliji krompir, dela največ težkoč negotovost, kako se je to rastlino imenovalo. Prvotna "battata" je bil sladki ali španski krompir. Botanik Gerard ga nasi vi je "krompir iz Vinginije" ter se ga omeinja v nekiaiterdii kuharskih knjižicah iz časa krog leta 16 SO. Omeniti je treba Še nadalje da se ga v sedemcajstem stoletju ni poznalo ter se vsled tega tudi ne omenja pripro&to ktžhani krompir. Po kuhanju se je krompir opeklo tor ga serviralo s suro vim maslom in sladkorjem. Iz omega časa se omenja še več drugih receptov, o katerih se laih ko trdi. da imajo za predmet ta-kozvani "sweet potato'* (sladki krompir) in ne sedanji običajni krompir. topovi in Strojnimi puškami Poleg mene je Stal kapitan Beith nekesra škotskega polka, ki se je mudil celo leto v zakopih. — To je pravilno! — je vzkliknil, — zelo fino! — ko se je izved- nemPiri JEST1?- • ^ ^ Pri sjMJMeojtt In tdrMMn nemški častnik, ki je nadzoroval ■ t * celi prizor in Francoz na dopustu ■ nr. RfaM« |ma • ki je uredil prizor in Cecil de Mil- B A|MBEY DE I I CD le, ki je fotografiral prizor, visi til HI H EAl CLLEIt so bili zelo veseli radi uspeha. v nu u soi* pri »lo^orta ■ » ]»M]m > nt daaitt i Ko odhaja človek iz te pokraji- Mfe, ^^ g Tarstren® ne, se mu zdi kot da je prišel iz' i« soe. ▼ tt*m__u začarane, devete dežele, kot da se p. ad. kkmtek * co. je prebudil iz prijetnega f«a wm*iih mim* nmt v«*, n. t. jj Splošna slabost - okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega- Da popravite te nerodnosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite Severa's Balsam of Life (SEVEROV ŽTVLJENSKI BALZAM) IZVRSTNA TON1KA. Cena 75 centov. Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli: Leteči zmaji na Borneo. Pred kratkim so našli na otoku Borneo reptil, o katerem se trdi. da je edini, ki zna letati po zrakn. Ta žival je kuščar, dolg: nekako deset inČev, kojegra telo se blesti v pestrih barvah. Ta kuščar nima peroti v navadnem smislu besele a rebra, ki se na široko raztesnejo mu omosročujejo letanje po zrakn. Ti leteči kuščarji potujejo ponavadi v skupinah ter se drže naj-ffoštejših pragozdov. Imena se tej živali še ni dalo. vendar pa jo do-bro označuje izraz "leteči zmaj". NAZNANILO. Cenjenim rojakam v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik "Želim m V«n zahvaliti za Severov Življenski Balzam. Imela aera neprestane boleCine v Želodcu, bila sem celo slaba, in tudi teka d i sen. imela, Co Mm porabila eno steklenico Severovega Živijenskega Balzama, ao izginile vae nerednostL Prosim, objavite to v Časopisju v korist vsem onim, ki Imajo podobne boleCine." Mrs. Pacat of Moqoab. Wis. Kupite Severova zdravila v vaši lekarni. Zahtevajte edino ie Severova. da se takv izognete ponaredb. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil v v »Aera kraju, tedaj pilite i BB w. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g| Odkod visoke cene? Zvezni tajni uradniki so našli na stranskem železniškem tiru v Seatonville, 111., petnajst tovor-nih vozov krompirja, ki pa je bil že gmjil, ker je stal tamkaj skrit že dolge mesece. Tako se glasi poročilo državnega uradnika tajne polieijp. H. G. Clabauch. Kdo je lastnik tega krompirja, ni hotel izdatii, ker se je uvedla takoj stroma preiskava. — Krompir je bil tja .spravljen zato, da so vele-trgovci ali špekulantje lahko zvišali cene po svoji volji, češ, da ga ni mogoče dobiti zadostno množino. Oblasti so našle nedavno tega skritih dvesto tovornih vozov ja-jec na zeleziiiškem tiru v nekem kraju. Tudi tam je ibila uvedena preiskava. Iz tega se lahko sklepa, da so bile na ta način uničene velikanske množine živil, ali pa še leže skrite po raznih krajih. Medtem pa ljudstvo strada in lopovi, kateri delajo take zločine, se ljudstvu »zasmehujejo ter povsod kažejo in obešajo ameriško zastavo, katero na tak podli način oneča-ščajo. Devet velikih družb, ki so pod oblastjo 16 oseb, je bilo poklicanih pred zvezno sodišče v Milwaukee, ker so obtoženi, da so špeku-lativno povišali cene masla in ja-jec. Tajna policija je dognala, da so te družbe nakupile po vsej državi Wisconsin za nizko ceno, ki ni nikakor v soglasju s cenami kiattere mora plačati sedaj ljudstvo. Da bi pa zakrili svoje lopov-sko početje, so prodajali maslo in jajca ned seboj, pri čem so iza vsako prodago dvignili cene. Ko so bile cene najmanj petkrat ta ko visoke, kakor one, po katerih so nakupili prvotno, so določili cene za ljudstvo, ki je plačalo na ta naein miljone dobička v enem mesecu. ibbbbbqbb ibbbbbbbb Iz malomarnosti nesreča. Rev. 1. W. Ellis, pasti«- iz Camipbellsporta, Wis., se je peljal v Milwaukee na Reed St. čiv. most, ko se je ta dvigal, da spusti skoz neko ladjo. Vzlic temu pa je peljal na most. Ker j«' operator na drugi strani videl, kaj se bo zgodilo, m dvignil druge strani mosta in avtomobil je tpadel 10 čevljev globoko na nedvignjeno polovico mosta. Pastor je imel seboj ženo »n sinu. ki sta za dobi I a poškodbe, sam pa je ostal nepoškodovan. Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, w katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. Vino iz rabarbore. Zdravilno vino, ki se lahko napravi doma, se pripravi na sledeči način: Vzemi 24 funtov kosov raba rbare (angleški rhubarb), z reži to Tka drobno s skorjo, namoči potem v 12 kvartih vode ter pusti namakati 8 dni in zmešaj vsaki dan. Nato vzemi 4 citrone. jih dobro iztiskaj in deni ostalo v posodo, kjer se nainaka rabarbara. V citroninem soku pa zmešaj 18 funtov sladkorja ter prideni še pol kvarta dobrega žganja (konjaka). Vse to se potem vlije v snažen sod in pusti tako dolgo, da priične gnati; ne sme se pa soda zamašiti trdo. Po petih dneh se sme sod trdo zamašiti, nakar se pusti starti 3 mesece. Fo tem času se pretoči, da se vino očisti in obenem se pridene tri unče najboljšega ječmenovega sladkorja (angleški "barley sugar") in eno tretino somovega mehurja (angleški "isinglass" ali "feh glue"), kateri se razni oči v enem kvartu vina, ki je ie pretočeno. Nato se sod zopet dobro cumaši in postavi v klet, kjer mora ostati vsaj pet mesecev, nakar se me stočiti v steklemce. To napravi irvrstno vino, ki je za domača zdravila. "ftOJAJti KABoOiun as n "GLAS HJJtODA", HAJVKČJI 8LOVXH8KI DBEVaiR V ZD& ilStAVi NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica ^p (Regiment po cesti gre ' OC E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni bMo ■»»■ (Divja rožica I DC E 3260 (Škrjanček poie žvrgoli -ycn (Slišala sem ptičko pet* ' Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa. *__.t_ S^. GLAS NAHODA. 16. JtTN. 1917. SLOVENSKO pwfp. društvo svete Barbare tA ZBDHfJEVE DRŽAVE SEVERNE AMERTFK Sedež: FOREST CITY, PA. Iif 'piiinux) dne 21. januarja IMS t državi Pemuylrania. GLAVNI URADNIKI: Predandntk: F. S. TAUCHER, 674 A h say Ave., Rock Springs, Wyo. PodpradaMtnlk: JAKOB DOLENC, box 181, Brougbton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC. box 647, Forest Ctty, Pa. Pomotnl tajnik: AVGUST GOSTIfiA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOK IP MARINČIČ. 5805 St. Clair Are, Cleveland, Ohio. Pamoftal blagajnik: ANT. HOCHKVAR, RFI). No. 2, box 11%, Brldfeport, NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*, odbora: JOSIP PETERNEI* box 9G, WUlolk, Pa. 1. nadaurnlk: JERNEJ HAFNER. b,»x 65. Burdlne. Pa. 2. aadsorulk: IVAN UHOfeELJ, 885 E. 13Tth St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kani. 1. porotnik: FRANC TEROPOlO:, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik : JOSIP GOLOB, JttlC So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, »43 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Uradno glaatlo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproSenl pošiljati vse do-plae direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-•Uja edino |«utuin poštnih, ckspresnih ali baot-nib denarnih nakaznic, nikakor p«t ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmerr A Miners National Bank, Forest City, Pa. V slctaju, da opazijo društveni tajniki pri poroMHh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu giav. tajnika, da napako popraviti. Finančno poročilo za maj 1917. Štev. Dohodki Izdatki: \rl' 1. 284.63 328.00 52. 53. r. i o 36.24 19.00 3. 2.">4.77 98 00 4. 68.38 5. 25.58 56. C. 7. 167.19 127.14 165.32 74.50 45.00 ■">7. 58. 59. 9. 58.23 36.00 60. 10. 76.89 60.0« 63. 11. 97.42 71.00 64. 13. 108.40 545.00 65. 14. 34.24 48.00 66. 15. 45.40 12.00 f»7. 16. 156.72 85.00 68. 17. 377JO 102.00 69. 1«. 48.60 500.00 70. 19. 146.92 62.00 71. 20. 92.54 381.50 72. 21. 118.87 13.00 7:1. 22. 53.69 46.0C 71. 2:1. 92.28 7 •">. 24. 35.29 73.50 76. 25. 54.66 73.00 < i 26. 332.62 163.00 Ta 27. 100.65 49.00 79. 28. 65.22 45.00 si. 29. 140.50 89.00 s 2. :w. 183.54 71.00 s:t. 31 162.73 98.00 s4. 32. 127.12 54.00 33. 135.04 j 16.00 si;. tf7. h8. 89 34. 3fi. 36. 62.68 97.35 21.17 132.50 37. 117.64 218.00 «K). 91. dO 39. 76.94 46 OC 41. 168.76 88.00 42. 63.06 8.00 43. 89.40 101 OC 93. 94. 44. 236.98 105.00 46. 47. 56.69 88.01 21.0C 70.0C 9r». 96. 4H. 39.55 21.0C 97. 49. 57.00 17.0<^ 50. 81.71 43*0tl 21.39 6.55 217.37 66.79 ia9.cn 35.97 44.28 104.94 43.29 48.02 19.85 54.71 213.78 32.84 78.83 180.86 69.36 66.31 108.36 54.92 15.58 21.99 14.73 73.86 62.00 44.23 70.00 64.49 55.04 27.04 32.60 31.54 100.57 48.87 26.58 33.06 45.64 55.45 74.18 40.73 34.00 59.35 37.09 29.58 1937.03 20.0C i:i4.00 43.0C 8.0C 13.0C 111.0C 46.0T 664.00 31.0C 28.0C 15.0C 10.0C 12.0t 20.0C 11.0C 46.0C 28.0C 12.0C 50. OC 34.0C 7.0C 535.0C 55.0C 20.0C 75.0C 6156.0C Ameriški narod in poraba tobaka. Nava«le naroda glede tobaka s«* men ju v a Dočim se poraba tobaka v *pMmni veva. ne kadijo moški in ne žvečijo *tako kot ho delali pre-i* osmimi ali desetimi leti. Prav hitro nazaduje kajenje pipe. Trgovec, ki je bil v pj*.lt. skozi «l**ltro število let. pnv?. da proda sedaj le redkokdaj kako pipo. d«či*n jih ie prodal pr\l pur leti na ducate. Tobak za piro ar prodaja v velikih množinah, vendar pu v .»dno v spremstvu ciga-retnih papirčkov, kajti večina tobaka ca pipe. ki se sra izdela dan danes, je deati lahka, da se ga lain ko uporabi za cigarete. 7.*nn ijšanje kajenja pip pa ie v pol rt meri nadomeščeno & kajenjem eijtaret. Produkcija cigaret se je rax vila na naravnost (eno uiettalen način to kljub raej agi taci ji in postavam, ki se obračajo proti La.ienju cigaret. O< jatvo. da je cigaret* ikodljt-va tm rdravje. je dosti dokaaauo a n« more ae pojasniti, kaj je tetnu, da je postali cigareta Nnoča »e pa. da postajajo čete v zakopih manj u-spchiie, če j itn manjka cigaret. ("ene sinod k ali cigar se stalne zmanjšujejo. Srn od k e po deseft centov ali dve za en quarter postajajo malo priljubljene in veliko ljudi, ki so kadili boljše vrsrte, lka di sedaj smodke po pet centov in najbrž z istim užitkom kot dražje vrste. Neki poznavalec izjavlja, da je glavni motiv pri tem ekonomija Xi lahka stvar metati proč drobiž kot se ca je metalo, ko je imel denar še večjo kupovalni moč. Poleg tega se pa še glasi, da j« dosti vrst smodk po pet centov; ki ao prav tako dobre kot one, ki Ktanejo še enkrat toliko ali še več Predvsem pa se človek hitro privadi slabejši vrsti tobaka. Tobak za žvečenje ie pričel po 1 aroma izginjati. Večina ljudi, k. žvečijo, ni več ponosna na to nava- do. V prejšnih časih je bilo sploš no v navedi utakniti v usta tako velik kos tobaka, da ga je bilo lahko videti od zunaj. Sedaj pa skuša večina žvekačev skriti to bask ter jema v usta le majhne por cije. Prav posebni prijatelji tega •načina nrivanja tobaka postanejo pri tem taki mojstri, da ne more noben opazovalec opaziti navzoč mm tobaka v njih totih. V MARKU A tWICS KAtH. POLKOVNIK J. E. KEAN. Boj z Barbari, Spisal Rado Murnik. Pod omšenimi, vsa usta povedat realen Tinetu Žabici, ki je posebno siten in se sila rad zaletnje vame!" "Naj zinem «e jaj/, «no!;' i'.* prosil kodrolasi Stajen-c Polde Po-kaliea, nadarjen slikar, ki je znal izborno karikirati vise prenapeto natančne in zategadelj neprilju-b- ko so sedeli drug>šoki vsak na .vojem velikem kamnu, ki so ga Ijene učitelje, posebno pa sitnega ;ili sneg m led, dež in vihar iz.lu-''11 ol Nenevarnega profesorja mamili izmed njegovih sosedov, d'i j tematik« in fizike, gospoda Kva-c je odvalili od starih utrdb. V: » ažugona. Poslušajte, kako som dižnji goščavi je prepeval veselrknil napihnjeno žabico! Ko se v os okrogle in zaljubljene, po je prikazal pod mojim oknom, smrekah so se i^prplntavali tanko- sem gta takO-le: I, kaj «e neki ta- glasni ptički, spodaj v šentjakob- ko neumno postavljajte s tisto re- škem in šentflocijanskem zvoniku; alko i Kaj ise pa morete aiauekti je biloidve; tedaj je jel generalni j uboge pare, ki imate vsega sku-stab drugošolcev sklepati o vojni IKl.j tistih sedem razredov! Pošteni miru. srednja šola imej osem razre-Menda odkar sc jo otv< i-il t ce- (,(>v- ali l,a imamo. Mi sarska kraljeva realka takoiineno-is^L°- mi> !,valia Bogu!" v'ani ukaželjni mladini, so sc gle-lali gimnazijci i.n realci nižjih razredov tako pisano, kakor dva tuja naroda. Jzprva hladna antipatija se je polagoma precimila prekuhalat poostrila v stmpovito ;ovra6tvo, ki je polnilo mlada sr-ka z bridko grenjavo. Posebno napete pa so bile te žalostne raz- "Dobro si se potegnil za nas!" je umetnika Pokalieo pohvalil drobnogledi Dolenjec Lojze Olupek. ki je fanatično maibiral. zamenja val in prodajal poštne znamke, stare in nove, tuje iu domače; šolo in pouk je sovražil odkritosrčno, ker »ta mu jemala toliko dragocenega čafsia m mu kva- nere ono leto, ko je hodil dremati "la knjH'ijo. ''Kaj pa Žabica na v' drugi latinski razred Kajonov to?" rm-ček. debelo glavi in preuapita- ';.T<-ziti ga je moralo strašno!" ii sin imovitega peka na Polja- je odvrnil Polde Pokalica veselo, — toda takoj mu je zopet otemnel Zboru je načeviail iskroživi Mi-]obraz. "Oh, Tine Žabica ima kaij 'an Veselko, sin ubogega čevljar- dolg in zloben jezik! Malo je po-'a in sosed Kajonovega Jurčka. mislil, naio pai bleknil: Res je, le u,ant je bil sicer droban iu bled, sedem razredov, him. Pa mii se v oa jako gibek in vseh muh poln. svojih sedmih naučimo več, kakor Pri tovariših je užival velik ugled, vi v svojih osmih. Mi smo mi, ne '%er je malone noč in dan bral pa vi! Tako je čenčal. Povrhu nas knjige — kajpadia ne šolskih. Vsi je imenoval pa še latinske sirote! a. 'asi. Tieab-i iz druge se nam po-| Vtopljeu v globoke in gotovo smehujejo im nas i/asivajo, kar s« nevesele misli, je sedel sloveči gobi. lfci>rbari hi radi imeli hegemo- vornik Aleš Otrobar na svoji skalijo v Ljubljani. Skrajni čas je, lici. Naenkrat pa je dvignil glavo la jim stopimo na copate in porti- in pogledal proti štirlstofletnim '•ftirin Tijih ošabnost!" utrdbam, kjer je rastel natd raiz- Nekaj časa se ni oglasil nihče val in am i nnlad gaber izmed sivih v zboru. Odspodaj je prihajal za- in rjavih kamnov sredi zidu. molkel ropot, drd-ranjc voza, otro-' Tn tako le je govoril žalostni Ški jok, zategel klic... govornik: "Kes je taka", je izpregovoril "Opozoriti vas moram še na močnoglasni rumenolasi Jesihar- nekaj, ljubi tovariši! Včeraj, v iev .Trmez, krepak Gorenjec. V torek popoldne po šoli sem si ku-šoli ni bil nikdar med prvimi, ker pil za vodo blizu Mesarskega iao-mu bila ušesa le prem-nogokrat stu za dva krajcarja sladoleda, zamašena med poukom — zlasti Bil sem vesel, dia mi ga je dal la-tedaj, kadar sta s sosedom Jure- ški dedec toliko ua papir. Začel kom Kajonmn v zadnji klopi sem mirno uživati. Slutil nisem strastno trojkala ali wpanala za o- nič hudega. Kar sta prišla za ane-rehe in lešnike. |noj reaJca Janko Petelinko pa Domišljavi realci. naši bivši Miha Zgaga in se zadela nalaiše tovariši v ljwlski šoli. »e bahajo obrne, da mi je padel papir i?i »la-<9 svojim novim poslopjem in nam doled v prah." očitajo, da imamo le star lcnrnik! ' Zarobljenost, banbarska neoli-ob 1/ju bi jamic i. Saj menda vendar, kanost !*' so se gmevali vsi poalu-nihee izmed nas ne hodi bogve šalci. kako rad tja!" | ;'Ako ne bi bil sam in neoboro- In nejevoljen je povesil sivo-(žen, bi jinUa bil že pokazal!" je sinje oči na rjava, skoraj gola tla, nadaljeval žalostmi govornik, koder no se pomikale solnčne lise "Tako sem jima pa samo potaogaA. ofc lahni sapi. j Precej sta jo ucvrla nazaj, da Ari "Pa res. da!" mu je pritegnil me! Toda na srečo je prišel izza Kotranjec Aleš Otrobar, priznan ogala močni čefrtošoJec Ckflijatt. Kar nemudoma sta jda brusiti pete in nama šele iz varne daljave kazala osla na obe roki; pa še migala sta s prati, kakor bi igrala na flavto aili. klarinet. Potlej sta pobegnila." Ta novica je močno razburila že prej nemirne zborovalce, zakaj opisana panlomimočna znamenja veljajo med vsema omikanimi narodi 'za očiten izraz žaljivega zaničevanja. "Daj mo jih!" je vzkipel vedno opraskani Nace Brna, ki je vpričo svoje nenavadne hrabrosti ter drznost.i užival celo spoštovanje tretjttšolcev. S telovadbo in spanjem na trdi šolski klopi si je u-trjal mišice in se z odličnim uspehom boril na ulicah in dvoriščih, v Zvezdi in v tivolskem gozdu, na Ledini in zlasti na Pmlah, kjer je hii takrat circus -mla-ximus. Pogumni in častihlepni Brna je imel več pra.sk in brazgotin, kakor vsak veterani. Tovariši so ga imenovali slovenskega Ahila. "Dajmo jili! Dajmo jrh, pa lm-do!" so vzklikali vsi razdraženi junaki, celo pohlevni Nande Niče pa leni Martin Čič. — Molčal je edinole Kajonov Jurček; usta so mu bila polna očetovega peciva. '"Tovariši, skrajni čas je, da boto po kosilu vsi na vojno! Ta vzpodbudni razgias je podpisal general Kaj on in ga takoj odposlal tovarišem. Ognjevite besede so podnetile skoraj vse so-učeiiee. Marljivo so se pripravljali k odločilni bitki m se vnaprej veselili naskomoga poraza ^nepoboljšljivih barbarov. Komaj so čakali velikega dne. V soboto ob eni so se abrali pod orehi blizu šentpeterske vojašnice, kjer se je razprostiral Campus Martius. Čakali so nestrpno četr-tošolca Golijata, svojega močnega zaveznika. Brez njegla ltiso marali nikamor. Obljubili so mu bili zavoj tobaka za prijazno sodelovanje. — General Kajon je (bil eden najlepših generalov, kar jih je kdaj videla bela Ljubljana. Na debeli glavi je nosil močan .shuumk. ki Li uspešno prestrezal in oslabil sovražne udarce. Za trakom mu jo bilo troje krasnih gosjih peres, kakršna so rabili njegova mati za mazanje ključauic. Prvo je bilo pri rodno belo, drugi dve pa si je obarval z višnjevo in rdečo tinto; tako jo paradiral z narodno tro-bojno perjanico. Okoli života si je opasati živordečo ruto, ki so jo no- nas mine potrpežljivost!" je na-|sai l*0""'1 oko\i vratu. Ob be svetoval odlični govornik Aleš x,Pu mu ie nihal lesen ™oč s papir- natim čopoun. Ponosno se je držal ponosni 1'aimt, vsak pedanj general. Pregledoval je svojo vojsko. Zastavo je prenašal opraskani junak Nace Brna, ljubljanski Ahil. Doma pod streho je bil našel zavrženo rdeče zagrinjalo ter ga privezal na dolgo ližolovko. Obljubil je tovarišem svečano, da bo bramil dragoeeno zastavo na vse kriplje na kopnem in na morju. Poleg njega pa je stal pohlevni Nande Niče z velikanskim ro-gom. Bil jo velenadarjen glasbenik; znal je tudi na droinljo. Bobna pa niso imeli nobenega; izdd se jim je preotročji. General Kajo\i je bil prav zadovoljen s svojo vojsko. Ni mu bilo žal, da je razbil doma svoj hraiiilček; k radostnim srcem jc dal pobočaiiku Vesel k u denarja, da je nakupil v prodajalniei on-krfaj mostu dtijaške hrane: rožiče v pa fig pa rozin pa mandelov. V kratkem je zobala vsa armada, da je bilo veselje. "Na vojni je vedno dobro, ako je dovolj jnenaže", je dejal modri adjutant Veselko. 4' D»ibr:i hrtana daje moč in pogum. Bral fem, tki v največjih bitkah zmagajo pravzaprav boljši upravitelji živeža. Prazen žakelj sc ne more vojskovati." Tedaj jo je počasi p rima h al željno pričakovani gorenjski velikan Golijat. Ko so ga ugledali, so zahopsali od veselja. Topotnosi Golijat je bil £e tako velik in star, da ga je bilo včasili sram. še laziti v gimnazijo. x\je- dobro oboroženo z lesenimi sab-j„ft„; , .■ , , , • i • - - iffovi brki so bih ze tako dolgi, da i, ami, palicami m pracami. i - , * - , , . . ^ .»»i J^ bilo podnevi ob dobri svet- leiiote je iimel osemnajst mož;|lobi videti celo na več korakov med njimi .]e b*l tudi prvošolee | Bil je širokopleč pa krepak in se Dol te Pailček, mehkužen gosposkimi bal naimoonejšega profesorja fantek. Brezobzirni Brna je sicer! Njegova blaga duša ni poanala puščal \ šoli. Z jekleno lenobo je ponavljal vsak razred; počasi je lezel proti višji gimnaziji. lepo Otrobar. "Naša nesramno užaljena čast užgi že dolgo pripravljeno bojno bakljo! Duše nam hrepene po zadoščenju in maščevanju. Naprej, zasitaiva slave, v boj. junaška kri!" "V boj, v boj!" so vpili navdušeni zborovalci. "Treba je, da si izvolimo pa- ___________m J)umMlul motnega vojvodo", je predlagal ugmraigal, češ, da niso za na voj-|nobene častilakomnosti; nikoli se bistroumni 3Lilan Veselko. <4Za to t4iki otroci ki še aiiso bili pri ni poganjal za odliko. Knjige je častno in strašno važno mesto se birmi ter inosijo še kratke hlače; mi ne zdi nihče tako sposoben, (priporočil ipa je dečka sam adju-kakor maš Jurče Kajon. Aleksan- ta»t Veselko, rekoč, da sovraži , %1JJIl der Veliki pa Cezar sta bila naj- drobni Palček realce še bolj Ha- j počasi ter niiriio, bv^z hude slra-boljša vojskovod ji, ker ju ni skr- natičino kakor pa razredno knjigo j rti, krepostno kakor polUcven bela samo zmaga, ampak sta tudi 1,1 konference. Zato .so ga potrdili polž. OsemticijstJeten mladenič, je podpirala svoje vojake in plače-' vseeno. Vzeli so ga bolj za strež-'hodil že v četrto latinsko in lije-vata njih dolgove. Po njiju zgle- nika; bil je vesel, ako ga je kdo govi soaičenci kvartauci so po ipra-du ho ravnal naš Kajon, kolikor ogovoril. vie i upali, da bo kmalu nosil belo ga poznam jaz. Podpiral bo našo Konjeniki so bili štirje: France j suknjo ki se na vsak način oženil armado z zemljami in masJenimi Dolgokrak, Šimen Šini go j, Jože še pred maturo, ako ne že v sed-štrucami, katerih je polno v pro- Smuk in pa Cene Petobrus. Vsi ti mi. Premikastil je že nekaterega dajalnici njegovega cenjenega o- vzorni huzarji so imeli izredno realoa in si potemtakem stekel četa. Jurče pa ima doma tudi poln dolge noge. Topničarja sta bila i dokaj nevenljivih zaslug za čast hranilce k im se ne bo obotavljal pa samo dva, umetnik Polde Po- bi slavo ljubljanske gimnazije — da bi kaij žrtvoval za nas in pa za kalica in pa lenuh Martin (3ie;' tako je trdil slasti priznani go-našo čast. Predlagam zatorej, da vendar pa so pričakovali vsi rav- i vornik Aleš Otrobar. bodi Kajon naš general!" |no o OV UI/1JUIMJI ' sloveemo, da bodo vsikdar zabav-1 Bachnik Frank, Ijali latinskim sirotam in da jih Frank, v soboto prav polteno na mlatijo1 Bartol Fannie na Golovcu. j Bartol J., Tako žalostne novice je prine- Berga^t josip^ sel Ootrobar geneiralu Jurčku in JohJi, pobočniku Veselku v glavni stan, v Kajonovo drvarnico, na Poljanah. Nagla«al je, da vsa njegova zgovornost in vse miroljubno prizadevanj o nisrta pomagala prav nič. Z rdečim svinčnikom je napisal adjutant Veselko v potu svojega1 Dolenc obraza to-le žarovito proklamaci- ^ * jo za armado: Junaki! Davi po poluosniih je izbruhnila vojna! Ogibali smo se je, pa zastonj. Poverili sto mi poveljni-štvo. Zavedam se, kolika je moja odgovornost. Vi 2aupate meni in jaz pa vaši vstrajaosbi ter hrabrosti! Upam, da stori vsak svojo (___________ dolžnost v obrambo naše časti! j Kastelc Franc, Mirovati nočemo prej, dokler ne Katic Mihael, ponižamo krivičnega in ošabnega' Kančič John, sovramnka! Vzdignkno se kakor j Kinzie C. E. Mrs. en mo6! Naše palice nag odločijo, Klepec Frančiška, kdo je pivi v Igubljand: aH gim-( Knaus Marija, na^ja, ali rM&ka! Junaki! V ao- Knaus Joaip, Blatnik Josip, Boje Frank, Čebnlar Alojzija, Cerovšek Matija, Derganc Anton, Dokusovič Steve, Dolar Valentin, Dolenc Peter, Dvoršek John, Eccher Giuseppe, Gabrenja John, Gmnlbač Josip, Jaklich Louis Jbičš Jožef, Janeš Anton, Jerele Mihael, Ješelnik Antonija, Jezemik Anton, Košir Frank, Kostrevec Marija, Križ Stanko, Križ Anton, Kronovshek Josipina, Kulovic Josip, Kukec John, Kuzele Anton, Lapajne Neža Miss., Laurie Anton, Lenaršič Josip, Leveč Franc, Loknar Anton, Mastnak Fr$nk, Meden Gasper, Medvešek Frank. Mihelič Peter, Mencinger John, Modrijan Frank, Oblak Jakob, Oswald Josef, Oswald Louise, Papež John, Pavlovič Ignac, Pirn at Frank, Potochnik Val. Poženel John, Raj šel Jozef Rak Ferko, Rakuš Agnes, Rauch Math. Boaman Frank, Robs Anna, Rosman Heinrieh, Russ Josef, Sadar Frank, Saraide Frank, Seničar Anton, Sehmautz Maria, Sinčič John, Skok Marjeta, Skok Frank, Smalcl Matija Sodec Anton, Spaniček Rozi, Stancich Frank, Strumbelj John, Tekavec Frank, Trelih Josip, Triden Johan, Turk Ivan, Turk Jernej, Ule Andrej, Usei.ik Frank, Varzich John, Vaupotič Frank, Vidmar John, Virant Frank, Wirt Frank, Yaklisch John, Žagar Frank, Žagar Frank, Zetko John, ... -1- ii* , ,-> iž^ Jugoslovanska m Katol. Jednota m Inkorporirana dne 24. januHria 1901 v državi Mina sedež v ELY, MINN. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj He pošljejo na glavnega tajnika Jedqote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode ocirelo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". OLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa. Podpredsednik : LOUIS BALANT, Box 106, P^arl Ave., Lorain. Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blarajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9041 Avenue «'M'f, So. Chicago, 111. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn JOHN R UPNIK, Box 24, S. R , Delmont, Pa. "Te punice, te punice!" •d Stare tapete so se morale zame niti z novimi; trlusnvir, ki je dolero časa sameval zakrit z zelenim suk nom omli v kotu, je prišel zopet do veljave ter se šopiril pole^ okna. — staromodna eardine zamenjale so .se z novomodnimi itd. itd Vesel, razposajen smeh, glasno prepevanje in poskočni akordi dunajskih valčkov so doneli sedaj po sobah, kjer je malo prej vladala puščobna tihota. Vedno sta imeli uosti obiskovalk s katerimi sta prirejali cele "bale" in "maskarade" kakor nekdaj s svojimi pre živimi tovarišieaini v dunajski prestolici. In kako rade so zahajale k njima nove ljubljanske znanke ki so v svoji malometttni naivnosti in preprostosti cesto kar strmele nad smelo veselostjo in uprav deško porednosjo teh "dunajskih"' j»o spic! Danes sta aranžirale 'sijajno re-duto'\ na kateri je bila Irma in 6e par poerumnejših deklet v moških kostumih. — drugič so itrrale kako gledališko igro, v katerih je bila Irma vedno ljubovnik ali junak z močnimi brkami in v tesni moški obleki. Vida pa je predstavljala njeno ljubico, — zopet drugo pot priredile sta daljne izlete na kak hrib ljubljanske okolice na katerih so kuhale in pekle na prostem seboj pruieseiio pečenko ovočje in podzemHjiee ter pile mleko, katero so kupile pri kmetih; na večer pa se je povrnila cela karavana trudna in spehann. s vendar vesela domov. Večkrat jih je sredi pota zal<* til tudi dež, kar se je zdelo go spi ca m še posebno zabavno, le gospod profesor, ta redni, tihi spre mljevalec vseh podjetij, je godrnjal takrat prpmo»Vn kakor miš: "Oh, te punice. te punice. bodo moja smrt!" No, vendarle se je med "temi punieami" samo pomladil in okrepil, ko ni ždel več vedno med pralnimi skripti! Ko so se pa naveličale vsega tedaj si je iznajdljiva glavica Ir-mina, ki je bila duš* vsemu, hitro izmislila kako novo hudomušnost ■katero so splele temu ali onemu me*r«nu ali meščanki, da se je jezil ali pa intel velike skrbi. me ščipalo v nos in grizlo v ušesa dasi je ljubo solnee sijalo tako polno in svetlo, da so se iskrile, in bleščale ljubjanske strehe, kakoi bi bile iz brušenega kararskega marmorja; — ulice pa so bile pokrite s tenkim, sklizkim ledom... Na trstih starikavih kostanjih v "Zvezdi" je vriščala tolpa vrabcev ter se tepla za veliko krušne drobtino, katero je eden teh pre drznih kričačev odnesel izpred kazi nskega praga. Gori na slemenu nunske cerkve sta se preganjali dve lačni in zmr-znjoči kavfci.... V kazinski kavarni ie bilo polno vojaških in civilnih gostov, — zasedeno ie bilo vse prav do zadnjega kotička. Nekateri častniki so bilja'rdira-li. drugi so kibieirali ter zbijali dovtipe, tretji pa so kartali in pu-šili; — ti so se drzno šalili z blaga jničarkami. oni so pozorno ei-tali časnike ter srebali kavo. čokolado ali čaj. Krogle so trkale ob zelene maxi-tinele in druga ob drugo, keji so butali ob tla; — vesel in porogljiv smeh. — kratki, značilni, če stokrat razkačeni, navadno pa za-, čudeni ali pa spodbujajoči vzkliki so doneli po šumnih sobanah, — med tem pa se je vmešavalo afekti« ran o noslanje častnikov, dvore čih koketno hihitajočim Betikam Že f k am in Tinkara, in bahato rož-> Ijanje sabelj. Vse pa je zavijal — sJlen tobačni dim in z vonjev različnih likerjev prenasičen vzduh V kotu ob velikem oknu sta se razvirala dva častni-ka na mehkih rdečebaržunastih foteljih in brez posHno zrla na prazno ulico. — Igrala sta bila menda šah, kajti deska « prevrnjenimi figurami je pred njim*. "Vrag rzemi to pusto gnezdo!' se je zajezil mlajši, vitek lajtnant , plavi h las in oeij, majhnih komaj vidnih brčie poti nosom iu simpatičnega obraza. **Tri mesece sem tu in že sem sit te Ljubljane." "Verujem, — pa se že privadi! Seveda v Celoveu je življenje živahnejše.... divno Vrbsko jezero ' s svojimi pogumnimi klubovci in ljubkimi klubovnieami 'Albatros'. — he, he, tudi jaz jih poznam! — Poreče s svojimi črnolashni in ča- rookimi čifutkami.___hm, hm! — Otok, Uospe^vetsko polje.... seveda, seveda, zabavnih izletov je ondi cel izbor in družba, hej, — pikantna veseljaška družba, vsak teden druga !.... Vem to, vse vem — nti, pa se že privadiš." Govornik je bil širokopleč nad- poročnik temne polti, črnih las in obrvij, pa velikih brk. "Ti ne veš, kako imenitno smo se gori vedno zabavali! — Pili, pt> !i, plesali, ljubili, — včasih tudi malo stepi i se.... eh. divno! — A I tu? — Vse kot pristriženo, bre>. humura, brez prisrčnosti, — vse | po tistem 'lesenem "špispurgar->kem'' "bon ton-u". da te bole ko sti in glava! — Dopoldne rekruti. — popoldne pa spi, pij naprej in naprej ali pa zijaj na prazno ulico!" "Ila, ha! Ti nesrečni človek!" se je smejal nadporčnik. "Potrpi tudi v Ljubljani nedostaje najpotrebnejše zabave, sedaj seve.... zima je! Pojdi v gledelišče, h kon-eertom!" "Dragec moj, prepozen si s svojim nasvetom! Gledališča sem se že privadil kakor stenica stražni-ške "pričine". A kaj drugega..." "Veš kaj. — zaljubi se! Ljubljanke so lepe, Pa hude so tud'. So bele kot repe. Pa hude kot zlod'." Tako vsaj pravi narodna po-nkočniea. — Prepričaj se sam. če so res tako "hude in bele", — dolgočasil se menda potem ne boš!" "Zaljubil, zaljubil!" — je hite1 lajtnat smeje se. — "moj Bog kaj me ne pozna!" — Kolikokrat *em se že vrnil s koncertov, promenad, iz gledališč, z izletov v svoje samsko stanovanje zaljubljen preko uš^s, s srcem vročim 'tot vd'to železo ter tako polnim vzorov in svetlih mislij kot naše zranate žebljev in konic, — rečem Ti, via sem bil v takih trenotkih '.možen celo napraviti na svojega najnovejšega angelja s onet, — pravcati sonet! — No, za dnij pa sem že vse zo>et pometal v pečin srce mi je bilo zopet zdravo i'« aelo kot prej ! — Hipoma se vna-inem, a takisto ohladim, — kaj hočeš, sangvinik sem, človek tre-notka!" Prisiljeno se je zasmejal, lopil z dlanjo po šahovi deski, da so poskočile figurice in se zamešali črn; 'kmetje" med bele "skakače" ter se je sparila bela "kraljica' s črnim "lovcem".... Omolknila sta, nemo zrla skozi »kno ter pušila. Tedaj pa sta nemo zrla skozi ok io ter pušila. Tedaj pa sta prišle mimo Weig steinova Irma in Vida, z njima pa se tropa mladih gospic v koketnih kožuščkih in afctrahamskih čepicah pomaknjenih na levo uho; preko rok ,ki so se skrivale v mufih, visele so jim s vitle drsalke. — Drobnih korakov in s palico tipajoč capljal je stari Weigstein za nji mi s polhovko preko ušes, z lovsko taško za roke na trebuhu in i« komašnami na nogah. Glasno smeje se in čebljaje je hitela ta družbiea mimo kazine. Samo trenotek se je ozrla Irma. kateri so od mraza zardeli lici in nosek pod belim pajčolanom, v f>kno, kjer sta sedela častnika. "Ali ga vidiš?" — je dejala ti ho Vidi ter brzela dalje. "Kdo je to lepo dekle?" — jt vprašal v istem hipu lajtnant, — oči so mu strmele za veselo dekliško tropo. "Ej, Koder, niti "Weigsteinno-vih ne poznaš?" — se je začudil nad poročnik. "Gospica Irma.... lepa kot Sikstinska madona. — a še otroško, — dunajska institut-ka, jedva pol leta je doma!" "Tako? — Krasen otrok!" — ie govoril lajtnant Koder ter si zamišljeno vil cigareto. "Ha — poskusi, poskusi! — Ali hočeš, da te vpeljem v hišo? — S profesorjem Weigsteinom sv« znana". Predno pa mu je Koder odgovoril, je prisedlo nekaj novodošlih častnikov, — pogovor se je zasukal na druge stvari. Koder je molčal. Menda ga n? zanimalo prazno govoričenje tovarišev. ki bo is nov* rešetali že stokrat podrobno preialeti šksnda* . COTVMCMT MAMI* t CWIW«, "nn t ^ GENERALMAJOR BLISS. lepa soproga debelušastega domobranskega nadporočnika in ne-ki splošno nepriljubljeni lajtnant herkuliške postave domačega polka. — 1 zmračilo se je v tem ; v kavarni so prižgali plinove svetilke. — Gostje so začeli odhajali. Tudi Koder je že opasal sabljo, lioteč domov. ko stopi k njemu postrešček ki — izročivši mu drobno pisemce — brez besede brzo izgine. Rožnat bil.jet z ravno tistimi po-končanimi črkicami in s tistim vijoličnim parfumom kakor oni pred nekolikimi dnevi mu je ležal v roki. Z biljeta pa je bral besede: V. c. g. lajtnant! Oprostite, lepo prosim, da zadnjič nisem prišla tja, kamor sem Vas povabila ! Oh, pridite še nocoj ob pol 7. uri zvečer pred Zoisovo hišo na Bregu! Ondi Vas hrepeneče gotovo pričakuje, da se opraviči in o neki tajni, nujni zadevi spregovori z Varni vdana X. Y. Zopet ta X. Y.! — Je-li vse to resnoba ali predrzna šala. kakor je sodil po zadnji priliki? — Vendar čudno! — Kdo izmed poznanih žensk bi je peljal v avtomobilu ('-cz most. Voditelj avto-liiobila jc bil .podčastnik milice T.. M a ust on ter jji so hotel ustaviti na klic vojaka, kaleri je potem ustrelil najprvo v zrak. nato pa v avtomobil, v katctreni so se na-Imjali poleg podčastnika še štirje drugi moški Sin. trgovca Kin;> Henry je bil takoj mrtev in drugi so bili več ali manj ranjeni. Proti vojaku se ni uvedlo nika-kegji kazonskega poatoipanja, kefi' -e je držal natančno po predpisih in zaklical družbi, da se ustavi, pr dno je streljal. NEGUJTE SVOJE LASE AH vam »padajo lasje? Ali vam Uaje po«tajajo Pre,t"tI? "JT'7 Ah 80 lasje suhi, razkljani aH epljivi? Al. imate luske. va«.rbl*]ava ali imate •xpo^caje? Ah ste plešasti ali pa počenjate biti? ^'tf od katere jrori imenovane bolerni, takoj zdraviti, ker vsako odlašanje je lahko nevarno. Pifiite takoj po našo iluatrovano knjigo. "Resnica o laseh" (napisana po slasovitem evropskem Specialistu) prosto zdravljenje Mi vo* hočemo prepričati na naše lastne stroške. do adravljenje s Calvacura" ustavi i*pada- Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno za stare in mlade * OBEH SPOLOV * nje las, odstrani luske in izpuščaje na glavi in po" vspeSi rast las. Mi vam pošljemo $1.00 vredno skatljo Calvacu ra štev. 1 skupaj z gori omenjeno knjižico "Resnica o laseh", ako nam pošljete 10 centov v srebru ali v znamkah sa pokritje poSi-Ijatvenih stroškov in svoje ime in natančen naslov. Izrazite »podajanji kupon in pošljite ga še danes na Union Laboratory. Box 567, Union. N. Y. UNION I^ABORATORY. BOX 667, UNION, N. Priloženo vam počiljam 10 centov v pomoč za postne stroške. Prosim pošljite mi takoj svojo $1.00 Calvacura štev. 1 in knjižico "Rasnica o laseh", (Ta kupon priložit« pismu.) Frank Petkovšek ; Javili notar (Notary Public) 71S 720 MARKET STREET WAUKECAN, ILU PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA* 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. mmmmmmmmm* PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Za časa neznosne draginje se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje erev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TRINER-JEVO ameriško Elixir grenko vino je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-eilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60c. TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: _ Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Pa- nama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SS. ASHLAND AVE., GHICAW, ILL TR1NEKS bitter-wine rniM£Rovo horke vino * JOSEPH TRIHC* 7J3 SAsKUn«3 Ave. « OttCAeO.liU M BMMM gggg ■MB GERSTAECKER: Roparji na Mississippi ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil J. T. 4 (Nadalevanje). — Kako je umrl t Kdo je bil? — Sam Bojr ve, kdo je bil, umri je pa na žalosten način. — Nek bn>!ar. katerega brod je bil privezan tam spodaj ob reki, ga je pobil zastian P«r bornih dolarjev kot psa. - Strašno! — Strašno! — je odvrnil starec, spustil kost iz roke in se naslonrl nazaj. — Tukaj Jtrorej smo lovili, in Bili.... — Brodar? — je vprašal Edjreworth. — Ne. nesrečnik — je odvrnil Tom. — Kako je bilo nj«*jravo drueo imet — Ne vem. — Meni ga ni poveda'1. — Sieer smo pa bili samo št in dni skopaj. — Zdi se mi, da je bil iz Ohio. — Bill je slučajno pokazal mornarjem par dolarjev, in oni so pa začeli siliti, da bi tfraJ, ee-sar pa on tri hotel storiti. — Neko noč se je pripetilo, da sta z bnnclarjem taborila. — Mi smo ležali nekoliko vtran. — Ko smo s* na.-IMnje jutro prebudili, ni bilo niti bro»larja niti broda nikjer. — Poglejte! — mi je rek»l moj spremljevalec, nek lovec iz Kentucky — poglejte, koliko jastrebov je tam. Zapay.il m*oi tropo jastrebov, ki se je bila spu^rtila k tlom. — Pojili pojf|t*e spominjam. — Veliko rdečo brazgotino je imel. — Ali ste ga mord.i poraalif Starec si je z rokama zakril obraz in se ves skrčil na ležišču — Kaj vam je, Edgeworth t — Za božjo voljo, človek, govorite Povejte, kdo je bil nesrečnik? — Moj otrOk, moj sin! — je zastokal starec in si brisal s ko-dolgimi prsti oči. - Vsemogočni Bog, to je strašno, strašno! — Ubogi oče.... - Ali ga niste pokopali? — je vprašal po dolgem molku. - I)a, pokopali smo ga kot se zakoplje lovea .— Pri sebi nismo razen malih indijanskih tomahavkov nobenega orodja. — In tla so bila suha in trda, toda---- kaj bi vas mučil s piripovedova- — Povejte.... Prosim vas, povejte, vse, kar veste! — Stovarišem sva ga pr< nesla T>od oni veliki hrast ter ga po-s kamenjem in vejevjem, da bi ne prišla kaka zver do njega. 8 toanahavkom sem zasekal križ v deblo. Edgeworth je buljil smrtnobled predse. Po kratkem molku je pogledal kvišku in iapregovoril s tresočim glasom: — Torej leživa na njegovem, v njegovem grobu. — In moj ubogi William je moral umreti take smrti. — Toda njegovih ostankov ne smeva in ne moreva tako pustiti. — Saj mi boste pomagali pokopati, kaj ne, Tom? — Seveda, toda težava bo, ker nimava orodja. — Na brodu sta dve lopati — Vsi morajo pomagati. — Svojemu sinu moram izkazati zadnje čast, četudi šele zdaj, po dolgih letih. — To je vse. kar morem storiti zanj. — Ali bi ne bilo boljše, če bi legla na drugo stran ognja? — Ali m.slite, da me je strah prostora, kjer je umrl moj sin? — To je vseeno nekako svidenje, čeravno je bolestno in žalostno. — Mi-alil sem, da ga bom še enkrat objel, zdaj na najdem njegove kosti raztresene po puščavi. — Toda, lahko noč, Tom, jutri boste imeli tk) doerti dela. vsJed česar se morate dobro od počiti. Starec se je naslonil nazaj in zaprl oči, toda zaspati ni mogel. In ko je začel ogenj ugašati, ko so se pojavili na obzorju prvi znaki jutranje zore, sta se podala tovariša na e pogovarjali in razpravljali o vseh mogočih stvareh. Največ ljudstva je bilo pred Union hotelom, najboljšo gostilno v mestu. Na pragu je stal krčmar. — Bil je dolge, suhe postave, rjavih as, dolgega, naprej stoječega nosu in malih živahnih oči. — Z eno be&edo rečeno, bil je popolen Anglež. — Stal je in z naslado opazoval vrvenje pred svojo gostilno.---V hiši je gospodinjila njegova ?ena. Dela je imela čez glavo in če bi ji ne pomagale dekle in nek /.amorec, bi ga ne mogla opraviti. Pogovor pred hišo je postajal vedno bolj živahen in se je slednjič izpremenil v prepir. K temu je malo pripomogla pijača, malo pa osebno nasprot--rtvo. — Najprej je padlo par kletvic, kletvicam so sledile grožnje, grožnjam pa kriki. Čimbolj se je možica prerivala semtertja, tembolj se je smejal k^vmar in st mel roke. Prvi udarec je bil zadal majhen, postaven, širokopleč in že pre eej postaren Irec. Na sebi je imel kratke hlače in srajco. Rokave je imel zavihane tal je široko in pretil s pestmi — Imel je rdeče lase, njegov obra2 e bil okrogei, oči so mu žarele v divjem ognju. Če je imel Patrick O'Toole par kapljic v glavi, je veljal za najboljšega pretepača. — Sicer je bil dober človek, toda spri se je z vsakim, kdor se ni strinjal žnjim. Patrick ali Pat, kot so mu rekli ponavadi, je bil vrgel svojega nasprotnika na tla ter na vse mogoče načine zmerjal njegove tovariše, ki so hoteli navaliti nanj in maščevati premaganega. — Nazaj pasje duše! — je kričal in udrihal po nasprotnikih. — Častno in pošteno! — je krtieal ter si popravljal rokave. -Pošteno, lopovi, če se hočete zmeniti z menoj. — Eden naj pride k meni, magari pa tudi dva ali trije, ne .pa kar devet naenkrat. — Prokleti psi zlodjevi, jaz vam bom dal po čeljustih, vražja sodrga! — Da, tako je — so pritrjevali nekateri. — Devet jih je preveč za enega. Patov nasprotnik se je slednjič pobral in si tffičal pest na pod-plutem očesu. Naenkrat je pa segel pod suknjič, potegnil nož in se z divjim kričanjem vrgel na Irca. Irec pa ni izgubil prisotnosti duha. — S desnico ga je krčevito prijel za zapestje in tako stisnil, da je izpustil nož, z levico ga je pa še dvakrat ali trikrat počil po glavi. Nasprotnik se je malo opotekel in zopet teletmil na tla. V tem trenutku so pa postali skoraj vsi navzoči Patovi nasprotniki. — Pobijte ga, irskega psa! — Pofoijte ga! — Roko je položil na državljana Združenih držav! — Kaj pa hoče pravzaprav ta tujec tukaj? — Kaj hoče pritepenec? — V vodo žnjim! — je zatulil širokopleč mladenič, kateremu se je poznala velika, komaj zaceljena brazgotina od ust do ušesa, ki je dajal njegovemu obrazu nepopisno divji in nenavadni obraz. — V vodlo žnjim, vam pravim. — Ti nemški m irski potepini odjedajo poštenim delavcem kruh. — V Mississippi žnjim! — Tam se mu bo ohladila jeza. Po teh besedah je na poseben način zažvižgal in se z vso silo zaletel v Irca. — Skoraj v istem hipu so ga zgrabili tudi drugi in ga kmalo spravili na tla. — V reko žnjim! — V reko žnjim!— Z vezite mu roke na hrbtu — Plava naj in če ima srečo, bo že dobil kakega usmiljenega človeka, ki ga bo vzel na ladjo. 0'Toole se je nahajal v zelo nevarnem položaju — Prav dobro je vedel, da ga skoraj vsi ljudje v Heleni nekako postrani gledajo in zato se je že začel pripravljati na svojo zadnjo uro. — Res se je nekoliko upiral nasprotnikom, toda opraviti rii mogel veliko, ker jih je bilo prereč. Samo eden se je bil zavzel zanj. — Planil je med množico, prijel Irca za roko. To je bil naš prijazni krčmar, Jonatan Smart. — No, zdaj je pa že dovolj! —je rekel — Vsaka reč ima svoj konec. (Dalje prihodnjič). PonarHalci *> nevarni pri vsaki trgovini, poaebno vri rdnvtlih Ne reekimjt« »veječa xdravja • ponaredfcamL Cudovit uipah ušen KiTM(t Caj« je dobil ponarejale«. Odatrani-te jih in zahtevajte nazaj »voj denar. Pravi V on Schlick Bolgarski Krmi Caj ima podpia H. H. VON SCHLICK NA VSAKI sKATLJL Prirajec In JAMČEN je le pri Html Products Coaptsj NiJstarejSa slevenskQ-hnratska trgovina z likiry t Ameriki. Mi vam nudimo našo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah: Brinjevec, zaboj (6 steklenic)..................................$ 8.00 Brinjevec, zaboj (12 steklenic)................................ 15.00 Tropinjevec, galona........................$2.25, $2.50. $2.75 ln 8.00 Tropinjevec, zaboj (6 steklenic).............................. 5.50 Tropinjevec, zaboj <12 steklenic).............................. 10.00 Slivovka galon......................$2.75 in................ 3.C0 Brinevec, (posamezna steklenica) ............................ 1.50 Naš slavni "66" Pure Rye Whiskey, 7 let star zaboj (6 steklenic).................................... 6 00 zaboj (12 steklenic.................................... 11.00 9 Marvel BsiUiaf, PtttsWfV Pa. Pat meocev trajajočo Skatljo se vam pošlje za $1.00 cash, znamk i money order. Če želi zavarovano. 10c. Teč. iMOm um motrn delati ▼ nanj ara! Debra pl* 6a, stalno dela. C. Moensch Bona Cempanj, 13—4 p d) Oawanda N ? Concord vino, rdeče, berel.................................... $32.00 Concord vino. rdeče, pol berela................................ 10.00 Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona...........................90 Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.00 Belo vino, berel.............................................. 3800 Belo vino, pol berela.......................................... 18.00 Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galena........................ 1.00 Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.25 Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ALOJZIJA ŽLO 0AR, doma iz Rado vice v Beli Krajini. Zadnje pismo sem prejel iz Girard, Ohio, kjer je bival z očetom in bratom. Zdi se mi, da je odšel od tam in pozabil moj naslov. Prosim cen j eaie rojake, katerim je kaj znano o njem, da bi mii sporočili, za kar jim bom zelo hvaležen, ali najbolje bi bilo, ko bi se sam oglasil. — Peter Jamzekovieh, Company B, 13th Infantry, Fort Mills, Corregidor, P. I. r 14-16—6) Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 1 in 4% galone sodčke 50 centov, za 5. 6 in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon (pol berela) $1.50. Berele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni ček. Za vse blago jamči THE OHIO BRANDT DISTILLING COMPANY 6102—4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "OLAS NAROD A", IAJVKČU1 SLOVENSKI DNEVNIK V CD1. DRŽAVAM Rad Iri izvedel za naslov svojega strica JOSIPA IVANE TI. Doma je iz Metlike na Dolenjskem. Pred tremi leti je bival v East Saint Louis, 111., od takrat mii ni več pisal. Prosim ©e njene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, za kar mu bom zelo hvaležen. — Antota Russ, 224 Dakota St., Youngs-town, Ohio. (14-16—6) Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vre j ena, prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani. Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na komer in postregel te bom prav izvrstno. John Balkoyec Hotel 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Dolenjsko pri Notranjske**. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 30 let, se želi se-maniti s slovenskim dekletom v T-tairosti od 18 do 28 let. Katero veseli zakonski stan, naj mi piše in priloži svojo sliko. Jaz nameravam odpireti trgovino z mesom, ijroeerijo in tudi brivnico, aa;to se želiim seznaniti z zmožno Slovenko. Na denar in na posebno lepoto se ne oziram. Naslovite takole z J. K. R., P. O. Box 13, Packers Sta., (12-16—6) Kansas City, Kans. HARMONIKE todiai kakršnekoli vrste Izdelujem in »opravljam po najnižjih cenah, a de-o trpežno in zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie lad 18 let tukaj v tem poslu ln aedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po delu ka-fcoršno kdo zahteva, brez nadaljnib rpraSanj. JOHN WENZEL, 1017 Eaaft 62nd St. Cleveland. OU» POZOR ROJAKI Velika zaloga vina in žganja. Belo vino, 00 galon Je..................$40.00 Bdeče vino, n salo« Je................ $30.00 Brinjevec 4 galone sodček Je..........«17.00 Droinik, 4 galone aodček Je............$13.00 Kanje kakor 60 galon ae mora plačati poaoda. Naročilu ae more prilofitl denar, ntt m. Ctafa- Am, N. K. nm\ JAKOB WAH0I6, 6702 Bonna Ave, Cleveland, Ohio. fctOIENZ, Jas mm edtad POPOTNIKI. Vsem onim, ki ate namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate drntino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako ae hočete nastaniti v naši naselbini Zato ob tej priliki priporočan svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno potato in zanesljivo blaga Ako dospete v Cleveland na poatajo ln ae neveste kam obrniti, po-kliOte na telefon Princeton 1381 tU pa Bstrtale 1881 in Jas bom poslml en avtomobil po vaa. Ako pa vmsmete puu stno karo se peljite s St. Clair karo do GL cette ln na vogala St. Ctalr Ave. Je naalov: OlertUnd, O. Veliki vojni atlas vojsknjočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov, STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DIN JE NE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MODERNObUREJ ENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH ^ CENAH. "" • •• L DELO OKUSNO. • e IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. Vil > J Hl. UNUSKO ORGANIZIRANA. I ^ MLkWl POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE CENIKI I. T. D. VSA NABOČILA POŠLJITE NA: StovMie Publishing Co., SfegMr Torte. S. T.